Druga i Naročnina Dnevno izdaja za državo SHS mesečno ZO Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska izdala celolono v Jugo-Slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVEHEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsle mali oglasi po 150 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn večjem p naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondellka ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopllanevl ulici Si. 6*111 Rokopisi se ne vračafo. nelranhlrana pisma se ne sprejemalo l/reilnl&lva telefon SI. 2050, upravnlStva St. 2328 Uprava le vKopllarfevl ul.Sl.6 Čekovni račun: Cfutal/ana Stev. 1U.650 ln 10.34P za Inserale, SarafevoSl.7563, Zagreb St. 39.0U. Vraga tn Uunal St. 24.797 našega osvobojen Šolan, simbol našega odrešenja in zedi-njenja. Solun vesel spomin, Solun novo jutro zgodovine jugoslovanskih narodov. Solunska vojna zmaga je pomenila zmago načela samoodločbe narodov, po katerem smo Jugoslovani v nekdanji Avstriji svobodno mogli odločiti svojo nadaljnjo usodo, pri Solunu so prvič stopili Srbi, Hrvatje in Slovenci ramo ob rami, srce ob srcu proti skupnemu nasprotniku, tam je prejela nova jugoslovanska država svoj krst krvi. Solunska zmaga je temelj, na katerega smo zgradili 1. december. Kakor je 1. december praznik vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, tako je naš skupen praznik obletnica Soluna, le da nam je še toliko svetejši, kolikor je neposrednejša obnova spomina svetega pa neizmernega trpljenja Srbov in jugoslovanskih dobrovoljcev za narodno državo. Vsi narodi naše kraljevine in vlada so se potrudili, da svetu, zlasti našim prijateljem, ki so nam pred desetimi leti pomagali, pokažemo velik in dober sad tedanjih žrtev, da smo deset let tedaj tako slavno priborjenega miru uživali s pridom in dogradili v svojem domu odličen kos notranjega kulturnega, gospodarskega in socialnega napredka. Tako obširna proslava solunskih zmag je imela veliko nalogo maniiestirati pred celim svetom našo slogo, našo skupno ljubezen do domovine, našo ogromno notranjo moč, naše dosedanje uspehe glede popolne premage posledic svetovne vojne in težav, ki jih mora prestopiti vsak novo.iastali državni organizem. Ndštetokrat smo mi in vsa javnost poudarjali, da moramo Jugoslovani bolj intenzivno skrbeti, da nas bo svet poznal, da moramo vsako priložnost izrabiti za dvig našega ugleda in slovesa med sosedi in prijatelji, in pa spoštovanja med nasprotniki. To je podlaga uspehov v svetovni igri. To pot je vlada izvrstno razumela svojo nalogo. Belgrad se je ob solunski proslavi izkazal kot velika prestolica najmočnejše jugovzhodne evropske države. Belgrad je dal, česar ne bi bili pričakovali. Kdor ga je gledal te dni, je moral biti nanj ponosen. In proslava jc govorila zastopnikom Anglije, Francije, Italije, Čehoslovaške, Romunije in stotinam in tisočem drugih inozemcev, ki jih je vlada posredno ali neposredno privabila te dni v našo prestolico. Vsi ti so po našem trdnem zaupanju dobili o naši državi pri tej priložnosti tako sodbo, da je nobena kleveta ne bo za dolgo dobo več omajala. Za tako vzvišen namen ni nobena žrtev prevelika. Narodi so se odzvali. O Srbih ni da bi govoril. Njim je solunska zmaga beseda, ki zažge kri v žilah mladih in starih, radi proslave Soluna bi šli dneve in noči daleč in tudi po kolenih kot na božjo pot, kot na kraj, kjer so svoja srca pozabili. Zato nič ni čuda, da je vsa Srbija vstala, vsa praznovala brez izjeme in razlike. Bili so ti dnevi sama »pesma i slava«. Hrvatje?! Njihovo politično predstavništvo je v mauiji bojkotov proglasilo bojkot tudi solunski proslavi. Svetozar Pribičevič je prorokoval, da ne bo na proslavi nobenega Hrvata in prečanskega Srba. V petek zvečer pa je bii zagrebški kolodvor živa slika neresničnosti teh napovedi. Vlaki iz Dalmacije, Like, Medjimurja, Zagorja so pripeljali na stotine in stotine hrvatskih in srbskih kmetov in mladine. Vse tc množice so čakale na belgrajski brzovlak, vse na proslavo Soluna. Ves peron zagrebškega kolodvora je bil poln hrvatskih in srbskih narodnih noš. Zagrebčani — najodličncjšc osebnosti — so vstopile v vagone s kartami za proslavo. Narod je instinktivno vrgel s sebe verigo nestrpnosti, razbil oklep političnih povelj KDK in z elementarno silo sledil zdravemu čutu ljubezni in hvaležnosti skupni domovini. Tako je bilo potem na vseh postajah. Vstopali so zastopniki prosvetc, gospodarstva in politike, Skavti, Sokoli, Omladinci, Četniki, Narodna obrana, Orjunaši itd. brez razlike ■tiuj in strank, vsi v uniformah in z zastavami, vsi na proslavo, vse je govorilo o proslavi — kot da bi Pribičevičeve prepovedi ne bilo. mi Slovenci imamo posebno srečo, da v jubilejnem letu Jugoslavije naš voditelj vodi našo državo. Zato smo dvakrat dolžni, da smo hvaležni in veseli. Po svoji skromni moči ■smo to dokazali. V lepem številu smo se od- zvali, zlasti naše mladinske organizacije so poslale lepa zastopstva. In ko je češkoslovaški general v sob odo dopoldne ob slovesnem sprejemu poljubljal našo solunsko zastavo, je iz vozov istega vla-ko lonela pesem slovenskih fantov in deklet. Bili smo z njimi v duhu vsi Slovcnci. Le svoje stare bolezni in sramote se ne moremo otresti. Liberalna stara zakrknjenost in omejenost je to pot triumfirala. Naši samostojni demokrati so sramoten bojkot izpeljali. Nobenega zastopnika liberalnih organizacij ni bilo mogoče opaziti. Kaj je liberalcem država, kaj narodno slavje, kaj kri junakov, kaj spomin naše skupne zmage — če oni niso v vladi! Oni so dobri patrioti — za dobro nagrado. Kot taki so se tudi to pot izkazali. Za skupnost nimajo nobenega smisla, nanjo nobenega ozira, zanjo nobene žrtve. Ali pa se zavedajo, da zato oni za skupnost tudi nobene vrednosti nimajo? Belgrad ni še videl takih slavnosti. Inozemstvo nas še ni gledalo v tako svečani obleki. Sami v sebi smo se spoznali in izkazali smo sc, ločili s~io se. Le redki so, ki so šli med mrzle brezbrižneže in cinične prezirljiv-ce najlepših in najsvečanejših skupnih svetinj, pa je prav, da so se izkazali tudi ti po svoje. Toprvi, ki so to pot odmevali v prestoli« ob Savi, so peli slavo miru in slavo moči mlade Jugoslavije, ki raste in se krepi, da čuva svoj s tolikimi potoki krvi, s tako neizmernim trpljenjem kupljeni mir. Odgovarjali so jim udarci hvaležnih src po vsej državi. Belgrad u dneh svečanosti r Belgrad, 8. oktobra. (Tel. Slov.) Nedelja je bila za narodne mase višek proslav. Takega dne Belgrad še ni videl. Tolikih ljudskih mas ni še imel v svojem okrilju. Bila je to impozantna revija naše sedanje narodne mej. Veličasten sprevod je skoro dve uri korakal po glavnih belgrajskih ulicah proti Kalimegdanu. Ves čas je vladal vzoren red. Občinstvo se je obnašalo disciplinirano. Policija je bila na vr' uncu svoje vloge in orožništvo je svojo težko službo vršilo z doslej nepoznano, izredno vljudnostjo in obzirnetje. ' es ta svečani mir in tn dostojanstvo pa je tako vplivalo na posameznike kakor na mase, da je bilo treba samo na do' re besede, pa je narod ubogal in točno vršil navodila službujočih organov in rediteljev. Svečanost se je začela s iopovskimi streli savskih onitorjev. Otvoritev Invalidskega doma Ob 8. zjutraj jc množica hitela k otvoritvi Invalidskega doma. Nj. V. Jja je zastopal polkovnik Antonij Cekič, vlado pa ministra Stjepan Barič in Čeda Mihajlovič. ~ stopane so bile mm. je narodne in dobrodelne org?-iiza-cije, zlas'.i veliko zastopnic ženskih društev. Ko je polkovnik Cekič v imenu Nj. V. 1 'ja ot -oril slavnost, se .iiu je zahvalil vedja invalidske organizacije polkovnik Lazarevič v lepem govoru, v katerem je zatrjeval, da je prva misel vojnih invalidov današnji dan veljala Nj. V. kralju, ki vodi jugoslovanski narod in svojo vojsko od solunskih borb v današnjo slavo. Dalje je polkovnik Lazarevič izrazil zahvalo kraljevi vladi in govoril o pomenu Invalidskega doma. Počastitev groba francoskih unakov Ob pol 10. dopoldne je maršal Franchet d'Esperay posetil s celokupno francosko delegacijo grob francoskih junaka , ki so padli v svetovni vojni na srbski zemlji. Maršala so pred grobom sprejeli zastopnik vlade, župan Kuma-nudi, Ljuba Davidovič, general Kalafatovič, francoski poslanik Dard in zastopniki organizacij. Maršal jc položil lovorov venec s francosko trobojnico na grob. Trobojnica nosi napis: »Francoskim junakom — maršal Franchet d'Esperay in francosko zastopstvo«. Zastopnik kralja polkovnik Sarič je istotako v kraljevem imenu položil venec s trakom: »Slava in zahvala — Aleksander«. V imenu jugoslovanske vojske je izrazil čast francoskim junakom pomočnik vojnega ministra general Miloš Jovanovič s tein, da je položil venec - napisom: »Junakom zavezniške francoske vojske, ki so hrabro padli v skupnem boju zavezniške vojne 1914—1918 — njihovi zvesti tovariši vojskp in mornarice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Maršal je nato obiskal grob vojvode Putnika in vojvode Mišica. Na vseh potih so maršala spremljali iskreni pozdravi občinstva. Ulice so odmevale klicev »Živela Francija! Živel naš vodja!« Veličas*en sorevod Središče in glavr točka vseh slavnosti, pri kateri je mogel sodelovat' ves Belgrad in vsi udeleženci, ki so prihiteli la dan iz najrazličnejših in najoddaljenejšth krajev domovine, jc bil slavnosten sprevod p> mestu. Vse glavne ulicc so bile okrašene z zastavami Vsaka hiša ic istotako imela svoio na dno in državno zastavo. Vsa okna so zasedli gledalci Vse trotoarje pa špalirji množic gledalcev. Sprevod je otvorila fanfara kraljeve garde. Takoj za njo so se peljali invalidi, slepi in hromi, ki niso mogli hoditi. Narod je junake in mučenike prisrčno pozdravljal, pa tudi solznih oči je bilo pri tem pogledu veliko. Za njimi so šli ostali invalidi s polkovnikom Lazarevičem in dr. Rajsem na čelu. Za invalidi so šli četniki s svojo zastavo v ospredju. Nato. dobro vol jci, rezervni častniki, člani Rdečega križa, Narodna odbrana, Jadranska straža, aeroklubi. Drugi del sprevoda so tvorile različne narodne, kulturne in dobrodelne organizacije. Tretji del je pričel z velikim in močnim zastopstvom ženskih organizacij, nakar so zopet sledila razna mladinska zastopstva, zlasti ruska mladinska društva. V vsakem oddelku sprevoda so bili zastopniki iz vseh krajev države, vse je občinstvo prav živahno pozdravljalo. Slovenci Veliko pozornost je posvečalo občinstvo zastopstvu iz Slovenije. Vodil ga je poslanec Žebot. Občinstvo je občudovalo slovenske narodne noše, katero skupino so organizirali Ježenci iz ljubljanske okolice. To skupino je občinstvo posebno živahno in veselo pozdravljalo. Kjerkoli so se prikazali Slovenci, ni bilo klicev »Živela Slovenija!«, »Živeli bratje Slovenci!« ne konca ne kraja. Sprevodu se je videlo, da smo Slovenci med belgrajskim občinstvom zelo dobro zapisani. Zastopstvo iz Slovenije so tvorile same zastopnice in zastopniki slovenskih katoliških društev. Nasprotniki so se kot po načrtu proslavi odtegnili. Med sprevodom je igrala cela vrsta godb. Pozdrav in ookion vladarju Ko je sprevod prišel do kraljevega dvora, je stopil na balkon Nj. V. kralj v družbi francoskega maršala. Vso zastave so sc Nj. V. kralju poklonile. Sprevod in ostalo občinstvo je dvigalo roke in viharno pozdravljalo: »Živel kralj! Živel kralj!« Kralj je ostal na balkonu, dokler ni odšel mimo vos sprevod. Neprestano je bil deležen viharnih manifesta cij, na katere je ozdravljal s pokloni in vojaškim pozdravom. Na proslavo solunskih zmag je prispel tudi predsednik mednarodne zveze bivših vojakov g. Raisdorf. Na kolodvoru ga je sprejel odbor organizacije rezervniih častnikov in vojakov. Druge slovesnosti Popoldne ob pol 4. je bila svečana otvoritev doma srednješolske matice za vojne sirote. Ta organizacija se je ustanovila 1. 1917. v Solunu in je s tem dosegla prvi del svojega programa. Otvorila je ta dan občina belgrajska tudi velik nov park v gornjem delu mesta in spomenik »Zmagovalcu«. Otvoritvi je prisostvoval francoski maršal. Izvršil je otvoritev župan Kumanudi v spremstvu Ljube Davidovi-ča, ministra Pere Markoviča in celokupnega občinskega sveta. Predavanje o solunskih zmagali. V nedeljo zvečer od petih do šestih je v svečani dvorani častniškega doma predaval o pomenu solunskih general Kalafa- tovič. bivši diviztionar v Ljubljani. Parasia »niske r Belgrad, 8. oktobra. (Tel. Slov.) Tudi drugi dan velike narodne slovesnosti je bil istotako, kakor včerajšnji, veličasten. Nepregledne mase ljudstva, več stotisoč, so sodelovale na tej proslavi, da izkažejo čast padlim vojakom naše vojske in naši državni ideji. Pregled čet, ki se je izvršil pred več kakor stotisoč gledalci, ki so z velikanskim navdušenjem spremljali vsak pojav novih vojnih enot, se je končal nadvse lepo in dobro. Vojaštvo jc defiliralo pred masami in je zapustilo globok, sijajen in nepozaben vtis, veličasten vtis moči in bodočnosti naše vojske. Ljudstvo je vojsko pozdravljalo izredno prisrčno in iskreno. Sploš...i radost je vladala na Banjiškem polju, kjer se je ta parada vršila. Posebno pa se je na tej svečanosti pokazala globoka ljubezen prebivalstva do kraljevega doma. Nj. V. kralj in Nj. V. kraljica sta bila predmet tako burnega in tako živahnega manifestiranja, kakor ga še nismo imeli pr"Vo videti. Ze zgodaj zjutraj ob 6. so pričele odhajati nepregledne množice sveta na Banjico. Vsa prometna sredstva so sprejemala vse te ogromne mase sveta in jih prevažale na mesto parade. Ogromne množice pa so šle peš, da bi dobile kako mesto. Vse organizacije, ki so prišle, so aktivno sodelovale na tej proslavi. Vse belgrajske ulice so bile polne ljudi, ki so živahno pozdravljali vsako delegacijo. Ko sta se zjutraj okrog 9. skozi te nepregledne mase ljudstva peljala Nj. V. kralj in Nj. V. kraljica s svojim spremstvom, jima je od dvora do prazničnega mesta prirejalo ljudstvo živahne ovacije. Na Banjici je bila v sredini postavljena velika tribuna, lepo okrašena z zastavami in cvetjem. V sredini tribune je bilo mesto za kraljevi par, člane vlade in zastopnike tujih držav. Na tej tribuni smo opazili predsednika vlade g. dr. Korošca z vsemi člani vlade, g. Ljubo Davidoviča in ostale voditelje parlamentarnih skupin, belgrajskega župana g. dr. Kumanudija, celo generaliteto, narodne poslance, med njimi gg. Sušnika, Smodeja, Vese-njaka, Bedjaniča, štreina, Zebota in druge, ter zastopnike vseh gospodarskih organizacij. Ko so prihajali posamezni delegati, jim je zbrano ljudstvo prirejalo živahne manifestacije. Prisrčno so bil sprjeti delegati vseh držav, češkoslovaške, Francije, Italij, Romunije, Belgije in Orčije. Mad vse sraien pregled čet Ko je prispel Nj. Vel. kralj na slavnostni prostor, je ob vhodu zajahal divnega konja in v družbi maršala Francheta d'Esperaya, vojnega ministra gen. Hadžiča in zastopnikov tujih delegacij, je jahajoč obšel vse enote, ki so sodelovale pri današnji svečanosti. Nj. Vel kraljica pa je sedla v bogato okrašeno ekvipažo, v katero so bili vpreženi štirje pari lepih belcev. Nj. V. kraljica je bila predmet živahnih in prisrčnih pozdravljanj. Ko je Nj. V. kralj prispel na tribuno, ga je sprejel predsednik vlade g. dr. Korošec, s katerim se je Nj. V. kralj prisrčno rokoval ter se z njim dalj časa razgovarjal. Nato je Nj. V. kralj pozdravil navzoče in se s posamezniki razgovarjal. Okrog pol 10 se je pričel sijajen in svečan pregled čet. Ne samo prebivalstvo in zastopniki našega častniškega kora, marveč tudi tuji zastopniki so z navdušenjem in občudovanjem zrli na pohod naše hrabre vojske. Množice so neprestano vzklikale: »Živela naša hrabra vojska!« Ti klici so odmevali iz stoMsoč g. i, ko so posamezne naše edinice defilirale pred vrnov-nim poveljnikom Nj. V. kraljem. Najživahnejši pa je bil pozdrav mornarice. Diiiliranje se je izvršilo po posebnem redu. Naj,.reje so defili-rali pešci, nato artilerija in osrale enote, končno pa je defilirala tudi naša avijatika. Naiprej je priletelo 42 letal, nato 20, nate pa še 40 zelo nizko in v izredno t:,i<>n redu. Ko so aeroplani izginili nad Belgradom, je bila svečanost naše vojske zaključeni. Defiliranje je trajalo nad dve uri. Napravilo je sijajen vtis. Vsi člani zavezniških vojsk so izražali svoje navdušenje. Naglašali s grad na to svečanost, bodo gotovo odnesli najlepše vtise o lepem sprejemu naše prestolke, se bolj pa o moči in sili naše države. Brzojavne čestitke iz Hrvatske r Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je dobil številne brzojavne čestitke iz vseh krajev naše države, med drugim veliko iz Hrvatske. Tako je n. p.-, prejel brzojav nadškofa križevaškega. Zanimiv je brzojav iz Karlovca, ki se glasi: »Vrhovno vodstvo organizacije Svobodne hrvaške seljačke stranke se na današnjem sestanku pridružuje splošni radosti naše države, ki se danes izraža v proslavi desetletnice prebitja solunske fronte, in apelira na kraljevo vlado, da uredi v državi razmere v zadovoljstvo enakopravnih Srbov, Hrvatov in Slovencev.« — Vsepovsod iz države prihajajo poročila, da se je v vseh mestih vršila proslava na zelo svečan način, posebno v Zagrebu. Povišan e in odlikovanje častnškov r Belgrad, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na današnje srvečanosti je Nj. V. kralj podpisal velik ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih častnikov. Med njimi je največje število Slovencev, ki so povišani. Kavno tako je izšel velik ukaz o odlikovanjih. P?df!ava v Zagrebu č Zagreb, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se Je v Zagrebu vršila proslava prebitja solunske fronte. Vse čete zagrebške garnizije so prisostvo le službi božji na Mažuraničevem trgu. Nato so čete defilirale pred armadnim generalom Matičem. Defiliranju so prisostvovali zastopniki oblasti, uradništvo, tuji konzuli in veliko število meščanstva, ki je gledalo vzoren defile. Med defiliranjem so krožila nad Zagrebom letala. Dar Hrvatice kratici Mariiii Med udeleženkami iz Hrvatske, ki sta jih vodili gospe Kovačevič in Bedekovič, je go-<*pa Jelena L u k š i č iz Sun je prinesla Nj. V. kraljici krasno narodno nošo, ki jo je sama ;est mesecev vezla. Noša je prekrasno delo. Nj. Vel. kraljica je gospo Lukšič sprejela v nvdijenco in vsa radostna sprejela prelepo darilo od hrvatske žene. Grške čestitke v Atene, 8. oktobra. (Tel. Slov.) Grški listi posvečajo belgrajski proslavi solunske fronte i :bširne članke in pri tem naglašajo posebno, da se je probeja udeležile 9 grških divizij, ki so bile za uspeh odločilne. Listi izražajo upanje, da bo opemba na to dejstvo olajšala grško-ju-goslovanski sporazum, za katerega dospe Venizelos jutri v Belgrad. Krvav shod KDK f Zagreb, 8. okt. (Tel. >Slov.<) Včeraj se To vršila v Cetinjgradu skupščina KDK, ki je potekla zelo burno in krvavo. Na zborovanju na skupščini so bili navzoči pristaši vseh strank. Proti izvajanjem govornikov, ki so ostro napadali režim, posebno Davidoviča, je padlo več ugovorov. Ko so nato zborovalei, ki odobravajo Spahovo politiko, na napade go-vrnikov reagirali, so jih napadli pristaši KDK, pri čemer je prišlo do ostrih spopadov, v katerih so dva pobili. Zdi se, da sta oba pristaša dr. Spahe. To je splošen položaj stvari. Zato je tudi nerazumljivo pisanje zagrebškega časopisja, ki je naklonjeno KDK, ici pravi, da so pretep izzvali Spahovi pristaši, čeprav to časopisje samo priznava, da je bilo na zboru le okrog 20 Spahovih pristašev, pristašev KDK pa je bilo po poročanju časopisja aDZ okrog 20.000 (kar je pa, milo rečeno, zelo pretirano). Dogodki v Cetinjgradu najbolj slikajo nazorno delo KDK .Potrebno je, da se ta slučaj vsestransko preišče in ugotovijo pravi krivci. HMELJ. v Nfimberg, 8. okt. (Tel. Slov.) Dovoz hmelja 50 bal, prodanih je bilo 50 bal. Cena tržnemu kmelju 125—135, Hallertau 210—225. Tendenca mirna. ŽITO. Budimpešta, 8. okt. (Tel. Slov.) Tendenca čvrsta. Pšenica: okt. 26.44—26.50, zaklj. 26.52 do 26.54; marec 29.20—29.28, zaklj. 29.24 do 29.26; maj 29.96—29.98. Rž: okt. 25.54—25.60, /.aklj. 25.64—25.68; marec 27.94—28.10, zaklj. 28.10—28.12. Koruza: maj 29.90—29.96, zaklj. 29.96—29.98; julij 30.50— 30.80. KOVINE. v London, 8. okt. (Tel. Slov.) Baker: per j icasa 64.625— 64.75; tri mesece 65—65.0625; j i.lektrolit 71.25—71.75; Best Selected 68 do (»9.25; Strong 96. Cin: per kasa 218.75—219; i tri mesece 216.75—217. Svinec: bližnji 22, tuji ! 71.50. Cink: bližnji 23.875; tuji 24.1875. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5—60. Bela pločevina 18.25. Živo sre- j bro: 23.5—24. Nikel: tuzemski 175. inozemski 175. Wolfram 15.875. Platina: surova 17. Srebro 26.75—8125. Zlato: 84.115, Veliko grmenja, malo dežja V Dunajskem Novem mestu poteklo vse mirno Dnnajsko Novo mesto, 7. oktobra. Snoči so se po ulicah zbirale razne skupine, ki so govorile edinole o tem, kaj bo prinesla nedelja. Velika množica je gledala prihod in razvrstitev oddelkov heimwehrovcev in socijalnih demokratov. Nihče ni mogei priti brez legitimacije v mesto. Vlak za vlakom je prihajal na postajo, kjer so železniški nameščenci opravili velikansko delo in se je ves promet izvršil brez vsakega incidenta. Ob sedmih zjutraj so se formirale heimvvekrovske skupine na telovadišču, odkoder so v šestih oddelkih korakale v mesto. Na čelu zadnjega oddelka je korakalo 200 dunajskih bojevnikov. Heimvvehrovcev je bilo približno 17.000, socijalnih demokratov pa okoli 50.000. Mesto, ki je socijalistično, je bilo v rdečih zastavah. Med Pottendorfom in Dunajskim Novim mestom so orožniške patrole našle skupino približno 130 komunistov, ki so nameravali iti v Dunajsko Novo mesto. Orožništvo je to skupino ustavilo, jo eskortiralo na postajo v Pot-tendorf, kjer so jih spravili v vagone, da jih zopet odpravijo na Dunaj. Med potjo pa je več teh komunistov skočilo z vlaka, vendar pa jih je orožništvo zopet ujelo. Zborovanje in pohod heimvvehrovcev je bil končan približno ob 13. uri. Izvršilo se je popolnoma po določenem programu. Ob 13 je bilo dano znamenje za konec prireditve in zadnji oddelki so v strnjenih vrstah odkorakali. Po odhodu heimvvehrovcev so voditelji in funkcajonarji socijalnih demokratov zasedli glavni trg. Na balkon magistrata so stopili socijalnodemo-kratski poslanci ter župan mesta Ofenbeck. Kmalu nato je nepregledna množica zasedla obsežni trg. Zbrani pevski zbori so zapeli več pesmi, na kar so se vrstili razni govorniki. Za časa odhoda je na enem delu trga nastal nemir. Pri magistratu se je opazilo močno gibanje med množico. Ena skupina je gestiku-lirajoč razdeljevala letake. Ugotovili so, da gre za skupino komunistov. Zborovanju soci-jalnodemokratskih organizacij je sledil pohod formacij Schutzbunda, ki je bil končan ob 15.45. Bataljoni Schutzbanda so korakali po skega regimenta. Po raznih govorih so godbe na glavnem trgu intonirale obenem pesem dela, na kar se je pričel odhod. Ob 16.15 je bil trg zopet popolnoma prazen in mesto je zavzelo svoje običajno lice. Od 131 komunistov je bilo 60 aretiranih, ki so hoteli razdeljevati letake ter izzvati nemire. Med aretiranci je tudi češkoslovaški komunistični poslanec Viktor Stern in urednik brnskega komunističnega dnevnika Rovnost Slansky. Vsi aretirani komunisti so bili izročeni okrožnemu sodišču. v Dunaj, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Policija je danes aretirala še nadaljnje komuniste na podlagi materijala, ki ga je našla pri hišnih preiskavah v centrali stranke. v Pariz, 8. okt. (Tel. »Slov.«) »Petit Pa-risien« izraža mnenje, da je notranjepolitična kriza v Avstriji dosegla včeraj svoj višek in da je svet radi usode avstrijske republike lahko bolj miren. Levičarski listi naglašajo, da Mussolini na Avstrijo ne sme stavljati nobenega upanja. »Fcho de Pariš« piše, da se te manifestacije nikakor ne smejo uvaževati kot nov dokaz =a življensko nesposobnost Avstrije in za potrebo priključitve Avstrije k Nemčiji. List kritizira, da je vlada sploh mogla dati cesto na razpolago uniformiranim in oboroženim strankarskim gardam. Sespei odgovarja v Dnnaj, 8. okt. (Tel. Slov.) Državni kancler dr. Seipel je na odprto pismo, ki so ga avstrijska mirovna društva naslovila nanj radi 7. oktobra, danes odgovoril: Ker je 7. oktober katerega so mnogi napovedovali kot katastrofalni dan, potekel brez krvavih dogodkov, jim zagotavljam, da sem prej ko slej z njim edin v tem, da se vse stori, da se ohrani mir. V metodah pa ne soglašamo. Nasilna prepoved prireditve bi gotovo ne služila miru. Razdraženost in napetost bi ostala in bi dne 7. oktobra ali pa pozneje še vendar povzročila spopade. Mir se more zagotoviti samo z mirovnimi metodami. Mir v notranjosti države se ravnotako malo, kakor mir med državami more diktirati, temveč določenem načrtu po vzorcu bivšega avstrij- I se mora izdelati. Igra z mornariškim doiooorom v London, 8. okt (TeL »Slov.«) Sedaj se med angleškim in francoskim zun. ministrstvom vršijo razgovori radi objave mornariškega kompromisa, ki se pričakuje koncem tega tedna. Kakor poroča »Daily Telegraph«, se bodo obenem z dokumenti o mornariški pogodbi objavile tudi izjave o nastanku zakasnitve objave in o interpretaciji gotovih dvomljivih točk. Ravno ta skupna interpretacija pa je posebno težka, ker vztraja Francija pri tem, da naj angleško-francoska kooperacija ostane tudi potem, če propade mornariški kompromis, dočim želi London, da ne bi bilo niti videza, da še nadalje obstoji obširna angleško-francoska pogodba, ki bi bila nezdružljiva z angleško tradicijo in locarnskimi pogodbami. Poročevalec je mnenja, da bosta Italija in Združene države, in sicer Italija kot signatarna država iz Locarna, v tem smislu zahtevali pojasnila. Italijanski listi so že v soboto vedeli poročati, da je italijanska vlada v Parizu in Londonu izročila note, ki predstavljajo njen odgovor na francosko-angleški mornariški dogovor. Kakor poroča današnji »Temps«, pa te note do danes še niso bile vložene na Quai d'Orsayu. V ostalem objavlja danes »Temps« pomembno vest, da bo angleško-francoski mornariški dogovor skupno z znanimi »tremi notami«, ki so izšle pred sklepom pogodbe, objavljen še tekom tega tedna. Obenem se bo objavil skupen memorandum angleške in francoske vlade, v katerem se bo očrtal namen in cilj pogodbe. V londonskih političnih in parlamentarnih krogih so zelo razočarani '.i vznemirjeni adi italijanske note. Dasi se je v Parizu že več mesecev v vseh političnih krc0ih vedno ugotavljalo, da je r nncija sklenila z Anglijo mornariški kompromis samo zato, da zboljša svoj položaj nasproti Italiji, so v Londonu »bridko raz- očarani«, da Italija v svoji roti tako energično odklanja mornariški kompromis kot poskus, da se razmerje sil v Sredozemskem morju premakne. Italiianske zahteve v Rim, 8. okt. (TeL Slov.) O italijanskem odgovoru na angleško-francoski mornariški kompromis se sedaj doznava, da fašistična vlada ne vidi vzroka oddaljiti se v razorožitvenem vprašanju od svojega dosedanjega stališča. Italija ne more smatrati za mogoče, da bi se razorožitev orrejila samo na kopno, ali na morje, ali na zrak. Dalje ne more biti razorožitev samo predmet razprav nekaterih držav, temveč se mora razširiti na vse države Italijanski odgovor potem dobesedno ponavlja lansko izjavo Mussolinija v senatu. Italija je a priori pripravljena, da kot najvišjo mero za svojo oborožitev sprejme vsako številko, tudi najnižjo, s pogojem, da ne sme te številke presegati nobena evropska kontinentalna država. Nota dalje ugotavlja, da se lojalnost italijarskih ciljev ne more objasniti bolje, kakor z izjavo, da Italija slejko-prej daje prednost globalni omejitvi tonaže mesto po posameznih kategorijah. Vsaki državi mora biti dano na prosto, da določeno skupno tonažo za zgraditev ladij postavi po svoji uvidevnosti, kakor je najbolj ugodna za njen položaj. Italija ima n. pr. preko Sueza, Gibraltarja in Dardanel samo tri zveze z ostalim svetom, ima silno razvito obalo z zelo obljudenimi mesti. Ohranitev zveze z dvema velikima otokoma je naravnost življenjskega vprašanja. Nato omenja nota washingtonsko pogodbo, v kateri so gotove posamezne določbe posebno primerne, da posredujejo svetu v resnici mirovne namene največjih pomorskih držav. Nota končuje z zagotovilom, je Italija odločena, sodelcati pri vsaki razorožitvi, ki bi mogla služiti konsolidaciji in obnovi. Madiarska sntrlgira v Ameriki v Budimpešta, 8. okt. (Tel. Slov.) Madjar-sko zunanje ministrstvo je danes izročilo ameriškemu poslaništvu v Budimpešti noto, s katero Madjarska sporoča, da pristopa h Kellogovi pogodbi. Madjarska vlada pa pri tem poudarja, da je bil z enostransko diktirano mirovno pogodbo v tem delu Evrope ustvarjen položaj, ki ni sposoben zagotoviti mir med narodi. To kaže že razvoj dogodkov od konca vojne dalje. Madjarska vlada pristaja na Kellogovo pogodbo v pričakovanju, da bodo vlade Združenih držav in ostale signatarne sile skupno iskale sredstva, ki so sposobna, da se nepravičnosti mirovne pogodbe odstranijo mirnim potom. v Budimpešta, 8. okt- (Teb »Slov «) Na progah madjarskih državnih železnic bodo uvedli brezžične postaje, s katerima bodo pot- nikom vseh potniških razredov dajali na razpolago program mednarodnih brezžičnih oddajnih postaj. Ze koncem oktobra bo stvar urejena na progi Budimpešta-Dunaj. Pristojbina bo znašala bo znašala za prvo uro 70 vinarjev, za daljše vožnje pa se bo znižala do 40 vinarjev na uro. Vsak sedež bo imel svojo slušalka Nemci v CSR nas bodo zadovoljni v Praga, 8. okt. (Tel. Slov.) V Iglavi je bil včeraj shod nemške kršč. soc. stranke, na katerem je govoril minister Mayer-I larting, da je s sodelovanjem nemških vladnih strank v Češkoslovaški bil ustavljen proces proti nemštvu. Uspehi so sicer skromni, vendar pa stoji država v začetku nove zgodovinske perijode. V ostalem pa je aktivizem danes takorekoč skupen program Nemcev ua Češkoslovaškem. Sedaj so spori o metodah. Nemci nimajo vzroka predčasno stremeti po izpremembi večinskega razmerja, ker ravno sedanja večina izpolnjuje nemške aktualne zahteve vsaj v važnih vprašanjih Radikali v Parizu popustili v Pari*, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Današnja vest levičarskih listov, da sta bila oba cerkvi prijazna člena finančnega zakona, s katerima naj se omogoči vrnitev zaplenjenih cerkvenih posestev in zopetna pripustitev verskih redov v Franciji, prišla v načrt finančnega zakona brez predhodne vednosti radikalnih ministrov, je v Parizu zelo presenetila. Smatra se, da ni izključeno, da je bila ta vest lansirana v javnost samo zato, da se razbremenijo ministri. Poincare obljublja dvojezične šole. r Pariz, 8. okt. (Tel. Slov.) Poincare Js danes ob priliki otvoritve nove šole v Didenho-fenn ponovil svečano coljubo, da bo najskrb-neje gledal, da se ohrani tradicionalni statut za dvojezične šole. On sam hoče osebno skrbeti za to, da se bo ta obljuba lojalno izvršila. Nato je Poincare v zvezi s svojimi spomini na zgodovino Didenhofena ostro napadel Nemčijo. Romunka dobi posoiilo v Bukaršt, 8. okt (Tel Slov.) Od včeraj vlada v vladnih krogih zopet velik optimizem glede romunskega zunanjega posojila. Po najnovejših poročilih iz inozemstva se je posrečilo romunski vladi s pojasni;: o rudniškem zakenu razpršiti zadnje pomisleke angleških bank tako, da so angleške banke umaknile svojo zahtevo, da bi se romunski rudniški zakon izrekel za neveljavnega. Macdonatd rta Dunaiu v Dunaj, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Voditelj angleške delavske stranke Ramsay Macdonald je prišel na Dunaj v spremstvu pristaša Mosleya ter njegove soproge in hčere. Macdonald je pripotoval semkaj na oddih. Dne 18, oktobra dospe na Dunaj francoski vojni minister Painleve in bo imel tu predavanje, potem pa bo odšel v Praga Maskirani Jezdeci nad vstaše v Pariz, 8. okt. (Tel. Slov.) Časnikarska agentura Fournier poroča iz gorovja Atlas v Maroku: Pred osmimi dnevi so poročale francoske predstraže, da pripravlj 100 mož broječa četa vstašev-domačinov napad na sosedno ozemlje. Zato sta se dve čp.ti francoskih jezdece!' na kamelah maskirali kot karavano Ir.vinskih trgovcev. Orožje in str:ie puške šo skrili v prazen zah j Maskirani jeze1 so prodrli komaj par kilometrov, ko so jih vsbš' nenadoma napadli in obkolili. Nienkrai so jezdeci postavili strojne puške in napadli vstaše, od katerih so tri četrtine pobili ali ranili. Ostanek je skušal zbežati, toda zasledovali o jih neusmiljeno ter jih deloma pobili, deloma na ujeli. Dnevi nesreč in nezgod V Prestrankn pri Postojni je v soboto ponoči nastal požar, ki je vpepelil dve hiši. škoda znaša 350.000 lir. Domneva se, da je bil požar podtaknjen. v Bukarešt, 8. okt. (Tel. Slov.) Včeraj zvečer sta ua postaji Palanka trčila skupaj dva tovorna vlaka. Razdejanih je bilo 29 vagonov, ki so zgoreli. Ubiti so tri." železničarji, težko ranjenih pa je dvanajst. v Berlin, 8. okt. (Tel. »Slov.«) V nedeljo se je v Berlinu pripetila težka nesreča na cestni železnici. Na nekem križišču se je električni voz z vso silo zaletel v drugi voz cestne železnice, ki je bil natlačeno poln in ga prevrnil. 7 potnikov je bilo težko ranjenih. v Milan, 8. okt. (Tel. ;>Slov.<) V Neaplju gradijo novo cesto, da se središče mesta zveze direktno s predmestjem vil Vomero. Pri tem se je v dolžini 50 metrov udrla zemlja in pokopala pod seboj oddelek delavcev. Izpod razvalin so potegnili sedem mrtvih delavcev in tri težko ranjene. Uvedla se je stroga preiskava, ker se zdi, da je nesrečo zakrivila nemarnost gradbene družbe. v Pariz, 8. okt. (Tel. »Slov.«) Francoski kolonialni minister Perrier, ki se je prejšnji teden težko poškodoval pri neki avtomobilski nesreči, in ki leži v bolnici v Grenoblu, se je moral podvreči operaciji. Zdravniki so ugotovili, da si je Perrier zlomil roko in pretegml kito. Operacija je dobro uspela. Glasbena Matic* v Katowiceh Poznanj. Po prvem koncertu na poljskih tleh v starodavnem Krakovem so se ustavili Matični pevci na poti do Poznanja in Warsza-we dne 4. oktobra tudi v črnih, industrijskih Katovvicah na sleških tleh, kjer so istega večera priredili pri polno zasedeni hiši v poslopju Teatra Polskego svoj drugi koncert. Navzoči so bili sam vojvoda katoviški dr. M. Grazyinski in zastopniki vseh političnih oblasti ter kulturnih organizacij. Novosadska vremenske napoved. Oblačno, vetrovno. Dežja ne bo. Dunajska vremenska napoved. Topleje, začasno jasno.