St^v. 100
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
* Trstu, t pomdtlltk 15. aprila 1M8
Letnik xUil.
Szhaja v^ak u<ti; zjutraj, tudi ob nedeljah lo praznikih. — Uredništvo: UUca sv FrančiSfca Asiškega it 30, 1. nadstr. — Ooplsl naj se polUjajo
MraHniffim _ Mnfrenbliana n<'M*a aa na MinltmilA fAlp/tnlai M du i-mU*
___________________ , vpisane zadrug« * omejenim [_
v Trstu, ulic« sv. Frančifta Aeifkttja M. 20. — Telefon uredniitva ia uprava 8t. 11-57. — Naročnina znate: Za celo lato K 3120, pol leta K 1960, H mesece K 7 60, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 70, pol jela K 3-66.
EDINOST
Posamezne številka po 8 vio., zastarele 10 vin. Oglas! se nrCunaJo sa nfflm^flf
w širokosti ene kolona* Cene: oglasi trgovcev In obrtnikov mm po vrni osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih uvodov nun Jo W vHj oglasi v tekstu Usta do pel mt K 20.— ; vsaka nadalina vrsta K * Mili «?lasi po 6 vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase sorejema tnserst*| eddel •Edinosti". Naročnina in reklamacija m pošiljajo' upravi Uais. tzkljufino le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In ina« se nahajata v ul.sv. Frančiška As. St. 20. Poštnohranilnlčnl ratun
ZVEZNA ARMADNA POROČILA.
avstrijsko.
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: Na i'alijanskl fronti nobenih posebnih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba. nemško.
BEROL1N, 14. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na bojišču ob reki Lvs smo v žilavih bojih pridobili na prostoru. Južno potoka Donove so čete generala Eberhardta prebile sovražne postojanke jugozapadno VVoIver-ghema !n so po srditi borbi z angleškimi skupinami, ki so prešle v protinapad, zavzele Nieuveker-ke. V večernih urah izvršeni nsprrd pod vodstvom generala AJaerckerja se je končal z osvojitvijo višine zapadno kraja. Pri Bailienlu so se vršili premeni]! rl boji. /ilerris in Vieux—Bercuin sta bila zavzeta. Na bojišče hiteče sovražne kolone so Imele vejed našega topovskega in letalskega ognja težke izgube. Na bojni fronti na obeh straneh Somme topovski boji. Nap2d več angleških bataljonov na Mainviliers se Je krvavo razbil; števiftii ujetnik! so ostali v naših rokah. Severno St MI-tiiela smo izvršili uspešen sunek proti amerikanskim četam, jim prizadejali težke izgube in ujeli yeč mož.
V letalskem boju je bilo v zadnjih dveh dneh sestreljenih 37 sovražnih letal in 3 privezei baloni. Poročnik Wcncfchoii je Izvojeval 24. letalsko gmago.
Prvi generalni kvartirmoister pl. Ludendorff. tursko.
CARIGRAD. 13. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča.: Razven mestoma živahnejšega topovskega ognja in uspešnih predstražnih bojev na palestinski Irontl nobenih važnih dogodkov.	-
fivijo vsaki demokratizaciji političnega življenja, i in vendar sa morejo pisati take kažnjive stvari! J čisto kratko; Mari mislite, gospodje, da naj bi vsakemu razširjenju volilne pravice. Za Qa!ici]o|Ni£ nima prott temn sicer sila občutljiva tanko-[ jaz držal — dežnik nad vašimi glavami? 1 Ne, mi treba vedno delati Izjeme. Pomislimo le na izjem- J vestnost cenztrjal Sal to dejstvo ravno nam Je I ne zahtevamo nikakega dežnika v obrambo naših ne določbe v državnozbotskem volilnem redu! j potisnilo pr*ro v roko, da pribijemo ta izgled, ka- glav! Zahtevamo pa enako mero svobode no Od časa do časa se pojavlja sicer tudi v te? tla-1 ko fn k:tf vse sme!© pisati naši nasprotniki! Ne hramb! svojih glav! Sovražniki naj le streljajo na čeni masi odpor proti izkoriščanju in proti raz-1 osupljajo nas taki izbruhi, ko vendar dobro pozna- nas, kolikor jim ljubo in drago, ali dovoljeno nam rednemu gospodstvu privilegiranih slojev; toda | no podivjanost sovražnikov našega naroda. Niti mora biti, da tudi mi streljamo! Ne zahtevamo od
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Francosko poročilo.
13. aprila popoldne. — Tekom noči so potisnile francoske čete v okolici Hangarden Santerre izvršene protinapade zopet nazaj. Francozi drže zopet vso vas in pokopališče. Razven izgub, ki so jih doživeli Ncmci, ne da bi kaj dosegli, so ostavili v rokah Francozov 70 ujetnikov, med njimi 3 oficirje. Topovski boj se je v tem ozemlju nadaljeval z vso srditostjo med MontdicHerjem in Noyonom. Francozi so severno črte Orvillers— Sorola ujeli 10 mož. Med Mlette in Aisne sta se izjalovila dva nemška sunka. Nemci obstreljujejo Reims. Del mesta je v ognju. V gozdu Apremontu so Nemci zopet obnovili napade na francoske postojanke v Bois Bruletu. Ameriške čete so se v tem odseku skupno s francoskimi srdito upirale in preprečile vse nemške poizkuse. Kjer so Nemci uspeli, so bili s protinapadom zopet vrženi. V Lo-taringiji se je posrečil francoski sunek pri EIpy. Na ostali fronti nič važnega.
Bombardiranje Pariza.
PARIZ, 14. (Kor.) Obstreljevanje pariškega ozemlja se je zopet nadaljevalo. Glasom ^Matina« je bila povzročena le neznatna škoda. Prebivalstvo je popolnoma mirno.
Letalski napad na London. LONDON, 13. (Kor.) Zadnjega letalskega napada so se udeležili štiri zrakoplovi. Dva sta prispela več mili v notranjost. Več bomb je bilo vrženih na odprto polje. Povzročena škoda je ne-fcrnina. Pet oseb je bilo ubitih in 15 ranjenih. .
DOGODKI NA MORJU.	; V
BiiROLIN, 13. (Kor.) V vodovju krog Anglije je bilo potopljenih zepet 23.000 ton.
BERO LIN, 14. (Kor.) V noči od 12. na 13. t. m. Je fregatni kapitan Strasser napadel vojno-indu-strijska skladišča srednje Anglije. Birrningham, Nottingham, Shcfrield, Lceds, Hull in Grimsby so bili obmetani z bombami. Kljub izredno močni topovski protiobrambi in letalskemu zasledovanju so se vrnili vsi zrakoplovi brez poškodb.
Češki ruauilestacijski shod v Pragi.
PKJAGA, 13. (Kor.) Danes se je vršila izredno Številno obiskana češka maniiestacijska skupščina v protest proti govoru groia Czernina, ki obdol-Žuje Čehe zveze z entento. Načelnik »Češkega Svaza« Stanek je otvoril zborovanje z nagovorom v katerem je z vso odločnostjo zavračal Czerni-tiova izvajanja. Dr. Kramar je pozdravljal navzoče zastopnike Jugoslovanov, v imenu katerih je izražal dr. PaviČie solidarnost Jugoslovanov s .Cehi. Habermann (soc.) je tolmačil čustva ogrskih Slovakov. Skupščina je naglašala, da treba vztrajati, dokler ne bo dosežena samostojnost češkoslovaškega naroda.
vsakikrat se je tem poslednjim posrečilo vdušiti vsak pojav nezadovoljstva in naposled celo najbolj uporne elemente privesti v skupni narodni tabor. Narodni ideal obnovljene poljske države je tisto sredstvo, s katerim pomirjajo vsak odpor. Da se ne ogroža ta ideal, treba Je notranje sloge! Da je sloge za tak visoki in težki cilj, kakor je vzpestava nekdanje Poljske, gotovo treba, o tem ni dvoma; no, gospodujoči sloji v Galiciji zlorabljajo to slogo v pospeševanje svojih" razrednih interesov nasproti gospodarsko šibkejšim slojem v lastnem narodu in v nacilonalno in gospodarsko zatiranje druzega, namreč maloruskega naroda.
Kot previdni politiki pa opirajo svoje privilegirano stališče ne samo na narodno navdušenje nižjih slojev, temveč tudi na boli realno podlago in to je: na moč vladnega aparata. Razredni interesi poljskih gospodovalnih slojev nahajajo močno zaščito v avstrijski vladi; za to morajo ti gospodovalni sloji ostati z vlado v dobrih odnošajUi, eato podpirajo oni vsako vlado.
Vlada jim zopet s svoje stjanl prepušča vso administracijo v Galiciji in jfiti izroča na milost in nemilost maloruski del prebivalstva. Roka roko pere.
Iz tega pa sledi, da nimamo od sedanjih zastopnikov poljskega naroda pričakovati nikakega boja proti germanizatorlČsemu in centralističnemu sistemu avstrijskih vlad. Kal jih' bdga, Se nas avstrijska vlada zatira, če smelo v Galiciji po svoji volji gospodovati in gospodariti?
Mi se pregrešujemo proti demokratičnemu principu, če podpiramo te nafzagrizenejše nasprotnike vsake demokratične reforme, te izkoriščevalce nižjih slojev; mi pa prihajamo tudi v nasprotje z našimi narodnimi in državnopravniml načeli In Interesi, če podpiramo tlačitelje maloruskega naroda in nasprotnike delitve kronovin po fhrodno-stih.
Treba namreč znati, da zahtevajo Malorusl v zmislu narodnega načela delitev Galicije v poljsko in malorusko ozemlje in da se temu protivijo Poljaki z vso močjo, ravno tako, kakor se na Jugu, Nemci na Štajerskem in na Koroškem upirajo vsaki delitvi! Naši naravni zavezniki so torej Malo-rusi in ne Poljaki.
Do zboljšanja našega razmerja napram Poljakom zamore priti šele, kadar bi zmagal! pri njih demokratični elementi in kadar bi tudi ptf ajlh prišlo spoznanje, da so imptfrijalisttčne težnje po podjarmljenju drugih rfarodhosti v nasprotju pravo demokracijo in fe tistimi idejami, v ifllenu katerih se vodi sedanja svetovna vojna.
Poljski remanticizem je očaral tudi marsikaterega Slovenca, ločini so Malorusl ali Ukrajinci mnogim našim ljudem nesimpatični radi njihovega separatizma. Taka čuvstveni momenti pa ne smejo vplivati na našo politično taktiko, fcavno mi Slovenci kot čisto kmetski narod, ki Je skozi stoletja in stoletja na lastni koži izkusil vse slabe strani v rgmanih in pesmih opevanega srednjeveškega viteštva in ki se tudi danes z naporom vseh svojih sil mora braniti proti osvaialfiim, mnogokrat brutalnim poskusom v imenu višje kulture nastopajočih gospodovalnih slojev nemške uareduo-sti, ravno mi Slovenci se ne smemo napram drugemu tlačenemu narodu vdajati sentimentalnemu občudovanju njegOvih tlačitelje v in izkoriščevalcev, temveč moramo v |a§ta|m Interesu tudi tam pomagati demokratični misli do pepolge zmage.
Adrlaticus.
Poljska politlKa.
- • ~ ' -
II.
Ti gospodujoči sloji pa zasledujejo s svojo politiko ne samo splošno narodne, temveč v veliki meri tudi svoje razredne interese. Nikjer v Av-Itriji menda ni kmet tako tlačen, tako ubog, kakor ie v Galiciji. Gospodujoči sloji imajo interes na tem, da se to stanje ne spremeni. Zato se pro-
PODLISTEK.
Ali so ptKki I
i	Amerikanska sličica. -.'
Tulec: »Tu sem. Pojdimo torej k duhovnika. fToda prej, mr. Artur Busoni in miss Mary Dixongva, ml dovolita, da* se vama predstavim.« —- Stopi korak nazaj in se pokloni s finim sme-Ekom na ustnicah: »Mr. James Knox, poročevalec Newyork Heralda.«
• * ♦
P:itUčna soba v hiši »zelo častivrednega« Jona i Dixona! Zjutraj ob sedmih. Mr. Dixon in mr. Imvkins st. hodita po sobi gorindol.
Mr. Havvkins: »Vidite, prijatelj, moje sredstvo Je pomagalo. V naši deželi pač dekleta nočejo drugače; pobegniti morajo, preden se poroče. Romantičnost jih pač mika. Poleg tega pa časopisje tudi objavi iak dogodek, hvali junaka, še bolj pa Junakinjo, ki je pobegnila vkljub ugovarjanju staršev, fn to mika šc bolj. in.... there you arefbila
Kaj vse smelo oni, kar je nam zabranjeno!
Koroška vBauern-Zeitung« (tore) list, ki je namenjen kmetom) je napisala v svojem izdanju od 21. marca dobesedno tako-le perijodo: »Bauern aus einer Nachbargemeinde haben sich ge-iiussert: \Venn dle Hetze kein Ende nimmt, wir erschlagen die Hetzpiaiien, reissen die Pfarrhofe eiu, und wenn auch auf uns geschossen werden \viirde.«
Na slovenski prevedano: »Kmetje neke sosednje občine so izjavili: »Ce te hujskarije ne bo konca, ub j.Mno tc hujskajoče farje, Jim porušimo župnl-šča, četudi bi se streljalo na nas.«
To je priobčila »Bauern-Zeitung« z razprtimi, mastnimi črkami! Torej z namenom, da posebno opozori čitatelje na ta — poziv! Da, poziv! Kajti, uverjeni moremo biti, da takih besed niso govorili kmetje, marveč jim Jih le poklada na jezik kak zbcsr.eli schriftleiter, ali pa kak posebno fanatičen pangermanski agitator. Ni tu izraženo mišljenje kmetov, ampak le želja fcujskačev, da bi kmetje postali taki! Je to z neverjetno brutalnostjo in drznostjo napisan poziv k ubojstvom in razdevanjem tu-tega imetja — torej poziv h kažnjivim dejanjem, zl jčinontl! Tak poziv involvira čin, ki mu avstrijski državni kazenski zakon grozi s težko kaznijo.
Hehehe! Old boy----vedel sem, da moje sredstvo -pomaga. Davi ob šestih stffh vstal, splazil
sem se tja k sinovim šotam----in res, ni ga bilo.
NI mi dalo več mirti* moral sem k vam. Dal sem zapreči in.... there yon are.... tu sem!«
Mr. Dixon: »Very wefll.... Stari moj prijatelj, čudno se mi zdi samo eno, in to je, da se Je mola hči dala pregovoriti. Nikdar ne bi bil mislil kaj takega.«
Mr. Hawkins: »Jaz se ne čudim nič. Moj sini Vi ne poznate tega vražjega dečka! Ve, kaj dele. Strahovita stvar! Drugi se vlačijo po gledališčih,
koncertih, cirkusih____on pa nikdar! Ne izda niti
centa za take stvari. Jaz sam sem bil v svoji mladosti večji nepridiprav. On je pametnejši, mirnejši, razsodnejši, zagledal se je v vašo hčer, jo pregovoril, ona se seveda ni mogla upirati.... there you are! Objemiva se, najna otroka sta poročena!«
Mr. Dixon: »Čudno, da sem tako slabo poznal svojo hčer. Nikdar ne bi bil mislil, da bi se vdala. Ne popušča nikoli! In Če bi se bila resno zalju-v kakega igralca, kakor ste omenil zadnjič.
nas ne vznemirjajo in nas ne ogorčajo taki izb.u hi. Celo zado-oljujejo nas, ker avktorji le fot.^gia-lirajo žnjimi — sami sebe in se izpostavljajo uničevalni sodbi vsega poštenega in dostojnega sve ta! Taki izbruhi nam morejo le koristiti, ker eklatantno predočajo opravičenost naše borbe preti takfnt lazdr.janim elementom, ki v svoji poi-vi.i-nesri ne poznajo nikake meje, ne do svojega :-!iž-nje?a, ne do nior&Ie, torej do momentov, ki morajo biti odločilni regulatorji življenja in snovanja vsakega naroda, ako hoče biti — kulturen.
Dejstvo torej, da se morejo pisati In objavljati taki izbruhi, nas ne spravlja iz duševnega raz-težja ir. ti nas puščalo hladne. Mislili bi si le: taki so in s takimi moramo računati in temu pri merno uravnavati svoje postopanje.
Razburja «n ogorPa pa nas neka) drugega: to ramreč, da obiastt, ki imajo za nas tako strogo oko, za vsako naSo izjavo, za vsako našo beseda za vsak c M« v opravit ne naše nezadovoljiDsti: da te oblasti zatiskajo vse svoje oči spričo takih izbruhov, da irb mirno dopuščajo* da ne posega po njih neben sv»'nik nobenega nobenega cenzorja! „
Naše ogorčenje je tem opravičeneje, ker gori označen slučaj v koroSki »Bauern-Zeitung« ni osamljen, niti ne redek dogodek, marveč je ie Sten v veliki verigi vsega zistema. Ce zasledujemo koroška in Štajerska glasila vsenemških politikov, čitamo dan aa dan take izbruhe podivjanega sovraštva proti našemu naroda: izbruhe, ki Jim kazenski zakon grozi s kaznijo. Izbruhe, ki bi nam, ako bi jih mi zagrešili proti nemškemu narodu. denesli neizogibno konfiskacijo Ih morda še kaj drugega____! Posivi so to k zbesnelemu sovraštvu In osebnemu pregananju: častikraja, žaljenja naše narodnosti, obrekovanja, hujskarije najhuJSe vi ste, ki bi mogle imeti najhujših posledic, ker ogrožajo javni mir in red, in ki so strup za medsebojno življenje med ljudmi različne narodnosti
Take stvari morejo pisati ln objavljati naši narodni nasprotniki! Ml pa ne smemo uiti približno kaj podobnega.
Še eh primer, ki naravnost kriči. Po moraličui konstituciji nasprotnikov si moremo domnevati, da opravičujejo take izbruhe,' kakršen Je gori označen: v *Bauern-Zeitung«, češ: saj gre tu za proklete slovenske farje! Nu, spomnimo se: da je v sedanjem ministrstvu tudi en Čloh slovenske narodnosti. Ne pravimo: slovenski minister. Saj ni prišel v ministrstvo kot zastopnik našega naroda, z odobrenjem ali sporazumno z našim parlainen-tarnim zastopstvom, marveč le po volji -drugih fi-niteljev in z ozirom na njegove izredne kvalitete in zmožnosti avstrijskega uradnika. In vendar: kako divjajo ptoti ministru Zolgerju naSi nasprotniki! Zasmehujejo ga, zasramujejo ga, preganjajo ga po svojem Časopisju. Da, dogaja se tudi, da ga dbdolžujejo. da Je eksponent notranjih sovražnikov države, ki da so v zvezah z vnanjimi sovražnik i, da je torej — velelzdajalec.
In zahtevajo, naj ga vržejo iz ministrstva, ker njegova navzodnost v kabinetu, da ftf žaljenje in izzivanje nem?tvaJ
Vse to in tako smejo pisati Slovanom sovražni listi proti ministru Koigerjti. svetovalcu krone, ki je —"naglašatno enkrat — prišel v ministrstvo brez sodelovanja na?ega parlamentarnega zastopstva, marveč po volji drueih visokih faktorjev! Bog ne daj, da bi se drznili mi kaj takega proti ministrom nemške narodnosti! Gorje nam! Stigmatizirali bi nas kot hujskače, upornike, destruktivne clementef nevarne za državo in celo morda za — interese vojevanja 1 S to — irazo se opravičuje namreč \saka zaplemba v naših listih celo tudi v slučajih, ko piSemo kako, le zistemu neprijetno besedo ki je v zvezi ž vojevanjem morda toliko, kehkor n. pr. vprašanje razmer v kaki koloniji v črni Afriki z — avstrijsko ustavno reformo, ali pa gradnjo vodnjaka v kaki slovenski samotni vasi!
Proti ministru Zofserju je dovoljen vsak izbruh; ministri nemške narodnosti pa naj Ijodo sakro-sanktni! Nasprotniki hujskaio proti naši narodnosti, pozivajo celo na kažnjiva dejanja, zahtevajo zapore ni vešala za vsakega našega poedinca, ki je tako — pošten, da stopa v bojne vrste za pravice svojega naroda. Morejo to, ker jim ne pre-
preča tega — cenzorjevo sicer strogo oko----!
Ali, nekaj moramo naglasiti, da se nas ne bo krivo razumelo. Ne zahtevamo strogosfi cenzure proti našim nasprotnikom, ne kličemo na pomoč policije, državnega pravduika in — ječ in vešaL Vse prej, nego to, ker ljubimo svobodo. Ne -zahtevamo tega, ne zahtevamo, da bi nas oblasti ščitile v naših političnih in narodnih bojih. Ko so nekoč z galerije v zborova!niči tržaškega mestnega sveta letele na krdelce slovenskih zastopnikov ne le psovke in najkruteja žaljenja, ampak tudi razni — trdi predmeti in je šlo odposlanstvo naših k tedanjemu namestniku pritožit se radi takih nezaslišanih tazmer, je pripomnil grof Goess
oblasti nikake posebne zaščite, nikake pristranosti nam v prilog, nikake protekcije, najmanje pa preganjanja naših sovražnikov. Zahtevamo pa, uaj bodo oblasti v naših političnih bojih nepristranske, objektivne! Posebno pa v presojanju bojnih sredstev, da ne bodo dovoljevale nasprotnikom, kar nam zabranjajo. Ali vsi vragovi, ali vsi božji: ali enaka strogost, ali pa enaka popustljivost napram vsem! Da pa se nasprotnikom dovoljuje svobodno gibanje, ko nam vežejo roke in noge, da s 3 ne moremo braniti in izdatno odbijati napadov: «o nas ogorča in protestiramo najodločneje proti taH — dvojni meri!
bi se bil končno moral vdati jaz. No, thanks He-avetr, bolje je tako!« x
Z ulice se Cujejo klici razprodajalccv jutranjih listov: »Morning-papers!"---Mor — niug —
—	pa — a — a — pers!!!«
Mr. Ha\vkins odpre okno: »He, boy, daj ml »Herald«. — Kaj želite vi, mr. Dizoa? — »Times«?
—	Dobro! — Daj mi tudi »Times«, dečko. — tako! tu imaš petantorl
Mr. Dixon: »Prijatelj moj, sedaj se lahko pripravite na to, da boste prihodnji teden že čital povest o begu aaSih otrok v listih!« Mr. Hawkins: »S« 2e sedaj veselim!« Mr. Dixon: »In sedaj, prijatelj, vas zapuščam za
nekoliko trenutkov. Orem povedat soprogi--«
Mr. Hawkins: »Stoj! Za božjo voljo — kaj je to? Tema se ml dela pred očmi — ne morem čitati dalje — zraka — zraka — —« Mr. Dixon: »Pomirite se. Kaj se Je zgodilo?
2elezniška nesreča — konkurz — ali--*
Mr. Hawkins, čisto uničen: »O moj Bog! Čitajte — čitajte--«
Dež. posl. dr. Fran Novak:
DržaviJcn ali podložnik ?
Stari Rimljan se Je s ponosom bil po prsih, rekoč: civis romanus sum, t. j. rimski državljan sem. V srednjem veku, ko je vladal fevdalni sistem, se Je pojmovanje državljanstva razvijalo v drugi smeri. Gospodje — mogotci so odstopali o-zemlja in ljudstva drug drugemu, kakor je ravno prilika nanesla. Ce Je bilo potreba, so jih zastavili za dolg, ki so ga napravili. Pri Ženitvah so jih dajali za doto. Ljudstva so tako brez lastne volje prihajala iz ene roke v drugo, danes so bila v tej državi, jutri v drugi.
Kmet ni poznal drugega močnega Čuta kot strah: strah pred valptom, strah pred uradi, strah pred peklom, strah vedno in vsepovsodi. Kmet ie tlačanil z dušo, telesom in svojim imetkom; suženj je bil sam s svojo živino, grajščak je razpolagal z njegovo živino, z njegovimi sinovi in graj-Sčak Je imel celo pravico »izposoditi si« kmečko nevesto za prvo noč po poroki.
Kmet in meščan sta imela edinole zavest, da sta podložnika. Državljanskih pravic se nista zavedala, čutila pa sta se vendarle žaljena in ponižana. In nič čudnega ni, da se je v takih razmerah končno dvignil med slovenskimi in hrvatskimi kmeti Matija Gubec.
Kronan na razbeljenem prestolu je moral spočetja zmagoviti kmečki kralj končno umreti. Izdihnil Je Gubec, a njegova svobodna misel 21vi dalje, širila se je na široko in globoko in leta 1848. Je premagala ter podrla v prah nekdanjo kruto plemenitaško oblastnost. Gubčeva ideja svobode in neodvisnosti pa živi še danes krepko v nas vseh, in njegov klic »Le vkup le vkup, uboga gmajna!« Je dobil novega še lepšega izraza v naši majski deklaraciji.
Razmere so se vsled uslavnega življenja temeljito Izpremenile: konec Je prevlade posameznih stanov, konec nadoblasti posameznih narodov — državni temeljni zakoni zajamčujejo enakopravnost vsem svobodnim državljanom. Kar se tiče izobrazbe in zanimanja za javne zadeve, danes Slovenci nismo na zadnji stopnji v naši državi. Imamo 2c mnogoštevilne, krepke in čile gospodarske in kulturne organizacije. Vsak posameznik je politično izobražen. Le poglejmo današnje naše zbirke, shode in prireditve, katerih se udeležujejo brez posebne agitacije vsi sloji in vsi stanovi. To je znamenje politične zrelosti in prebujenostl. Zavedamo se. da nam iz pripadnosti k državi izvirajo ne samo dolžnosti, marveč tudi pravice. C it podložništva Je pri kulturno in gospodarsko -krepljenih narodih izginil, četudi se še danes govori včasih oficijalne od zgoraj in spodaj o »po-dložnikih«.
Nikomur nismo podložni, niti ne drŽavi. Država ni nekaj, kar je poleg narodov ali pa celo nad narodi. Država, v kateri so razni narodi, obstoja iz teh posameznih narodov. V tem zmislu smo avstrijski državljani. Ce pa državna misel pri posameznih narodih ni vsikdar zadosti globoka, termi niso krivi ti narodi, marveč nezvdržne krivične razmere, ki so ustvarile v državi narode prve in narode druge vrste.
Nastop grofa Czernina pred dunajskimi svetniki dne 2. aprila 1918 kaže. kot da bi mislil, da ima še vedno opraviti s podložniki, a ne z državljani. On sklepa mirovne pogodbe in potem poroča t-j kaki deputaciji, kakor se je to zadnjic zgodilo na Dunaju.
»Sklenil sem mir z Rusijo, z Ukrajino, z Romunijo,« pravi grof Czemin in izjavlja dalje, da je avstrijska vlada rada pripravljena, skupaj z ostalimi faktorji revidirati ustavo.
O tem, se ima li ustava revidirati ali ne, imajo vendar odločati zgol narodi, t. j. državljani. Iz besedi grofa Czernina pa bi mogel človek sklepati, da je avstrijska vlada nekaj, kar je poleg, izven ali nad državljani. Vlada ne bi smela biti ničesar drugega kot zastopnica narodov, tedaj izvrševal-ka volje narodov samih.
Orof Czernin deli svoje narode v dobre in sla-be.Slovani, zlasti Cehi in Jugoslovani, so mu pasivna postavka v njegovi državniški bilanci. Sploh nI dosleden. Danes je proti aneksijam, jutri zagovarja aneksije, označujoč Jih kot ^poprave« mej.
Njegov prednik je pred izbruhom italijanske vojne bi! celo pripravljen odstopiti košček naše države sosedu Italijan«, da bi ohranil mir z Italijo. Kakor da bi šlo za podložnike!
Pri tem naj se dotaknem še končnega apela v znamenitem govoru grofa Czernina z dne 2. aprila 1918. Grof Czernin pravi: »Apeliram predvsem na Nemce in Madžare, ki so ▼ tej vojni storili nadčloveško delo!« — In Jugoslovani, oziroma Slovenci? Ti pridejo torej šele za Nemci in Madžari! In vendar o tem imamo svoje mnenje, koliko so krvaveli Slovenci, Hrvati in Srbi! Kje so možje — Slovenci In poleg Slovencev Hrvatje In Srbi? Naše vasi so prazne. Le poglejmo samo Dalmacijo in Bosno, ali pa našo deže!o! Ostali so starci, otroci in bolniki! ln ostale so jugoslovanske Majke Jusovićev, ki jih je grof Cernin sploh prezrl!
Turgenjev pripoveduje, da ie oče — nebeški nekoč zbral vse čednosti in kreposti okrog sebe, da jih vidi, kako medsebojno občujejo. Ena je bila lenša od drttre: tjr'jatno so se smeMiale dru^a
drugi in si stiskale roke; samo dve ste bili Id ste si kazali hrbet. Bog-oče ju povpraša, kdo As ena mu odgovori: 3>Jaz sem dobrota!« — ln druga: -.Jaz sem hvaležnost, ne poznava se, kc: so nisva Še nikdar srečali.«
Ta pripovedka mi prihaja na misel pri g:\ ^ru grofa Czernina. Grof Czerniu nas pozna |ele za Nemci in Madžari. To si treba zapomniti Iz preteklosti se učimo za prihodnjost.
Pa nič za to, komu priznava grof Czernin v prvi vrsti zasluge za žrtve, kako nas on ceni ia deli. Na nas samih je, da se zavedamo, da dosežemo kar smatramo za pravo.
Narod, ki je politično probujen, ki se zaved* svoje sile in ki noče umreti, nosi glavo pokoncu. Zreli smo, da korakamo v boljšo prihodnjost ia da izvršujemo svoje pravice do samoodločbe, kakor povdarjajo naši zastopniki v državnem zboru.
Nismo podložniki ne Nemcu, ne Madžaru, ne državi, — svoboda! državljani hočemo biti ln tidi mi hočemo odločali o svoji usodi.
»Domovina«.
fi
»Slovenski Narod«, ki je posebno danes — to mora priznati vsakdo, naj bo že političen somišljenik lista, ali ne — zares odlično glasilo slovenskega naroda, je slavil dne 2. aprila svojo petdesetletnico. Tem povodom je priobčil v »Slov. Narodu« g. dr. Ivan Prijatelj velezanimiv dokument: program, ki ga je napisal listu Fran Levstik.
Prva številka »Slovenskega Naroda« je izšla v Mariboru dne 2. aprila 1868. Izhajanje Usta je o-mogočila požrtvovalnost kopice štajerskih rodoljubov, ki so zložili v to potrebni- denar. To Je znano in od vsega naroda priznano dejstvo.
Manj znano pa je, da *se Je duševna priprava in programatična utemeljitev lista izvršila ▼ srcu Slovenije — v Ljubljani ln da je duševni oče mo-niterja Slovencev — naš veliki Prane Levstik. — Ker nameravam govoriti o podrobnostih tega pokreta in dela v šestdesetih letih v drugI zvezi, naj mi bo dovoljeno današnji za »Narod« in narod slavnostni dan obelodaniti velevažno listino — ustanovno pismo »Slovenskega Naroda«, kakor ga je listu (prvotno zelo značilno imenovanemu »Slovenski Jug«) lastnoročno napisa! eden najsenilal-nejšlh mož našega rodu v času ln položaju, podobnem sedanjemu.
»SLOVENSKEGA JUGA« ■ politični program.
Brez velike politične modrosti Je razumeti, kolika i kakova nevarnost grozi slovenskemu narodu v zadnjih časih, v katerih se Evropi pripravljajo i pospešavajo velike, na široko sezajoče do-godbe.
Slovenska zemlja tako leži, da se zanjo bor* v?p uže od nekdaj. 1 to še posebno v zadnjem časti, trije narodi: Slovani, starodavni . lastnlnci, žele samo ohraniti, kar je njihovo uže tisočletja; a vlaška, še le v teh dnevih s tujo podporo združena država bi rada na slovanskih tleh postavila straže svojej narodnosti, i naposled daleč razprostrto, po lanskih dogodbah z lastno močlo blizu do celo-skupne združbe dospevše, torej iz vseh ozlrov najnevarnejše i obzirno grozeče germanslvo, protivno avstrijskemu obstanku, nI malo ni dosti ne gleda na to. da poleg peščice mnogo pozneje prf-šedših Nemcev slovanski narodi v goste! množini že od nekdaj živč po večin! avstrijskih zemelj to-stran Litave, ampak trdno si Je postavilo za nalogo, nem??ko-slovanske pokrajine — kakor zdil imenujejo te dežele — na včke politično pripćtl k velikej Nemčiji, katera skozi vse slovenske zemli? adrijanskemu morju hrepeni podati svolo mogočno roko.
To od vrtenje strani grozi nam Slovencem in
nekoliko z nami vred vsem avstrijskim Slovanom ter Avstrii same}.
Će se ozremo v domaČo državo, tudi tukaj nahajamo enake — morda še hujši nevarnosti. V dva kosa razcepljena vlada pravice daje tudi samo dvema narodoma: nemškemu I madjarskemu. Slovani so na enej strani brezozirno Izročeni gotovo nezmožnejšim, po duševnej omiki 1 po številu za Slovani stoječim, mej kulturne evropske narode samotno stisnenim Madjarom. a na drugej strani se brezobzirno prepuščajo nemČevanju, ako tudi je Avstrija vržena iz Nemčije, ktere malo skrbi, da bi se ohranilo cesarstvo, na čegar grobu misli nekdaj njegovo bogato zapuščino dedovati, kar naša državna politika v čudnej preslepljenosti sama pospešuje, kolikor more.
Iz tega polili-nega po!ožaja, kateri ni oprt niM na pravičnost, bati se ie velikih nesreč, i to ie obudilo bridko skrb avstrijskim, federalizmu uda-nim Slovanom, ki zdanje politike nikakor ne priznavajo, ampak se jej na vse kriplje ustavljajo ne samo svojej narodnosti na otetbo, ampak tudi cesarstvu na korist.
Kaj je v teh okolr.ostih početi nam Sloven.,-m, tega ni vprašanje, kajti borimo se tudi mi za narodno samostojnost, ino avstrijske države pot^ba grozi posebno i najprvo nam s pogubo naše narodnosti; vprašanje tedaj nastaja samo o tem, kako nam je postopati.
Slovenci smo se zadnje leta z velikim koral, jm pomeknili mej narode, kteri imajo nar< dr.o svest; vendar je vse to še mnogo premalo, i torej nam je tudi mnoto premalo sama »pr-litika narodnosti«, ktera se je zadnji Čas razglafiala za slovensko politiko, kajti v odcepljenosti Je naS poldrugi milijon prešibko število, da bi odbijali* protivne napade, i ker nimamo svoje zgodovine, torej nimamo niti zgodovinskih pravic, na ktere se v tem boji naslanjajo Cehi. Posebno Je zavreči tisto, Še le v teh dnevih za naČćlo povzdig-neno pogubno omahovanje, ktero nima nc! ene trdnejše namere, ampak boječe lovi samo to. Hr se v tem hipci zdi najkoristneie; popustiti cam je tudi vsako nemoško politiko, ktera verule sobnim sladkim besedam, obetajočim droblintco saiHoupravja ?a odobravanje narčdeb In načel sovražnih vsemu slovanstvu, ker obojno to početje kos za kosom odkrušuje, kamen za kamenom ruje Iz trdnega zidu slovanske poštene o-pozicije, a kar se dostaja nas Slovencev posebe, utegne nas počasu tje pripeljati, kjer naši vnurl več ne bi govorili veličastne slovanske besed?, ar'rnk tu itrr t rt m bi se knka pnsan:
Stran II.
.EDINOST1* štev. 100
V Tstu dne 15. aprila 1918
še nekoliko časa spominjala posameznih besedic slovenskega očenaša. kakor se je godilo polab-skim Slovanom, precino so v prvej četrtini tega stol t tj u zanirii v izhodnem kotu hanoveranske
zemlje.
S;:-no en pot je, po kterem utegnemo ubežau femu zlu, samo en trden jez, kteri nas utegne u-braniti. Ta jez najdemo na avstrijskem T, r ■ politninej solidarnosti z junaškimi brati, kterl <o Ihte matere, istega jezika z nami i kteri našo bra-tovsko roko veseli poprimejo, nam I sebi na podporo.
Da rečeno zvezo osnujemo i utrdimo, pa da zapremo vsako misel, ktera na to namerja, da L. mi sami zase mogli kdaj kaj biti, — to naj bode naša prva skrb; za to se nam je truditi sč vsemi duševnimi močmi, sč vsem pogumom, kteri se nt ne ustraši največe žrtve; kajti narod, kteri ne more pokazati nobenega heroičnega čina, tudi ni vreden, da bi ostal med narodi.
S temi besedami smo ob enem razložili, zakaj se je »Slovenski Juge krstil naš novi - časopis, kterega namera bode buditi i širiti misel politične solidarnosti na avstrijskem jugu, ter delati i truditi se, dokler ne bode živa resnica iz te misli, o kteri so uže davno prepevali slovenski pesniki, s ktero se navdušuje naša mladina, ktero na tihem goj€ v narodnih srcih izobraženi možak!, 1 ktere so se živo poprijeli tudi naši bratje Hrvatje, kar nam pričajo o vsakej priliki. »Slovenski Jug« torej prvi ne izgovarja te misli, ali prvi jo razglaša za geslo političnega časnika.
Očitalo se je nam Slovanom, i že vedno se nam očrta. da silimo iz Avstrije. Sijajni čini starodavne zgodovine namestu nas odgovarjajo, da Je to lft'2. Mi ne silimo iz Avstrije, ampak samo trdna volja nas te, da se ne damo niti nemčiti, niti madiariti. ker tudi ne vemo, ze kaj bi se dali. Prebili smo z Avstrijo nektero grenko osodo; vselej smo hrabro branili nienih mej i cesarske krone: torej od nje tudi smemo zahtevati pravic, kakoršne daje narodom, kjere ie moral Slovan potlačiti, da niso provrnil! avstrijskega prestola. Ml nismo Avstriji nasprotniki, ampak nasprotniki smo tistemu življu v Avstriji, ki !e Slovanstvu nasproten. Avstrija naj bode vsem svojim narodom pravična, potem bode srečna! Te besede je slovensk poslanec v državne! zbornici covori! vsacemu Slovencu iz srca. Avstrija naj vse svoje narode ravnopravno zveže v državno celokupnost, pusti naj pojcubljlve nemške, hlumsko meglo v sebi H0s6če misli, potem si more biti v svesti notranjega blagostanja 1 miru a kreposti i moči proti vnenjim državnm, kajti radostno Jo bodemo branili vsi lijeni narodje kadar koli l komur koli.
Da torej mi Slovenci zahtevamo svojemu jeziku po učilnicah 1 pteahtfcah tako veljavo, Icakor-Sno imajo ditfg» Jezici, kterim Je dana ravnopravnost. o tem niti ne govorimo, ker to s* »mej« samo ob sebi; ali o tem ne moremo nit! ue smemo molčati, da pravic nečemo samo ofcćtanlh, ne samo pisanih, ampak uživati je hočemo v dejanji. Gotovo Je, da tudi mi zahtevamo politično svobodo, za ktero se potezajo vsi avstrijski narodi skupaj; ali enako gotovo !e. da za sam kosec dvomnega samoupravia, za mrvico posameznih svphodnih zakonov, iz kterih Je nam Slovanom cvetfo uže toliko muk i bridkih tiskovnih pravd, ne prodamo svoje narodnosti.
V Ljubljani, 11. julija 1867.
To je i Slovenskega Jtiga« politični program... Fr. Levstik m. p. — Dr. Karol Bleiweis m. p., J. S<nrč m. p., Ravnihar m. p^ Josip Nolli m. p.. Guttman m. p., J. Murnlk m. p.. Dr. Karel Papež m. p., Anton Jentl m. p., Dragotin Žagar m. p.. Dr. Vojteh Kravs m. p.
Ta promm je poslal Levstik dne 13. decembra 1567 Štajerskim rodoljubom v Maribor. Shra-nf! s! ga ie »Slovenskega Naroda« prvi urednik Tora?ifi. Zapustil ga je med ostalo svojo zapuščino kot najdragocenejši dokument svojemu nasledniku Jurčiču, od katerega ga je prejel Leveč Jv.šel nI nil >15 v javnosti, a nosila ga je v bc!j a!: mar* Jasnih obrisih v svojih dušah vsa slovenska Intel enca zadnjih petdesetih let hi ravnali so se po n em vsi uredniki »Slovenskega Naroda«. Ni ga bilo v polstoletju pripravr.ejšega dneva, kakor je današnji, da se širom oznani, kaj je zapisal »slovenskemu narodu« (listu in naciji) v album eden največjih na^ih pesnikov in politikov. Na pamet bi moral znati to globoko zamišljeno listino vsaK zaveden Slovenec, zlasti v sedanjih pomenljivih dneh. Pisana je kakor za danes.
MAST.
V včerajšnjem obvestilu aprovizacijske komisije je pomotoma izostalo, da se bo dobivalo po 3 dkg masti na izkaznico št 37 do vštet« sobote, 27. aprila t. L
RAZDELJEVANJE NOVIH IZKAZNIC ZA MILO IN KAVNO ZMES.
Danes, 15. t m., se prične razdeljevanje izkaznic za milo za mesece april, mainik, juni in juli t L ter izkaznic za kavno zmes za meseca april in majnik. — Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah v uradnih urah, od 9—12, od ponedeljka. 15. t. m., do vštetega četrtka, 18. t m. Izkazati se je treba z Izkaznico za nakup kruha in Živilsko izkaznico. — Priporoča se strankam, da preštejejo izkaznice takoj, ko jih prejmejo.
GOVEDINA ZA NEIAIOVITE SLOJE.
Jutri, v torek, 16. t m., sc prične prodaja govedine za neimovite sloje proti preščipnjenju št. 18 Izkaznice za nakup mesa in maščobe (z rdečo črto) In izročitvi izkaznice št. 33 (z rdečo črto) serije a, b, c, d. Na vsako Izkaznico se dobi ena osminka kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah:
Sinigaglia, Barkovlje 41, Bin, Rojan 9, Punter, Oretta di Sopra, Pellls. uL Cecialia de Rittmeyer 9,- Crisiach, nI. Poste 16, Cadorini, ul. nadvoj. Josipa 11, Stanislawsky, nI. S. Splridioue 10, Cava-lieri, ul. Poste 3, Visintini, ul. Cavana 22, Fabbro, aL Marije Terezije 43, Rodella, ul. Madonna del Mare 19, Stabile, ul. S. Michele 5, Vattovatz, uL Sanita 9, Benedettich, ul. S. Sebastiano 7, Bruna, ul. Beccherie 1, Polacco, ul. Beccherie 47 (samo za Žide), Pasqualinl, ul. Marije Terezije 41, Zad-nik, P. S. Oiovanni 4, MartinellL uL Legna 8, Ve-ronese, uL Largo Santorio, Marsft, ul. Farneto 7, Lenarduzzi, uL Amalia 23, Tellinl, uL Rossetti 51, Saulich, Chiadino 668, Morning, uL Acquedotto 17, Marangoni, Sv. Ivan (Timinjan 1408), Castellitz, ul. Giulia 67, Godigua, ul. Oiulia 24, Rodella, ul. CtiuHa 1, Burba, ul. A. Volta 2, Malusa, ul. Parini 13, Nichetto, uL Torrente 39, Periatti, uL Barrlera v. 4, Illicher, ul. Barriera v. S, Depace, nI. Barrlera v. 26, Cossich, ul. Foscolo 2, Rlzzian, ul. Barriera 1, Polil, aL Istituto 38, Carniel, hL Isti-tuto 22 Ferluga, uL DonadonI 6, Marusslcll, ul. Settefontane 248, Tapazzin. ul. Settefontane 24, Delavske zadruge, al. Settefontane, Jenco, al. RI-gutti 5, Pcruschč, ul. del Rivo 34, Cau, ul. S. Mar-co 34, Rizzian, ul. deli'Istria 1, Comisso, ul. del-1* Istria 5, Godina, Skedenj 138, Gatznig, Skedenj 50.
CENE:
Prednji deli z doklado	po K 8*— ke,
zadnji deli z doklado	po K 8*80 kg.
NpJIm čitateljem! Z ozirom na to, da Kst iz tehničnih vzrokov izhaja precej pozno m ga torej zaradi poraankanja spodobnih In spretnih raznašal-skih moči ne morerr i razposlati po mestu tako hitro, da bi bil vsem čitateljem istočasno aa razpolago v vseh tobakarnah, smo skrčili število toba-karen, v katerih se prodaja naš list — zlasti tam, kjer se v isti ulici nahaja po več tobakarcn — In določili za tiste tobakarne, v katerih se bo odslej prodajal, toliko število Izvodov, da bodo lahko postregle vsem odjemalcem. Jutri objavimo Imenik vseh tobakaren v mestu in okolici, v katerih se bo odslej prodajal naš list.
Uprava »Edinosti«.
Ko teče voda v grlo! Včerajšnja razmatranja o tržaškem aprovizacijskem vprašanju nam je cenzura razmesarila na raznih krajih, dasiravno je bilo pisano tamkaj Isto, kar je pisal naš list že neštetokrat. Zdi se nam torej, da ješčnost naše cenzure raste v obratnem razmerju z zalogami živil v Trstu. Toda o tem o drugi priliki. Danes naj predvsem popravimo po »Lavoratoru« v včerajšnji »Edinosti« povzeto mnenje, da bo aprovizacijska komisija mast, ki jo Je kupila — zopet po »Lavoratorijevi« trditvi — po 50 K, prodajala prebivalstvu vsaj po enaki ceni. In res se je v soboto raznesla po vsem mestu vest, da }o bo prodajala po 52 K kilogram. Ko le 31a tozadevna »Edinostna« vest že v tisk, srno izvedeli šele — okoli 9 zvečer — da bo oddajala mast po 22, oziroma po 10 K kilogram. Popravljamo torej to dejstvo, s čimer prav čisto nič ne popravljamo naše trditve o grehih dunajske centrale in tržaške aprovizaciiske komisije. Kakor znano in kakor smo tudi že večkrat — brez opovrženja s pristojne strani — trdili v našem listu, je aprovizacijska komisija delala lepe dobičke z ljudskim denarjem, katerega pa ni uporabljala za nakup trpežnih, za slabejše čase shranijivih živil, temveč je denar — kopičila. Sedaj pa vpraiamo — čemu, za koga? Odgovor je lahek I Mast je šivflo, ki sc da prav dobro hraniti ne samo mesece, temveč leta! Aprovizacijska komisija je mogla vedeti, da pride čas, ko bo trda za maščobo — toliko razsodnosti vendar zaupamo gospodi, da si je lahko mislila, da vojna ne bo trajala 14 dni — a ni znala naložiti svojih dobičkov v maščobah. Lani ali predlanjskim bi bila mogla dobiti mast ie po nizki ceni, recimo 15 do 20 K kilogram; in če ravno masti, pa slanino, katero bi bila lahko dala razcceti tu v Trstu in dobro konservirati. Naj bi jo bila mast stala po 20 K, bi stal potemtakem daues vagon ie masti (10.000 kg) 200.000 K- Ce tudi priračunamo izgubo dveletnih obresti (po 5%). torej 20.000 K. bi stal vagon danes 220.000 K. V resnici pa je komisija dala sedaj zanj — kakor trdi »Lavoratore« 500.000 K (pol milijona). Ze tu le Izgube 28G.009 K. Prodaja pa komisija sedaj mast po 22 oz. 10 K kg. Recimo, da ie vsaj dve tretjini tržaškega prebivalstva takega, da nima "po 2 K na dan in osebo lohodkov (rdeče prečrtana izkaznica); torej bo prodala komisija približno 6700 kg masti po 10 K kilogram, torej za 67.000 K, ostalih 3300 kg pa po 22 K, torej za 72.600 K; skupaj torej vagon za 139.600 K. Ker ie dala zanj pol milijona kron, b > ;nela torej pri prodaji nič manje kot 360.400 K Izgube, dočim bi bila imela, če bi bila storila tako, kakor zgoraj rečeno, v resnici le okoli 80.000 K Z£i;be, ki se pnS lažle pokrije nego pa 360.000 K. Komisija je lorej tako zagospodarila okoli 240.000 a! In to je greh, ki ga je treba obsojati! — Zato
se nam pa tudi zdi naravnost slepljenje prebivalstva, če sedaj pravi »Lavoratore« v včerajšnji (nedeljski) številki, kako hočejo prav tisti socijalni demokratje, ki imajo največjo krivdo na vsem tem negospodarskem gospodarstvu aprovizacijske komisije, kjer so vendar imeli vedno glavno besedo, zlasti pri ubijanju trgovstva, ki bi bilo edino moglo rešiti položaj, sedaj reševati potapljajoče* se barko - aprovizacijske komisije s sodelovanjem »občine, aprovizacijske komisije, gospodarskega sveta, konsumnih zadrug, delavskih organizacij, zveze delodajalcev, zveze obrtnih zadrug, trgovinske in obrtne zbornice, bolniških blagajen, zavarovalnice proti nezgodam, zavoda za pospeševanje malih obriov, kmetijskih družeb itd.« Prej, ko se je dalo kaj, ali vse še doseči s sodelovanjem vseh teh činiteljev, prej je bil dovolj en sam dr. Puecher, en sam Pittoni, prej ni smel sodelovati nihče, vse je moralo biti centralizirano v rokah par oseb; vsi tisoči prebivalstva pa niso smeli imeti niii najmanjšega vpogleda v snovanje in delovanje, v gospodarjenje aprovizacijske komisije, to se pravi socijalno demokratske avtokracije v aprovizacijski komisiji. Sedaj pa. ko teče voda V grlo, sedaj pa pomagajte vsi tisti, ki so vas doslej odrivali kot nepokh'cance, kot Škodljivce, kot — oderuhe! Vsa čast gospodom socijalnim demokratom in njihovemu >splošno koristnemu« javnemu gospodarstvu. Pride čas, ko jim tržaško prebivalstvo temerljito poplača to njihovo osrečeva-nje ljudstva!
Upravni odbor za prehrano gojencev slov. otroških vrtce, v Trstu ima danes, ponedeljek 15. aprila sejo ob 5 namesto ob 4 radi pogreba c. kr. učitelja B. Deprato. I. VrŠčaj.
Slovensko sledall&ča. Snočnja uprizoritev »Ugrabljenih Sabink« je uspela razmeroma dobro. Natančneje poročilo objavita© Jutri.
Vrtnarlcam! Prosto je mesto vrtnarice (druga učna moč) v otroškem vrtcu v Skednju. Javiti se je pri podpisanem, ki daje tedi vsa potrebna pojasnila. Nastop takoj. Ciril Valentifi, ioiski voditelj v Skednju.
Popravljamo. Včerajšnja notica označa Volka-šlna to »pravljico roparja«. To oznaienje ne odgovarja, ter se mora glasiti »roparska pravljica« Popravljamo na prošnjo vodstva gledališča.
Pripustitev prosilcev k letoinfl poStno-oHcijant-ski praksi. C. kr. poštno In brzojavno ravnateljstvo namerava letos začetek poStno-oficijantske prakse, ki se vrši praviloma meseca oktobra, preložiti na mesec junij. Z ozirom aa rotovo število že vloženih prošeni, se more pripustiti k temu tečaju sedaj samo le omejeno število prosilcev. Vsled tega te bo moglo, poleg hčera poštnih u-sZužbencev, vpoštevati samo tiste prosilce, ki so zmožni vseh potrebnih deželnih Jezikov na Primorskem in ki se obvežejo, da bodo upravljali službo povsod, kjerkoli bodo nameščeni. Redno kolkovanim prošnjam Je treba v svrho dokazila, da so podani vsi predpogoji sa pripustitev k peštno-oficijantskemu tečaju, priložiti še sledeče priloge: Domovinski Ust; spričevalo nravnosti, Izstavljeno od pristojne politične oblasti; rojstni Žavljanski bi moraličnl neoporečnosti; rojstni (krstni) list; državno-zdravniško spričevalo telesne in popolne službene sposobnosti; zadnje šolsko spričevalo, oziroma odpustnica dovršene meščanske šole, In dokaz znanja potrebnih jezikov. Tako opremljene proSnje Je treba predložiti najdalje do 1. maja e. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. Zakasnelih prošenj se za gori omen i en! rok ne bo upoštevalo.
Mestna zastavUalnlca. V torek, 16. t. m., se bodo prodajale na javni dražbi razne It aapadle dragocenosti, zastavljene meseca Januarja l. 1917 na razne prejšnje listke serije 141.
V Bukovini poslujejo zopet: poštni urad Sabin okr. Zastawna za promet z vrednostnimi pismi <n za poštno-hranilnični promet, Mihowa ob Seretu za pisemsko-poštni in denarni promet, za promet z vrednostnimi pismi ter za omejeni promet z zavitki, Okna in Gurahumora za pisemskopoštni promet in Seret za navadno pisemsko pošto.
Jugoslovanskemu klubu so došle sledeče izjave z® svobodno Jugoslavijo. Zagorski premog?.rji in delavci izjavljajo, da se pridružujejo v polnem obsegu majniški deklaraciji in izrekamo Jug. klubu za neustrašen nastop za svobodo jugoslovanskega naroda na demokratični podlagi svoje simpatije. (710 podpisov); Občinarji v vasi Dol. Mraševo se izjavljajo za m. d. (44 podp.); Opčinsko zastupstvo opčine Sunja n Hrvatskoj se priključuje deklaraciji; Opčinari Voloskoga Opatije i Lovrana ter hrvatske sokofeke župe »Vitezič« pristaju majskoj deklaraciji; Občinari v Lahomšeku Trojnem Gabernu OJstru, Zikovci, obč. Marija Oradec se izjavljajo za svobodno Jugoslavijo (300 pod.); Tr-žani trške občine Sv. Trojica v Slov. gor. se izjavljajo za » d. (80 pod.); Železničarji postaje Jesenice soglašajo * m. d. (548 pod.); SI. kat izobr. društvo na Dolu pri Hrastniku se pridružuje m. d.; Krajni šolski svet v 2ifiah pri Konjicah se izjavlja za m. d.; 2ene tn dekleta Župnije Ziblka okr. Šmarje pri Jelšah, Štajersko, se Izjavljajo za. svobodno Jugoslovansko državo (227 pod); Jugoslovanski begunci v obt Polzela pri Celju zahtevajo ujeilinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v svobodno državo <85 pod.); Občinski odbor v Sv. Štefanu na Štajerskem se pridružuje jug. deklaraciji; Občinski odbor v Stariloki zahteva uresničenje Jug. dekL; Hrvatske seljačke žene i muškarci iz Selnika obč- Ludbreg, potpuno odobravaj« m. d. (239 pot); Opčinari • Klanjcu se potpuno slaže dekL Jug. kluba (95 potp ); Občinski odbor občine Sv. Kunlgunda na Štajerskem se z navdušenjem iifavfla za n. Al Mladeniška In dekliška zveza martnberška se enoglasno izjavljajo za m. d.
MALI OGLASI,
Alf ti vl sam mehanično delavnico za popravo uuyn dvokoles, šivalnih strojev, gramofonov ter trgovino z raznimi strojL -- Sprejmem tudi učenca. F. Batjel, Gorica, mehanik in t g vec z raznimi stroji.	3178
^DlOfll in Pre5ice kupuje in dobro plača Hotel &&I&1U B'ikan, Piazza Caierma. Trst.

Ugodna prilika! hišo s poh štvom (nova ■ttivba), normalna dohodnina K 17.(rO0, cena K 250.''OO, drago z K 13.000 dohodni(cena K 140.000 ter razne hiše, hiaiee in dvorce od 16 000 K naprej. — Pojasnila v kavarni Cor^>o od 9—12. Kolar, ič.	B 23
StauUIfta o GrSjnna na rrodaj.
Leze ob cesti vodovoda v b iini fce-azn ške t>o-staje Grijan, imajo krasen razgled .Ni-lov "ov Ins r fuld. Edinosti.	4fJ
i{*skem io tofiia
jedila po zmernih ccaah Vodiielj Fr" „\ovxk. ; iiMi
0 BcsaRcui r;:0 št. 7 dobilo \u«snotoria
Đsorsc Mrljana,
staje, se takoj proda Naslov se izve v ins. od 1.
Edinosti.	200 L
Iff0T?I	elja ali učitelj co 7.a razgovor slov-
lulGili ven>kem jeziku. P sinene ponudbe pod .Razgovor" na Ins. odd Edinosti,	B 10
ualBLI


Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaacen preialo-tuo ^ vest, da je naj preljubljeni soprog, sin, brat in svak, gospod
Benjamin OspraSa
c. kr. učitelj
po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo bln^o duSo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, 15. L m , ob 4 pop. im h še žalosti ulica Cologna št 17.	TRST, 13. aprila im
FRANČIŠKA DEPRATO roj. CAR, soproga. Katarina vdova Deprato, mati (odsotna). Marija roj. <"onan, sestra (odsot a) Ivan D' .rato brat (odsoten), Manj in Albina de Zambolli. Štefan Car, .Lucija Deprato, Anton Gonan
svaki (odsotni).
BREZ POSEBNEGA OBVESTILA.
Novo pogrebno podjetje. Cor-o 47


ii
Trst Cmn^ S. Gi&eomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
MRO PMM In
šoisKiii peiiMfn
Prodaja razglednic In Igrač vseh rrst*
se m raspisi v slov. lnM<
večjo posestvo (aekdaj Štrekljevo posestvo) v Goijanskem pri Komnu, blizu železniških postaj Nabrežina oziroma Štanjel, obstoječe iz dveh enonadstropnih hiš in gospodarskih poslopij ter okroglo 58 oralov vrta, njiv, travnikov, pašnika in goMa.
Natančni pogoji se izvedo v MSJtnI
nrsnanM mmski v umm,
Češko Budjevička Restavracija (Bosii-kova uzorna češka gostilna v I rstu) sa nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavno pošte.) Slovenska uostreiba in slovenski Jedilni listi.
ISSoSSj
Trst* Via Cassa di RUparmlo S
{Lastno pcslopi«>
Kapital In resarv« ti 23, -00.000.—
FILIJALKE: Dunaj i ejfethofstmst« 7-«. Dubrovnik, Kotor. Ljubljana, Metković, Opatija Split, šl >?nik. Zada-.
VLOOE NA KNJIŽICE
31 O -2 C	-
od dneva vloge do dnera vzilga JUutci d»v*>
plačuje tank t srojega Ob aitoranjo viaa a_i tekočem iu žiroračunu p > a >^oforu - A.icra lati v čeki in nakaznic n\ vsa tu-in inoz^ ns < i trlUi*
KUPUJE IN PRODAJA: vrednotna papirje rente, obligacije, za^Lavaa pisru-i, prijorito.e delnice, »račke, valute devi e, prora^ia itd Daje PREDUJME na vrednoatne paidrje in bNcro ležeče v javnih »kladižu.h, SAFS DKPOSITS PROCESE. - Prod ja aračic razredna lot^ rije. Zavarovanje vsakovrstnih pap rj-jv proti korzni izgubi, revizija žreb-nja sreft^ L t. d brezplačno. Stavbni kredit, remt>*iuM krediti.
Bor' na naročila. — Inka >19. MENJALNICA — — ESKOMP MRNIO Telefoni- 146). 17'».3 in 2H7«
Uradno nrai od 9 ds 1
Brzojavi: JAI>R.V.\'SKA
gcSM, skrbna, poffono 22 priletno
k velikem posestvu in številnim otrokom brez- mateie. Naslov: Rudolf Makarovič, Novomesto.
i
C. kr.
m
pri v.

8M-MI
Trst - Uia Stadion ID - Trsi
Gtlprf 0\i 8]2 zua^nap^j
vstopnina K l
i

f"
DAROVL
XXIII. Izkaz prispevkov sa vdovski in sirotin-ski sklad c. kr. črnov. okraj, poveljstva It. 27 v Ljubljani v mesccu marca 1918: Oton Seydl, zo-totehnik, LJubljana, K 20 ta 255, Tranc Smole, oenjičar v Ljubljani, K 10, Tovarflnsld večer častnikov, K 14'64, C. kr. črnov. pešp. št 27 za na-u rec, K 2276'&3. Doslej se je izdalo podpor skupefl K 5600. Vsled združenja vdovskega in sirotinske ga sklada c. kr. črnov. pešp. št 27 s tem skladom je naraslo premoženje, ki Je znažalo koncem decembra 1917 K 29.826*36, s koscem marca 191P na K 44.554*25.
Mestna zastavljalnica v Trste (Civico morite di pietž) daja predujme na vrednostne pap rje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, efek ne loterije itd. s letni.ni obresti.
flastr. HmSiiisI zouoS
za trgovino In obrt
Podružnico Trst, Trg Marije Terezije 2.
Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in tatvini v Oklopnem zakladu podružnice c. kr. priv. Avst zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije Te rez Je St 2.
ZOBGZJKAVN K
Dr. J. Cermak
v Trstu, ulica Poste vecclite 12 vogal ulice delle Poste.
Izdirenje zobov bre2^ bolečin. — Plomb'"anja.
— UMETNI ZOBJE '
ilva se ? vseli niMM.

BBr^siit^^an t&szuiu Zavarovalna za£ryga

Za-riiisu, Je edina do- S
mača Z3varcira!nka corr
Ustanovljena 1S84 leta. CENTRALA: Zagreb, v lasici palaii, vojal Ma
rovske In Preradovičevs u!Ice. •
Podružnica v Trstu« ul. ELa/aioio 1, 13,
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanji: !. Tr)^ p • ZGrnt-n š^od^ni- 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospo larskih zgrid t vrcah 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajihr kf^a bla^a, go p ' : ■ j itd.") 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i:d.) Ij.	w
%	lis. Na živ!j-32lle- 1. Redna zavarovanja, a) Zh\ vanje
glavnic za slu"a] doživljenja in smrti, b) Zavarovanje dot c) ži renske r te. 2.
Ljudska zavarovanja na male glavnice brez zdravniškega pregleda.
Zavodovo imetje:.................K 4,429.5?: -93
Izplačane odek dnine ................K
iiaSESS^E0BBIHBII