Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ četrt , , 6 , 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — „ «etrt , „ 5 „ - „ mesec , 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 89. V Ljubljani, v četrtek 19. aprila 1900. Letnik XXVIII. Deželni zbor kranjski (8. seja.) Predseduje dež. glavar Oton D e t e 1 a. Danes je prišel v zbornico tudi bar. Schwe-gel. Poslanec Lengh je bolan. Na dnevnem redu so poročila o razaih prošnjah. Seja se vrši izredno mirno. Finančni odsek poroča o naslednjih prošnjah: Prošnjo mlekarske zadruge v Trnovem pri Ilirski Bistrici, da bi se jej preložil prvi rok za povračilo dež. posojila 1000 kron na dan 1. jan. 1905., je finančni odsek (poroč. grof Barbo) odbil. Posl. M o d i c se je oglasil k besedi, ker se mu zdi prestrogo tako prošnjo kar naravnost odbiti; saj vender zadruga ne prosi za odpis posojila, temuč le za preložitev prvega roka. Da pa zadruga za preložitev obroka prosi, ima k temu tehtno vzroke, in sicer posl. Modic navaja: Prve čase imela je v Trnovem brezplačne prostore, katere je morala pa zaradi vode zapustiti. Premestila se je potem v II. Bistrico, najela je tam dva prostora, eden od druzega do 300 korakov oddaljen, katera sta pa premajhna in nepri-pravna, in od teh mora plačevati 90 gld. letne najemnine. Lansko leto je štela zadr. do 70 udov, in še vedno so se oglašali novi gospodarji ; ali sprejeti niso bili zaradi ne-pripravnih prostorov. Da se pa vse te ovire in težkoče odstranijo in da bode mogla vspešno delovati, Bklenila je graditi si novo lastno poslopje po najnovejšem sistemu. Oziraje se na vse te okolnosti in velike zgradbene stroške, bilo bi umestno, prošnji vsaj deloma ugoditi. Posl. predlaga : Prošnji mlekarske zadruge v Trnovem pri II. Bistrici se ugodi s tem, da se ji pre loži prvi rok za povračilo dež. posojila na 1. dan jan. 1902. Pri glasovanju se sprejme z glasovi slovenskih poslancev M o d i c e v predlog. Nekaterih narodnonaprednih poslancev, ki bi morali poročati, ni bilo v zbornici. LISTEK. Na Vestfalskem. Piše J. Knific. VI. Bornig-Sodingen 2. aprila. V sredi med mestom Hernejem in trgom Kastropom ležita vasi —, ali kako bi sicer imenoval precejšen kompleks delavskih hiš, Nemci jim pravijo »Landgemeinde«, — Sondingen in Bornig. Cerkveno spadata v župnijo in dekanijo Kastrop; nastavljen pa je tukaj ekspozit g. Anton Floren. Ravno sedaj se v Paderbornu, kamor pripadajo vsi ti kraji, razpravlja vprašanje, kako naj Bornig Sodingen postane samostojna župnija. V sredi med Bornigom in Sodingenom stoji zasilna katoliška cerkev. Zbita je iz desk; stene so ometane, tako da v tem času ni baš premrzlo v nji. Na pročelji je na pravljen zvonik s tremi malimi zvonci ; za vratmi ob strani začasne orgije. Cerkvica je lepo ozaljšana; znamenje, da ima dobrega gospodarja. Samo v hudi zimi, kakor je bila n. pr. letos, je baje precej mrzla. Načrt za Zato se je preko dveh točk preskočilo na prošnjo okrajnega cestnega odbora ljubljanske okolice za podporo za napravo mostu čez Ljubljanico v Fužinah. Por. posl. Modic. Se dovoli 25 % prispevek faktičnih zgrad-benih stroškov. Prošnja posestnikov iz Huj in Klanca v Kranjskem okraju, da se jim dovoli pod pora za popravo mostu čez Kokro, se izroči dež. odboru, da stvar preišče in stavi primerne nasvete. Sprejeto. Poroč. posl. Kalan, ki poroča tudi o prošnji županstva v Železnikih, da se mu dovoli podpora za napravo kanala ob dež. cesti v Železnikih. Se dovoli 600 kron. Društvo ljubljanskih tiskarjev prosi, da se priporoči njihova prošnja za preložitev izdavanja slovenskih učnih knjig v Ljubljano. Poroč. posl. Hribar. Sklene se prošnjo vladi priporočiti. Proti so glasovali nemški po-slanoi. Poslanec Rechbach je poročal: Lovske karte. Dne 2. maja 1899. je dež. zbor sklenil, naj bi dež. odbor pre-vdarjal, ali bi ne kazalo dotične zakonite določbe tako prenarediti, da bi se lovske karto ložje kakor doslej izdajale tudi tujim, ne na Kranjskem stanujočim osebam. Dež odbor se je prepričal, da je število takih lovskih kart jako malenkostno. Tako se pri magistratu v Ljubljani prodata na leto povprek po dve lovski karti. Ko bi se zakon v tem smislu predrugačil, moralo bi se 353 županstev preskrbeti z blanketi lovskih kart. To bi provzročilo mnogo posla a brez vsake koristi. Dež. odbor torej ne priporoča pre membe dotičnega dež. zakona. Se odobri poročilo dež. odbora. Sprejeti so bili nadalje predlogi! 1. Nova, k graščini Srajbarski Turn spadajoča, od krškega okrajnega cestnega odbora na pod-stavi pogodbe o zameni cest v nepreklicno last pridobljena cestna proga katasterske občine Leskovec v dolgosti okoli 600 metrov se kot pritiklina okrajne, iz Krškega čez Srajbarski Turn v Koritnico držeče ceste, uvrsti med okrajne ceste, preloženi kos zadnje navedene ceste pa opusti kot okrajna cesta. 2. Deželni odbor se pooblašča, da izplača krškemu okrajnemu cestnemu odboru v pridobitev imenovane ceste obljubljeno podporo 500 gld. iz kredita za cestne namene. 3. Priloženi načrt zakona se odobri. Proti poročevalcu Barbotu, ki je predlagal, da se pri točki 2. da samo 500 gld., se je oglasil poslanec Pfeifer in predlagal, naj se da 1000 gld., kar je bilo pa odklonjeno z nemškimi in narodno - naprednimi glasovi. Za Pfeiferjev predlog so glasovali vsi katol.-narodni poslanci. Poročila upravnega odseka: Ponovljena prošnja posestnikov fare sv. Duha (poročevalec posl. Povše) za izločitev davčnih občin Veliki Trn in Ravno iz občine Krško ter ustanovitev samostojne občine se odstopa dež. odboru v poizvedovanje, kako bi se izvršila ločitev, in z naročilom, da stopi potem b predlogom pred zbornico. Prošnja vasi Dolenji Lazi za podaljšanje vodovoda Jurjevica-Breže (poročevalec posl. Pakiž) se odstopi dež. odboru z naročilom, da dež. hidrotehnik preišče, kako bi bilo mogoče odcepiti vodovod v Dolenje Laze. Poslanec dr. Žitnik je utemeljeval sa-mostalni predlog, da se ne sprejme vinska k' tv- u 1 a v novo carinsko in trgovinsko pogodbo z Italijo. Zanimivi, z vsestranskimi dokazi podprti govor priobčimo dobesedno. Predlog se je izročil upravnemu odseku. Proračun prisilnedelavnice. Potrebščina za leto 1900 se proračuna na 212640 kron, in sicer plače uradnega osobja 11440, službenine 1252, plače paznikov 36176, za opravo in orožje 3300, za tovarno 58.142, vzdržavanje poslopij 2138, režijski stroški 86.000, pokojnine 2076, provizije 5460 itd. Dohodki pa se preračunavajo na 191974 kron, torej se kaže primanjkljaja 20.666 kron. Muzejski zaklad. L. 1898 je imel ta zaklad dohodkov 5718 gld. 47 kr., stroškov pa 5483 gld. 95 kr. Čista imovina je znašala 419.139 gld. 23 kr. Za tekoče leto se proračunava potrebščina na 13292 kron, a pokritje na ravno toliko. Poslanec Schvvegel je povdarjal re- organizacijo muzeja in obžaloval, da subven cije vlade ne naraščajo. Ko bi vlada v proračunu za 1. 1901 uvrstila 5000 gld., bi bilo mogoče stopiti na organizacijo rezervnega zaklada in z ostalimi podporami sestaviti specijelni proračun za muzej, preskrbeti potrebne moči in stopiti na resno reorganizacijo zavoda. Predlaga resolucijo, naj deželni odbor stori korake, da se vladna podpora poviša v ta namen za 10.000 kron. Sprejeto. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 19. aprila. Isterski deželni zbor se ne snide v tem zasedanju. Tako poročajo iz Trsta. Vlada ne skliče isterskih poslancev radi tega k rednemu zasedanju, ker so se popolno razbila spravna pogajanja mej italijanskimi in slovanskimi poslanci in se niti ni dosegel modus vivendi, o katerem je svojedobno poročal tržaški židovski »Piccolo«. Poslanec Kramar o politiki mla-dočeškega kluba. V minulih praznikih je tudi posl. dr. Kramar stopil pred svoje vo-lilce ter jim poročal o državnem zboru, pred vacm pa o delovanju inladočeškega kluba in njegovih zahtevah. Ko se je govornik dotaknil vseh manj važnih vprašanj, je jel govoriti o sedanjih spravnih poskusih. Pomenljivo je namreč, kar je mož izrekel v nastopnih besedah: Obstrukcija je neodložljiva, ako se do otvoritve državnega zbora ne uvede češčina kot uradni in službeni jezik v čeških okrajih vsaj v oni meri, kakor so to določale Gautscheve naredbe. S tem je govornik jasno pokaral, kako vztrajno hočejo Cehi zahtevati svojih pravic. Poslanec dr. Kramar je konečno tudi zadovoljen z delitvijo Češke na tri dele, ako so pri tem izpolnijo ti-le trije pogoji: 1. Da najde vsak Ceh in vsak Nemec pravico v celi deželi v lastnem jeziku. 2. Deželna uprava mora ostati jednotna. 3. Mešani okraji se morajo določiti po resničnem razmerju obeh narod-nostij. Cehi so prijenljivi do skrajnosti, njih zahteve niso niti najmanje pretirane, ker za- čakati z zidanjem samo še toliko časa, da postane Bornig Sodingen samostojna župnija. Goreči dušni pastir je dobro preskrbel za svoje; vsako nedeljo in praznik binira; prva maša je ob pol osmih, druga peta in z blagoslovom ob desetih. Ljudje, ki imajo do cerkve četrt ure, k večjemu dvajset minut, so torej brez izjeme vsi lahko pri sv. maši, če le hočejo. Včeraj je bila tiha nedelja, prvi april, rojstni dan »železnega« Bismarka. Na več krajih je v predvečer plapolal iz tega vzroka kres, ki se pa seveda z našimi kresovi ne more kosati. Navdušenje za ranjkega kanclerja, ki je Nemce dolgo časa vladal s svojo železno pestjo, pa baje zelo pojenjuje, med tem ko jo v Avstriji se v polnem cvetu. Prevzel sem prvo sv. mašo in imel kratko pridigo. Z->pet so je po prostorni cerkvi razlegala beseda božja v našem milem slovenskem jeziku. To so Vam ugibali Nemci, kak jezik bi bil to; Poljaki in Čehi so vlekli na ušesa, bi li ne ujeli besede, ki jo podobna njuni govorici. Po dokončanem sv. opravilu mi pravi g. nadučitelj: »Imate jih še lepo število«. »Čem več, tem bolje«, mu odgovorim. In Vrli g. kaplan ima v svoji oskrbi Nemce, Poljake, Čehe, Slovence, morebiti tudi par Italijanov. Taksira jih takole: »Najboljši so Poljaki; hodijo radi v cerkev in so sploh pošteni ljudje. Nemcem ne morem kaj reči. Slovenci: deloma s» dobri, veliko je pa tudi slabih. Najslabši so Čehi: večinoma socijalni demokratje; le redkokedaj se kateri zgubi v cerkev«. In kaplan g. Floren je trezen človek, ki zna izvrstno presojati svoje ljudi. Popoldan ob polu dveh so imeli Poljaki svojo pobožnost: zbero se v cerkvi in ondi molijo in pojejo svete pesmi. Tudi s blovenci je bil g. kaplan nekaj časa poskušal tako, pa — ni šlo. Ob polu treh so imeli Nemci krščanski nauk in litanije; ob polu štirih pa smo se zbrali Slovenci v precejšnem številu Kako zvesto so Vam poslu šali besedo božjo v svojem domačem jeziku! Domotožja je v obilici, zato so tudi nekateri, zlasti ženske, vzeli robce v roke in si brisali oči. Po pridigi smo imeli pete litanije. Kako milo se pač glasi v tujini lepa slovenska pesem: »Marija k Tebi, uboge reve«. Pevci seveda nimajo kdo ve koliko vaje, pa gosp. Floren je dejal, da ga ni lepšega petja kakor menil je: »To mora biti pač lepa pesem, ki so jo peli«. Po cerkvenem opravilu smo zborovali v prostorni dvorani bližnje hiše. Za Slovence zelo vneti g. kaplan jo namreč naročil tu-kajšnemu »zaupnemu možu«, —Urban Južnik mu je ime, — naj povabi na shod Slovence sosednih krajev. In prišlo jih je veliko število od vseh stranij. Tri, da, celo pet ur daleč so prišli, oz. se pripeljali slovenski delavci obiskat svoje rojake. Bilo je tako lepo domače. Vsem je sijalo iz očij veselje in radost, da se, čeprav raztreseni po najrazličnejših krajih, zberemo k prijateljskemu sestanku. Pripovedoval sem jim o svoji in njih domovini, opominjal k lepemu, krščanskemu vedenju in agitiral za družbo sv. Mohorja ; in res se jih je precejšnje število vpisalo na novo. Vem, da je že zdavnaj potekel rok vpisovanja; pa slavni družbin odbor mi je pisal, da jih sprejme še do konca aprila. — Mnogo lepega jim je povedal navdušeni g. kaplan. »Gospod, kedaj pridete pa k nam v Gladbeck?« »Pa nas v Bruchu nikar ne pozabite!« »Gospod župnik v Ilenrichenburgu nam jo žo oznanil, da pridete v kratkem k nam«. »V llertenu nas je čez 400 Slovencev ; htevajo zase samo to, kar uživajo Nemci, in so voljni skleniti mir s svojimi sosedi. Dokler bodo pa Nemci zahtevali nemški državni ah posredovalni jezik, tako dolgo pa ni misliti na mir, Cehi se ne ustrašijo nikakih žrtev v dosego miru, a tudi gospodarskih interesov svojih se ne boje žrtvovati, ako b' morali poseči po obstrukciji. Avstro ogerska nevtralnost v sedanji vojski. Nemško narodno društvo za Gor. Avstrijo je na shodu dne 3. t. m. sklenilo resolucijo, v kateri poživlja vse velesde, pred vsem seveda Avstrijo, naj posredujejo v sedanji vojski, ter protestuje proti kršenju nevtralnosti od strani naše monarhije. Na to po posl. dr. Pesslerju kot načelnika namest niku vposlano resolucijo je odgovoril zunanji minister grof Goluhovski, da o posredovanju ne more biti govora, dokler bodo Angleži vztrajali na znanem stališču, trditev o pre-kršenju nevtralnosti je pa že zavrnil min. predsednik v poslanski zbornici. Na to pismo je znova odgovoril posl. dr. Pessler ter pojasnil, da se je res kršila nevtralnost z nabavo konj, topov, patron itd. in da bodo zastopniki avstrijskega naroda dali duška svojim nazorom v prihodnjem zasedanju delegacij. Ali in kaj bo odgovoril zunanji minister na to pismo, ni še pojasneno. Spremembe v avstro-ogerski skupni vladi. Iz Budimpešte dohaja te dni sen-začna vest, da se izvrše v naši skupni vladi v kratkem velike spremembe. Ogerski opozicij onalni list »Magyar Orszag« poroča namreč, da dosedanji zunanji minister grof Goluhovski odstopi z dosedanjega mesta, na njegovo mesto bo pa prišel skupni finančni minister pl. Kallay in na Kallayevo mesto sedanji hrvatski ban grof Khuen-Hedervary. Omenjeni list pripoveduje tudi, da je imel ogerski ministerski predsednik Szell daljši pogovor z banom Hedervaryjem in potem z ogerskim domobranskim ministrom Fejer-varyjem, na kar se je Szell takoj podal na Dunaj, kar je baje v direktni zvezi z zgoraj napovedanimi spremembami. — Vest je še precej neverjetna, ker ni lahko umljivo, kako bi prišel na Goluhovskega mesto pl. Kallay, in ker so se vesti glede hrvatskega bana že prevečkrat ponavljale. Že danes se pa sme reči. da bi bili Hrvatje s to spremembo. v kolikor se tiče bana Hedervaryja, prav zadovoljni, ker se je sedanji ban pač vselej pokazal zvestega oprodo Hrvatom pro-tivne ogerske vlade. Posredovanje v južno - afriški vojski. Bursko poslanstvo je došlo minulo soboto v Haag in s tem dnem se prično njega pravi koraki v dosego posredovanja mej Buri in Angleži. Burske zahteve niso prav nič pretirane. Zase zahtevajo samo popolno neodvisnost, inozemcem pa hočejo priznati vse pravice, ki so jih uživali dosedaj. Poslanstvo se je obrnilo najpoprej do nizozemske vlade. Z ministerskim predsednikom so se možje minule dni opetovano zgovar- še ni bilo slovenskega duhovnika; pridite gotovo letos; nas je krog 150'. In tako dalje, in tako dalje. In obžaloval sem v tem trenutku, da imam tako malo časa na razpolago. Ko bi imel vsaj še dva tovariša, koliko bi se storilo v jednem mesecu ! Slovenec rad poje. Pesem za pesmijo se je vrstila; sedaj sveta, sedaj nedolžna zdravica. — Slovensko pevsko društvo bi uplivalo zelo blagodejno. Ko bi imel več zmožnosti in več časa, pa ko bi imeli Slovenci več socijalnega čuta, dalo bi se kaj narediti. »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«, koliko čutil vzbuja pri tej pesmi slov. delavcu v tujini. »Marija z Vogerskega gre«. »Vsem je bilo videti na obrazu«, mi je po shodu dejal g. Floren, »da jim veselje prihaja od srca«. Zares, bilo je prijetno, tako domače kakor v domovini; manjkalo je samo — kolinskega konzula. Vidiš, ljubi moj konzule, tako v dejanju spolnujem Tvoje očetovske opomine. Razšli smo se z zavestjo, da smo preživeli zabaven večer. Ko bi so pač naši slov. rojaki v tujini večkrat zbirali k takim večerom ! Lansko leto se je že takorekoč ustanovilo »slov. društvo sv. Jožefa«, pa je — zaspalo »Ne gre, pa ne gre«, mi je zatrjeval g. Floren, in isto mi je trdil Južnik. Žalibog! jali. Prosili so tudi avdijence pri kraljici Vil helmini, ki se jim bržkone no bo odrekla. Pozneje namerava poslanstvo prositi avdi jence pri vseh evropskih dvorih in seveda tudi v Petrogradu. Nizozemska kraljica neki že pritiska na ruskega carja, da stopi z Anglijo v resen dogovor glede premirja v Južni Atriki. In res je došlo predvčeranjim iz Be-roiina senzačno poročilo, da namerava car v sporazumu z Nemčijo in Francijo staviti Angliji ultimatum, v katerem ji zapreti, da s 120.000 možmi prekorači atgansko mejo, ako v osmih dneh ne konča vojske in no predloži cele preporne zadeve mirovnemu sodišču. Kršenje nevtralnosti od strani Portugalske je carja do vedlo do tega, da je storil ta korak. Dosedaj, tako pišo »Berliner Tagblatt«, je bil samo še car, ki se je ustavljal močnemu protiangleškemu toku, in sicer največ vsled prigovarjanja carinje, sedaj je pa tudi njega minilo potrpljenje in ne bo več odlašal z odločnimi koraki. — Ko bi bilo temu res tako, bi bila pot burskega poslanstva prav vspešna, kajti jedina Rusija more storiti konec krvavemu klanju na afriških tleh. Romanje v Rim. Da bodo romarji bolj lahko vedeli, h kateri skupini pripadajo in kdo jim je vodnik, naj to razdelitev malo točneje priobčimo. Vsi romarji so razdeljeni na XIII. skupin. Pripadajo pa: I. skupini 17 romarjev iz Koroške, vodnik gosp. Fr. Meško; II. skupini 12 romarjev iz Štajerske, vodnik gosp. G. Ferme; III. skupini 71 romarjev in sicer iz Ljubljane župnije frančiškanske, zraven tudi Šinkovec, Suhadolnik in Bertič iz Dobrove, Po-tokar in Cedilnik iz sv. Jakoba ob Savi, Knoftar iz Mengša, bogoslovec Pavšic in prof. Dolenec; vodnika bota preč. oče provincijal in o. Hijacint; IV. skupini 77 romarjev in sicer iz St. Peterske fare v Ljubljani, iz Sostra in iz lare M. Device v Polju; vodnika sta gg. župnika Martin Malenšek in Matija Kolar; V. skupini 57 romarjev in sicer iz žfcpnij Št. Jakob v Ljubljani, Trnovo, Brezovica, Goričica, Preska, Janče, Litija, Ig; vodnika bota gg. Josip Dostal, tajnik, in France Birk; VI. skupini 105 romarjev iz župnij Kamnagorica, Kropa, Bohinjska in Koroška Bela, Boh. Bistrica, Gorje, Mošnje, Begunje, Leše, Jesenice, Dovje, Radovljica, Ribno, Grad, Kranjska Gora; vodniki bodo gg. Matija Mrak, France Iloenigmann, Piber in Rožnik. VII. skupini 38 romarjev iz župnij Borovnica, Vrhnika, Horjul, Dobrova (Trnovec, Trobec, Malovrh); vodja bota gg. Lovro Gantar, dekan, in France Bernik, kaplan ; VIII. skupini 4t> romarjev iz župnij Logatec, Idrija, Žiri; vodnika bota gg. Mihael Arko, dekan, in Josip Lavrič, župnik; IX. skupini 27 romarjev iz župnij Cirk-nica, Trnje, Suhorija, Št. Peter, Senožeče, Sežana, Stari Trg pri Ložu, po 3 osebe iz Trsta in Reke, ki vstopijo v Vidmu; vodja bo gosp. Peter Hauptman, kaplan ; X. skupini 54 romarjev iz župnij Ribnica, Rudolfovo, Stopiče, Šmarjeta, Šmarije, Kostanjevica, Toplice, Št. Jernej, Št. Janž, Suhor, Metlika. Trebelno, Žalina, Dobrepolje, Trebnje , Št. Rupert, Vavta vas , Čatež; vodnika bota gg. Anton Fettich - Frankheim, dekan, in Janez Gnjezda, kaplan; XI. skupini 31 romarjev iz župnij Tržič, Kranj, Šmartin, Št. Jur, Predoslje, Besnica, Kokra, Naklo, Smlednik; vodnik bo gosp. France Pokom iz Besnice. XII. skupini 26 romarjev iz župnij Kamnik, Komenda, Mengeš, Brdo, Vranja Peč, Vodice, Homec, Jarše, Sv. Ožbalt, Dob; vodnik g. Šimen Žužek, župnik; XIII. skupini 55 romarjev iz župnij Loka, Selca, Sora, Dražgoše, Leskovica, Trata; vodnika bota gg. Anton Fajfar, župnik, in Franc Finžgar, kaplan. Vsak romar naj so strogo svoje skupino drži, ker se je po njih tudi v Rimu poskrbelo za stanovanje. Že v železnici naj skušajo skupine bolj skupaj biti. Duhovne pastirje prosimo, naj svojim romarjem povedo, h kateri skupini kdo pripada. Dnevne noviee. V Ljubljani, 19. aprila. Deželni zbor kranjski/Radi nedo-s tajanjft ■■ prastar« - morali' smo današnje poročilo pretrgati. Omenjamo še, da je poslanec Pfeifer proti finančnemu odseku prodrl s predlogom, da se usmiljenim bratom v Kandiji podpora že letos zviša. Županstvu v Krškem se je ugodilo, da se jubilejski bolnišnici izposluje pravica javnosti, ostali prošnji krškega županstva sta se zavrnili. Rešile so se razne prošnje. Prošnja občine Holmec, se je izročila deželnemu odboru, da poizve mnenje cestnega odbora. Prošnja županstev Struge, Kompolje, Dobrepolje, Videm in 150 posestnikov iz Suhe Krajine se je izročila deželnemu odboru, da da izdelati tehnični načrt za cesto od Hinj do Zvirč. Prošnji prebivalcev vasij Stara Žaga, Sro-botnik in Novagora se ni ugodilo. — Dolga razprava se je razvila pri točki občinske zadeve. Dr. Tavčar je omenil, da je okrajno glavarstvo razveljavilo sklep deželnega odbora, ki je potrdil pobiranje šolske doklade v občini Predoslje tako, kakor je to sklenil občinski odbor, da namreč podobčina Prim skovo plačuje za svojo novo šolo večjo šolsko doklado, nego podobčina Predoslje. Dr. Tavčar je zastopal pravno stališče, da okrajno glavarstvo nima pravice razveljavljati sklepov deželnega odbora, deželni predsednik Ilein pa je zastopal nasprotno stališče. Poslanec Kalan je omenjal dejanjskih razmer v tej občmi ter opisal postopanje okrajnega glavarja v Kranju, kateremu naj se tudi poskrbi Korberjev ukaz, kako je uradnikom ravnati z ljudstvom. — Prihodnja seja v soboto. Župnija Jesenice je podeljena ta-mošnjemu župnemu upravitelju g. Avguštinu Šinkovec. Slovenski delavci — sv. Očetu. Razna delavska društva (z nad 5000 podpisi) bodo po svojih zastopnikih, ki se romanja udeleže, sv. Očetu poklonila hvaležno pismo udanosti (adreso), ki je latinsko se stavljeno in izraža te le misli: Kar je že prej bilo katoliških družeb, so iz tega papeževega pisma dobile novo poživljavno moč; in kar nove znajdbe pri raznih tovarnah potrebujejo človeških moči, bodisi možkih ali ženskih, so z veseljem se jele v koristnih skupinah združevati; dan za dnevom se ustanavljajo Marijine družbo ter druga pobožna zbirališča ; snujejo se izobraževalna društva, kjer so udom na razpolago dobre knjige in listi, kjer se tudi skrbi za pošteno razvedrilo in petje, večinoma pod nadzorstvom marljivega duhovstva. — Ker gre delavcem po mestih najbolj trda za primerno stanovanje, so je v Ljubljani in že tudi drugod osnovalo društvo, katero delavcem pod tako ugodnimi pogoji oskrbuje zdrave in prijetne hišice, da jih revež že po nekaterih letih doplačevanja dobi v svojo last. — V pomoč kmetu, katerega ne tare le pomanjkanje delavcev, temuč tudi slabe letine, in pa nizka cena njegovih pridelkov, so se osnovale zadruge in posojilnice; po tej poti kmet cenejši dobiva, česar mu za kmetijo treba, in ložej po ugodni ceni prodaja, kar pridela; in ako si kakšen krajcar prihrani, si ga lahko s poštenim dobičkom tako množi, da revnemu sosedu pomaga iz oderuštva in in ga reši pogina. — Razna ta društva imajo svoje osrednje zveze v Ljubljani. Veliko se je po tej poti že pomagalo v družabni bedi; marsikatera solza se je obrisala društvenikom, marsikje se je na pomoč priskočilo ubogim, ali še večje vrednosti je to, da je po teh društvih se marsikomu povrnila sv. vera, zbudila vest, izginili verski dvomi in mlač-nost, se utrdilo krščansko upanje, unela ljubezen do Boga in bližnjega in tako v marsikateri družini se doseglo toliko krščanske sreče, kolikor jo v tacih razmerah trpinu na zemlji mogoče, ki pa mu ob enem jamči pravo plačilo šele v nebesih. — Sveti Oče! Kar je že dozdaj prišlo družbinskim krogom utehe, časne pomoči in osrečujoče probujo vernega življenja, prišlo nam je od Tvoje očetovske ljubezni in skrbi za nas; sprejmi torej za to najgorkejši zahvalo ter v znak hvaležnosti mali dar, ki sicer ne blišči po množini ne po sijaju dragocenosti, odlikuje pa se s tem, da pride iz srčne ljubezni; sprejmi ga, Te prosimo, ter podeli našim že-liam in ustanovam bv. hI normi n v S tem ngre- čeni se radi zopet podvizamo na svoje delo, vsikdar hvaležno spominjajoč so svojega najboljšega Očeta, katerega nam Bog še mnogo časa ohrani v čdern zdravju, ter ga nikdar ne prepusti nakanam njegovih sovražnikov. Vaši Svetosti spoštljivo udani in pokorni delavci in delavke raznih katoliških društev v Ljub-ljanskej škofiji. V L j u b 1 j a n i, na praznik vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, 1900. To pismo je sestavljeno v krasnem latinskem jeziku (prelat dr. J. Kulavic). Pri posameznih oddelkih pa so začetne črke v več|i obliki pristavljene ter v njih poglavitne misli stavka krasno slikane. Takih začetnic jo sedem. Prva nam kaže sv. Očeta, ko svoje pismo o delavcih izročajo delavcu; druga začetnica nam slika bralno sobano, kjer so nahajajo dobre knjige in delavec bere »Slovenca«; v tretji je videti prijazno hišico z lepim vrtičem in zadovoljno delavsko družinico po delopustu ; četrta nam kaže bogato žitno polje pridnega kmetiča, v peti začetnici je narisana Ljul^jana z gradom, kot središče društvenega gibanja, šesta znači uspeh društvenega življenja, pobožno delavsko družinico zvečer, v sedmi klečijo delavski romarji pred sv. Očetom. Končno je slikar (bogoslovec Fr. Dobnikar) pristavil še papeževo znake: tijaro in ključe. Reči smemo, da se je delo prav posrečilo. Shod v Selcih. Katol. polit, društvo v Ljubljani sklicuje shod v Selcih za belo nedeljo dne 22. t. m. ob 3 uri popoludne v prostorih Fertičarjeve gostilne. Rimskim romarjem. Poroča se nam, da nekateri hočejo z druzimi menjati za romanje. Opozarjamo, da to ni mogoče. Stanovanja v Rimu so že vsa preskrbljena, posamezno skupine bodo stanovale blizu skupaj in v skupinah zopet vsak v svojem oddelku. Ustreglo so je kolikor mogoče vsem željam. Tega reda pa nikakor ni mogoče več izpreminjati. Tudi so romarske karte vse že spisane in sicer vsaka z imenom romarja. Nikakor torej ne gre, da bi sedaj eden menjaval z drugim, posebno pa ne, da bi namesto kake žensko šel možki ali narobe. Prosimo gg. vodnike, naj pouče ljudi, da ne bode na poti in v Rimu neljubih zmešnjav. Tako mnogoštevilno romanje je prijetno in mogoče le tedaj, če se vsak strogo drži reda. Gg. pevcem rimskim romarjem uljudno naznanja pevovodja, naj gotovo seboj vzorno ,.Cecilijo" in Aljaževo pesmarico'1. Za peto mašo v Loretu prinese note sam, prav tako tudi za pete litanije. Če bode mogoče, sedejo pevci že v Ljubljani v isti voz, da se dogovore vse potrebno. Gotovo pa sedemo skupaj v Pontebi, da bomo že med potjo imeli pevske izkušnje. Če kdo gg. pevcev žo doma prepoje parkrat svoj glas, prav stori, ker izkušnja v železniškem vozu med silnim ropotom bode le na pol izkušnja. Živeli! — r. Posebni vlak za rimske romarje bo šel, kakor smo že včeraj omenili, iz Ljubljane na Tr b i ž i n P o nte b o , ne pa na Gorico, kakor smo prej mislili. Šel bo iz Ljubljane z drž. kolodvora v Šiški v ponedeljek po belinodelji, 23. aprila, ob 9 uri zjutraj. V Pontebo bo prišel ob 2. uri popoldne, in od tam bo šel posebni laški romarski vlak. Novomeški okrajni glavar plem. Veateneck je bil včeraj suspendiran baje zaradi raznih nerednosti v službovanju. Začasno je prevzel vodstvo okr. glavarstva novomeškega okr. glavar pri dež. vladi v Ljubljani pl. C r o n. I Značilno imenovanje. Namesto po- ( kojnega vodje Smoleja je vlada imenovala kot člana v šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani učitelja na obrtni šoli Julija Springerja, ki je doma s Pruskega in je protestant. To imenovanje je vsekako zna-1 čilno! Osebne vesti. Mestna hranilnica ljubljanska je imenovala praktikanta Frana Abul-narja in Ant. Šušteršiča asistentoma. — Umrl je brat drž. poslanca Kaizla dr. Edmund Kaizl, advokat v Karlinu. Iz Tržiča, dne 17. aprila. Velikonočni ponedeljek gre vsakdo rad nekoliko v Emavs iskat veselja v lepi pomladni naravi. Tudi našfi knfr>ližlrn HrnSK.r, a«. ^.J ostati doma- To pot smo jo udarili v Lom, prijazno planinsko vasico. V ondotni cerkvi sv. Katarine se je zbralo veliko število Lom-ljanov, in ko smo prišli še Tržičani, je bila prostorna cerkev napolnjena. V cerkvi je bil govor in pete litanije Matere Božje.' Potem smo se še dve uri prav prijetno zabavali in se proti večerni uri veseli in zadovoljni vrnili v Tržič. Da delovanje našega društva ni brezvspešno, nam dokazuje najbolje to, da mu pristopajo vedno novi udje, in da so katoliški delavci v Tržiču organizovani in združeni tako trdno, da nihče več te organizacije razbiti ne more. S posebnim veseljem naznanjamo, da se je društvu v zadnjem času pridružilo tudi lepo število poštenih mladeničev. Katoliško organizacijo v Tržiču zelo podpira tudi pošteno krščansko berilo, katerega je, hvala Bogu, veliko razširjenega mej našim ljudstvom. A tudi liberalci so pri delu ter razširjajo slabe knji-žure. — Za volitev našega župana je določen prihodnji petek. Pravijo, da je prišla do ločba, naj stari virilisti in izvoljeni odborniki volijo župana in svetovalca, in potem naj tako vrejeni odbor določi, ah naj se tistim, ki hočejo imeti v prihodnje v odboru virilni glas, ta pravica prizna ali odreče. N. Občni zbor Dramatičnega društva se je včeraj vršil skoro samo ob navzočnosti društvenih odbornikov. Vseh udeležencev občnega zbora je bilo 14 Predsedoval je dr. B!eiweis, ki jo obžaloval slabo udeležbo in izrekel zahvalo požrtvovalni intendanci, gg. M. Hubadu in Milčinskemu. Tajnik gospod Milčinski je poročal, da je društvo priredilo v pretekli sezoni 81 predstav, za 5 več nego lani. Izvirne drame so bile tri: »Logarjevi«, »Izmajlov«, »Huda«. Društvo je slavilo 1000 predstavo. Proti prepovedi »Tugomera« je vložen rekurz. Pri prireditvi veselice za pen-zijski fond igralnega osobja se je dobilo 1406 kron. Gospod intendant Mdčinski je na •to povedal nekaj svojih mislij. Igre, o ka terih se kritika ne izreče ugodno, pri našem občinstvu najbolje vspevajo. Zato se gledališko vodstvo težko povspne do tega, da bi vzgajalo prazne fotelje do pravega umetniškega naziranja in pa ob jednem dalo občinstvu, kar si želi. Težaven je ta položaj za intendanco in za kritiko, ki pa naj bi o gledaliških predstavah ne bila literarna kri tika. Gledališče naj nas razveseljuje, kdor podtika gledališču kak drug namen, se vara (!!). Po dnevnem delu naj nam spravi gledališče jednostranski napete sile v ravnotežje. Ako kaka igra doseže ta namen, je že dosegla svoj smoter In objektivna kritika mora to občinstvu privoščiti, če tudi igra ni imela literarne vrednosti. Opera je bila za tretjino bolje obiskana, nego drama. Končno se je intendanca izjavila, da bodi steber našega gledališča narodna igra s petjem, ka teri naj bi se bolj posvetili naši dramatični pisatelji. Kakor smatramo nekatere zgorajšnje opazke za ironiziranje naših razmer, v prvi vrsti prejšnjih intendanc, tako bi ne imeli nič proti temu, da se narodni igri določi obširnejši delokrog. Če se pa bode stalo na stališču, da so najboljše narodne igre »šlogerji« »Od stopinje do stopinje«, »Trije pari čevljev«, so pač ne varamo, ako trdimo, da gledališča namen ni tak. Tudi občinstvo bi gotovo rajše gledalo in se plemenitilo ob igrah a la »Revček Andrejček« ali Anzen-gruberjevih, nego se smejalo tja v dan raz posajenim subretam. Upamo, da bode intendanca hodila pravo srednjo pot. Poročilo je tudi obljubilo, da se bodo prihodnjič ljudske predstave še pomnožile. Blagajnik ravnatelj Pire je poročal, da je imelo društvo dohodkov 42.090 gld- 78 kr. in stroškov 41.308 gld. 18 kr., prometa 83.401 gld. 96 kr. Denarni vspeh je bil kaj lep, ker je društvo plačalo 3099 gld. 18 kr. starega dolga, a mu se ostane 619 gld. 51 kr. po raznih odbitkih. Predstave so imele 16.586 gld. 16 kr. brutto-dohodka brez abonementa, ki je znašal 1145 gld. 63 kr., in stroškov 10.597 gld. 37 kr. Društvo ima sedaj še 5542 gld. dolga. Proračun znaša za bodoče leto 21,919 gld. 51 kr. dohodkov in 22.500 gld. stroškov.— Izrekla se je zahvala raznim korporacijam za podpore. Župan Hribar je dejal, da vsi slovenski poslanci odkritosrčno glasujejo za podporo slovenskemu gledališču, ker pripo-znavajo vsjiehe intcndance. Pri volitvi odboru sta iziavila ravnafali 11.,!,...! :„ „„j«:i. Milčinski, da več ne sprejmeta intendance. Zbor se je zato preložil za 14 dnij, da se dogovori, kako olajšati gosp. prof. Hubadu delo. Namerava se na stroške dramatičnega društva preskrbeti pri Glasbeni Matici profesorju Hubadu suplenta pri dram. društvu, pa mu dati na razpolago pisarniško moč. Taka moč, ki bi skrbela tudi za vse malenkosti, bil bi lahko kak drugi režiser drame, ki naj bi se vzel izmed domačih igralcev. Ako slovensko gledališče zgubi dosedanjo intendanco, pade za nekaj let nazaj. Končno naj omenimo se, da je občni zbor izrekel gospodu občinskemu svetniku staretu zahvalo za delovanje. Omeniti moramo tudi, da je ravnatelj Pire uprav kolosalno modro dejal, da mora biti gledališče na vsak način za zabavo, ne pa za vzgojo, ker vzgajamo se lahko iz knjig. Kat - slov. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini priredi v nedeljo dne 29. aprila ob V, 4. uri popoldne v hiši pok. župnika Fišerja političen shod, na katerem bosta poročala deželna poslanca mariborskega političnega okraja: deželni odbornik Fr. Robič in župnik M. Lendovšek. Naj bi bil ta shod, kakor po velikanski udeležbi, tako tudi po važnih svojih sklepih veličastna manifestacija obmejnih Slovencev, za ločitev od Gradca, za samoupravo slov. Štajerja in za ostale nam prikrajšane pravico ! Blagoslovljenje vojaške bolnice. Danes ob 10 so izročili svojemu namenu novo garnizijsko bolnico v Vodmatu Gospod vojaški kurat Franc Ivanetič je najprej blagoslovil cerkveno posamezna poslopja, potem je daroval sv. mašo pod milim nebom na dvorišču. Nato je v navdušenem slovenskem in nemškem nagovoru prosil božje pomoči in božjega blagoslova od zgoraj na nov zavod, ter je ob koncu še molil za cesarja. Godba je svirala cesarsko himno. Slovesnosti so so udeležili divizijonar ekscelenca pl. Hoechsmann, brigadir pl. Frank, komandant garnizijske bolnice vitez Wagner, štabna zdravnika dr. Lohnauer in dr. Stare; poveljnik sanitetnega moštva ljubljanskega stotnik Stigelbauer in štabni oficirji, ki so zastopali vse oddelke ljubljanske garnizije. Ganljiva slovesnost bila je strogo interna. Bolnike iz stare garnizijske bolnice koj začno prevažati. Narodna godba celjska je na veliko soboto poveličevala velikonočno procesijo v Žalcu. V Celju pa letos ni igrala mestna godba ne pri farni ne pri kapucinski procesiji in sicer zaradi znanih lanskih izgredov, pod katerimi je morala celjska duhovščina prebiti toliko zasramovanja, strahu in škode. Javna tajnost je namreč po Celju, da niso bili daleč od izgredov nekateri gospodje (?), ki imajo pri mestni godbi in ozir. pri »Mu-sikvereinu« veliko besedo. — Tako se vse vrača! — Želeti bi bilo, da igra prihodnje leto vsaj pri kapucinski cerkvi, ki je vendar v slovenski okolici, mesto dosedanje nemške godbe, naša narodna. Isto bi bilo dobro tudi pri fari, katera se imenuje v obče tudi od Nemcev slovenska l Zborovanje v Bišu na Štajerskem. Kat. pol. društvo okraja sv. Lenarta v SI. g. je zborovalo v Bišu pri sv. Bolfenki v SI. g. 16. aprila. Prav obilno so so vdeležili shoda zavedni možje iz vseh sosednih župnij, kar priča, da se zanimajo za svoje in zaupajo svojim poslancem; tudi č. gg. duhovniki sosedi bili so navzoči, slava njim ! Č. g. predsednik M. pozdravi vrlo ljudstvo, zlasti slavne Bišance, ter razloži namen današjega shoda. — 1. Dr. Gregorec, drž. poslanec, je govoril o državnem zboru, kjer že dolgo nasprotniki naši in Avstrije ovirajo vse zborovanje — le zadnji čas se je nekoliko na bolje obrnilo -- dela sa na to, da se doseže sprava med narodi. Poslanec razlaga stavljen predlog o tej spravi enakopravnosti glede jezika v uradnijah, v šolah, naj se tudi v gospodarskem oziru nam pomaga, da se naprave narodne zbornice in tudi Slovencem da za stopnik v mimsterstvu. — sprava med Čehi in Nemci na Češkem, med Nemci in Lahi na Tirolskem mora tudi nam prinesti na Štajerskem med Nemci in Slovenci spravo in mir — po postavni poti — upamo, da nam tako bode solnce pravice zasijalo! Ljudstvo je pazljivo poslušalo in pritrjevalo govorniku I Živio! — 2. Deželni posl. dr. t_____________it . . .... ibrani, sklenili ne iti več v Gradec, ker je bolje za ljudstvo ne vstopiti v deželni zbor. Uzroke so tako navedli v oklicu do naroda in volilcev svojih, vendar še nekatere reči hoče omeniti. Niso nam v Gradcu prijazni in naklonjeni ne v gospodarskih ne v šolskih zadevah, omenja le krivično, nam škodljivo lovsko postavo, obrestno posojilo, prodajo trt, o nemškem vinorejskem komisarju itd., iz vsega je očevidno, da v Gradcu nič ne dobimo, tako žalostne so razmere, da so poslanci očitno izpostavljeni zaničevanju, ter še prav varni niso; v teh razmerah ne morejo v Gradec, ničesar za nas, vse pa za Nemce ali bolje za Pruse, — tedaj proč od Gradca. Na to se je pritrdilo predlogu: »Na stotine zbranih odobrava izstop slov. dež. poslancev iz dež. zbora. — Proč od Gradca«. »Vsem vrlim poslancem izreka se hvala za neumorno delovanje in v nje stavlja se popolno zaupanje«. — 3. Č. g. Muršič, predsednik še govori o veri in narodnosti, naj beremo knjige, (opomni, da je Bolfanska žup nija šosta v škofiji kvant po številu knjig družbe sv. Moli ), časnike, prirejamo bralna društva itd., a svari pred nevernimi, slabimi časniki, knjigami, priporočuje mladim vero in narodnost. — Sledi burno odobravanje! Že tri uri traja zborovanje in je že pozno, napravi se še spomin na sv. Očeta in presv. cesarja ter vsem zahvali: blagor, gg. govornikom kakor tudi poslušalcem; a ljudstvo se veselo razide na svidenje! Živili! Nemško junaštvo pred sodiščem. Pri tukajšnjem dežel, sodišču se je vršila danes obravnava proti znanemu junaku Schwingshackelr.u in njegovemu tovarišu Rischariju, ki sta s pomočjo vojakov napadla v Javtovi gostilni nekatere dijake. Izgovarjala sta se s pijanostjo; sodišče je to okol-ščino uvaževalo ter jima prisodilo samo po 24 ur. Tudi Gvidon Stadler je bil obsojen na 20 kron globe ali 48 ur zapora, ker je psoval Z. Ruuberja »Das ist ein reehter Lausbub«. Atentat na žepe. Narodno naprednim agitatorjem se je posrečilo s pomočjo -Naroda« prepričati narodne veljake, da se »konservativci« udeleže volitev. Včeraj so ves popoldan razni agitatorčki švigali po Ljubljani za pooblastili. Ženske so jim kazale fige. Jedna volilka na Reseljevi cesti je prišla celo na cesto za agitatorjem kazat fige. Včeraj zvečer so se zbrali nekateri agitatorji na čelu jim soc. dem. Kordelič in ugledni Zornič v »Nar. Domu« okolu g. R. ki je sprevidel, da s takim agitacijskim ma-terijalom ne more preparirati ni volilk, ni volilcev. Zato je baje zadrgnil mošnjo. Argument : »Človek mora vender imeti pri volitvi vino pred seboj«, ni dosti izdal. Da narodni agitatorji pridejo zopet do denarjev, mora »Narod« pogruntati še kako debelejšo laž, nego jo je v torek o soc. dem. shodu. Vsprejem gojencev v kadetske šole. Vojno ministerstvo razpisuje natečaj za vsprejem kakih 350 aspirantov v prvi letnik kake kadetne šole s pričetkom prihodnjega šolskega leta sredi meseca septembra. Obrazec za vsprejemne prošnje kakor vse druge podrobnosti in pogoji so razvidni iz razglasa, ki ga je objavil tukajšnji uradni list »Laib. Zeitg.« št. 80. Ljubljanske novice. Nepreviden kolesar. Na Mestnem trgu je sinoči podrl na tla kolesar Iv. Hribar mizarskega vajenca Iv. Kastelica in ga poškodoval na roki. — Izgubila je branjevka M. Zor-man denarnico z vsebino 20 kron. — V A m e-r i k o jo je hotel popihati Fran Jeršin iz Go-leka pri Novem mestu z dvema prijateljema. Na dolenj. kolodvoru jih jc ustavil stražnik in odvcdcl v zapor. Jeden mej njimi ima v knjižici ponarejeno letnico rojstva. Nesreča v Šiški. Včeraj zvečer je šel ogledovat v Spodnji Šiški tapetni vajenec Franc Jenko neko še nedodelano hišo. Ko je prišel v sobo, vdrla so bo pod njim še ne dobro dodelana tla in 161etni vajenec je padel v klet. Težko ranjenega morali so odnesti na njegov dom. Povožen. Ivana Kanteta, mestnega delavca je povozil vajenec Kolarjev z bicik-ljem na Mestnem trgu. Sugestor Krause bo priredil v so boto 21. t. m. v Narodnem domu še jedno predstavo. Ponesrečila se jo minulo nedeljo na tako nesrečno, da se ji je udrla kri in sojo morali prepeljati v njeno Btanovanje v Šiški. Zdravje v Ljubljani. Od 8. do 14. aprila je bilo 20 novorojenih, 24 jih je umrlo, mod njimi 6 za jetiko, 3 vsled rnrtvouda, 15 za različnimi boleznimi, med njimi 7 tujcev, 14 iz zavodov; za infekcijoznirni boleznimi so oboleli, in sicer 5 za ošpicami, 2 za vratico. * * * Peš iz Sofije v Pariz. Dne 12. L m. je prišel v Ludbreg na Hrvatskem bolgarski dijak Dimitrijev, ki peš potuje v Pariz. Kakor trdi, dobi 20.000 frankov, ako v dveh mesecih iz Sofije pride v Pariz. Iz Sofije je odšel z 10 franki v žepu. Odpotoval je takoj skozi Varaždin v Gradec. Iz raznih krajev. — Izlet dunajskih Cehov. Dunajski Čehi pripravljalo za letošnje Binkošti velik izlet v Brno. V Brnu se za vsprejem delajo že velike priprave. — Ogerskih konjev za Angleže so odpeljali doslej z Reke 4467. — Pariško razstavo je v nedeljo obiskalo 118.630 oseb. — Devet oseb umorili so neznani zločinci v Milogi na Poljskem. Njihova žrtev je bogati žid Dawiro\vicz s svojo ženo in peterimi otroki. Morilci so uropali velike svote.—Proti Bismarck-ovi ulici v Lincu je doslej uložilo protestov 257 zgornjeavstrijskih občin. — Za katoliško univerzo v Solno-gradu je izdal pastirski list briksenški knezoškof dr. Simon Aichntr. Društva. (Mestna hranilnica v Radovljici) razpošilja ravnokar svoj računski zaključek čez pretočeno leto, iz katerega je zopet razviden jako lep napredek tega domačega zavoda. Čisti dobiček znaša 8 805 K. Prometa imela je za 2,475.531 K. Vlog prejela je 650.330 kron. Skupno stanje vlog 1.463.135 K, naloženih v 2279 knjižicah. Na hipoteke posodila je 228 686 K. Menic es-komptovala je za 193 978, realizovala za 208.411. Vrednost efektov znižala se je za 1.470 K ter znaša koncem leta 94.980 K. Izplačala je hranilnica v tekočem 1. 322.777 kron. pre|ela 258.216 K. Reservna zaklada 4-3.617 K. Številke dokazujejo, kako zelo se je ukoreninilo zaupanje do tega zavoda, čeprav bode šo nekaj let preteklo, predno bode mogla hranilnica s čistim dobičkom razpolagati, želeti je, da jo podpirajo v napredovanji vsi, da pride čimpreje do zaže-ljenega izdatnega uspeha. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 19. aprila. Tukajšnji listi prinašajo iz Gradca skoro gotovo ten-dencijozno poročilo, da je prišla v deželni zbor deputacija spodnještajerskih Slovencev prosit nemške poslance, naj skrbe za Spodnještajersko, ker so slovenski poslanci v abstinenci. Župani v deputaciji so obsodili abstinenco slovenskih poslancev, izrazili se proti delitvi dežele in proti slovenski univerzi. Nemški poslanci so obljubili „blagohotno" uvažanje njihovih želja. (Opomba uredn.: V včerajšnji „Tagespošti" je šentiljski Egon Pistor nekaj tacega namigaval. To je skoro gotovo njegovo delo in par narodnih janičarjev, ki nimajo s štajerskim slovenstvom nobene skupnosti.) Praga, 19. aprila. Eksekutivni odbor mladočeške stranke se je bavil z zadnjim govorom posl. Sokola. Zmerni člani so trdili, da je Sokol rušil disciplino. Odbor je sklenil pričeti proti Sokolu disciplinarno preiskavo. Brno, 19. aprila. „Li » » » )esen . . Rž za pomlad . . » » maj junij . » » jesen . . . Turšica za maj-junij » »ju!.-avgust Oves za pomlad . . » » maj-junij . » » jesen . . 8 0(5 8'lt> 7-17 7M5 7 26 5-72 5-81 5 43 543 574 » » » 8 10 8 07 817 720 7-17 7 27 5-73 5-85 5 45 5-44 5 75 Tržne cene v Ljubljani. Tedensko od dne 8. do poročilo dne 14. aprila. K | h K hi Goveje meso 1. v. kg 1 28 Pšenična moka 100 kg 28 80 » » II. . » 1 12 Koruzna > » > 17 — > . III. > > — 96 Ajdova » » > 34 — Telečje meso > 1 20 Fižol, liter . . . _ 16 Prašičje » sveže > 1 60 Grah, . . . . - 20 > > prek. > 1 40 Leča, » . , . , - 24 Koštrunovo meso > — 80 Kaša, » . . . _ 22 Maslo . . . . » 2 — Ričet, » . . . — 22 Surovo maslo . . » 1 90 Pšenica . . 100 kg 18 — Mast prašičja . . > 1 40 Rž . . . > » 14 80 Slanina sveža > 1 36 Ječmen . . > > 15 — » prekajena » 1 50 Oves ... > > 14 — Salo..... » 1 20 Ajda ... » » 18 40 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, » , navadno » » 19 — Mleko, liter . . — 16 16 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » » 14 40 > kisla . < — 80 Krompir . » > 5 60 Med..... kg 1 40 Drva, trda , ms » mehka, » Seno, 100 kg . 7 — Piščanec . . . 3 — 5 — Golob . , . . — 40 , 4 20 Slama, > > . 4 — Zajec . . . . — — Slelja, > » Si ni vitn i In hi vsakovrstni: lak za Uril t lllvl, nanje, Učllni lak,lak za etikete, lak za tla, naravnoharven in v vseh hojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL t Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11 — 11 Le 1 krona za 3 žrebanja. 8Zadnji Ml f«« 12.1 1i V gotovini z 20% odbitka. »Malidendank" srečke po 1 krono priporoča C?- V Ljubljani. I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900 III. žrebanje: 10. novembra 1900. 113 1 Kratek tolmač laščine ln 366 3-1 kažipot po Rimu, jako pripravna knjižica, z narisom sv. mesta Rima in italijanskih železnic, po 60 kr. in brez narisov po 40 kr. pri J. Giontini v Ljubljani. Vabilo na občni zbor »Kmetijskega društva v Sodražici, registr. zadruge z omejeno zavezo", ki se vrši v nedeljo 29. aprila 1900 ob '/|4. uri popoldne v društvenih prostorih. Vspored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Odobritev računov za leto 1899. 3. Volitev 3 članov načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Tolitev novega odbornika. 6. Razni predlogi. V Sodražici, dne 18. aprila 1900. 369 i-i Načelstvo. v/i umarmce, Marijne čednosti in dobrote, po o. Patisu S. J. spisal P. Ladislav V Novem mestu, so izšle, in stanejo v „Katol Bukvami" v Ljubljani v polusnju 1 K 80 h, v usnju 2 K., v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več. ftTTTTTTTTTTTTTT ftOOLF HAUPTMANN v Ljub^ani, prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža laka in kleja priporoča pleskarjem, stavbenim ln pohištvenim mizarjem, loščarjem, slikarjem napisov ln sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom itd. Akvarelne barve, vlažne in suhe. Anllln-barve. Bronzo, prašnato, in tekočo bronz-tinkturo. Brunolin, za nasičenje in barvanje v naravni, lesni barvi Izdelanega pohištva. Carbolineum, le najboljše kakovosti. Čopiče za zidarje, po poljubni ceni. Čopiče za pleskarje, loščarje, cerkvene, napisne. sobne in slikarje-umetnike ter mizarje. Črnilo, pisalno in odtiskalno. Dusseldorfske oljnate barve za umetnike ▼ puSicah Emajlne barve. Fasadne barve, apnenate, tudi hišne pročeljne barve lz savinjske doline, neprekosljive gledi trpežnosti. Firneže ln olja za slikarje-umetnike. Kemične barve. Klej, steklarski ali za okna. Kredo, gorsko, bolonješko, temeljno, svetlikaBto in kredo za pisavo. Lake za vozove, kočije, pristne angleške (Wm. Harlandt &. sin, London), vzliu podraženju po prejšnji nizki ceni. Lake, uporabne za vsakovrstne domače in obrtne' namene. Laneno olje, le kranjsko. Lanenool|nati firnež, prirejen le iz kranjskega. lanenega olja. Leštllo ali laznrne barve. Leštllnl odtlskalnl papir. Maščobno svetlo voščilo „Fernolendt", najboljše svetovno voSčilo za čevlje. Mavec, alabasterski in stukatur. (za modele in stavbe). Oljnate barve v vseh bojah, tudi v */,, 1, 2 in 6 kg. imajočih patentovanih pušicah za razpečevalce. Orehovo laienje, s katerim se luži les po mrzlem načmu. Palete, lesene in porcelanaste. Slikarsko platno. Sušilni prašek (Sloo&tlv), najboljše sušilo oljnatih barv. Šmlrgljevl prašek za kamnoseke. Vzoroe (patrone) sa slikarje. Zemeljske barve. Posebnosti za namazanje tal v sobah, dvoranah itd.: Jantarjeva talna glazura, hipna talna gla-zura. štedllno talno voščilo, sijajno t&lno voščilo, sijajni talni vosek, oščetnl vosek. Prodaja na debelo in drobno. ^ZZ Ceniki zastonj. 320 4 M Uredil in založil Frančišek Kralj \ Krasna mladinska knjižica! Pr \ A.1 dMld lllldUUiaAd AllJlLlUdiz-N ^^rnmmmmmi^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmma^mmmmmmm^^^m^^mmmamm^mmm^^ omladni Glasi /posvečeni slovenski mladini. e) Z osmimi slikami. V Ljubljani igoo. '>r vr vr v Ipv Cene: brošir. 60 h, kart. 80 h, celoplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Sdnventnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. £ Primerno darilo za Veliko noč! si ar ff r r r K * n x * * * rr-n K n K n K ^ Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%■ Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 49 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju. I., Hermigasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah. Pardubieah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. I > u n a j 8 k a borza. Dni 19. aprila. Skupni državni dolg v notah...... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0........ Ogerska kronska renta 4%, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ................• Nemški drž. bankovci »a 100 m. nem. drž veli 99 05 98-95 98 70 98-75 97 30 93-65 126 50 230 00 242 80 118-3'. 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 18. aprila. 3*2°/,, državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-64 1927 90-50 11-37 164 — 160— 201 75 95-50 139-50 256-75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108— Zastavna pisma ar. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 95-20 Prijoritetne obveznice državne železnice . , — > > južne železnice 3°/0 . 67-25 > » južne železnice 5°/0 . 99-— > > dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............399 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 335-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 20 Ogerskega » „ » 5 » . 21-70 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13— Rudolfove srečke, 10 gld. ..... 65'— Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . . Splošna avstrijska stavbinssa družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100..... . 173-50 182— 178- 48— 122-40 296— 78-75 24-70 96— 274 30 333— 255-iiO __Nakup in prodaja TfcOt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnicna delniška družba M E It € II I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 jtjt Pojasnila *>S v vseh gospodarskih in finančnih stvar«*, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g l a v u 1 c. 1£tt