228. številka.
Ljubljana, soboto 6. oktobra.
X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
[shaja vamk dan, iiv&omii ponedeljke in dneve po prasnicih, ter velja po polti preieuian za a vitro-ogerik o dotelo za celo leto K. tjM.. za pol let* M Kid. M *etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom za celo leto 13 jirld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje ni itm ae računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in z« iljake velja iniiini cena in aioer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetinstopno peti t-vrste (> kr., če so oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tisku. Dopis! naj m izvole ft-unkirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ?\ 3 „gledaliika stolba". Opra volit vo, na katero naj *e blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hilL
Telegrami „Slovenskemu Narodu''.
Peterburg 5. oktobra. Oflcijalno. Kusi so prijeli 2. oktobra utrjene visočine levega krila pozicije Muktarjeve pri velikem in malem Jagnie, vzeli so veliko Jagnie, uničili ali pa ujeli Turke, ki so to mesto branili, Rusi so vrgli dalje 13 bataljonov nazaj, kateri so bili iz Karsa Muktarju na pomoč izpadli. Dne 3. oktobra so Turki prijeli levo krilo rusko ali bili so sijajno nazaj vrženi. Dne 4. oktobra se je naše desno krilo umaknilo zavoljo pomanjkanja vode z visočin, katere je bilo 2. oktobra zasedlo. Ruske izgube so 12 oficirjev, ^040 mož mrtvili, 71 oficirjev in 2250 mož ranjenih. Turške izgube so izredno velike, mej temi je 200 ujetih.
Carigrad 4. oktobra. Muktarjeva zmaga se potrjuje.
Rusi so 2. okt. turški tabor pri Ru-ščuku napadli pri Jakhnileru, osvojili pozicijo Bujuk-Jakhniler, katera je bila pa ©d Trnkov zopet nazaj dobljena.
Muktar je bil za nekaj časa od Karsa odrezan, proti mestu Ani skoraj ob k o lj en, ali nazadnje je Ruse nazaj vrgel.
Carigrad 4. okt. Shramba za smodnik San Štefan pri Carigradu se je vnela in v zrak zletela.
Bukarešt 4. oktobra. Zadnje dni je tu skozi marširalo 20.000 Rusov v JSulgarijo.
Iz Moskve se 2. t. m. poroča, da so Busi v Aziji Muktarja na vsej liniji z dobrim vspehoiu prijeli.
Carigrad 4. oktobra. „Agence Ha-vas" poroča: Na črti Jantre se pričakuje
listek.
Na naših gorah.
(Povest iz šestnajstega stoletja, spisal L beriuB.) II. (Daljo.)
Graščak Grobljiški, možak pri kaeik štiridesetih letih, bledega resnega obraza, tenke velike rasti in ne ravno izborne, priljubljene zunanjosti, se uij pečal mnogo za svoje okrožje. Leto in dan je oslajal doma in lovil po gozdih krog svojih posestev. Obiskaval uij nikogar in tudi Bprejemal iu vabil uij gostij.
Grajskim tlačauom iu bližnjim graščakom je bilo tako samotarsko življenje nenaravno. Iz tuke zadrege in ugaujke jih je oprostila misel: Za očetom, raujiin graščakom, baje žaluje. Naj v miru počiva, on nij bil napačen gospod.  Sin je bival tedaj še na tujem, Bog
bitva. Rusi pri Bjeli so izpred Plevnc pomoč dobili.
Peterburg 3. oktobra. Oficijalno. Pred Plevno 2. oktobra. Včeraj in denes je veliki knez Nikolaj ogledal h knezom Karlom in generalom Totlebnom vso ruske in rumunske prve pozicije in baterije. Vsa dela, ruska in rumunska, so močno napredovala. Turki na naš ogenj ne odgovarjajo. Na družili krajih je mir.
Bukarešt 3. oktobra. Od predvčerajšnjega dne je v rusko-rumun3kej vojski pred Plevno opaziti veliko gibanje, baje zavoljo tega, ker bo premikajo vojni oddelki. Vsi polki, ki so bili izgubili po bitkah mnogo lju-dij, bo zopet dopolnjeni in tudi vojski pred Plevno odmenjena pomoč je uže tu. Generala Totlebena so najbolj zaradi tega izvolili za načelnika generalnemu štabu v vojski kneza rumunskega Karla, da vodi ženijska dela pred Plevno. Ta bodo še nekaj dnij trpelu, predno se počne operacija sama. A mirovanje se more samo prve dni prihodnjega tedna še vzdržati.
V ruskem glavnem stanu se je vedelo uže nekaj časa o magjarsko poljsko-turških prostovoljcev namerah, katerih cilj je bil Ka-laraš, da bi se bili od tod zvezali sč Silistrijo ter od tam poskušali razdeti železnico. Rusi so se bili pa popolnem pripravili, da jim zme dej o načrt.
Sunila 3. okt. Na dolenjem Lomu se pričakuje, da bodo Husi začeli ofenzivo. Turki so se zato zašancali, V Razgradu so denes obesili dva bulgarska uhode (ogleduha).
Četi nje 3. oktobra: Prvega oktobra je bil večuren krvav boj v Cronici pri Sutornanu. Močni oddelki turške neredne vojske so hoteli prodreti v Črnogoro, a Črnogorci so jih vrgli srečno nazaj. Črnogorci so pri tem izgubili G
vedi kje na Nemškem, kamor jo je pot'guil s; krivoverci. Niti pri očetovej smrti ga nij bilo; j v prepiru je bil z raujcim zaradi vere in to ga zdaj peče in žali.
Stoprv v poslednjem času se je v gradu nekaj spremenilo.
Kmalu potem, ko se je naselil hrom, tuj duhoven v zapuščenej župniji, namreč naš znanec Moutinus, prišla je v Grobljiški grad lepa mlada gospodinja.
Odslej je ostajal graščak bolj pogostoma pri domu, govoril prijaznejše s posli iu tlačaui in videlo se mu je povsod, da se vedre od dne do dne njegova lica.
In ta grajski spremili nij ostal brez občne govorice, brez razdiranja različnih govoric in sodeb o tej zadevi.
„Ljubica se mu je skujala, torej je po-vešal glavo," pravi grajski hlapec zijavega obraza skrivaj pied konjskim hlevom svojemu
mrtvih, 10 ranjenih, a Turki so pustili na bojišči najmanj trikrat toliko mrtvih.
Vojska.
Na bojišči v Aziji se je zadnje dni največja bitka bojevala, kar jih je bilo v letošnjem vojevanji tam. Husi sami oficijalno telegrafirajo, da imajo ogromno število 3375 mrtvih in ranjenih vojakov izgube. Turki pa še več. Zmago si obadva dela pripisujeta, vendar je turški telegram, ki sam obstane, da je bil Muktar uže „skoro obkoljen," izredno boječe pisan, kar kaže da so Rusi res zmagali. Videlo se bode Bicer kmalu, kuko bodo svojo zmago na svojo korist obrniti mogli. Zato je pričakovati hitrega nadaljevanja. Vsakako je uže mnogo, da se i tu začne ne-kovA srečnejša inicijativa od strani Rusov. In to, da Rusi morejo Turke uže o b ko lj e va t L poskušati, kaže vsaj, da se zopet dovolj močne čutijo, t. j. da bo dobili z doma dovoljno pomoč, za hrbtom pa da so upor kavk ižki zatrli.
Če so Rusi zmagali, kakor so nam zdi, bode nasledek te bitke podoben onej pri Cer-kovui v Bulgariji, vsled katere se je Mehemet-Ali hitro nazaj pomaknil.
Bukareštski telegram poroča, da je zopet 20.000 Rusov marširalo v Bulgarijo. To kaže, da se Kusi vedno bolj in bolj množe, odkar so   ljutost in surovo moč svojega sovražnika Upoznali.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 4. oktobra. [Iz v. d op.] Eno najimenitnejših vprašanj glede novega prihodninskega davka se je po tridnevnej debati končno po vladini želji rešilo. Državni zbor je namreč b 130 proti 102 glasovom sklenil, da se ima poprej izreči celi znesek (kontingent), katerega ima država dobiti iz
prijatelju, sključenemu staremu strežaju. „A. j zdaj sta se zopet pobogala in sprijaznila," ter pokaže modro z žulavim prstom na svoje zagorelo čelo, kakor bi hotel reči: Glej me, tudi hlapec kaj ve in ugane, in nij povsod zadnji.
Sluga Martin mu migne boječe zdaj in položi kazalec na suhi ustnici, iz katerih gledata dva črviva zoba na beli dan, v znamenje naj molči, kajti gorje mu, ako bi kdo čul njegov pogovor. A trdoveren tovariš razširi zdajci svoj zijavi obraz v precej glasen posmeh, udari s peto kaka dva pota ob tla v potrjenje misli, zažvižga neko staro lovsko pesen iu otide k svojim — podložnim, lepo rojenim pramoro, ki Btoje v hlevu, razgetajo, da se razlega po dvorišč . bijejo s kopiti ob kamenita tla in grizejo javorove jasli.
„Vaaj ima res prav ta fantalin," pravi posled  grajski sluga sam pri sebi. „Koliko
prihodninskega davka, potem se imajo Se le ceniti prihodi in odločevati davkovni percenti. Nasprotna stranka pa je zahtevala, da se pred vsem v postavi izreče percent, koliko bi imel vsak plačati od svojih prihodkov, kajti, če se sklene, da ima ves kontingent znašati 15 milijonov gold., pri cenitvi prihodkov pa bi se pokazalo, da jih nij 800 milijonov gold., kakor vlada pričakuje, ampak le 300 do 400 milijonov gold., potem bi se neprimerno visoki percenti morali nalagati, morda celo do 10% in višje, tako, da bi davkoplačevalci nikakor ne mogli tega visocega davka prenašati.
Na drugej strani pa se je poudarjalo, in vlada je sama priznala, da se gruntni in hišni davek ne daje znižati, če se uže zanaprej ne ve, da se po tem izgubljeni zneski ne vrnejo po prihodninskem davku. Naposled je finančni minister izrekel, da mora zahtevati gotovi kontingent in da cela postava pade, če se ovrže ta odločba. S tem žuganjem je minister vezal strogo min i ste rij al no stranko in si večino pridobil, ker so tudi mnogi poslanci od skrajne levice z demokrati glasovali za koti-tingentiranje, mnogi pa, ki so bili nasprotnih mnenj, zlasti mej Poljaci, se odtegnili glasovanju.
0 Črnogorcih in njih delih.
Cetinjski „Glas Crnogorca" piše: „Naše orožje Blavi po padcu Nikšića jeden vspeh slavnejši od drugega. Za Nikšićem padlo je pet tvrdnjavic v Dugi, za njimi je bila osvojitev Bileea, a za tem zavzetje Goranskega in Crkvice. Skupaj bo Črnogorci v zadujih dveh tednih vzeli 9 turških utrdeb, mej njimi je nekaj tvrdnjavic, a nekaj večjih krajev, mej katerimi je najimenitnejše Goransko. Kar je bil Turškej Nikšie* na potu v središče Hercegoviue, to jej je bilo Goransko glede severnega nje dela. Goransko leži na reki Pivi in na ceBti, ki vodi pri Foči, dočira je Crkvica utrdba 5 ur od tega proti severu oddaljena ter leži mej rekama Pivo in Taro. Ta dva mesta sta gospodovala nad vsem področjem reke Pive. Po njiju padcu odprt je pot do Foče, katera je tako rekoč to, kar bi bila vrata v dri nj s ko dolino. V štirinajstih dneh torej se je posrečilo crnogorskoj zmagovitej vojski, da osvojivši omenjene utrdbe, očisti vso gornjo Hercegovino od Turkov. Do. Trebinja, Metovije in Foče ne najdeš denes nijednoga turškega vojnika. Raz ven zavzetih tvrdnjavic tudi prej nij bilo nobenega sledu o
prijetnejše je bilo prej, ko je bil graščak še sam. Vse dneve sem pohajkoval brez skrbi. A zdaj moram biti ves ljubi dan na nogah, zdaj jezditi v trg, zdaj k bližnjej fari po tistega čudnega župnika ali ka-li je, zdaj zopet drugam."
Milostiva gospica grajska, za Gizelo jo kliče graščak, je res dobra, prav dobra in marsikak denar izgine iz njene roke v mojo, a te gostije, ta obiskovanja v poslednjem času mi nijso po godu in tudi milostivej gospici ne, kajti vedno je žalostna in vtopljena.
A kako bi bilo drugače, osoren, ne lep graščak in prileten, siv duhoven in mlada deklica, kako se veže to?
Tako vgibajoč otide starikavi sluga iz dvorišča na vrt, kjer ima nekaj opravka ter premišljuje mej potoma, kako je bilo lepo enkrat, ko je bil tudi še on tako nekako zaljubljen v grajskega logarja hčer, kako vse drugače je bilo tedaj na svetu.  A ranjci go-
turškem gospodstvu v teh okrajih, — a sedaj je od tod izginila celo zadnja senca oblasti azijatske.
„Kadar se ozremo na krvave bitke okolo teh mest in gradov "še od začetka hercego-vinskega vstanka, mora nas hitra pridobitev tolikih sijajnih vspehov hrabrih črnogorskih sokolov kar osupniti, in zadovoljni moramo biti, da so prišli vrli gora sinovi do slavnih pri-dobitkov z razmerno majhenimi krvavimi žrtvami, ki jih pa bolj pogrešajo, nego bi drugod velike.
„Po padcu omenjenih utrdeb prido zdaj red na Metovijo in Gačko. A, ker je to mestice odprto in brez gradov, mora se udati pri prvem naskoku Črnogorcev. Toliko pa je gotovo, da se po zavzetji tega kraja očisti široko in rodovitno Gačko-polje, bodi, da se operira proti Hercegovini, ali na kako drugo stran. Naj bo uže kakor hoče, prepričani smo, da se črnogorska vojska ne bode ustavila na svojem zmagoslavnem potu, naj se obrne na katero stran koli jej drago."
Politični razgled«
V Ljubljani 5. oktobra. l*Olf*ki „Czasw odsvetuje poljskim poslancem interpelirati o orijentalnem vprašanji. Poljaki nemajo uzroka potezati se za pariški kontrakt. Tudi nij nobene zveze mej orijentalnim vprašanjem in mej poljsko narodno politiko.
O    fH**f/jt*r*kf'f   veleizutrt t i se
dalje poroča: Dokazano je, da je tudi nek poljsko-ruski revolucijonarni odbor sodeloval, da je večina orožja imela namen iti preko Ilumunije v Rusijo in Poljsko. — Sicer se pa dalje orožje konfiscira. Na železničnih postajah so povsod žandarmi. — Razen Helfija, ki je pod policijskim nadzorstvom, so še štirje ogerski poslanci v zaroto zapleteni. Helfi je po svojem prijatelji Moczoniju dal interpelirati, zakaj ga policija čuva. Tisza je odgovoril, da on nij tega ukaza dal. Zarad tega magjarska razburjenost in tožba o Bkrunjenji imunitete.
Turčiji* bi rada mir sklepala, ker čuti, da začenja stvar za njo na drugo plat obračati se. Ker je pa na turške uvete mir nemogoč, ostane pri turškej želji.
Nekateri prusko-f#cm£/ri oficirji so dobili odpuščenje iz nemške vojske in so vstopih v rusko, ter prišli na bojišče. Mej temi se imenuje nekov grof Pfeil, ki je bil pri gardi v Potsdamu.
Nt'tniki časniki na Pruskem jako ostro sodijo našo vnanjo politiko. Z vso pravico do-
spod graščak, da, ko bi oni ne bil umrl nagle smrti, še bi bilo, in misel na ženitev bi ne bila splavala po vodi.
Tisto po polu dne proti večeru, ko je ravno stal grobljiški sluga Martin na dvorišču pred gradom in vpiral svoj zgrbančeni stari -kav obraz na nebo, kakor bi hotel premeriti daljavo od njega do zemlje ali preštudirati solčne žarke, ki so odsevali v zadujih pojem-Ijejih tik daljnega višnjevkastega obrovja gora in žarili z rudečkasto bliščobo temno grajsko zidovje. Ker Martin nij bil zvezdoglod, tudi prebrisan učenjak ne, akoravno je vedel mnogo izkušenj iz svojega dolzt ga življenja, ne moremo verjeti prvega. In v resnici, on je le opazoval, kakovo vreme se kaže na nebu, kajti graščak mu je naznanil, da pričakuje nocoj še gosta, ako ga ne odvrnejo vremenske zadeve.
Ko zija tako Martin izpod širokokraj-nega pokrivala nad se proti jugu in zahodu, mrmra nerazumljive besede in prekrižuje suhe
kazujejo, da bi Avstrija imela iti Rusom pomagat nekrščenega Turka pregnati iz Evrope«
M*rtiski deželni zbor bode 21. t. m. odprl se v berlinskem gradu.
Na Frattcoskenm je živo volilno gibanje! Volilni shodi in proglasi so na dnevnem redu. Zjedinjene kraljevske in reakcijo-narne stranke« z vlado vred z vsem pritiskom delajo, da bi republikancem zmago odvzeli. Kak bode 14. t. m. izid, to nij mogoče prorokovati. Ali republikanci upajo namestil 363 dosedanjih, celo zdaj 400 spraviti svojih poslancev v zbornico.
ftJunska vlada hoče parlament sklicati s početkom novembra, dva tedna prej kot navada, da bode mogel proračun temeljiteje razpravljati, volilno reformo Bkleniti in potem spomladi razpustiti se Po novej volilnej postavi bode število volilcev večje. Vojni budget znaša 192 milijonov frankov.
Dopisi.
Iz PoMtoJilt* 4. okt. [Izv. dopis.] Izročili smo denes materi zemlji vrlega domoljuba g. Andr. Lavrenčiča, bivšega deželnega poslanca in znanega narodnjaka. Pogreb je bil slovesen. Le redkokrat spremlja toliko rodbine, toliko prijateljev in spoštovalcev ka-cega moža do gomile.
Čveterospev ljubljanske čitalnice je pel žalostinke „nad zvezdami" in „jamica tiha*. Mestna golba je vodila žalostno potovanje.
Postojna je izgubila enega najveljavnejših mestjanov. Notranjska stran pak jednega narodnega prvaka in vse Slovenstvo iskrenega, zvedenega domoljuba.
Častni spomin njemu ostani!
Domovino in narod svoj ljubeči duh njegov pak naj ostane mej njegovimi ostalimi in mej nami vsemi.
lm li iMke^u 1. okt. [Izv. dopis.] Hladno je uže malo po našem Savišču. Vina bo menda dosti. Novo šolsko poslopje je g. Hočevar dodelal, ki je velikansko, velikansko tudi, če Bi večje mesto, nego je Krško mesto mislimo. Cerkev in vse druge hiše so pri-tlikovci proti tej palači. Lepo darilo to! Samo škoda, da je g. Hočevar to šolo v Krškem zidati dal. Ne verjamem, da bi Krčan dosti svoje otroke v njej šolati dal. Indolenten je mož malo preveč in okolica, — no okolica je pa po lepoj slovenskoj navadi uboga, potrebuje preveč otroke za delo. Namen te šole je, biti meščanska in ljudska za cel politični okraj krški. Da bi bila! Kakor stvari stoje, ne bode dosti. V Krškem je malo hiš, ki bi otroke v skrb vzele.   Stanovanj sploh
roke na hrbtu, zavije na grajsko dvorišče voz ne ravno najlepše oprave, na katerem spoznamo našega duhovna iz samotne župnije.
Duhoven nij bil nikakor dobre volje tudi denes ne, kajti njegove bolečine v nogah so se zopet izbudile.
Zdajci se prikaže graščakov obraz na grajskem oknu, ki pozdravlja prišleca, Martinu pa kriči razsrjeno:
„Gani se, gani, hlapčon, in pomagaj gospodu v grad!"
Martin priskoči pri teh besedah, prekolne skrivaj sam pri sebi graščakovo ostroat in pozno obiskovanje, ter poprime tujca za desno pazduho.
„Pusti, pusti!" mrmra starec. „Urban, ti si me vajen," pravi potem svojemu slugu. „Daj mi roko, denes se je sam pekel vgne-zdil v me in mi zažiga Btrašne hudičeve bolečine po vseh udih."
(Daljo prih.)
manjka in človek brez hiše mora biti jako miren v najetej sobi, drugače se mu odpove in ne manjka dosti, da nij brez strehe. Zraven so Celje, Zagreb in Novomesto blizu; človek, ki otroka v višjo šolo da, ga da, če uže plačati mora (in Krško nij najcenejši kraj sveta, Krčani nemajo lastnega polja, vse okolo in okrog ima Turnska in Velikovaška graščina ter ostalo kmet —) kam v Celje, Zagreb ali Novo mesto, vsaj da mu nij zmirom doma pri mamici, kjer se neki ne uči dosti. Pa naj bo temu, kakor bodi, srčno želim : vivat, cres-cat, floreat! Nem čilo se bodo dosti. G. Hočevar jo je s tem namenom krškej občini daroval, da se naj v njej zlo, jako zlo nemščina maltretira. Ta zapoved je prevečna, to se tudi tako zgodi, saj je tisti g. W u r-ner šolski nadzornik in kanonik g. Polak je tudi močno za to, vsaj za to, da se krščanski nauk v nemškem jeziku uči, bodo otroci neki potem boljši kristijani. Sicer „sunt de-nique finesrerum," gosp. Hočevar, ki nij zloben sovražnik svojim rojakom Slovencem Kranjcem bode v druzih razmerah odjenjal in ubo-gej pastrki, domačemu „kranjskemu" jeziku se bode uže kako boljše mestice nego pred vrati privoščilo in učitelj bode hotel pokazati, da je deco kaj naučil, to bo pa le mogoče po jeziku, ki ga otrok od doma prinese.
15. t. m. se bo ta šola slovesno odprla. Velika reč stoji na programu. Cel ljubljanski „verfassungstreues Lager" se je mobiliziral. Filharmonično društvo se bode, menda na stroške bogatega Hočevarja, pripeljalo, minister Stremaver neki pride, vsi velici „nemški" duhovi in govorniki Kranjske dežele imajo uže govore pripravljene in naučene; naš baron, ki včasih v »ljubljanskem butelju" močno dolgočasno pisari, tuhta velikansk „festpoom" in kompozicijo zraven, vse unisono se ve da, ker on svojega glasu držati ne more Banket bo velikansk, škoda, da ne bom zraven in to radi tega, ker bi drugače našega barona „festlied" ter napitnice (rad govori; v Ljubljani so neki vpili držite ga, da ne bo zmiraj govoril) zapisal od besede do besede; več kakor 150 besedij v minuti menda ne go-govori, je silno lenoben videti in tako bi rešil zlate njegove besede našim vnukom ; šampanjca je neki g. Hočevar dosti nakupil, za tri sto goldinarjev, — sicer pa le pri Kleino-šeku v Mariboru. Velika reč bo, to vam povem, godba, razsvetljenje mesta, na večer ples in drug dan: ,,Abfahrt der Gaste." — Da, druzega ljudstva, ljudstva slovenskega in kmetov, za katere se po večjem šola odpira, bog ve, koliko ga bo, — vabijo se le „nemški" gostje.
Da ne pozabim; 11. sept. se je nadvojvoda Reiner na Videm pripeljal in od „Spitzen der Gurkfelder Gesellschaft" nobenega razven g. poštarja in dveh druzih nij bilo pri sprejemu. Vladnih organov nobeden. Žalostno, pa resnično! — — —
J z Vlai iboi a 3. oktobra. [Izvirni dopis.] Morebiti, da bi tega ali onega, kateremu je naše mesto menj ali več znano, za-nimivalo nekaj o naših mestnih stvareh poiz-vedeti. Začel bom najprvo pri naših mestnih očetih. Zastran plinove svečave se ti naši mestni očetje in ž njimi vsi konsumentje te luči od početka sem zmirom pravdajo. To pa zato, ker je pogodba, ki so jo naši mestni gospodje leta 18G8 s fabrikantom te luči nadih, tako neugodna, da uže neugodnejša ne more biti.   Mož, ki je iz velikega nemškega
„reicha" k nam privandral, ima denes 15 000 ljudi za norca! Vsi mu nijso kos blizu priti. Tako so na pr. naši mestni očetje, (to so, to se ve, prve kapacitete, od katerih ima vsak svoj vinograd in studenec poleg kleta), v pogodbo postavili, da mora vsaka luč 1500 ur na leto goreti, kar je komaj v največjih mestih mogoče, kjer tudi pri mesečnih nočeh celo noč gori, ne pa pri nas, ki samo pol meseca do 12. zvečer svetimo. Zdaj je prišlo do rekurza. Pri najvišjej sodniji je občina srečno padla in podvzetniku Be mora celih 5000 gld. plačati za to, da smo se pa pri temnih nočeh jeden v druzega butali. Iz hvaležnosti do tega izvrstnega kontrakta je pustil podvzetnik advokatu, ki ga je izdelal in kateri je pred nekoliko dnevi svet zapustil, pri pogrebu vse luči po ulicah celega mesta prižgati. To je tudi res vse hvale vredno, hvaležnega izkazati se za tako izvrstni kon trakt. Kaj bi naši nemški mestni turkofili rekli, ko bi bil le jeden sam Slovan pri iz-kovanji take pogodbe zraven? Gotovo bi vso krivdo njemu v črevlje tiščali. Njihovemu trudu se imamo zahvaliti, da nam je to nem-škutarsko psovanje odšlo, če ravno smo tudi po mestnej temi hodili in bomo izgubljenih 5000 gld. plačevati pomagali. Čast, v mestnem zastopu jednega narodnjaka imeti, se je še le pri zadnjej volitvi po naključbi zgodila. Pa kaj tudi pomaga v puščavi enega glas.
Pri zadnjej rednej seji je jeden mej mo-drejšimi predlog stavil, naj bi se prepovedalo s psi v park hoditi, ali naj jih lastniki vsaj na vrvi vodijo. Sem ter tja se je debatiralo, potem pa je reč brez vsega odločila v koš zlezla. Ali nij to modro? Parka, katerega s prostovoljnimi darili poseben odbor „ za olepšanje mesta" vzdržuje, bi človek, kateri si psa za kratek Čas drži, ne smel več za sprehod poiskati! Gotovo bi ta odbor svoje naloge nikdar ne izpolnil in jedino sprehajališče, katerega še naše mesto ima, bi zastran psov, kakor Nemec pravi, „na psi\ prišlo."
Na drugej strani v graškem predmestji jedno cesto vsako leto prenarejajo; eno leto nasujejo na eno stran, pa odkopljejo na drugej strani; drugo leto pa navozijo na drugo stran zopet toliko peska, da imajo breg in graben; teško sč slamo in senom obloženi vozovi, ki morajo tu skozi in skozi pokvarjeno delo pasirati, se preobračajo. Ali proti temu ne sme nihče črhniti. Zakaj, to so tist oče pustili narediti, ki vse prav narede, in drug nobeden nič ne zastopi. Če gredo na pr. ta nezmotljivi oče v toplice in če mej tem kak kanal skupaj pade in sosed dobi s tem vodo v svojo klet, se ne sme popravljati po-pred, da pridejo ta mestni oče iz toplic.
ltavno tako se zdaj za stran pokopališča prepirajo. Namestnija je zapovedala, da mora pokopališče iz predmestja proč, kar je gotovo opravičeno. Ali naši „stari" bi še vsi radi toliko časa čakali, da bi ne bilo nobenega starega človeka več v Mariboru, ali pa da bi saj stare na to stran, a mlade na ono, na novo pokopališče zasipali. Kaj bi ti naši očaki storili, ko bi se morali sežgati dati. Gotovo bi vsi v Pohorje umirat šli. To bi bilo Pohorjo srečno ! Gotovo bi vsakega za pEbrenb iirgerja" naredilo — po smrti.
Največjo bedarijo pa je naš mestni za-stop storil, ko je posestnike hiš s hudo siliti hotel, da mora vsak pred svojo bišo kanal delati, kar so do zdaj vsi razen enega dobrovoljno storili, ali ravno s tem jedinim,  s ka-
terim bo do najvišje instance pratdo imeli, in tudi srečno — izgubili, so za vselej to reč neizmerno pokvarili, zakaj, zdaj se bode vsak branil, prostovoljno ali s hudo za tlak, ali za kanal več kaj plačati in to delo bode na ta način od zdaj za naprej zaostajalo. Nij tO graje vredno? Več kot tretjina jih je, ki so juristi in imajo mandat, v mestnej hiši pri zelenej mizi sedeti, pa tega nijso vedeli, kaj se sme zahtevati in kaj ne. A sicer star pregovor pravi: vrana vrani očij ne izkljuje.
Iz ilirs!««' Rittfrlce 2. oktobra.
[Izvrni dopis.] Od zemljišč, katere je južna železnica za svojo progo od S. Petra do Reke od početka dela, leta 1868 večjidel, in v letih, ko se je železnica delala, vzela in odškodnino plačala, še zmirom prejšnji lastniki c. k. davke s pri kladami vred plačevati moramo, in marsikateri na povračilo teško čaka. Tako se je v gotovem denarji uže velik znesek v 9. letih posamnim nabral. Je li tega zadržanja kak drug faktor kriv, ali je sama južna železnica kriva? To nam nij znano, pa znano nam je, da se zdaj davki terjajo od vseh nas, čeravno bi bil z rečenimi odpisi mnogim davek ne samo za letos poplačan. Denarja je tudi pri nas silno malo in seno, katerega si je kmet za poplačilo davkov in druzih čez spomlad storjenih dolgov pripraviti mislil, ima nizko ceno tako, da uže mnogo let ne. Pravijo, da slavna južna železnica vsem željam rada ustreže. Naj tudi našej.
Oil Tr«»l»ov<»ll 2. okt. [Izv. dop.] Naj si bode priprosti kmetic pri svojem oralu, aH naj si bode rudar s svojimi žulavimi rokami, alt kake druge vrste težak, vsak povprašuje : ali bodo skoraj Rus krvoločnega zverskega Turčina premagal? Nekateri mej narodom namreč Se zdaj mislijo, da, ako Rusi ne zmagajo, pride gotovo zopet Turek, kakor nekdaj k našim prednikom, naše otroke na kolec natikat, žene in hčere skrunit, brate, sestre in sine v sužnost odganjat. Od Rusov pa so naši ljudje še premalo čuli, od svojih staršev ne, niti od svojih dedov, niti ne iz knjig, da bi bili k nam prišli. Uže za to, ker Turka po poročilu poznajo, želijo našim bratom Rusom najboljšo srečo. Ali čujte, tudi pri nas se najdejo, in to iz „boljših" krogov, taki ljudje, ki bi radi Ruse v enej žlici vode vtopili, ki uže vidijo Rusijo potolčeno in Turke proti Moskvi marširajoče, in ki hočejo dokazati, kako bi bilo za nas slabo, ako bi Rusi zmagalil In kdo so taki ljudje, boste vprašali. Slovenci so, katerih oče ali ded še nij znal pet po nemško našteti in katerih pradedov kosti gotovo tudi doli kje v Turčiji trohnijo, ki so v sužnosti žalostni konec storili. Sramota jim !
Zatorej zapišimo si imena take baze ljudij v Črno knjigo izdajalstva in shranimo jo našim potomcem, da bodo vedeli njih imena vredno častiti.
Domače stvari.
— (Cesarjev g o d) se je v Ljubljaui običajno slovesno^tno praznoval.
— (Prestavljen) iz Ljubljane v Gradec je c. kr. deželne sodnije svetovalec dr. Viktor L e i t m ei e r.
— (Imenovanj e.) Pravosodni minister je imenoval okrajnega sodnika v Loki, Janeza Jagodica, za deželne sodnije svetovalca v Novem mestu.
— (Iz Celja) se piže „Gosp.*: Z volitvami za občinski odbor celjske okolice, ki so se nedavno vršile, smo v obče zadovoljni. Izbrali so  se večinoma  stari,  uže izkušeni možje.   Mestjani so prav dobro storili, da so ee volitve zdržali; modrovali so jako pametno, češ:  mesto naj skrbi za mestne, okolica pa za okoličanske potrebe. V sredo, 2G. septembra, je bila volitev novega okoličanskega župana.   Zbralo se je k volitvi vseh 18 odbornikov.   Polovica jih je želela potrditi še starega g. Karla Šaha, druga polovica je zahtevala novega župana.   Trikrat se volitev ponavlja: toda vselej dobita vsak po 0 glasov. Zdaj se  mora  odločiti  po žrebanju, kateri bode novi glavar. Sreča je bila mila novemu: g. Antonu Maleju, posestniku na Spodnji Ilu-dinji. Za občinske svetovalce smo dobili gg.: Šorna, Saka, pa Levičnika.   Prejšnjemu gosp. županu, kakor vsemu odboru, se mora pa izpričati,  da  sta se jako prizadevala in trudila  za   blagor   občinski.   —  Naj omenim le hiše, ki se je mej tem časom nakupila za novo šolo v celjskej okolici. Razredi te šole so bili leta 1875. raztrošeni po celem mestu; za šolsko  leto   187G pa nij bilo moč nikjer več sobic dobiti za podučevanje. Posrečilo se je v tej zadregi,  da se je pod jako ugodnimi po goji  nakupila  za  14.500 gl. blizu železnice Tapeinerjeva hiša, nekdanji konvikt, kjer je zdaj 3razredna šola za celjsko okolico. Novemu županu pa želimo, da pri svojem obilnem poslovanju vselej previdno in pogumno postopa v blager cele obširne občine.
— (Tatovi vlomili) so v štacuno g. Smonika pri sv. Jurju na Pesnici in mu denarjev ukradli 170 gld.
— (Pogoreli) so v Orešju pri Mariboru posestniki Gselman, Kaiser in Lešnik; Jož. Kanje v Cmureku in Miha Jurkovič na jBIanci pri Savi; obadva sina 1,'Jletni Jožef in 231etni Franc, speča na dilah, sta mu v ognju storila strašno smrt.
— (Obsojeni v Kozjem) so bili č. g. Sevnik, župnik pri sv. Petru na platež 10O gld. ali 2U dnij v ječo, cerkvena ključarja Jazbec in Robek pa na 5. gld. ali 24 ur v ječo zarad žaljenja okrajnega zastopa, kateremu so očitali podmitljivost, strankarstvo in motenje posesti. Vsi 3. so se pritožili pri višji BOdniji, poroča „Gosp."
Viem bolnim bboc in zdravje hrei lek in  brez stroškov po izvrtani
Revalesciere in barrj
30 let is« je ilj bolesni, ki bi Jo se bila oidu lla ta prijetiia tdravilna hrana, pri  odrašceuih i -vročih brez medicin in stroškov; sara vi vse ootezi ' iclodcn,  na živcih, dalje prane, i na jerrahj ilo«
naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, Kašelj, uopr. m v ljenju, zaprtje, prehlajeuje, neepanje, slabosti, r.lai ;.l vodeuico, mrzlico, vrtoglavje, ■ilenjo ki vi v glavi mnaenje v ufiusih, slabosti in hlevanje pn iio»wi itoinoBt, diabet, trganje, shujdanje, bledicico in pr tajenje; posebno se priporoča za dojuueu tuje ;»%•, togo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 3U.O0O spn6
ti zdravilnih, brez vsake medicine, mej njuni apr ovala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Baraka, pr.
iga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboi. idravilnega svetnika Dr. Angelstema, Dr. Shorelana, 4:. (Jampbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, groUujo <Jaau> ituart, Markize de Brehan a mnogo u r azili luionttu 1 >«ob, se razpošiljava na posebno tuhtevauje laitobj, Kratki iskas )i su.000 spričevalu v
Na Dunaj i, 13.   urila 1872. Frešlo jo uže Bedein .m s co , wd ar seui bi v brezupnem stanji. Trpel sem vsleu p sni.*   i 6u ničnih bolečinah,  in sicer tako, da s m od duu u dne vidno gnil,  in to /npr. ,ilo je dolgo 6 s. moj stadije.   Čul sem od Vase čudapolne Kevalusuiur« pruel sem jo rabiti in zagotovim Y»», da se emu. po mesečnem užitku Vi.6e tečne in okusne i*e ** lesciere popo nem zdrav, tako, da  brez aajma jeg» trestnja morem zopet pisati. Zaradi teg* pripoiočuu. vsem   bolnim  to   primerno  prav   ctu.d   n okunut hrano,  kot l.ajbojsi priponi.ček,  ter oseauum V* adani
Gabriel Te»..huur slušatelj javnih višjih t. govskih sol.
Dunajska borza 5 oktobra.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  . t>4 gld. 25 kr.
Enotni dri. dolg v srebru    .   . 66   „   80 „
Zlata renta........ 74   „   80 „
1860 drž. posojilo..... 111    „   — „
Akcij'e narodne banke .... 843   „   — „
Kreditno akcije...... 217    „25 „
London......... 117   „   16 „
Napol.......... 9   n   41 „
C. kr. cekini....... 5    „61 „
Srebro ......... 104   „   60 „
Državno marko...... 57    _ 80
Kiftjci.
4. oktobra:
Pri Slona: Aljanč č iz Doline. — Kronskv iz Ljubljano. — Fiirster iz Gradca. — Sorkar iz Košane. — Sirk iz Trsta. — Aljaučič iz Šinaitna —  Marine iz Trsta.
Zahvala.
— Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito gospodom darituljciu vencev, gospodom pevcem ljubljanske čitalnice in tukajšnjemu si. Čitalničnemu društvu, kateri ao mojega (Irazega soproga, gospoda
Andreja Lavrenčiča,
denes izpremili na grobišče, ter mu tako izkazali zadnjo čaat, se prisrčno zahvaljuje v svojem in v imenu žalujočo rodbino
(293) Jožefa Lavrenčič.
V Postojni, 4. oktobra J877.
Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod ! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je* moje stanje h uj sanj a in bolečin vsako vrtate sedem let sem strašno. Nijsem mogla niti Čitati niti pisati7 tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na raz draženj i Čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo m me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili bo vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Hevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne-hvaležnosti in popoinega spošievanja.
Markize de Brčhan. Št 75.877.   Flor. Kolterja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjt-lušuika, omotici in tiščanji v prsih.
Jtievulosciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, ter pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat več na Osni, ko pri zdravilih.
,< uu**uo paiioah po pol fanta i gold. 60 kr. "it ai rfoid 60       2 tanta 4 gold, 50 kr., 5 fun-. jv 10 goid., IS fantov 20 gold,, 24 fantov 36 gold.
.' .i >,v. \. ■ iieouiton v puiicah in Revalesciere-ibocolatee v prahu      :.a L gld. 50 kr., 24 tas 2 gl.
ie tU « gl, 00 Af., ? prahu za 120 ta« 10 {L rodajo  Da 3arry & Go:ap. na Da iajit CTatl* • j vi ',.,;.♦..„-o It, d, kakor v vseh inoztfh pri dobrih satjia u jpj3o.ijiia.iii trgovcih; iadi raipoiiija da-.jL.ji        ia vso kraje pO poJinih jakazD'.oah ali > tvaoijih. V iLjublJMul Bd. 4anr, J. Svoboda, lozar pri „zlatom oriu", f Kekl pri lekarj u J. P r o-lamu, v Celovcu pri lokarju Birn aaoherj u, v 4|ilj<-tu  pri  lokrtrju Aljiuoviću, v Trata pri ,a.itrju Jakobu dorravallo, pri drogerista P. Hocca-J. Uirschu, v Zadro pri Androviču. (136;
Osmi redni
zbor
kranjske obrtnijske družbe
dne 30. oktobra 1877 ob 4. uri po polu dne
v flirekcijsfcej sobi te družbe.
Dnevni red:
1. Poročilo o vspehih preteklega poslovnega leta 1876/77.
2. Poročilo pregledovalnega odbora.
Gospodje akcijonarji, ki hočejo porabljati svoje glasovalno pravo, prosijo se v smislu §. 10 statutov, naj svoje akcije do 28. oktobra t. 1. pri družbeni blagajnici deponirajo in naj si tam legitimacijske liste vzamejo.
(294-D Načelnik opravnega sveta.
t
1
s pismeno 51ctiio garancijo,
z vsemi vrstami ročne in sirojcie svilo in cvirna, sirojevili olj
in »iv.-tult. sploh vse, čes;ir je ^treba za šivalne stroje vedno v največjem izboru po zopet znižanih f »briških cenah, dalje
■a VVertheimove kase in kasete mm
"v -vseli -velilsostlli.
m^COji.   V mojej inolianičnej delavnici se šivalni stroji najbolje popravljajo in snažijo.
Za zunaj moj potnik, gospod Anton Cirebciie«, sprejema rad naročila in dajo tudi potrebni poduk o strojih. _ _
Franc Detter,
izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiakarne".