50. številka. Ljubljana, v četrtek 2. marca. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vse leto 1*. gld., za pol lota 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za L ju bij ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiri sto p ne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ho dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje na Kongresnem trgu &t. 12. Upravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. V Ljubljani, 1. marca. Zbornica je začela v današnji seji razpravo o proračunu finančnega ministarstva. Vsa debata je bila precej stvarna in le tu in tam polemična. Začetkom seje odgovarja trgovinski minister na razne interpelacije, na to interpelira posl. Gess-mann o pogostih konfiskacijah lista „11 Rtnnova-mento" in potem prestopi zbornica na dnevni red in začne razpravo o proračunu trgovinskega mini-sterstva. Poročevalec posl. dr. Hallvvich konstatira, da raspjo potrebščine trgovinskega miniaterstva od leta do leta. Letos se zahteva tudi 10 000 gld. za studije za napravo kanalov. Pogoj uspešnemu delovanju v tem oziru je hidrotebničen oddelek pri mi-nisterstvu. Tudi za podpore obrtništvu in trgovini in za specijalne in lokalne razstave je določena večja svota, kar je samo odobravati. Za podporo razstavljalcev v Čikagu se določa 75.000 gld. Institucija obrtnih nadzornikov se je dobro obnesla, zato ni obžalovati troškov, katere prouzroča. Isto tako je nadzornike nastaviti tudi za trgovinska podjetja. Zavarovalnice proti nezgodam poslujejo jako počasno. Obrtnim nadzornikom naj se naloži obligatorno, da morajo preiskovati vse nezgode. Poročevalec priporoča proračun. Posl. dr. Kraus toži, da severnoiztočni del Štajerske gospodarski propada, ker se zanj nič ne stori, ter zahteva, naj ae vsaj zgrade* nekatere železniške proge in naj se podržavi južna Železnica. Posl. dr. Lewicki dokazuje, kako zapeljiv je nasvet, ustanoviti posebno ministerstvo za socijalno politiko, odobriti ga pa zategadelj ni, ker bi morala socijalna politika biti vodilno načelo v vseh ministerstvih in sploh vsi upravi, tembolj, ker se je bati, da socijalni proces, ki se sedaj vrši, zaide na revolucijonarna pota. Govornik se bavi potem z železniškimi vprašanji, zahtevajoč stroge centralizacije, se bavi z lokalnimi Železnicami Gališkimi in se izreče principijelno za čim nižje železniške tarite. H koncu .omeni govornik vesti p novi ruako-nemški trgovinski pogodbi in izreka upanje, da bo nemška vlada toli lojalna in ne bo Bklenila z Rusijo trgovinske pogodbe, katera bi mogla alterirati dobiček naše države iz avstrijsko-nemške pogodbe. Od tega je odvisno, kako bodo poljski poslanci poBtopali pri predstoječih trgovinsko-političnib akcijah Posl. dr. Schlesinger želi, naj deluje vlada na to, da bi mali obrtovalci imeli kaj zaslužka pri dajatvah za vojsko in se bavi potem z regulacijo valute. Trgovinski miniBter bi moral prvi delati na to, da postane vrednoBt avstrijskega goldinarja stabilna. Rothscbildova skupina je kriva, da se je določila vrednost goldinarja na jedno marko 70 pfe-nigov in sploh bo imela dobiček od regulacije valute samo haute finance. (Podpredsednik Chlumecky: Ostanite pri stvari. To ne spada sem.) To spada sem, ker če nimate denarjev, tudi vi ne morete ničesar kupiti. Rothscbildova skupina je podobna velikanski kači, garnirani s pijavkami. Trgovinski minister ni vreden zaupanja poslancev, ker se ne upa protiviti se Rothschildovcem. Dunajski listi oškodujejo sistematično državni ugled. Velikokapi-talistični židi in njih prilepki so pravi državni demagogi, katere je iztirati z biči. Posl. Stalitz govori o razmerah v Trstu in dokazuje, kako v tem mestu gospodarstvo hitro propada, odkar se je odpravila prosta luka. Trst živi od trgovine, zato treba železniških zvez z dragimi deželami in na to naj vlada obrača vso pozornost. PobI. dr. Krona we t ter priporoča, da se poštnim uradnikom zboljša materijelni položaj, so-sebno tistim, ki službujejo pri poštnih hranilnicah. Razprava se na to zaustavi. Posl. dr. Kaizl in tovariši interpelirajo pravosodnega ministra radi pečata pri najvišjem sodiSči, kateri mora biti latinski, pa bo je nadomestil z nemškim. — Prihodnja seja jutri. Trtna uš št. 3. (Govoril posl. V. Pfeifer v 205. soji državnega zbora dne 21. febrnvarja.) 'Konec.) Ob večjih cestah so vsi imovitejši kmetje popustili gostilničarsko obrtovanje, ne toliko radi manj- šega prometa po cestah, kakor radi tega, ker jim je bilo plačevati užitnino celo od vina, porabljenega za dom ; da so zakoni o užitnini oprostili plačevanja tisto vino, ki je namenjeno za dom, bilo bi to drugače. Ta množina za dom potrebnega vina bi se lahko pavšalno določila po številu hišnih prebivalcev ali pa po velikosti posestva. Obdavčenje vina za domačo potrebo je nepravično, in vrh tega tudi škodljivo, ker s tem se podpira samo prekupovanje — veletrgovina z vinom — kateremu ho pogoj za uspeb krčraarji, ki zmorejo le malo grošev ter so prisiljeni jemati na upanje. Gostilničar, ki se je zadolžil pri vinskem trgovcu, se nikdar več ne reši njegovih krempljev. Trgovec ga preskrbliuje z vinom in mu daje na upanje, a le pod pogojem, da jemlje gostilničar vse blago le pri tem trgovcu, nikakor pa ne niti pri drugem trgovcu niti pri producentu; ako bi gostilničar to storil, tožil bi ga trgovec brez odlašanja za ves dolg. Trgovci imajo agente, ti pa svoje vohune, organe užitninskega zakupa, delavce na Železnicah, špediterje, voznike in druge, kateri denuncirajo trgovcu takoj vsako, od drugod došlo pošiljatev na tega nesrečnega krčmarja, ki ]e svojo dušo zapisal prekupcu. Zadolženi krčmar se ne more premakniti, ker se ne more rešiti zveze z vinskim trgovcem; dobrovoljno ali ne iobrovoljno mora kupovati vino od istega trgovca, Beveda po cenah, katere ta sam določa. In tako določa trgovec čeprav neposredno vinsko ceno tudi konsumentom. Trgovec izgubi časih kako tirjatev pri kramarjih; te izgube prišteva cenam vina in vsi kupci in konaumenti mu morajo to eventuvalno izgubo plačati, še predno ga je zadela. Trgovec zavaruje vse mogoče izgube, kupec in konBument pa morata zavarovalne premije plačevati. Tako je torej nepravična užitnina od vina za domačo rabo kriva, da se mnogi krčmarji rekruti-rajo izmej beračev, da se zapišejo vinotržcu in mu vsled dovoljenega kredita ne morejo več uteči. Največjo škodo imajo — žal — vinščaki, kateri so postali — kakor sem dokazal — pravi monopol trgovcev. Trgovec potrebuje iz dobrih vinskih krajev le malo vina, kvečjemu toliko, da ga primeša drugim, in to je uzrok, da je prav najboljša vina le težko prodati in da je je dajati pod nič. Ker iz tega, kar eem povedal, jasno izhaja, da je užitnina od vina za domačo rabo krivična ali LISTEK. (a Vir pozabljanja. (ĆeSki spisal Jarosluv Vrchlickv.) 1 (Konec.) Romarjeve oči so se svetile, kakor dve ognjeni zvezdi, in njih žarki upirali so se na kraj, kjer je pod Burovo haljo utripalo nemirno srce opatovo. nVir mladosti mislim. Verujem, da je, toda kje? Verujem, da se bo kedaj našel, a kdo bo oni sreč-nik in ali ga bode umel izkoristiti za vse človeštvo ? Ali ga bo umel izkoristiti tudi za sebe? Kako brezdno vprašanj je to, in kdo jim odgovori?" Zdaj je jel govoriti romar. „In ti, opat, mislih, da bi ti pomagal in koristil vir mladosti, tudi ako biti bilo dano najti ga? Kako ae motiš! Poglej do dna svoje duše in odgovori mi na jedino vprašanje: Ali si brez krivde?" Opat je o teh besedah vzdrhtel. Čutil je sram, ki mu je stopal z rdečico v obraz in povesil je, kakor bi ga silila neznana moč, glavo. Romar je nadaljeval: „Kaj bi tebi in vsem tebi jednakim koristil vir mladosti ? Res bi se napili ž njega, pomladili bi se, a s tem bi se pomladila tudi zavest krivde, s katero ste nekdaj obtežili svojo vest. čas nas ne stara, temveč naša krivda, to, s čimer smo se kedaj pregrešili zoper svoje človeško dostojanstvo, zoper svojo odločbo, da hočemo dobro in smo dobri. Z napojem mladosti bi le vzrastla ta zavest, in ta tiha krivda v vas in vaše stanje bi bilo še hujše nego poprej. In ta usoda bi zadela vse, zakaj povej mi, kdo iz med nas je brez krivde?" „Nihče, nihče", zaihtel je globoko opat. „A11 povej sam, kaj pa nam preostaja?" a Vem 'za bolje sredstvo in našel sem je na svojih potovanjih," dejal je romar. »Tudi to je vir, res da ne bajni vaš izmišljeni pramen osvežujoče mladosti — grenko vino je, toda zdravo, jedino, ki more ozdraviti onega, ki je s krivdo izgubil jedino pravo mladost duše." Opat je dvignil oči k romarju; bile so velike, in v njib je gorel plamen divjega kopernenja. „Ti Bi našel to čudo, ali kje in kedaj?" „To ni važno," odgovoril je romar izogibaje se. »Dovolj je, da je imam in da ti lahko dam, ako hočeš in bo ne bojiš, požirek." „Ne boiim se, hočem!" rekel je opat. V tem je romar že snel bisago. Izvlekel je ž nje leseno, klokočinjo čašo in nalival vanjo iz tikve, ki mu je visela ob boku, neki Črn sok. Poslednji žar večerne zarje obseval je njegovo bledo lice in se zaman trudil v črni tekočini vznetiti slab odsev barve starega jantarja. Do vrha napolnjeno ČaŠo je podal opatu. „Kaj je to?" vprašal je ta noseč čašo k ustom. „Vir pozabljenja," dejal je romar. Zarja je ugasnila, sive sence so jele legati ua zemljo. Opat je izpil. Trenotek je gledal sive sence, romar se mu je razplinil vanje, potem ves kraj in vsa okolica, potem so mu legle na oči in na prsi, potem je Še čutil, kakor bi mu hladna roka jemala iz prsij, kar ga je ondu lata in leta težilo, bilo mu je lahko, voljno, bil je res svež in mlad, nasmehnil se je snu, potem se mu je glava sklonila, in Bence drvile so Ht> okrog njega in nad njim, naj)osled je bil sam senca in izginil je v njihovi nepremični, nedogledni družbi .... Pozno v noči našli so ga pri samostanskem zidu prestrašeoi menihi. Kapljice studene rose zapletle so se mu kakor briljanti v lase in brado, oa prsih, kjer je prej srce nemirno utripalo, ležal mu je bel jasminov cvet, in na obrazi cvel je nasmeh neizrečue blaženosti V. W. vsaj tu- prajiična. dočim. ae tuled načina pobiranja užitnine odtegne umetno narejeno vino obdavčenju zlasti v zttprtib mestih, ima visoka vlada dovoli povoda, da ustreže v tem oziru splošni Želji. To bi se moglo na ta načip zgoditi, da bi se tistim krčmarjero, kateri so bavijo s kmetijstvom, dovolilo, da ostane za pode io delavce ter za družino potrebno vino neobdavčeno Izdelovanje umetnega vina pa hi bilo preprečili na ta način, da bi se kakor pri sladkorju ali žganju uvedla fiskalna kontrola ali pa, da bi se v zaprtih mestih premenil nar n, kakor se pobira užitnina od vina. V tem zmislu priporočam današnja svoja izvajanja visoki vladi v uvaževauj«. (Dobio I Dobro! na desni.) V Ljubljani, 2. marca. Mladočehi in levičarji. Poljski Ist .Reforma" prinaša dopis, čigar avtor ie 11 nerabni poljski poslanec. Ta razpravlja v dopisu o eventuvalnem porazuinijeuiu Mladočehov iu levičarjev in naglasa, da bi temu bila prva posledica preme m ba s*jdaniega, l.olikor toliko reakcionarnega Bistema. Poljski klub mora hiti oprezen, da ga ue bodo /. drli troški tega jiorazumljenja. — Poslanic Berners torfer govoril ie na nekem Dunajskem Bhodu o češko-nemški spravi iu rekel, da bi ti dve stranki mogli realizirati svoj gospodarski iu politični program, akn bi ae sjedinili. Ž« to bi bi i dobiček, ako bi se skrčil upliv poljske šiahte in reakcijom- ne v in zato mora vsak pravicoljubeo in svobodomiseln človek, le želeti, da bi se dosegla sprava. Tega, kar zahtevajo uaprednejši politiki, splošne vohlske pra-vice, Hicer tudi ta koalicija ne hi uvedla, a vse,-k* k o bi bila to še najboljša |iarlam^ntarna veČina v sedanjih, razmerah. Konferenca ogerskih, škofov vršila se je predvčerajšnjim in so se škofje posvetovali o adresi na cesarja, na vlado in ua papeži. Karak-teriatično za ogerskfl razmere ie to, da je nadškof Samassa zapustil Budimpešto, kr«r se je mudil več tednov, prav v dan pred konferenco, torej demonstrativno. Sploh zavzema nadškof Samassa v vseh cerkvenih in corkvenopolUičnih zadevah povsem drugo stališče, kakor ostali škofje in je kot član liberal* nega kluba tudi jirivrženec vladne in ue jirimasove politike. Takih Škofov bi bilo treba več in ne bilo bji nepotrebnih prepirov. Papci in Italija Jediiji vladar, kater,! papežu ni čeBtita.1 pri nravnosti petdesetletnice vladikovanja, je kralj Um-b.ejrto.. To je napravilo povsod veliko senzaeije, kajti razmerje mej Vatikanom m kvirinaloni ni tako silno napeto, kakor se govori iu celo Viktor Emanuvel ni zamudil nobene prilike, da izkaže pitpežu svojo udanoot kot katolik in svoje spoštovanje kot vladar. I£akor se čuje, nameraval je tudi kralj Umberto čestitati papežu, a to opustil le z ozirom na netaktne in predrzne demonstracije tujih romarjev, ki ho kričali v Rimu „Viva il papa-re" in tako izzivali prebivalstvo m vlado ter žalili Buvereua. Stamlmlovo najnovejši- nas tis tvo. Nekdanje glavno mesto bolgarsko, Tu-novo, je Sedaj l) 'On-j jjios iU( i) fcluo mesteci i« le to. da je tam škofovska stolica, opominja na nekiiamo slavo. Uga kraja. Sedanji vladika Kliment je odločen nasprotnik i i •Mueinbi; ustave, kakor |o namerit vata tStuiubu >n KnbuiZin. Ker j«, ua rojstni dap Ko hurzanov. govoru v cerkvi zoper premeuubo ustave, jmjela ua je „deputacija luentjauov", ga zaprla v neki f-ainn-tao in zahteva sedaj, naj se na njega mesto pojavi drug vladika. To je bre?. dvoma novo. nasilstvo bolgarskih mogotcev. Šfambuinv se ni upal prijeti vladiko naravnost, zato je uprizoril to ara matično živahno komedijo, češ, svet bo mislil, d« je res.aarod odpravil v muko. Da tega nihče ne varuje, je Bamo po sebi ume.vno. Tu, ni drugega, kakor novo nasilstvo, katero bo narod kaznoval prej ali slej. Nemška vojaška predloga. Nasprotniki vojaške predloge upajo, da jim bodo konservativci in katuliki (»omagali strmoglaviti ta predlogo, ki bi prebivalstvu naložila nezuosuih bremm, a kakor, b« kaže, splajala. bo ta, ideja po., vodi. Centrom je sicer doslej nek<« nasprotstvo zoper vii i!1 kn predlogo kazal, h na tsniem sh je z vlado pogaial za ceno tvojih glasov Tt jmstenjakovim so iz vsega |n»četka računali z ev^nluvalunsijo, da bo morala vlad«, ujih, glasove niuin plačali.'0 kot i» vtilmni .'-[nkuJLapjtj so s peku l u; u ii a la hausse. Res, aet jim, je, posrečilo. V kratkem bo vlada jiredložila zveznemu nvetu zakon, oaj se dovol< jezuvitom bivanje na Nemškem. Dovkoplačevalci bodo gotovo laglje šteli davke, če jih bodo simpatični jezuviti tolažili. Dopisi. I/. Šoštanja, dne 27. februvarija. [l/v. dop.] (N e b r e č a v L a p p o v i h p r e m o g o k o p i h). Dragi čitatelj! Blagovoli se z menoj malo potruditi v .amm .£> h?nw; . j>njiiiuj»|J S kale, to je župua cerkev na prijaznem griču v sredini krasne šaleške doline, katere naravna lepota ti je še gotovo od lanske pevsko alavnosti v fcivem spominu. Ob vznožji tega, griča t'k cesto.iz S nftajaja v Velenje /rasla, so v zadnjih letih, kakor gobe, lepa velika poslopja. Po vnanji obliki teb poslopij in po visokem stolpu lnhko spoznaš, da so to pre-mogokopi. Ni še dolgo tega, odkar je g. pl Lapa, začel z vso energijo kopati premog, kateri pri na* sedaj nadomestuje tako rapidno pojemajoča io draga drva. Ta premog je po svoji nizki ceni, posebno v letošoji hudi zimi, marsikateremu siromaku pripomogel do tople sobe. Vrh tega đađd ti premogokopi marsikateremu vsakdanji kruh. To vae je gotovo , dP,Vw, vejjfra ima, * vsaka stvar poleg soiačoih tudi, aenčae strani in tako, j p tudi s teroi prejnpg^kpp,^. Sveži našemu zdravju toliko potrebni zrak vzel je od nas slovo in napravil prostor okužnemu, zdravju jako škodljivemu. Slednji čuti se posebno po noči, kadar megla razgrne svoja krila po celi. dolini. Gradovi, koji obkolijo poleg pri jasnih, belih cerkva našo dolino, zgubili so vsled tega veliko svoje vrednosti, Tujci, kateri so vsako poletje dokaj radi hodili na letovišče, izostali bodo v bodoče in si i»oiakali zdravejih krajev. Vrh tega pa ae do gajaju v teh jiremogokopih zaporedoma nesreče. Ni še dolgo tega, kar je v teh jamah deset delavcev našlo nesrečno smrt, a že se ie draga ne-sieža, od te dosti hujša prigod i la. Maje nesreče pa se dogajajo zelo pogosto. Zadnio — dne 20 svečana ob V»7' ur' ?Jutrai — naznanil ie močan potres in močno bobnenje, koje je prebivalstvo nad zemljo kakih 10 minut daleč zelo vznemirilo. Č > bi se bilo to Kake, pol ure pozneje, pripetil««, našlo bi bilo smrt nad sto delavcev. Ko sq šestnajst mrtvih, delavcev i? nad 160 m globoko jame na dan spravili, bil je. to srce pretresujofi pogled. Jedoemu je manjkala glava, jeduemu roka i, t d., vsi pa ao bili sežgani in le težko za spoznati. Vendar, ti so rešeni in, n« trpijo, več- Drugače je s poškodovanimi- Ti leže v bolnišnici čafcaje v groznih mukah zadnje ure, koja mora vsak č.aa priti. Večina teb ponesrečenih delavcev je imela žene in po tri ali še več. otrok. Kaj bodo sirote sedaj V Okoli mrtvih mož ao plakale, da je bilo človeka strah! Ljudje od blizu in daleč hodili so trumoma vse to gledali iu vsakdo ai je zakrjl obraz pri tem strašnem prizoru, ter začel jokati. Da% 22. svečana, to je na dan, pogreba pa ai vjdel toliko ljudstva iz vseh krajev« kakor vidiš le redkokedaj. Kako ludi ne, j saj še ni videla naša deliua jednake nesreče. Tihi večerni mrak, polegel je, pq. dolini, le mesec in zvezde so poleg nebrojene množice ljudstva pomilovalno gledale na sedejcanaist po, vrati ležečih rake v, katere so bile, s zejenjem ukičeno i u iznad H&terih. 80.. brje,le, v. sj.nip.. noč drobne lučice. Naložile j so se potem na deve«;, vgzov, qb.t straneh pa so se postavili tovariši delavci z nebrojnimi bakljami in premogokopuimi svetiljkami. Še en pogled ua ne-,nesrečni kraj in po zadnjih odmevih pesmi „Nad zvezdami", začela se je dolga vrsta počasi pomikati proti škalskemu mirodvoru. Na čelu šla. je mestna godba iz Celja igraje otožno Beethovnovo koračnico, za njo pa se je pomjkal dolgi sprevod raznega občinstva. Bili,so zastopapi vsi stanovi, ki so vsi brez, razlike čustovali za |)onesrečenimi delavci. Po dobri jiol ure dospeli smo na vrt miru V sredi tega bila \}f± ve)j^g, jaman — pfihod^ia, dop^ači^sj,. teh de-lavcev. Po kratkih crkvenih obredih zapeli so Še ipe^c^ i^t VeJUanja »Blagor mu«, godba igrala ie, i otožne rn^Jodije, iQ ra,^ev, z^rajkvijjo.ae je., io^t)^, j v to prostorno jamo. Vsi ao skupno nesrečno smrt, •stprili — vsisCjdaj^ skupno počivajo. Čudoviti utis napravilo je vse to na navzoče- S kako otožnimi io resnimi obrazi so ae poprjieli delavci tega. dela ne jve.dpč, če,sa.ia v kratkem morda ž nji nji kaj jed^-I nacega, ne zgodi,., Na nebu svetile so se zvezde, na, prijaznem griču Skalskem^ okoli cerkve in na, njiro-dvpr,^ bakJ^e in male svetilke a v očesih č|oveškjh, se blesketale solze sočutja do ponesrečenih in za temu. ostalih. Delavci sedaj večinoma odhajajo menćč, da,je tukaj premalo nkrbljeno za varnost. Konečuo izrekamo željo da merodajni krogi vse potrebno, ukrenejo Vseka-o se nam čudno zdi, da se ravpo v jteb jamah toliko nesreč pripeti. Daj Bog, da je bilo to zadnjikrat. Kakor slišimo, se je v SuStanji poseben odbor ustanovil, kateri priredi v prid ostalim teb ponesrečenih delavcev velik koncert. Ker je namen jako blag In- pat4a- tukajšnja čitalatcs na dobrem glaau, ae je nadftiaU, OAl^U&ga, m»terijaJnega UAjjeJia. stvari — (81 o. ve n* ko gle d a 1 i ač e.) Danet je t r i-i oAtir i debata ^veaaka predata va letošnje se-zpoe: .ČeiLja;r-ba,rQa«, burka s paljem v 3 de- iapj%, — ^ci^odajik a|pieaaka piiedita.va bode v ned/tLjo ^^fa 5. wqa in sicer oa korist veleza-•Ju?.uemu rsjftia«rju, učitelju m igralcu »Dramatičnega druftfa« g. fenaci^Berš^rj^ii, Pr^adatavljal se bode prvikrat igrokaz s petjem v 3 dejanjih »Kri v op r isež ni k", po Anzeogruberju poslovenil J. K Oposarjatao. vnanje rodoljub« aa ta predstavo, da ' pravočasno oglasi za sedeže, ki se dobivajo v trafiki g. Češarka v Selenburgovib ulicah. —. fJft glasbeni večer aQlasbene Matice",) kateri bode dne 4. marca ob 8. uri zvečer v redutni dvorani, obseza v svojem vzporedu jako zanimive točke, izmej katerih bodi najprej omenjen Bendlov ženski zbor .Razrušena I ju bežen". To aafcao pasem, katero je češki glasbenik posnel po narodni pesmi, pel bode oddelek ženskega zbora .Glasbene Matice" pod vodstvom koncertnega mojstra g Hanuša Baudisa; zanimati pa utegne naše občmatvp tem bolj, k,er bodemo namesto, dvo-glasnega petja prvjč slišali č^veteroglaiien.genski zbor. V instrumentalnem delu imeUHJemo drugo l^e e t ho v-novo so u, a to v A duru iu Smetanov duo „Iz domov i ue". IjUzveu tega bode g. K. Uoffmei-Bter igral Ghopinovo nokturno inSchuma-novo romanco, g. H Baudis pa Uiosovo arijo in ogersk.i p 1 o a Joabima B r a h m s a. —| Sadeč pq izrednem uspehu prvega glasbenega večera in po Ubranem vzporadu tega večera uadejamo ae v soboto mnogo glasbenega užitka in zato ajaja čitatelje še posebno opozarjamo na prelepo podjetje ,Qlaabe*e Matice". Vstopnice se dobivajo v, jiroda-jaluici g. ZtgorjaoA in v soboto zvečer pri blagajnici. — (Je^v-i taka naselbina Ljubljanska) kupila, je neiuškega, reda. komeado in cerkev za 45 000 gld- in ae bode preselila v poslopje oa Kri* ževniškem trgu. Treba boda torej iskati novih prostorov mestno delegiranemu.ukrainejmu sodi**u. Upra-šanje zgradbe justičn^ palače za vse sodne urade postalo je torej akutno. Nehote se nam usiljuje uprašanje, kako dolgo bode še na najilepšem prostoru mesta stala stara vojaška oskrbovaluiea, kateri bi se pač kje drugod nsšel primernejši prostor ? Koliko prosjjpra našlo bi se tam za toliko potrebne zgradbe, mej katere štejemo tudi novo gimnazijo. Z nekoliko dobre volje dala bi se ugodno rešiti ta za razvoj in olepšavo našega mesta tako pereča .stvar. — (Jourfixe kluba s lp v. b}ic i k I i s t o v „Ljubljana") v odhod meo zaslužnemu in priljubljenemu predsedniku, g. Milanu Le u s te k u bil je jako živahen in prava manifestacija vzajemnosti slovensko-hrvatske, ki. se je poudarjala v raznih zdravicah. Vrli Sokolovi tamburaši udarali so neumorno in se je tudi improviziral pivski zbor „ad hoc", ki je pel pray dobro nekoliko zborov. „Stara garda" odzvala se je pohioštevilno pozjvu. Pokazalo se je, koliko, prijateljev šteje odhajajoči g. Leustek . v, 8i9.vftnj|kjh.kim^ Za.«ru|b». ty. OldI*,io.afoSgLda nabralo se je sed.em gJ4-» ki 80 8Q. izcpčili na dotično mesto. — Tudi m/ želijo g. Iieaatejcu najboljšega uspeha v svoji domovini. — (Mestna hranilnica ljubljanska.) MeBeca februvarja ule#ito- je v mestno hranilnico ljubljansko 5ia atraafc 175.341 gld. ia kr., vzdignilo pa 325 strank 106 476 gld. IS kr. — (Izpred porotnega sodišča.} Naše Včerajšnje poročilo popraviti nam. je v toliko, da je bit Janez Peternel ob.sojen na pat let ječe in ne na 3.7a ksjipr smp^najia^iio.poročaU. — (Splošni, tovor ni, ta rit) Ravnokar iz-šaj . Ifi II. dodatek k^ovoletni, izdaji splošnega tpvojp-neg.a.tftrifa^z* L,l9?3, Vejja ti/d^da.tei o4.dna, 1. marca naprej.. — (Z dr a vb t ve. 0,0. sta,nj e.) Ošpice, ki bo «B v 9&W9W>.. Ca"H no^azaJle«,e^id>mičn^ vr nekaterih občipah, na Gorenjskem, ao deloma že ponehala in so je več zaprtih šol, že zopet odprlo, tyazširja se pa zdaj bolezen, v nekaterih druzih občinah, V Preddvoru iu vNPredos|j i zaprli sta se vb led tega, šoli, dokler ne poneha. Tudi v Gornji Besnici zaprla sa je šola za 10 dnij. V Kranji so ošpice sicer precej razširjene, a ne mej šolskimi otroki, zato se, šola dozdaj še ni zaprla. Vsega skupaj zbojelo je od početka epidemije 1263, otrok in 2 žeoskji, umrjo ja 78 otrok, ozdravelo 866 otrok in jedna ženska. — (Utonil je) minulo nedeljo na L>ki- v llovemmestu v Krki železnici na iz »rot atpiji M. S.fct-■dšmk. Vozil «e je z dvema tovarišema v čolnu, fci h" je prevrnil valed gugaoja, da ao vsi trije jmJli v vodo. Ljudje prihiteli ao takoj na pomoč in jlftili oba tovarišu. Stepišuik pa je našel smrt v talovih Bil ie iz Teharjev pri Cel ji. — (Čitalnica v Brežicah) priredi v nedeljo dne 19. marca ob 5. uri popoludne avoj občni »bor. Po zboru bode ob 8. uri zvečer veaelica z gledališko predstavo in petjem. — (V občnem zboru Tržaške moške podružnice sv. Cirila i.a Metoda) bili so voljeni * vskbkom gg : Mate M an cii e predsednikom, Stepančić tajnikom, V. Klinar blagajnikom, L. rurlani in M. Cotič pregledovalcema računov. — (Prva ogerako - g.u.l;i.š ka že l|e z u,i c a.) Pri XXI. Žrebanji prijoritetnin obligacij I izdnju in pri XV. žrebanji prijoritetnih akcij II. izdaje prve ogerako-gališke železnice, ki sta se vršila dne 1. marca v navzočnosti c. kr. uotarja, bile sp pri vzdiganji serij, iafttafeane:. Ud |»i(vj«)ritetnih obligacij I izdaje štev. 71001 do incl. 71.263, to je 263 komadov, od prioritetnih obligacij II. izdaj« Štev. 13001 do Incl. 13097, to je 97 komadov. Nominalni znesek teb. izžrebanih prijoritetnih obligacij L izdaje aa izplačuje, od dno 1. septembra 1693. L oni IL izdaje od dne 1. julija 1893. a vaemi ob tem čaau zapadlimi kuponi izžrebanih obligacij, katerih original je izročiti. Z dnem 1. septembrom oziroma 1. julija preneha dalj uje obrestovan je teh obligacij in se torej odšteje vrednost od obligacij odtrganih kuponov, ki bi zapadli po tem terminu od vsote, ki s» izplača, za, i/ja»bane obbgucue od prejšnjih žrebanj, se še niso predložile za ieplačunje: P ri jo r i tetoe obJi ga c i i e I. izdaje: Številke: 6101 do incl. 5162, 5169, 5172, 5178 do incl. 6183, 5199, 5207 do incl. 5209, 5217, 5225,, 5227, IgUjl lft&36„ WpQ,, l£fl>5, 18657, 18658, 18659, 18703, 61513, 61514, 61515, 64516, 61517, 61-518, 61-6J-9, 61630* 61 «50, 89*56, 93514, 93517, 93521, 93532, 93538, 93539, 9354.1, 93566, 93569, 93570, 93577, 93580, 93583, 98584,.93594,,,93601, 93603, 93607,, do incl. 93614, 936*3 do.incl. 93628, 93630, 93648, 93649, 63686, 93700,93711, 93716, 93716, 98728, 93729, 93731, 93734, 93735. Pri-joritetne obligacije II. izdaje: številke: 630, 531, 2588, 2589, 7033, 7034, 9028, 9030, 9057 Tragedija na mostu 5eg Soro pri Trati na Poljanskem. (Ispred porotnega sodlHa.) V Ljubljani, dne 1, marca. (Konec.) Pr,e,d*ed,u,ik,:. AJi ste krivi dejanja, katerega Vas državno pravduištvo dolži,? -~ Zafeuaauec: *6w "~ Pred^: Povejte, kako se je vaa ta* atvar zgudila. — 3at<: N«, razpotji cesta pri Trati blizo Rastohove hiše se je moja žena izgubila. Preda.: To se že ne ujema, saj Vaju je videl Ae na razpotji besedovati France Poljanec. — Z a t.: Žena je šla proti vodi, mislil sem, da gre domov,, bil sem pa vinjen in ne vem, kako je bilo. — Preda.: Bili ste le malo vimeni, to bodo priče potrdile. Kaj, je bila, dalje? — Za t: Ko sem prišel na most, vjdej sem, žeuo zopet in slišal, ko je zakričala: „0 jojl" fleke! B-in jej: „Marijan«, tega nikar, ne siOril- Takrat je že visela z rokama na inostwh. držajih. Prijel sem jo za člene rdk Preda.: EoteJjn^ate jo hoteli v Soro zagnati. Kje na mostu je to bdo? — Za t.: Ne vem, kje t — Pred«.: V preiskavi, ste rekh, da ste ž»no prijeli za, rameni, da. jo kvišku potegnete. Pokažite, kako ste to storiti? — &a t. ka£e, kako je bjlo in ura v j,, djjL j> a., pr#a klečal, potem pa ne skoro ulegel, da. bi ženp, dvignil, P red s.: Ali ne, veste, da nima čjo vek skoraj nič moči, ako leže na tla? To, kar pravic, je zelo ae* verjetno. — Z a t.: Rekla mi je Ma/ijana: ^usti. jna^^Pr»a4to*: Iti kaj sns- atorHr potem? — Z.a^:; Šel sam domov, bil sena ves preplašen in zmešan, — Preda. : Ali ni bliao mostu čez Soro več hiš, tako Stroke/java. ia Aliftavs ? Zakaj inate klicaj*, na pomoč? — Zat.: Ne verni — Pr.eds.: V jdeMiHVl ete, rekli, da sta. si mislili: Bo že.za-.mauo priškv Ali ste mislili, da si bode Hajoa,, pomagati i mogla,? m, ZaL: Ne vent! — P r.od,a.;, Vidite* zdaj sie, nam stvar- nekoliko po-Jakuili,. a v, BMilajajh a4a «aa, drugače izpovedali. Takrat, sle-, rekli, da. at«-. klicali: „Marijana! Ne, mkari!« Ona pa da Vam je odgovorila: nJaz bom■ storila taBvoje!" Tačas ste rekli: .Prijel sem jo za, obe roki in skušsl k sebi potegniti, a ker nisem tako močan, bal sem se, da bi tudi mene za« sebo> potegnila in izpustil sem jo, fe^ko_ rejjju^ tg*. daj vas je hotela za, soboj potegniti? — Zat; Migala je tako z rokami. — Pred s.: Kako je to mogoče, *»J ae je, kakor trdite Vi, držala z rokami sa držaje mosta, da ne pade v vodo? Rekli ste nadalje v preiskavi : Potem sem jo moral pustiti, misleč, da bo že za mano prišla. Ali "tu imeli res to upanje? — Z a t: Da. — 1'reds. : Al sako ste »i tu mislih, da bo še za Vami plJšU, ko jej tunder Vi sami nistu mogli pomagaj? Kako da bi si pomagala saina,? ~ Žut.: Na vem! — Preda.: Vaša pot od inovtu čez S mi V,aa pelje na desno domov, kaltp pa da ste krenili na, levo m šli k učitelju? Ali ste. tam povedali, da visi, žena na momu V — Z a t,: Ne vem. — Preda.: A nekaj ste vender po nemški) rekli, kolikor seveda nemški znate. Kaj ste rekli? — Z a t.: Ne spominjam se. — P red s.: Ko je prišel Vaš hlapec Oblak k učitelju Kantu in povedni : „Marijana 1» ži v vodiu, hitela sta učitelj in Oblak takoj k vodi, Vi j>a ste šli v gostilu eo. Ako ima človek 1» količkaj sočutja do sočloveka, kaj šele do Žene in to do žene, kt je bila vi h u tega nosna, na more tako ravnaU kvtj st ' storili v gostiln,ei pri Božiču,? —. Z a t : Namočil sem liter vina, pa pil ga nisem. - P rod s.: Jako. čudno to. Glavne stvari ste vse pozabili in uečete o njih nič vedeti, tako male stvari, kakor, da ste naročili liter vina in da ga niste pili. tega se pa veste natanko apomit-njati Kaj mislit«' o tem?1 — Za t. molčt. —i P red s : Ali niste po odhodu učitelja Raota govorili z njegovo gospo in jej rekli: Pravijo, da Marijana v vodi leži, pa jaz nič o tem ne vem? — Zat.: Jaz se ne sjiomrnjam na to. — Preda.: Ali ni prišel cerkovnik v goBtilmco in rekel: Marijan* je mrtva, sadaj jo budemo gori prinesli? Kaj ste storiji na to V — Zat,: Na most sem tekel — Prede.: Zakaj pa prej niste klicali na pomoč m nazaj tekli? Mi&lib ste pač, zdaj je Marijana mrtva, zdaj ne bj>. mogla v,<,;' protf meni pričati m zato ste tekli, zato mate bdi več razburieoi, kakor pravite, da ste bdi, uri prvem poročilu Kaj pravite k temu? — Zat mo|či. — Preds.: V preiskavi ste rekli, da se svoje žene uiti dotaknili niste, zdaj govorite drugače. — Zat. molči, — Pred s.: Povejte, ali ste, res mislili, da si bode Vaša žena, viseča ob mostu, sama pomagala in da Vam le nagaja. —-Zat.: Šla sva pred jednim letom al: več tudi iz Gorenje vasi domu, pa mi je napravila na istem Sorskem mottu ravno tako, kakor zdaj. — Preda : Vaša žena pa je rekla, da ste jo hoteli že takrat pahniti v vodo in da Vam je le s trudom ubežala. — Zat.: Ne v«m. — Preds : To je pravila svoji lastni materi, katera j * kot priča povabljena. Ali ni bila Vaša žena. takrat noseča? — Zat.: V tretjem mesecu je bila. — Pred s : ln Vas tudi to ni napotilo, da bi šli na pomoč? — Zat. molči. — Preds.: V preiskavi ste rekli, da veste, kje ae je držala ob mostu, danes pa govorite aopet drugače kako to? — Zatoženec molči. Preda.: Ali ste spoznali, daje bila,vaša žena v nevarnosti ali ne? — Zat.: Ne vem, — Preds.: Cd je žena noseča in vjsi čea moat, ate ve oder morali miBliti, da. je v nevarnosti? —- Zat.: Ne vem. — Preda.: Recite, da ali ne. m Zat.: Bil sem takrat ves zmešan. — Preds.: Kaj vas pa je tako zmešalo? — Zato ženec molči«.— Preds.: Pred ite rekli, da niste slutili nobene nevarnosti, zdaj pa nič ne veste iu molčite. Preds : Kako ste Živeli z rsnjko svojo ženo, s katero ste bili oženjeni 10 let. — Zat. Bila je pijači udana in večkrat tako pijana, da se je morala leči. — Preds.: Ostali ste svoji Žeui tudi, da je imela druge, kateri so ti? — Zat,: To slišal sem od druzih Ijndij — Preds.: V preiskavi ste pa rekli, da jej je bil kar vsak dober. — Zat.: Govorica je pač bila taka — Preds.: Imenovati 1 pa le nikogar ne morete, 3a zaaonsko čast ranjke žene hočete uničiti Še jedeokrat vas prašam, kaj se je zgodilo dne 2. januvarija? — Zat.: Sama je skpčila v vodo. —Zagovornik dr. Krisper: Koliko pa ste spili tisti dan- v Gorenji Vasi? — Zat.: Jaz najmanj dya in pol litra- — Zag dr, Krisper: Ali ste kdaj Žugali svoji ženi? — Za t.: Ne 1 Potem se prebere sodni ogledni zapisnik, sestavljen na lici mesta in izpoveata izvedenca dr Arko iu dr. Savni k, da je umrla Marijana D dinar le vsled. utonitve. Kontuzije na obrazu in na telesu izviraio od padca, na, led. Izvedenca sta mnenja, da bi se.bila zamogJa. Marijapa Doli nar držati na spodnji strehi mostu, če. je? res, tam visela, le par sekund ali k večjem pol minute- Na to,se obravnava ob polu 12. uri pretrga, do 3. ure popoludne. Takoj po zopetni otvoritvi izjavi zagovornik dr. Krisp,er, da se je on sam ravnokar osvedočil v telovadnici c kr. realke, da je prav- lahko mogoče višati več minut' na 16- cm debelem tramu ter predlaga, da naj se o tem znslršifa-kot1 uvedene* dva Movadna učitelja: — Državni pravdnik se protivi temu predlogu m sodišče ga po kratkem posvetovanji: odkloar — Potem priČfie se /aslišavanje prič. Priča Prau F orla n, jtflseatoik v. Gorenji vani, tast obtožencev, izjavi, da hoče izpovedati; Obtožene« m njegova žena bila sta kritični dan- pri priči v vasi; bila sta* dobre volje. Sjdob pa je Dolmar grdo ■ ravaal s svojo ženo Na sv Petra daa prišla je ranjka Čiato stepena domov in rekla, da- se ne vrea* več; priča šel je k zatožencu ter ga vprašal: wAli jo hočeš ubiti?" Ce je zatoženec pijan in jezen, je I jako had ia silovit človek in po vsem sodi priča, .di. je. obtoženec vrgel v vodo njegovo bčer» Pj*itflL pravi tudi, da je ranjka tožila zlasti svoji materi, kako ji mož preti in da jo je že jedenkrat hotel v Soro suniti. Druga priča, mati umrle M. Fdrlan, se jokaje odjMJve pre.iwuo]u, rekoč: V življenja vzbuditi hčere-ne morem več, Čemu bi ga tedaj dolžila. 1'r.ča Janez Gorjaoc srečal je zatoženca in ženo okrog Leskovčeve bajte na poti proti domu na Trato. Vošil jima je dober večer, na kar je zatoženec odvrnil: „Kaj boš budič za mano gledal?* Priča bil je tudi navzoč, ko je Žandarm pripeljal obtoženega k mrtvi ženi. Obtoženec se je vedel povsem apatično, jecljat le .dobre volje, dobre volje-, gledal v stran in kooečno ukazal, naj ženo domov m so. Priča Marija Štor man ve povedati le to, da je srečala krit čm večer obtoženca in ženo skujiaj še na kraju, kjer obtoženec trdi, da sta se bila že ločila. Obtoženec pravi na vprašanje predsednika, da ne ve, je li priča govori resnico ali ne. — Prečita se izpoved ha pnče Ane Al i C, ki je vedela povedati le toliko, da je videla ob kritični uri korakati na most dva človeka; žena je hodila naprej, mož pa za njo. Ker je bila že tema, priča teh ljudij ni razločila. — Zag. dr. Krisper predlaga, da naj se ta priča osebno povabi, ker g. predsednik polaga na njeno izpoved očividuo veliko važnost. Sodišče-odkloni ta predlog. — Priča Luka Tavčar slišal je od mosta kJice na. pomoč. Tek.d je proti mosta ter tam opazil obtoženca, ki je sklouien gledal v vodo. Priča je obstal, obtoženec pa se mu je, zapusti vši mosti, pribhžd in za^iazivst Tavčarja, srdito zaupil • JLudič?, kaj delaš- Ui!" ter ga vrgel v sneg. Potem aa ata. ae hitro zopet sprijaznila, obtoženec Šel je proti šoli, priča pa. je> meneč, da je Dudinar. ženo pretepel, hitel opozoriti hlapca obtoženega, naj gre gledati, kaj je z gospodinjo. — Priča J. R a nt učitelj na Trati, izpove, da je obtoženec stopil kri* tičm večer ob V*7 v njegovo hišoi ter pričel v alabi nemščini jecljati: »Sie ist abgfingeriseh. Ste frtihur. Ich, bin da- Du vveisst, Du blat al i Zeugeu. Kmalu na to priSel je hlapec obtožencev povedati, da je Marijana v vodi. Priča tekel je z drugimi ljudmi k Sori in tam so ekoro izvlekli- m vode ie mrtvo Ma-I rijajiu Dol m ar- Dolmar zdel se je priči tisti večer pač nekoliko pijjan in čuden, a ne preveč. Na vprašanje zagovornika potrdi priča še, da je obtoženec, tudi prej že vedno jecljal, da večkrat ui vedel, kaj govori in da so ga ljudje imeli sploh; za . Vati >u. — Prečita se izpovedba obolele priče Matije K a n t, soproge uči tel je v«, ki je izpovedala, da je obtoženec 0» naznanilu hlapua, da. je njegova žena v vodi, rekel le: „Meni nič mar, jaz nič za to ne vem". Priča ve tudi, da se je obtoženec pritoževal, da njegova žena ljubi dragega in. da je ueltnč ženi pretil z revolverjem, tako, da je morala zbežati. — Obtoženec odgovori na, vprašanje predsednika, da mma k tema iapovedbama ničesar omeniti in da se sploh na nič oe spominja. — Ikpovedba prihodnje pnče Ane Ara b rožič je brez posebnega pomena in istotako izpovedbe nekaterih drugih prič. — Jako zanimiva pa je izpoved priče Ivane Vodnik, kaižarice u« Trati. Tej priči je ranjka Marijana Doltnar večkrat pravila, da ne mara za svojega moža, da iina drugega rada, da jo je že večkrat mikalo v vodo nkočiti in da bo gotovo še jedenkrat v „štve i»ko ugodno zat ob-tožeuca, češ, da- je bila« žeaa Marijaua sieevr dobra gospodinja a p i tanka, du je vedno župnla, dar bo r vodo skočila, da se>^ je nekoč hotela zastrui>tti z raztopljenimi žveplenkami itd. Priča potrdi tudi, dir je Gregor D dinar že prej vedno jecljal in se neumno vedel;; pfi&av same.. ga» dve lati' ni i razumel. Božič., je trdnega m nema, da Dolinar ni sposoben takega dejanja, kakoršnega ga dolži obtožba. — Prečita se spričevalo župana in župnika o obtožencu. Prvo je precej neugodno, drugo pa zelo ugodno. — Zagovornik dr. Krisper predlaga k o n » č n o, da naj, s.er sodišče s- [»urotnik i poda na lice mes,ta, ker se bodo tam porotniki prepričali, da jo nemogoče živega človega brez vidnih poŠkodeb pahniti v vodo tako, kakor.to trdi obtožba. — Sodišče tudi ta predlog odkloni. Stavita se potem porotnikom- dve vprašanji, prvo glaseče aa na umor in drugo glsBeče se na uboj. Zagovornik se odločno protivi drugemu vprašanju, a sodišče to vprašanje pridrži. Državnega pravdu'ka namestnik dr. Kavčič utemeljuje obtožbo v zares duhovitem in juristično dovršenem, d v« iu, ppl ura trajaiočem govoru,. Zagovornik,, dr. Krisper pa zopet v prepričevalnih besedah jmbija obtožbo. — Oba govora bila sta tako izborna in dovršena, da obžalujemo, ker ju zaradi pomanjkanjka prostora ne moremo priobčiti. Po kratkem resume-ju g. predsednika se porotniki odstranijo v svojo sobo na posvetovanje. Kn se vrnejo v dvorano, razglasi načelnik, deželni uradnik gosp. Preleanik, da ho porotniki obe vprašanji zanikali z 9 proti 3 glaHovi. Sodiftč> je vsled tega Gregorja Dolinarja oprostilo težke obsodbe ter ga takoj izpustilo iz zapora. — Obravnava trajala je do 121/* ure po noti ter je bilo navzočih ves čas toliko poslušalcev, zlasti iz domačega kraja ohtož^nčevega, da je vladala v dvorani neznosna snparicn. Ka/iiie vest L * (Povod nji.) Iz raznih krajev Ogerske, Slavonije in Moravske poroča se o velikih povod jih, ki so tam nastale v poslednjem čaRu vsled deževnega in južnega vremena. V Tolni pretrgal je Dunav jezove in preplavil vbo okolico. Tudi iz Srbije poroča se o velikih povodnjih. Mesto Niš je vse preplavljeno in se je zrušilo več hiš. * (Kip Minerve.) Jako lepo ohranjen kip Minerve našli so na otoku Chios na Grškem. Sodi 8e, da je kip iz četrtega stoletja pred Kristovim rojMfvoin Kip kupila je cesarica Elizabeta in ga bode dala postaviti v vrtu svoie nove palače na Krfu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Rovinj 2. marca. Danes se je začela kazenska obravnava zoper tiste Pazinske La-hone, kateri so napadli lani poslanca Mandiča in njegove tovariše. Zatoženi so: Rudolf P i 1-lat, Ruggero Camus, Fedele Camus, Guidon Mrach, Ivan Gerzetie, Rajmund Mrach in Jos. Priny. Predsednik sodišču je dr. Fio-cehi, votanti Man ara, Kummerling in P e tro ni o, zagovornik pa dr. Marko Co-stantini. Šoštanj 2. marca. Neki agent iz Budimpešte najel skoro vse v Lappovem premogo-kopu delujoče rudarje za neki rudnik na Ogerskem. Pariz 2. marca. Francoski poslanik v Londonu Waddington podal ostavko. Atene 2. mar<:a. Zbornica je odobrila državni proračun in zaustavila zasedanje do meseca aprila. Umrli no v LJubljani: 27. februvarja: Franca Slavec, železniškega sprevodnik i lifti. 2 mosten, Kolizej, convulBionea. 28. februvarja: Janez Briaki, črovljarjev sin, 9 mesecev, Rimska cesta fit. 19, jetika. — Jnlijaua Smrekar, krojačeva vdova, 86 let, Kravja dolina št. II, marasmus senilia. — Janez Borštnik, posestnik, 60 let, Kurja vas št. 4, jetika. Meteor o logično poročilo. i Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v,-t rovi Nebo Mokri na v mm. 1. marca 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 737*2 mu, 739 2 «■>. 739 2 mm 5 2° C 10*6U C b G° C brezv. si. zah. si. vzh. obl. ohl. obl. 0-00 m31 Srednja temperatura 7 1', za 5"5" nad normalom. HD-o-najslsa, borza Srebrna renta . Zlata renta .... 5°/0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije Lordon ..... Srebro ..... Napol...... C. kr. cekini Nemftko marke . . AGGfi marca t. I. včeraj — danes gld. 9895 - gld. 9890 98*66 T 9865 , 117 85 n 117*86 n 100-10 „ 994 — „ 990 — „ 34140 n 339*75 n 1^115 a 12110 3 963 n n 9627, 669 n 5*69 69*25 59-22'/» zabela [JEVA naj ne prozro gospodinje. Dobiva .so za juhe pri Jeglič, a in (21) D odat H b k ruzjnsu natečaja zgmdbi „Narod-neea Doma" v L ubijani se javno naznanja, da je pottpisani upravni odbor kot porotnike za pre-sojevanje načrtov imenoval sledeče gospode: dr. viteza Kanila Bleivveisa-Trsteniškoga. predsedulka .Narodn-ga Dona" v Ljubljani; Jana Duffe-ja, prvega, mestnega ingeuieurja in arhitekta v Ljubljani; Gustava Gerlacha, arhitekta stavb, družbe v Ljubljani ; Ivana VI. Hraskega, dež. ingenieuija v Ljub ljaui; Ivana Svitila, c kr. stavb, svdtnika v Ljubljani ; Ivana Šubica, ravnatelja c. kr obrtnih strokovnih šol v Ljubljani iu t»ihitektu Adolfa VVagner-ja, profesorja na drž. i bitni soli v Gradcu. V Ljubljani 1. maicija 1893. Upravni odbor društva za zgradbo ,.Narodnega Doma ' v Ljubljani. Vozniki se vzprejmć v to svrho, da na vozeh daljo pošiljajo premog iz Motnika v Domžale in Kamnik; taki, ki prevzetno vse to pošiljanje, imajo prednost. — Ponudbe Franu Km. Ascher-Ju, £»' eralnemu ravnatelju v CJr»«leu, Itlnk-fcnsNe 7. (237) VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Zahvala. Vsem ljubim sorodnikom, dragim prijateljem in znancem izrekamo za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja ob prezgodnji smrti našega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očota, gospoda Janeza Kne^=a kakor tuoi za krasne vence in ljubeznivo spremstvo k večnemu počitku, presrfino, najtoplejšo zahvalo. T Sosebno se zahvaljujemo gospodom pevcem slavne Šišenske čitalnice za ginljivo petje in čestitim članom slavne požarne hrambe v Spodnji Šiški za častni sprevod. V Ljubljani, dnč 1. marca 1893. •238> Žalujoča rodbina. Št. 1669. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v seji dne 5. januvarja letos uravnal prejemke aktivnih mestnih uradnikov Ljubljanskih, uredil občinske urade in ustanovil dotične službe. Vsi mestni uradniki, kar jih je vzetih v službo s (stalno) plačo, so razdeljeni v šest činovnih razredov. Čin uradnikov določa mero njegovih prejemkov, kateri sestoji a) iz plače in b) iz a k t i vi t e t n i h priklad. Plača je določena vsakemu činovnemu razredu v treh stopinjah. Te so : L Činov, razredu: 2000, 2200, 2400 gld. II. i „ : 1500, 1650, 1800 „ III. „ „ ! 1200, 1300, 1400 „ IV. „ : 1000, 1075, 1150 „ V. „ : 800, 875, 950 „ VI. „ : 600, 675, 750 „ Na višjo stopinjo jednega in istega činovnega razreda se pomakni uradnik, kadar je popolnem zadovolilno služil po pet let v tem činovnem razredu. Aktivitetna priklade znaša v I. činov, razredu letnih 400 gld. H- n n . . 300 „ HI. „ „ ■ 240 i IV. „ j 200 „ V- „ , > 160 „ VI. „ g 120 „ Uradnikom, katerim da mestna občina stanovanje, ne gre aktivitetna priklada. Pri odmerjanji penzijskih pripadnin se jemlje v račun samo plača, katero je uradnik užival zadnji čas. Praktikanti niso uvrščeni v nobeden činovni razred, vendar pa imajo značaj mestnih uradnikov, kar se tiče opravljanja njihovega službinskega posla; a v prisego vzeti jih je še Ie po jednoletni, po polnem zadovolilni poskusni praksi, katera se jim vštevaj pri odmerjanju penzije v službinsko dobo. Na podstavi teh določil 80 razpisane vsled sklepa občinskega sveta nastopne službe. Al 1. Služba prvega magistratnega svetnika s prejemki 1. čin. razreda; 2. Služba druzega magistratnega svetnika 8 prejemki II. čin. razreda. 3. Služba policijskega komisarja a prejemki II. čin. razreda. 4. Služba magistratnega tajnika s prejemki III. čin. razreda. 5. Služba prvega mestnega komisarja s prejemki III. čin. razreda. 6. Služba konceptnega pristava s prejemki IV. čin. razreda. 7. Služba druzega mestnega komisarja s prejemki IV. čin. razreda. 8. Služba magistratnega koncipista s prejemki V. čin. razreda. Za te službe izimši ono druzega mestnega komisarja je zvan načeloma (t. j. brez škode določilu § 29. al. 2. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano) le tisti, kdor je zvršil juridično-politične študije na kakšnem tudeželskem vneučilišču, z dobrini uspehom prebil teoretične državne izpite in naredil praktični izpit o političnem uradovanju. B. 1. Služba mestnega fizika s prejemki II. čin. razreda. 2. Služba policijskega zdravnika s prejemki IV. čin. razreda. 3. Služba mestnega zdravnika s prejemki V. čin. razreda. 4. Služba mestnega živinozdravnika s prejemki VI. čin. razreda. Za prve tri službe treba doktorata vsega zdravilstva ozir. med. & chir., fiziku vrhu tega fizi-katskega izpita, a živinozdravniku usposobljenosti, kakršno zahteva država. (196—8) C. 1. Služba mestnega višjega inženirja s prejemki II. čin. razreda. 2. Služba mestnega inženirja s prejemki III. čin. razreda. 3. Služba stavbinskega asistenta s prejemki V. čin. razreda. Višjemu inženirju in inženirju je treba kakšne tudeželske tehnične visoke šole spričevala o drugem državnem ali diplomskem izpitu iz inženirske ali visokostavbinske stroke in spričevala o izpitu za državno stavbinsko službo. Za stavbinskega asistenta se sprejme tudi tak, ki nima usposobljenosti označene v prejšnjem odstavku, da je le praktično izurjen v stavbinski stroki. C. 1. Služba mestnega računarja s prejemki II. čin. razreda. 2. Služba mestnega blagajnika s prejemki, III. čin. razreda. 3. Služba računskega revidenta s prejemki IV. čin. razreda. 4. Slnžba blagajničnega kontrolorja s prejemki IV. čin. razreda. 5. Služba računarstvenega oficijala s prejemki V. čin, razreda. 6. Služba računarstvenega asistenta s prejemki VI. čin. razreda. 7. Služba blagajničnega asistenta s prejemki VI. čin. razreda. Kdor hoče dobiti katero teh službinskih mest, mora dokazati, da se je izšolal ali na velikem gimnaziju ali na veliki realki ali na zavodu jima jednakom ter da je prebil izpit iz državnega računarstva in blagajniški izpit. ■■ m"'":--*j—jv.--" ... ~ ' 1.) Službi dveh oficijalov s prejemki IV. čin. razreda; '2.1 Službi dveh oficijalov s prejemki V. čin. razreda; 3.) Službi dveh kancelistov s prejemki VI. čin. razreda. Te službe pripadajo pomoćnim uradom in so opredeljene takim, ki so zvrAili vsaj ali mali gimnazij ali malo realko ali nčilišČe tema jednako in ki so primerno izurjeni v manipulacijskem pisar-ničnem poslovanju. E. Sprejme se naposled v občinsko službo: 1. ) Konceptni praktikant, ki je po juridično-političnih študijah /.vršenih na tudeželskem vseučilišču naredil teoretične državne izpite; določen mu je adjutum, ki znaša 600 gld. na leto, a zglasiti se mora za izpit o političnem uradovanju v teku treh let od dne\ kedar nastopi službo. 2. ) Blagaj nični praktikant, ki mora biti v obče usposobljen za uradnika pri mestnem računarstvu ali pri mestni blagajnici, samo treba ni da bi uže imel predpisana izpita, pač pa je zavezan ja narediti v dveh letih od dn6, kedar nastopi službo ; za te dobe uživa adjutum letnih 480 gld. 3. ) Praktikant pri pomoćnih uradih; adjutum 480 gld. na leto. Prošnje za te službe je pravilnim event. torej službihskim pdtern vlagati do 30. dnć marca meseca letos. Glasiti se je prošnjam na občinski svšt deželnega stolnega mesta Ljubljane in biti jim je opremljenim z dokazali o predpisani usposobljenosti, o starosti, o znanji jezikov, zlasti o znanji slovenskega in nemškega v govoru in pismu, ter o vseh druzih merodajnih oeobnih razmerah prosilčevih. Novo imenovanim uradnikom, kateri došle" ne služijo pri mestni občini Ljubljanski, bode nastopiti službo vsaj dnć 1. |nli|n letoa, s katerim dnevom, je začeti poslovanje reorganizovanim občinskim uradom. ' ,. V Ljubljani, đnć 16 svečana 1893. Župan: Grasselli. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".