PoStnlna plačana * gotovbiL « DI« PorfgebBhi b«i BmUt Preis - Cena L 2 PrednlStvo < uprava* Ljubljana, Kopitarjev« L Telefon »3-61—23-64. jlosočna naročnina 32 lir. — Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino jn 10.391 za inserate. Izključno zastopstvo za oRlnse iz Italijo in inozemstva: UPI S. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. Feindlicher Briickenkopf siidlich Diedenhofen zerschlagen Britisehe Angriffe vor neuen Stellungen nordostlich Forli abgewies«?n Fortgesetzte sowjetische Angriife ostlich Budapest Aus dem Fiihrerhauptqnartier, 15. November. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die Englander sind gestern im Raum siidostiich H e 1 m o n d zu dem cr\varteten Angriffe angetreten. Ihre Vorbereitungen dazu waren bereits seit liingerer Zeit von uns beobachtet und unter Fener genommen. Auf brei-terer Front sind heftige Kampfe ent-brannt. Siidlich Diedenhofen zerschlu-gen unsere Grenadiere vollends den feindlichen Briickenkopf und machten mehrere hundert Gefangene. Bei G r a-v e I o 11 e sovvie beiderseits des Seille stehen sie in heftigen Abvvehrkampfen. Deutsche Panzenverbiinde vereitclten im Gebiet zvvischen der N i e d und M ii r c h i n g e n erneute Umfassungs-versuehe des Feindes. 22 nordamerikanische Panzer \vurden vernichtet. Trotz hartniickiger Abwehr unserer Stellungstruppen konnte der Gegner bei erneuten Angriffen zvvischen dem R h e i n - Marne - Kanal und Baccarat Geliinde gevvinnen. Beiderseits des oberen D o u b s nalim der Feind seine Angriffe vvestlich M o n t b e 1 i a r d vvieder auf. Es ent-vvickelten sich heltige Stellungs-kiimpfe. Von unseren Festungen und Stutz-punkten im Westen vvird weiterhin Artilleriekampf und Stosstrupptiitig-kcit gemeldet. Das Stadtgebict von London und der Raum von Antvverpen vvaren erneut das Ziel verstarkten Fcrnfeuers. In Mittelitalien vviesen unsere Grenadiere zwischen Modigliana und der Romagna nordostlich Forli die fortgesetzten britisehen Angriffe vor neuen Stellungen ab. Trotz schlechten Wetters und gros-sen Gclandeschvvierigkeiten verlaufen unsere Marschbevvegungen auf dem Balkan und im finnisch-norvve-gisehen Genzgebiet wie vorgesehen. Unter dem Schutze schvverer briti-seher Seestreitkriifle versuehte der Feind erneut, auf der Insel Miloš in der Agais zu landen. Die tapfere Besatzung sehlug ihn vvieder zuriick. Im Raume ostlich Budapest setz-ten die Bolschevvisten auf breiter Front ihre Durchbruchsangriffe mit starken Infantcrie- und Panzerkraftcn fort. Gegen die in schvverstem Feuer aus-harrenden Panzer und Grenadiere konnten sie keinen entseheidenden Raumgevvinn erzielen. An einzelnen Einbruchsstellen vvurde die Front durch schwungvolle Gegenangriffe vvieder ge-schlosscn. Bei aufkliirenden Wetter fiihrten die Sovvjets siidlich Ungvar zahlreichc Angriffe bis zu Regiments-starke. Sie vvurden trotz starker Artil-lerie- und Schlachtfliegerunterstiitzung vor unseren Stellungen zerschlagen, 20 Panzer der Bolschevvisten dabei ver nichtet. An der iibrigen Ostfront kam es zu keinen griisseren Kiimpfen. Sovrrao mostišče južno od Thioralla razbito Britanski napadi odbiti pred novimi postojankami severnovzhodno od Forlija — Nadaljnji sovjetski napadi vzhodno od Budimpešte FUhrerjev glavni s»an, 15. nov. DNB. | V srednji Italiji so mlbili naši Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav- grenadirji nadaljnjo britanske napade jja. | pred novimi postojankami mod M o d Angleži so pričeli včeraj na področju i so p južno od II o I m o n d a z dolgo pričakovanim napadom. Njihove tozadevno priprave smo že dolgo časa opazovali ter obstreljevnli. Na široki črti so se razvili siloviti boji. Južno od X h i o n v i 11 a so naši grenadirji popolnoma razbili sovražno predmostja ter ujeli vef sto ujetnikov. Pri G r a v e 1 o 11 i in ob obeh straneh Seille bijejo silovite obrambne boje. Nemški oklepniški oddelki so preprečili na področju med N i e d o in M o r -e h i n g e n o m ponovne sovražne prebi-jalne poskuse. Uničili so 22 severnoameriških oklepnikov. Kljub trdovratnemu odporu naših postojank se jo nasprotniku posrečilo, da je z novim napadom napredoval med prekopom Ren- M arna in Baccarat o m. Ob obeh straneh gornjega D o u b s a jc pričel sovražnik znova napadati zahodno od M o n t h e I i a r " d a. Razvili so so siloviti pozicijski boji. Našo utrdbe in oporišča na zahodu poročajo še nadalje o topniškem boju in delovanju naskakov aluih čet. Mestno področjo Londona in Anversa sta bila ponovno cilj ojučenega daljnostrclnega ognja. g I i a n o in R o m a g n o severnovzhodno od F o r I i j a. Kljub slabemu vremenu in velikim ozemeljskim tcžkočiun potekajo naši premiki na Balkanu in na finsko-norveškem obmejnem ozemlju kot predvideno. Pod varstvom težkih britanskih pomorskih sil sc jo skušal sovražnik ponovno izkrcati na otoku Milošu v E g e j s k c m morju. Hrabra posadka ga je zopet odbila. Na področju vzhodno od Budi m" p e š t o so nadaljevali boljševiki z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami na široki bojni črti s svojimi prebojnimi napadi. Vsled oklepnikov in grenadirjev, ki so vzdržali v najtežjem ognju niso mogli doseči nobenega odločilnega uspeha. Na posameznih vdornih mestih smo i za-nosnimi protinapadi zopet sklenili bojno črto. Ob ugodnejšem vremenu so izvedli Sovjeti južno od U i ho rod a številne napade v moči polka. Sovražno napade smo kljub najmočnejši podpori topništva in borbenih letal razbili pred našimi postojankami ter pri tem uničili 20 boljševiških oklepnikov. Na ostalem vzhodnem bojišču ni bilo večjih bojev. Povsem v moskovskem smislu K napadom švedskega časopisja Berlin, 14. nov. Švedsko časopisje je pričelo v teh dneh, ne da bi pričakalo razjasnitve z nemške strani, neprijatelj-sko polemizirati z Nemčijo, pri čemer je izrabilo povsem nepomembne obmejne dogodke z nemškimi vojaki na švedsko-finsko oziroma na švedsko-norveški meji. Ko so vprašali zastopnika zunanjega ministrstva na inozemski časnikarski konferenci za nemško stališče k švedski časopisni gonji, je ta izjavil naslednje: Zunanje ministrstvo je izvedelo iz švedskega časopisja ter od švedskega zunanjega ministrstva, da so baje nekateri nemški vojaki prekršili švedsko nevtralnost s prekoračitvijo meje. V nekem slučaju so nemški vojaki baje zasledovali nekega bežečega Norvežana na švedsko ozemlje, v nekem drugem primeru so baje nemški vojaki vzeli seno iz švedskih senikov. Zaradi strogih povelj, ki so jih dobile nemške čete glede spoštovanja švedske meje je treba sprejeti takšne trditve švedskega časopisja s potrebno skepso. Z nemške strani so uvedli preiskavo. Takšna so dejstva. Če si pa predstavljamo, da je, čeprav še to ni razjasnjeno, par nemških vojakov prekoračilo kje zelo zamotan potek meje na neobljudenih severno-skandinavskih ozemljih, ter da niso metali ročnih granat ali bomb, streljali s strojnicami ali podvzemali drugačne vojaške akcije, ne — pač pa so zamenjali nek švedski senik z norveškim ter sledili nekemu Norvežanu, ki so ga zasledovali zaradi njegovih zločinov par sto metrov na neobljudeno ozemlje na visokem severu, potem se lahko čudimo časopisni gonji, ki so jo pričeli švedski listi zaradi teh nepomembnih dogodkov. Švedska vlada pa doslej ni mogla ugotovili nobene take kršitve meje ob vsej dolgi švedski meji. Nasprotno pa je znana stvar, da so Švedski vojaki v uniformi ponovno prekoračili mejo na Norveškem, ne da bi o tem zapisalo nemško časopisje eno samo vrstico. Takšne primere so rešila krajevna vojaška mesta v obojestransko zadovoljstvo. Na drugi strani pa je znano dejstvo, da šolajo na Švedskem tisoče prebeglih Norvežanov za tako zvano policijsko službo ter jih pod prelomom vseh veljavnih nevtralnih določil pripravljajo za uporabo na zasedenem Norveškem, nadalje, dn uporabljajo angioameriški bombniki Švedsko kot zbirališče za svoje strahoval-ne pdlete proli nemškim mestom ter vedno znova prekršijo švicarski zračni prostor, ne pomotoma, marveč namenoma, da skrajšajo pot proti Nemčiji, nadalje, da so sovjetski bombniki vrgli bombe na s točk hol ms k o stanovanjske četrti, da tiskajo boljševiški agenti svoje letake proti nemški vladi in proti nemškim vojakom na bojišču, v švedskih tiskarnah ter jih na protizakonit način spravljajo čez mejo, kaj pa o tem piše švedsko časopisje? Za bombno napade sovjetskih letal na Stockholm je našlo besede odpuščanja. Načrtno prekršitev švedske nevtralnosti po angloameriških strahovalnih bombnikih vzamejo na znanje le z minimumom formalnega protesta. Vmešavanje v norveške razmere smatrajo kot samo po sebi razumljivo pravico. »Prekršitev« švedskega senika ter »prekoračitev obmejne rečice« pa smatrajo kot kršitev švedske suverenosti in nedotakljivosti ter izrabljajo to za divje napade na Nemčijo. Z nemške strani si ne morejo predstavljati, da bi bilo to resnično ogorčenje. Kaj je vzrok temu ogorčenju ni znano. V stockholmskih diplomatskih krogih krožijo o tem različne govorice. Zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavil, da ni njegova naloga, da poda izjavo k takšnim govoricam. Na vsak način morajo z nemške strani ponovno ogorčeno ugotoviti, da se švedsko časopisje zopet, kot že večkrat prej, na vse načine trudi, da bi brez razjasnitve položaja dovedlo do sovražnega razpoloženja med Nemci in švedskim narodom. Titovi notranjepolitični eksperimenti — Formalna »federacija«, v resrici pa najstrožji komunistični centralizem Berlin, 14. nov. V tukajšnjih srbskih krogih spremljajo z veliko pozornostjo ukrepe, ki jih jo podv :el Tito po svojem prihodu v Beograd na področju notranjo politike. Iz njih je r. zvidno, da kažejo popolnoma v nasprotf.vu z moskovskim komunikejem o razgovorih med Ghur- Srbije«, čigar predsedstvo naj bi delovalo kot začasna vlada tudi ne l>o imelo nobenega drugega pomena, kot odbor od Tita imenovanih komunističnih funk- chillom in Stalinom jr no tendenco bolj-ševizacije Srbije. Ni ?lede na obsežne teroristično akcije p^D srbskemu prebivalstvu, ki nimajo nikakor značaja preganjanja »vojnih zločincev«, marveč je to dobro premišljena akcija za odstranitev meščanskih plasti naroda, kažejo ti poskusi Tita, da hoče uvesti nek navidezni komunistični parlamentarizem, ki nastopa te dni v Beogradu pod naslovom »Veliko jugoslovansko antifa-šistično veče«. O tem zborovanju, ki ga označuje Titova radio oddajna postaja kot »posvetovalno zborovanje« obsežno poročajo iz komunističnih virov, da bodo iz teh 883 poslancev tega »parlamenta« izvolili »redno antifašistično veče Srbije«, ki bo štelo 250 poslancev. Ker teh 883 takozvanih poslancev, ki niso nič drugega kot komunistični funkcionarji, nima nobene zaslombe v narodu, tako tudi »redno antifašistično veče cionarjev. Razen tega komunističnega odbora za Srbijo obstoja, kakor je razvidno iz Titovih izjav, tudi šo »Glavni odbor narodnega osvobodilnega gibanja«, ki izjavlja, da je pristojen za vso »federativno Jugoslavijo«. Iz tega je že razvidno, tako izjavljajo v srbskih političnih krogih, da namerava ustanoviti Tito državo, ki bi bila formalno federaci ja, v resnici pa bi bila zaradi enotnosti komunističnega vodstva centralistično vladana, slično kot nima v Sovjetski zvezi zaradi enotnosti komunistične stranko federalizem nobeno politično vsebine. Znano pa je, da je izgrajena organizacija tolovajev v Jugoslaviji izključno na komunističnih načelih. V srbskih krogih opozarjajo na to, da podpisujejo odredbo vojaškega značaja večinoma politkomi-sarji, ki so označeni kot nadmestniki poveljnikov. Zanimivo je, da so se pojavili pred kraitkim tudi v bolgarski armadi tako zvani »namestniki poveljnika«, ki podpisujejo uradne listine. Vedno nove žrtve tolovajev Dunaj, 14, nov. Kakor javlja hrvaška radio oddajna postaja so našli pred nekaj dnevi v njegovem stanovanju na Su-foku mrtvega bivšega mestnega župana Maria Sariniča. Kot odličen pristaš Hrvatske seljačke stranke, je bil Sarinič imenovan tudi za župana Sušaka ter je ostal na tem mestu do »italijanske zasedbe mesta. Po italijanski izdaji so Ja odvlekli tolovaji v gozdove. Ko je Sarinič tamkaj spoznal prave cilje Titovih tolp, je ušel pri prvi priliki iz ujetništva. Poslednje mesece je prejel nato tri pozive, naj se takoj vrne v gozd, ker ga bodo sicer likvidirali kot »ljudskega izdajalca«. Sedaj so tolovaji izpolnili svojo grožnjo. Neko nadaljnje poročilo iz istega vira pravi, da so izvabili komunisti v letu 1943. bivšega župana v čagliču, Izico Vladarja v gozd z obljubami, da se mu kot bivšemu pripadniku Hrvatske seljačke stranke ni treba ničesar bati. Vladar se je dal pregovoriti, toda kmalu je uvidel svojo zmoto. Rešiti se ni mogel več, ker so ga komunisti močno nadzorovali, da bi ga nato, ko ga ne bodo več potrebovali, likvidirali. Tudi prebivalstvo Pa-kraca v Slavoniji močno trpi pod terorjem komunističnih tolp, ki izvajajo svoje ženje in zemljo in jim niso bile ljube. Premoženje so zaplenili, del moških pa so odgnali in kasneje ustreliK. Učinek Ducejeve amnestije Milan, 14. nov. Ducejev zakon o pomilostitvi ni ostal brez vpliva na iregu-larne Badoglijeve čete, ki še nastopajo na gorskem ozemlju severne Italije, Kakor poročajo, cenijo, da se je doslej odzvalo zakonu o pomilostitvi približno 12.000 oseb, ki so se prostovoljno javile v vojaško in delavno službo. Iz severnoitalijan-skih krajev prihajajo stalno poročila o teh povratnikih. Težki spopadi v Lyonu Bern, 14. nov. Kakor poroča lyonsko časopisje, je prišlo ob priliki slovesnosti premirja 11. novembra v Lyonu do težkih spopadov ko je hotel nastopiti tudi nek oddelek republikanske francoske garde. Parade so se udeležile tudi zavezniške čete. Gledalci, med katerimi so bih tudi številni komunisti, so pričeli psovatii re- gVozovitoštV"v tem mestu. Tolovaji so iz- publikansko gardo ter hoteli te gardiste ropali večino trgovin. Tolovaji so izgnali j linčati, B« čeraer ie Prto,° v£'"k18 lodbine, ki so imele v Pakracu premo- I spopadov. Manifest osvobodilnega odbora Ustanovna skupščina odbora za osvoboditev ruskih narodov van tudi z Leninovim redom Rdečega prapora. V letih 19T8-39 je bil Vlasov Praga, 14. nov. Pod vodstvom ruskega generala Vlasova se je sestala danes v praškem gradu ustanovitvena fkupščina odbora za osvoboditev ruskih narodov, kateri so prisostvovali zastopniki ruske, ukrajinske, beloru-tenske, tatarske, kavkaške in turke-stanske narodnosti. Z nemške strani so bili navzoči številni predstavniki držav in stranke. Nadalje so bili prisotni člani češke vlade. Potem ko je nemški državni minister za -Češko in Moravsko, SS Ober-gruppenfiihrer K. H. Frank pozdravil zborovalce, je imel general Vlasov otvoritveni nagovor. Poudaril je nujnost združenja vseh sil narodov Rusije proti skupnemu sovražniku, boljševizmu. General Vlasov je zagotovil, da narodi Rusije kot zvesti zavezniki nemškega naroda nikdar ne bodo opustili boja proti boljševizmu ter da se bodo borili ramo ob rami z Nemci do končne zmage. Nato je prebral general" Vksov manifest osvobodilnega ocfbora na ruske narode. Manifest poudarja, kako so boljševiki izropali in zasužnjili narode Rusije ter vsebuje osnovne smernice za novo državo, ki bo ustanovljena na ozemlju Sovjetske zveze in ki bo temeljila na priznanju enake upravičenosti vseh narodov Rusije. Zborovanje je bilo zaključeno z nagovorom predsednika Združenja mednarodnih zvez, SS Obergruppenfiihrer-ja Lorenza, ki je sporočil udeležencem pozdrave nemške vlade. Označil je generala Vlasova kot prijatel ja in zaveznika Nemčije v boju proti boljševizmu. • Andrej Andrejevič Vlasov je bil rojen 1. nov. 1901 v Gubcrniji Nižni-Novgorod ob Volgi kot sin manjšega kmeta. Kljub pomanjkanju je obiskoval višje šole ter je prišel še meti državljansko vojno leta 1919. k sovjetski armadi, v kateri je napredoval v 24 letih od navadnega vojnkn do ar-madnoga poveljnika ter je bil odliko- x a po polkovnik ter kot član neke sovjetske vojaške komisije Čangkajškov svetovalec. Po končani službi nn Kitajskem jo postal poveljnik 99. divizije v Prze-myslu. Ob prič pričetku nemško-sovjetske vojne jo bil general Vlasov najprej poveljnik nekega motoriziranega zbora v Ltovvu, po njegovem uničenju pa jo postal poveljnik kijevskih utrievalnih naprav. Po padcu Kijeva je bil prestavljen Vlasov v Moskvo ter postavljen tom na čelo novoosnovane 20. armade, ki se je borila v obrambnih bojih za Moskvo. V marcu 19-12 so prestavili Vlasova v štab na bojišče pri Volhovu. Tam jo prevzel mescc kasneje poveljstvo nad drugo napadalno armado. Par tednov nato je prišel general Vlasov pri čiščenju tamkajšnjega ozemlja v nemško ujetništvo. Južna Anglija pod povračilnim ognjem Stockholm, 15. novembra. Iz Londona javljajo, da je bila južna Anglija tudi v torek pod ognjem nemškega povračilnega orožja, Angleška poročevalska služba je morala priznati, da so bile hiše porušene in da so nastale izgube, Tudi v Londonu so dali alarm. Novi napadi na poljsko begunsko vlado Bern, 14. nov. Medtem ko se poljska begunska vlada v Londonu še vedno posvetuje o stališču, ki ga naj zavzame napram skupnemji Stalinovemu in Churchillovem daktatu, moskovska po ročevalska služba nadalje močno napada Pomemben dogodek Nedeljska Fiihrcrjeva poslanica, ki jo je prebral ReichsfUhrer SS in poveljnik nadomestne vojske Himmler, jo pomemben dogodek, vsebujoč najvišjo in naj-mcrodajuejšo izjavo nemškega vodstva k sedanjim dogodkom. Zunanji simbol, ki je spremljal Fiihrcrjev o poslanico, je slovesna prisega nemško ljudsko vojske ob spominu na tisto prve nemške ua-rodnosoclalističue junake, ki so v času krizo 1. 1023. žrtvovali svoje življenje za svoje ideje. Kakor jo takrat zmagala na-rodnosoeialistična ideja v nemškem narodu, tako ho tudi v sedanji strašili borbi na koneu pripadla zmaga narodnosociali-stičucmu nemškemu narodu, nemški vojski, ali — da so izrazimo s Fiihrerje-v i m i besedami — »boreči so fronti in nič manj junaško boreči se domovini«. Fiihrcr jo v svoji spomenici šo enkrat osvetlil cilj Nemčiji vsiljeno borbe, ki jo bil in ostane: sovražniki hočejo nemški narod uničiti, nemški narod pa hoče živeti in si zagotoviti svojo bodočnost. — Nemški narod pn so no bori le zase. bori so tudi za ostalo Evropo, ko jo re-šujo pred grabljivimi udarci boljševiško nzijatskega vzhoda ter judovsko-bogata-škega zahoda. Evropski narodi so to nevarnost po večini in po svojem zdravem delu spoznali, toda pri marsikaterem teh narodov jo odpovedalo vodstvo, kapituliralo in s tem pahnilo sebe in svojo narodo v boljševiško suženjstvo, ki so bo končalo kjo v sibirskih tundrah. Pri nekaterih narodih, ki jih jo zajel razpad, pa so se našli zdravi elementi odpora, ki so zbirajo okrog svojih voditeljev. Ti so junaško borijo ob strani Nemčije. Z junaštvom resničnega naroda junakov so bori tudi velika Japonska. Nemčija jo vso poskuse izdajstva preživela, povsod vzdržala fronto in ustavila sovražnika, ki jo zaman računal, da inu bo na ta način plen mnogo lažji. Šo bolj se je opekel sovražnik pri nadaljnjem pjtskusu, skušal s pomočjo nekaterih brezznačajnlh osebnosti zlomili nemško notranjo fronto snmo. Bili so z lahkoto premagani, preko njih pa vedno bolj dozoreva resnična nemška ljudska (lržnva, kakor si jo jo zamislil nemški narodni socializem. Simbola za to vedno bolj jasno skupnost v usodnem boju za svojo bodočnost sta ljudska odgovora na poziv h gradnji utrdb in v nemško ljudsko vojsko. Poleg vojsko, mornarice in letalstva stopa danes t borbo proti sovražnikom res nemški narod od starčkov do mladeničev in velikim številom nemškega ženstva. Ko drugi narodi delajo šele razne načrte za socialno in gospodarsko življenje, jo lahko Fuhrer ponosno izjavil, da jo vse to »lo odsvit tega, kar jo narodno-soeialističnu Nemčija že praktično uresničila«. Kot tolmač voljo vsega nemškega naroda jc zato Fiihrcr upravičeno nadaljeval: »Zato se danes lahko izjavim lo za nadaljevnnjo tega dela.« In še: »Na najhujšo udarco usodo bomo odgovorili s kljubovalno zagrizenostjo, neprestano prežeti s prepričanjem, da ljubi tudi previdnost često lo ono, ki jih vzgaja, ter da mora ljudi preizkušati, da bi našla njihovo vrednost. Jaz pa sem neomajno odločen, da dam zanamcem v tcin boju prav tako svetal zgled, kot so ga dali veliki Nemci v prejšnjih dobah.« Gol niz dogodkov iz novejše nemško zgodovino nam kaže — in v tem nas jo ponovno potrdil Hitlerjev govor — da nemško ljudstvo brezmejno zaupa v svoie vodstvo, ki jo s Fiihrerjeni na čelu znalo vedno najti pravo pot iz vsake, na prvi videz šo tako veliko težave. Tudi v bodočo bo znalo o pravem času močno zaokreniti tok dogodkov in spremeniti ta tok v prid Nemčijo in njenih zaveznikov. Če naj apliciramo Hitlerjeve besedo na našo malo slovenske razmere, potem pač no moremo reči drugega, kot da so moramo tudi mi ob nemškem zgledu neomajno in zagrizeno boriti proti tistim silam, ki hočejo uničiti naš narodni obstoj, naš prostor pa spremeniti v kak boljševiški pašaluk. Ženeva. Tudi v Turčiji kaže, da vedno manj verjamejo zavezniški propagandi, da bodo kmalu zmagali. Tako piše znani časnikar Sa(bik v listu »Akšan«, da je Nemčija po osredotočenju svojih sil ojačala odpor na obeh bojiščih. Splošni odpor nemškega vojaka ter nastop slabega vremena ofež-koča zaveznikom prevoz ter boje ter morajo zato v povečani meri uporabljati ljudi in gradivo. Če ne bodo nastopili nobeni izredni dogodki, obstoja malo možnosti, da bi bila vojna še to leto končana. Iz naraščajočega nem-šikcga odpora jo razvidno, da so »nacisti« še vedno gospodarji položaja. Stockholm. Švedsko zunanje ministrstvo je demantiralo vest stockholmskih jutranjikov, da je priletel švedski poslanik v Moskvi Soderblom 6 sovjetskim letalom v Stockholm. Ministrstvo pravi, da sploh ni znano, ali je prispel Soderblom z letalom ali z železnico. O vzroku potovanja ter dejstvu, čemu je bil potreben dementi o njegovem prihodu, ne vejo v Stockholmu ničesar. Stockholm. V starosti 75 let je umrl iondonsko begunsko vlado. Pri neki slo- I "a Nizozemskem bivši nizozemski mini-vesnosti poljskega dneva neodvisnosti v "rski predsednik Colijn Lublinu, kamor so poslali Stalin in dru- | . Ženeva. Kakor poroča agencija Reir gi sovjetski mogočniki posebne brzojaV' ne čestitke, je izjavil predsednik Berut da eo reakcionarna klika v Londonu še vedno brez vsake upravičenosti izdaja kot poljska vlada. O usodi Poljske bo odločala edino le Sovjetska zveza, ter, je izvedla policija v ponedeljek velike racije v okviru preiskav proti židovskim teroristom v Palestini, pri čemer je aretirala pet ljudi, ki 60 v zvezi s poslednjimi terorističnimi napadi ter jih odpeljala v Jeruzalem. Proglas osvobodil, odbora ruskim narodom Praga, 15. nov. Ob priliki ustanovitvenega zborovanja odbora za osvoboditev ruskih narodov je prečilal general Vlasov naslednji proglas: »V uri najtežjih preizkušenj moramo sprejeti sklep o usodi naše domovina, naših narodov ter o naši lastni bodočnosti. Človeštvo preživlja obdobje najmočnejših pretresijajev, sedanja vojna je boj nasprotnih političnih sistemov na življenje in smrt. V njej se bore imperialistične države z Angloamerikanci na čelu, ki so opirali svojo stoletno moč in veličino na podjarmljenje in Izkoriščanje drugih dežel in narodov. Bore se sile internarionalizma s Stalinovo kli-l:o, ki sanja le o svetovni revoluciji in uničenju narodne neodvisnosti drugih držav in narodov. Bore pa se tudi svobodoljubna ljudstva, ki streme po svoji zgodovinsko in narodno razvojno podani samostojnosti. Čemu se bore v tej vojni narodi naše domovine? Čemu so obsojeni, da prenašajo neštete žrtve in trpljenje? V revojuoiji leta 1917 so skušali narodi ruskega imperija uresničiti svojo težnjo po pravici, splošnem blagostanju in narodni svobodi. Dvignili so se proti preživelemu carskemu režimu, ki ni imel niti volje, niti ni bil sposoben, da bi odstranil p.eostanke tlačanstva ter gospodarske in kulturne zaostalosti: bistva socialne nepravičnosti. Vendar se stranke in vodilni ljudje, ki so po odstranitvi carizma prišli na oblast, niso upali izvesti pametne in pravilne retor-me ter se tako s svojo dvolično politiko, s svojim stremljenjem po oportunizmu in s svojim obotavljanjem, da bi prevzeli odgovornost za bodočnost, pred narodom niso obnesli. Narod je spontano sledil onim, ki so mu obljubljali takojšnji mir, svobodo in kruh ter postavljali radikalna gesla. Boljševiška stranka pa ne le ni Izpolnila zahtev naroda, temveč je s stalnim utrjevanjem svojega nasilnega sistema vzela narodu že priborjene pravice ter ga vrgla v stalno stisko, brezpravnost in neverjetno izkoriščanje. Boljševiki so odvzeli narodom pravico narodne neodvisnosti, razvoja in samostojnosti. Boljševiki so uropali kmetom pri-borjeno zemljo, pravico nemotenega obdelovanja njihove grude in uživanja sadov lastnega dela. Delavcem 6o odvzeli pravico Izbire poklica, organizacije in borbe za boljše plačilo njihovega dela, kot tudi pravico soudeležbe pri vodstvu proizvodnje. Boljševiki so obsodili narode naše domovine na večno revščino, bedo ter izumiranje. Zasužnjili so jih duhovno in telesno ter pognali končno te narode v zločinsko vojno za interese, ki se jih sploh niso tikali. Pred dvema letoma je Stalin še lahko slepil narode z govoričenjem o rodoljubnem in svobodoljubnem smislu te vojne. Sedaj pa je rdeča armada prekoračila državne meje Sovjetske zveze ter udarila v Romunijo, Bolgarijo, Srbijo in na Hrvaško, koder davi tuje na-rodo v potokih krvi. Vse to skuša prikriti z lažjo o demokratskem značaju Stalinove ustave in izgradnji socialističnega družbenega reda. Tako nizkega življenjskega standarda, kot ga ima spričo ogromnih materialnih virov prav boljševiški sistem, take brezpravnosti in ponižanja človeške osebnosti, kot je pri njem obstojala in bo vedno obstojala, ni spoznal še noben narod na zemlji. Dalj kot četrt stoletja so prenašali narodi naše domovine vse breme boijševiške tiranije. Preko 25 let so se borili proti boljševiškemu sistemu. Naši narodi so za večno izgubili vero v boljševizem, s katerim postane država stroj, ki vse žre, narod pa brezpraven in ubog suženj brez vsake bodočnosti. Ako bi boljševizmu uspelo, da se le trenutno vgnezdi v mozgu evropskih narodov, bi bil dolgoletni boj narodov naše domovine, ki nas je stal toliko žrtev, ztiman. Boljševizem bi izkoristil izčrpanost narodov v sedanji vojni ter bi dokončno ohromel njihovo odporno moč. Zato morajo stremeti vsi narodi po uničenju tega grozotnega stroja. Spričo tega in v popolni zavesti odgovornosti napram svojim narodom, zgodovini in zanamcem so osnovali zastopniki narodov naše domovine osvobodilni odpor ruskih narodov v cilju skupne borbe proti boljševizmu. Osvobodilni odbor ruskih narodov ima naslednje cilje: a) Strmoglaviti hoče Stalinovo tiranijo, osvoboditi narode svoje domovine boljševiškega sistema ter jim dati zopet one pravice, ki so si jih priborili z ljudsko revolucijo leta 1917. b) Končati hoče vojno tef skleniti časten mir z nemškim Reichom. c) Ustvariti hoče novo svobodno narodno državo brez boljševizma in brez izkoriščevalcev. Za ustanovitev te nove države narodov naše domovine proglaša osvobodilni odbor naslednja temeljna načela: 1. Ravnopravnost vseh narodov naše domovine s priznanjem resnične pravice narodnega razvoja, samoodločanja in suverenosti. 2. Ustanovitev državnega, na načelih narodnega dela temelječega reda, v katerem naj služijo vsi državni interesi ustvaritvi višjega življenjskega standarda in narodnemu razvoju. 3. Sklenitev miru in vzpostavitev prijateljskih odnosov z vsemi zaveznškimi državami s čim večjim povečevanjem meddržavnega sodelovanja. 4. Širokopotezne državne ukrepe za utrditev rodbinskega življenja in zakona. Dejansko ravnopravnost žene. 5. Odpravo prisilnega dela s pravico delavca, da 6i sme svobodno izbrati delo, ki predstavlja temelj njegovega blagostanja. 6. Razpust kolhozov, brezplačno predajo vseh zemljišč v zasebno lastnino kmetov, svobodno izbiro obdelovanja zemlje, svobodno izkoriščanje donosov lastnega dela ter odstranitev vsakovrstnih prisilnih dajatev z istočasno odpravo vseh dolgov. 7. Ponovno uvedbo z delom pridobljene zasebne lastnine, vzpostavitev trgo-vjne, obrti, rokodelstva ter ustvaritev predpogojev za udejslvovanje zasebne pobude v gospodarskem življenju dežele. 8. Ustvaritev možnosti za udejstvova-nje duševnih delavcev v narodov blagor. 9. Zagotovitev socialne pravičnosti in zaščito delovnega ljudstva pred vsakršnim izkoriščanjem. 10. Uvedbo pravice brezplačnega šolanja, počitka, dopusta in starostne preskrbe, ne glede na izvor in prejšnje delovanje. 11. Uničenje sistema zlostavljanja in terorja, odpravo prisilnih preselitev in množestvenih odgonov. Zagotovitev resnične verske svobode, svobode vesti, govora, zborovanj in tiska, jamstvo, nedotakljivosti osebe, doma in lastnine. 12. Izpustitev vseh političnih jetnikov boljševizma ter povratek vseh jetnikov in internirancev, ki so trpeli zaradi svojega boja proti boljševizmu, v domovino. Nikake osvete in zasledovanja za one, ki so opustili svoj boj ob Stalinovi strani in za boljševizem, ne glede ali so sodelovali pri njem prisiljeno ali iz prepričanja. 13. Obnovo med vojno uničenih mest in vasi na državne stroške. 14. Ponovno izgraditev narodu pripadajočih in med vojaškimi akcijami porušenih industrijskih naprav in tovarn. 15. Državno skrbstvo za invalide Ln njihove rodbine. Nikakega dvoma nI, da bodo vsi svobodoljubni narodi sveta podpirali osvoboditev ruskih narodov Izpod boljševiškega jarma. Uničenje boljševizma je neodgodljiva naloga vseh naprednih narodov. Za uspeh našega revolucionarnega pohoda proti boljševizmu nam jamči dejstvo, da so naše bojne izkušnjo večje kot v revolucijskem letu 1017. Nadalje nam to jamčijo vedno večje organizirane oborožene sile ruske osvobodilne armade, ukrajinske osvobodilne armade, kovaški oddelki, kavkaški, turke-stanski, tatarski in beloruski odredi, pojavljanje oboroženih proti sovjetskih sil v sovjetskem zaledju in naraščanje opo-zicionalnih sil v narodu samem, kot tudi v državnem aparatu in v vrstah sovjetske armade. Osvobodilni odbor ruskih narodov vidi v strnitvi vseh narodnih sil ter njihovi podreditvi skupni nalogi — strmo-glavljenje boljševiško moči — bistveni predpogoj za zmago nad boljševizmom. Zato podpiTa osvobodilni odbor ruskih narodov vse proti Stalinu naperjene revolucionarne in opozicionalne sile z istočasno odločno odklonitvijo vseh reakcionarnih teženj, ki bi bile zvezane z oškodovanjem narodnih pravic. Osvobodilni odbor pozdravlja pomoč Nemčije pod pogoji, da ne bosta kršeni niti čast, niti neodvisnost naše domovine. Ta pomoč predstavlja trenutno edino realno možnost za organizacijo oboroženega boja proti Stalinovi kliki. S svojim bojem prevzema odbor odgovornost za usodo narodov svoje domo- Prezident general Rupnik slavi mučeniško družino šukljevih Danes, dne 15. novembra ob 10 dopoldne je v prisotnosti članov svojega kabineta prezident in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva, general Leon Rupnik sprejel domobranca Martina šukljeta, brata pred dnevi padlega junaškega poročnika Stanka šukljeta iz znane mučeniška družine Šukljetovih. Gospod prezident je z vidnim doživetjem na domobranca Martina Šukljeta naslovil sledeče očetovsko tople besede, s katerimi je proslavil žrtvujočo družino Šukljetovih, in katere obenem izražajo veliko skrb, ki jo naš prezident goji do slehernega slovenskega rojaka: »Dragi moj domobranec Martin Šukljel Novica, ki mi je sporočila junaško smrt Tvojega hrabrega brata, poročnika Stanka Šukljeta, me je globoko presunila zaradi ogromnih žrtev, ki jih je družina šukljetovih položila v pro-tikomunistični borbi na žrtvenik domovine. Žrtve Tvoje družine, dragi Martin šuklje, so vsemu slovenskemu narodu grozoten dokaz, kako načrtno zlobno breznarodni in brezbožni, izdajalski, židovski komunizem uničuje našemu narodu vse, kar ima dobrega. Vi trije bratje šukljetovi ste to že zdavnaj spoznali in ste kot najboljši Slovenci dokazali, kaj je dolžnost nas všeh, da izgube in žrtve, ki nam jih pripravlja komunizem, ne bodo zastonj. Poleg dveh dobrih slovenskih deklet. Tvojih sester, poleg poštenega, de'avnega in bogaboječega očeta, ki ga je zrušila teža komunističnega zločinskega nasilja, sta zaradi tega spoznanja dala svoji življenji za rešitev naroda in domovine pred komunizmom tudi Tvoja dva brata. Ni mi dostopna Tvoja mati, da bi ji mogel izreči občudovanje in zahvalo v svojem doživetem sožalju ob tolikih žrtvah njenih najdražjih. Prosimo Boga, naj jo čuva med rdečimi krvoloki, ki se še sprehajajo mimo šukljetove domačije, odkoder pa jih bomo tudi pregnali v dno pekla, kamor spadajo. Ko hvaležen junaškim žrtvam Šukljetovih, Tebi, dragi moj domobranec Martin, ki si mi dostopen, izražam svoje in slovenskega naroda globoko sožalje, Ti ponovno zatrjujem, da feukljetove žrtve niso bile zaman in da jih bo rešen in poveličan slovenski narod nekoč znal hvaležno poplačati. Tebe, domobranec Martin Suklje, naj spremlja blagoslov božji, da boš takrat, ko bo naš nared po končani zmagi delil plačilo, prejel čast im nagrado za žrtve svojih dragih. Jaz pa Ti bom vedno rad na razpolago vda- ta Ti bom Sel v vsaki stvari na pomot kolikor bo to v mojih močeh. Sprejmi izraze moje hvaležne noeti.« Gospod prezident in generalni inšpektor je na koncu nagovora podelil domo-brancu Martinu Suikljetu denarno podporo, mu izročil picmio svojega soialja in zahvale in mu ponovno zagotovil vso svojo pomoč. ko so nesrečnemu, pa junaškemu domobrancu, ki se je gospodu prezidentu gtajan zahvalil in odločno poudaril, da ga tudi takšne nesreče nošo omajale, da ne bi povsod, kjer to Bog, narod in domovina zahtevajo, zastavil vseh svojih sil za borbo proti komunizmu, izrazili sožalje tudi člani prezidentovega kabineta, je bila skromna, pa ganljiva slovesnost, kii je dala nov dokaz očetovske skrbi našega prezidenta za slovenske rojake, zaključena Martin feuklje je šel s prepričanjem, da je žrtev njegove družine dobila topol odmev na najvišjem mestu, po-tolažen in duževno podkrepljen na nadaljnje delo za Boga, narod in domovino. domobranske akcije trsjajo h vedno 5. novembra je iznenada odkorakala bojna skupina stotnika Menič^nioa v smeri Gabrovka-Zvirče. Celo pot nikjer no duha ne sluha o »Narodno osvobodilni vojski«. 6. novembra se je en del bojne skupine utrdil na položajih. Okoli 15. ure eo se začela približevali tolovaji ter streljati z dvema srednjima minometoma. Pod zaščito tega ognja so se tolovaji začeli pripravljati za napad. Domobranci so naredili takoj protinapad ter ob tej priliki pobili 12 tolovajev in zaplenili 1 strojnico. Okoli 18. ure eo tolovaji napad ponovili v drugo, a oh 2d. uri v tretje. Domobranski izpad je končno posekal te tolovajske taktične podvige. Pobitih je bilo še 15 tolovajev in nekaj jih je bilo ranjenih . Sledečega dne je skupina krenila v smeri Dečje gore in Hinj. Hinje so bile utrjene z mo&iimi bunkerji, a držala jih je VIII. brigada. Ker leži Dečja gora tak- Naročnikom In bralcem Slovenca in SEovenskega doma Komisar za cene pri Šefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo KC št. 647/1 z dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za ljubljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 15. novembra dalje. Od tega dne bo znašala mesečna naročnina zn »Slovcnca« 32 lir, v nadrobni prodaji pa bo veljala posamezna številka 2 liri. Za »Slovenski dom« bo znašala mesečna naročnina 8 lir, cena v nadrobni prodaji pa bo 2 liri za izvod. Cenjene naročnike prosimo, da pri poravnanju naročnine ▼ decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra 3.50 lire za »Slovenca«, 1 liro za »Slovenski dom«. Nova q|jna za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) bo stopila za »Slovenca« v veljavo s številko, ki bo nosila datum 16. novembra, za »Slovenski dom« pa s številko z datumom 18. nov. Uprava »Slovenca« in »Slovenskega doma« vine, ld se že bore z orožjem v roki hi ki so na la način pokazali svoje junaštvo ter pripravljenost žrtvovati za osvoboditev domovine izpod boljševizma svojo življenje. Z odborom stoje milijoni ljudi, ki so zbežali pred boljševizmom in ki posvečajo vso 6vojo silo skupnemu boju. Z njim so tudi številni milijoni bratov in sestra, ki trpe pod jarmom S'aIinove tiranije in si žele ure osvoboditve. Častniki in vojaki osvobodilne armadel S krvjo prelita, v skupnem boju, je bila zapečatena bojna pripravljenost vseh borcev raznih narodnosti. Mi vsi imamo skupen cilj. Pogoji morajo biti za nas vse enaki. Le enotnost vseh oboroženih protiboljševiških sil narodov naše domovine bo vodila k zmagi. Ne izpustite iz rok orožja, ki ste ga prejeli. Bodite enotni, borite se brezobzirno s sovražnikom narodov, boljševizmom in njegovimi pomočniki. Pomislite na lo, da vas čakajo trpeči narodi naše domovine. Osvobodite jih! Rojaki 1 Bratje in sestre, ki ste v Evropi! Vas je več milijonov, vaš povratek kot polnopravnih državljanov domov je mogoč le po naši zmagi. Od vas zavisi uspeh našega boja. Pomislite, da delate le za skupno stvar, za junaško osvobodilno armado. Podvojite svoje napore in uspehe svojega dela. Častniki in vojaki rdeče armade! Končajte svojo zločinsko vojno, ki služi le zasužnjenju narodov naše domovine. Naperite orožje proti boljševiškim uzur-patorjem, ki podjarmljajo našo domovino in ki jo izročajo lakoti, brezpravnostni in trpljenju. Bratje in sestre v domovini! Ojačite svoj boj proti Stalinovi tiraniji, proti roparski vojni. Združite vse svoje sile v boju za odvzete pravice ter za pravičnost in blagostanje. Osvobodilni odbor ruskih narodov vas poziva vse k enotnosti ter k boju za mir in svobodo.« Budimpešta. Budimpeštanski listi poročajo o izjavi bivšega madžarskega šefa generalnega štaba Johanna Voer-roesa, ki je prebežal k Sovjetom. Madžarsko časopisje pripominja, da je bil Voerroes koruptna pojava ki si je pridobil pri državnih dobavah veliko premoženje in dve hiši v enem letu. Značilno je za tega izdajalca, ki je bil prej protižicTovsko usmerjen, da nastopa sedaj kot moskovski plačanec ter izdaja Židom prijazne izjave. GUNNAR GUNN ARSSONt Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 5 8 Še zmeraj je snežilo. Neumorno je zima usipala svoj sneg — usipala ga je enakomerno na dobre in hudobne, na pametne in neumne, na razumne in lahkomiselne, na bogaboječe, zakrknjene ali ravnodušne ljudi — vsi so dobili svoj delež. Sneg ne pozna nobenih stanovskih razlik in ljudi, živino, zrak, zemljo in morje — v6e obdaja z isto brezskrbnostjo. Čednost, stan, vera, — ljudje s srcem ali samo gobezdači in le mastno meso — sneg jih ne razlikuje in ne pozna — niti po imenu ne. Sneg pozna le svoje poslanstvo — in ta je — da se usipa izpod neba — ob tem in tem času, na teh in teh krajih, kamor ga je pač poslal zračni tok. In usipal se je. na gosto, neprestano. Če je kak človek v njem zašel, ie bila to njegova stvar, zakaj pa ni bil dovolj pameten! In če je nato nehal tekati okoli, vpiti in klicati, ga je pustil sneg brezbrižno, da se je v njegovih mehkih blazinah umiril, in brezbrižno je izvedel svojo bridko, po naravi predpisano dolžnost: pokril je človeka, tako da ni bilo nobe- nega človeka več. Čez eno uro ali dve, je bilo to, kar ie bilo doslej človek poln življenja, ki je po razmeroma poštenem in koristnem življenju nenadoma, dasi vešč potov, begal okoli v snežnem metežu, klical na pomoč, upajoč, da jo dobi, — je bilo to le še mrzla in toga, 3 snegom pokrita stvar: mrtev predmet — nezmožen vsakršnih občutkov. Nemir srca, misli, polne strahu — vse to, kar se naziva življenje — ie ugasnilo v poslednjem vzdihu ... Telo, ki je šo pravkar drgetalo do poslednjih vlakenc ocT obupa in smrtne groze, se je že začelo razkrajati in spreminjati v hranilne snovi za zem-lio. A kaj se je sneg za to zmenil? Sneg je bil nedolžen. Storil je le svojo dolžnost, izvajal je lo svoj namen. Če jc kaka ladja z mahedravimi jadri, vsa zasnežena in poledenela, begala po morju zdaj sem zdaj tja, ker ni mogla zaradi meteža po več tednov izmeriti višine sonca in ni videla nobenega nebesnega znaka, ki bi mogla po njem uravnati svojo smer, ali ker so bližnji, z rudami bogati hribi povzro- čili nemir v živčno drhteči kompasovi igli, — kaj je to brigalo usipajoči se sneg? Njegova naloga je bila le, da se je U6ipal. In zato se je usipal... čeprav je s tem zakril čeri in druge nevarnosti na morju, pota in rešitve za izgubljene popotnike — kaj je bilo tega snegu mar? če bi bil mogel misliti, bi so bil pričkal, češ. kakor ima on r* ...... vw, ......... - - ■ * — " -- svoj namen, ki ga mora brez godrnjanja izvajati, prav tako imajo tudi druge reči in stvari, ladje in ljudje svojo nalogo, ki jo morajo slušati. Njih spremembe pa njega prav nič ne brigajo. On je moral le snežiti... In še zmeraj je snežilo. — In potem so nekega dne zagrmeli 6treli skozi snežni metež. Holmefiord-ski meščani so prisluhnili. Le kdo bi bil streljal? Kdo bi bil šel v tem vremenu na lov? In kaj bi tudi lovil? Saj menda vendar ni... Strel je sledil strelu... Resnično — to so bili streli na pomoč! • Severno od Holmefjorda se je ponesrečila ladja z zimsko zalogo za podružnico vrtfke O. Scheving in sinovi; ondi, kjer prenehajo nizki hribi v zmeraj nižji in ožji zemski jezik, da se slednjič — nekako tričetrt milje od kraja, — končujejo v dve grebenini. Od tu si mogel ob času oseke suhih nog dospeti na bližnjo prebenino, medtem ko je bila zunanja zmeraj pod vodno gladino, in je bila nakazana po kipenju in vrvenju valov. Po več dni trajajoči vožnji v snežnem metežu, po vožnji ki je imela dvojni cilj, da se s pomočjo kipečih valov ne približa preveč bregu, in da hkrati, sledeč bolj nagonu, ostane v bližini Holmefjortfa, da bi uporabila tudi še tako majhno priliko in se spustila v fjord in prišla na varno za otočke, je bil kapitan slednjič podlegel utrujenosti in zaspanosti in je bil prepustil dnevno stražo prvemu krmarju. A čeprav je kapitan — ki se je kar v obleki vrgel na ležišče in je koj otrpnil v svinčenem spancu do smrti utrujenega človeka, ki je bolj popolna nezavest ko pravi spanec — spal samo uro dolgo, ko se je zgodila nesreča, se je bil koj zbudil, ko se je gugajoče premikanje končalo s sunkom, ki je pretresel vso ladjo. Nn glas preklinju-joč je planil iz kabine, ko je opazil, da je barka stala. Na stopnicah je trčil na pomorščaka, ki je bil pritekel, da bi ga zbudil, nato je stekel h krmilu, ne da bi zinil besedico, prvega krmarja jo odrinil z boksarskim sun-kojn, da se je kar zakotalil po poševno ležečem krovu in je nato z besnim glasom začel ukazovati. Pa se ni dalo nič storiti. Barka se je počasi zvrnila na pol na stran spričo težkih udarnih, morskih »..'.ov, nalo je mirno topotajoč tako obležala in se dala preplavljati. Posadka je sporočila, da ima bar- tično zelo prikiadno z ozirom na Hinje, je bil del bojne skupine na Dečji gori takoj napadena od neke brjgade, seve brez uspeha. Te enote so po polurni borbi naredile protinapad ter brigado raz-podile na vse štiri vetrove. Obležalo je 40 tolovajev. Edinice, ki so bile umerjene k Ilinjam, 60 vas zavzele v naskoku, ki je traja! samo nekaj pičlih minut. Ob tej priliki je obležalo 21 tolovajev. Del teh enot se je obrnil potem k Dečji gori, tej brigadi v hrbet. Ta del je pobi! še 13 roparjev in 2 ujel. Zaplenjeno je bilo nekaj strojnic in streliva. Po kralkcm počMku je šlo pa naprej. Pri Gradencu so naleteli na tolovajsko bolnišnico, katera je bila seveda temeljito uničena. Pri va6i Jame in Lešče je bilo uničenih nekaj tolovajskih za^ed. Prehod domobranskih enot preko Krke so hoteli preprečiti. Vse, kar 60 imeli težkega orožia, so koncentrirali v ta namen. Vendar jim vse to ni pomagalo 8M0 nič. Domobranske enote so prešle Krko in naredile svoje v tolovajskih skladiščih. Tolovajske izgube: naitetih 120 mrtvih ter 4 ujeti. Zaplenjeno precej strojnic (števila nalašč ne povemo), veliko pušk in streliva ter oblek ta šolorskih kril. Domobranske izgube: 2 mrtva, 6 ranjenih, od katerih 2 zelo lahko. Koliko je obležalo tolovajev mrtvih po raznih grapah, kjer jih domobranci pač niso imeli potrebe iskati, ee ne ve. Ravno tako je vprašanje ranjenih tolovajev odprto. iz Trsta Novi obrok tobaka. »Deutsche Adrda Zeitung« poroča: Po odredbi generalnega intendanta za držami monopol bodo dobivali Vojaki, ki imajo živilsko nakaznico s pretiskom MW, odslej namesto 8 gramov 2 grama tobaka na vsak odrezek, in sicer od 13. t m. naprej. Na trideset tobačnih odrezkov prejmejo tudi en zavitek voščenih vžigalic ali pa 2 škatlici navadnih vžigalic. Poziv hišnim starešinam. Hišni starešine za protiletalsko zaščito, ali če so odsotni, njih namestniki, morajo priti na poveljstvo za protiletalsko zaščito v ulici Capitolina št. 29, kjer bodo prejeli navodila, po katerih 6e morajo ravnati ob letalskih napadih. SP0RT Iz namiznega tenisa. Pozivam vse igralko in igralce ljubljanskega zastopstva, da so zanesljivo udeleže sestanka v Setrtek ob 18.30 v posebni sobi restavracije »SlamiS« v svrho pogovora o gostovanju na Koroškem. — Načelnik. Povsod Vam je nn razpolago naša 11 Družinska za leto 1945. s podobo sv. Družine na načelni strani. Omisli naj si jo vsaka naša družinal ka luknjo, ki se ne da popraviti. Ki-penje valov je bilo zmeraj hujše. Barka je zmeraj močneje topotala, sicer se je pa dozdevalo, da prav trdno leži na kleči, ki je bila nanjo nasedla. Luknja na boku je bila zmeraj večja; kar je bilo spočetka razpoka," je bilo zdaj odprtina, ki so se skozi njo grgrajoči pljuski izlivali noter in ven. Blago, ki je bilo namenjeno tvrdki O- Scheving in sinovi, je bilo počasi izplavljeno: žito kar brez vreč, ržena moka, pše-nična moka in ješprenj v vrečah, sladkor v zabojih, prepečenec v skrinjah in sodih. Kapitan je dal vrvje sklo-piti, da se ne bi barka zaradi svoje teže in naskokov valov, ki so preplavljali poševno ležeči krov, premaknila in obrnila. Medtem ko se jo to dogajalo, so venomer oddajali zasilne strele, saj ni bilo niti misliti na to, da bi izpustili čolne, ki bi se koj razbili. Kapitanov srd se je kmalu polegel. Krmar je pozabil na zaušnico; ki jo je bil dobil, in sredi besnečega rjovenja valov so delali kapitan in jjosadka, premočeni do kože, brez posebnega upanja na rešitev, obdani z gostim snežnim metežem, tako da so mogli s pljtiskajočimi valovi obdane obrežne čeri samo slutiti; trudili so se zdaj za grebenino, ki so njeni črni zobci od časa do časa povsem izginjali v belih penah valov, navzlic grozeči življenj; ski nevarnosti so bil i kratki ukazi hladnokrvno izrečeni in izvedeni. Rt. 263. »SLOVENEC«, čefrtelc, 16. novembra 1944. Stran jI Onemoglim w pomeč Kratek pogled v tri ljubljanska zavetišča Kdor }e v času zadnje predvojne težke krize prebiral delavske časopise, je gotovo opazil, kako je takrat našega delavca trlo vprašanje bodočnosti: »Kaj bo z mojo d.užino, če zbolim; kako bomo živeli, ko se bomo postarali?« Plače delavcev so bile nizke, socialno zavarovanje šo ni bilo dobro organizirano. Vpra- Obnova mišljenja ie fiemeSj vsake obnove Vsi smo si na jasnem, da nam da nes ni potrebna samo gospodarska obnova, tudi ne samo obnova pravnega reda, ki nnj bi bolje uredil socialne odnose med ljudmi. Če naj naša obnova nc bo le vnanja in začasnu, mora iti globlje. Obnoviti in zboljšati bo treba ljudi in vse življenje postaviti na krščanske temelje. Ni pa mogoče doseči obnove življenja brez obnove mišljenja, kajti človeška misel hodi pred dejanjem in ga vodi. Prvi pogoj našega resničnega prerodu je torej prerod našega mišljenja. Ko tu govorimo o mišljenju, ga ne obravnavamo kot nek metodični postopek pri razmišljanju. Tudi nimamo tu v mislih logičnega sistema resnic, ki jih sicer teoretično priznavamo, a smo v življenju daleč odmaknjeni od njih. Res, prvi pogoj našega prečiščenja je teoretično spoznanje resnice, a to še ni zadosten pogoj. Pri obnovi mišljenja, o kateri govorimo, ne smemo pozabiti nekih la-tentnih, nezapisanih in celo neizrečenih načel, po katerih skoro nezavedno uravnavamo svoje življenje, pa bi nam bilo vendarle težko priznati, da se ravnamo po teh načelih, ko bi nam jih kdo natančno formuliral. V zadre-l!0 bi prišli, ker bi opazili, kako daleč ie nuše vsakdanje živlejnje od tega, kar morda teoretično priznavamo. Lahko bi dejali, da je ne le naše delo, marveč tudi naše vsakdanje mišljenje, naša celotna miselnost včasih skoraj čisto odtrgano od tega. kar izpovedujemo za svojo vero. Ne da bi verske resnice tajili ali o njih dvomili, mar več pozabljamo nanje in se pogrezamo v življenjski materializem. ta pa nam prehaja že v napačna življenjska načela. Obnova mišljenja mora iti za tem, da nam bodo verske resnice, ki jih sicer izvečine priznavamo, živele v zavesti, da bo naša vera postala de javna. Večne resnice morajo dobiti v našem življenju osrednji pomen, da jih ne bomo imeli le za kratko misel ob redkih urah, nato pa bi nanje pozabili in živeli brez njih. Večne resnice morajo ostati osnova našega ravnanja, verske dolžnosti osnovne življenjske dolžnosti. Včasih imamo o verskih dolžnostih kaj čudne pojme. Njih iz polnjevanje imamo za nekakšen dodatek k vsem drugim opravkorfi v živ-1 jen ju. Kakor moramo plačevati davke, tako se nam zdi, moramo tudi vsa ko leto enkrat k spovedi. Kakor mo ramo vsak mesec plačati stanovanje, tako moramo vsako nedeljo k maši... Tako pojmovanj.e je prva stopnja verske brezbrižnosti, je že izraz materialistične miselnosti. Če se nam zdi, da so verske dolžnosti prav talje vrste, kot kakšne svetne obveznosti, jih bomo brez pomišljanja zanemarjali, kadar bodo to terjale naše materialne skrbi. Materialistične miselnosti — ne čisto teoretičnega materialističnega nazora — je med nami več kot si mislimo. ' . Ali ni znamenje, da počasi zapada-mo materializmu, če nam vse življenje in vse misli izpolnjujejo le vsakdanje gospodarske skrbi, da le redko utegnemo misliti na kaj drugega kot na nakaznice in kupčije z živili? Tudi te skrbi so važne, saj to občutimo, a nikdar se jim ne smemo predati tako, ko rekoč prvič stopil v »javnost«, kakor bi dandanes dejali. Tudi takle mali kmečki palček se rad postavi. Cerkev sv. Martina je bila nabito polna, saj je bila mnogo premajhna za tako množico in tako živo. Kar po pravici povem, da mi o kaki pobožnosti pri tisti maši ni ostalo dosti v spominu, saj tudi nikamor videl nisem, ker m' J« ves pogled zakrival gozd lejiih, zelenih in pisanih butar, ^ Drugi spomin tistega dne mi vstaja: Po beli cesti stopam fantek z butaro mimo domačega kozolca proti domu. Na hribu na desni zelene bukve in me jo tista čudovita pomladna zelen tako navdušila, da nisem občutil ne vročine no utrujenosti. Kako so me doma sprejeli, tega se moj spomin spet ne zaveda. Vem pa, da so oče butaro položili na malo mizo ob vratih, češ da bova drugo že po obedu storila Po obedu je nato nastopil največji dogodek tistega dno: Blagoslovljeno butaro so oče položili na veliko mizo ter jo počasi in resno začeli razvezovati. Smukala sva z vejic zelenje ter ga po-kladala vstran za živino v hlevu. Iz šibic pa sva delala male križce, ki sva jih napravila cel kup. Kar je od prelepe butare ostalo, zlasti brinjev višlček, so vtaknili pod ostrešje, da bodo z njim pokadili, kadar bi žugala huda ura. In potem sva popoldne obšla ves grunt od enega konca do drugega. Na koncu vsakega travnika, vsake njive sva obstala. Oče so z veliko resnobo na vsakem koncu vzeli po en križec ter ga zasadili v zemljo: »V imenu Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Amenl Da bi ljubi Bog blagoslovil to našo zemljo ter nam obvaroval naš dom in nas vsega hudega na duši in telesu!« Še danes, ko v duhu gledam pred seboj postavo svojega očeta iz tistih davnih dni, se mi dozdeva, da je v tistem trenutku moj oče bil pravi 9večenik, ki je opravljal božjo službo. Opravljal jo je sicer, ker je bila taka navada, pa jo je vendar le opravljal iz globokega notranjega prepričanja, da je Bog naš skupni Oče in Gospodar, ki vse vodi in uravnava, mi pa mu moramo biti hvaležni in pokorni. Ko danes vse to premišljam, vedno bolj uvidevam, da so tisti naši stari prednamci, ki so temu mojemu dobremu očetu bili učeniki in vzorniki, znali mnogo bolj moliti tn Boga v resnici častiti, kakor ga je znal sedanji rod i tik pred to narodno nesrečo. | In potem, ko je bil križec v zemljo I zasajen, ko sva se oba pobožno prekri-i žala in tak« reko« blagoslovila mino zemljo, mi je oče začel razkazovali sosednje dele: »Vidiš, tukaj je mejnik. Do tu je naše, ta njiva zraven pa je Fem-čeva, ta na tej strani je Strahova. Tam le na Prelogu mejimo s Prestopčevim v Dragi s Terznarjevim, pod Krajem s Tomšetovim in pod Brco s Štrokljevim.« Naša vas je štela tiste krati samo le kmetije in samo te naše sosede. Danes je že marsikaj drugače. Ampak tiste čase so vsi ti sosedje prav tako stali na svojih ozarah s svojimi malimi sinovi in v zemljo zasajali lesene križce, v.srca pa ljubezen do Boga in te rodne zemlje. Človeku se dozdeva, da to ni tako daleč za nami, saj je Strahovega strica Bog šele tik pred to vojsko poklical k Sebi. Če pa človek šteje leta, vidi, da je od tistih mal preteklo že pol stoletja. In v tem polstoletju se je marsikje v naši vasi dogajalo, da so sedanji mladi pozabljali nauke svojih očetov. Resnično: Tuja učenost je prišla v naše vasi iz naših šol, tuja modrost je zahajala v naše kmečke hiše po tiskanem papirju, tuje navlake so se mladi nalezli v gostilnah in druščinah. In tako se je godilo, da so na cvetno nedeljo popoldne marsikje bile polne pač podeželsko krčme, da so celo v času velikega posta marsikje na kmetih tega dne plesali, da pa so rodne njive pogrešale cvetnega žeg-na in ostajale brez tiste molitve, ki jo je njega dni modri in dobri gospodar izrekal nad njimi v navzočnosti svojih prvorojencev. Marsikateri izmed mladih bo morebiti nos vihal, češ: »Kaj bi tisto, dandanes smo moderni, smo izobraženi, oni nekdaj pa so bili brez izobrazbe.« Kako prazne so take besede! Marsikateri izmed tedanjih očancev res ni znal pisati in brati. Ampak življenjske modrosti je imel v mezincu več kakor jo ima marsikateri moderni polizanec v glavi in petah. Vsakterl Izmed starih, ki so tako učili in delali, je namreč vedel, kaj je njegov namen, komu mora služiti in kaj ter kako delati, da bo svoj namen dosegel. Tega pa marsikdo dandanes ne i ve, &uiw je £miSma tolikšna. Sicer pa niti ni res, da bi dandanašnji rod bil tolikanj bolj izobražen kakor jo bil nekdanji. Moj oče ni bil edini, ki jo znal dobro brati in pisati, pa ni nikdar šole od znotraj videl. Ravno letos jo minilo 100 let, ko so jo rodil. Potem pa ga je njegov oče vzel v svoj trd uk na kmetiji in pri knjigi. Stari oče je namreč tudi znal pisati in brati. Kje se je on naučil, tega no vem, to pa vem, da jo moj stari oče svojega starejšega sina najprej sam učil, nato pa šo dekana Burgarja prosil, da ga je vzel v svojo šolo v farovžu. Danes lahko rečem, da je bil marsikateri dečko iz tiste dobo mnogo bolj izobražen, kakor je povprečni fant danes, ko prestano vseh 8 razredov ljudske šole. Ko sem bil v gimnaziji in sem se pred očetom rad postavljal s svojo latinščino in zgodovino, misleč, da oče vsega tega ne razume, me je nekega dne hudo presenetil. Kar na lepem me začno spraševati: »Kako že pravi Seneca?« Jaz sem komaj vedel, da je bil Seneca rimski modrec, kako neki naj "bi vedel, kaj je pisal. Pa mi je oče začel razlagati, da sem se čudil in so šo danes čudim, koliko zgodovine je ta mož znal, koliko svetnikov je do podrobnosti poznal, kako je znal katekizem in sveto pismo, zlasti evangelije! Koliko izrekov modrega Si-raha sem kot mladenič slišal prvikrat iz njegovih ust. Vse to mu je bilo ne kaka puhla učenost, marveč le življenjski napotek v lepih in hudih časih. Ti ljudje niso bili kaki pusti mračnjaki, marveč veseli in pogumni Slovenci. Da sem Slovenec, sem prvikrat slišal iz ust svojega očeta, ko morebili niti pet let nisem bil star, komaj da so spominjam, tako majhen sem še bil takrat. Dobro se spominjam, da mo je očo prvi naučil pesmi »Naprej zastava Slavo!« On je bil tistin, ki mi jo otroku, ki še v šolo ni hodil, na široko pripovedoval, kaj in kako je bilo takrat na .Tančem in zakaj je prav za prav vse to bilo. In od tistih otroških spominov daljo sem ostal, kar sem — Slovenec, kar jo zasluga mojega očeta. Bog mu poplačaj vse to tn Se drugo, kar je dobrega vsadil v otroško srce svojega sina. Bog poplačaj tudi vse, J6 27 | 28 29 :I0 31 32 lil 35 a t; 3? 38 39 40 ti 1 42 Vodoravno; 1. potomec, 10 planinska plica, 11. vodna žival, 12. osamel, 13. eza, 15. del hiše, 17. pomoč, 20. neobut, 22. travnik, 24. stara mera, 26. rimska bo-jinja, 28. zakonski drug, 30 grič v Ljub-jaai, 33. kazalni zaimek, 35. hšp, 36. kra-lica za tega leta, 37. osebni zaimek, 39. plod, 40. vrsta zemlje, 41. štajerska reka, (2. piraraa. Navpično: 1. del obraza, 2. reka v severni Španiji, 3. Noetov sin, 4. kratica za lanskega leta, 5. celina, 6. kratica za akademski naslov, 7. nabrana vrsta, 8. egip-ianski »veti ptifi. 9. lesena posoda, 13. prepiri, 14. čevljarska potrebščina, 16. dva 17. konica, 18. oče, 19. vrv (srbohrv.), 21, turški plemič, 23. vrsta odeic, 24. naslov Sienkiewczevega romana, 25. ruska reka, 27. del obleke, 28. čebelji izdelek, 29. hrastov plod, 31. dlaka, 32 čut, 34. svetopisemska oseba, 36. pod, 38. skrajen veznik, 40. kemični znak za iridij. iciRinusflMBDBaBanuBum Mnogi so Ze upoštevali nasvete, ki e priobčujejo dnevno v časopisih in so roefi v stanovanjih notranja okna ln fih ipravili aa varna mesta v kleti ali sobah za omare itd. Priporočamo, da to i lastnem interesu storita vsi čimpreje, da ne bo prepozno. Zahvala Vsem, ki so na§o nepozabno mamo, gospo m spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom, g. doc. Merljakovi, g. prof. dr. Lušickemu ter ČČ. sestram za ves trud. Sv. maša zadušnica za drago rajnico bo jutri v petek ob /*7 v stolnici. Ljubljana, 16. novembra 1944. ŽALUJOČI OSTALI. Sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da nam je po kratki bolezni umrla 15. novembra t. 1. sestra in tela, gospodična bana Zoric učiteljica v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 17. t. m. ob dveh pop. z Žal, kapela sv. Janeza, k Sv. Kriiu. Maša zadulnica se bo darovala v četrtek 23. t. m. ob osmih zjutraj v cerkvi jfarijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sožaija. Ljubljana, dne 15. novembra 1944. Žalujoči: Marija Ravnikar, sestro; dr. Jelko Ravnikar, nečak in ostali sorodniki. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega nlllllllllllllllllll* I 9. november v Kranju. — Zaradi spo | mina na tiste, ki so se pred leti žrtvovali za novo veliko Nemčijo, so imeli | tudi v Kranju, na pokopališču junakov. | veliko slovesnost, ki so se je udeležili . razni odličniki. tako Gauleiter Thimel, policijski generalni major Harm, poveljnik varnostne policije Persterer in drugi zastopniki stranke. Slavnostni govor je imel okrožni vodja dr. Hochsteiner, a Hitlerjeva mladina je zapela primerne pesmi. Druga prostovoljna dajatev sladkorja za I. 1941-45. Pod tem naslovom poroča »Kftrntner Zeitung« z dne 14. novembra t. 1.: Predsednik glavnega združenja nemškega sladkornega in slaščičarskega gospodarstva je kot drugo prostovoljno dajatev sladkorja za 1 1944-45 določil dan 6. november t. 1. Od tega dne dalje se bo pobirala 10odstotna prostovoljna dajatev sladkorja. Smrtna kosa nn Gorenjskem. Na vzhoduem bojišču jc pudel nižji policijski stružmojster Jožef Slatner iz Tržiča. — V Tržiču je umrla in bila ondi 12. oktobra t I. pokopana Gabrijela Pogačnik. — Na vzhodnem boji- _ šču je padel grenadir Jakob Bogataj g iz Kranja. — -Na Jesenicah je 15. okt. s t. 1. umrl delovodja Jakob Kleč, v |= Javorniku pa 24. oktobru t. 1. 49 letna jj Marija Olnh, a v Štehanju Marija Kri- g stan, posestnica. — Na severneiu boji- g šču je padel desetnik Stanislav Mavec g iz Gonobice, na vzhodnem bojišču pa g grenadir Franc Lavrinc. — V Koritu j= na Koroškem je umrl naddesetnik, g sin-cdinec, Josip Karničer. Na vzhod- g nem bojišču je padel Janez šošteršič g iz Brnc, desetnik. - Na Jesenicah je g umrl delovodja Franc Gcstiša, a v s Suhadolih posestnikov sin Franc Jarc. g V Strnževem pri Kranju je umrla po- g sestnica, 40 letna Marija Sumi. s U Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Vožnje reševalnega avta Zaradi nastalih tehničnih ovir reševalni avto nekaj dni ne bo vozil. To v vednost prebivalstvu, da se ve ravnati pri prevozih bolnikov in poncsrečenccv v bolnišnico. Dolge vrste za nogavice Pred dnevi so stale dolge vrste ljudi pred vsemi Vidmarjevinii prodajalnami, kjer prodajajo nogavice. Ljudje so čakali več ur; nazadnje pa so mnogi odšli praznih rok. Bile so dolge vrete na štirih krajih mesta. Pred škofijo se je vrsta raztezala tja do starodavnega rotovža. V vrati ao stalne po tri osebe. Zelo dolga vrsta je bila pred Vidmarjevo podružnico v Prešernovi ulici. Ta je segala tja do glavnih stopnic frančiškanske cerkve. Tretja vrsta, tudi primerno dolga, je bila pred banko Slavijo na Dunajski cesti. Četrta pa na Gosposvetski cesti, ki je segala tja do znamenitega Figovca. Nekaj Detavci sposobni sa Izdelavo drv — se sprejmejo pri Ravnateljstvu državnih gozdov, Puccinijeva 9 (palača Pokra-jinske hranilnice). — Prav dobei zaslužek v akorda. — Razne ugodnosti: dodatna karta ta najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d. - Kupimo sirojček za rezanje krafea v debrem stanju Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod geslom: »Strojček za rezanje kruha« štev. 10089. ■■■■■■■■■■■■■■■B BBBBBBBBBB dni teh vrst ni bilo več. Prve kače so || namreč dobile le številke za vrstni red, g ali ako hočete — prednaročbo. V torek g popoldne pa so se ljudje spet postavili v g vrsto pred vsemi štirimi prodajalnami g kljub slabemu vremenu, ko je močno sne- ff žiio. Prodaja nogavic je bila določena na g 10. uro, kar je bilo od tvrdke uradno jav- g Ijeno v izložbenih oknih. Ze okoli 13 so g se postavilo p^d vsemi prodajalnami || prve »nogavičarke« — taiko so ljudje || krstili uboge kupovalke — in so vztrajno r| čakale, da eo odprli prodajalno. Živilski trg v brozgi in dežju Ni čudno, da se je napravila tudi na g Vodnikovem živilskem trgu velika, vsem jj nezaželena brozga, ki je zelo ovirala '== tržni promet. Zaradi slabega vremena je ls bil trg 6kora,j mrtev. Treba je izreči ve- g liko pohvalo veem onim branjevkam, g Trnovčankam in Krakovčankam, ki so v jg sredo priš!" na trg, da bi kljub dežju pro- g dajale zelenjavo in vrtfiino. Mnoge so j= raje oetale doma na toplem. Trg je Imel g v sredo to posebnost, da je neki okoličan 3 ]>ripeljal voziček želj nalili glav. Začel jih = e na drobno prodajali, ko ga je prekinila || sirena. Trg je bil zato kmalu izpraznjen. s Pred posebnim sodiščem Pred posebnim sodiščem so se v po- g nedeliek nadaljevale razprave proti ne- g katerim živinorejcem, ki so bili ovade- s ni, da so v prvih šestih mesecih mlekar- g skega leta oddali mnogo premajhne koli- g čine mleka Prevodu. Obtoženci so nava- g jali v svoje opravičilo in razbremenitev s najrazličnejše razloge in izgovore. Ne- gj kateri so bili obsojeni na denarno kazen gj od 250 do 1000 lir. Sodbe so postale ta- = koj pravomočne. gj Nesreča pri. dela g Z zidarskega odra je pade! štiri metre g globoko in ei zlomil levo ključnico 61 let- g ni France Blaiii, upokojeni voznik cestne -električne železnice. Podeželski ponesrečenci Pred dnevi ei je na Raikeku pri padcu ^ zlomil levo nogo Janez Znidariit, 44 letni g posestnik. Spod nsnil je na lepem. — Na g Sv. Joštu pri Vrhniki je padel na občinski g ceeti s kolesa in si zlomil levo roko pet- g najst.le.tni posestnikov sin Joško Kosii. — g; Cecilija Trtnikova, 53 letna žena vratar- g ja vevške papirnice si je doma pri padcu g zlomila levo nogo. Vsi poškodovanci so g bili prepeljani v ljubljansko splošno bol- g nišnico. ® | Prodamo i PISALNE STHOJB dobro ohranjen«, Dol) Se tuamke kopi takoj po najviiji dnevni ceot tvrdka »Everetl«. Prešernova al. 44 BLAGO predvojno, športno za suknjo in novo črno suknjo prodam. Naslov v npr. »Slovenca« pod it. 10102. (i f vafcncl j VAJENKO za prešivanje zgornjih delov sprejmemo. — »Triumf«, Miklošičeva cesta 13. Stanovanja lilefo ENOSOBNO STANOVANJE ali samo sol>o kjer koli iščem. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 10070. te Poizvedbe REVEN DELAVEC sem izgubil na poti od Poljanske ceste do Figovca zavitek (hlače, pulover, kapa). — Najditelj« prosini. naj vse odda proti nagradi na upravo »Slov.« ■ ■■ 11111 umu 1 '"n Ko «0 divjaki videli ladjo v takem položaiu, so mislili, da se jc ponesrečila. Prišli so v velikem številu z dobrim namenom, da temeljito izvršiio svoj posel. Eno uro pozneie se je že približalo ladji dvanajst čolnov. V vsakem je bilo po osem aH deset divjakov. Ko so čolni prišli ie čisto blizu, je mo';tvo dobilo nalog, naj ladjo naravna in se priprsvi na obrambo. Mornarji, ki so bili v čolnu in mašili razpoko, niso utegnili umakniti se. Dva čolna divjakov sta se jim približala. Z ladje sem videl kako je eden od naših, velik, močan in čokat Anglež pograbil divjaka, ga dvignil in ga vrgel ob čoln s tako silo. da je kot mrtev telebnil v vodo. Pole* njega ie Nizozemec tako vneto delal s puškinim kopitom, da se je zdelo, dn je niegov edini posel drobiti črepinje Medtem so pogani v drugem čo'nu bili deleini nenavadnega krsta. V čoinu so imeli dva kotla vrele smole, s katero so mornarji popravljali razpoko. Dva mornarja sta začela vlivati vrelo smolo na divjake, ki so vpili kot ranjene zveri in skakali v vedo. Medtem se je lodja ie naravnala, topovi so biii na svojih mcatih in top-ničarji so že stali z nctilom v rokah . . »Nikar!« sem jim zaklical. »Ne krogle, ampak |uho jim pošljitel To sodr-go bo najbolje ozdravila vroča črna juha. Divjaki pa niso čaka'i zdravilaj ampak so nemudoma pobegnili, mi pa smo bili veseli, da nam ni bilo treba uporabljati topov, ker bi na ta način pritegnili pozornost evropskih ladij, ki so bile v zalivu in tedaj ... Prišli bi iz dežja pod kap zaradi nesrečne naše ladje. Iz istega razloga emo tudi dvignili sidro in odpluli, preden se je v Tonkingu razvedelo o vročem krstu g divjakov. _ Pluli smo veselo proti otoku ror- g mosa, a v stalnem strahu pred nezaže- g lenim srečanjem. Pri omenjenem oto- j: ku smo sa zasidrali, da se preskrbimo | z vodo in živežem. Prebivalci so bili | uslužni, gostoljubni, ljubeznivi in pred- ? vsem pošteni. Zdi sc mi, da so jih tako | vzgojili nizozemski misijonarji. | Odtod smo krenili na sever ob ki- | tajski obali. Pluli smo ves čas precej j oddaljeni od obale, dokler nismo pri- j šli mimo pristanišč, kjer so se nava- j dno ustavljale evropske ladje Mislim, ( da se je tudi prijatelj prepričal, da mo- j ra biti človek bolj previden pri na- ■ kuou ladje. Koliko ne;.i!ik bi si bila ; lahko prihranilal V še večji zagati Ko smo dospeli do 30 stopinj severne širine, smo sklenili do pristanemo v prvem trgovskem pristanišču, ki naletimo nanj. Medtem ko smo pregledovali obalo, so nam je približal čoln, v katerem je bil star mornar. »Kdo ste? Kaj hočete?« »Portugalski krmar »cm in prihajam, da sc vam ponudim v službo. Tod je namreč mnogo čcjri in nevarnih plitvin.« Rade volje smo sprejeli starčevo ponudbo in povabili smo ga na ladjo. Starec je odslovil čoln in splezal na krov. Rekel sem mu, naj nas vodi v nankinško pristanišče. »Čemu hočete v Nanking?« |c vprašal s čudnim nasmehom. »Da prodamo «voj« blago,« sem mu odvrnil in da kupimo drugo; bombaž, surovo svilo, čaj in kar še dobimo.« »Za to lahko greste v Makao in boste naredili še boljšo kupčijo.« S prijateljem sva vztrajala, čei, da hočeva na vsak način v Nanking Starec pa je vztrajal za Makao. Ko 6em videl da ga ne moreva pregovoriti, sem mu dejal, da imam namen nadaljevati pot proti Pekingu, ker bi rad videl nebeškega cesarja in še druge zanimivosti glavnega mesta. (Dalj* prihodnjič.) I IEL KINO »MATICA« "" Barvno veledelo »IMMENSEE« Kristina Soderbamn Čari Kaddntz, Paul Klinger Predstave ob lf !n 18. TEL MIMO »SLOGA« "" Prekrasna drama po romanu Giintherja WeisenborM »DEKLICA IZ FANOJA« Brigitte Horney, Joachim Gottacbalk P r e d s t a v o ob 1( In 18. IEL 21-21 KINO »UNION« Flim mladostne romantike »NEVARNA POMLAD« Olga Cchova Winn'e Markus. Slegfrlod Breuor, i'anl Dnhlke itd. P r o d s t a v e ob II ln 18. s M Eno uro pozneje se je približalo ladji dvanajst lolnov. iiillllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllM .....mu..................................................................................... ■it—hiti* rannm * A. M. BASIČ« MC50L 16 S temi besedami se je Lavra vrgla na kolena k materini postelji. »Oh, zlata hčerka moja, ti ne veš, koliko sem že pretrpela. Do sedaj si še bila srečna. Pa da ti s kako besedo uničim zadovoljnost?« «0, jaz že davnp nisem več arečna. Mar misliš, da ne vidim, koliko trpiš? Misliš da ne razumem? Hotela sem včasi kaj izvedeti od Lucije in Jakoba, pa nič. Vem, da jima je marsikaj znano, a oba molčita. Ona dva delite trpljenje in muko s teboj, iaz sem pa tujka pri vas. Pa sem vendar hčerka. Zakaj je to tako?« »Ne tako, Lavra I« Grofica se je zamislila: Zakaj pa ravno Lavra ne bi smela spoznati materine skrivnosti? In zakaj se je sedaj tako odločno oglasila? Kaj morda hčerka opaža, da mati gine in da je ne bo več dolgo? In da hoče zato še danes čuti resnico? . .. Nikdo še ni pogledal nikogar tako presunljivo kakor sedaj mati hčerko. Vzdignila jo je, privila k sebi, poljubila na čelo in rekla: »Še ena nesrečnica več bo na svetu, Bog ti naj pomaga s svojim blagoslovom! Tam je ključ in v gornjem desnem pre- dalu one-le mizice najdeš knjižico. To je zgodba mojega življenja. Lavra, veruj mi in — ljubi mel« Hčerka je, da ei mati ne bi premislila, skočila po ključ, hlastno vzela knjižico z naslovom: Nedolžna seml in pobegnila z njo v drugo sobo. ra. Tako je torej Lavra s šestnajstim letom izvedela za vzrok muk in globoke žalosti svoje matere. Posledica je bila, da se je a tem tudi njej zagrenilo življenje. Dobra hčerka se je še bolj potrudila, da bi tolažila žalostno mater in ji razganjala oblak« skrbi. Saj razumela jo je sedaj popolnoma, Lavra je mogla govoriti o svojih starših, prednikih in bratih ne samo z materjo, ampak tudi z Lucijo in Jakobom. In koliko je poizvedovala! Nikoli ji ni bilo dovolj vprašanj, odgovorov pa je bilo vedno premalo. Za njo je bila važna vsaka malenkost. Kake je i meda oči tista, kako je govoril oni, kake navade so imeli, kaj je koga' najbolj zanimalo. Opisovati »o ji morali vsakega posebej. Slike, ki jih jo pokazala mati, so bile premalo za njo. Še več, že več; živih barv hoče! Najbolj jo je pa sedaj peklo, da bi izvedela, kje je oče z bratoma. In za to ve bankir v Londonu. Lavra je čisto na tihem brez materinega znanja pisala v London, da bi kaj dognala, pa je dobila samo kratek in angleško hladen odgovor, da Walles ne srne in ne more povedati več kakor to, da je Angel umrl pred dobrimi petnajstimi leti na potu v Ameriko. Za vse drugo je pa grofu Egonu obljubil strog molk. Novica o Angelu' je Lavro bridko zadela, vendar pa se je ni tako močno lotila kakor matere. Saj ona se svojega bratca sploh spominjala ni. Le toliko, kolikor ga je poznala po sliki. Pač pa je grofica Marija le e globlje utonila v svojo nemo bol. Zdravnik je prihajal vsak dan v dvorec h grofici. Zdravilo za zadravilom, vsar ko brez uspeha. Lavra je bila vedno ob grofičinem vzglavju in bilo se je bati, da bi tudi ona zbolela. Zato ji je zdravnik naročil, naj si najde razvedrila ali opravek izven doma. Saj materina bolezen ni. tako nevarna, da bi morala vedno biti poleg nje. Lucija in Jakob sta čisto dovolj za postrežbo pri hiši. Na zdravnikov migljaj se je Lavra po dovoljenju materinem rada odločila za poklic usmiljenja. Saj to je bilo čisto po njenem dobrem srcu: Obiskovati in tolažiti bolnike. Pri-marij bolnišnice jo je rad sprejel. Minilo je samo nekaj dni, pa so jo že vsi bolniki poznali. Veselje se je razlilo po licih bolnikov in usmiljenk kadar se je prikazala Lavra. Če je pa kdaj izostala, že skoraj nekaj ni bilo v redu. Redkokdaj je prišla brez malega darila: Temu z do-voljenjeift zdravnikov kak prigrizek, onemu robec ali nogavice, prebolelim pa tudi denar za pot. In prijaznih besed, da se je vsakdo čutil poživljenl Razume se, da je vse govorilo o mladi kontesi in bolniki so jo hvalili na vse pretege. Sedaj jo je prav spoznalo vse mesto. In ona je tudi poznala vse ljudi. Vsakega sramežljivega siromaka je iztak-nila. Taki so zaman zakrivali svojo bedo pred svetom. Delila je, da levica ni vedela, kaj dela desnica. IV. »Gospodična grofica, gospodičnal« je klicala sestra Avelina mlado dekle, ki se je ravno bila napotila iz bolnišnice. »Kaj je, sestra?« se je ustavila Lavra. »Oprostite, grofica, tam v zasebni sobi je mlad Anglež. Sestra Silvija je davi šla v Split, jaz pa ne znam angleški. Prosim vas, pomagajte mi!« »To že, ali jez ne znam angleški.« »O, on prihaja iz Italije ln zna menda kai italijanski.« »A, potem že. Pojdiva!« Po hodniku sta govorili o Angležu in Lavra je čula, da je prišel od nekod z ladjo »Panonijo« ter se tik pred Izkrcanjem v temi na krovu precej pobil. Zlasti nogo si je ranil ob vretenu za spuščanje sidra. A vse kaže, da bo čez osem dni že dober. Saj je mlad in zdrav. Samo če nima diabetične krvi, kar je menda izključeno. Bolnik je ležal v lepo obeljeni, C"-sti in svetli sobi. Skozi okno se je vid...a bujna šuma in tam dalje je bilo široko morje. Ko je črnooki, lepi m čisto obriti mladenič zagledal mlado deklico, jo je spoštljivo pozdravil in na njeno vprašanje, da-li razume italijanski, odgovoril: »Popolnoma.« Lavra je pri sestri poizvedela, kaj ga naj vpraša. »Jaz ne vprašujem njega, le on je prej nekaj hotel. Mlada grofica je tujcu raztolmačila sestrine besede in on je povedal, da je prej samo vprašal, zakaj danes ni zdravnika. »Povejte mu, da ob petkih prihaja popoldne.« Lavra je raztolmačila, tujec se je nasmehnil in zahvalil. To je bilo tistikrat vse. Anglež je potem večkrat česa potreboval. In vedno je morala Lavra s sestro na pomoč. Z lahkoto sta izvedeli od njega, da je prišel iz Amerike, da je že bil na Francoskem, v Švici in Italiji, da je po študijah jurist, ali da kupuje zasebno in pri razprodajah znamenite slike, umetnine in razne starine. Pripovedoval je o svojih zgodbah in nezgodah ter opisoval življenje in razmere v Ameriki Lavra jo jako pazljivo poslušala zanimivo pripovedovanje in je sestri na kratko tolmačila besede zgovornega tujca. FOi »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno! Jož« Kramarič — Herausgeber, izdajatelji Joško Krošeli — Schrlftlelter. nrednlVt Janke Hafner Slovenska Akademija znanosti etaesd * sedan SEOVENBC 16. novembra 1944 46. Četrtkova stra N Eden izmed pogojev za uspešno znanstveno delovanje je tudi zbranost. Le znanstvenik, ki se je popolnoma posvetil enemu samemu cilju, more globoko in plodovito prodirati v skrivnosti svoje vede. Zato se zelo težko posveti samo svojemu delil, kadar zunaj njegove delovne sobe valove zunanji družabni pretresi, če le imajo toliko vazDost, da ga kot odličnega člana družbe potegnejo v vrtinec družabnih problemov, ki se morajo zaradi javne blaginje rešiti. Ena glavnih družabnih ovir pri umskem delovanju pa je vsekakor vojna. Zato je med Rimljani tudi nastal znani rek: Inter arma si-lent musae. Če motijo pri delu umske delavce že vojni časi, koliko negativnega vpliva more znanstvenik šele občutiti, če je njegovo domovino zajel val revolucije! ! Vendar nam je ob vsem tem jasno, da tudi v tako težkih časih, ko mora spregovorili orožje, znanstveno delo v narodu ne sme prenehati; saj je narod le kakor en velik organizem in veljajo zanj skoraj isti zakoni kakor za živo bitje. Tudi kulturno delovanje naroda je podobno delovanju enega samega znanstvenika, če učenjak le za nekaj časa popusti napetost svojih znanstvenih raziskavanj, se mu to takoj maščuje pri njegovih uspehih in nadaljnjem delovanju — vršini n jegove znanstvene kvalifikacije in njegove gibčnosti pri delu tako občutno padeta. Blaginja naroda v sedanjosti in bodočnosti zato zahteva, da tudi v težkih vojnih časih vsi, pred vsem znanstveniki in umetniki, nadaljujejo s svojim umskim delom. Če pa natančneje pogledamo v knjigo kulturne zgodovine evropskih narodov, opazimo, da rek Inter arma si- lent musae ne drži popolnoma. To opazimo že v tej vojni. En sam veliki dokaz za to je delo naše Akademije znanosti in umetnosti. To nam potrjujejo tudi drugi narodi. Francozi so samo v letu 19-12 izdali 7008 knjig, od katerfh je 603 verskih, 325 filozofskih, 409 medicinskih, 803 tehniških, 1090 pravnih, 947 zgodovinskih in zemljepisnih' in 1935 leposlovnih del. Slovaki so v času vojne ustanovili svojo akademijo znanosti in umetnosti, češko leposlovje se je v tem času obogatilo s čudovitimi deli. Če gremo v preteklost, moramo gotovo na prvem mestu imenovati našega barona \cga, ki je ob grmenju topov računal svoje logaritmične tabele, katerih pomembnost še današnji svet obilno potrjuje. Kljub burnim časom, ko so imele italijanske države neprestane boje med seboj, so tam v onih časih rastli pesniki, ki segajo med vrhove italijanske lirike. Omenjamo samo Uga Foscola. Pa tudi okupacija ne sme pravega znanstvenika pri delu ovirati. Tudi v tem nam daje preteklost zgled. Arhimed je kljub bližnji vojni vihri nadaljeval svoje delo, ki jo imelo za razvoj geometrijo tolikšen pomen. Iz vsega tega moremo torej spoznati, kako možno, potrebno in celo nujno je znanstveno delo tudi med vojno. Da se narodu tudi med vojnim časom ohrani prava kulturna vršina, so poklicani delati vsi kulturni in znanstveni zavodi, pred vsem pa akademije znanosti Ln umetnosti, najvišje kulturne ustanove, ki jih narod vzdržuje, da ga vodijo proti vrhu resnične kulture. Zato bomo danes celo stran posvetili pregledu, kako je svojo nalogo me J vojno izvrševala tudi naša slovenska Akademija znanosti in umetnosti. So! HaHornema molka Preden govorimo o dehi naše Akademije znanosti in umetnosti, moramo omeniti posebne razmere v našem kulturnem življenju, ki so nastopile, ko so komunisti pri na« napovedovali kulturni molk in z represalijami grozili vsem tistim, ki so s svojim delom javno nastopili proti temu komunističnemu zlcčlnu na.! našo kulturo. Ko so po zlomu bivše jugoslovanske vojske italijanske čete prišle v Ljubljano, je izdajanje slovenskih znanstvenih in umetniških publikacij nekoliko zastalo, dokler se namreč italijanska okupacijska uprava ni uredila. Ko j>a so Italijani dovolili še naprej izdajati sadove slovenskega duha. so vse kulturne ustanove, razen komunistično pobarvanih, nadaljevale z delom. Komunisti v Sodobnosti in Ljubljanskem Zvonu pa so spoznali, da jim bo sedaj njihovo rušilno pisanje prepovedano, neutralnega leposlovja, kakor 6o ga oni propagirali in zahtevali pri svojih nasprotnikih, pa jasno niso hoteli ustvarjati. Zato so najprej pod krinko denarnih težav ukinili reviji Sodobnost in Ljubljanski Zvon. Ob tem dejanju so pokazali vso boljševiško naravo, ki so jo do tedaj še prikrivali. V zločinski zavisti, da bocfo poštene slovenske kulturne ustanove nadaljevale s svojim graditvenim delom, oni pa ne bodo mogli več imeti vpliva na maso,' so se odločili, s terorjem prisiliti vse kulturne delavce, da bi se pridružili kulturnemu molku. S tem dejanjem so dobro pokazali svoje sebične in obenem popolnoma boijševiške metode, ki narekujejo: vse brez usmiljenja uničiti, samo da bomo lahko prišli do nadvlade. Tako nam ne bo treba šele potem rušiti, začeli bomo lahko takoj s svojo boljševiško vzgojo množic. Seveda so se temu zločinskemu po-četju uprli vsi pravi slovenski znanstveniki in vse kulturne ustanove. Zopet je vzcvetelo znanstveno in umetniško življenje slovenskega naroda. Kmalu po okupaciji smo imeli v Ljubljani celo vrsto glasbenih, slikarskih in kiparskih prireditev in razstav. Tisto poletje je drama izjemoma delovala tudi med počitnicami. Naši največji znanstveniki so znova izdajali sadove svojega dela. V tem boju za ohranitev slovenske kulture je Akademija znanosti in umetnosti kot naša najvišja kulturna ustanova opravila vodstveno in nad vso odlično delo. Ona nam je olajšala stališče pred italijanskim okupatorjem, ker mn je pokazala s svojimi deli in deli svojih članov, kako visoko kulturen, čeprav majhen narod smo mi in cfa zaradi tega zaslužimo vse priznanje. Velike italijanske akademije znanosti in umetnosti so navezale z našo akademijo močne stike. Ker se je Akademija znanosti in umetnosti tako močno uprla zločinskemu propagiranju kulturnega molka, nam je ohranila med okupacijo kulturno življenje in zasluži samo s tem velikim dejanjem — mimo odličnih medvojnih publikacij — naše največje priznanje in hvaležnost. Delo Akademije znanosti in umetnosti med vojno Slovenski narod se je moral dolgo boriti, da je dobil lastno akademijo znanosti in umetnosti. Kakor hitro smo v Ljubljani po prvi svetovni vojni dobili slovensko univerzo, je postala naša ©ajveeja želja ustanovitev slovenske akademije znanosti iu umetnosti- Veleti smo, da bomo le s pomočjo tako jflsokib kulturnih ustanov mogli uspeš- no razviti svoje kulturne moči in se meriti z ostalimi evropskimi narodi. Dolgo je trajalo, da so se merodajni krogi sploh začeli zanimati za ustanovitev slovenske akademije. Šele 21. marca 1937, ko sta bila od Slovencev v vladi dr. Korošec in dr. Miha Krek, je bil prosvetni minister prvič javno interpretiran in je dal pozitiven odgovor glede ustanovitve slovenske akademije. 24. julija 1937 pa je ministrski svet na seji soglasno sprejel poročilo prosvetnega in finančnega ministra o ustanovitvi ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti. Svet je sprejel takšen zakonski načrt za ustanovitev akademije, kakršnega je tedanjemu prosvetnemu ministru predložil rektor Ramovš že 2. jan. 1935. 11. decembra 1937 je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor društva Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Po desetletnih težavah smo Slovenci tako nekaj let pred izbruhom vojpe dobili svojo najvišjo znanstveno ustanovo. Vodstvo Akademije zasluži zato, da je Akademija tudi med vojno in okupacijo kljub kulturnemu molku nekaterih nadaljevala svoje odlično delo, najvišje priznanje. Poleg škode na kulturni vrsini bi Slovenci ob prenehanju delovanja svoje akademije gotovo za več let izgubili to svojo najdražjo ustanovo. Vojne težave Naša Akademija znanosti in umet; nosti je včlanjena v Mednarodni zvezi akademij. Imela je živahen stik z vsemi večjimi evropskimi akademijami. Z njimi si je izmenjavala publikacije in informacije. Na ta način je naša Akademija dobro informirala svoje člane o kulturnem življenju v svetu in o vseh večjih znanstvenih pridobitvah in dogodkih- Z nastopom vojne so seveda nastopile precejšnje težave: zveza z akademijami je bila otežkočena, nastopile so tudi transportne težave. Kljub temu je naša Akademija obdržala ves čas živahne stike z nemškimi (n. pr. Prva pruska akademija znanosti v KonigsbergU, Akademija v Berlinu, Gottingenu, MUnchenu, Dunaju) in tudi z italijanskimi akademijami. Med italijansko okupacijo naše pokrajine je bila Akademija včlanjena v Zvezo italijanskih akademij. Poleg težav glede zvez in transportnih težav so nastopile seveda tudi denarne težave ob izdajanju knjig. Papir in tisk sta se zelo podražila, tako da more Akademija danes izdajati le najvažnejše razprave, medtem ko morajo mnoge druge čakati boljših časov. Denarne vire črpa Akademija najprej iz državnega fonda za akademije. Sedaj dobiva letno okrog 120.000 lir. Poleg tega podpirajo Akademijo mnoge slovenske ustanove, na prvem mestu mnoge ljubljanske banke. Letno podporo 25.000 lir daje Akademiji tudi Ljubljanska občina. Če pri tem računamo še izkupiček pri prodaji publikacij, ki znaša približno 10—15 %, dobi naša Akademija letno okrog 200 tisoč lir dohodkov. Kljub vsem težavam opravlja naša Akademija tako veliko in odlično delo, da jo lahko štejemo med najbolj kvalitetne akademije znanosti in umetno-stiv Evropi. Glavna predstavnica kulturnega življenja Da je glavni namen slovenske Akademije znanosti in umetnosti, svetu posredovati in v pravi luči kazati vrednost slovenske kulture, vidimo iz glav- nih načel, ki vodijo Akademijo pri izdajanju razprav. Glavni namen akademije je izdajati tipično slovenska dela, ki so tesno povezana z dušo in zemljo našega naroda. Zato imajo prednost pri izhajanju vsa ona dela, ki obravnavajo naš jezik in našo zgodovino. Akademija misli kljub vsem težavam v kratkem izdati Breznikove razprave o slov, jeziku, Kopitarjeve zbrane spise in slovensko bibliografijo, ki jo pripravlja dr. Šlebinger. Drugo mesto imajo razprave iz prirodoslovja, ki so v zvezi s slovensko zemljo in folkloro. Vse to Akademija posreduje drugim narodom, da morejo spoznati pravo sliko naši kulturni stopnji. Seveda imajo veliko prednost tudi ona dela iz matematike, fizike, filozofije, ki odkrivajo nove rešitve nerešenih problemov. Na ta način dobi evropski kulturni svet pravo sliko o svojskosti naše jezikovne in narodne kulture, kar nam pred svetom pridobi priznanje in enakovrednost ostalim kulturnim narodom Evrope. Mnogi italijanski listi in revije so ob naši Akademiji priznali vsemu narodu veliko kulturno stopnjo. Kot glavna predstavnica pred svetom pa naša Akademija veliko koristi tudi našim znanstvenikom samim. V njeni pisarni dobivajo potrebne informacije, Akademija jim izdaja njihova dela, ki so zares kvalitetna. Na ta način so s pomočjo Akademije omogočene izdaje mnogih knjig, ki bi drugače ne mogle iziti v slovenščini Poslovanje Akademije Delo Akademije vodi njen predsednik. Do 1942 je bil predsednik Hajko Nahtigal, od 1942 dalje pa je predsednik Milan Vidmar. Akademija je raz-deljena po strokah v štiri razrede: fi. lozofsko - filološko - histornični, pravni matematično prirodoslovni in umetniški razred. Vsak razred ima na čelu načelnika. Predsednik, generalni se-kretar in načelniki razredov tvorijo upravo Akademije. Seja upravnrjin odbora je večkrat na leto, razredi so sestanejo po potrebi. Preden Akademija izda kako razpravo, jo da v pretres posebni komisiji. Če jo ta Oceni kot znanstveno kvalitetno, jo Akademija vzame v seznam svojih publikacij. Delo v vojnem času 194.1 do 1944 je bilo po razredih naslednje: Izredno število znanstvenih publikacij Splošne publikacije Med splošnimi publikacijami sta v letih vojne izšli dve debeli knjigi: Letopis Akademije znanosti in umetnosti, prva knjiga 1938—1942. Knjigo je uredil Fran Ramovš. Obsega 364 strani in popisuje začetne težave za ustanovitev • Akademije, njeno ustanovitev in nato | dosedanja dela članov — akademikov i in dopisnih članov. Knjiga je izšla o pravem času, da je b.hko Akademija pokazala svetu r,',ojo veliko tvornost in tudi vrednost svojih članov, glavnih vrl.ov med ustvarjalci slovenske kul-t ire. Tako jo svetu predstavljeno v vsej luči 18 članov akademikov, 8 dopisnih članov in 7 umrlih članov. Drugi del' knjige obsega popis glavnih skupiscin, sej predsedstva in razredov. Druga knjiga iz te zbirke je izšla 1944 in obsega Nahtigalovo priredbo Jerneja Kopitarja spisov, II. del, prva knjiga. Knjiga obsega posvetilo v latinščini in slovenščini, uvoda v obeh jezikih, kjer je. pisatelj poudaril znanstvene zasluge Kopitarja, ki je odkril Miklošiča, utemeljil in organiziral sla-vistiko in slovansko filologijo na Dunaju. Z znanstvenim utemeljevanjem je pisatelj uvoda pokazal tudi Kopitarjevo sodelovanje z Dobrovskim, mentorstvo pri Karadžiču in Miklošiču, sodelovanje pri ustanovitvi Dunajske akademije znanosti in umetnosti ter prvenstvo Kopitarjeve slovnice, ki je izšla isti čas kot Dobrovskega češka slovnica. Dolgemu uvodu sledi 25 Kopitarjevih razprav in recenzij, ki jih je Nahtigal komentiral z dovršenim znanstvenim dokazovanjem. Filozofsko-historični razred V vojnem času je izšlo sedem debelih knjig. Prva je izšla Zoisova korespondenca, II. del, iz let 1809—1810. Knjiga obsega 1% strani. Glavno ozadje je Zoisov dnevnik o vojni med Avstrijo in Napoleonom od 20. maja 1809 do 24. sept. 1809. Objavl jena so nato še mnoga pisma, ki so jih Zoisu pisali znanci, med njimi tudi Kopitar. Drugo in tretjo knjigo je priredil Rajko Nahtigal. Obe knjigi vsebujeta starocerkvenoslovanski spomenik, imenovan Euchologium Sianiticum. Prva knjiga prinaša fotografske posnetke teksta, druga pa transkribiran tekst z znanstvenimi opombami. Sinajski rokopis je pred Nahtigalom objavil edi-noie Jagič, a izdaja je bila brez znan-stveno-kritičnega komentarja. Tako je naša Akademija sedaj prva objavila zares znanstveno izdajo tega važnega spomenika iz enajstega stoletja. Akademija je s tema knjigama jvokazala takšno višino, kakor jo dosegajo le najboljši znanstveni zavodi, ki z ogromnimi stroški izdajajo dragocene knjige. Četrta knjiga te skupine je Turkova Prvotna Charta caritatis, ki je prinesla v kulturni svet pravo znanstveno odkritje mednarodnega značaja. Ta spomenik ,pisan na pergamentu, je Turk našel v ljubljanski univerzitetni knjižnici. Je to slavni osnovni statut cister-cijanskega reda, kakor je še v redu veljal v prvi polovici 12. stoletja. Razprava pojasnjuje, kdaj sta nastala oba, prvotni in novi statut cistercijanskega reda, kako se formalno in vsebinsko razlikujeta, kdo je njun avtor, kakšen je značaj in namen prvotne Charte. Razprava je vzbudila zanimanje po vsem svetn, zlasti ko so v Rimu izdali prevod v latinskem jeziku. Osservato-re Romano je ob tej priliki objavil članek z naslovom: »Importante scoperta d'uno storico sloveno«. 1943 je izšla v založbi Akademije znanosti in umetnosti Grnfenauerjeva študija v problemu »Lepe Vide«, o postanku in razvoju in razširjenosti tt znamenite narodne pesmi. Istega leta je fitozofski razret? izdal še eno knjigo, Razprave I. del. Knjiga obsega 408 strani- Vanjo so prispevali: A Ima Sodnik-Zupnnec je napisala razpravo o vplivu Boškovireve prirodne filozofije v naših filozofskih tekstih, Rajko Nahtigal je pisal o rekonstrukciji treh eerkvenoslovanskih izvirnih pesnitev. Breznik je prispeval razpravo o stavčni negaciji v slovenščini, Grafenauer razpravo »Duhovna brnmbu« in »Kolomonov žegen« in na koncu Grivec: Clozov-Kopitn"rjev gla-golit .v slovenski književnosti in zgo- dovini. Ta debela knjiga razprav je vzbudila v svetu zaradi rešitev mnogoštevilnih problemov domače in sploh slovansko književnosti izredno veliko zanimanja in se je o njej veliko pisalo. Tega leta pa je filozofski razred objavil novo knjigo Razprav II. del. Prispevalo je razprave 13 znanstvenikov. Zaradi obširnosti knjige naj navedemo samo imena pisateljev: Janže-kovič, Sodnik-Zupnnec, Breznik, Nahtigal, Ramovš, Milan Grošelj, Grivec, Lukman, Grafenauer, Mclik, M. Kos, Mole in Štele. Tudi druga knjiga ima na koncu mnogo fotografskih posnetkov predmetov, o katerih znanstveniki v knjigi razpravljajo. Ta knjiga razprav bogato kaže, kako plodovito in resno je delo naših največjih znanstvenikov pri iskanju resnice v pogledih na svet. Pravni razred Pravna filozofija se je med Slovenci najkasneje razvila. Lahko rečemo, da je prvi slovenski pravni filozof Pitamic. On je na osnovi Kelsenove šole pričel pri nas temeljito raziskovati pravno vprašanje. V kratkem času,^ kar imamo lastno univerzo, se je naša pravna znanost dvignila že izredno visoko. Mirno lahko rečemo, da imamo v pravu znanstvenike, ki se lahko merijo z najboljšimi močmi v Evropi. V Akademiji znanosti in umetnosti zastopajo prav« sedaj sicer samo trije učenjaki: načelnik razreda Po-lec, Pitamic in Škerlj. Trije člani pa so med to vojno umrli: Dolenc, Gregor Krek in Rado Kušej. Kljub velikim izgubam je pravni razred v času vojne izdal dve knjigi pravnih razprav. Prva knjiga razprav je izšla 1941. Obsega 260 strani in vsebuje naslednje razprave: Ekonomska tabela (Bilimo-vič), Mnogotni zločini v kazenskem pravu kraljevine Jugoslavije (Dolenc), Cesar Jožef II. in papeževe prvenstvene pravice (Kušej R.), Interpretacija kazenskega zakona v jugoslovanski sodni praksi (Maklecov), Preobljude-nost kmečkega podeželja in stanični ustroj industrije (Ogris), čista pravna teorija in naravno pravo (Pitamic), O absolutni nični civilni sodbi (Sajovic), Mesto F. A. Pelzhofferja v zgodovini državoslovja (Spektorski). Še bolj zanimiva pa je druga knjiga razprav, ki je izšla 1943. leta. Na 288 straneh so prispevali svoje razprave Bilimovič, Maklecov, Spektorski, Škerlj in Korošec, eden glavnih svetovnih strokovnjakov za hetitsko pravo, ki je v teh razpravah objavil študijo: Podelitev hetitske pokrajine Dat-tašše Ulmi-Tešupu. Člani pravnega razreda so prispevali svoje razprave tudi še izven Akademije znanosti in umetnosti v Zborniku razprav juridične fakultete in v strokovnem listu Pravnik. Umetniški razred Edini razred, ki v vojnem času in sploh, kar obstoja Akademija, ni še izdal nobene knjige, je umetniški raz.-red. Kljub temu so tudi ti akademiki opravljali v vojnem času tolikšno in tako važno delo, kakor gre našim najvišjim vrhovom v umetnosti. Umetni- ški razred sestavljajo načelnik raz-reda Finžgar s člani Jamo, Plečnikom, Otonom Zupančičem in Lajovicem. Finžgar je v vojnem času izdal več knjig svojih zbranih spisov in letos novo knjigo pravljic z naslovom Maka-lonca. S 6vojim živim, barvitim in pristno ljudskim jezikom je stopil ob stran največjih mojstrov slovenske besede. Jama je v vojnih letih le enkrat razstavljal svoje umetnine, ki pa so bile tako izbrane, da 'O kazale umetnikov življenjski razvoj. Jama si je pr;dobil ime najbolj doslednega slovenskega impresionista. Skozi ves čas slikarskega dela se je boril za izpopolnitev barvne slikarske umetnosti. Predstavnik pesništva v umetniškem razredu Župančič je izdal nekaj umetniških prevodov Shakespearovih clrain. Arhitekta Plečnika je med vojno svetit predstavila lepa knjiga Archetictura perennis, ki sta jo z umetnikovim sodelovanjem pripravila Štele in Trsfc-njak. Predstavnik glasbenega ustvarjanja Anton Lajovic pa je med fem časom izdal dve izdaji kompozicij (Tri pesmi za glas in klavir ter Caprice za veliki orkester). Matematično-prirodoslovni razred Ta razred je v teku vojne izdal štiri knjige. L. 1941 je Akademija izdala delo 23 letnega Vidnva Ivana z naslo-l vom »Kleinovi teoremi v teoriji linearnih diferencialnih enačb«. L. 1942 so izšle Razprave matematič-no-prirodoslovnega razreda, 500 strani obsega joča knjiga objavlja razprave iz zoologije, kjer so prispevali Iludži o raziskavan jih ishiropsalov in Kos o izo-tomidah. Slede razprave iz botanike, geologije, mineralogije in petrografiie, kjer so prispeval' svoje razprave Tomažič, Rakovee, Nikitin (3 razprave) in Dolar-Mantuani (2 razpravi). Naslednje leto je predsednik Akademije Milan Vidmar izdal svoje delo z naslovom »Veltransformatorski problemi«. Vidmar se s problemom transformatorjev ukvarja že nad 30 ltet. O svojih izsledkih je že napisal nad 50 člankov in 7 knjig. Sadovi njegovejra dela pa so še rasli. Tako je letos izdal svoje največje, 918 strani in 34S slik obsega joče delo v nemščini z naslovom: Transformation nnd Energieiibertra-gung. S to knjigo je znanstvenik načel in rešil nov jxigled na transformator, ali so namreč osnove, na katerih je doslej gradil transformatorje, res tako dogmatično nespremenljive in potrebne. Ob novem vprašanju je tehnik prišel do novih rešitev, ki jih je podal v tako obsežni knjigi. Kot četrta knjiga matemafično-pri-rodoslovnega razreda je letos izšla Hadžijeva »Turbelarijska teorija kni-tfarijev«. V tej knjigi se znanstvenik bavi s filooenijo knidarijev in obravnava njihov položaj v živalskem sistemu. Ob tem prihaja do novih zaključkov, ki so mu osnovali novo tur-belarijsko teorijo. Pisatelj pravi, da je z njegovimi zaključki ovržena stara ITaeeklova teorija o živalskih vrstah. Tako je učeni znanstvenik po 40 letnem proučevanju knidarijev prišel do za; ključkov, na katere so postali pozorni tudi v mednarodnem svetu. Knjiga ima 238 strani. Pomen znanstvenega delo v flanašnfeii časti To je v glavnih obrisih ogromno delo, ki ga je v voj. času opravila naša Akademija znanosti in umetnosti. Slovenska Akademija znanosti in umetnosti, čeprav tako mlada, je tudi v vojnih časih slovenskemu narodu ohranila in dvignila kulturni razvoj. S svojimi odličnimi deli, ki so v svetu pridobivala slovenskemu imenu slavo, je Akademija kljub komunistični vojni vihri bogatila našo znanost in proti kulturnemu molku boljševikov vodila slovenske znanstvenik® na pot novih raziskavanj. V teh težkih časih boja za obstanek večkrat slišimo trd ugovor proti »ne-življenjskim« raziskavan jem nekaterih naših znanstvenikov. Trd je ta ugovor in izreči ga more ie tisti, ki se ne zavoda zadosti, kako važno vlogo tudi v teh časih revolucije igra najvišje znan- stveno delovanje. Res je potrebno, da 6e danes vsi člani naroda zberejo v boj za ohranitev slovenskih izročil pred komunistično nevarnostjo. Vsak mora zavzeti tako mesto, kjer bo lahko, največ koristil. V tem svetem boju igra Akademija znanosti in umetnosti važno vlogo pri vodstvu slovenskega znanstvenega delovanja. Tudi v teh težkih časih se mora razvijati celotno narodovo življenje. Tudi v teh časih mora naša kultura napreefovati v vseh smereh, čeprav se na prvi j>ogl'ed nekaterp stroke zde neaktualne. Vshkp. znanstven® delo, ki gre v korist naroda, je potrebno. To nam kaže tudi življenje naše Akademije znanosti in umetnosti v vojnih letih, ko so mnogi naši znanstveniki s svojimi izsledki "koristili svojemu narodu ne le s svojimi uspehi, temveč tudi s svojim ugledom v svetu*