Požtnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 17
Gorica-Trst, 29. aprila 1949
Spediz. in abb. post. II. gr.
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22/11. Tel. 62-75 Goriško uredništvo in uprava:
Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
Zakaj gremo na upravne volitve
Občinske volitve so pred nami, Po preko četrt stoletja večnih bojev in preganjani Italijanov zopet pred svobodnimi volitvami! Ne bodo te volitve take, kakor smo iih pričakovali. One nam ne bo- j do podale še prave slike mi- \ šljenja in volje domačega prebivalstva Svobodnega tr- { žaškega ozemlja, ker je dal votivni zakon votivno pravico tudi ljudem, ki niso doma- \ čini in ki ne morejo postati po tržaškem statutu tržaški državljani. Volilo bo zato dosti takih ljudi, ki nimajo interesa, da se Svob. tržaško ■ozetn. ohrani, razvija in napreduje, katerim dobrobit tega ozemlja ni pri srcu.
Ali kljub vsem krivicam, vsem zapostavljanjem, kljub težavam in pomanjkanju materielnih sredstev, se je Slov. demokratska zveza odločila, da gre na volitve.
Mi gremo na volitve, ker je Slov. dem. zveza nositelji-ca demokratskega untikomu-nističnega gibanju med Slovenci, Hrvati in Srbi ne samo na STO, ampak tudi izven mej tega ozemlja.
Nam ni mar, ali dobimo in koliko mandatovi dobimo. Ampak nam gre zato, da pokažemo našemu narodu in vsemu svetu, da je tu na STO živo in tvorno naše narodno demokratsko antikom. gibanje.
Mi gremo v votivni boj: z(t neokrnjeuQ ohranitev, in izpolnitev Svob. tržaškega ozemlja;
za politične, kulturne in gospodarske pravice našega naroda;
za pravičen sporazum z našimi sosedi italijanske narodnosti;
za rešite\' socialnega problema na podlagi socialne pravičnosti;
za svobodo vere in misli, za svobodo človeku in za človeško dostojanstvo na podlagi pravih demokratskih načel.
Mi gremo v boj proti komunizmu, fašizmu in šovinizmu, proti laži, prevari in kleveti.
Mi ne postavljamo programov glede podrobne občinske uprave. Ali naše načelo je bilo in je ostalo: gospodarski napredek posameznega človeka, občine in vsega tržaškega ozemlja ter zboljšanje življenjske ravni s finančno reformo, z gospodarsko reorganizacijo, z odpravo birokratizma in s nreu-strojem javne uprave.
Naša lista bo edina slovenska odnosno slovanska narodna lista na Tržaškem o-zemlju in vsak Slovenec in Slovenka, Hrvat in Hrvatica, Srb in Srbkinja se mora zavedati kaj je njihova dolžnost.
Vsak glas, ki ga bodete oddali za našo narodno demokratsko listo, bo našel v svetu živ odjek kot glas zdrave slovenske demokracije. Vsak glas, ki bi ga oddali komunističnim ali filokomu-nističnim listam, se bo izgubil v kaosu vserazdirajočega komunizmu. Vsak glas, ki bi ga oddali italijanskim strankam, bi okrepil oni tabor, ki se bori proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju.
Mi verujemo v treznost in razsodnost našega naroda, ker poznamo njegove vrline, ker vemo, da zna ločiti do-
Slovenska lista - edina lista!
Pri bližnjih občinskih volitvah v Trstu jn na ostalem Svobode nem tržaškem ozemlju bo samo* stojno nastopilo — kakor je raz* vidno do/daj — vsaj devet polis tičnih skupin. Te so:
Titovska Italijanskcxslovanska ljudska fronta, italijanski komin* formistični komunisti s slovan« skimi priveski, italijanska liberal* na stranka, šovinistični in neo* fašistični Italijanski blok, italijanska krščanska demokracija, italijanski socialisti saragatovs skega kova. italijanski republi* kanci, fronta za neodvisnost Tr* sta in demokratični Slovenci s Slovensko listo.
Od vseh teh strank bo edino Slovenska demokratska zveza šla na volitve s slovenskim progra* mom in z izključno slovenskimi kandidati.
Slovenska demokratska zveza je sklenila udeležiti sc volitev navzlic temu; da bodo potekale v razmerah, ki so za slovensko prebivalstvo skrajno neugodne in krivične.	"■
Čeprav so od poraza in uni.ee* lija italijanskega fašizma pretekla že štiri leta, vendar za Slovence na Svobodnem tržaškem ozemlju •še vedno velja cela vrsta faši* stičnih zakonov. Ti zakoni des lajo Slovence za državljane dru* ge vrste, ki jim je med drugim na primer prepovedana celo raba lastnega jezika na nagrobnih spomenikih, da o ostalem ne gos vorimo. Slovencem še vedno jem« Ijejo politične pravice obsodbe, ki so jih izrekla izredna ali red* na fašistovska sodišča.
Tudi nova zakonodaja glede državljanstva in s tem zvezane volivne pravice ni za 'Slovence nič manj krivična. Razne uredbe, ki se tičejo volitev, imajo očiten namen, zagotoviti čim več ugod* nosti italijanskim, bolj ali manj šovinističnim strankam.
Ena taka uredba odloča n. pr., da bodo volitve na podeželju te* den dni kasneje, kakor v Trstu. Namen to uredbe je, s potekom in izidi volitev v Trstu vplivati na podeželsko' prebivalstvo, ki je v ogromni večini slovensko.
Druga taka uredba zapoveduje, da bodo v eni največjih občin r,a področju, jn sicer v Miljah, volišča samo na sedežu te moč*
no raztegnjene občine. Italijan* j ske stranke, ki bodo dobile za volitve velikanske zneske, bodo lahko svoje redke volivce ;z vasi zvozile z avtomobili . Slovenci bodo pa morali hoditi •kilometre in kilometre peš.
V	takih razmerah, ki so po* smeh vsaki senci demokracije, bi bilo za demokratične Slovens ce morda najumestnejše, da bi se volitev sploh ne udeležili, do« kler jim ne bo zajamčena popol* i.a enakopravnost.
Vendar so še drugi, močnejši razlogi, ki Slovenski demokratski zvezi narekujejo, da gre na vos litve in zbere za svoj program in za svoje kandidate čim več glasov.
Poglavitni za naš nastop je dejstvo, da bodo te volitve po* kazale svetu dvoje in sicer:
1. koliko je Slovencev na Svo* i bodnem tržaškem ozemlju in !
2. koliko prebivalstva hoče j imeti Trst kot samostojno dr* J žavo.
Brez Slovenske demokratske zvezo ne bi pri volitvah nastos pila niti ena skupina s sloven* .skim imenom, slovenskim nacio* r.alnim in socialnim programom. Slovenci bi potemtakem tudi
v bodočih občinskih upravah ne bili zastopani ter bi italijanske stranke v njih gospodarile, kakor to že poznamo.
Slovenci bi potem na Tržaškem uradno sploh ne obstajali. lta* lijanski šovinisti bi se lahko na vseh mednarodnih odločujočih mestih sklicevali na to. Tiste glasove, ki bi jih slovensko prc* bivalstvo dalo titovski mešanj Ljudski fronti, bi označili za ko* munjstične. S tem bi lahko Itali* jeni in zavezniki lahko podpirali svojo priljubljeno trditev, da smo Slovenci pač samy slavo* comunisti!
Tiste slovenske glasove pa,, ki bi jih dobili laški kominfprmisti, bodo vsi odločujoči ljudje šteli za italijanske glasove in z njimi utemeljevali italijanstvo Trsta.
Osnovne slovenske narodne kos rjsti torej zapovedujejo, da pra*
vi Slovenci pri teh volitvah čim bolj prepričevalno in v čim mos gočnejšem številu izpovemo, da smo Slovenci, da smo tukaj jn da nismo komunisti.
Slovenska demokratska zveza in njeni pristaši so med vsemi političnimi skupinami tukaj naj*
doslednejši zagovorniki samostoj* nega Trsta. Zaradi trenutnega političnega položaja se /a to zavzemajo tudi nekatere druge stranke:	titovei,	komjnformisti,
in drugi.
Zelo verjetno je. da utegnejo te skupine navzlic drugim raz* likam dohiti prj volitvah večino. S tem bi zmagala smer, ki sc prj vseh drugih političnih razli* kah borj za tržaško neodvisnost, Prav gotovo pa je, da te večine ni moči doseči, če bj se Sloven* ska demokratska zveza volitev vzdržala.
j Zaradi vsega tega smo torej
j sklenili, da pojdemo na volitve!
I
Naše geslo je torej: vsi na vos lišče za uveljavitev slovenstva in za ohranitev samostojnega Trsta!
Obstanek in bodočnost Slovens cev tukaj sta brez enega in drus gega nemogoča. Kdor je Slove* nee, se mora tega zavedati ifi se pri. volitvah po tem ravnati.
! Zaradi vsega tega je slovenska , lista naše demokratske zveze j edina lista, kateri more pošten in ! svoboden Slovenec dati svoj glas i in svoje županje.
[
Od srede
do srede«
■ ■
l e liii! ms jv -v
! z velikim hruščem tako imeno* vani »kongres za_ obrambo miru«, v Pragi pa njegov privesek, ki so ga priredili tisti rdeči »mirov* niki«, ki jim francoska vlada ni dala dovoljenja za prihod v dr* žavo.
Pariške prireditve se je udele* žilo 2200 zastopnikov in pa beli golobček, ki ga je za to priliko naslikal sloviti komunistični so* potnik, sicer ljubljenec svetovne buržuazijc, — slikar Picasso.
Zastopniki, ki jih je bilo naj* več iz Sovjetske zveze in njenih podložnic, so trdili,, da zastopajo 600 milijonov ljudi z vsega sveta. Beli golobček naj bi predstavljal simbol miru. Gotovo je to zelo
General Airey klican v W o s h i n g t o n
Poveljnik anglo:ameriškega področja, na Svobodnem tržaškem ozemlju, general Airey, je v po= nedeljek odpofoval z letalom v Washington, kamor ga je pova.-bila ameriška vlada.
General Airey se bo razgovar: jel z ameriškimi oblastmi o ne: katerih vprašanjih, ki se tičejo anglonmeriškega področja na STO:ju.
Generala spremljala ameriški politični svetovalec Charles Balds win in načelnik oddelka za načr: te polkovnik Pearsons.
/z skromnega uradnega poro* čila ni razvidno, zakaj prav za prav kličejo generala Aireya v Washington. Zanimivo je pa dejs
bro od zla in resnico od laži, verujemo v njegovo vstajenje.
Le v demokraciji, kakor jo pojmujemo mi in ves zapadni krščanski svet, je rešitev in napredek našega naroda, našega človeka.
(V prihodnji številki objavimo naš volivni proglas).
stvo, da je general kot britanski vojaški upravitelj moral na poro* Čanje v Združene države in da ga na tem potovanju spremljajo samo ameriške osebnosti Iz Za: vezniške vojaške uprave. Po dru: gi strani pa sta ameriška vlada in Organizacija Združenih narodov zadnjega pol leta dobili več spo* menic s pritožbami nad pristran: sko zavezniško politiko na Svo* bodnem tržaškem ozemlju — po* litiko, za katero je odgovoren prav general Airey.
Italijanske stranke in vo itve v Trstu
Pred nekaj dnevi je tudi jtnli: janska liberalna stranka sporoči* la, da bo pri občinskih volitvah
v	Trstu nastopila s sainostojno listo. S tem se je število povsem italijanskih strank, ki bodo šle na volitve vsaka zase zvišalo na šest. Te stranke so: komjnformistična Komunistična partija za Svobod* no tržaško ozemlje, liberalci, ita* lijanski blok (skrajni šovinisti), krščanska demokracija, socialisti in republikanci.
nojši za velikonočni čas, ki se je komaj poslovil od nas. Prav zato so si ga prisvojili komunisti, kot so si že prej lastili druge simbo* le in gesla, pomembne dneve in slavne zgodovinske osebnosti.
Isto se je zgodilo tudi marši* kateremu razumniku jz svobod* nega sveta; blagi duši, ki je pol* na dobrih namenov 'in zaupanja v namene drugih. Zato so ti ra* zumniiki slepo zaupali in bili trd* no prepričani o dobrih namenih komunističnih organizatorjev te* ga kongresa za mir.
Eden izmed teh odličnikov je bil nedvomno	»svetovni držav*
Ijan« Garrv Davis, kateremu ni* so niti dovolili spregovoriti in sc ga na nelep način odstranili iz zborovalne dvorane. DsJ, da, zborovalci na tem kongresu so bili pacifisti	in internacionali*
sti, a le do določene meje. Zato nikakor niso	mogli trpetj^ pri
svojem načinu gledanja kakega nepopustljivega svetovnega pro* grama.
Drugi tak poštenjak je Ameri* kanec Rogge,	ki je pozval Sov*
jete, naj ne omejujejo svobode v svoji državi. Zborovalci so ta* koj zagnali vik in krik in Rogge* jev glas je utonil v razburjenem vpitju.
Isto se je zgodilo Angležu Mooreu, ki je govoril o miru res iz prepričanja ter je grajal vsako sovraštvo in državljansko vojno. Mooreu je moralo biti precej neprijetno pri srcu, ko sc je zavedel, da mu zborovalci ne sledijo po tej poti, ali ko je videl, da so tako imenovani za* govorniki svobode s posmehom sprejeli njegov napad na končen* tracijska suženjska taborišča v Sovjetski zvezi,.
Nič manj naiven, a še zanimi* vejšj je bil pravoslavni metropo* lit iz Moskve, ki je prišel iz svo* jega daljnega mesta oznanjat bratstvo in ljubezen med narodi, mir in napredek. Res, vsa čast metropolitu Nikolaju! Toda Bog ve, kaj bi mislili njegovi sovjet* skl vernjld o tako malo pravo« vernem govoru; o govoru, ki je
' fr cfgtfvfi rj a I tR?Tir tenim
marksističnim načelom, kot so »razredni boj« ali »pravična vojna«...
Prej smo govorili o Angležu Mooreu, ki je skušal debatirati s komunisti in jih pripraviti do tega, da bi dosledno mislili. »Bo* ditc logični! — je zaklical — »ne morete biti hkratu za vojno na Kitajskem in za mir drugod!« Zaman so bile njagove besede. Čemu pozivati komuniste k lo* gičnemu mišljenju, ko pa so že zdavnaj zamenjali logiko z dia* lektiko! Dialektiko pa znajo upo* rahljati tako spretno in tako na široko, da jim lahko služi belo za črno, dan za noč in vojna za mir. Zdi se, da sc teh nasprotij skoraj več ne zavedajo. Sicer pa so prav oni pričeli s prevra* Čanjem pojmovanja o miru in vojni, kakor so tudi oni iznašli razlikovanje med »pravično« jn »krivično vojno«, Seveda, katera vojna je »pravična« in katera »krivična«, pa določa vedno Kremelj. Njihovo merilo je do* kaj preprosto. Pravična je zanje vsaka vojna, ki jo bojujeta Sov* jetska zveza ali komunizem, ali ki je njima v korist. Vse druge vojne pa so krivične.
S tem merilom so komunisti nastopali že leta l‘)39, ko sta se Francija in Velika Britanija ho* rili proti Nemčiji. Takrat so za* hodni komunisti dezertirali iz svojih vojska in sabotirali borbo proti nacistom. Tako je delal tu* di Thorez, ki je oznanjal mir, hkrati pa je sejal razdor. Med* tem pa je Stalin pošiljal Hitlerju petrolej in izročal Gestapu šte* vilne antifašiste, ki se jim je po* srečilo zbežati jn, so v Sovjetski zvezi iskali zavetišča.
Torej jc bila tudi nacistična vojna proti zahodnim demokra* cijam »pravična«?
Kot takrat Thorez, tako sedaj vsi komunisti govorijo o miru, pri tem pa sejejo lc razdor. O miru govore zelo nestrpno, često celo napadalno. Mnogi govorniki na kongresu so dali razumeti, da hočejo mir za vsako ceno. Tako
21. APRILA : Preskrba Berlina po zraku je prvih 9 mesecev ve-. Ijala Ameriko 138 milijonov do: larjev. — Nemški komunisti so se gotovo po sovjetskem na> ročilu — začeli zavzemati za od* pravo zapore nad Berlinom. — Začetek gospodarske konference »Gibanje za združeno Evropo« v Londonu. — Velike vaje ameri* ške vojske v Avstraliji. — Tru: man in ameriški zunanji minister Acheson znova poudarjata, da se Amerika ne bo o ničemer ra/.go-varjala s Sovjeti,' dokler ne' od* pravijo zapore nad Berlinom. — Za novega ameriškega poslanika v Moskvi so imenovali admirala Altana Kirka. Francoski roja* ki so na Tirolskem skoraj do smrti pretepli avstrijskega socia--lištičnega poslanca Zechtla. — Poročila o veliki čistki proti »na* cionaljstom« v francoski komuni* stični partiji.	Posebna komi*
sija Združenih narodov zn Bal: kan znova obtožuje Albanijo, Ju* goslavijo jn Tita, da pomagajo grškim rdečim upornikom. — V Solunu so obsodili na dosmrtno ječo grškega časnikarja Stakto‘ polusa, ker je sodelov at pri urno* ru ameriškega novinarja Polka, ki ga je naročila grška komuni:_ stična partija.	Dne\’na zapo*
ved bolgarske partije za 1. maj pravi, da je boj proti »nacionalizmu« kot nasprotniku hlapčeva: nja Sovjetom prva naloga bob garskih komunistov. — Razpis parlamentarnih volitev na Mad* žarskem za 15. maj; pri njih bo smela nastopiti samo Ljudska fronta / en«tnr> listo.
22. APRILA : Predsednik glav: ne skupščine Združenih narodov, Avstralec Evatt, se je razgovor< jal s Titovim zastopnikom Popo: vičem glede sporazuma z Grčijo.
—	Sovjetske zasedbene oblasti so nehale dobavljati bencin Titove* mu vojaškemu odposlanstvu na Dunaju. — Avstrijska komunis stična partija je dobila strog ukor iz Moskve, ker ni znala slovenskih komunistov na Koro* škem obdržati v kominformistič* nih vrstah. — Ameriški minister za vojsko, Royall, je odstopil. — Združene države bodo za oboro* žitev Evrope v prvem letu Atlantske pogodbe dale milijardo m 450 milijonov dolarjev. —. Osrednji srbski narodni odbor v USA zahteva, naj Združeni na: rodi preiskavo o preganjanju ve* re v vzhodni Evropi raztegnejo tudi na obsodbo bosanskega pra: voslovnega škofa Nastiča. — Gr* ški komunistični uporniki ponu: jajo — po novem porazu na Gtammosu — spet mir vladi, ki pa zahteva od njih brezpogojno vdajo. — Marshallov načrt je v Evropi povsem onemogočil rovar* jen je sovjetske pete kolone, sodi njegov ravnatelj Hoffman. — Za* čet ek posvetovanj med ministr* skimi predsedniki britanske dr* žovne skupnosti v Londonu.
23. APRILA : Predsednik Tru: man je predložil zbornici zakon o obveznem zdravstvenem zava> rovanju vseh ameriških državlja* nov. Vlade zahodnih velesil so s posebno spomenico pritisnile no nemške politične zastopnike v Bonnu, naj se čimprej sporazu.-mejo o osnutku za novo ustavo zahodno:nemške države. — A me: rika je zdaj prvič v zgodovini sposobna, da s svojim letalstvom bliskoma odgovori na vsak na* pad, izjavlja vodilni ameriški letalski strokovnjak,	general Spaatz. — Podpredsednik britan* ske vlade Morrison poziva brit tanske strokovničarje, naj ne od* nehajo v svojem boju proti ko--munlstom.
r
Od srede _do srede.
24. APRILA :	Tjtovu vlada je po posredovanju ameriškega po* slmištva v Beogradu sklenila važno pogodbo z ameriškim pod« jetjem Continental Supply Co., ki ji bo dobavilo cevi in vrtalnih naprav za več milijonov dolarjev.
—	V Kanadi so zaradi vohustva '.uprli sovjetskega častnika La-šenka, ki se je vtihotapil tja kot begunec. Novice o sovjetskih poskusih za sporazum glede Berlina tn Nemčije se vztrajno po* navijajo. Tito je prelomil s Sovjeti, ker so ti hoteli Jugosla« vijo držati na ravni kolonialne dežele in ji niso dovolili gospodarskega napredka, sodi ameriški finančni minister Snyder. — Za« stopnikj raznih nemških strank so se na pritisk zaveznikov le sporazumeli glede osnutka za bo-, dočo ustavo Žahodne Nemčije.
Poljski primas, kardinal Sas pieha, je izdal pastirsko pismo o preganjanju vere in Cerkve na Poljskem. —- Ministrski predsedniki vzhodnih nemških dežela so morali odpotovati v Moskvo na proslavo 1. maja.
25. APRILA :	Britanskega	ko
munističnega prvaka Pollitta bi bili na shodu v Plymouthu mor« narji skoraj ubili, ker je odobraval napade kitajskih komunistov na britanske vojne ladje. — Se* stanek med belgijskim kraljem Leopoldom II, regentom, knezom Karlom in predsednikom vlade Spaakom glede morebitne Leopoldove vrnitve na prestol. — Po 15 dnevnem oddihu so se name: stnikj štirih zunanjih ministrov v
' Londonu spet začeli pogajati za sestavo mirovne pogodbe za Av--strijo. Posvetovanje vojaških skupnosti v Londonu. — Prvi svetnik češkega poslaništva na Dunaju, Pokorny, je zapustil sv o* je mesto v protest proti sedanji komunistični vladi.
36, APRILA: Tri češka letala s številnimi begunci so pristala na ameriškem področju v Nem: ■čili. — V ameriški zbornici raz: pravljajo o morebitnem izgonu slovitega filmskega igralca Chat plina, ki je angleški državljan in so o njem ugotovili, da je komu* nistični agent. — Dva ameriška letalca sta dosegla nov svetovni rekord v nepretrganem letu — 100S ur ali šest tednov v zraku!
Zamorske /n druge organizacije v Združenih državah so za--čele z vsemi silami pritiskati na ameriške senatorje in poslance, naj za vsako ceno preprečijo vr-. nitev bivših kolonij Italiji. — Na sestanku ministrskih predsednic kov britanske državne skupnosti so se sporazumeli, da bo Indija navzlic republikanski vladavini ostala pod vrhovno oblastjo angleške krone. — Nemška Enotna socialistična — to je, komunistjč: na — stranka je izključila dva vodilna člana, ker sta v Nemčiji širila titovsko propagando.
27. APRILA : Ameriški morna* riški minister Sullivan je odst o: pil, ker je obrambni minister Johnson ustavil dela za 65.000 tonsko letalonosilko »United Sta tes«. — Drugorojenka angleškega kralja, kneginja Margareta, je dopotovala na daljši zasebni obisk v Italijo. — Začetek nove razprave o bodočnosti bivših ita« lijanskih kolonij pri Združenih narodih. — Avstrijska socialistič> na stranka je poslala vsem so* rodnim političnim skupinam na svetu poziv, naj posredujejo za spremembo sedanjega zasedbene* ga pravilnika za Avstrijo. — Spopadi in streljanje na turško* bolgarski meji.
Spremembe v slov. vladi
Beograjska radijska postaja je objavila nekatere spremembe v vladi zvezne republike Slovenije.
Odstavili ho dosedanjega pred* sednika nadzorstvene komisije Viktorja Avblja ter ministra za komunalne zadeve Lidijo Šent« jure. Ustanovili so novo mini« strstvo za državne zadeve, ki ga bo vodil dosedanji predsednik odbora za turizem Milan Škr« lava j.
je na primer sovjetski pisatelj Fadejev grozil s krutimi kaznimi razjarjenih ljudstev. Francoske« mu conskemu znanstveniku pa je ušla celo ' izjava: »Kdor hoče vojno, bo imel opravka z nami«.
Komunisti so povedali, da so pripravljeni za ta svoj mir dvigi niti šc druge glasove, sedaj, ko je pariški kongres končan.
Vsekakor je beli golobček že odletel s pariškega stadiona. Pri« tcgnjl je nase poglede ljudi, ki so hoteli videti, za kaj gre. Toda tega golobčka vodijo po radiu iz Moskve. In v kljunčku ne nosi oljčne eejice miru, temveč samo besede, besede, besede...
Če hočemo razumeti značaj in pomen komunističnega kongresa za mir v Parizu, moramo premo« trirti njegovo ozadje. 2e več ted« nov. pred kongresom je komuni« stični tisk po vsem svetu bobnal o velikanskih pripravah za kon« gres. Vsak dan so dodajal; nove milijone številu pristašev tega svojevrstnega mirovnega gibanja. Nikdar še nismo videli' ali slišali takih ropotajočih priprav. Veči« na teh pristašev je bila seveda iz Sovjetske zveze in iz podlož« niških držav. Bilo je tudi nekaj zahodnih zastopnikov, v glavnem komunistov iz Italije in Francije.
Uradno sta kongres sklicali
dve organizaciji »Mednarodna zveza demokratičnih žena« in »Mednarodni odbor razumnikov za svetovni mir«. Obe sta pa le orodje v rokah komunistične propagande, kar vidimo že po imenih.
Komunisti so dali pariškemu kongresu zelo zveneče ime: »Svetovni kongres za mir«. Mir? To ime je res višek komunistične dialektike, ali po domače golju« fije. Vprašajmo se, kdo pa danes vodi krvavo državljansko vojno na Kitajskem, v Grčiji, v Indo« neziji? Kdo pa ima pod orožjem štiri milijone mož?
Državljansko vojno vodijo po sovjetskih navodilih kitajski, gr« ški	in indonezijski	komunisti,
štiri	milijone mož	ima pod
orožjem Sovjetska zveza. Takšen je torej komunistični mir!
Sovjetska zveza je nadalje po« stavila na glavo mednarodne na« črte za nadzorstvo nad atomsko silo,	z neprestanim	uporablja«
njom veta pa onemogoča delo Varnostnega sveta, ki bi sicer že davno lahko izsilili mir na Kitaj« skem, v Grčiji, Burmi in na Ma« lajskem. •
Pa vendar so komunisti tako drzni, da spričo teh krvavih dejstev uprizarjajo v Parizu ko« medijo s svetovnim mirom. Za«
kaj? Zato da bi netili sovraštvo proti Ameriki in Angliji,
Ta kongres spada v sklop or« ganzirane gonje proti Marshajlo« vemu načrtu in Atlantski o« brambni zvezi. Kominform se že 18 mesecev trudi, da bi za, vsako ceno oplašil, zmedel ter razdvojil demokratične narode. Višek tc gonje je bil pariški kongres.
Kdor pa ima še kaj soli v glavi, temu ni nasedel. Z izjemo ma« loštevilnih koristnih bedakov smo videli v Parizu le procesijo rdečih lutk, ki so prihajale po« nižno na oder, sq klanjale sovjet« skim gospodarjem in obljubljale, da bodo izdale svojo domovino, če bi rdeča armada korakala proti Zahodu.
Dejstva danes sama po sebi tako glasno govore, da komuni« stični pariški kongres ne bo mo« gel prepričati nikogar, ki stoji izven začaranih vrst komunistič« nih vernikov.
Komunisti spoznavajo, da se vrste njihovih pripadnikov na Zahodu krčijo. Organizirali so pariški mirovni kongres, da bi pripeljali kaj novih ovčic v svoj hlev. Toda ta njihova burka se prepogosto ponavlja.
Zato bo ostal tudi pariški kon« gres le glas vpijočega v puščavi.
Volivno premirje
Sovjetski umik v Nemčiji
Sovjet -ka urad n a agencija j »Tass« je 26. aprila sporočila, da je Sovjetska zveza pripravljena odpraviti zaporo nad Berlinom, če zahodne države privolijo v nov sestanek štirih zunanjih mi« nistrov. Na tem sestanku naj bi razpravljali o nemškem vpraša« nju. Ta predlog je sovjetski za« stopnik pri Združenih narodih, Malik, sporočil • ameriškemu za« stopniku Jessepu 15. februarja. Sovjeti v predlogu dalje zahteva« jo, da morajo hkratu z odpravo zapore nad Berlinom tudi zahod« ne države preklicati vse proti« ukrepe proti sovjetskemu zased« benemu področju v Nemč:ii Ameriško zunanje ministrstvo je še isti dan objavilo obsežno uradno poročilo, ki prikazuje potek razgovorov med Jessupom in Malikom. Dalje pravi, da so Združene države o stvari takoj obvestile Veljko Britanijo in Francijo. Zahodne velesile so se sporazumele o skupnem stališču glede tega vprašanja in dale Sov« jetom izjavo, ki pravi:
Zahodne države so pripravlje« ne določiti dan za nov sestanek štirih zunanjih ministrov, če Sovjeti odpravijo vse prometne omejitve glede Berlina. Zavezni« ki bi pa istočasno preklicali vse protiukrepe, ki so jih izdali gle« de prometa in trgovine s sovjet« skim zasedbenim področjem.
10.	aprila je Malik Jessepu zno« va potrdil, da so Sovjeti pod gornjimi pogoji pripravljeni pre« klicati zaporo nad Berlinom. Za«
„Trst ne more živeli"
V	prvem trimesečju letošnjega leta je v skladiščih obeh tržaških prostih luk promet dosegel 650 t’soč ton raznega blaga. Ta šte* vilka je celo večja od one v pr« vem trimesečju leta 1913 in 1924, ko so dosegli najvišji obseg v tr« žaškem blagovnem prometu. Od 1. januarja pa do konca marca jc pripeljalo pni odpeljalo blago 220 ladij različnih narodnosti. Tudi v aprilu jc promet zelo velik.
hodne vlade so potem sestavile podrobne predloge, ki so jih sov« jetskemu zastopniku izročili 27 aprila. Zdaj čakajo sovjetskega odgovora nanje.
Pač pa so vodilni ameriški in britanski krogi pri tej priliki poudarili, da niti morebitna od« prava berlinske zapore, niti novi sestanek štirih zunanjih mini« strov ne bosta zahodnih vlad od« vrnila od dela za čimprejšnjo ustanovitev zahodnbnemške vla« de in države.
25.	aprila so namreč zahodni vojaški poveljniki dosegli .z nem« Skim- politiki popoln sporazum glede bodoče ustave in vlade za Nemčijo. Ustava bo sestavljena do srede maja, osrednja vlada za zahodnonemško zvezno drža« vo pa do srede julija.
Hkratu so zavezniki objavili tudi pravilnik o bodočem skup«
nem nadzorstvu nad Nemčijo, ki se bo omejevalo le na najnujnej« še zadeve in ga bodo izvajali ci« vilnj uradniki, ne več vojska.
Če bodo Sovjeti res odpravili berlinsko zaporo ter se z demo« kratičnimj državami začeli poga« jati gled« vseh vprašanj, ki se tičejo Nemčije, potem pomeni to njihov umik in seveda tudi poraz.
K temu umiku jih je prisilila nova politika zahodnih velesil, ki se je pokazala zlasti pri letalski preskrbi Berlina, pri izvajanju Marshallovega načrta, pri sklepu Atlantske zveze, pri ustanavlja« nju zahodne nemške države in pri prizadevanjih za zagotovitev evropske obrambe.
Ta umik tudi dokazuje, da je odločnost, podprta s stvarno go« spodarsko silo, edina govorica, ki jo Sovjeti razumejo.
Dogodki na Kitajskem
Peron se ne šali!
Predsednik Peron je odredil razpust komunistične »Slovanske zveze« v Argentini. Policija jc prejela nalogo, naj natančno pre« išče delovanje vseh vodilnih čla« nov te organizacije ter po mož« nosti katerega tudi izžene.
»Slovanska zveza« je bila v preteklem mesecu zapletena v nerede, ki so izbruhnili med pri« staši Kominforma in titovei ob priliki tretjega komunističnega kongresa v Buenos Airesu.
Kitajski komunisti so dvome« sečna mirovna pogajanja z nacio« nalno vlado izkoristili za to, da so preuredili svoje sile jn jih pripravili na naskok proti jugu države.
Nacionalna vlada je 20. aprila zavrnila komunistične mirovne pogoje. Ti so vsebovali zahtevo po zasedbi vse države, po brez« pogojni vdaji nacionalne vojske, po aretaciji in kaznovanju vseh kitajskih nacionalnih prvakov, ki so dolga leta vodili osvobodilni boj proti Japoncem. Dalje so komunisti zahtevali sestavo nove vlade, v kateri bi imeli vso be« sedo oni, preklic vseh pogodb, ki jih ima Kitajska z zahodnimi državami, zlasti z Ameriko, in podreditev kitajske zunanje poli« tike sovjetskim potrebam in ko« ristim.
Takoj po zavrnitvi teh pogo« jev so stotisoči komunističnih vojakov prekoračili reko Jangste ter 24. aprila zasedli prestolnico Nanking. Nato so udarili proti jugu, da bi sc polastili velikega pristanišča Šanghaja.
Nacionalistična vojska jim do Šanghaja ni nudila nobenega od« pora. Sodijo, da bi edino vrnitev maršala Čang Kaj Seka na oblast lahko spet dala nekaj hrbtenice neicnalni obrambi.
Na reki Jangste jc prišlo do spopadov med britanskimi voj« nimi ladjami j,n komunisti. Pri tem so bile štiri angleške edini« ce zadete. Ubitih je bilo 42 an« gleških časnikov in vojakov, prav toliko pa ranjenih. Korveta »A« methvst« ;•> bila poškodovana tako, da jc morala nasesti na plitvino in jc doslej Angleži niso
Lista »Messaggero Venelo« im »Trieste— Sera« sta: dala pobudo za sklenitev vo-! livnega premirja med vsemi strankami, ki se bodo udeležile volitev na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Uredništvo lista »Trieste — Sera« je razčlenilo predlog za volivno premirje v štiri točke:
1) Vse prizadete stranke se obvežejo, da ne bodo prekinile s kakršnimi koli nastopi, napadi ali nasilnostmi javnih političnih zborovanj za časa volivne borbe.
2) Medsebojna obveza, da se bodo govorniki in udeleženci kakršne koli stranke pri morebitnih razpravljanjih na javnih zborovanjih vedli dostojno in strpno.
3) Medsebojna obveza, da se ne bo za časa volivne borbe v nobenem primeru seglo po polemičnih sredstvih, ki bi žalila osebno čast in se nanašala na dogodke, ki niso v nobeni zvezi1 s politiko
in ivolitvami.
4)	Medsebojna obveza, da se bodo stranke vzdržale vsakega 'vplivanja na osebe, ki so na stranke navezane in ki vodijo razne urade in podjetja, da bi pritiskale na podrejeno osebje v smislu politične opredelitve pri volitvah in da ne bo podrejeno osebje utrpelo nobenega preganjanja zaradi svojega političnega prepričanja.
S svoje strani pozdravlja-,mo misel o volivnem premirju.. ki sta ga sprožila »Mes-saggero Veneto« in Trieste— Sera«, ker to popolnoma odgovarja našemu stališču o strpnem narodnem sožitju in političnem sodelovanju vseh tržaških demokratičnih strank, a to ne samo ob posebnih prilikah kot so n. pr. volitve, namreč tudi pri urejanju stalnih vsakodnevnih odnosov med vsemi demokratično usmerjenimi prebivalci našega ozemlja.
ZAROTA MOLKA
mogli rešiti.
Ta dogodek pomeni silovit udarec za britanski in sploh za« hodni ugled na Daljnem Vzho«
! du. Angleška vlada ni doslej izdala nobenih povračilnih ukre« pov, kakor jih je v zbornici zah« teval prvak opozicije Churchill.
Ameriško vojno brodovje se jc pa iz Šanghaja rajši umaknilo, kakor da bi bilo tvegalo kak spo« pad s komunisti.
Zaradi teh dogodkov na Kitaj« skem prihaja javnost v zahodnih državah, zlasti v Ameriki, ven* darlc do spoznanja, kakšno ne« varnost za zahodni svet bi pome« nila popolna zmaga komunizma na Kitajskem. Temu prepričanju daje izraza tudi vodilni ameriški dnevnik, »Nevv York Times«, ki je zapisal:
»Če	se ne zgodi	čudež,	kakor
se je	v najhujših	dneh	vojne
proti	Japonski, je	sedanji	polo«
žaj v	svetu zelo nevaren.	Če ki«
tajske nacionalne sile ne bodo dobile od zunaj pomoči, jc uso« da nacionalistične Kitajske že zapečatena. Zadnje osebnosti ki« tajske demokracije, kj je nastala s Čang Kaj Šekom, izginjajo. Na | njihova mesta prihajajo komuni« stični tirani.
»Komunistični pohod na Kitaj« skem je odgovor Kremlja na sklenitev atlantske pogodbe, na uvajanje Trumanove doktrine ter izvajanje Marshallovega načrta. Zato komunistična zmaga na Ki« tajskem ne pomeni samo poraza za Zahod, zlasti pa za Združene države, marveč tudi popolen neuspeh vse politike na Daljnem vzhodu.«
Nekega dne je Mussolini odlo« čil, da »il problema delle mino« ranze non si pone, si capovolge«. Od takrat so morali biti v okvi: ru italijanskih meja, ki jih je »Bog postavil«, vsi prebivalci * samo Italijani, torej tudi 600.000 Slovencev in Hrvatov in 300.000 Nemcev v južni Tirolski in po« slej se ni več govorilo o manj« šinah, kvečjemu se je še upo« tabljal izraz; »alloglotti«, s kat e: rim so označevali državljana druge vrste, ki je dober samo za polnjenje »posebnih bataljon nov«, koncentracijskih taborišč in državne blagajne, ker od dav« kov ni bil izvzet. Potem pa je prišlo do aprilskih dogodkov 1945 v Milanu in more je bilo konec. Fašizem, ki je potegnil za seboj vso Italijo, je bjl pora: žen. In tudi pri nas smo zadihali čistejši zrak. Toda mir je bjl kratek, kajti nov fašizem, topot v rdeči srajci, in ravno tako be« dast, je prišel na površje in dal s svojo agresivnostjo, s psiholo« škimt napakami in svojimi zločini povod za zopetno dviganje že skoro uničenega fašizma v črni srajci. Ta pojav, sicer splošen y vsej Italiji, ima pri nas svojo po: sebno važnost in danes je, delo« ma tudi po zaslugi slepe politike j odgovornih elementov, dvig fa« šj/jna pri nas gotovo dejstvo.
Ko govorimo o fašizmu, ne mislimo ljudi v fašističnih uniA formah, mislimo predvsem na mi* selnost, ki je vladala dvajset let in ki se je zdaj spet povrnila, da določa postave. Lutke se ni« so izpremenile in tisti, ki nateza« jo tem lutkam nitke, imajo, če: prav izmenjani, še vedno fašistič: no miselnost iz one dobe, ko so še nosili črno srajco. Ta misel: nost je danes že tako napredovala, da že povzroča oni po* jov, ki najbolj ponižuje ljudi: politični strah. Nekdo od visokih funkcionarjev italijanske uprave v Trstu je pred nedavnim rekel: »Vem, da je potrebna rešitev problema Italijanov in Slovanov v Trstu: vem, da bi se z dobro
voljo zlahka, doseglo najboljše rezultate, toda če dam jaz po« budo, me bodo »oni« označili za odpadnika«. Ravno »oni« pa so tisti natezalci niti pri lutkah, o katerih smo govorili!
Zdaj so ti dučeti izdali odred: bo, ki jo njih podložniki slepo poslušajo: čim bolj mogoče igno* rirati Slovane. »II problema Sla« vo non si pone, si capovolge«, pravijo danes, tako kot je neke« ga dne govoril »veliki duče«. In zato o tem sploh ne govore. Za: man boste iskali v iredentistično usmerjenih listih eno samo bese* dico o nedeljskem shodu Babiče« ve OF ali pa o občnem zboru SDZ pred tremi tednj. »Slovanov ni«, tako je povelje in vsi ga slepo poslušajo. Saj niso zaman ponekod na zidovih še pol oble« deli napisi »credere, obbedire, combattere« (zadnje so seveda manj uvaževali!).
Ta značilni pojav pa nas seve: da ne čudi. Po vseh znakih je to le logični zaključek. Kar nas boli je, da tudi angleške osebnosti slede tej od raznih dučetov trže* škega iredentizma zamišljeni pre: vari. Izgleda, da so tudi oni pri« čeli misliti na- to, da je pač edi: no sredstvo, da se dokaže, da Slovanov v Trstu ni, le nojeva taktika: zapreti oči, da ne vidišI Tako so dejansko v soboto po« vabili na angleško vojaško para« do vse zastopnike italijanskih strank in organizacij, toda niti en zastopnik Slovanov ni bil povab« Ijen k proslavi angleške vojske.
Toda tudi v tem je nekaj lo: gike: Slovenci, prijatelji od vče* raj in od danes, tisti, ki so vče* raj žrtvovali svoje življenje v prvi vrsti za Anglijo in ki so tudi danes pripravljeni, da se žrtvujejo za pravo demokracijo, ne bi mogli sedeti ali stati poleg zastopnikov onega naroda, ki se je še včeraj boril z vsemi dovo« Ijentmi in nedovoljenimi sredstvi proti Angliji in ostalemu svetu. Zato, hvala, g. general Airey, da ste nam prihranili to snidenje.
Španija se vrača v Evropo
Britanski diplomatski krogi so« dijc>, da Velika Britanija skuša postopno izboljšati svoje odno« saje s Španijo. Zdi se, da časo« pisje na to spremembo že pri« pravi ja javno mnenje.
Najvplivnejša londonska lista »Times«' in »Dailv Telegraph« sta tc dni zahtevala obnovitev rednih diplomatskih odnošajev s Španijo. Vojaški krogi pa pou« darjajo veliki pomen Španije za obrambo zahodne Evrope ter zahtevajo njen pristop k Atlant* ski obrambni pogodbi.
Velika Britanija se ne bo uprla niti vstopu Španije v nekatere
ustanove Združenih narodov, ni« ti sklepu Združenih narodov, da vso države«članice spet obnovijo redne diplomatske zveze z njo.
V	skladu z razvojen medna« rodnega položaja bi morda Špani« jo kasneje sprejeli v	Evropski
(bnovitvenj načrt in	nato k
Atlantski obrambni pogodbi.
Ameriški oipravnik poslov v Madridu, Culbertson, jc obvestil španskega zunanjega	ministra
Artajo, da sc bo Amerika vzdr« žala glasovanja, ko bodo Zdru« 'ženi narodi odločali o obnovi rednih diplomatskih odnošajev s Španijo.
Lok? 111. - Štev. 17
DEMOKRACIJA
Strati 3
MOŽNOSTI ZA GOSPODARSKI RAZVOJ JUGOSLAVIJE
V	našem zadnjem članku pod naslovom: »Jugoslovanske gospo* j danske težave« smo dejali, da; ima Jugoslavija mnogo naravnih bogastev, ki jih je mogoče 'in jih je treba izkoristiti, in da* ra-šnja Jugoslavija bi zelo rada začela in nadaljevala s temi iz* koriščanji. Med naravnimi boga* st vi je mnogo takih, ki bii mogla donašati pomembne gospodaske koristi, kajti industrija, ki bi jih predelovala, bi imela izvrstne go* spodarske pogoje za uspeh. Stro* kovnjaki mislijo, da ima poseb* no jugoslovansko rudarstvo od* lične razvojne možnosti. (Svinec, cink, baker, antimon, krom, man* gan itd.) Jugoslavija ima nadalje številno in (zvrstno možnosti za izrabljanje vodnih sil, vendar je treba vodne centrale šele zgra* diti. V zvezi s temi vodnimi cen* tralami bi bilo mogoče ustanovit; celo vrsto industrij, ki zahtevajo predvsem velike količine poceni energije (kemična industrija, alu* mfnij itd.)
Jugoslovani to tudi vedo, ven* dar se moramo vprašati ali ima Jugoslavija potrebne možnosti za gospodarski razvoj v razmeroma kratkem času. Ljudje, ki vedo nekaj o jugoslovanskih gospodar* skih problemih, resno dvomijo o tem. Tukaj v Trstu vemo, da optimistične statistike, ki o njih čitamo v jugoslovanskih časopi* sih, zelo malo pomenijo. Za pri* ineren gospodarski razvoj jo po* treba predvsem osnovnih jndu* stri j, kapitala im kapitalnih do* brin. Jugoslavija od vsega tega ujma skoraj nič ali prav malo. Zato je upala, da bo to dobila od Vzhoda. Kako je bilo mogoče gojiti taka upanja, je uganka za vsakogar, samo za komuniste ne, ki so še do nedavna gledali na Vzhod z nekim svečanim stra* hom in spoštovanjem, trdno ve* lujoč, da Vzhod vse premore, vse, celo da lahko pošlje dobrote, ki jih ni.
Na novo so odkrili Ameriko
Vzhod, kot smo videli ne more poslati tega, kar Titova Jugosla* vjja potrebuje. Po znanem sporu med Kominformom in Titom pa Vzhod tudi noče poslati. Tako so Titovi Jugoslovani ostali sami s svojim petletnim planom, ki so ga zasnovali na podlagi domneve, da bodo dobili stvari, ki jih ali nikoli ni bilo, ali pa so jih Ju* goslovanom njihovi vzhodni pri* jatelji le obljubili. Toda glej: Jugoslovanski komunisti so zdaj naenkrat odkrili, da na svetu ni vse samo Vzhod, — tudi Zahod je še vedno tukaj, Ta Zahod jma stroje, opremo za industrije itd. in ne samo, da to ima, temveč lahko tudi dobavlja. Vse to so odkrili jn še to, da bi so prav za prav izplačalo delati kupčije z Zahodom. Kakor slišimo od on* stran meje, se jugoslovanski ko* munisti med seboj pogosto po* govarjajo celo o »Marshallovem načrtu«. Celo hudujejo so nanj, ker da so baje zapadnjaki na* menoma prezrli Jugoslavijo — kakšna krivica! Krivi so seveda hudobni ameriški kapitalisti ter imperialisti, ki nočejo pomagati pri obnovi FLRJ. Slišimo pa po* leg tega, da so med temi komu* nistj tudi taki, ki se spominjajo, da so zapadnjaki Jugoslavijo po* vabili k skupnemu delu, ko so ustanavljali organizacijo za ev* ropsko gospodarsko sodelovanje v okviru Marshallovega načrta — leta 1947, julija meseca. Sporni* njajo se tudi tega, da ameriški zakon, ki daje Marshallovemu načrtu potrebna materialna sre.l* stva prav jasno govori in pou* darja, da jo namen tega zakona,
—	»pospeševati industrijsko in kmetijsko proizvodnjo v drža* vah, ki sodelujejo pri Evropskem obnovitvenem načrtu«. Samim
besedam, čeprav so zapisane v zakonu, komunist seveda ne ver*' jame, najbrže pa verjame dej* stvom, ki jih mora hočeš nočeš opaziti, če ni slep in gluh. Tako vidi n. pr., da se je industrijska proizvodnja v državah, ki so se pridružile Evropskemu obnovi* tvonemu 'načrtu zvišala v teku leta 1948 za 34°/o
Zamudili so veliko priliko
Pred kratkim smo čitali v ju* goslovanskih časopisih ostre na* pade na Kominform, prav tako pa tudi na Marshallov načrt, češ da je le malo razlike med obe* ma. Oba sistema da mislita le na to, kako bi iskorjščala majhne države.
Ne vemo, kako je z deželami Kominforma, vemo pa iz izku* šenj preteklega leta, da Marshal* lov načrt daje, ne pa jemlje. Pospeševanje industrijske in po* ljedelske proizvodnje — kot je zapisano v zakonu in izvedeno v praksi prvega leta — ni jzkori* ščanje malih držav.
Jugoslavija nima samo naloge, da poveča svojo proizvodnjo ona ima v veliki meri nalogo na novo ustvariti proizvodnjo. Jugo* slavija stoji pred nalogo obno* vitve svojih industrij in pred na* logo razvoja onih gospodaskih panog, ki bodo prinesle največje in najhitrejše koristi, in ki se bodo najprej rentirale. Ako hoče Jugoslavija igrati vidno vlogo v evropskem gospodarskem kon* certu, mora čimpreje dohiteti ostale evropske države z bolj razvitim gospodarstvom. Ali je to mogoče brez zunanje pomoči? Nihče tega ne verjame in gospo* darji današnje Jugoslavije najbr* že tudi vedo, kaj potrebujejo. Zato jc bilo neodpustljivo — s patriotskega stališča seveda — da so jzgubili toliko časa, drago* cenega časa, s tem, da so odklo* nilf sodelovati z deželami zahod* ne Evrope v okviru Evropskega obnovitvenega načrta. Ali so ju* goslovanski gospodarstveniki in politiki zares pričakovali, da bo* do prejeli potrebno pomoč od Vzhoda, onega Vzhoda, ki jma sam skoraj točno take gospodar* ske potrebe in težave kot Jugo*
slavija?
Ali more Jugoslavija upati v to, da bo izgradila svojo rudar* sko industrijo z vzhodno pomoč* jo, ko pa Sovjetska zveza sama obupno išče rudarske stroje in opremo v inozemstvu?
Kako bi mogla Jugoslavija u* pati v to, da bo razvila svojo lesno industrijo z vzhodno po* močjo, ko pa se Sovjetska zveza trudi na vse kriplje, da bi sama postavila ravno to industrijo na mnogo večji podlagi in uvaža to* liko strojev in opreme za lesno in podobno industrijo kolikor jc more dobiti v svetu.
Kako bi mogla Jugoslavija u pati, da bo povečala proizvodnjo svoje električne pogonske sile s tem, da bi zgradila nove centrale z vzhodno pomočjo medtem ko ji Sovjetska zveza Izpred nosu pobira vso opremo za vodno cen« trale, kar je Češkoslovaška sproti izdelala. In tako bi lahko našte* vali take primere še naprej.
Preteklo leto je prineslo cv* ropskim narodom nepričakovano darilo, ki ga moremo imenovati edinstveno.
Amerikanci so končno 'spozna* li, da bo treba nekaj ukreniti, ako naj preprečijo, da bi se Ev* ropa pogreznila v popolen gospo* darski kaos. Gospodarska in politična katastrofa, ki bi iz* bruhnila v Evropi, pa bi prej ali slej zajela tudi Ameriko. Za* to so sc Amerikanci odločili, da bodo v 4 letih izdali 15 do 20 milijard dolarjev za evropsko ob* novo in da no bodo zato zahte* vali nobenega povračila zase.
Te milijarde so podpisali kot del velike cene, ki so jo Združene države plačevale že 10 let za ohranitev trajnega miru.
Evropa je pograbila nepriča* kovano priliko za obnovo, ki jo nudi Marshallov načrt. Jugoslavi* ja pa jo je zamudila. Jugosla* vija je zamudila priliko, da bi dobila morda za milijarde dinar* jev strojev, orodja, lokomotiv, tovornih avtomobilov, električne* ga materiala itd. Enako kot dru* ge evropske države. Jugoslavija se je odločila, da raje pošlje celo generacijo na udarniško de* lo v dvomljivem upanju, da bo sama brez tuje pomoči izvedla vse ono, kar bi mogla doseči v 4 letih s tem, da bi se pridružila organizaciji za evropsko gospo* darsko sodelovanje. Ali pod taki* mi okoliščinami Jugoslavija lah* ko še vedno upa, da bo dohitela ostalo Evropo, ki sc hitro dviga iz povojne revščine s tem, da se
poslužuje vseh sredstev, ki jih nudi evropski obnovitveni načrt in tesno sodelovanje med evrop* skimi narodi?
Ako bi se Jugoslavija odločila za sodelovanje, bi s tem ne po* magala le sama sebi, temveč bi tudi prispevala k hitrejši gospo« darski obnovi ostalih evropskih držav s tem, da bi jim dobavlja* la nekatere svoje proizvode gle* de katerih vlada danes precejšne pomanjkanje. Naj omenimo sa* mo nekatere kovine jn rudnine (baker, svinec, krom, cink, man* gan), les, in električno energijo. Kljub vsemu upamo, da bo prej ali slej popravljena škoda, ki jo jugoslovansko nesodelovanje pri* naša predvsem svoji lastni deželi deloma pa tudi evropskemu ' go* spodarstvu. Kako je mogoče na* menoma zametavati edinstveno priliko, ki se nudi za razvoj in izrabljanje naravnih bogastev, ki jim skoraj ni para v Evropi?
Vprašanje obstoja našega kmetovalca
Politična nevednost
Že s prvim pogledom na polje* delstvo cone »A« STO*ja se za* more ugotoviti, v kakem stanju se isto danes nahaja. Stanje je žalibog zaostalo zaradi malega zanimanja poljedelcev samih, ka* 'teri raje zapuste delo na njivah in gredo v mesto, kjer iščejo zaposlitev pri stavbenih in indu* strijskih podjetih.
Drugi vzrok take situacije je malo zanimanje oblastcv v coni. Življenjska raven kmeta, bodisi malega lastnika, najemnika, ali polovinarja, je izjemno nizka in poniževalna; dočim imajo vsi delavci priznan osemurni delav* nik, je kmet vezan na zemljo od zore do mraka. Čeprav se še ta* ko trudi vse leto, ne zamore na* sititi svoje, družine in ji preskr* beti najpotrebnejšega. Oblastva investirajo v druge panoge milj* jone, da ne govorimo o milijar* dah, a poljedeljstvu nakažejo smešne vsote, ki se vrhvsega uporabijo za dela, kj niso neob* hodno potrebna. Želeti bi bilo, da se oblastva bolj zanimajo za ta sektor, da bi vzpodbujali in pomagali kmetom in jim dali potrebno pomoč, da bi bolje de* lali in izhajali.
V	sedanjih časih, ko vse teži k splošni industrializaciji in mo* torizaciji, je kmet s prirojeno težnjo po ohranitvi starih obde* lovalnih metod, smatran kot pri* padnik nižjega in nazadnjaškega sloja. Večina smatra, da polje* delsko vprašanje ni važno in da zato ni vredno, da bi sc zanimali za one, kateri obdelujejo zemljo. Po našem mnenju so ti ljudje kratkovidni jn jim želimo, da se
Vračam se z mesta v Rojan. Že blizu doma slišim iz gostilne pre* ccjšcn hrup. Radoveden pogle* dam, kaj se je neki zgodilo.
Za mizo sedi skupina mladeni* čev od 18 do 20 let in glasno po* litizira. Mikalo me je, pa sem vstopil in sedel k bližnji mizi. Sest mladeničev je hvalilo do* brote, katere je posejal komuni* zem po vsem svetu, posebno pa sladkosti, ki jih je deležno delav* stvo v Sovjetski zvezi. Dva mla* deniča sta pa krepko ugovarjala. Mislil sem že, da bo prišlo do pretepa. Prva skupinai je trdila, da komunizem skrbi za uboge ljudi in da v Sovjctiji ni izkori* ščevalcev, Tam je vse pošteno, ker ni kapitalizma. Ljudje se spo* štujejo in vse gre po zakonu. Dru* ga dva sta trdila nasprotno. Pri mizi je /pa tiho sedel še en mla* denič, ki sc ni mešal v prepir ostalih tovarišev, pa se je zdaj ojunačil in začel mirno in stvar* no pobijati politične nazore vse skupine.
Najprej so ga zavračali z za* smehom,'češ da nič ne ve, pa so mu le dovolili, da je povedal svo* je mnenje. Pomirili so se in ga z zanimanjem poslušali.
Mladenič, k j je govoril iz last* ne izkušnje, jim je razlagal, da komunizem ne prihaja od Slova* nov in da nima ničesar skupnega s slovanstvom. Res je pa, da jma* jo Slovani od njega največjo ško« do in največje trpljerfje. Komu* nizem so si izmislili Judje, ki so hoteli zagospodovati vsemu sve* tu. Danes je v Moskvi majhna skupina ljudi, ki so se oprijeli te ideje, da bi zavladali svetu. Tj ljudje prebrisano izrabljajo ljud* sko ali množično neodvisnost z nekim namišljenim slovanstvom. In taki politični nevedneža ste tudi vi, kj verujete v komunistič* no svobodo. Ko boste deležni te svobode, ne boste več kričali ka* kor danes o raznih dobrotah in o komunističnem raju. Komuni* zem zatira osebno svobodo, ki jo najnaravnejša človeka pravica, in uvaja neznosni policijski sistem. Za tako svobodo sc vi ogrevate in na lahek način nasedate zviti propagandi, ki vam zdaj ob* ljublja deveta nebesa.
Tako je govoril mladenič. Pre* nehal je prepir in vpitje in vsa skupina je odšla tiho ter globoko zatopljena v svojo misli v april* sko noč...
^"Desfl s	rK
čimprej prepričajo, da ta pro* blem ni samo ekonomskega, tem* več tudi najširšega socialnega značaja. Ne zavedajo se, še, da poljedelci po številu nadkriljuje* jo vse druge sloje. Kmetijstvo je tisto, ki proizvaja vse, kar je potrebno za življenje, da iz nje* ga izide moč in življenjska sila naroda in brez katerega si ie nemogoče misliti miren razvoj človečanstva. Ti gospodje zanj* čujoč kmetijski sloj si želijo pri* svojiti vso zemljiško last ali pa podpirajo te ljudi iz materialnih koristi. Neobhodno potrebni po* goj za dvig poljedelstva je glo* boka podeželska obnova z raz* vitjem produkcije in radikalne spremembe sedanjih življenjskih pogojev delavca. Zato je potreb* no menjati stari red dela. Dela* vec ne sme biti več smatran ka* kor sredstvo zaslužka in kot tak biti izkoriščan, pač pa ga mora vsak delodajalec smatrati kot so* delavca v svojem podjetju. Obla* stva s svoje strani morajo davč* no razbremeniti te delavec in jim staviti na razpolago vse po* trebno za boljše obdelovanje . zemlje.
Če bodo	hotela	oblastva pri*
znati to	stanje,	potem naši
kmetje ne bodo gotovo zapustili zemlje, ampak jo	bodo v potu
svojega obraza obdelovali v čim večjo svojo in skupno korist, ena izmed	raznih	nalog, kj so
si jo nadeli Svobodni sindikati je prav ta: uveljaviti socialne in sindikalne pravice našega kmeta, bodisi da je lastnik, najemnik, kolon ali polovinar. ,
Brezbrižnost je slab pojav
Po znanem sporu v komu* nističnem taboru, se je med na* šim ljudstvom še pomnožilo šte* vilo takih ljudi, ki izjavljajo, da jih nobena stvar več ne briga. Brezbrižnost je grda razvada in nam prinaša veliko narodno ško* do. Pa motil bi se, kdor bi mi* sli!, da so- ti ljudje spregledali, čeprav trdijo, da so spoznali, da so pri obeh skupinah prav enaki koritarji. Kaj še! Ti naivni ljudje še danes ne vedo, da je vsa fra* telančna politika le politika za partijske interese. Pisanje v ko* rist Slovencev in za naše narodne potrebe je le vaba za take neved* ne kaline. Zadnjo čase taki na* rodnj naivneži več ne vedo, kam naj bi uvrstili razne dvojnike ko* munističnih organizacij, razne za* gonetne enačbe kakor OF, S1AL in AFZ, pa se kljub temu ne po* trudijo, da bi globlje pogledali v
njihov ustroj jn namene. V svoji politični lenobi raje slepo veru* jejo raznim prerokom, ki trdijo, da so to edino slovenske organi* zacije. Kakšna ■ nepopravljiva zmota! Taka brezbrižnost je sra* motna in nevredna zavednega Slovenca.
Pa je še druga vrsta tako jimc* novanih »narodnjakov«, ki vodijo še mnogo bolj škodljivo politiko. Nekateri naši trgovci na primer, ki se prav dobro zavedajo pome* na in namena komunističnih or* ganizacij, si zaradi trenutnih ko* ristI sami sebi kopljejo grob in propast. To so pravi izdajalci, ki se za nekaj Judežev ih grošev pro* dajajo komunistični partiji. Jutri bi jih komunistični »tovariši« brez vsakega usmiljenja obrali vseh nagrabljenih dobičkov, se* veda tudi tistih, ki jih zdaj zbi* rajo s svojim sopotniškjm delom.
MORDA ?
Med obrobnimi pokrajinami Slovenije je Koroška gotovo naj* značilnejša. Koroška — Karanta* ni j a je bjla naša prva neodvisna država ter nacionalno tako moč* na, da so zavojevalci še dolgo po zasužnjenju tega miroljubne* ga naroda morali priznati jezik in narodne .pravice pod jarmi je* nih. Kot dokazuje zgodovina je bil še 14. marca 1414. leta ume* ščen zadnji koroški vojvoda v slovenskem jeziku po slovenskem običaju. Pomen Koroške se je s postopnim germaniziran jem manjšal, vendar nam je dala Koroška veliko vodnikov in kul* turnih velikanov, med njimi na* šega prvega slovničarja —• Ož* balta Gutsmanna. V preteklem stoletju pa je postala narodnost kulturno središče Slovencev in se je Celovec v tem oziru dokaj uspešno kosal z Ljubljano. Po smrti velikih, vodnikov: Slomška, Einspielerja in Ražuna ter dru* gih jo pa nastala suša, ki traja žal še danes. Razumeti razlog pešanja narodnostne sile ni tako enostavno, kot bi si kdo misiji. Res je, da jo bil pritisk germa* nizacije izreden, vendar bi lahko bila današnja bilanca slovenstva nekoliko drugačna, če bi se manjšinska politika nekoliko drugače vodila.
Steber koroško slovenske poli* tike je bila vseskozi duhovščina in le redko se je kateremu laiku posrečilo vplivati na razvoj do* godkov. Vsa čast duhovščini, ki je svojo nalogo odlično izvršc* vala. Sedaj smo tako daleč, da je slovenski duhovščini na koro* škem prepovedano vsako narod* nostno in politično delovanje. Posledica tega je, da je postala manjšina brez pravega vodstva. Že prej so jc precejšne število slovenske inteligenco (precejšne lo za koroške razmere!) (zgubilo v nemških liberalnih vodah, kjer so jih sprejeli z odprtimi rokami, ker so vedeli, da so sposobni in da bodo kot janičarji v boju proti slovenstvu zelo dobrodošli. Drugi del tako imenovanih na« prednjakov je imel proti nem* štvu sicer nekoliko tršo hrhteni* co, vendar je v novejšem času s polnimi jadri zaplul v komu* nistične vode in se tako vdinja tudi on tujim jnteresom, pušča pa vnemar svoj rod, iz katerega jo izšel.
Upajmo, da je najnovejša doba pokazala tako Korošcem ket ostalim Slovencem, da je ne kaj drugega »klerikalno« in »li* beralno«, kot pa katoliško. Slo* venoi smo imeli vse čase preveč
»klerikalnega«, premalo pa kato* iiškega. Pomislite, morda boste drugega mnenja. Pa nič ne de, da bi bili le vsi dobri Slovenci.
— E.
Ogroženo gospodarsko ravnotežje
Predsednik obrtne zbornice v Celovcu je te dni govoril po radiu o gospodarskih razmerah.
V	govoru je pokazal, kako so ljudje danes zaposleni v raznih gospodarskih panogah:
Zaposlenih ljudi:	N	V
v kmetijstvu in v gozdovih 1.1890 M°lo, 1. 1948 33°/o, v industriji jn obrti b 1890 24°/«, 1. 1948 41 °/„, v javni službi in prostih poklicih
1.	1890 12°/o, 1. 1948 26°/o.
Vsakdo bo kar na prvi pogled spoznal, da se tukaj strmoglavi gospodarsko ravnotežje. Če naj bo vsa proizvodnja zdrava, je potrebno, da se delavne moči razdelijo po naravnem razvoju. Kmetijstvo zahteva in potrebuje primerno število delovnih moči. Danes so pa take razmere, da kmet ne dobi več hlapca in dekle. Od leta 1945 je bilo v de* želi veliko število jugoslovanskih beguncev, ki so znani kot izborni delavci. Večina teh je sedaj od* šla čez morje. Ljudje so tukaj viseli kakor kaplja na veji in so si hoteli v Ameriki ustvariti stalnost. Nekaj je pa pomanj* kanju poslov kriva vladna uredi* tev cen jn plač, ki jo je vlada izvedla lanskega leta. Umevno: hlapec in dekla potrebujeta več obleke kakor pa uradnik v me* stu. Cena blaga za obleko pa jc tako visoka, da je človek, ki ima svoje redne skromne dohod* ke, no zmore. Kaj tedaj? Obleči se ljudstvo mora. Gradba novih hiš in popravljanje starih gradb zahteva toliko delovnih moči, da jih dežela v rednem prometu ne more postaviti v mesta. Znana kmetija, ki ima osem krav, par konj, v rednih razmerah je Ime* la še 20 prašičev, lansko leto že nj dobila ne hlapca ne dekle. Gospodinja pa je imela brata, ki je začasno vstopil in zdaj odšel. Gospodarji si pomagujejo s stroji, ali kako bo, ko se poljsko delo v polnem obsegu začne? Najpcgubnejši razlog, da so je kmečko polje izpraznilo, je oči* vidno pretirano ljudsko šolstvo. K ljudski šoli se je namreč v teku petdesetih let priklopila v Celovcu sloveča meščanska šola za fante in dekleta, ki so se pripravljali za kako obrt. Zdaj imamo na Koroškem v vsakem večjem kraju glavno šolo. LJspeh teh šol je, da noben fant, ki je
bil v glavni šoli, ne gre več za hlapca in nobeno dekle, ki je absolviraia glavno šolo, ne gre več v hlev. Glavne šole imajo vse svoje katehete. Tako se otro* c; vzamejo lastnemu domačemu župniku, ki jih izgublja izpod svojih oči. Ob nedeljah vidiš tu* di na deželi že za glavnimi vrati še nek trop pol odraslih fantov in deklet, čez nekaj časa jih tu« di za vrati ni več, odšli so iz •verske skupnosti. Seveda so te glavne šole vse le nemške. Ta mladež dirja za športom in p le* sišža. Javnost pa se ukvarja z vprašanjem: odkod neki je ves liko, preveliko število mladinskih zločincev? Glej: »Virtschaft und Politik od 25. marca 1949: Urša* \ chen der Jugendkriminalitat«. Na tisoče mladih ljudi, kj so bjli namenjeni za poljsko delo, je zbežalo v mesta, dekleta vsa v pisarne. Vsak državni ali drugi funkcionar ima svojo tipkarico, odvetniki in notarji imajo samo še gospodične kot uradnice. Za fante je hilo težje. Obrtnik ne mara več učenca, s katerim mu pride v delavnico nadzorovanje delavske zbornice. Zato mora javnost z novimi šolami skrbeti, da se mladina pripravi za kateri? koli poklic. Pri športni priredit* v ah se vidi, koliko je takšnih ju* nakov. Podrte mestne hiše stoijo že četrto leto nepopravljene, pri športnih prireditvah pa je vsako* krat na tisoče mladih ljudi, ka* tc-rim bi bilo treba prijeti za orodje. Vzgoja mladine je zašla
ni} napačna pota. Predsednik obrtne zbornice je navedel tudi število ljudi, kar jih je zbežalo v javne službe, v državne pisar* ne, deželne in občinske urade. L. 1890 je bilo v javni službi 12°/o ljudstva, zdaj jjli je 26°/o. Vlada je izsilila upravno refor* mo. Mala Avstrija ima zdaj 260.000 javnih uradnikov, potre* buje jih pa samo 100.000. Ta ar* mada se seve od danes na jutri ne more odslovit]. In če se od* slavlja, se mora skrbeti za od* pravnino in pokojnino. Doslej je republika varčevala le pri duhov* nikifa, katerim jo plačo ukinila dn samo še dovolila, da Cerkev pobira z dovoljenjem države ne* ke beraške doneske, kateri so tako pičli, da mladi ljudje pra* vijo, če se jim govori o duhov* niškem poklicu: »Ne bom pouče* val v 15. razredih in svoj kruh šele pri ljudeh beračil«. Duhov* nikov ne bo več, če sc zanje boljše ne poskrbi. Zato Cerkev zahteva, da država prevzame plačo duhovnikov in plače učite* ljev ter učiteljic na zasebnih sa* mostanskih šolah. Na Dunaju se je socialna demokracija organizi* rala ter odklanja zahteve Cer* kve, zvezne dežele pa samostoj* no nastopajo. Industrija je obe* tala, da prevzame večje število odslovljenih uradnikov, pa se bo šele videlo, če jih more prevzeti v večjem številu. , Na kmete uradnika ne moreš dati, in tako bo tukaj nastala nevarna kriza.
V. Podgorc
<T3esfi s ^cjcistcga
Razglas tržaške občine o volitvah v Trstu
TRŽAŠKA OBČINA Urad VII., št. 60/(>1*49 Predmet: Volitve občinskih sve* tov.
Tržaški župan razglaša, da je Vojaška uprava s svojim uka* zom št. 81 z dne 18. aprila 1949 razpisala volitve za nedeljo ,12. junija 1949 za izvolitev 60 občini skih svetnikov. Volitve se bodo vršile v smislu določil ukaza št. 33 Vojaške uprave z dne 21. februarja t. I. o upravnih volit* vah za izpopolnitev občinskih uprav v anglosameriški coni Svo* hodnega tržaškega ozemlja.
Volitve se bodo začele ob 6 ter, se bodo zaključile ob 21. Pregled votivnih izidov se bo pričel v po* nedeljek 13. junija t. I. ob 8.
Opozarjamo vse volivne upr a* vičence, ki ntso vpisani v voliv* nih seznamih, a jim je apelacij* sko sodišče priznalo z razsodbo volivno pravico, 'da gredo volit na volišče št. 1, občinska palača v ul. Procureria št. 1.
Župan odv. MICHELE MI ANI
Določila VU za predvoliv-no borbo
Za volitve v tržaški občinj se pričenja predvolivna kampanja 13. maja, za ostale občine pa 20. maja ter bo trajala do 10. ozi* roma do 17. junija.
Trst, 27. (PIO) — Zavezniška vojaška uprava namerava za do* bo volivne borbe dovoliti poli* tičnim strankam čim večjo svo* bodo govora in čim več olajšav, da bodo lahko sirile svoje pogle* de na politična vprašanja. Da se bo lahko to doseglo, bodo v splošnem veljala naslednja dolo* čila:
1. V vsakem delu mesta se lahko vršijo politična zborovanja, kolikor to dopuščajo javni red in prometni predpisi.
2. Shodi na prostem se morajo končati ob 21. uri.
3. Na dovoljenih shodih bodo lahko govorili govorniki jz nepo* sredno sosednih ozemelj področ* ja, toda v primerih mejah.
4. Prošnje za javne shode na prostem bo treba vlagati na obi* čajni način in sicer najmanj 5 dni poprej; podobne prošnje za javne shode v zaprtih prostorih, za uporabo zvočnikov in drugih priznanih propagandnih sredstev bo treba vlagati na običajni na* čin najmanj 3 dni pred shodi-
5. Prosilcem pa se vendar sve* tuje naj po možnosti vlagajo prošnje za shode itd. čim več
dni pred dnevom, ko bodo imeli shod.
6. Doba volivne borbe se pri* čenja v tržaški občini 13. maja 1949, v drugih občinah pa 20. maja 1949. Do teh dni bodo ve* Ijale obstoječe določbe za shode itd. Obstoječe določbe bodo ve* ljale med dobo volivne borbe za zborovanja in druge prireditve, ki niso v zvezi z volitvami.
7. LEPAKI IN LETAKI. M Od dneva, ko bo župan vsake občine uradno objavil dan voli* tev (ukaz 33, člen 13) bodo v splošnem veljale naslednje do* ločbe glede lepakov, letakov itd.
A) Poleg dovoljenih mest se bodo lahko lepaki, napisi itd. na* lepijalj ali obešali na drugih jav* nih mestih, kakor nad ulicami in trgi ali na privatnih zgradbah, v kolikor to dovoljujejo obstoječi predpisi. Naglasiti je treba, da lepaki niso dovoljeni na javnih zgradbah.
B) V času volivne borbe bodo ukinjeni obstoječi predpisi Za* vozniške vojaške uprave glede prošenj za lepake, ki se nanaša* jo samo na volitve. Izvode vseh letakov bo treba poslati na glav* ni stan policije in sicer v justič* no palačo sobo 105 v 24 urah, ko so Hjli nalepljeni, da jih bo po* licija registrirala.
8. RADIO. — Ko bo mogoče točneje ugotoviti število predlo* Ženih list, bo sporočeno, kakšne ugodnosti bodo imele razne liste na tržaškem radiu.
9. Ker je vsaka posamezna po* litična stranka neposredno odgo* vorna za reden potek volivne borbe, so svetuje, naj politične stranke v svojo korist ustanovi* jo odbor za razpravljanje o svo* jih programih in si pred vložit* vijo prošenj zagotovijo, da ne bodo imele sestankov na istih krajih ob istem času in da ho čas za sestanke pravično poraz* deljen.
10. Svetuje se tudi, naj se po* litične stranke sporazumejo, da bodo končale politično borbo v petek 10. junija opolnoči odno* sno v petek 17. junija opolnoči in da obe soboti pred volitvami no bo več volivne borbe.
11. Da bi olajšal raznim stran* kam razgovore o njihovih voliv* nih programih, jim je predsednik cone pripravljen dati na razpola* go konferenčno sobo na prefek* turi. Če bi ta odbor naprosil osebje volivnega urada pri Za* vozniški vojaški upravi, bo to osebje prisostvovalo njegovim sestankom v vlogi svetovalca.
Veliki Repen
Prejš-njo soboto so bili prebi* valcj naše vasi priča ganljivemu prizoru. V naši farni cerkvici na Taibru sta se poročila Janko Gu* štin iz Velikega Repna in Julka Tavčarjeva iz vasice Voglje, ki je le nekaj sto metrov čez mejo. Nevesta je prišla pred meseci iz Vogelj jn sc naselila pri starem sorodniku. Njene starše so odpe* Ijali v Nemčijo, odkoder sc nista več vrnila. Julka je živela pri stari materi v Vogljah, ki jo je vzljubila kot pravo hčer. Ko je torej v soboto zvon naznanil Slovencem na tej strani in on* stran meje, da se je začela po* ročna slavnost, je stara mati v Vogljah prihitela z drugimi v a* ščani na vidno mesto, odkoder je z belimi rjuhami pozdravljala svate pred cerkvijo preko meje. Posebno ganljiv je bil prizor, ki je vsem prisotnim privabil solze v oči, ko so se vaščani v Vogljah umaknili od stare matere in ena* ko svati pred cerkvijo od neve* ste. Takrat sta se obe poslovili tiho in svečano preko meje. Pri*
zor je gledalce v prvem trenut* ku očaral, nato pa se je dvignil val navdušenja na obeh straneh, da je vzklikanje odmevalo s Taibra v Voglje in nazaj.
Zatiranje oljčne muhe
Poljedelski poskusni oddelek ZVU v Trstu posveča veliko paž* njo oljčni muhi, ki se je lani znatno razširila. Istočasno vodi oddelek oster boj proti drugim škodljivcem sadnega drevja in zelenjave. V kratkem bodo raz* delili poljedelcem dva letaka in eno brošuro o žuželkah Colcop* tera, Fitofagi, Pjralide in Dori* fera. Piralide škoduje žitu Dori* fara pa napada krompir.
Majniški izlet
V	nedeljo 8. t. m. popoldne priredi »Organizacija	narodne
demokratske mladine« majniški izlet v Slivno — Mavhinje — Se* sl jan. Uro obhoda bomo javili v prihodnji »Demokraciji«.
Vabljena je vsa mladina! Po* skrbijeno bo za ples in zabavo!
(T3esfl ^ Qocišf?ega
Dobili smo novega podprefekta
V	soboto 23. t. m. je stopil v | pokoj goriški podprefekt g. dr. : Geoljn. Na njegovo mesto je imenovan g. dr. De Pasquale' ki je svojo službo že nastopil. G. dr. Ceolinu želimo mnoge sreče v zasluženem pokoju, no vod o šle* mu prefektu pa obilo uspeha v njegovi službi in prijazno sreča* nje z našim ljudstvom.
Titovci delajo težkoče
Mnogi naši ljudje se pritožuje* jo, da jim Titove oblasti zavra* čajo prošnje za prelaz čez mejo, katero želijo prekoračiti zaradi obdelovanja lastnega zemljišča. Kot smo pri neštetih primerih ‘ugotovili so pritožbe upravičene. Po sporazumu V Vidmu imajo ti prosilci pravico do prelaznjce. Italijanske oblasti se točno in vestno držijo dogovora, Titovci pa mučijo ljudstvo s stalnim zavlačevanjem in krivičnim za* vračanjem prošenj. Na drugi strani pa mnogim, katerim je bi* la prelaznica izdana, ne dovolijo obdelovati njihove zemlje, ker so jo med tem svojevoljno spra* vili v »zadrugo« ali pa tudi iz drugega nepojasnjenega vzroka.
Obračamo se na merodajne kroge, naj ukrenejo, da se bo videmski sporazum obojestransko pošteno izvajal in bodo pr en e* hale razne nevšečnosti.
Mere in nreži
Goriško županstvo nam je po* slalo sporočilo, da je od 23. apri* la do 7. maja pri protokolnem uradu na magistratu na vpogled seznam vseh sprememb, kj so bile izvedene v prvem trimesečju 1949 na področju mer jn uteži. V uradnih urah od 8.30 do 12 ure si ga lahko ogledajo vsi zaintere* siranci.
Ne mara v „raj“
Selo te dni smo izvedeli, da jo prejel »tovariš« Bogomil Vizin* tin, vodja DFS in Titovega ko* munističnega krila na Goriškem v Italiji, ukaz, naj zapusti Italijo v petih dneh. »Tovariš« Vižintin je namreč jugoslovanski držav* Ijan, zato so mu tukajšnje obla* sti naročile, naj gre raje v lastni »raj«. Vsakdo bi. si mislil, da je »tovarjš« Vižintin, ki velja za nekakega »svetnika« rdečega ra* ja, od radosti kar skočil v »raj«, pa ni tako! Na vse mogoče na* čine skuša doseči odlog izgona vsaj do konca šolskega leta, do konca meseca junija, ker ima otroke tu v šoli. Glej, glej, ali nj šola v »raju« boljša od »kapi* talistične« pchujšcvalnice?
»Tovariš« Milo se ves obupan tolaži z mislijo, da bodo dobili izgon vsi Slovenci, ki nimajo ita*
lijanskega državljanstva in v tem smislu bega naše ljudi. Pa ni tuko, kakor on trdi. Italijanska ustava določa pravico zatočišča vsem političnim preganjancem, tudi Slovencem. Za rdeče pridi* garje, angelčke in svetnike, jjel pa dobro, da se malce bolj od bliže seznanijo z dobrotami nji* hovega raja.
Naval beguncev
V	zadnjih osmih dneh je iz Titovine pribežalo 13 Romunov, najprej deset, drugi dan pa še trije, ki so utekli iz nekega tabo* rišča. Še pred njimi so prišli jz Kranja trije mladeniči, ki so ra* je zbežali nego b; služili komuni* stom v Titovi vojski. V nedeljo popoldne pa je hotel zbežati čez žično ograjo nek mladenič, ki je držal v naročju malo deklico. Toda Titova straža ga je naglo popadla in takoj odpeljala v za* por. V torek 26. t. m. pa je pribežal iz Brd kmet Jožef Ka* mušič, ki se tam ni mogel več preživljati, ko so mu vzeli malo kmetijo, ki so mu jo bili zapu* stili starši. Prav tako je pribe* žala iz Brd neka mati s tremi otroki, po domače »Blažičeva«, nekod on Kožbane, menda s Senika.
*
Prve češnje
Danes, v petek 29. aprila, so! prišle na goriški trg prve doma* če češnje. Redkost! Redkost jo pa tudi cena, po kateri so šle 600 lir kg.
Blagodejni dež
Končno smo ga vendarle doča* kali. Malokrat je bilo pričakova* nje dežja tako splošno kakor te zadnje tedne. Pomanjkanje pada* vin se navadno najprej občuti na kmetih in je zato podeželsko prc* bivalstvo, ki toži čez sušo. Me* ščani si želijo lepih, suhih dni in je zato pri njih tarnjanje zaradi pomanjkanja dežja zelo redko. Letos smo pa doživeli ta primer. Zaradi pomanjkanja padavin smo začeli trpeti na pomanjkanju električnega toka, smo imeli medlo luč, zatemnele ulice, smo ostali včasih celo v temi, smo se morali odreči kuhi na elektriko in še kaki drugi prijetnosti. To je bilo vzrok, da sta se letos me* sto in dežela znašli v hrepenenju po dežju. Ta svojevrstni pojav ima še svojo, rekli bi skoro, pi* kantno posebnost. Potreba po dežju je tokrat pri meščanih večja kot pri kmetih. Zemlja je bila sicer močno izsušena, ozi* mine in travniki so hudo priza* deti in je bila su&t zlasti tam, kjer je zmanjkalo pitne vode, težko breme. S par urnim, izdat* nim dežjem bodo pa te nadloge v glavnem zabrisane. Ne smemo namreč pozabiti, da rodi suho,
sončno vrtane bolj sočne, klene sadeže. Izsušene vodne centrale pri velikih elektrarnah pa potre* bujejo še dolgih in močnih nali* vov, da bodo prišle do zadostnih vodnih zalog in zopetnega nor* malnega obratovanja. Vendar upamo, da bodo nebeške za tvor* nice zadostile mestu jn deželi se* daj, ko so spet pričele zgledno poslovati.
Važno za kmete in vrtnarje
Kmetijski inšpektorat v Gorici razdeljuje paradižnikove sadike (pomidorje) po znižani ceni: 100 sadik za 120 lir. Ne zamudite lepe prilike, in nasadite, kar se da, tega dobrega, zdravega in koristnega sadu.
Predavanje
\ V. *«•«. :-.£&(! Uti: v Go* rjei se je vršilo v soboto 24. t. m. redno tedensko predavanje. To pot je govoril vjsokošolec g. Danilo Rustja o slovanstvu in germanstvu v preteklosti in seda* njosti. Po zanimiven predavanju se je razvila živahna debata, ki je potrdila, kako so slična pre* davanja potrebna.
Električna luč za Št. Maver
Napeljava električnega toka v Št. Maver se bo končno vendarle izvedla. Družba Selveg, ki bo napeljavo električnega voda iz* delala, je že določila, kje bo po* stavila kabino za transformator. Zemljišče je pa last nekega ju* goslovanskega državljana. Po po* sredovanju obč. svetovalca Kem* perla, ki je za to oviro zvedel, je bila zadeva hitro in prijatelji sko rešena. Sedaj je vse urejeno in pričakujemo, da bo Selveg z delom takoj pričel.
„ Ugrabi jen ja“
Beneški dnevnik »11 Gazzetti-no« je objavil senzacionalno no* vico, da rdeči Slovenci iz Gori* ške in Trsta »ugrabljajo« sloven* ske učence v Nadiški dolini in jih potem pod pretvezo brezplač* nega šolanja učijo rdeči kateki* zem. Odkritje je tako gorosta* sno, da je nad njegovo resnič* r.ostjo podvomil celo šovinistični »II Lunedi«, prosil beneški daev* nik za podrobnejše podatke in pozval na okope oblastva v Vid« mu, Gorici in Trstu. In vendar je razpihnjena zadeva porsem enostavna. V Slov. Benečiji ni nikakih, niti osnovnih slovenskih šol. Zaradi tega je več sloven* skih staršev poslalo svoje otroke v slovenske šole v Gorici in v Trstu.
Števerj
an
Po dolgi suši smo vendarle pričakali nekaj dežja, ki nas je \ precej opogumil pri našem delu j na polju. Upamo, da naš trud ne bo zastonj in si obetamo do* brih pridelkov na sadju in groad* ju, če bo šlo srečno naprej tako., kakor kaže.
Plesivo
Mi Plešivci, kar nas je ostalo pod Italijo, še vedno čakamo na točno določitev državne meje. Ko bomo enkrat vedeli, kam spa* damo, potem sc bomo tudi znali odločiti za ureditev našega polo* žaja. Če ostanemo v Italiji, bo* mo morali zahtevati, da nam sc* zidajo šolo, ker do Krmina ima* jo naši učenci predaleč in zlasti pozimi so vremenske prilike zelo neugodne. So pa še druga vpra* j Sanja, ki jih boiho morali rešiti.
Rupa
V	nedeljo 1. maja bomo pri nas praznovali našega zaščitnika sv. Marka. Pridite k nam vsi, ki ljubite naše cerkvene shode. V prijaznem razpoloženju se bomo pomenili o marsičem, kar. nas zanima. Smo prav na državni meji in bomo zapeli kako lepo, da nas bodo slišali tudi Mirenci na drugi strani, saj so nas vedno radi obiskovali ob taki priliki in gotovo bodo v nedeljo prisluško* vali, da bodo vedeli ali smo še dobre volje.
Skriljevo
Naša vasica je le malo znana goriškim Slovencem. Morda zato, ker je nekoliko ven s poti. Toda v novem položaju, v katerem smo sedaj Slovenci v Italiji, bi utegnila postati cilj nedeljskim izletom. S kolesom pride vsakdo prav lepo k nam, ki imamo do* brega brica in se radi z vsemi prijazno in veselo pomenimo, kakor je v slovenski navadi. Pri* dite zato tudi k nam kako nede* Ijo, da se spoznamo in med se* boj pomenimo o skupnih vpra* šanjih.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Mizarji | kmetovalci I podjetniki •
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje
CALEA
TEL
90441
TRST
Viale Sonnino, 24
Izza zavese
Samomori
Gospodarski in politični polo* žaj v Titovini je tako obupen, da moramo, žal, beležiti tudi tri samomore, ki so se v zadnjem času pripetili na Vipavskem. V Dornbergu se jc po vsej dolini dobro znani posestnik Franc Si* nigoj, po domače Drejev, vrgel pod vlak. Ubogemu Franceljnu, ki je svojim sosedom zelo rad pomagal, se je zaradi gospodar* skih stisk omračil um in je mo* ral na zdravljenje živcev v Ljubljano. Pred kratkim so ga sorodniki poklicali domov, pa ga je bolezen zopet napadla jn je našel žalostno smrt. V Batujah' se jc pretekli teden ponoči vrgel v Vipavo domačin Franc Plahuta.
V	Ajdovščini se je pa obesil neki delavec, kateremu so že več časa od tega zaprlj ženo. Bog bodi vsem tem nesrečnikom milostljiv.	,
Kazen
Nekje v Sloveniji (kraj in jme* na namenoma zamolčimo) se je pripetil ta resnični dogodek. Ki. so dekleta za neko cerkveno slavnost krasile cerkev, stopi no* trj neka »tovarišica« in jim reče: »Tovarišice, to ni naše delo«, in jih je zasmehovala z grdimi be* sedami. Drugi dan je »tovarišica« obležala in ni več spregovorila besede. Noben zdravnik ne more ugotoviti kakšno bolezen ima. Ona leži, ne da od sebe besede in kakega znaka tudi ne.
DAROVI
Preplačilo iz Belluna 220; na* mesto cvetja na grob pok. Ko* smača Ivana daruje N. N. iz Bor* šta 300; F. B. 500— lir.
Srčna hvala!
HLAČE, JOPIČE, POVRŠNIKE (trenč - kote), DEŽNE PLAŠČE v veliki izbiri in PO NIZKIH CENAH dobite pri tvrdki
MZINl DEL CORSO
CORSO 1 - GALLER/A PROTTI -TRST
ie