16. šteuilkfl.
U Ljubljani, v soboto, ZO. Januarja 1906.
XXXIX. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, iziraši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto *6 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam pouj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K dO h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vpoši^atve naročnine se ne ozira. -- Za oznanila se plačuje od peterostopoe petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Pokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 5, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85.
Nekoliko številk.
Pred nami leži debela knjiga X V. letopis Zveze slovenskih posojilnic v Celju za leto 1904.- Zanimiva in važna je ta knjiga, kajti v njej se zrcali delovanje največjih in najvažnejših slovenskih posojilnic.
Naravno je. da smo pregleduje to knjigo vzeli v roko še drugo, ki jo takorekoč popolnjuje, ker podaja sliko drugega dela slovenske zadružne organizacije, namreč „Letopis (Gospodarske zveze" (sedaj »Zadružne zveze") v Ljubljani za leti 190*2. in 1903.
Celotno podobo o stanju in delovanju slovenskih zadrug in sploh slovenskega zadružništva bi mogli dobiti šele v tem slučaju, če bi imeli v roki enake izkaze -Goriške zveze**, vendar se da napraviti vsaj mala podoba.
Vseh slovenskih in hrvatskih zadrug na Slovenskem, v Istri in v Dalmaciji je bilo 1904. leta 64S, in sicer na Koroškem 31, na Kranjskem 245, na Primorskem 177. na Štajerskem 98, in v Dalmaciji 97.
Izmed teh jih je bilo pri -Zvezi eljskih posojilnic*4 140, ostale pa so bile v raznih drugih zvezah ali pa pri nobeni.
Ozirali se bomo le na denarne zadruge, torej na posojilnice in hranilnice. Teh je bilo leta 1904. pri »Celjski zvezi" 109, leta 1903. pri -Zadružni zvezi** pa 124. Ali nekaj jih je odpadlo, ker so pristopile „Groriški zvezi**, nekaj jih pa še odpade, ker se snuje posebna -Istrska zveza** — tako da sta po številu denarnih zadrug obe zvezi precej enaki.   A le po Številu.
»Celjska zveza** je seveda v vseh drugih, ozirih daleč naprej -Zadružni zvezi**.
članov ima -Celjska zveza" 70.339, „Zadružna zveza** pa za več kot polovico manj, namreč le 32.682.
Deleži znašajo pri -Celjski zvezi" 2,065.489 K 98 vin., pri -Zadružni zvezi" pa samo 319.319 K 22 vin. -Celjska zveza" ima torej kar za 1,746.170 K 7ti vin. več deležev, in torej temu primerno več garancije, kakor -Zadružna zveza".
LISTEK.
Frido.
Spisala Sonja.
Kavarna srednje vrste. Kakor običajno: rdeči obledeli divani ob stenah, dve vrsti mramornih miz in na sredi biljard.
Na desni, glavnemu vhodu nasproti je godba. Cigani igrajo. Urno, temperamentno. Vroča, opojna straši se preliva po akordih . . .
Kavarna je skoraj še prazna.
Pri vratih sedi mlada, elegantna dama v beli svilnati bluzi, dragoceno lornjeto na zlati verižici. Vis-a-vis njen mož, poštar en, debel človek, rdečega, zabuhlega obraza. Zelo dostojanstven izraz mu je na licu, kot aristokratu, ki je stopil za kratek čas v predmestno ulico, da pogleda, kako živi „ljudstvo". Še dva človeka sedita poleg njiju;  vsekakor znanca.
Pri nasprotni mizi je suh majhen človeček. Sanjavo gledajo drobne očce, skoro na jok so zategnjena usta. Pogovarja se z dekletom, ki sedi na sosednjem divanu.   Širok klobuk
Hranilnih v 1 o g imajo zadruge -Celjske zveze" 70,290.174 K 41 vin., zadruge klerikalne „Zadružne zveze" pa 26,t>49.688 K 28 vin. Pri -Celjski zvezi" je torej 43,640.486 K 13 vin. več kapitala kakor pri „Zadružni zvezi".
Rezervni zakladi „Celjski zvezi" pripadajočih zadrug znašajo 2,996,412 K 51 vin., pri zadrugah, ki spadajo k -Zadružni zvezi", pa le 522.048 K 24 vin. Pri „Celjski zvezi" stoječe denarne zadruge imajo torej kar za 2,474.364 K 27 vin. več rezervnih fondov, kakor pa okrog -Zadružne zveze** zbrane zadruge. Seveda je temu primerna tudi varnost.
Te številke tudi osvetljujejo, kako smešno je pisarjenje klerikalnih listov, da je njihova zadružna organizacija jedro slovenske gospodarske organizacije. -Zadružna zveza" se „Celjski zvezi** še primerjati ne more. In če se še pomisli, da je pri -Celjski zvezi" pri padajočih zadrugah naložen samo naroden ljudski kapital, pri -Zadružni zvezi" pa večinoma cerkveni denar, potem je celo jasno, katera organizacija je prava slovenska narodna organizacija.
Naj se nam ne ugovarja, ker smo primerjali izkaze „Celjske zveze" za leto 1904. z izkazi -Zadružne zveze" za leto 1908. Razloček je brezpomemben, kajti „Zadružna zveza" v enem letu ni mogla dosti napredovati, nego je še nazadovala, ker so odpadle -Goriške zadruge".
V prihodnjih letih bo razloček še večji, kajti „Celjska zveza" se je reorganizirala in dobi brez dvoma mnogo novih članov.
V enem oziru pa nadkriljuje -Zadružna zveza" res „znamenito" „Celjsko zvezo", namreč glede — uradnih stroškov.
V tem oziru je primerjanje jako poučno, pri čemer se ne bomo nič ozirali na to, da je na primer revizija kake velike posojilnice vse drugače težavna revizija, kakor revizija kake male posojilnice kje v hribih.
-Zadružna zveza" je leta 1903. izdala na revizijskih stroških 5514 K 74 vin., na uradnih stroških 46.226 K 76 vin., na potnih stroških pri nakitima na glavi s trakovi in rožami kričečih barv. Ponošena, tesna obleka ji je od tanke, rožaste tkanine.
Se pet drugih deklet je v kavarni.
Zelo nemirna so dekleta. Vselej, ko vstopi nov gost, se vznemirijo. Bedasto mežikajo z očmi in se na-smehujo topo; polglasno spremljajo arije ciganske godbe ter se pregibajo z rameni v taktu. Na vseh teh umetnosladkih obrazih je citati vsiljiv kramarski izraz : Ej, ljudje božji, kupite!
In polagoma prihajajo kupci. S pritikujočimi pogledi merijo dekleta in izbirajo . . .
Prišel je lep, mlad oficir, ošinil vseh šestero z motrečim očesom in prisede! k lepi blondinki poleg godbe. Za nekaj trenutkov je bil na mizi šampanjec in krožniki slaščic.
Plavolaska je vzela biskuit, se udobno naslonila na stol in obrnila po dvorani, da jo vidijo tovarišice. — Glejte, jaz že jem! — so govorile okrogle, neumne oči. Kot bi trenil, je bil krožnik s slaščicami prazen.
— Kdo je ona? — je vprašal suhi človeček  sosedo  in  pokazal na
povanju blaga 3271 K 60 vin., torej skupaj 52.013 K 10 vin.
„Celjska zveza" pa je izdala: za plače 4000 K, za revizijske stroške 2064 K 4 vin., za vozne stroške za revizije 940 K 46 vin., za druge potne in vozne stroške 1173 K in za nagrade in podpore 722 K 7 vin., skupaj torej 8899 K 57 vin.
Klerikalna -Zadružna zveza** je torej imela v enem letu uradnih stroškov kar za celih 43.113 K 52 vin. več kakor „Celjska zveza".
Med te uradne stroške nismo šteli tiskovin.
„Celjska zveza" je izdala za tiskovine 198 K 20 vin., „Zadružna zveza" pa — 19.972 K 16 vin.!! Pa te -tiskovine" niso morda naročene za več let, nego le za eno leto. To se vidi iz dejstva, da je „Zadružna zveza** leta 1902. izdala za tiskovine celo 23.430 K 24 vin.
Številke govore tako jasno, da jim ni treba ničesar dostaviti.
Pismo iz Hrvatske.
(Hrvatski sabor brez imunitete. —  Iz hrv. stranke prava.)
V Zagrebu, 18. j anuarj a.
Sabor brez imunitete — tako se sme imenovati od 15. januarja 1906 naprej naš hrvatski „sabor". Niti naš maščevalni državni pravdnik ni zganil s svojim mogočnim svinčnikom, ko so opozicijonalni listi na ta način konštatovali žalosten ta fakt. Naša madjaronska večina, ki je sklenila, da sicer ne izroči sodišču narodnih poslancev dr. Vinkovića, dr. Haramba-šiea in Tuškana, toda samo zato, ker so se baje opravičili za svoje „vele-izdajalske** medklice, a ne zato, ker jih za izjave, podane v saboru, ščiti imuniteta, je degradirala tudi formalno naš sabor na stopnjo kakega občinskega zastopa. Državnemu pravd-niku je priznala večina v saboru, da ima pravico kontrolirati saborske govore in ako se mu zazdi, da je kak izraz preoster, naj nemudoma zagrozi s tožbo.
Se ni dovolj strog khuenovski poslovnik, ki dovoljuje, da se sme poslanca izključiti od neštetih sej (v
dekle, ki je sedelo samo ob mizi v kotu. Majhno je bilo in drobno, čisto neznatno ; blede, bolehne, skoro prosojne polti. Samo oci so bile lepe; velike, temnosinje, žalostne.
— To je Frida, — je razlagala soseda. — Bolehna je in malo zasluži. —
— Eh, siromaštvo je na svetu, je vzdihnil človek.
— Eh, — je ponovilo dekle mehansko in zazdehalo. Ali zdajci je vstopil velik, debel Človek in dekle je oživelo. Nagnil je kupec glavo na strani in premeril blago od nog do glave. Nato je prisedel k dekletu. —
— — — Moj Bog! — se je zgražala dama v svilnati bluzi — vse naj bi zaprli. Ne škodilo bi tudi, da jih obesijo. Ako noče delati, naj pogine od glada, ampak moške naj pusti pri miru! Kako vendar more zabresti ženska tako daleč! —
In razvil seje razgovor poln ostre, težke obsodbe.
Le veliki, resni človek, ki je sedel dami ob desni, je molčal. Motril je mlado, lepo žensko in njenega postarnega moža in ironska poteza mu je zaigrala okrog ust. — Kakšen
poslovniku je odrejen maksimum 60 sej, toda madjaroni so tudi to v praksi povišali, ker se lahko poslanca n. pr. radi dveh izrazov za vsakega posebe izključi iz sabora za 60 sej ! i ni še dovolj strašnih nasilstev, preko katerih je jedva možno priti v sabor, še v saboru visi nad poslancem Da-moklejev meč in vsak hip se ga laliko radi kakšnega govora izroči sodišču, da ga na komando obsodi na kako leto zapora. In to hočejo madjaroni — oni morajo, to se razume, pustiti v saboru neko opozicijo, da se markira sabor in takozvana ustavna vlada, toda ta opozicija mora biti pokorna in mirna in ne sme nikdar z upravičeno ostrostjo bičati sramotne zločine, ki jih je zakrivila ona skupina mamelukov, lopovov in štre-berjev.
A tako so naši lastni sinovi, ki bi ljubosumno morali braniti naše najneznatnejše pravice, s smelo roko posegli po tej edino še svobodni instituciji, oni sami teptajo in stavljaj o na kocko vso našo avtonomijo!
Kako naj zahtevamo od Madja-rov, da spoštujejo naše pravice, ko mi sami rušimo temelje svoje ustave? Najžalpstnejše na vsem tem pa je to, da je to postopanje madjaronov v mnogem oziru zakrivila opozicija sama. Napram nasilnikom je pokazala tako malo eneržije in spretnosti, da so se oni čutili popolnoma varne, ako izvrše tudi najhujša nasilstva.
Razume se, da opozicija ni mogla preprečiti dotičnega sklepa, toda, ako bi bila madjarone tirala do skrajnosti, bi kasneje ta slučaj vsaj laliko porabila kot dobro agitacijsko sredstvo pri volitvali.
Tako je pa dr. Vrbanić sam obsodil one medklice, a edini dr. Banjav-čić, eden naj zmernejših opozicij onal-cev, je našel nekaj dobrih akcentov, ko je napram banu, ki hoče baje čuvati lojalnost hrv. naroda napram dinastiji, naglašal, da je največje hvale vredna ona lojalnost, ki se drži zakona. Zakaj po logiki našega bana se naj kršijo temeljni zakoni, samo da se reši -lojalnost" napram kralju.
Kako nemoralna skupina so naši madjaroni,   kaže   tudi   ta-le značilni
razioČek je med teboj in onimi tam?
— je pomislil. — Kupčija, kupčija! Tu v zakonu, tam izven zakona; evo, to je razloček, —
— — — Vseh petero je bilo že preskrbljenih, samo Frida je še sedela sama. Na smeh so se držala usta, ali oči so se borile s solzami . . .
Suhemu človečku se je zasmilila. Prisedel je k njej.
— No, mala, pa si žalostna nocoj! —
— Saj vem,   nisem za ta posel!
— — za nič nisem! je zaihtelo dekle.
— Pred tremi tedni me je zapodila modistka: Bog s teboj, pa ne prikaži se več! Ne najemljem deklet, da bi jih vsak hip pobirala iz omed-levice.--Mati me proklinja. „Ubijem te," je rekla nocoj, „če mi ne prineseš vsaj šest grošev domov!"--
Trdino no Reki.
Spisal Josip Stare. (Dalje.)
Zdaj pa je Trdina našemu literarnemu prizadevanju prinesel veliko domoljubno žrtev.  Vsako nedeljo po
zgled. Dr. Egersdorfer je edini izmed madjaronov zastopal v imunitetnem odseku zakonito stališče, da Ščiti poslance imuniteta in da je vsled tega treba a limine odbiti zahtevo sodi št'a. Njega je preglasovala večina, ki je sprejela Tomašićev predlog, da se poslanci ne izroče samo zategadelj ne, ker niso zagrešili -veleizdaje".
Najprimitivnrjši takt l>i dr. Kgers-dorferju veleval, da bi vsaj ne pre-vrgel poročila o odsekovem predlogu, kije bil sprejet proti njegovi volji; toda on tega ni storil — on j«' tako navajen na komando, daje v phmumu kot poročevalec zastopal in branil svojemu prepričanju nasprotno stališče.
Hrvatska stranka prava je imela v ponedeljek tukaj s.-tam-k 3VO-jih najožjih prijateljev. Na tem se-stanku je bilo sklenjeno ž«* parkrat), da se z aprilom t. 1. začne izdajati strankino glasilo. D( »sedaj namreč stranka nima svojega izrecnega organa, in po tem se lahko že tudi presodi njena notranja slabost. Ta stranka je ostanek nekdaj velike stranke prava, ki se je že za življenja Star-čevića odcepila od Franka. Od CMtega razkola se je neprestano koalizirala in fuzionirala z drugimi opozicional-nimi frakcijami in bil je že čas, da se je pod tem imenom zbrala vsa poštena opozicija.
In naravno je, da je morala taka stranka, ki je že hotela vse složiti, a se bala rešiti le eno moderno aktu-valno vprašanje, biti na vse strani neizrazita in neodločna. Zato se je vse tako naglo razsulo: klerikalci so nastopili s svojim organom, naj.r. <1-njaki so se izločili, obzoraši s«. <e umaknili s političnega polja kot stranka, in tako je ostal nekak centrurn zmernih, ki sedaj plovejo med dvema radikal nima strujama: klerikalci in napreduj aki. Z reško resolucijo in kasneje z zasnovano opozicionalno koalicij0 s*' j*' ta stranka, ki jo v glavnem predstavlja nekoliko poslancev, približala naprednjakom ter so oelo nekateri predlagali fuzijo z naprednjaki. Sedaj v zadnjem času se pa kaže. tla je zopet nekatere odbila ostra proti
šolski maši je v gimnaziji brez vsake nagrade predaval o slovenskem jeziku i ti slovenski literaturi. Slovenci smo prihajali vsi, a pridružilo se nam je tudi veliko število Hrvatov. To je bil največji in najzanimljivejši „kolegij" na reški gimnaziji. Pouk je bil popolnoma svoboden, brez vsake formalne naučne osnove, in čisto svobodno je bilo občevanje med učiteljem in učenci. Kdor je hotel, je med tednom napisal kak sestavek, pa ga predložil v nedeljo Trdini, ki je kar takoj očitno Čital stavek za stavkom; razlagal, kaj je dobro, a kaj ne velja; pozval je zdaj enega, zdaj drugega, naj pove svoje mnenje, in seje vnela včasih prav živahna razprava. Pri tem je dodajal Trdina svoje obliko-slovne, sintaktične in splošne jezikoslovne opazke. Ko so bili pismeni sestavki „parlamentarno" rešeni in izpravljeni, nam je Trdina čital kako slovensko pesnitev, najrajši iz Prešerna. Najprej je celo pesem prečital do kraja, potem pa je tolmačil vrstico za vrstico z vseh mogočih strani, kakor je nanesla kaka beseda, oblika ali misel. Bilo je gramatikalnih, este-tičnih in literarnih pogovorov in smo
klerikalna borba, ki jo ravno sedaj bijejo naprednjaki, in obrnili so oko na — klerikalce. Kakor sem vam zadnji čas naznanil, je nadškof odtegnil Hrvatstvu „subvencijo" : zato je list v zadregi in je nedavno pisal, da bi klerikalci hrvatski stranki prava oprostili tudi reško resolucijo, samo Če bi zapustili naprednjake. Zaradi tega si tolmačijo nekateri, da bi „Hrvatstvo* moglo postati glasilo hrvatske stranke prava, a bi vendar moralo opustiti svoje ultraklerikalno stališče, dokler bi se hrvatska stranka prava popolnoma ne poklerikalila.
Preosnova ministrstva.
Dunaj. 19. januarja. Preosnova ministrstva v tem pogledu, da vstopita v ministrstvo brez portfelje v dr. pl. Derschatta in dr. Pacak je sklenjena stvar. Dr. Pacak je sprejel ponudbo že v začetku tedna, a dr. Derschatta se je po dolgih konferencah z ministrom notranjih zadev včeraj odločil. Izpolniti se morajo le še nekatere formalnosti, nakar v ponedeljek zvečer razglasi cesarjevo lastnoročno pismo imenovanje obeh ministrov. Grof Dzieduszvcki za sedaj še ne prevzame Pietako-vega mesta, a zadeva postane aktualna, ko se zbere državni zbor. — Pogajanja zaradi č e š k o - n e niske ga s p or a z umi j enj a se nadaljujejo nepretrgoma. Ako se doseže pričakovani uspeh, se izvede tudi napovedano popolno parlamentariziranje ministr-stv a.
Praga, 19. januarja. Vsi glavni češki časopisi pišejo o rekonstrukciji ministrstva zelo nezaupljivo, češ, gre se le za novo koncesijo Nemcem. K devetim Nemcem v ministrskem svetu pride še deseti, a Slovana ostaneta samo dva, ki ostaneta brezvplivna napram vladnim spletkam zoper Češke zahteve.
Lvov, 19. januarja. „Glos Narodu" piše: „Ako bi se grof Dzieduszvcki odločil, da vstopi v ministrstvo, bil bi to dokaz, da je baron Gautsch dal Galiciji velika koncesije. Kakor se govori, bi bile koncesije v tem, da bi se število poslaniških mandatov za Galicijo pomnožilo še za 7 do 10 tako da bi dobila Galicija 35 do 87 poslancev več nego dosedaj.
Volilna reforma.
Praga, 19. januarja. Realistična revija „Naše doba" dokazuje, da se je dr. Korber temeljito bavil s splošno volilno pravico ter je že izdelal potrebne načrte, ki pa niso prišli iz njegove pisarne, ker jih ni hotela krona odobriti.
Lvov, 19. januarja. V vzhodnji Galiciji čim dalje bolj vre zaradi pred-^toječe volilne reforme. V Varohti so katoliškega duhovnika Turka razjarjeni kmetje napadli in smrtno pobili. V Stanislav je pribežalo mnogo Židov pred našČuvanimi kmeti. Položaj je •"ielo resen.
zašli celo na politično polje. Ne le pozvani, ampak tudi nepozvani slušatelji so smeli svobodno kaj vprašati ali povedati svoje mnenje. Trajanje teh slovenskih predavanj je bilo Čisto nedoločeno; bih smo skupaj po eno uro in tudi dlje; prišel je, kdor je hotel, a ne da bi bil obvezan priti vsako nedeljo; saj nihče ni bil vpisan, niti in za svoje odgovore dobival kake ocene; samo boljšim učencem je Trdina v maturalno izpričevalo zapisal red iz slovenskega jezika. Dasi je bil ta slovenski pouk povsem svoboden, brez odgovornosti za učitelja in brez kake obveze za učence, uspešen in koristen je bil za vsakega, kdor se je hotel kaj naučiti, marsikateri napotek ljubljenega našega „Janeza" se nam je vtisnil globoko v spomin za vse nase žive dni.
Zdaj, ko nam je vzhajala ustavna zarja, so posnemali Trdinov zgled tudi hrvaški narodni profesorji. Kat-kić nam je kot svoboden predmet brez nagrade predaval češki jezik ter nas pri tem pouku seznanil s češkim narodom in njegovo zgodovino, nam pravil o zlati Pragi, o češkem narodnem in društvenem življenju ter nas sploh vnemal  za  Čehe, kar ni
Zvišanje manipulacijske pristojbine na državnih železnicah.
Dunaj, 19. j anuarj a. Vklj ub protestu v poslanski zbornici in vkljub nasvetu državnega železniškega sveta se s 1. marcem t. 1. zviša manipulacij ska pristojbina za tovorni promet na državnih železnicah. To se je moralo zgoditi, kakor razglaša ministrstvo, ker so se vsled zadnjega gibanja železničarjem zvišale plače ter se jih mnogo izredno pomaknilo v višje plačilne razrede. Manipulacij ska tarifa pa je vrhutega 40 let stara. Sicer pa je zvišanje res minimalno, ter se zviša za premog, oglje, sladkorno peso in gnojila za 1 h od 100 kg, za moko domaČih mlinov 2 h od 100 kg, za meso 4 h itd. Nova pristojbina se bo imenovala „štacijska pristojbina". — Obenem razglaša ministrstvo, da skliče vsled inicijative, ki mu je došla iz kmetij škili krogov, kmalu posebno enketo, da razpravlja o tarifah s kmetijskega stališča.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 19. januarja. Politični položaj je sestavljen iz senza-čnih ugibanj. V opozicijskih krogih se raznaša vest, da se prihodnji torek napravi red, češ, da je v ta namen odšel baron Fejervarv na Dunaj. Resnica pa je, daje baron Fejervarv šel na Dunaj le zastopat ogrsko vlado pri dvornem plesu. — Posebno se množe vesti o razpustu državnega zbora. V tem slučaju prevzame baje grof K h u e n -H e d e r-vary novo vlado. Glavna skrb nove vlade bo pobiranje davkov in vojaški nabori. Na nove volitve se za sedaj ne misli. — Ne manjka pa se tudi takih glasov, ki trdijo, da nastopi vojaška diktatura, ki jo bo vodil ali podmaršal G algo czy ah pa grof Uexkull- Gyl-lenband. — Kakor pa so vse te vesti kombinacije, tako tudi nihče resno ne veruje najnovejši vesti opozicijskih listov, da pride prihodnje dni na povabilo ministrskega predsednika cesar v Budapešto.
Srbsko - bolgarska carinska zveza in Avstrija.
Belgrad, 19. januarja. Srbska vlada je odgovorila na avstrijsko noto, da je zadovoljna s pogoji dunajskega ministrstva; le natančneje se morajo še določiti okolnosti glede spremembe srbsko-bolgarske carinske zveze. Bolgarija seveda s tem ni zadovoljna, ker bo vsled sprememb zopet izgubila vse, kar si je bila že zagotovila. Pred vsem je srbska vlada sprejela zahtevo grofa Goluchow-s k e g a, da ne predloži poprej carinske zveze skupščini, dokler ni sklenjena trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko.
Dogodki na Ruskem.
Carigrad, 19. januarja. Turški konzul v Batumu je pozval brzojavno
ostalo brez nasledkov. Prav Katki-ćevo predavanje me je napotilo, da sem se po dovršenih gimnazijskih naukih podal na vseučilišče v Prago. Slovenec, profesor Valenčak, je jel tudi brez nagrade predavati staroslo-venščino, ali je bil kmalu nato premeščen z Reke. Sicer pa so profesorji tudi pri drugih predmetih našli prilike, da so budili v mladini domoljubje. Posebno sta se odlikovala Pacel in Slamnik, ki sta nas kar očitno zalagala z novimi hrvaškimi knjigami, nekoliko za plačilo, nekoliko pa tudi v dar, ki so nam ga do-molj ubi pošiljali iz Zagreba. Se danes hranim za spomin na to lepo dobo imeniten govor, s katerim je Pavel Muhič, poznejši naučni predstojnik, v hrvaškem deželnem zboru zagovarjal potrebo, da se v Zagrebu utemelji hrvaško vseučilišče.
Med tem se je Trdina oženil. Pripeljal je iz Ljubljane lepo, drobno, plavolaso ženico, ki mu je rodila dve hčerki. Prvo je dal Trdina krstiti na ime „Slovenica". Duhovnik se je s prva obotavljal, češ, da te svetnice ni, ali Trdina ni odjenjal, ampak je zavrnil rezko: „naj pa ona postane svetnica." Sprevidni duhovnik je nato
vilajetsko oblast v Trapecuntu, naj ustavi promet z Batumom, ker je položaj postal zopet resen. Konzul je pridržal nekatere manjše obrežne turške ladje, ki bodo v sili odvedle turške podanike lz Batuma.
Petrograd, 19. januarja. Nad pokrajinami Akmolinsk, Semi-palatinsk in čeljabinsk v gu-berniji Orenburg je proglašeno vojno stanje.
Varšava, 19. januarja. Danes je bilo zopet pet oseb ustreljenih, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt. Dve ženi, ki sta tudi bih na smrt obsojeni, sta pomiloščeni v ječo.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 19. januarja. Pod predsedstvom nadškofa Mignola so se zbrali včeraj v Albi vsi nadškof je in škofje južne Francije, da se posvetujejo o novem položaju. Sklenili so, da se sklice koncil vseh francoskih škofov, da določijo, kako se bo vladalo brez državnega denarja. Kakor se vidi, ni cerkev tako ravnodušna za ločitev od države, kakor zatrjujejo iz Vatikana. *
Rim, 18. januarja. V vatikanskih krogih pričakujejo z veliko napetostjo današnje interpelacije v francoski zbornici v zadevi popisa cerkvenega premoženja po celi Francoski. Papež je bil dosedaj vkljub zakonu o ločitvi cerkve od države spravljivega (?) mišljenja napram francoski vladi, toda bati se je, da bo inventura v 30.000 francoskih cerkvah provzročila razburjenje in spopade, da papežu pri najboljši volji (?) ne bo mogoče pomiriti francoskih katoličanov.
Spor med Francijo in Venezuelo.
Pariz, 19. januarja. Venezuelski predsednik Castro je prepovedal francoskemu zastopniku Taig-nyju, izkrcati se v LaGairi. Kakor brž je bil francoski ministrski predsednik R o u v i e r o tem obveščen, takoj se je venezuelskemu poslaniku v Parizu vročil potni list s pozivom, da takoj zapusti Francijo. Do meje ga je spremil, kakor je v takih slučajih običajno, policijski komisar. Nadaljne korake v tem sporu določi ministrski svet. Vsekakor je predsednik Castro r a z-žalil naj primitivne j Ša diplomatska pravila, kar ne more ostati brez kazni. Francoska križarka je takoj odplula s francoskim zastopnikom v domovino.
Gibanje socijalnih demokratov na Nemškem.
Bero lin, 19. januarja. Za prihodnjo nedeljo se je bati velikih izgredov. Na raznih shodih so sklenili konzervativci in nacionalci, da odgovore soc. demokratiškim demonstracijam z meščanskimi demonstracijami, da tako pokažejo, kdo ima večino v mestu.   Na konservativnih shodih so
krstil dete, a imenu „Slovenica" je dodal ime še neke svetnice, čemur ni Trdina nasprotoval. Druga hčerka je dobila ime „Domovina".
Toda obe hčerki ste hitro druga za drugo umrli, a umrla je takoj za njima tudi slabotna njuna mati. Kako je deloval ta udarec na Trdino, o tem menda še nihče ni premišljeval; gotovo pa bi marsikdo o njem sodil pravičnejše, če bi bil poznal njegovo individuahteto. Mi nedorastli mladeniči smo najbolj čutili spremembo ljubljenega našega profesorja, in smilil se je nam. Odkritosrčno in brezobzirno, kakor je čutil in sodil, je predaval Trdina že pod absolutizmom; kadar je pa zdaj pri zgodovini ali pri hrvaškem jeziku omenil kako njemu neljubo osebo, se je takorekoč kar penil od jeze ter tako kričal, da smo se včasih kar bali za njegov um. In tudi nezaupen je postal. Jaz sem prezanimljiva njegova predavanja vedno poslušal s svinčnikom v roki ter si marljivo zapisoval najimenitnejše stvari. Ko sem imel že veliko zbirko teh biležk, me je prosil Trdina, naj mu jih posodim, da jih pregleda, če nisem kaj krivo zapisal. Bil sem vesel eventualne korekture,
tudi pozivali vlado, naj z vsemi silami zatre izdajalsko početje socialne demokracije.
Volitve v angleški parlament.
London, 19. januarja. Do danes dopoldne je bilo izvoljenih 230 liberalcev, 32 kandidatov delavske stranke, 61 nacionalistov in 86 unionistov. Liberalci so pridobili dosedaj 111, delavska stranka pa 28 mandatov.
»Cerkev sem laz"
„Pravite: cerkev nima kapitala . . . Kako ga bo pa imela, ko ima volka." Te besede je govoril dr. Juri Grabnar, zelo učen gospod, jurist, ki je bil okoli 1. 1860. kaplan v Šmarji in živi zdaj v dobrem spominu hvaležnega ljudstva, za katerega pravice se je potegoval. Da se malo pojasni, kako je treba to razumeti, da se po-* kaže v jasni luči, kaj se tu in tam godi, napišemo tu nekaj slučajev, ki niso slučaji. V neki fari na Dolenjskem se gode takele zanimive reči : Pred nekaj leti se je pokazala potreba, da bi se napravile nove klopi; začel se je zbirati denar in ljudje so napeljali lesa, vse je bilo pripravljeno za delo. Nenadoma pa umrje dekan, ki je bil sicer vzor gospodarja in kaplan je prevzel začasno vodstvo fare. Denar za klopi je z njim vred izginil, po domače rečeno: cerkveni denar je bil ukraden, lepi hrastovi les pa je pod milim nebom segnil. Prišel je nov dekan, treba je bilo klopi, znova se je moralo zbirati, znova plačevati. Kdor je hotel imeti sedež, je moral plačati 10 gld. Kdo je storil vse, kdo je trpel ? Kmet. Preostalo pa je 700 gl. denarja, ki se je imel dati na kapital? Drugo leto je bil primankljaj, o tistih 7<X> gl. pa ni bilo ne duha ne sluha. Ko je tedanji cerkveni ključar, pošten mož. vprašal, kje je onih 7(X) gld., mu je rekel dekan: Kaj pa vi to mene vprašate! Jaz ne potrebujem nikogar ki bi mi delal račune. Jaz živim od oltarja, cerkev in jaz sva eno. Ključar je bil seveda s tem odstavljen in od dekana postavljen nov, ki ni vpraševal po onih 700 gld. Kdo je trpel? Kmet. Tako se je začelo od takrat vladati v tem kraju. Doslej so še ključarji imeli kako besedo, pregledovali so račune in drugo, poslej pa nikdar več. Od takrat je brezobzirno vladalo geslo dekanovo: jaz in cerkev sva eno, kar je bilo sicer tudi preje mogoče, a biti ne sme poslej. „Država sem jaz.- je klical francoski kralj Ludo vik XIV. in kam je pripeljal državo. .Cerkev sem jaz," je klical tisti dekan in njegovi potomci in kam so pripeljali. „Cerkev sem jaz," to se pravi: cerkveni denar j«1 moj denar, ali bolje rečeno: jaz ne delam razlike med tujim in svojim. Vi, kmetje, nosite skupaj, cerkev je potrebna, toda če sem potreben jaz — in jaz sem potreben — je cerkveni denar moj. kajti cerkev in jaz sva eno. če pa se kdo pri tem Oglasi in ugovarja, naredi si tak dekan kmalu mir pred človekom, ki se predrzne vznemirjati njegovo kosmato vest. Nekoč je tisti dekan poklical k sebi ključarja in mu pokazal neke račune: To-le podpišite. Ključar se je hotel prepričati, kaj podpiše in ko je zapazil takoj na prvi pogled kričeče goljufije, ni hotel podpisati. „"ako," je rekel dekan, „pa niste več ključar" in je poslal ministranta k nekemu kmetu in mu naznanil, da je od danes naprej  on ključar.   Mož je
in mu jih izročil, ali nazaj jih nisem dobil nikdar več.
Tu moram nekoliko povedati o nasprotju, ki je ob Trdinovem času vladalo v hrvaških literarnih krogih. Pod absolutizmom so mirovale politične stranke; saj se nobena ni smela ganiti, ampak vse so se morale pokoravati enako višjim samo vlas tnini ukazom. Umni možje so se pečali z zgodovino, jezikoslovjem in literatur««, ter Čakali boljših časov. V ilirski dobi so Hrvati sprejeli hercegovsko narečje za svoj književni jezik. In to po vsej pravici, kajti to narečje je tako blagoglasno in pravilno, da govor pristnega Hercegovca lahko stenografiraš in ga daš tiskati brez vseh popravkov. Vkljub temu so neke oblike jezikovnim sitnežem belile glave. Najbolj jih je skrbela oblika genitiva plurala, ki se razločno od drugih slovanskih jezikov končuje na a. Bali so se, da navadni človek ne bo razločil genitiva singulara od plurala, ki se pri moških in srednjih samostalnikih oba končujeta na a. Sklenili so torej, da bodo genitivu plurala dodali gluhi h, ki se ne bo izgovarjal, ampak bd le znamenje dolžine, kakor v nemškem jeziku.   To je bilo odslej
prišel na povabilo takoj v farovž iti je podpisal, ne da bi bil pogled«! kaj, saj gospod ne morejo goljufati. Zato pa so bili med tem cerkveni gozdi posekani. Zavoženo gospodarstvo dekanovih sorodnikov je bilo trikrat rešeno, seveda ker je bil on cerkev, za različne potrebe pa >o morali kmetje napeljati Lest in "nanesti denarja, kajti takrat, koje bilo treba kaj izdati, ni dekan vedel, da je on eerkev in ni govoril: cerkev sem jaz," kajti cerkev ni imela kapitala Kako ga bo imela, ko ima volka v sebi. Prišel j<- nov dekan, popraviti je bilo treba vse do njegovi volji. Ključarji seveda niso imeli besede. Poslednji gozdi so izginili, pa ne /t popravke. Da bi se mu ne delalo zaprek, zapovedal je izvoliti župana, ki ni bil po volji ljudstva. A to je bilo V deželi teme in župan b celim občinskim odborom se je za zahvalo posvetil delovanju za iarovž. Občimi je trpela velikansko škodo. Seveda, saj je dekan lahko rekel: župan, občina, občinski odbor, cerkev in WWm — sem jaz, kar je tu, mora služiti meni. A umrl je kmalu. Prišel je so-pet nov. Sedaj je šele šlo vse v cvetje. Napraviti je bilo treba zopet vse / nova. Celo župnišče je moralo biti novo. Zakaj pa ne. saj plača kmet Gospodarska poslopja: hlevi, podi, kašče, vse je moralo biti novo, dasi vse že od takrat stoji prazno, ker se je farovško posestvo dalo v najem, ker družina in delavci pri strogi kuharici izhajati ne morejo. Ljudje so storili vse. saj delajo za „cerkevu za tistega, ki je cerkev. V svoji lastni cerkvi kapujejt) kmetje sedeže po 80 gld., dasi so jih morali sami napraviti, seveda ta denar dobi „«-er-kev." Domačini torej plačajo zato, da smejo sedeti v svoji cerkvi, najemniku, ki je prišel sem kot „božji namestnik". Zdaj ni po volji taberna-kelj, napravil se bo nov za 1400 gld dasi je še lep, kot pred 40 leti. k<> je bil nov. In zopet: plačujte, zlagajte . . . Kje je pa cerkveni denar Cerkev nima kapitala: kako ga bo pa imela, ko ima volka ali še bolje: volkuljo. Koliko je dandanes podobnega kot nam pripovedujejo zgodbe sv. pisma o onem maliku. ki so o njem trdili duhovni, da dosti potrebuje, pa so ti duhovniki po noči hodili kar sami s svojimi družinami jest jedi, ki so jih položili pred malike. r,ako je dandanes pri ras. Vprašamo sedaj lahko: kje je vzrok takim in podobnim slučajem, kje je vzrok temu brse \e>tnemu ravnanju, izsesavanju ljudstva, kar gotovo ni samo tu, ampak še marsikje? Vzrok je načelo: cerkev sem jaz. Tako torej: cela posestva ima. gozde, senožeti. vse je trikrat plačano: pogrebi, poroke, etc, pa^se ni dovolj, še cerkev okrade. Pa primerjajmo sedaj ubogega preroka iz Nazarbta. ki je prinesel nauk ljubezni n je delil dobrote ter ni zahteval ničesar, in primerjajmo črne oderuhe, ki prodajajo tako drago njegov nauk in izsesavajo ljudstvo. Kako pa j»- t., mogoče: cerkev in župnišče je eno. ves denar gre v eno bisago. seveda ker: cerkev je farovž. Kako pa je*to mogoče! Ker možje ne volijo ključarjev, ampak jih postavlja in od-stavlja dekan po svoji volji, da mu pomagata pri njegovem delu, če bi ne hotela pomagati, poišče si mož take, ki ne bosta gledala v račune Zato pa navadno imenuje svojegi mesarja ali št ac umirja, da mu ta zaradi svoje kupčije nič ne ugovarja In tako gre vse brez skrbi v redu dalje. Skrajni čas je. da se vzhul<-možje tega kraja in More konec temu
W Dalje v prilogi.
zunanje znamenje „zagrebške šole-, ki je med drugim po češkem zgledu vpeljala v pisavo rogati e, namesto ie in j e, da bi „kajkaveem" olajšala pisavo „štokavščine". Temu so se na vso moč uprli Primorci, a na Sel« jim bivši profesor reške gimnazije Fran Kurelac, ki je z vsem svojim znanjem delal na to, da bi se ▼ genitivu plurala upeljala kratka oblika, kakor se nahaja v starih hrvaških I i stinah, kakor se še govori v Primorju in se je tudi še ohranila v slovenskem jeziku. Zraven kratke oblike bi > • mogla rabiti tudi oblika na o v. Zagrebški šoli v ostrem nasprotju je bila torej „Kurelčeva šola", kije imel . svoje središče v reški gimnaziji. Tu so bili profesorji kar očitno v opoaJ ciji proti Zagrebčanom, in tudi Trdina je bil Kurelčcvae in ž njim nUO bili vsi učenci, ki smo prezirali zagrebško lolo kot z znanstvenega m a lisca manj veljavno, dasi so bile vse šolske knjige uravnane po aagrebšk: in smo morali pisati v naših nalogah i zagrebškim pravopisom.
(Dalje prih.)
L Priloga . Slovenskemu Naroda" žt 16, dne 20. januarja 1906.
absolutnemu vladanju. Kraj je že itak ubog in še nosijo. Pri po-tlruinicab so izbrali možje Lz sebe ti v a ključari;*, bila sta nekje celo ne po volji dekanovi, a obveljala je ba-,*vda mož, pri tari pa postavlja ključarje dekan! Ali ni cerkev last tare? Ona jo je sezidala, ona skrbi zanjo svojih ključarjih. Cerkev ima svoj denar, dekan pa svojega, v zupiiišČu naj vlada dekan, a v cerkvi ključarji, ljudstvo po svojih zastopnikih. Varujte cerkev pred volkom in pred volkuljo, sicer uo bo imela nikdar denarja in bo večna reva. Ker je bil zadnja čas eden ključarje v zaradi občinskih volitev, ker ni volil po fa-rov&ki volji, zazuamcnovan kot Liberalec in se je bilo bati, da bi morda prej ali slej hotel videti kuke cerkvene račune, kar se ni zgodilo že več let, zato je zopet odstavljen in prišel bo drug, ki ga bo imenoval iekan, da se ga ne bo treba bati. Kličemo še enkrat: možje na noge, rešite cerkev volka s tem, da postavite ključarje po svoji volji, oni naj pazijo na. denar in račune, oni naj pregledajo, kaj je potrebno, da se popravi, ne pa popravljati po volji vsakega dekana posebej, premnogo -krat brez potrebe, kakor pade dekanu v glavo, kmet mora pa plačati. Kristus ni ljubil zlata, niti ga ni potreboval, njegovi nasledniki ga pa zelo ljubijo in ga tudi potrebujejo. Zato pa cerkev nima kapitala, čeprav redno plačujete. Kako ga bo imela, ko ima volka. Kje je denar od izsekanih gozdov, od vsakoletnih sedežev, ko vse, kar je v cerkvi, kupijo dobri ljudje. In zdaj zopet. Kolikokrat ste že dajali zdaj za orgle, zdaj za božji «Tob, zdaj za kaj drugega, pa ni prav po ribniško: ne denarja, ne blaga. Kam pa nosite, ko nikjer nič ne zaleže. Ah ne poznate volka? in volkulja je še hujša od volka. Dobro ljudstvo je vneto za hišo božjo, dalo bi sebe za cerkev, pri tem pa polni tuj žep, ki ima več kot drugi, a poln ai nikdar. Ta žep je ..cerkev. Prijatelji smo ljudstva m svarimo ljudi pred volkovi, ki govore o krščanski ljubezni in pravičnosti, a sami je ne poznajo.
^Cerkev sem jaz!" Posledice tega izreka  čutijo v prvi   vrsti  cerkev in tisti, ki  za cerkev  plačujejo, Čutijo jo pa še prav   posebno tudi   tisti, ki •erkvi služijo, naši  eerkveniki in or-ganisti.   Ti Ljudje  so prepuščeni na ▼oljo svojih neusmiljenih gospodarjev, ki jih sujejo. klofutajo in jih rabijo pri  volitvah za svoje namene, ^udi tu morajo   imeti   cerkveni ključarji *vojo besedo.   Kje  pridemo  do tega, da bo Človek, ki ga plačamo mi, na voljo dekana ali hujskača kaplana Agitira! po občini zoper korist kmetov, za farovške kandidate! In glejte, on mora. sicer je ob  službo in brezobzirno vržen na cesto, kakor jim veleva njih  krščanska   ljubezen.   Zopet en odmev   glasu:   ločiti   cerkev  od fa-rovža.  Kaj* se godi v farovžu. za to je odgovoren Listi, ki tam vlada, kaj •e godi v cerkvi, za to so odgovorni ključarji, ker oni tam vladajo kot zastopniki ljudstva,   ali vsaj  vladati bi morali, in sicer zato, ker vse Ljudstvo plača.   Ono je   sezidalo   cerkev, plačalo je s krvavimi žulji vse potrebno, dalo je cerkvi  posesti,   plačuje cer-rene  služabnike,  zakaj   bi  torej ne imelo besede. Ali bo najemnik, oseb-nik. ki smo ga mi vzeli v svojo hišo, aain v hiši vladal?    Kateri gospodar bi bil s tem zadovoljen?  Ljudje, zavedajte se svojih pravic!   In tako se je zgodilo v tistem kraju, da je moral organist  cele   dneve   agitirati, ko so bile občinske  volitve,  da ni bilo ne njega ne kaplana nikoli doma, pritr-govala se mu je plača v farovžu, in ker se je   pritožil je bil — izpoden. Krščanska hvaležnost! Vse to se zgodi pred našimi očmi in ne posežemo vmes. Zato pa je zdaj več mežnarjev-otrok, ob času potrebe ne najdeš ne enega qo drugega,  božič pa je bil brez or-{lanja.  ker pri takih   gospodarjih je ,hlapcemu težko shajati. Kako pa je to mogoče. Ker ključarja      oba Janeza — ne izpolnita svoje dolžnosti, •ziroma je izpolniti ne moreta, ker ju ni —-po postavi in pravici — volilo ljudstvo, ampak ju je postavil dekan, da mu ob času potreb podpišeta  kak račun,   drugače   pa nimata besede.
Jasna pamet razodeva, da tu ni ▼se prav Izpreglejte torej in pomislite, možje, tistega kraja! Ločite cerkveni — svoj denar od farovškega; zahtevajte in preglejte račune, dolžnost ljudstva je^ voliti ključarje, dolžnost ključarjev pa je, varovati pravice ljudstva pri njegovi cerkvi. Ako ne bo tako, ne bo cerkev nikoh imela kapitala; kako ga bo imela, ko ima ▼olka, ki pravi, da je sam cerkev, tnako postavljajte vi cerkvene služabnike, ki ne bodo farovški hlapci, *mpak samo cerkveni služabniki.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20. januarja. — Slovensko uradovanje kranjskega deželnega odbora In Romei.
Naredba deželnega odbora, da morajo vsi deželni uradi dopisovati z državnimi in avtonomnimi oblast v i v deželah, kjer stanujejo Slovenci, in z lninistrstvi v slovenskem jeziku, je Nemce silno razjezil. Eni le zabavljajo, drugi pa psujejo, da se kar bliska — eni in drugi pa kažejo svojo velikansko nevednost glede zakonov in predpisov, tdeočih se jezikovnega vprašanja. Celo Židje okrog „Neue lTreie Presse**, ki so sicer pametnejši, kakor drugi Nemci, ne pojmi j o obsega in pomena te naredbe deželnega odbora. Obetajo, da se bodo Nemci odločno uprli, če bi se s to naredbo kršila njih ustavno zajamčena pravica. Kaj je treba teh obetauj, ko se nemških pravic nihče ne dotika? Dalje obeta, da bodo deželni odbori v Gradcu, v Celovcu itd. že našli re-torzijskih sredstev. Uboge reve pri nNeue Freie Presse**. Deželni odbori v Gradcu, v Celovcu itd. imajo ravno toliko interesa na tem, da se rešijo njih nemški dopisi, kakor kranjski deželni odbor, da se rešijo njegovi slo-veski dopisi. Ce v Gradcu ali v Celovcu ne bodo hoteli reševati slovenskih dopisov, se v Ljubljani pač ne bodo reševali nemški dopisi in bomo videh; kdo bo prej prisiljen odnehati. Tudi ^Zeit* je pri tej priliki pokarala svojo neumnost, pišoč, da državnih in avtonomnih uradov izven Kranjske ne more nihče siliti, da bi sprejemali slovenske dopise deželnega odbora. Židje pri ^Zeit*" čisto nič ne vedo, da morajo državni uradi v okrajih, koder prebivajo Slovenci, sprejemati in reševati slovenske vloge, naj prihajajo od zasebnikov ah od korporacij. Saj v tem obstoji ravnopravnost v uradu. Kar se tiče avtonomnih oblastev, smo pa že povedali zgoraj, kako je stvar. Deželni odbor ne misli na to, da bi avtonomne oblasti v nemških deželah in nemških okrajih mučil s slovenskimi dopisi. Jjahko bi se tudi na to stališče postavil, ker zakon mu daje pravico ! do tega, ali ne zdi se mu umestno, ker to nima nič pomena. Drugače pa je z deželami, kjer je slovenščina v deželi navadni jezik. Tu morajo državna in avtonomna oblastva znati slovenski in tudi slovenski uradovati in tu je naravno, da se drži deželni odbor svojega uradnega jezika.
— Poseben mandat za kranjske NemCO- V imenu kranjskih Nemcev je baron S c h w e g e 1 sporočil ministru grofu Bylandtu zahtev o, da se zagotovi Nemcem na Kranjskem poseben mandat za »Iržavni zbor. Kako si baron Schwegel to misli, nam je docela neumljivo. Denimo, da Kranjska ne izgubi nobenega mandata, da bi torej tudi po novem volilnem redu imela 11 poslancev. V tem slučaju bi povprek prišel na J5\000 prebivalcev en poslanec. Tudi če bi vlada pri sestavljanju okrajev še tako svojevoljno postopala, ne more ustvariti okraja, v katerem bi bila izvolitev nemškega poslanca zagotovljena. V poštev pride sploh samo en okraj, to je kočevski. Sodni okraj kočevski šteje vsega skupaj kakih 20.000 prebivalcev. Kaj res kdo misli, da bo kočevski sodni okraj s svojimi 20.000 prebivalci dobil posebnega poslanca, dočim bi v drugih okrajih prišel potem šele na 48.000 prebivalcev en poslanec? Mislimo, da baron Scbvvegel tega sam ne smatra za resno in za izvedljivo in da se je le oglasil pri ministru, ker mu nemški politiki v Kazini niso dali miru.
— Ljubljanski škof j« bil te
dni zopet v avdijenci pri cesarju. Klerikalci so to pot jako molčeči o povodu te avdijence. Eni pravijo, da je šel škof ^prosit cesarja eno milost" — torej, da je šel fehtat, drugi pa pravijo, da je bil Škof poklican ad and i en dum Ter-bum. „Slovenec" je zabeležil suho dejstvo, da je bil škof pri cesarju. Ker pa tudi škof ne hodi k cesarju v vizite, nego ima pristop le v kaki važni zadevi ah Če je bil poklican, bi bilo prav dobro, če bi „ Slovenec" povedal, kaj je bil povod te avdijence. Zanima nas to, ker je znano, da je škof v odločni nemilosti pri cesarju še od tedaj, ko je škof pri birmanski pojedini pripovedoval, kako ga je cesar o štel. potem pa bahato udaril ob mizo in zaklical:
nMi pa ostanemo, kakor smo b 71 i.u
— Narodna OdlOteOOt Z Jesenic se nam pise: Vsakdo na Jesenicah, komur ni narodnost samo na jeziku, se mora veseliti, da je naš občinski odbor izvolil za župana moža, ki se odlikuje po svojem odločno narodnem mišljenju in ki je poleg tega tudi v vsakem oziru neodvisen od Luckinanna, kar dosedanji jeseniški župani, žal, niso bili. Gos p. Treven se je pokazal pravega moža takoj, ko je prevzel kot podžupan po odstopi v sem županu Kliuarju občinske posle v svoje roke. Nad občinskim uradom je bila doslej pritrjena občinska tabla z nemškim in slovenskim napisom. Ko je g. Treven prevzel Županske posle, je odredil, da se ima nemško-slovenska občinska tabla odstraniti in nadomestiti s sameslo-vensko, Češ, Jesenice so slovenske, in kar je v občini Nemcev, so se k nam priselili in nimajo pravice zahtevati, da bi se slovenska občina ravnala po njih željah. Trevnov ukaz se je izvršil in sedaj se blešči nad občinskim uradom na Jesenicah samo-slovenski napis. Tako je prav!
— Politična justifikacija. V
obližju Radovljice je napravil neki posestnik na lastni parceli, skozi katero pelje javni potok, okop, da bi si pripravljal led. Posestnik zraven ležečega travnika je pa iznašel, da ima vsled tega na svojem travniku precejšno škodo, ter je svojega soseda po svojem pravnem zastopniku pri politični (?) oblasti tožil. Vršila se je na licu mesta komisija, h kateri je bil poklican tudi državni tehnik v navzočnosti tožiteljevega zastopnika. Komisija je za pravo spoznala: Škode na tožnikovi parceli ni nobene, vendar pa je toženi obvezan pridobiti si od politične oblasti koncesijo, ker se  smatra navedeni
čin kot vodna naprava, ki je kot obrt podvržen a pridobninskemn
davku (??); radi prestopka navedenih   predpisov prisodila seje tožencu kazen 10 K ter poravnava  skupnih  stroškov v celoti in brez izjeme. — Pozor torej proizvajatelji ledu! Ako ta procedura  končno   obvelja,   preti vam velika nevarnost. Prizadeti se je s to zadevo pričel baviti šele tekočo zimo, a prišel je takoj v oblastvene škripce. Da si pa oblast tega nastopa ni popolnoma svesta, je dokaz to,  da se dosedaj še nobenega drugega proiz-vajatelja v tej  zadevi ni dotaknila. O kaki vodni napravi, za katero se po zakonu zahteva oblastveno dovoljenje, niti govora ne more biti, ker sploh  nobene naprave ni. Uporaba vode na tej parceli pa je  že stara pravica, ki je nihče ne more odvzeti. Da bi dobava ledu spadala k obrti, je  zopet jako  pereče  vprašanje za oblast, in v slučaju, da bi se to tudi strinjalo, potem se mora prizadetim oblastveni širom države očitati velika nevednost in malomarnost, da se je toliko let brezdavčno napravljalo in predajalo zmrznjeno vodo.   Da bi si radovljiško glavarstvo pridobilo prvenstvo v iznajdljivosti, ni verjetno ; kajti obrtni zakon izrecno navaja vsa opravila, ki spadajo v obrt, a dobava ledu naravnim potom se ondi ne nahaja in se tudi k temu samovoljno ne da prištevati. Dobava ledu je le postransko opravilo »in dohodek iz zemljišča, torej nikaka obrt. Kaj bode izrekle o tem višje instance, bo pokazala prihodnjost.   Sicer bodemo pa o tem zanimivem slučaju še poročali.
P. n. abonentom in loinlm posestnikom v slovenskem gledališču- Od odbora „ Dramatičnega društva smo prejeli sledeče pojasnilo: Slavnemu občinstvu, predvsem p. n. abonentom in tužnim posestnikom, bodi tem potom naznanjeno, da kraj vsej svojej angelskej potrpežljivosti tudi odbor „Dramat. društvau z letošnjo sezono ne more biti zadovoljen. Vzrokov je več; navedemo naj le nekatere: Tikoma pred začetkom sezone sta odboru utekla dva angažovana igralca (Tišnov in Brunald), ki sta slovenščino že znala vsaj za silo; spočetka decembra je obolel še g. O. Boleška, da je temeljem zdravniškega izpričevala naše gledališče ostavi]. S tem se je prizadel repertoirju najhujši udarec, ki ga drama
še  doslej  ni  prebolela. Novoangaže-vani ljubimec, g. Vedral, se je moral učiti slovenščine dva1 mesec a, predno je sploh mogel nastopiti v malo večji vlogi. Spočetka decembra se je zaradi odločne upornosti in skrajnje neposlušnosti   morala   odsloviti altistica* (V slučaju potrebe je nje namestnica vsak dan na razpolago iz Zagreba.) Koncem decembra pa je zbolela gdč. Rindova ter je glasom zdravniškega izpričevala smela nastopiti šele 9. t. m. Zato se celih 12 dni (od 28. dec. do 9. t. m.) ni mogla spraviti na oder niti nobena nova, opera niti nova opereta, i K  nesreč; je zbolela še gospa Pola-kova v Zagrebu, ki bi bila sicer mogla priskočiti na pomoč kot gost). Edini pevki, s katerima je mogla intendanca razpolagati, sta bila vedno vestna ga. Skalova in  rnaš naraščaja, gdč. Ko-čevarjeva, ki je pela, dasi je bila prehlajena. . .   Ali   naj  bo zato gdč. Kočevarjevi nehvaležna tudi intendanca? — Gdc.  O.  Sporna je na opetovane  in  nujne  prošnje dobila dopust od 23. — 28. decembra; vrnila pa se je  vzlie  brzojavnemu pozivu šele 1.1, m. na svoje mesto. (Odbrzo-javila je z doma, da je bolna!) — Za 7., 13. in 21. t. m. je vojaška godba odpovedala svoje sodelovanje; zato se je morala  igrati drama, sicer bi moralo   gledališče  sploh zapreti. Vse to   in   še marsikaj,   kar še ne sodi v javnost, je povzročilo t. č. intendanci take zapreke, da se je razvijal reper-T<>ir   l<* z  največjim   naporom dalje. Open -Zvonovi koraevujski in -Caro-strelec-  bi se bili morali odigrati že prve dneve t. ni.; zaradi bolezni gdč. R. in odpovedi godbe pa sta se operi zavlekli do danes. Po programu t. č. intendance bi imeli v tem meseca že dvoje dramskih novitet in eno operno noviteto:  zaradi  naštetih   ovir pa je bil tudi leto^. kakor lani, dobrodošla rešitev iz velike zagate celo -kak Krpan^. — Vzlic  vsem  tem razmeram pa smo imeli doslej vendarle 11 dramskih   novitet  i lani   v   tej  dobi 9, predlani   pa   12;.  5  opernih-operetnih novitet (lani v tej dobi 3, predlani  5)  letos 8 dramskih r e-priz (lani v tej dobi 9. predlani 10) in letos 4 operne reprize 'lani i>. predlani pa 2). Letošnja sezona 1905, H torej  vzlic vsem izrednim oviram in težkočam  glede   števila uprizorjenih del ne zaostaja za prejšnjimi sezonami. Da tudi obisk predstav letos ni slabši, pa  dokazuje dejstvo,   da je dohodek predstav  izdatno  ugodnejši, ko lani. Računi so pri blagajnistvu vsakomur na razpolago! —• Za  naštudiranje in za kvaliteto uprizoritev dram in oper so odgovorni   gg. režiserji   in g. kapelnik. Disciplinarni red pa se pri našem gledališču ne more izvajati s tisto strogostjo,   kakor   pri   nemškem, ki more za odpuščene člane dobiti v dveh dneh popolno  nadomestilo.  Ako bi slovensko vodstvo hotelo postopati v vsakem  slučaju  rigorozno, bi morali skoraj   vsak mesec  Bapreti gledališče vsaj   za   14  dni.   Ker  pa to ne gre. mora  mnogo   potrpeti  in pretrpeti vodstvo! — Gotovo je, da boljših moči v sedanji igralski in pevski suši in za gaze,   ki se morejo plačati,   ob vsem iskanju ni možno nikjer dobiti. Bojimo se pa, da bo v bodoče — ko se otvori na Češkem in Moravskem več novih večjih gledališč in če dobi Zagreb zopet opero — še  slabše  v tem oziru. Naraščaja ni nikjer, najmanj pa gaje doma. — Spričo našega sila pičlega personala,   v katerem že vsak statist, ki odpade,   ovira repertoir, se razdeljujejo vloge in se izbirajo igre tako, da se predstave sploh omogočajo. Ce bi igrali ali peli vselej vsi in vse, potem  bi ne  bilo  moglo t. č. vodstvo gledališča spraviti niti toliko predstav na oder, kolikor jih je. Teorija je seveda vedno lahka in nagla! - Slavno občinstvo bodi preverjeno, da se t. č. intendanca v najpolnejši meri zaveda svoje odgovornosti in da stori resno, z vso vnemo in z vso rodoljubiu»nesebično  požrtvovalnostjo vse,   kar le more.  Ultra posse nemo tenetur. —• Če pa se zavedajo c. pritožitelji, da imajo za vodstvo gledališča večjo sposobnost (t. Č. intendanca, kakor vsaka prejšnja, je namreč prevzela vodstvo le pod pritiskom  razmer in brez ponujanja svojih skromnih sil!) potem naj blagovolijo intendaucu slovenskega gledališča prevzeti nemudoma, saj za
to žrtev jim bo gotovo ^hvaležen41 vsak Slovenec! Čislane pritoževalce opozorjamo le še na glasne tožbe v tujih listih o tujih gledališčih (n. pr. na zagovor ravnatelja Cavarja v Gradcu, na zagrebške razmere i t. d.) in na tuje repertoirj e tekom decembra in januarja. (Dvorna opera na Dunaju n. pr. ni mogla nekega večera m. m. uprizoriti opere nDon Giovanni*, dasi ima za eno samo vlogo pet prvih pevk!; Naj čitaj o, kakor čitamo mi, da tudi drugod v teh dveh meseci}] ni bilo idealnih razmer pri gledališčih, dasi imajo ondi 3- I) k rat večji personal solistov in o —. lOkrat večje snbveno!je in d o-hodke, kakor naše sirotno gledališče skrajnje nepraktične stavbe! Prito-ievaloj prete, da končno opuste, abon-nement na lože in sedeže. Kdo bo imel od tega koristi in kdo škodo?! Itodo-ljubno in politično zavedno občinstvo naj blagovoli le upoštevati dejstvo, da so potrpeli ljubljanski Nemci že z neprimerno slabšimi predstavami! Naše slovensko gledališče pa je narodno in ljubiti ter podpirati ga moramo vzlic vsemu in proti vsemu, si* cer bi ne bili kulturen narod! Pospe-šujmo in podpirajmo ga, saj ga, podpirajo tudi vsi t. č. odborniki ^Dramat. društva"*, ki so tudi abonentj*- m ki vrhu najeiii.ščine za h »že in v«Mležn brez samohvale hi bres nevolje ^ veseljem žrtvujejo za slovensko gledališče Se mnogo, mnogo svojessa dragega časa, duševnega dela in tudi denarja. T. č. odborniki torej plačajo in delajo- - Sicer pa se je po prestanem vsakosr zonskem kritičnem času nadejati poslej najboljših predstav in še C* i*' vrste dramskih in opernih novitet, katerih materijal leži v arhivu docela pripravljen; seveda pod pogojem, da bodo točno vršili svojo dolžnost vsi p. n. člani slovenskega gledališča in da ne bo nikakih nezgod več! —-T. č. intendanca slov. gle d a 1 i š č a.
— Zboljšanje   plač poštnim
uslužbencem« Danes izdana ministrska odredba določa zboljšanje plač poštarjem na deželi in poštnim slugam s 1. januarjem t. 1. Poštarjem 1. in 2. razreda se zviša letna plača za 50, oziroma 100 K, dočim dobe poštni ekspedijenti pri glavnih poštah 3. razreda 80 do 120 K več. Letni stroški za to zboljšanje znašajo 1L milijona kron. Pomakne se obenem več pošt v višje plačilne razrede. - Pa tudi poštni sluge vseh kategorij dobe zboljšanje. Poštni ekspedijenti dobe službene doklade 100 K, poštni pod-uradniki pa 200 K. Da se ustreže tudi mlajšim slugam, se 770 mest pomožnih slug spremeni v definitivna. Obenem se bodo tudi pomaknili višje že stalni sluge. Vsi stroški za sluge bodo znašali 1,400.000 K
- Wasiianov shod ¥ Mariboru. Dijak in poslanec mariborskih Nemcev TVastian 'Boštjan; je razlagal is. t. nt. svojim volilcem visoko politiko. Govoril je „iz lastnih skušenj a kot kak doslužen parlamentarec. Volilno reformo je imenoval veliko usodno vprašanje, od katerega je odvisen obstoj in pogin avstrijskih Nemcev. Volilno reformo so napravih ljudje, ki so Nemcem sovražni (?). Enakopravnost pač obstoji pred zakonom, a to je kaj drugega (? >, kakor enakovrednost. Nemci laliko mirno gledajo, kako se v Avstriji državni sistem zruši. V gosposko zbornico se ne smejo več Člani imenovati, teinuč odposlati iz raznih stanov. Nemškega ministra brez portfelja Wastian velikodušno odklanja. — Najboljše merilo za politično kilavost mariborskih Nemcev je paČ to, da so se za take otrobe svojemu Boštjanu še zahvalili.
— Zopet nov Blošter. Grad kneza Porcije v Senožečah hoče kupiti neki red, da napravi iz njega klošter. Kako da smo ravno Slovenci tako nesrečni, da se med nami vsak čas ustanovi kak nov klošter. Bogati narodi zapirajo kloštre in izganjajo lenuhe, ki v njih prebivajo, mi pa, morda najrevnejši narod, pa dobivamo leto za letom novih kloŠtrov.
— Imenovanje. Go*p. Adolf Kessler, c. kr. višji geometer I. razreda, je premeščen iz Brežic v Celovec, kjer postane vodja katastral-nega mapnega arhiva   Gosp Kessle
je sicer Nemec, a je bil vsled svojega ljubeznivega vedenja pri slovenskem občinstvu v Brežicah jako priljubljen. V Brežicah je služboval 1*J let. Naj tudi na svojem novem mestu ostaue tak in zagotovljeuo mu je splošno spoštovanje.
— Imenovan jO agrarakini zemljemerski m pristavom agrarski zemljemerski asistent gosp. Fran A v čin.
— Vojaška vest. V pokoj je šel poročnik Vilibald Zupančič ti*, lovskega bataljona ter se naseli v Materiji.
Profesorska vest G. Josip
Vesel, profesor na umetno-obrtni strokovni šoli v lij ubijani, je pomaknjen v VIII. činovni razred.
Šolske vesti. Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji z dne 18. januarja t. 1. nastavil definitivno sedanje provizorične učitelje oziroma učiteljice : Karla M a h k o t o v Vele-sovem. Marijo F r a n t a r v Cerkljah, Emilija A s c h m a n n pri Sv. Marjeti, Marijo Kašteli c v Cerkljah, Marijo V r š i č v Podkraju, H e r m i n o S i r n i k v Studencu, J o-sipa Polanca in Marijo Stare v Loškem potoku. Premeščena je definitivna učiteljica Leopoldi na B u-kovic iz Starega Loga v Velike Lašče in učitolj Ivan Leban iz Trebelnega v Preloko. V stalen pokoj je stopila začasno umirovljena učiteljica M a rij a M a -le c. Učiteljica Matilda Gorja ne v Srednji vasi pri Kočevju se sme omožiti. Okrajni šolski svet kamniški je imenoval v Dolskem namesto zaradi bolezni začasno vpokojene učiteljice gdč. Marije Jurjevčič izprašano učiteljsko kanchdatinjo gdč. Bozo Jeba čin kot suplentinjo.
— Repertoir slovenskega gledališča za prihodnji teden. Iz pisarne ^Dramatičnega društva se nam piše: V nedeljo dne 21. januarja p o-p o 1 d n e za lože par „Martin Krpan", dne 21. t. m zvečer par -.Moč teine". — Dne 23. t. m. nepar »Potujem s hčerko-. — Dne 25. t. m. par „Čarostrelec'-. Dne 27. t. m. nepar „Dal i bor-. — Dne 30. t. m. par ..Sovražnik svojega rodu". — Slavno občinstvo se opozarja vnovič, da ima jutri, 21. t. m. gospa Danilova svoj častni večer, katerega se naj blagovoli slovensko občinstvo udeležiti v čim največjem številu.
— Slovensko gledišče. \\m>
jeva romantična opera „Carostre4ec~ se je že pred leti pela na slovenskem odru z velikim uspehom. Po dolgem presledku se je snoči zopet vprizo-rila na našem odru pred razprodanim glediščem. „Carostrelec" je ena izmed najboljših romantičnih oper, kar jih pozna svetovna literatura, in brez dvoma najznamenitejše delo, kar jih je ustvaril skladatelj "Weber. Opera se odlikuje po bogato razvitih, ble-steČih sohh in po krasnih, mogočno vplivajočih ensemblskih stavkih: zbori so živahni in izredno melodiozni, orkester je individualiziran, polno-doneč in zlasti bogat glasbenih barv. Sujet opere je splošno znan: sujetu je skladatelj prilagodil tudi glasbo, ki jo prevevajo vseskozi romantični motivi. Opera s«- odlikuje zlasti v zborili po blesteči svoji melodiki, iz katere diši svežost in duh prelestne narodne poeziji1. Zlasti bh-steča in polna efektov je glasba v drugem dejanju, ko slika dogodke v „volčjem brezdiiu". Tu vre vse in kipi; v pre-lestnih glasbenih slikah se črta vihar v naravi, sliši se sk o vikanje sov, fr-fotanje ponočuih ptic in otožno ječanje vetra, ki veje skozi gozd, pojema in narašča, čuje se šumenje potoka, ki žuboreč pada preko skal in se izgublja v brezdnu, vmes pa grmi in se bliska in se čuje obupen, zdvojen krik človeka, ki se zaman bori proti zli moči, ki ga je vkovala v svoje spone, ki v objemu te moči gine, umira . . . ,,Carostrelec" se je prvič pel J. 1821. v Berolinu z velikanskim uspehom inje od tod mahoma osvojil ves svet. Opere, ki so se svoje čase vprizarjale z velikim uspehom in entuzmiazirale občinstvo, so izginile skoro brez sledu z gledaliških repertoarjev in je njih ime najti samo še v zgodovinah glasbene literature. Weberjev „oarostrelec" je pa ena izmed tistih redkih oper, ki so ohranile, dasi so stare že skoro sto let. svojo privlačno moč in so še dandanes stalno na repertoarju vseh svetovnih gledališč, kjer se pojo z istim uspehom, kakor v času, ko so se rodile. — Včerajšnja predstava „Čarostrelca" je bila razmeroma dobra. Režija je funkcijonirala precej gladko, na ensemblih smo pa opazili še dokaj nesigurnosti. Ženski zbor je bil to pot dosti boljši kakor moški, kateremu je v nekem prizoru skoro pošla sapa. Vse  pohvale vredni  so pa bili
včeraj solisti, ki so se res izborno potrudih, da nas zadovolje v vsakem oziru. Ga. Skalo v a je pela Agato z vso njej lastno bravuro. Dasi se ji je poznalo, da je na njen organ vplivalo neugodno vreme, vendar je bil njen glas čist in blago doneč. Ga. Skalo va vse odlikuje po pravilni, sigurni intonaciji in po spretni modulaciji svojega glasu; takisto ji tudi niansiranje ne dela nikakih težav in prehod iz pianisima v najkrepkejši fortissimo je sanjo lahkota ter ga izvede docela naravno in neprisiljeno. Zelo nam je včeraj ugajala gca. Riudova v vlogi Anke tako v igri, kakor zlasti v petju. Njen glas sicer ni posebno obsežen in krepak, a je izredno simpatičen in doni tako milo, nežno in toplo, da nehote ugaja. V igri je gca. Rindova prav dobro pogodila naivno, srčnodobro dekletce Anko. Lovca Maksa je igral g. Orželski. Ta vloga ni najlažja, ker je v njej treba ne samo peti, ampak tudi dobro igrati. Obe zahtevi je g. Orželski rešil čim najsrečneje. Dasi je bilo skrajno slabo vreme, vendar si je ohranil veder in svež glas, da je z lahkoto obvladal svojo partijo. Najboljši je bil tako v petju kakor v igri v sceni, ko se poslavlja od Agate, predno odide v volčjo brezdno". V tem prizoru je pel z izrednim čuvstvom in s posebno lahkoto. V vlogi lovca Gašparja je nastopil g. B e t e t to. Ta vloga je najtežja v operi in odkrito priznamo, da smo se bali, da je g. Betetto ne zmaga. Tembolj je nas torej veselilo, ko smo se prepričali, da g. Betetto ni samo kos svoji nalogi, marveč jo je rešil naravnost izborno. Da je bil v pevskem oziru dober, nam pač ni treba naglaŠati, poudarjati je pa nam treba, da je igral zločestoga Gašparja z vervo in polnim umovanjem, da je nas zadovoljil v vsakem oziru. Morda se ne motimo, ako trdimo, da je Gašpar ena izmeti najboljših vlog g. Betetta. G. Betetto je žel včeraj obilo priznanja, občinstvo ga je odlikovalo z vinarnim aplavzom in mu podarilo v znak priznanja lovorov venec, krasen svež šopek in s srebrom okovano palico. G. Betetto je eden izmed stebrov našega gledišča, ki nastopa t;i k o v igri, kakor v drami, zato povsem zasluži tako odlikovanje. A' vlogi gozdarja Kuna je bil prav dober g. 1* u k š e k, ki očividno napreduje. Gg. Ourednik. Patočka kot gost, Zach in Dragutiuovio so imeli neznatne vl«»ge in so jih rešili prav častno. Priporočali bi, da bi bil pri prihodnji predstavi oder v prizoru v r volčjem brezdnu" m anj i nt en zi vn o r azs v et lj en.
x.
„ftarodna čitalnica44 v Ljubljani priredi v letošnji seziji tri društvene plesne večere in sicer dne 20. januarja, 17. februarja in 17. marca. Začetek vselej ob pol 0. uri
Plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice" bo v s o-
boto, dne 3. svečana, v zgornji veliki dvorani rNarodnega doma*. Vabila se začno razpošiljati tekom prihodnjega tedna.
Vabila za trgovski plesni
venčekj ki se vrši 1. februarja t. L, so že razposlana. Pri največji paz-nosta j'' lahko mogoče, da sm<> kako osebo prezrli. Dotičnike prosimo, da nam to oproste ter vabila pri društvu ,,Merkur" zahtevajo. Na razposlanih vabilih ni povsodi dostavljeno ns soprogo44 oziroma rz rodbino'-. Ob sebi umevno, so vabljene z naslov-ljencem vred tudi čestite rodbine. Prosimo, da se nam tudi ta nedosta-tek oprosti.
Krajna skupina c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v
Ljubljani naznanja svojim članom, da se v nedeljo, dne 28. januarja vrši občni zbor v društveni sobi Rimska cesta štev. 4 ob štirih popoldne.
Slavce va velika maska
radBj katera se vrši dne 4. februarja, bode vsled obširnih priprav in vsestranskega zanimanja gotovo ena največjih veselic letošnjega predpusta. Maakarada letos nima enotnega naslova, tako da je prilika k udeležbi dana vsakovrstnim in poljubni fantaziji ustrezajoči m maskam. Da bode imela maskarada kolikor mogoče naroden z n a č a j, se opozarjajo dame in gospodje na narodno nošo in imajo ti vstopnino znižano kakor maske. Splošno bodo vzbujale odboru že sedaj prijavljene velike in manjše skupino. Da bo zabava vsestransko razvita, skrbele bodo 4 godbe in sicer Društvena godbo za „veliki ples", narodna godbo za „kmetski ples," ciganska godba za „čardaž" in arabska godba za vse one, kateri nimajo „nabrušenih podplatov" in raje občudujejo tomnopoltne eksotične krasotice. Toraj vsakemu svoje, tudi neplosalcein, tako da kdor se bode podal v ta pisani vrtinec, ga bode dr vil od zabave do zabave. Velika dvorana hotela „Union" v kateri se maskarada vrši, bode krasno dekorirana. Toda boljše o vsem manj povedati in na dan maskarade več videti.
— Srbska čitalnica v Ljubljani bo imela v nedeljo, due '21 t m .
v hotelu „Štrukelj* (Kolodvorske ulice) ob 8. uri zvečer svoj I. redni občni zbor, na kateri se vljudno vabijo vsi člani. Spored: 1. Poročilo upravnega odbora; 2. Volitev dveh članov za pregled letnih računov; 3. Volitev novega odbora in 4. Slučajnosti.
Odbor.
— Akademija. Opozarjamo še enkrat na današnje predavanje v „ Mestnem domu" o »družbah/, omejeno zavezo" (Gesellschaften mit besohrankter Hafbung). Začetek ob 8. uri. Predavanje mora zanimati zlasti trgovske kroge, saj ima nova združitev na trgovskem polju namen, da dviga podjetnost ter poživi trgovino in obrt.
— Odkod ime Koleri ja ? V ravnokar izišlem dvojnem zvezku „Iz-vestij muzejskega društva za Kranjsko4* poroča gosp. župnik Ivan V r-hovnik, da je ime kopališča Kole-zija izvajati od nekega Petra Kolle-sia, ki je leta 1497. kupil mlin ob GradasČici in ga imel do 1518 v rokah.
Šentlambertski župnik PlantarlČ je silno lakomen človek, ki bi iz svojih faranov najrajši iz-molzel vse do zadnjega krajcarja. Zmirom napoveduje darovanja, poleg t**ga je Pa treba vsako stvar, ki se pokvari v farovžu ali v cerkvi, vedno posebej plačevati. Miši so prejedle meh v orglah in zasule s svojim blatom neke piščalke, in Plantarič že pobira prispevke pri izpraševanju za Veliko noč. Zakaj ne plača poprave orgel iz doneskov za cerkvene sedeže ? Preteklo leto so zboljšali Aentlamber-čani plačo organistu. Plantarič je pa šel in odvzel organistu košnjo Brega, kar je bilo od pamtiveka ©rganistova last. Taka lakomnost je že dr skrajnosti umazana in kaj malo vredna katoliškega župnika. Poleg lakomnosti je pa Plantarič tudi trdesrčon in neusmiljen. Neka stara žena je imela že 10 let cerkven sedež in plačevala zanj po 2 K na leto. Plantarič ga ji je pa odvzel in ga dal svoji lSletni dekli, kot bi stara žena, ki pride uro daleč v cerkev, lažje stala nego mlado punče, ki ima 10 korakov do cerkve. Farovž ima na ta način dva sedeža brezplačno, enega za deklo, drugega pa za dražestno kuharico, ki celo mašo in pridigo kima in spi. Gotovo se ji sanja, koliko strši za tisto mleko, ki je posneto, a ga prodaja kot sveže, kar je le za kmeta greh, za Planta-ričevo kuharico pa menda zasluga, saj je v Marijini družbi. Mesto da Plantarič napoveduje nepotrebna darovanja, naj rajši študira, če je mogoče 6»> kg napraviti masla v enem poletju od dveh krav, zraven pa prodajati pristno mleko tolikim odjemalcem, kot se godi zdaj. Prišel bo do zaključka, da to ni mogoče. No, njegova skopost in lakomnost mu vkljub temu spoznanju ne bo delala nobenih težkih ur, ker kolikor težji je njegov žep, toliko lažje njegovo srce.
Iz Smartna pri Litiji. Občni zbor prostovoljnega gasilne-ga društva seje vršil v nedeljo ob 4. uri popoldne v gostilni g. Ko-bavsa ob nenavadno veliki udeležbi. Mesto umrlega načelnika gosp. Polenta je bil izvoljen enoglasno načelnikom g. i v a n R o b a v s, mesa i in gostilničar. Kakor se je poročalo, ima društvo nad 10.000 K premoženja, pri tem pa 600 K dolga na zadnji kupljeni brizgalni, to pa vsled nered--nosti, katere je društvo samo krivo, ker že dve leti ni prejelo nikake podpore od dež. odbora. Pri društvu so se podvojili podporni člani, kar si smo društvo šteti v čast, da uživa toliko zaupanje v vseh krogih šmartna kakor tudi Litije. — Ogenj. V ponedeljek smo začuli glas trobentača; gorela je en četrt ure od Smartna lesena hišica. Na lice mesta je prišla tudi požarna bramba, na čelu ji novi načelnik g. I. Robavs. Naj omenimo pri tej priliki, kake zastopnike ima ^Vzajemna zavarovalnica" v Ljubljani. Zastopnik F. Pišek je svetoval: rKar je kaj obžganega, le doli vrzite, ko pridejo ršacatu bodo več „saeali". Res, dober tak zastopnik! — Pretepanje v šoli. Opozorili smo že enkrat kaplana zaradi pretepanja otrok v šoli. Pretečeni torek je v šoli zopet neko deklico iz prvega razreda udaril po glavi, da se je ubogemu otroku kar kri vlila iz ust in nosa. To je že drug tak slučaj. Vprašamo kaplana: Ali misli opustiti tako razodevanje svete jezuitske jeze nad šolskimi otroki? Ce ne ga opozorimo, da se mu zna pripetiti nekaj neljubega, kar pa je že davno zaslužil. Ali so mar otroci krivi poraza pri občinski volitvi, da se zdaj nad njimi maščujete?
— Mrtvega so našli v hlevu
Ivana Skubiea v Debeoah 741etuega berača Matijo S k'u b i c a iz Smartna pri Litiji. Skubic je bil zelo žganju vdan in je najbrž to pospešili njegovo smrt.
— Cerkvena tatvina.  Ko je
hotel v soboto ua Primskovem pri Kranju cerkovnik s cerkvenima ključarjema izprazniti cerkvene puščice, v katerih bi moralo biti 60—70 kron denarja, so bile večinoma prazne. Pu-
ščice je izpraznil najbrž Jožef Prek, ki se je 5. t. m. potikal po Primskovem in so pri njegovi aretaciji dobili 1442 komadov po 2 v. in 551 po 1 v.
— Bf ajdeno zmrznjeno truplo,
Te dni so našli nabiralci drv v gozdu pri Sv. Joštu nad Polhovim gradcem zmrznjeno žensko truplo. Ponesrečenka je bila stara 60 do 65 let in defektno oblečena ter je najbrže, kolikor se je dosedaj dognalo, 71 letna mestna uboga Marjeta Jasenkovičeva, katera jo ž« dne 21. decembra m. 1. odšla iz mestne ubožnice na Karlovski cesti. Nave-denka je bila nekoliko slaboumna.
— „Triglav11 v Radovljici priredi v nedeljo, dne 21. januarja ob 7. uri zvečer v pritličnih prostorih radovljiške graščine (desno) igrokaz v treh dejanjih „V Ljubljano jo dajmo!" Spisal J. Ogrinc Po igri prijateljski sestanek v hotelu Bastl, kjer se vrši ples in prosta prijateljska zabava. Sodeluje radovljiški orkester.
— Občni zbor „Narodne čitalnice11 v Ribnici vršil se je 8. t. m. ob precejšnji udeležbi društveni-kov. Po predsednikovem pozdravu je poročal tajnik g. Spende o društvenem delovanju. Tudi v tem letu je priredila nCitalnica" običajni „Sil-vestrov večer", ki je sijajno uspel, zlasti po sodelovanju g. sodnega pristava Toporiša in čestitih gospic: Kuže Lukanove, Krne Murgelnov, Lojzike Podbojeve, Leopoldine Tomšičeve in Toni Virkove. Vsem tem, kakor tudi si. Pevskemu klubu" izreče občni zbor najtoplejšo zahvalo, izražujoč vdano prošnjo, da bi tudi v prihodnje posvečevali svoje moči v procvet „ čitalnice", Z zadovoljnostjo naznani še g. tajnik, da se je tudi to leto Število druŠtvenikov pomnožilo. (t. knjižničar poroča, da je tudi Število knjig v preteklem letu naraslo, kar je gotovo najbolj važno delo v Čitalnice". Po blagajnikovem poročilu, ki izkazuje 26 K 81 h prebitka, izjavi dolgoletni, nmogozaslužni g. predse<lnik dr. Schirfrer, da ne Sprejme več pre<Lsedništva in odbor-ništva, pa tudi neutrudljivo agilni g. tajnik izreče, da zaradi muogobroj-nega dela ne more več prevzeti tajniške časti. Odstop obeh vrlih gospodov občni zbor obžaluje in jima izreče za njihovo neumorno delovanje najiskrenejšo zahvalo. Nato >«• voli nov odbor, ki se pri prihodnji odbo-rovi .soji konstituira sledeče: predsednik: g. sodni svetnik Fr. Visnikar. podpredsednik : g. sodni adjunkt To-poriS, tajnik: g. Božidar P>erriani, blagajnik: g. [van Arko, knjižničar: g. Ivan Lovšin ml. in odbornika g. Anton Spende In g. Štefan Tomšič. V namenu, da bode tudi v prihodnje z načeli, ki si jih je nČitalnica0 zastavila ob nje ustanovitvi, koristila kolikor mogoče slovenskemu narodu, začenja društvo novo leto.
Narodna    čitalnica v
Črnomlju imela jezdne 2. prosinca t. 1. redni letni občni zbor, kateri je volil v odbor sledeče gospode : Miiller Karel, predsednik: Kline Ignacij, podpredsednik; Stanko Adler, tajnik: Radič Ivan. blagajnik: Kuder Anton, Jels-nik Ludvik. Mullor Ignacij in Zure Anton, odborniki.
— Kristanovo junaštvo. Vodja socijalnih demokratov ravnatelj Anton Kristan v Idriji ima pogum, najgrše sramotiti svoje nasprotnike, obstati in vzdržati svoja sramotenja in obdolžitve pred sodiščem pa nima poguma. Skrije se navadno za stvarno kritiko ali za splošnost. Lepo junaštvo to in vredno Kristana. \ zadnjem ^Napreju" je zopet izlil žolč, ker smo ga pokazali v pravi luči. Lahko pa bi že izprevidel. da njegovo ravnotako neumno kakor smešno pre-teuje nima zaželjenega uspeha; nismo se ga dosedaj bali, pa se ga nam v prihodnje tudi Še ni treba. Sedaj hoče izdati celo brošuro o svojih obsodbah, najbrže na stroške* delavnega ljudstva. Idrijsko delavstvo je plačalo že dovolj za njegove neumnosti, naj plača še to. Pa se tudi mora oprati napram somišljenikom, ker drugače ga še uajzveMejsi spoznajo v njegovih vrlinah. Radovedni smo, kako se bo bliščal v lastni izdaji. Torej, kar na dan!
,.Akademija" v Idriji. V
zadnjih tednih so bila v telovadnici mestne realke v Idriji zopet tri javna predavanja. Gosp« prof. M. Pire jo predaval o geologiji, go^p. učitelj K. Gangl o Prešernu in g. prof. Nar-din o tvorni elektriki. Vsakemu prvih dveh predavanj je prisostvovalo po 300 poslušalcev, zadnjemu, ki so ga oživljali zanimivi poizkusi, Še enkrat toliko. V nedeljo predava gospod ravnatelj dr. B e u k o življenju rastlin.
— Šopek   ZVOnČkOV   nam je
poslal prijazni dečko Anton Šparem-blek, učenec IV. razreda v Cerknici. Natrgal je zvončke na Javorniku.
— »Ilirskega Sokola11 v ilirski
Bistrici prvi redni občni zbor se vrši prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih hotela Ivana Toinsiča. Ob tej priliki se vabijo vsi bratje nSokoli", da sej obč-
nega zbora z ozirom   na določbe pravilih polnoetevilno udeleže.
— Iz Zagorja na Pivki. Tukajšnje „ Bral no društvo" priredi da* 4. februarja v društvenih prostorni predpustno veselico k petjem, godb* in burko: ,, Trije tički". Pevske točk* bode izvajal pomnožen domači p** ski zbor. Iz prijaznosti bode sodelovtl si. knedki orkester, ter pri plesu svirala si. godba na lok \y. Postojat Sodelovalci se že pridno vadijo, . posebne priprave vrse se pa za burk« rTrije tički". Ta nova, lepa in ko morja polna igra vzbuja že sedaj aiad ljudstvom dosti zanimanja, tako da upamo najboljšega uspeha! Sosedu« društva prosimo s posebnim oranim na to, ker je čisti dohodek namenjei v prid naši knjižnici, da se pri pri reditvi svojih veselic ozirajo na U našo.
Ivan Rogina i. (s slovenj«
gradca se nam piše:   Kakor ste fct sporočili, je umrl dne 14. januarja t L gospod Ivan Rozina, veleposp^t nik in župan v Podgorju, ter naČelaik okrajnega zastopa in predsednik okj hranilnice slovenj egraške po dolgi in mučni  bolezni.   Pogreb se je vršil v torek, dne 1*». januarja t. 1. predpol dnem. Pri pogrebu se je jasno poka zalo, kako  priljubljen in občespoau van je bil dragi rajni.    Prihitelo j-ljudstva   iz   sosednih   občin   in po krajin   kar   truraoma ,   da izkažejo bi agemu   možu   za t! njo čast frospod   Ivan   Rogina je  bil od leta 1880.   do   leta   1880.   in   potem o<i septembra L89&. leta neprenehoma d§ svoje  smrti   načelnik   okraj noga zi-stop;<     ter   obenem    tudi predsednik okrajne hranilnice. Okraj slovenjegra ški so mu mora zahvaliti za svoj današnji razvoj, as rse svoje zavode b naprave   v   blagor    okraja,    tiar.« > okrajne hranilnice pa   mu  je   bil k posebno pri >rcu.    ščitil jo je kako* svoje oko in jo  branil   napadov po sameznikov in drugih zaprek. Zara.li svoje značajnosti y* bil od v*ehf tudi od svojih političnih  nasprotnikov 6i slan  in   spoštovan  v   popolni mer' Kavno zavoljo  svoje  značajnosti   p« [ je bil g*>sp. Rogina tudi izven okraj« tako poznan in či-lan, kakor pri na> Da se še rajnki ni  nadejal   smrti ii je Se zmiraj upal ozdraveti, !azvidn« je iz pisma, katero bi se bilo inoraU pročitati pri konstituciji novoizvoljf nega okrajnega zastopa dne 30. >>*p tembra 1905, katero pismo pa je p* naključbi   šele   po   seji    na dotačnt mesto došlo. Žalostna in prebridka y izguba za na- Slovence,  kajti izgubili   smo    izobraženega, delavnega spoštovanega in znaćajuega rodoljaha ki je bil vnet  za   nas   napredek, 7.« naš   blagostan. Žalujemo   s   po trti o« srcem   ob  njegovem   tako preranim gr<»bu, za njim, ki   je bil  tako zgl den rodoljub,  kremenit značaj, z eir» besedo: blag mož. Naj počiva v miru nam pa nakloni Rog njemu vredne^ naslednika in voditelja
Kdo postane naslednik profesorja Bezjaka? s Stajerakagi iiam.ptse; Govori se, da bo, ali j' morda imenovan nadučitelj Brenoe Sv. Vida okrajnim šolskim nadzornikom v mariborakem «>krajn. To je &• več kot ironija,   ako  sledi taka n dr. Bezjaku, vsestransko izobraženem učenemu, blagemu,  ucitoljstvu dobro hotečemu možu, marljivemu pisatelj na pedagoškem polju!   Brenoe uiiuj med učiteljstvom prijateljev tafsenik nekaj neiiHurj^v.   kajti   ojegOVO obnašanje je oholo,   in  prepričani >m da bo v tej lastnosti prekosil OrorlaL' katerega pa sioer hočemo sedaj pri miru pustiti, ker sojo v sadni fin časti poboljšal. Brenoe j»* bil pri Sv. Vi<h provzrooil   strašanske  rasprtije ' podrejenim mu učitelj>t vomt orar posameznimi člani kraj nega ioMeegl sveta;  križema m> bih   tOŠbe pri k;» 7.»*n>ki sodniji in  Brenoe tudi v dtfoi plinarni pr»'i>kavi.    Kako je izpadi« preiskava, nam ni   znano, a sploh y bil kriv on vseh  kočljivih obravnav Karakteristično   jo.   d,i   ga hvali priporoča    Ornigov  „Stajore% ■ t<> gotovo zars^U  megovega nessjflkotei jenja. Kji* ^> nafi poslanca, d» .ho i ne  brigajo   as   innnovanja okrajuib šolskih nadzornikov?!
Trg Lemberg. Ono o\ janu
arja t. 1. je priredila   šol>ka  mladi u <• pod vodstvom   učite! JM va JfdskfT aelioo ■ deklamacijo, petjem in
dališko predstavo. Iz domačega kraji
kakor \r. okolico jr do&lamnogoštevilni* množica.   Našteli smo okoli   20O tuj oev    Pel bi na  vozovih   so dohaja ljudje. Mnogo jih je moralo oditi, k< v prostorni a nabito   polni  sobi 111 razreda ni bilo prostora več. Veseli*
se je izvrstno obnesla. PšiAsk, ki l
je imelo občinstvo od nje, ho ozno*1 docela, ako poudarjamo, da so »e cele rasnim možem  zrcalile  v  očeh sols* radosti in pa, da se jo na sploino «elj» ponovila veselica dne 10. t. m. <Jostj so doftti iz Kostnvnice, Sladke gOTt Št   Petra ua Medvedjem selu, Šmarj« Ponikve in celo iz Št   Potra pod B gorami.    Upamo,   da  se  de vočkr»f snidemo pri takih prilikah v prelep en lendavskem šolskem poslopju. (suje da   uprizori   preti   kratkim osnovani moški  pevski  zbor v gostilni g Zu*
2. Priloga „S'ovenskemn Narodu" St 16, dne 20. januarja 1906.
pančiČa predpustno zabavo. — Le naprej!
Ljubeznivi nemškutarji. v*
Sevnici sta prišla v gostilno nasproti župniseu dva Slovenca in se slovenski pogovarjala pri mizi. Uostilničar se pri prvih slovenskih besedah začne repenčiti, Češ, da je gostilna sanio za Nemce, da naj se pobereta ven. Ker sta Slovenca odvrnila, da slovenski denar ravno toliko plača kot nemški, zavihal si je prijazni gostilničar rokave in s pomočjo par drugih nem-škutarjev vrgel Slovenca ua cesto. — V Dobrni pri <Vlju je pa topliški nočni čuvaj Matevž Marošek napadel sina slovenskega volilca ponoči in mu prizadejal težke telesu«- poškodbe. Marošek se hvali, da ga je tako pretepava!, da se mu je zlomila gorjaČa. So ljubeznivi ti nemčurji!
Odvetništvu se je odpovedal dr. Mih. Lederer v Konjicah.
Njegovo pisarno je prevzel njegov sin.
Zastrupila se je v Ljubnem
ua Gor. Štajerskem zaradi nesrečne ljubezni poletna šivilja Koza Set ina.
Ar eto van Ljubljančan. Tržaška policija je aretovala lSletnega po-hajkujoČega peka Karla Dolenca, ki je pristojen v Ljubljano. Oolenc je vlomil pred kratkim v neko stanovanje in ukradel tam žepno uro, predvčerajšnjim pa v cerkvici tržaške bolnice potegnil neki gospe denarnico iz rok in zbežal.
— Iznajdba. 211etni tehnik Pavel \Veiler iz Trsta je iznašel novo metodo za dobivanje bakra iz bakrenih rud. Ta metoda je jako preprosta in omogočuje tudi mnogo cenejši izdelek. Wealer se je bavil s to metodo že tri leta in je zdaj dobil patent na svojo iznajdbo.
Pri pogrebu svojega očeta
umrl. Na pogreb svojega očeta v Trstu je prišel mornar Josip Klauer iz Pulja. Ko je pa šel čez neki trg, -e je zgrudil in v par trenutkih umrl.
— Zastrupil se je v Trstu s solno kislino ;*21etni delavec Ivan Kos, vendar so ga zdravniki še rešili smrti.
„Jadranska banka" v Trstu,
katere predsednik je državni poslanec vitez Vuković, bo povišala svojo temeljno glavnico od 2 na .ri mihjone kron: poleg tega bo osnovala na Dunaju svojo podružnico.
— Novi pomol v Trstu. Kakor znano, se je pred nekaj meseci udri v morje v Trstu pomol. Zdaj so ga na novo zgradili in so ga izročili ored-včerajšnjem prometu. Novo zgrajeni pomol je dolg 1*27 metrov in širok 35 metrov.
Posuroveli nemški otroci.
Učenci neke ljudske šole na Dunaju so s kamenjem napadli učiteljico na cesti, ko jih je pri tepežu svarila.
Mila prošnja. Neka uboga, pa vseskoz poštena ženska, katere mož je odpotoval v Ameriko, pustivši ji troje mladoletnih, popolnoma nepreskrbljenih otrok in ki je pravkar dobila še četrtega otroka, prosi, ker je popolnoma brez vsakih sredstev in v največji bedi, naj ji usmiljeni ljudje naklonijo službo dojiljke (aniei ali pa aaj kaki dobri ljudje vzemo nje novorojenčka v brezplačno preskrbo ali za svojega. Naslov pove iz prijaznosti uprav. -Slov. Naroda".
Nocojšnji sneg je napravil po sadnih vrtih in gozdih zopet precej škode. Potrganih je po mestu mnogo električnih in telefonskih žic. Telefonsko omrežje je zelo zmedeno in se more le na redkih postajah govoriti. Ker se ne more niti telefon, niti električna razsvetljava kar na mah popraviti, bode moralo občinstvo pač nekoliko potrpeti, predno bode vse v redu. kajti proti vremenu ni nikake pomoči. Tudi električni cestni železnici je sneg napravil precej preglavic. Zadnji voz, ki bi imel dospeti v remizo ob 10. uri zvečer, je prišel šele ob pol 5. uri zjutraj. Sneg je sicer napravil nekaternikom. posebno mestni občini precej stroškov, drugim pa je prav dobro došel. posebno voznikom in delavcem.
Živ „parada j zar". Te dni je
mestna policija zasačila živega ..para-dajzarja". Ni bil pa tako črviv, da se ga lahko imenuje živega, kakor na pr. „žive črešnje", ampak je bil pravi človek, z dušo in telesom, s krvjo in z mesom, in ga moremo pravilno imenovati. Bil je namreč pri beračenju zasačen neki brezposelni pisar Franc Paradeiser, rojen leta 1861. v Mtiravu. Kož je imel pod suknjo uniformovano bluzo, na kateri so se lesketale tri tujezemske in ena avstrijska kolajna. Premalo imamo v listu prostora, ako bi hoteli njegov robinzonizem, ki ga je pripovedoval, natančno spisati in naj bralcem zadostuje le toliko, daje prepotoval skoro že ves civiliziran svet. Služil je baje 8 let pri holand-skih kolonijah na otoku Java in ima od navedene države, kakor pravi, dosmrtno letno rento za 400 K. Ker pa s tem ne more izhajati, mora tudi kot večni popotnik sem ter tj a nekoliko potrkati na vrata in če ga zasačijo, ga dajo, kakor se mu je zgodilo v Ljubljani, k sodišču, da se nekoliko odpočije. ■
— Tatvina. Delavčevi ženi Heleni Hauptmanovi je bila včeraj ukradena iz stanovanja v Bohoričevih ulicah št. 14, 14 K vredna zimska ogri-njača, 8 K vredno likalo, dve ruti, vredni 5 K in čipkast predpasnik. Tatvine je sumljiv nek berač srednje postave, ki ima Črn klobuk in Črn suknjič.
Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko B Slovencev, nazaj pa jih je prišlo 10. V Heb je šlo 15, v Ino-most 10 Hrvatov, v Hrušico 10 Ma-cedoncev, v Line pa ti kočevskih krošnjarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
Pismonoša Jakob Skala je izgubil zlat prstan, vreden 12 K. — Neki gospod je izgubil listnico, v kateri je imel 120 do 130 K denarja, obstoječega iz bankovcev za 100, 20 in 10 K.
— Koncert ter domača plesna veselica je nocoj v restavracijskih prostorih g. A v g. Zajca na Rimski cesti št. 24. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr.
„Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer v hotelu „Unioir društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
Jugoslovanske vesti. Katoliški nadškof, ki se ne pokori zakonu. Poročali smo že, da je bil sarajevski uadškof dr. S t a d-ler obsojen na 500 K globe, ker je, ne oziraje se na zakonsko določbo z dne J), julija 1891., ki prepoveduje v Bosni in Hercegovini prehod iz ene vere v drugo, krstil m o h a m e-d a n i a M e h meda S i n a n o v i ć a. Na dotično globo je nadškofa obsodil vladni svetnik Zarzycki. Zarzvc-kemu je sedaj poslal nadškof, kakor čitamo v klerikalnem „ Hrvatstvua, lo-ie inipertinentno in skrajni verski fanatizem dokazujoče pismo: -Z ozirom na to, da je naredba o prehodu z ene v drugo vero, izdana 9. julij a 1S91., izšla brez dovoljenja sv. Stolice, in z ozirom na to, da ona nasprotuje katoliški veri v toliko, da je sv. Stolica prepovedala se držati dotične naredbe, se jaz ne smem in nečem ravnati po tej uaredbi, ker smatram, da ta naredba za katolike ni veljavna ; zato je tudi nisem mogel kršiti, takisto pa V a s tudi ne smatram za poklicane, da bi mene sodili. Vzpričo tega pro-testujem proti Vasi obsodbi ter izjavljam, da ne bom plačal nobene globe in ne bom vložil proti obsodbi nobenega priziva. V Sarajevu, dne 17. januarja 190f>. t Josip, nadškof.- — Priobčili smo Stadlerjevo pismo v celoti, da se iz njega spozna vsa pre-potentnost katoliškega duhovništva in katoliške cerkve. Država bi morala papeža prositi za dovoljenje, ako bi hotela uvesti kak nov zakon. Res lepe razmere bi zavladale, ako bi duhovščina dobila v državi vso moč v roke. < iori navedeno pismo je klasičen dokaz za državi in družbi pogubne težnje, ki jih  zasleduje klerikalizem.
Hrv. stranka prava. ..Narodna obrana4* poroča o zaupnem sestanku brv. stranke prava dne 15. t. m. v Zagrebu in pravi, da je bile pri sestanku zavzočih kakih ."30 oseb. ned njimi znatno število mlajše duhovščine. Na konferenci se je izvolil odbor breb duhovnikov in dveh laik« »v RtnVtič. Kiepach, dr Bauer, ob-. Harambašić in Zagorac), kateremu se je poverila naloga, da končno uredi fmaneialno in redakcij onalno vprašanje, ki se tiče izdajanja posebnega strankinega glasila.
-Otisku v Dalmaciji. Iz Dalmacije se piše: Splitska -Sloboda" se bode. ako bodo stavci še nadaljevali stavko, začasno najbrže preselila v Šibenik, o „Jedinstvu" se pa govori, da bo prenehalo izhajati. Na mestu „Našega Jedinstva", ki je lastnina -Pučke banke-, bo njegov sedanji urednik Stražičio osnoval nov list, ki se bo imenoval -Jugoslavija-. Siri se govorica, da bo pri ti priliki likvidirala tudi ..Tipografia sociale spalatina", ki je last avtono-mašev. A v tonom asi iščejo pripravnega kupca. Kupcev je mnogo, med njimi tudi dr. Trumbić. narodni poslanec in splitski župan.
Konec tiskarskega štrajka v Dalmaciji. Pravkar smo dobili obvestilo, da je končan štrajk stavcev v Dalmaciji in da bodo prihodnji teden jeli že vsi listi zopet redno izhajati.
Nov ravnatelj bolgarskega narodnega gle d a li Š č a. Za ravnatelja bolgarskega narodnega gledališča je imenovani igralec „Narodnoga Divadla- v Pragi Jos. h maha. Novi ravnatelj je dospel v Sofijo preteklo sredo. Ze na meji v Čaribrodu ga je pozdravil bolgarski naučni minister dr. S i š m a n o v, na kolodvoru v Sofiji ga je pa sprejel gledališki intendant M i 1 a r o v. Šmaha je eden najznamenitejših čeških igralcev.
— Bolgarska umetniška razstava. Te dni se je otvorila v dvorani mestnega vrta v Sofiji razstava slik mladih bolgarskih umetnikov Al. Božinova in  P. Moro- I
zova. Razstavila sta okob sto svojih slik, ki kažejo, da sta Božinov in Morozov vrlo nadarjena, vešča in duhovita mlada umetnika. Občinstvo, fe visoko ceni delovanje teh dveh umetnikov, obiskuje prav pridno razstavo. Kakor poroča „Večerna pošta", se občinstvo kar kosa v nakupovanju slik in veČina razstavljenih del je že razprodana v najuglednejših sofijskih rodbinah. — V takšnih razmerah seveda cvete pri Bolgarih umetnost. A pri nas? —
* Najnovejše novice. Novi zakon o elektriciteti se izdeluje v ministrstvu notranjih zadev ter se predloži poslanski zbornici že v mesecu marcu. Novi zakon omogoča lastnikom električnih naprav7 izpeljati tok po tuji zemlji.
— Stožbo proti kralj u Le-o p o 1 d u, ki jo je naperila hči grofica Lonyay in deset dunajskih in pariških upnikov princezinje Lujize zaradi zapuščine kraljice Henriete, se je bavil včeraj kasacijski dvor v Bruslju v zadnji instanci. Razsodba se še ni izrekla.
Rajši v s in r t, kakor k poroki. V Temešvaru se je ustrelila nenavadnt) lepa 171etna hči posestnika Pestrecuja, ker ni hotela iti z izbranim ji ženinom pred altar.
— Predsednik dunajskega državnega sodišča, dr. LT n g e r, obhaja danes 251etnico službovanja na tem mestu. Cesar mu je poslal prisrčno lastnoročno pismo.
Umrl je v Pragi dvorni svetnik in profesor v pokoju dr. vitez K o r i š k a.
— O b g 1 a v i 1 i so v D r a ž danak nekega Linka, ki je umoril svojo ženo, tri otroke in taščo.
— Lep poslanik. Poslanik pl. t' r a m m - B u r g d o r f f v Brunsviku je pomagal baronici K d n i g s \v a r \ e r napraviti l milijone dolga.
* Nespametne device Pri čitanju evangelija o modrih in nespametnih devicah, ki so hodile ženinu nasproti, je katehet skušal v dekliški Šob razložiti oba pojma. Vprašal je neko učenko: -Katere device so bile nespametne ?" — „Tište, ki niso dobile ženina!" je bil odgovor.
* Spojitev Črnega morja z Baltiškim morjem. Kadi velikanskega prometa v Rusiji mislijo v visokih krogih ruske vlade že davno na to. da bi (i*no morje, ki leži na ruske države, zvezali po kanalu z Baltiškim morjem, ležečim na severozahodu Etnsije. Po predložeuem načrtu bi šel prekop od Herzone ob Crneni morju po Dnjepru do mesta, kjer se steka Berezina v Dnjepr, dalje potem po t'erezini, bi se zvezal z D vino in bi šel po D vini do Kige ob Baltiškem morju. Prekop bi bil dolg 160 km, širok na površju 65 m, na dnu "Jo ni. globob 8'5 m. torej sposoben za plovbo največjih morskih ladij. Plovba od Črnega do Baltiškega morja bi trajala o dni.
* Nemški izseljenci. Računajo,
da okel i o,l(K). (XX) nemških podanikov biva v inozemstvu. Največ jih živi v ameriških Zedmjenib državah, najmanje (662) na Japonskem. V Parizu živi okolu 80.000 Nemcev.
* Odvetniki  in zdravniki v
Italiji. V Italilji je okolu <2.000 odvetnikov, notarjev in javnih branitelje v. \ <'lik del teh odvetnikov ne izvršuje odvetniške prakse, marveč so nastavljeni kakor uradniki v državnih in privatnih službah, ali se pa bavijo z novinarstvom. Veči del uglednih italijanskih novinarjev pripada odvetniškemu stanu Zdravnikov je bilo koncem 19Q6 v Italiji 21.104. Od teh jih je živelo po mestih 7.036, ostali pa po deželi.
* Statistika gimnazij, realk in srednjib šol v Avstriji. Ministrstvo za uk in bogočastje je priobčilo statistiko gimnazij, realk in srednjih šol v Avstriji, ki imajo v šolskem letu 1905/06 pravico javnosti. Oiiiinazij je v Avstriji 2i$.'J; od teh jih vzdržuje država 177. Na Primorskem je 7 gimnazij: v 'IVstu dve, v Grorici ena. v Pazinu dve, v Kopru in Pulju pa po ena. Realk je v Avstriji 128. Na Primorskem so štiri. Ena nižja realka v Pulju, dve realki v Trstu in realka v Corici. Število vseh učencev na gimnazijah je bilo početkom tega šolskega leta 84.450, na realkah pa 44.7H9.
* Loterija za otroško zavetišče. Upravni odbor I. avstrijskega otroškega zavetišča Kahlenbergerdorf naznanja, da bo vlečenje loterije otroškega zavetišča nepreklicno in brez odloga v soboto, dne 27. januarja pod oblastvenim nadzorstvom. Nakupovanje srečk te loterije se vzpričo dobrodelnega namena in množice dobitkov priporoča prav nujno.
* Železniški vlaki za pijance
so najnovejša iznajdba na Angleškem. Na Angleškem je namreč pijancem prepovedano se voziti z rednbni vlaki, ter so za ljudi, ki so pregloboko pogledali v kozarec, urejeni posebni vlaki. Taki vlaki vozijo redno po večjih slavnostih, da natrkane ude-ležnike spravijo varno in zanesljivo domov. Ljudstvo imenuje take vlake
Bachus Special. Ko je vozil tak vlak prvič, je seveda s svojo „vsebino* vzbujal pravo senzacijo. Vlak je rabilo nad 40 oseb. Vozovi so bili malo razsvetljeni in okna zagrnjena. In železniška uprava stori prav, da ne pusti gledati radovednemu občinstvu v taka -svetišča". Pijanec je enak na cesti in v voza.
* Nesporaznmljenje. Znani milijonar Vanderbilt je podil svoj avtomobil z nenavadno hitrostjo po cesti ter pri tem povozil psa. Ni pa storil, kakor store to navadno bogataši, da odletijo svojo pot, temuČ je izstopil ter se vrnil na lice mesta, kjer je našel kmeta, ki je kimaje z glavo prestrašeno gledal na ostanke povoženega psa. Vanderbilt je izvlekel 50 dolarjev ter jih ponudil kmetu vprašaje ga: „ Ali je s tem pes plačan ?" Kmet je pokimal in avtomobil je oddrdral naprej. Kmet pa je gledal sedaj denar v roki, sedaj psa v prahu, popraskal se za ušesi ter rekel: „Rad bi pa vendar vedel, čigav pes je to bil".
* Najstarejši evropski časopis.
Te dni je v Amsterdamu obhajal časnik „Oprechte haarlemsohe Courant-svoj 2501etni jubilej. Časopis je začel izhajati 8. januarja 1*>5(). Do leta 1793. je list prav dobro izhajal, a prinašal je bolj zabavno kakor politično berilo. Od tega leta pa se je oprijel gesla: -Edinstvo, enakost, bratstvo." Ko je Nizozemska prišla pod francosko < esarstvo, je ta časopis prinašal le še razne oglase, a še te tadl v francoskem prevodu. Ko pa se je Nizozemska osvobo<bla. povzpel se je tudi -Courant" do prejšnje slave.
* Drago odlikovanje. AngleSki
kralj je podelil japonskemu cesarju red hlačne podveze. Iz Angleške je ravnokar odpotevala pod vodstvom princa < 'onnaughta posebna deputacija, ki prinese mikadu angleški red. Deputacija ostane v Tokiju ves mesec ter so pripravili zanjo celo palačo. Deputacija izroči mikadu obenem kraljevo željo, naj ne nosi novega reda na roki. kakor store to običajno ori-jentalei. temuČ na nogi. Angleška državna blagajna plača za deputacijo 120.000 K.
* Nepričakovana zabava v gledališču. V lombardskem mestu Gal-larate so nedavno peli v gledališču Donizettijevo opero -Lucia". Pred začetkom zadnjega dejanja je stopil pred zagrinjalo gledališČni ravnatelj ter naznanil, da je tenorist nenadoma zbolel ter ne more več peti: da pa ne bo občinstvi> prikrajšano, se je ponudil neki sloveči tenorist s čudovitim glasom, da nadomesti obolelega tenorista Sloveči tenorist pa je komaj zečel peti. ko je izbruhnil po gledališču tak smeh, kakršnega pač še nikoli ni bilo pri tako resni operi. Smeh se je lotil tudi muzikantov, tako da so morali inštrumente odložiti. Pevca s tako neusmiljeno hreščeČim in cvi-lečim glasom še ni nihče slišal. Že po prvih glasovih je prihitel ravnatelj na oder ter -slavnega4* pevca obzirno odvedel za roko s pozorišČa. nakar je nastopil režiser ter izjavil, da je bila vse skup le šala. Oledališčui tenorist sploh ni bolan ter bo takoj zapel v zadnjem dejanju. Ponudil se je bii namreč neki mož iz tujine, ki Sfl smatra za mogočnega pevca ter je Čutil potrebo, da se pokaže enkrat s svojim glasom pred tujim občinstvom ; kar mu je po dolgem moledovanju ravnatelj dovolil. Kakor se je pozneje izvedelo, je bil Čudni pevec neki upokojeni vojaški zdravnik, ki je zelo bogat ter je moral svojo šalo gotovo drago plačati.
* 4001etna želva. V londonskem zverinjaku je poginila prete-čeni teden orjaška želva, ki so j v) prinesli Španjolci v Evropo kmalu po letu 1500. Želva je tedaj doživela nad 400 let. V prejšnjih letih je pojedla povprečno toliko zelenjave, kakor krava, zadnja leta pa ji je menda želodec pešal.
Potapljač     vitez,   v Spe-
eiji v Italiji je umrl sloveči potapljač Oiaeomo Sera. Z dvema svojima bratoma je vzdignil iz morja neizmerno blaga. Leta 188V). se je pri Malti potopila vojna ladja „Sullivanu. Vsi angleški in francoski potapljači so tekmovali med seboj, da vzdignejo blago iz potopljene ladje, a nobenemu se ni posrečilo. Tedaj se je angleška vlada obrnila na brate Sera, ki so vzdignili z dna morja nele vse blago, temuč tudi vse glavne dele ladje. Za nagrado so dobili bratje l1/, milijona kron. Z mnogimi podobnimi slučaji so si pridobili neizmerno premoženja, a italijanski kralj Ihnberto jih je povzdignil za viteze.
* Ponesrečena agitacija. Za
ravnokar izvršene volitve na Angleškem je hodil v londonskem predmestju po delavskih stanovanjih agi-tirat neki konzervativni agitator. Prišel je tudi v neko stanovanje, kjer ni našel doma moža, temuč le njegovo ženo. Takoj je začel med tem časom obdelovati ženo, naj pripravi moža, da odda svoj glas klerikalni stranki. Žena je pazljivo poslušala njegovo razlaganje, posebno o zbolj-
šanju delavskega stanja, a nato je zamišljeno odgovorila: „Ne bo nič. Mojemu možu je nekdo Že obljubil novo obleko, ako glasuje za liberalce^. To pa je bila voda na agitatorjev mlin, ker će bi se nasprotni stranki dalo dokazati, daje kupovala glasove, bi se volitve razveljavile. Zato je začel ženo prositi, naj mu pove ime tistega, ki je možu obljubil obleko. Ker žena ni hotela izpovedati, obljubil ji je 12 K ter ji denar tudi takoj potisnil v roko. Sedaj mu je žena Ijubeznjivo odgovorila: .Vidite, to sem bila jaz. Obetala sem svojemu staremu novo obleko, ako glasuje za liberalce, no, sedaj pa imam že tudi 12 K v namen."
* Protekcija v Italiji. Kdor hoče
v Italiji kaj doseči od vlade, obrne se le do svojega poslanca in ta na dotičnega ministra. Na ta način se najlaglje kaj doseže Poslanci se ne upajo odkloniti svojim volih em prošenj, ker jih potrebujejo pri novih volitvah; m inistri pa tudi iz istega vzroka ne upajo metati poslančevih pisem v koš. Kako bujno cvete taka protekcija, dokazuje dejstvo, da je naučni minister v začetku letošnjoga šolskega leta našel na svoji mizi, vr-nivši se s počitnic. 20.000 pisem, v katerih mu priporočajo razni poslanci in senatorji 6000 profesorjev in uči-teljev za premestitev ali pomaknitev
v boljšo plačilno vrsto. Na vsako posamezno pismo je seveda treba odgovoriti, za kar je treba celo vrsto uradnikov. Sicer se pa ravno tako godi tudi drugim ministrstvom
* Benjamin Franklin. Dne 17. t. m. je minido 200 let, odkai »s je rodil v Bostonu Benjamin Franklin, ki je iznašel strelovod in električni zmaj, in ki je bil glavni bojevnik za ameriško svobodo. Franklin se je tudi že bavil z vprašanjem abstinence in vegetarijanstva. Tudi se je bavil s stavljenjem koz in ženskim vprašanjem. Vse to so stvari, ki so prišle mnogo pozneje na dnevni red, a veliki Franklinov duh jim je pripravljal pot. Leta 1730. je ustanovil prvo knjižinco za izposojevanje knjig ter mislil na ustanovitev etične družbe. Bil je pravi estetik, ki ni samo učil nravnih idealov, temuč jih tudi sam izvajal. Na verskem polju le kazal Franklin toleranco, kakršna je seda -njemu narodu neumljiva. Vzgojen je bd kot pobožen presbiterijanee, a je kmalu mnogo dogem zavrgel, dasi je ostal celo življenje veren. < M »žaloval pa je opetovano, da so verski članki največ zato na svetu, da nas ločijo in delajo neprijazne, ne pa da bi si prizadevali učiti, pospeševati in utrjevati nravnost. Dajal je brez razlike na verstvo prispevke, ako se je kje gradila nova cerkev, sinagoga ali tempelj. Dosegel je celo, da se je v Filadelflji zgradilo veliko poslopje, kjer so imeli svoje dvorane pridigarji vseh veroizpov»'danj. kolikor jih je bilo v mestu.
* Nov zlati rudnik v Ameriki.
Osem milj od zlatih rudnikov v Navad] so razkrili v dolini Monhottana obsežne nove rudrike zlata Ko se je ta vest raznesla, je prihitelo v pusto dolino nad 40.000 ljudi in še vedno prihajajo novi Plačevali so za porabo avtomobila po 50 dolarjev na dan, samo da so prišli prej na -kraj sreče.u Nastalo je celo mesto — brez hiš. Ljudje spe v šot (»rili ali kar pod prostim nebom. Živila so se podražila kakor za časa lakote. Prihajajo pa tudi razni igralci in pustolovci. Vsako noč se dobivajo in izgubljajo velikanska premoženja. Kopi in umori so na dnevnem redu. Boljši sloji so si iz svoje srede sestavili varnostni odbor ter obešajo roparje in morilce brez sodbe na bližnja dmtSSS, da napravijo iz njih, kakor govore dobre meščane.
* Plača francoskega predsednika v primeri s plačami dragih
vladarjev. Predsednik francoske re-publike ima letne plače 1,900.000 frankov in 7UU*t0 franko\ reprezen-tai ijskih in potnih stroškov Avstrijski cesar dobiva 22 milijonov kron, nemški cesar 16 milijonov mark, ki jih dobiva le kot pruski kralj, kot nemški cesar nima nič posebne jdače. Angleški kralj dobiva 1> milijonov kron, italijanski kralj 16 milijonov lir in ruski car 13 milijonov rubljev.
* 100 milijonov oseb v tramvaju, fiavnokar izšla statistika o prometu v Herolinu izkazuje za leto 1906 prvič 100 milijonov oseb, ki M M poslužile tramvaja. Ibužba je za to dobila t;,2*i.Yti42 mark. Vsi vozovi tramvajske družbe so napravili sini mihjone voženj ter so prevozili daljavo 20 milijonov kilometrov. Družba ima v službi 2210 oseb in -12<»1 konj.
* Predrzni volkovi. V vasi Brvanci so nedavno krmili trije kmetski fantje ovce s senom, ko navali šest gladnih volkov na ovce. Mladeniči s svojimi pastirskimi psi vred so imeli dovolj posla, da so odpodili volkove. Največji in vsekakor naj-gladnejši volk pa se je vkljub temu zopet vrnil ter se zaletel med ovce. Psi so ga zgrabili, pastir Pršlja pa je zgrabil sekiro ter volku odsekal nogo s plečetom vred.   Volk se je tako
ranjen zagnal proti pastirja, kateremu sta priskočila tovariša na pomoč ter so skupno drzno zver ubili.
* Japonsko pivo v Hamburgu.
Zadnje čase v Hamburg uvaža mnogo piva iz Japonske. Na Japonskem varijo pivo iz riža, pšenice in koruze. Tako pivo je baje prav dobro in re-dilno.
* Času primerni oglas j c izdalo
o novem letu mestno glavarstvo v Glogavi. Naznanja namreč občinstvu, daje sedaj zopet dovoljeno se kopati v reki Odri. kar je bilo zaradi nevarnosti kolere prepovedano. Ali se ja pač kdo posluži] dovoljenja?
* Verne duše. Pred nekaterimi dnevi je bilo na pokopališču ukradenih 37 lepih bakrenih kotličkov za blagoslovljeno vodo. Tatvino je izvršilo ponoči več rokodelskih vajen-sev, ki so jih že zaprli. Čuvaj na stolpu je videl luči na pokopališču, a je mislil, da so uboge verne duše, zato je pokleknil ter molil rožni venec za pokoj dušam.
* Mednarodna kuharska razstava na Dunaji. Nj. ees. visokost gospa nadvojvodinja Marija Jožeta je odlikovala o priliki otvoritve mednarodne kuharske razstave tudi zastopnika t-vrdke Henrik Mattoni, g. Kalina z ogovorom. v katerem se je visoka gospa natančno informirala o razpošiljanju povsod znane slatine „Giess-hiibler*4, bila zelo zadovoljna s pojasnilom in je izrazila željo, da bi to podjetje tudi nadalje uspeval««
* Papirne »steklenice". V Ze-
dinjenih državah so ustanovili tovarno, ki izdela na dan po 200.000 steklenic iz papirja. Dosedaj so rabiH take steklenice le za mleko. Papirno snov so prepojili s parafinom ter dosegli, da posoda nele drži tekočino, teinuČ tudi mleko ne dobi okusa po papirju. Papirne steklenice so tako močne, da jih ne zmečka teža 200 angleških funtov. Nadalje pa imajo papirne steklenice le 12. del tiste teže kot steklene. Sedaj so začele nekatere velike angleške pivovarne poskuse z novodobnimi steklenicami za razpošiljanje piva. Ako bi bile papirnjače le za dvakratno polnitev, se njihova uvedba zaradi praktičnih svojstev izplača ker velja taka posoda le 4 h.
* Lov na ostrige. Pretečeno jesen je bil lov ostrig posebno bogat. Največ ostrig potrebuje London, namreč do 800 milijonov. Največ ostrig je v Atlantskem morju. V Severnem nemškem morju jih nalove do 16 milijonov v vrednosti 32.000 mark. Nizozemski? spravi na trg 40—50 milijonov ostrig.
* Stvarnikovo delo popolnila. Katehet je vprašal v Šoli malo učenko: „rvdo te je ustvaril, otrok ?~ Deklica je odgorila: -Bog me je ustvaril — toda samo tako malo (pri tem je vzdignila palec ter pakazala za kak centimeter na njem) — a ostalo sem nato sama dorastla."*
* Dober, četudi negalanten odgovor. V tramvajski voz je vstopila elegantna dama, a bili so že vsi prostori zasedeni. Neki dobrodušni možiček se je vzdignil rekoč: gospa, jaz lagtje jezno odgovorila na ogreti prostor!" Možiček pa je mirno zopet sedel rekoč : nNe morem vam pomagati, ker ne morem vam na ljubo nositi v hlačah ledenih ob-kladkov." Neki gospod v tramvaju je dal možičku za ta odgovor 5 K.
S-dite
stojim.u Dama je -Ne  maram sesti
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Št 3.
Vsebina: Zopet nekaj o učiteljskih skupščinah v Istri. — Nekoliko odgovora r Gorici". — Temeljito poznavanje. — Naš denarni zavod. — Vabilo k TI. rednemu občnemu zboru hranilnice in posojilnice ^Učiteljskega konvikta- v Ljubljani. — Filozof brez kruha. — iz slovanskih pedagoških časnikov. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik.
— Listnica upravništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb.  — Inserati
— O naši moderni didaktiki.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Huda žena. Občinski sluga na Jesenicah Franc Kerštajn je prinesel nekega popoldne Mariji Družnik. delavčevi ženi. poziv okr. sodišča v Kranjski gori. V sobi je sedel Karel Kunstelj, ki je pod policijskim nadzorstvom in ki mu je prepovedano zahajati v hiše, kjer se toči žganje. Ker se pa ravno tu popije mnogo žganja, ga je zapodil sluga iz hiše. To je Marijo Družnik tako ujezilo, da je začela zmerjati Kerštajna z „barabo44 ter jela z metlo udrihati po njem. Obsojena je bila na 3 tedne ječe.
Zaradi nenravnosti je bil obsojen Alojzij S1 a t n e r, delavec pri Sv. Ambrožu, na 3 mesece težke ječe.
Denarnica jo je izdala. An-tonija J ur j e c, dekla v Ravnah, priznava, da je, ko je pri tamošnji gra-
ščini služila, vzela iz spalne sobe drugi dekli denarnico, v kateri je bilo 10 K denarja. Denarnico je vrgla v ogenj, pa so jo med pepelom našli. Obsojena je bila na 14 dni ječe.
Orožnikom seje protivi 1. A n d r e j B aj želj, delavec na Moj-strani, se je nekega večera tako upi-janil, da ni vedel, kaj dela. Prikolo-vratii je v stanovanje Mine Rabič in tam uganjal take nerodnosti, da ga je njen oče drugo jutro ovadil orožnikom. Orožnika sta Bajžlja areto-vala k zaslišanju. Bajželj je pa jel sedaj razbijati in se zoperstavljati orožnikom ter jih psovati. Obdolženec, ki ni hotel o tem uic vedeti, je bil obsojen na 3 tedne zapora.
Kazenske razprave   pred mari borskim sodiščem.
Vzoren Član „Mladeniške zveze- Franc F r a n g e ž iz Brezule pri Mariboru rad moli in v cerkev hodi, a je ebenem tudi divjak, da mu ni enakega. Posestnika Žuinra je 11. novembra 1. 1. pobil najprej s palico na tla in ko se je ta pobral, zgrabil je Frangež za nož in mu ga zasadil v glavo. Žunier je bil pa trdne narave in je u tekel nasilniku k njegovi materi. Ko je Frangež prišel potem domov in zagledal ondi Zumra, zapodil se je vanj. Žumer je zbežal, Frangež je pa zgrabil sekiro, razbil z njo vrata in divjal, daje bilo treba kup ljudi, da so ga ukrotili. Frangež bo sedel 4 mesece za svoje divjaštvo.
Razburljivi živci. 26. novembra zvečer je šla rodbina K u iu-p leže v a iz Gelestrina, občine Št. Peter pri Mariboru z nekega ženito-vanja domov. Pred domačo hišo je stari Kumplež zaukal. Ukanje so slišali 4 fantje, ki so prihajali iz Tra-guša. Bili se tako razburjeni vsled tega. da so naskočili Kumpleževo hišo in silno kričali okrog. Ko je stari Kumplež stopil na prag, kaj da je zunaj, je letelo kamenje nanj in z noži so ga napadalci suvali, da se je ves krvav zgrudil. Sinova sta mu hitela ua pomoč, a tudi ta dva sta jih dobila po plečih. Stari Kumplež je čez dva dni umrl, ker je imel pljuča prebodena. Orožniki so izsledili storilce, ki so bili pred sodiščem obsojeni in sicer Franc Neu\virth na 2 leti, Ivan Neuwirth (že 7 krat predkaz-novan) Anton Schanperl in Ivan K' i b i č pa vsak na 18 mesecev. ^Mar-burgerici- se vidijo ti napadalci sami „bindišarji" ; če se pa pogleda priimke teb junakov, se spozna, da so prvi trije sinovi matere Germanije in le četrti slovenskega rodu, ki se je pa nalezel lastnosti svojih nemških tovarišev.
Z ljubeznijo se ni igrati. 351etni hlapec Matija Tišlerič iz Hermane a pri Ormožu je ljubil z vsem Čarom fantovske ljubezni Marijo Petrovič, ki je služila pri Mariji Smodiš v Ljutomeru. 2. decembra pr.
I. je prišel Tišlerič k svoji ljubici, katero je pa našel v živahnem pogovoru s hlapcem Francetom Skorjan-cem. Kot bi mu nož zasadil v prsi, tako ga je zabolelo okrog ljubečega srca in silna ljubosumnost se je vzbudila v njegovi notranjosti. Ko so ob
II. uri zvečer nehali pri Smodiševih koruzo luščiti, je prišel Tišlerič nekoliko pijan z nova k svoji ljubici, katero je spet našel v intimnem pogovoru s Skorjancem v kuliinji. Njegova jeza je prikipela do vrha in vnel se je prepir med njim in nezvesto ljubico. Ker se je Skorjancu zdelo, da zna kaj pasti, je Šel pred hišo stat, kamor je prišel kmalu Tišlerič ves jezen. Petrovič je zaloputnila za njim vrata in jih zaklenila. To pa je Tišle-riča razjezilo, da je razbil vrata in z odprtim nožem planil na punico, ka-tero je zgrabil za vrat in kričal, da jo mora zaklati. Zadnje besede so pa obudile v Skorjancu skrb za ljubljeno dekle, vsled česar je skočil k Tišleriču in ga potegnil od ljubice proč. Petrovič se je skrila na to v svojo sobo pod posteljo. Ker je pijani ljubimec ni mogel najti, je šel nad Skorjanca v hlev in ga po kratkem besedovanju sunil z nožem v obraz. Sodišče mu je''prisodilo za vse to 4 mesece ječe s postom vsakih 14 dni
Telefonska in brzojauna poročila.
Dunaj 20. januarja. Zaradi p a r 1 a m e n t a r i z ir a n j a ministrstva krožijo zelo nasprotujoče s! govorice Čedalje jasnejše se kaže, da je parlamentariziranje prav zdaj, ko hoče vlada na ta način pridobiti odločilne stranke za svoj načrt vol loe reforme, težje, kakor bi bilo drugače in da se najbrže izjalovi
Lunaj 20. ja- uarja. V vsenera ških kregih sa intezivno pretresa vprašanje, s kakimi sredstvi bi stranka    zamogla preprečiti splošno in enako volilno pravico.
Petrograd 20. januarja Z vseh strani se naznanja, da je re volucija v agoniji. Socialnodemo kratični voditelji so morali v raznih krajih bežati pred delavci, katerih sovraštvo se obrača zdaj proti voditeljem, ki so jih ščuvali v boj, obetajoč jim zlate gradove, a so jih v kritičnih trenotkih pustili na ced lu Različni listi navajajo imenoma cslo vrsto socialno-demokratičnih voditeljev, ki so pobegnili in odnesli seboj tudi denar, ki je bil namenjen za podporo delavcev
Pariz 20. januarja. Iz Alge-cirasa došla privatna poročila so javno mnenje zopet silno vznemirila. Trgovski svet se bolj ko kdaj boji, da pride do vojne med Francijo in med Nemčijo
London 20. januarja. Do včeraj opoldne je bilo izvoljenih 230 liberalcev, 32 delavcev, bi nacionalistov in 86 unijonistov. Liberalci so na novo pridobili 111 mandatov, delavci 28 in nacijona-listi 3.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Argentinija in Avstralija imata pšenico omlaČeno. Letina je koliko-vostno in kakovostno povoljna in nadkriljuje lansko. Stranka hosistov, ki je dvigala cene z vsakojakimi izmišljotinami ali dejstvi, ki so brezpomembna, je podlegla besistoni — cene so jele odneha vat i. Inozemstvo je postalo mlačno. Pri nas trd^iost inozemskih trgovcev ni vplivala na tendenco, zbog tega nima tudi sedanja mlačnost inozemstva nikake zveze zn našo tendenco, ki gre dejanski tudi čisto svojo pot. Točne in terminske cene tvorimo pri nas po letnih razmerah. Nas žitni trg je vse prej, nego živahen. Odjem se dan za dnem manjša, vse tarna, da ni kupčije, zaloge se zato počasi krčijo, za nadaljno dobavo blaga tedaj ni pravega vzroka
— producentje opazujejo trg od daleč ter čakajo živahnosti. Blago se nahaja večinoma v trdnih rokah, zato tudi nihče ni silen ž njim, zato tudi cene ne odnehajo. Kupec se mora pri takih razmerah ukloniti prodajalcu
— in res se cene dvignejo takoj, ko se pokaže malo več zanimanja za nakup.
Pšenica je celi teden na do-malega neizpremenjenem nivou. Kurzi fluktuiraj o prav neznatno, še to brez pravih kupčijskih podlag, marveč po vsakokratnem vremenu. Efektivni trg je zelo zanemarjen. Nedostaje kupcev, ne preostaja pa tudi ponudb, vsled česar se cene ne morejo nikamor ganiti.
Koruza je tekom tedna cene za 5—10 h dvignila, in vendar kon-zuma ni prištevati med najbolje za ta čas.
Oves se je priklopil tendenci koruze in cene istotako dvignil do 10 h. Bosenski — najceneji — oves je težko dobaven, druge vrste pa se po boniteti silno razlikujejo v ceni. Povpraševanje je povoljno.
Sladkor notira enako prejšnjemu tednu, rafinerije so še vedno v rezervi
Riž tendira zelo trdno.
Pe trolej neizpremenjeno.
Jedilno olje zopet trdneje.
Kava je za točno blago trdna, s Trsta se zahtevajo l krono višje cene.
Ker prihajajo nyi. nas z raznih vprašanji glede nove carinske tarife, ki naj bi se uveljavila 1. marca li)U*>. navajamo nižje primerjajoče podatke z dostavkom, da nove uvozne carinske tarife dosimal še niso povsod določene, ker se med našo in tujimi državami vrše tozadevno še pogajanja, ki pa se utegnejo Še ta mesec završiti.
Stara tarifa nova v    ceneje dražje
	v zlatu	kronah	
	gld.	K K	K
K a Vii	37-	80	—■—
	90	217-	1 —
Poper,			
piment.			
ingver	19	48— -•—	2-40
Cime*	36;—	88-— —	4 —
Klinčki	66* -	133«      —-	1—
Maciscvet,			
oreški	.Y>	183-—   —•—	1 —
11 1 z, olnpljen			
surov	1 60	3 60    -• —	—• —
Fige	1-	2 Ki	—•—
Rozim-	12 -		2120
('ardbbe	2 ■ —		—•—
Oliv. olje	2	4-80	—■—
Sesan-			
olje	4 —	24—   ——	14-40
Hoton-			
olje	4 —	40-—   ——	30-40
Pomoranče, limone in niandelni utegnejo ostati tudi nadalje brez carine Za rozine in Hoton-olje se utegne
projektirani p«>višek nekoliko reducirati, ker se je več trgovskih zbornic (kranjska ne) avstro-ogrske monarhije izreklo proti občutnim poviškom.
Mnogostranska poraba, (iotovo m do mačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo fraucosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utefiu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zaterej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL o v preparat, zaznamovan z varnostno a v ko in podpisom, ti 31-1
Zahtevajte
Mustrcvan cenovnik
podjetja za žarnice ..Ideal"
liti*«* Pollak
DUNAJ, V].,Wata3l.
Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti. Poraba l1 4 kr. na uro. 225*2 28
JP«iMtavn<» »Mro v k n«, Vtttfttao i    iih *« ji i> i *■ m t>o-iiulisk<>t;iii i kHZIliv«.
Edino pristen je Ttiierryjev balzam
le z zeiouo ziinrnko redovnica"
Staroftlitviio, ue|trekuMio
proti slabemu prebavljauju, krčem ▼ želodca, koliki, kataru, prsuim
boleznim, influenci itd itd. Cena 12 maihuih ali o dvojnatib steklenic  *li 1   velika ap*c alua steklenica   s    patent, zamaškom K 6'— franko.
Thiernfjetro centifolijsko mazilo, povsoJ znano kot non plus ultra
proti vsem še tako starim ranam vnetjem, ranitvam, abecedom iu oteklinam vseh vrat   Cena:  2 lončka K !i iii) se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Iiroiura s tisući orii<mj>lmh zab valnih pisem ifratiđ in franko V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah iu medicinalniti drogerijah. 4150— O
t
Priznano najboljše sredstvo proti kur-V>86       jim očesom, žuljem Itd. 47
Glavna zaloga:
.n-oia leta
Dunaj-Meidling. Dobiva ta v vseh lekarnah.
Proti n
revmatske bolečine
?
781 IS
mazilo ZOLTAN!
Tako pristno dobro s edatvo za vdrg-nenje se doh va po vseh vetjih Ukarnah po 2 K brez poštnine. Po pošti razpošiJjn lekatna Z o I t a n v Buda-Peš i.
Dunajska zaloga: dvorna lekarna, I., Hofburg.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
l. Sclnventnerju, knjižar j n
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Teško prebavljenje
katar v ialodcu, dyspepsij«, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katar* v sapniku.
zasllzenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih ee
alkali&fia kislina
po izrekih medicinskih avtoritet rabi s oho bitim uspehom. 1)1 —"j
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specenjah. vinskih in delikatesnih trgovinah
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXVI (1906).
Izhaja po 4 pole  obsežen  v veliki oemerki po  eden  pot  na  mesec v zvezkih  ter stoji crse leto g K ao h, pol leta 4 K 60 b, čem leta a K 30 b.
Za vse neavstrijske dežele iz K ao h na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Proti zobobolu in gnilobi zoo
Izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki otrdi dleitno In ofltctrasnjuj« n*»pirtJ«-tno usp« Iz um t. I w 1 »-i*Im 2 ta»*%«••!•>iu t 14.
Blagorodnemu gospodu IVI. !<•«•»«MtiUu,
lekarnarju v Ljubljani.
Vaša izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melus. ustne in z »bne vo 6.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna MiL Leusteka T Ljubljani, Resijava cesta št. 1
leg novozgrajenega Pran Jožetovega
iubif. mooru 4B-
Ravnokar je izšla
KORISTIM.
Povest iz gledaliških  krogos ljubljanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz nSlov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke  neke koristke izza Časa Mondbeimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po poŠti 1 K. Dobi 8e v knjiirarni
L SCHUENTHER o Ljubljani
Pre^rno*e ulice.
Darila.
I pravništvu   našega lista so poslali. Za   družbo   sv.  Cirila in Metod :
Gdč. Marica Zierer iz Trebnjega 2 K katero vsoto sta podarila dva gospoda iz Ljubljano Dragotin Novak in Peter Hartman. — Skupaj 2 K Lepa hvala!
Družbi sv. Cirila in Metoda m od i.
do 31. decembra 1905 poslali prispevke in darila   p.   n.   gg.   in   društva: Upravni&tvo „Slovenski Narod44 v listih  22., 25., 29. novembra, 2., 6., 12. in 16. decembra 1903 i/ kazane zneske skupaj 347 K 96 v; upra\ ništvo    „Slovenski   Gospodar*4   149 59 K, upravništvo „Slovence" 12328 K. Podru, niče: a) moška in ženska v Postojni 63 K 34 v; v Žužemberku 34 80 K, moška v R\b niči 60 K, v Slovenjem Gradcu 25 K, v Ajdovščini 31 K, za Sv. Lenart in okolico H>»> kron, moška in ženska v Ribnici čisti dobiček veselice 380 K, /a Brdski okraj v Kras nji 22 Kv moška v Idriji 34 K, v Sempasu 18 K, za Vuhred Marenberi; 40 K, moška v Trstu 525 K, ženska v  Gorici 283*99 K. i Poljanski  dolini 50 K, za jeseniško občino 200 K, b) odkupnino od novoletnih voščil ženska v Kranju 74 K, ženska v Ribnici 70 kron, v Skofji Loki 5040 K, moška v Kranju 49 K. Posojilnice: okrajna v Ljutomeiu 10 K. okrajna \  krškem 20 K, prva dolenj ska   v   Metliki   20 "kron, v Trebnjem 3» kron in v Ormožu 22"K. Društva: Obrtno pomožno v Ljubljani 20 K, bralno društw v Krškem  100 K. Občine: Dol pri Ljubljani  10 K, Tolmin 20 K, Stara Loka 10 K. Kanal 20 K, Marija Gradec 20 K, in Lesu. 15 K. Mohorjani: v Celju 3536 K, v Ribnici na Štajerskem 4 K, v Vojniku pri Celju 5 K, na Paki 5 K, v Vremah 450 K, v Solčavi 24 K, v Doliču 4 K, v Prošeku 8 K, v Oseku na Goriškem 670 K, v Železnikih 320 K, pri Sv. Križu pri Ljutomeru 17 37 K,
29
Ljutomeru 29*36 K. V Središču 12 K, v tujah-Selu 4 K, pri Sv. Lovrencu na Drav. olju 16 K, v Komnu 9 K. Tvrdka Ivan Per-dan v Ljubljani, prispevek od rtrodanih druž. živalic 2000 K, tvrdka Jernej Bahovec.prispevek od prodanih druž. peres 60 K. Razni: Zveza slov. posojilnic v Celju imenom odvetnik3 dr. K. Janežiča iz Voloske 20 K, Jakob Čuš, v Domovi pri Ptuju 7 K, V poravnavi zadeve Dom. Lušin contra Ivan Mankoč 150 K. neimenovani iz Ljubljane 50 K, gdč. Angela Kralj zbirko zbranih gostov v gosti lm pri »Kraljici- v Višnji gori 4 K, rodoljubi in rodoljubkinje v Litiji odkupilo od novoletnih voščil 39 K, rodbina dr. Mohončeva, c kr sod. pristav v Ormožu, mesto venca na krsto gospe dr. Omnlčeve 10 K, Jenko Hrabroslav, stud. med. v Skofji Lok. mesto venca na krsto svojega orata 5 K, Josip tarča imenom bivših osmošolcev v Kranju 14 K Fr Koželj, kaplan v Središču, imenom male i* vesele družbe v Ormožu 5 K, go-ienke ljubljanskega učiteljišča ob Prešernovi Javnosti 20 K. Oton PlOJ, c. kr. notar v Črnomlju imenom vesele družbe pri Obererju 12 K. ces. svet. K. Savnik ob priliki poroke svoje hčerke g. Marije ,50 K. župnik Jakob \\rak v Naklem 10 K, Št. lambertski možje v izost. g Vrtačnika 242 K, dr. M. Podlesnik v ^Velenjem 1 K, Jos. Novak, župnik v Po-viru pri Sežani v spomin 25 letnice iupni-kovanja 50 K, neimenovan izgubljeno stavo v Postojni 10 K, Fran Klanjšiček v Gor. Trebuši 5 K, K. Perhinek zbirko ob poroki ii. E. Bevka v Lokavcu 710 K. Volilo Boštjana Krivec 30 K. Iz nabiralnika v Ljutomeru 9*58 K. Za narodni kolek 4270 K. Za mlad. spise 3*30 K. Za družbin koledar to K 25 vinarjev.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Peti izkaz darov za pogorelce v Ratečah na Gorenjskem.
Gospe Val. Riharjeva, D. Stepišnikova, Fr. Riharjeva. I. Briceljnova, P. Božnajeva, A. Peklajeva, Ana Nartnikova in E. Zalazni-kova iz Polh. Gradca zbirko obleke; 1. Zi-belnik od tam 1 K; Leop. Neumaver, Schrick, (Niz. Avsir.) 2 K: Jakob Paulič iz Sv. Lovrenca nad Mariborom 2 K; Marija Drenik v Ljubljani zbirko 28 K. Darovali so: Tvrdka Adolf Maas, Berlin: trgovska delniška družba na Dunaju; tvrdka Hermanu Herz jun. iz Barmena: inžener Steiningel na Bledu in gdč. \Vessner nadz. dama višje dekliške šole v Ljubljani. Franc Mrak, Sežana 6 K; Ivana Božja. Ljubljana, 10 K; Tomaž Miklavčič, Idrija, vrečo obleke; Eliza Doberlet, 2 zavitka obleke; Terezija Preširen, uradn. vdova, Kranj, zavitek obleke; občinski urad Breznica, 100 K: A. Vengar, fotograf v Radovljici, 20 K omizje pri Hudoverniku v Radovljici, 12 K
. n.. zbirka v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani /aboj obleke in 52 K 86 vin.; Jernej Štele v Šiški 10 K; BI. Zabret, Britof t>n Kranju. 1 vrečo kaše in 1 vrečo obleke; I. Kocelj. Škofja Loku, zavitek manufaktur-nega blaga: Peter in Marija Mejač, Maribor,
30 komadov obleke in (drugič) zavitek obleke dohodek tombole na Bledu pri Ferd. Seko-vaniču 200 K: Marija Rank, Francovi vari, 4 K; Lovrenc Rebolj Kranj zavoj obleke; Marija Faltus, Deutsch-Reicheman (Češko), zavoj obleke; Jakob Mesar vulgo Ratečan na Jesenicah, 10 K; zbirke župnijskih uradov: Dobovec 10 K, na Raki 39 K 26 v, Šentjernej 20 K. Trstenik pri Kranju 17 K 10. v, Planina 10 K, Stranje pri Kamniku 30 K, Št. Lambert 12 K S4 v, Litija 30 K, Brusnice 20 K, Hote-dršica 29 K 70 v, župnik A. Jarec 5 K 30 v, Cerklje pri Kranju 50 K 60 v, Tržič 60 K, Čatež pod Zaplazom 51 K 45 v, župnik Hen. Povše 8 K 55 v; Poišnik in župnik Ivan Globelnik 22 K, Ribnica 27 K. Studenec p. Radna 12 K, Sv. Duh pri Krškem 14 K, Nova Oselica 20 K. Čatež ob Savi 15 K, Radovljica 194 K in veleč, dekan Novak 30 K, Mekinje 8 K, Št.. Jurij pod Kumom 18 K 50 v. St. Lenart nad Škofjo Loko 20 K, Čemšenik 14 K 30 v, župnik Zelnik 10 K, St. Gothard
31 K 10 v, Sveta Helena 10 K 50 v, Podgrad 8 K, Predoslje 60 K, Št. Peter pri Novem mestu 10 K, Bukovšica p. Selca 20 K, Poljane 36 K. Masern 13 K 9o v, Št. Jurij pri Šmarji 20 K, Slavina 10 K, Št. Jurij pri Kranju 70 K, 1?. Šalekar, župnik v Novem mestu 10 K, W. G. ;>. Črnomelj 10 K 80 v, Gottharb Rott, župnik r Zagonu ob Savi 10 K; Dom Janež, Studeno pri Postojni 5 K; Upravništvo „Slovenca 9 K, Jos. Šolar, župnik v Lipoglauu 10 K; kanonik Kajdiž v Ljubljani 10 K; zbirka Slovenk v Aleksandriji 34 K 50 h; donesek koncerta kat. del. društva na Jesenicah 237 K 4 v, Karol Jaklič, župnih v Prežganjah, o K; Jan. Grčar, župnik v Dobu, 25 K; J. Porenta. župnik v Stopicali, 20 K; Mat. Kos, kaplan na Dobrovi pri Ljubljani. 3 K; Jos. Abram, kurat, Novake (Primor.) 5 K; zbirka v Hrastju pri Kranju 18 K; kanonik dr. Matija Leben v Ljubljani, obleko.
Tisočera hvala vsem blagim darovateljem, ki se spominjajo k svojimi darovi nesrečnih rateških pogorelcev.
Za pomožni odbor:
Jan Zupančič,
nadučitelj — zapisnikar.
Zahvala.
Kumica naši šolski zastavi blagorodna gospa Te rez ina prof. dr. Tertnikova porojena Peterčeva, izkazala se je v minulem letu kot vrla prijateljica in dobrotnica naše šole, ozir. šol. mladine. Te dni pa mi je izročila znesek 20 K za revne šolarje in 10 K za nagrobni spomenik pokojnemu župniku g. Jan. Kobilca, za kar vse se ji prav srčno zahvaljujem.
Šolsko vodstvo Črnuče pri Ljubljani
dne 17. januarja 1906.
Ivan Cerar, šol. vod.
Umrli so v Ljubljani.
'Dne 15. januarja: Marija Selan, dekla, 76 let, Radeckega cesta 11, ostarelost.
Dne 16. januarja: Ljudmila Modic, ofi-cijalova žena 60 let, Emonska cesta 10, Ka-menelost arterij.
Dne 17. januarja: Mihael Pertinac, krojač. 40 let, Zalokarjeve ulice 11 jetika. — Ivan Migolič, delavec, 58 let, Radeckega cesta 11, Carcinoma. — Ivan Jarc posestnik, °7 let, Dolenjska cesta 41, srčna hiba.
Dne 18. januarja: Ana Vilhar, kovačeva nci, 13 let, Streliške ulice 15, Miliar tubercul. V deželni bolnici:
Dne 15. januarja: Fran Možina, delavec, 46 let, pljučnica.
_ Dne 16. januarja: Matija Remc, gostač, '6 let. ostarelost. — Josip Miklič, usnjarski Pom. 61 let, srčna hiba. — Marija Mlakar, dekla, 28 let, legar.
Dne 17. januarja: Valentin Zor, posest-nik, 62 let, funquo gen. — Rozalija Urbar, Pekova žena, 45 let, vsled raka
Dne 18. januarja: Jožefa Isfel delavka, °y let, naduha. — Juri Drobnik, mestni jjoogi, 76 iet ostarelost. — Ivan Rozman, Kotlar, 67 let, Gangraena senilis.
Borzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani'1.
borze 19. januarja 1906.
Blago
i
t Uradni kurzi dun
Naložbeni papirji.
4-2J'0 majska renta. 4-2 70 srebrna renta
4*>
4
4'
4°/0
4°/o
4°/0 Češka
4°/o 4l .u
zast.
•i
0,' It o
4l
4'- ,«
4 7..°
417*0
Al/ 0
40' 4°/0
Srečke
avstr. kronska renta . .
zlata        „    . . ogrska kronska renta .
zlata „ posojilo dež. Kranjske /0 posojilo mesta Spljet
4«/«°/o       » - Zadar
4l/a°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . dež. banka k. o.
n        Ž. O.
pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z
1(V pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
0 zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice . . . 0 z. pis. ogr. hip. ban. , obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... „ obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. 1 ,1 -. g avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Od I. 1860»,,    .    . .
„    od 1. 1864 .  .  . .
„ tizske......
zem. kred. I. emisije II
ogrske hip. banke . „ srbske a trs. 100 — _ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne „    .  . •
Inomoške »     .  . .
Krakovske ,     •  . .
Ljubljanske        »     .  . .
Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.       „ m      m       •    • •
Rudolfove ,    .  • .
Salcburške „     .   . •
Dunajske kom.   „     .   . -
f Delnice.
južne železnice.....
Državne železnice . . . • \vstr.-ogrske bančne dem.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ • . Zivnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. Orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Denar j
100*-I
99- 95 100201 117*90
96 20! 11420!
99-50J 100 65 100.-
100 60
100-
10015
1
100*45 106 45
: j
100 50j
100- —I
100-i
9950 10025|
99 90 99 50 316— 100 75
194 -290*— 161—! 298--299*— 264*— 102*— 147 90 25*50 477— 78-— 93— I 61 — 52 85 3325 57—: 72-— 529 —
10020
100- 15 10040 118 10
96*40 11440 101 — 101 65 100 —
101*60 100 30 100*50
101- 40
107 45
101*50
100 40 100 90
100 50 10L25
100 — 318 — 101-75
196 — 291— 163 --308 -309-— 269 50 112 — 148 90 27 50 486'— 84-— 100-67-— 5425 35*35 61-78*50 53850
Pričakujem sporočila do 24. t. m., ker potem moja zaupna oseba odpotuje iz L.
294
S
Učenca
krepkega in iz dobre biše s primerno izobrazbo, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Da V r in Se k, trgovec,
Rečica pri Bledu. 301—1
3417—7
12060 12L60
667*25 668*25 1631 — 1641- -
674 25 675 25 ! 790--
246"—I ; 658 — i
791 — 847— 663 — 527 — 528*— 12595 — 2610 — 527 75
"K tO________
najboljši ta] sveta.
Pazite na rusko carinsko baoderolo originalnih zavitkov in na varstveno znamko k & c.
Odda se prijazna mirna
sobica
v sredini mesta, z električno razsvetljavo in s posebnim vbodom.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 303
526-75 280 — 565 — 157-
11-33 19 11
23 50 23-95
117*42 95 50
25075 484
28150 569 — 16050
11-37 1914 23 54 2403
117*62 95*70
251 50 5*—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 18. januarja 1906. Termin.
Pšenica za april .
„ oktober
za 100 Ig K 1710
Z gostilno in lepim prostornim senčnatim vrinili, na jako ^epem kraju na Gorenjskem, tik državne in okrajne ceste, blizo Železniške postaje, je naprodaj. Vsled lepe lege in zraven tekoče vode, se hiša lahko preuredi tudi za vilo. 300 1
Natančni pogoji se poizvedo pri Antonu Maver v Lescah, Gorenjsko.
Trgovski pomoćnik
popolnoma izuČen trgovine z mešanim blagom in posebno spreten prodajalec v manufakturni stroki, vojaščine prost in soliden, se takoj sprejme; — ravnotam se sprejme tudi
poštene meščanske rodbine, z dobrimi izpričevali ter vešč slovenskega in nemškega jezika.
Ponudbe naj se pošljejo tvrdki M. Elsner v Litiji. 302—1
Rž
Koruza Oves
april . . . maj .... april   .  . .
Efektiv.
Neizpremenjeno.
100 100 100 100
16 88 14 — 13*80 1458
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem S06'2.   Srednji zračni tlafc 736 0 mm.
x       Stanje g b
2     Caa     baro- I >
g   opazo-      . ~r
- .     metra S _ vanj a S 2
- J     v mm p s
Vetrovi
Nebo
19  9. zv.   734 1
20. 7. zj.    737 1 „   2. pop  738 5
0 4  si. 8zah. sneg
0 3 I si. Bvzhodj * 3 1 si. j vzhod i oblačno
Srednja  včerajšnja temperatura:  —11°, normale: — 24 . — Padavina v mm 00.
Srčna hvala
gospodom trgovcem - dobrotnikom za dar, ki so ga poslali prostovoljnemu gasilnemu društvu v Bizoviku. 292
Gasilno društvo v Bizoviku
dne 19. prosinca 1906.
■
Proda se pod ugodnimi pogoji
lepo stnubišče
v lepem induntrijskem kraju tik kolodvora južue železnice. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda" 296
Avtom, pasti na veliko.
Za  |ioc!tf', iie fl. 2—, za nilii  fl. 1?0
Ujame se jih brez radzorstva v eni noči do 40, duha ne ostane, nastavja se samn. „Eeliptie", pai»l :#-.« nrurlir, ki jih
o jame v eni noči na tisoče Stane fl. 1*20. Povsod najbolji uspeh. RazpoSjapo povzetju
J. Schiillar, Dunaj II, Kurzbauergasse 4/30
Premnogo zahval in priznanj 3120—5
Izgubil se je belo in rjavo pikasti
lovski pes
Prosi se da se odda pri dr. Bretlu, Francovo nabrežje. 288 2
Ljubljana, Pogačarjev trg.
V soboto, dne 20. januarja 1906:
Potovanje do Braziliji.
Razstavljeno od 21. januarja do 27. januarja 1906 :
Obisk zračnega zdravišča
Ehrimald na Tirolskem
in njega krasne okolice.
Odprto vsak dan od 9. —12. dopoldne in
od 2.-O. zvečer. 291
„Narodna čitalnica"
v Ljubljani
priredi v letošnji seziji tri društvene plesne večere in sicer:
dne 20. januarja H
mw dne 17. februarja in dne It. marca. ~wi
Začetek vselej ob polu 9. uri.
270-2 Odbor.
Sprejmejo se 297
šivarice
za damske klobuke, ki znajo šivati pleteno slamo vseb vrst.
F1 r i o cl m a 11*1 Welse Buda-Pešta, Klraly-utca 8.
že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulice ši 6
ima na razpolago mnogo mest za kuharice in sobarice k 1—2 osebam v Ljubljani in zunaj, potnina tu; otroško varuhinjo in otroško vrtnarico, muzikalično izobraženo gospico, kočijaža, oskrbnika, plačilno natakarico itd. itd. Več v pisarni.
I jubljančanje!!
Tse vesele Ljutiljančane
vabi
»Podporno društuo delauceu In delavk c. kr. tobačne tovarne"
v JLijublJkni
za danes zvečer
290
ffiffio dvorano Mela
„UNION"
= na veliko =
Velik ples.
Svira vojaška godba.
Kdor se želi danes zvečer dobro zabavati, naj pride!
Vstopnina za nečlane 1 K.
i i
< i i i i i
Tovarna in prodaj a olj natih barv, flrneža ln lakov.
-H  Električni obrat. H—
I I I
iifino
i i
i
l
i i i
i
•i
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Plnkarski mojstra c kr. drž. Ii c kr. priv. |iž. žtfiz.
Slikarja napisov.
Stavblnska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za a kad. slikarje.
Zalova čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljšo in neprecenljivo sredstvo za likanja sobnih tal pod imenom
Priporočava se tudi si. občinstva za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelnn in fino po najnižjih cenah. 3
Akviziterje
sprejme pod jako ugodnimi pogoji prav dobro uvedena zavarovalnica za Življenje.
Predstaviti se je od 9.—11. ure dop. v Gosposkih ulicah št. 15 pri
tlično, pisarna na levo. 274—2
														
	□		□				□		□		□		□	
Notarski kandidat
s prakso želi spremeniti svoje mesto.
Ponudbe  na  upravništvo „Slov. Naroda" pod nKandidattf. 275-2
Slama
za steljo, fina, 4 krone za 100 kg se' prodaja v balah na ftkladišču na Martinovi cesti št. 10; ondi se prodaja ceno tudi dobro
seno za konje
igtotako v balah.       147 - 3
VABILO
plesnim 'veselicam
ki se bodo vršile vsako nedeljo od 21. januarja do konci predpusta
o gostilni na Dunajski cesti nsprotl topničarske vojašnice.
V nedeljo, 21. januarja
ig-rajo laniimrasi,
PoBtreglo se bode vsekdar z gorskim marčnim  pivom   in dobrimi jedili ter bo sploh v vsakem oziru dobro poskr bljeno za plesalce in neplesalce.
Vstopnina prosta.
K obilnemu obisku vabi Antonija Koutnv, gostilničarka,
Okrajna posojilnica u Litiji
vabi svoje člane k
rednem občnem zboru
ki se vrši
dne 4. februarja 1906 ob 3. uri pop.
u prostorih g. I. Oblaka u Litiji.
DNEVNI RED:
1. Potrjen je letnega računa in razde-
litev Čistega dobička.
2. Volitev načeistva in nadzorništva.
Ako ob zgoraj navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih članov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti zborovanje odredi v smislu g 31 zadružnih pravil drugo zborovanje na isti dan ob poln 4. uri popoldoe na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor jd zgoraj za prvo zborovanje opločt-u
; Okrajna posojilnica v Litiji,
dne 18. januarja 1906'
284 H. Lebinger, načelnik.
I. okrajna hranilnica in posojilnica v mestu Kamnik.
"(D
Vabilo
na
11 redni občni zbor
I. okrajne hranilnice in posojilnice v mestu Kamnik
reg. zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši
dne 2. svečana ob II. uri dop.
u uradnih prostorih zadruge
v Kamniku.
295
Dnevni red:
1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo načeistva.
3. Potrjeoje računskega zaključka za leto 1905.
4. Dovolitev remuneracije načelstvu.
5. Volitev načeistva.
6. Volitev nadzorstva oziroma računskega pregledovalca in njega namestnika.
T. Slučajnosti.
K obilni udeležbi se člani vljudno vabijo. ODBOR.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
4mim«   mm    rti   AUnil IL^tt.Ll L__I/ n nnn t\nn» fl~.__--J   I/ nnn nnn. *^     *»       mm    m . .. C D • I
f
Podružnica v CELOVCU.
f&upiij* In produja
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko mnnalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz
Promaše Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'
lmm\wn It inkompiuli
izžrebane vrednostne   papirje in vnovCoje zapalo kupone Vinkuluje in devinkuJuj« *Raki»m|>« !■ Inb»«««> menic.
Rezervni zaklad K 200.000*-
•ali |Kedu|itf n trtdnostni papirji
Za^raru)©   sredic« proti
▼ojasko ženitninske kavcije.
Bonn« uHrocllH U
Podružnica v SPLJETU.
v tekočem računa ali na viožne knjižice proti agodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne v oge do dne vzdiga.
Promet s čoki in nakaznicami.
3-8
Službo
kot gospodinja ali pa mesto v trgovini želi dobiti starejša dama.
Naslov  pove upravništvo „Slov. Naroda". 271—2
Učenca
za kovaško obrt sprejme takoj Peter Šetin«   -16 2
m. m.m,   u«»avrw.».u     iiu|      o%>    ua^ui,    IUUI IV
Glince štev. 3L pri Ljubljani.     I      kjer je pristojna finančna straža.
ZtDožoa dnnaj8ka tvornica likerjev išče za Kranjsko, Primorje in Štajersko spretnega in dobro uvedenega
1J o 111L i 1 i .
Prosilci, ki so že z uspehom potovali za to stroko, morajo izkazati prve vrste reference — Ponudbe je naslovljati na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod šifro: ,,Gewis8enhafter Reisender Nr. 800."
Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati
Stmjojm slirovke
prirodni pridelek  prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Strosa-maverja, ki jo prodaja
D. Relchsmana sin v Djakouem
(Slavonija).       3744 25
Poštni zavoj z 2 litri franko K 6 Pri naroČilih naj  se navede tudi kraj,
304— 1
CUNARD LINE.
Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja
3106-18
Vsakih 14 dni vozijo parniki, opremljeni s po dvema vija-
koma in brezžičnim brzojavom, noseči po 10.000 ton
v smeri TRST- NEW-YORK.
Pojasnila in vozne liste daje glavni zastopnik:
MDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25.
Bližnji odhodi parnikov iz Trsta:   „Pannonia" 20. novembra 1905, „Carpa thia" 11. decembra 1905, „Slavonia" 1. januarja 1906.
Ali me ta hudi kašelj še zaduši?
Za kašelj, hripavost in zasle-zenje delujejo hitro in zanesljivo
Eggerja prsne pastilje
izvrstnega okusa in brez škode za tek. 3124-7
Karton 1 K ali 2 K.
Poizkusni karton  50 h.
Naprodaj po vseli avstrij. lekarnah.
Eggerjeve prsne pastilje so me hitro rešile.
Ces, kr. svstnjsKe    ^    državna železnice
C kr. ravnateljstvo dri. seieznic* v Beljaku.
Veljaven ođ đne 1. oktobra 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iu*. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 14 m pmnočl osob: vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mah' Glddnitz, Franzensfeste, Inom ost, Mooakovo, Ljcboo. cei Selsthal v Aussee, Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj   via Amatetten
_ Ob 7. tiri 5 n sjntr?j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec,  Mnran, Manterndorf
Franzensfesta, Ljubno, Dunaj, cea Selztha v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyer, « Line, Bude je vi ce, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čea Amatetten na Dnnaj. — Ob 11. tiri 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mah Glod-nitz, Ljubno, Selsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, lnomoat, Bregenc, Curich, že neva, Pariz, čez Anstetten na Dtu*aj. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak • Trbiž Šmohor, Beljak, Celovec, Fransenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein BeiJEliug v Stevr, Ldnc, Budej>7ice, Plzen, Marijino vare Heb, Francove varo, Karlove vare, Prago, (v Prago di« rektni vos I. in II. razr.}. Lipako, na Dunaj cez Amatetten. — Ob 10. uri ponoči osobci vlak v Trbiž, Beljak, Fran t ena fes te, lnomoat, Monakovo (Trat-Monakovo direktni voz I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO LN K0ĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Nove mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotake. - Ob 7. uri 8 m »večer f Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak 1 Dunaja čez Amatetten, Monako vc (Monakovo-Trst direkt. voz 1M D. raz). Inomost, Franzensfeste Solnograd. Line, Stevr, Ial Auaaee, Ljubno, Celovec, Mah Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.
_ Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni  viaJ s Dunaja   čez   Amatetten, Lipako, Prago (iz Prage
direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove Tare, Heb, Marijne vare, Plzen. Endejevice, Line, Stevr, Pariš, Ženeva, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob Jezeru, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega. In< loata, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Mnraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifiii g iz Steyra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Pragi, Lipakega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA JN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ii Kočevja, ob S. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novegt mssta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer iatorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. iri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 ni zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob ledeljah r praznikih  in le v oktobru.  —  Srednjeevropski  čas ie za 2 min. pred krajevnim  časom ■*
Liti"*' 1
Stev. 7.
Razglas.
299—1
Podpisana volilna komisija je bila z razpisom c. kr. deželne vlade za Kranjsko z doe 9. julija 1905, št. 12.961, po določbah $ 8. zakona z dne 29. junija 1868 drž. zak., št. 85 in § 7. volilnega reda trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani določena, da priredi in izvrši dopolnilne volitve. Sestavila je volilske imenike za oba zbornična odseka, in sicer v trgovinskem odseku za tri, v obrtnem odseku za štiri volilne kategorije.
Imeniki bodo od 22. januarja do vštetega 4. februarja 1906 za vlaganje kakšnih ugovorov v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih izven Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi.
Pri teh uradih je tudi volilni red na vpogled.
Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem času za Ljubljano pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih ustmeno ali pismeno prijaviti, smejo se pa tudi vložiti neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani. Na ugovore po roku vložene se ne bo oziralo. Po roku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike vrnili volilni komisiji, ki bo razsodila končno veljavno (§ 7., odstavek 7. vol. reda) o ugovorih in razsodilo naznanila ugovarjalcem.
Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imeniku tiste kategorije, v kateri plačujejo višji davek. Izjavo v zmislu § 4., prvega odstavka volilnega reda je med rokom, določenim za prijavo ugo vorov, vložiti pri volilni komisiji.
Na podlagi veljavno popravljenih volilskih imenikov bo izdala volilna komisija izkaznice in glasovnice za volitev ter jih bo razposlala volilcem z razpisom volitve.
Popravke naslovov smejo volilci vložiti pri podpisani volilni komisiji (v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani)
Glede zlorabe davčnih podatkov, ki so v volilskih imenikih, se opozarj a na kazenske določbe £ 24 6. zakona z dne 2 5. oktobra 189 6. drž. zak., št. 22 0, o neposrednih osebnih davkih.
V Ljubljani, dne 19. januarja 1906.
C. kr. volilna komisija za trg. in obrt. zbornico v Ljubljani.
vence in trakove
priporoča 3
Benedikt, Ljubljana.
Odlikovan s častno diplomo In zlato ko-|a|no na lil, dunajski midni razstavi
1. maja 1904. pod pokrovit Nj. ces. in kr Visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Josipln..
krojaška obrt
v Ljubljani, Šeleoburgove ulice Sle?. 3
se priporoča v izgotovljanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju. Priznano solidno delo In zmerne cene Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v zalogi.
Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejšo izbiro
klavirjev In harmonijev
ima
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Vedno so v
zalogi preijerani pa brezhibni BfcSssvisJi. Pravza-tueni ubiranje In popravljanje VMfh   siliatem«*"- Glavno zastopstvo dvornih firm  1*. B»Nen-dorlrr na Dunaju, Gebriider *tlnarl   na   Dunaju, Av^unt Forster v Lobavu, Th. Itlann-borz v  l.lpmkeni.   Za vsak, pri meni kupljen klavir docela Jame i m. — Najnižja Iz pOMoJe* alnina. — Delna plačila.
JOSIP STUPICA
Jermen ar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulice štev. 6.
PriporoCam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi ,       vse druge konjske potrebščino.
m ■ Cene nizke. ■ s>
Predpust 1906!
floue knjige:
V založbi
v Ljubljani, na Dunajski cesti 7,
so ravnokar izšle:
Zlatarjevo zlato A Seno*), Historična po vest, 35i; strani. Cena K 1 80.
Zmaj iz Bosne. (LE. Tomi6), Povest iz nov.bosenskesgodovine, 239 str. Cena K 1 —
Pred nevihto. 1 Turgenjev). Novela,
96 str. Cena K -00, Po posti   vaalta ItnJIgca IO v ver.
Pošilja se it- proti predplaČi ali na povzetje. 270-1
Prodajalka
dobro izvežbana v manufakturi itd. sprejme v prodajalni z mešanim bla^n Prednost imajo srednje starosti.
Več  se  izve  pri   J.  Modi c u
Novi vasi pri Rakeku.
Mesarija
v Školji Loki, dohro idoča, z večjm prometom, tndi pošiljanje v taje krajt in z vso mesarsko pripravo ter stam vaujem, ležeča na jako lepem prostora se odda takoj v najem pod ja\( ugodnimi pogoji.
Več pove lastnik Ivan Benediču v Škofji Loki. j<7
firma stnubne stroke
išče v svrho ustanovitve
zastopstva ali filialke
v Ljubljani primerno tvrdko ali zelo dobro vpeljano moč. Želi se kapital al; jamstvo. — Ponudbe v nemškem ali italijanskem jeziku pod „Concurrenzio; 8826" na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstštte 2.
Societa anonima por la utilizzazlone dollo farre idrauliche delta Dalmazia-Lieste,
Delniška glavnica K 8,000.000. Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku.
Primiš« Calcii Car!
Pri odjemu najmanj 103 kilogramov 2ft€»   MmZ  za  mOO   kilogramov 4056-1
netto-teže (ne brutto za nettoj v zavojih po 50 ali 100 kilogramov, embalaža brezplačno, z vaeh postaj avstro-ogrske monarhije, po povzetju ali. če se naprej pošlje znesek. Grarouliraa Carbid v zrnih po »/» V« 8/,6 ln^;^4K več, t. j. po K 30'—. Specialni rabat za cele vagone od 10.0CO kilogramov dalje.
>*< Zaloga čeTrioeTT >*<
JULIJA STOR v Ljubljani
Največja zaloga moških, damskih in otroških I čevljev, čevljev za lavvn-tennis in pristnih 1 goisserskih gorskih čevljev.     1109-4- f Elegantna, skrbna izvršitev po vseh cenah.
Peštna hranilnica ček. štev. 849.086.
Glavna slovenska
Telefon štev. 135
hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na Kongresnem trgu št. 14, Souvanoua hiša v Ljubljani
s prej m a in izplačuje hranilne vloge
od ie vložitve do doe vzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8.   12. dopoldne in od 3.   6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne <la bi ie obratovanje pretrg
Dr. IVT. Hudnik, predsednik.
obrestuje po i\ \
2S2- 1
:•;:•»: :«::o»>:>:>: :•: :•: :•: :•: >:xb»dowo«#
knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št]3.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne« v Ljubljani izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike
v ln posamezne številke „I-jubljaiiskega Zvona in vse one ff O knjige, katere so Izšle v aložbl „Narodne TIskarne". — w rt Te kniiee so: A
Te knjige so:
Josipa Jurčiča mbranl ■pial, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Posamezne fitevilke ,XjublJan«ko^a Zvona • po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Nevesekdo: . 4000" Povest, broS. A 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Oarlsrrad. bros. a au kr.
Tnrgenjev: Otoi In sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Stirl novele, bros. h 20 kr. Benes-Tfebizsky:   Blodne   dnie. i
Roman, broširan a 70 kr. s
Lefebvre: Pariz ▼ Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in naši časniki, broširano a 40 kr
Jelinek: Ukrajinske dume, Povest,
broširan* a lf> kr. Halevy: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Bazne pripovedke, broširane h 40 kr.
— Dve povesti, broš. h 25 kr. Thenriet:   Undlna.  Povest,   bros. k
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko sleda
Uide, broširan izvod k 1 gld. Jnrćić: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, bros k
30 kr.
Avstrijski pstrijot: vvFartelwesen der Slaven", broširano a 5o kr.
predpust 1906!
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj hiuuo i*O Ur.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige.
MB
24
Gostilničarji
ki DOtrcbtijejo za predpnstnc veselice vodno bodisi v mestu ali na deželi, naj št* oglasi}«« pismeno ali osebno v ^ro-gploi na Resljevi  cesti štev. 22.
Tukaj ne tudi vrfti vsako nedeljo
Začetek  ob  3. uri pop.  Vgtop prost.
F. Vodišek.
Triumph-štedilna ognjišča
»a gospodinj-
si v a. ekonomije L t. dr. v vaakorsni izpeljavi. Že 30 let bo najbolje priznana. Primana tudi kot najboljši in naj-! TDeSnejsi izdelek. NaWeCja prihranitev vt^vp. Specijaliteta: Stadllna ognjišča z« hoiaie, gostilna, restavracije, kavarna j ct Ceniki in proračuni na razpolago. CHAvni katalog franko proti doposiaTM namiri. 13:>5 38
Tovarna za sledilna ognjišča JriumpbH
j*. GoldiOhmidt A: Min
Bratje Stein v FloridsdorfiJL
Ustanovljeno 1372.
SL1U0UKA TROPIIfOVEC
BRIHJEUEC in KONJAK
Veležffalnica v Floridsdorfa
i
pri IItiii»J is       3040 18
priporoča].: svo.e izv sine destilate.
0»^ Vila
no Polzeli u Snuinski dolini
io takoj pod zelo u odnimi pogoji in nizki eenl
ZZmZZZZ mm
Tila je na kolodvoru, zidana na visoki ;>:••':<hsri HochparteiT' ), ima ."» Bob« in parketna Cia (Parqnettbod n), 1 kabinet, dvorano, kuhinjo, izbo za jedilne reči. verando, pod verando lepa drvarnica in stranišče. V prvem nadstropju ste ive veliki izbi z dvoma balkonoma, 1 kabinet, 1 prediiba, kuhinja, izba za jedilne reči. Babaja se še kuhinja za perilo, dve kleti, drvarnica na prostem, velik vit za sadno drevje is zelenjavo, kegliSca, hlev in dvorišč« za pe-ratntso, kopališče tik potoka. Davka prosta 6 let Polže i a ie raj Savinske doline, iona Štiri jrražčine v okolici in tri velike tovarne za l«sne pridelke. V doslednem času bode od Polzele aa Kamnik železni blapon žvižgal. Polzela inrm areeao veselo bodočnost. 116—3
Dopisi na naslov Ferdo Edlhofer na Polzeli.
linhouac
Pl !K0BNY
IOkW   Regstr. Tarstv. znvnlo.
Tek vzbujajoči in slastni
Zravniško pogosto pripor.
Dobiva se v zadevnih trgovinah kavarnah itd.
P<>ukasui poštni zavojček po 2/07
j ali 4/035 litra po K 0*8O franko.
J
Tvornica za likerje,
del dr. POKORNY
Zagreb, l.'aunuvlj. 1862.
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
Ottoman"?!
VI MK>-'-'
99
c\^ETTES0ff/£/vr
KPOSf OtfOSl
OTTOMAN^!
ii n
J
najbolj&J 6aj na svetu.
Dobi ne povsod.
Indra Tea Import Company, Trlest.
Esence
:a briljantno brezhibno izdelovanje, vseh likerjev, zganja, jesiha in pijač brez alkohola, dobavljen »amo v prvi kak vosti. Vedno nove brezkonfcnreočoe vrste. Zahte--v lastno korist gratis in franko pruapeki in cenovnik. Prihranite si mnfgo denarja. 3308-15
Karel Philipp Pollak
tvornica za specijalitete esenc I Praga, Marijine ulice 928.
Zasto pni ki-strokovo jaki se iščejo.
„S YRY" bi prve vi ste kol dodatek iimivalni v
*U«tl» stane 14 l.*0 73 3
Prekrasno, zajamčeno nenkodlpvo lepotilo presenetljivega učinka.   Uspeh zajam čen. — wSyry    pozornost zbnjajoČa iznajdba na toriftću lepotieja je pri nešteti h damah v vsakdanji rabi.   nSyryw je oblastveno zavarovan in podeljuje cvetoče, mladostno* veže izgledanje. Premnogo priznanj.  Odlikovan z zlato svetinjo.
Dobiva se povsod. Za vsa mesta se iščejo saiuoprodajalci.
Cutma:  II t Kllt I. .v MHr.HIM* Ml,   v14M*II»st P"*' UunNju.
Na Dolenjskem, v bližini iožtioželez-nične postaje Zidan most se takoj proda! za trgovca in mesarja pripravna
* n z gostilniško koncesijo žgnnjEtoeem..
zelenjadnim vrtom in vinogradom za 12000 K. Polovica kupnine ostane Uhko vknjtžene. Naslov pove npravniStvo „Siov. Naroda-. 71
hiša
Spretnega
Lovske puške
vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim nČinkom priporoča        597- 4S
Peter Wernig
o. kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
PertskS svetovna razstava 1900.
Sveiovnoslavna uatn« «oi£<&
DoDivg s« povsod. 3564—22
akviziterjo
išče pod ugodnimi pogoji Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za li vi jen je in zoper Dttgode.
VeČ pove upravništvo „Slovenskega Naroda-. 17-6
I
Globin
na j b o I j še i n najfinejše
čistilo za čeveje
Pojasnilo.
Podpisani lastnik I. kranjskega reklamnega podjetja t Ljub-Ijani, Šelenburgove ulice štev. 6. odgovarja B spodaj sledečo izjavo vsem onim p. n. gospodom, ki so pri njem reklamirali zaradi neizida nSloven skegaGledaliSkega Lista", in javlja, da nima on nikake zveze z Albinom Orehkom kakor tudi z njegovim potnikom g. Teodorjem Zalo k ar j em.
V Ljubljani, dne 17. januarja
1906.
259  2 W. K. Mačić.
Izjava.
Mi podpisani javljamo, da goe*p W. K* Nličićj lastnik I. kranjskega reklamnega podjetja v Aelenburgovik ulicah štev. 6, ni popolnoma nic* v zvezi z reklamo na gledaliških programih, ki smo jih za vso sesajo naročili in tudi plačali.
G-. Albin Orehek, lastnik mo-
a •
dernega reklamnega   zavoda  v Ljubljani, na Rimski cesti štev. 2, je prevzel   naročnino kakor  tudi denar, ne pa tvrdka W. K. Nučio.
Resničnost tega potrjujejo navedeni podpisi.
V Ljubljani,   dne H. januarja
1906.
Grićar & Mejač s. r. Engeibert Skusek s. L Ph. Goldstein s. r.
Petkosig
Jalta Štor s. r. r 0. Čadei s. r , K. Janos ■. r.
s. r.
Trgovci! Pozor!
I. kranjsko reklamno podjetja W. K. Nučić, Ljubljana, Šelenburgove
ulice 6, Telefon št. 186, ima največjo izbiro reklamnih koledarjev s tiskom in slovenskim ter nemškim blokom „Ciklom44 od 10 vinarjev naprej. Blokisloven-ski   ali   nemški  po 6 vinarjev
Naročajte vzorce za 1907,
si
Večja tvornica išče spretnega
kontorista.
Zahteve:   kristjan,   23—26 let star,   samec, popolno znanje »i#^mHil<og^a,, t-slo v«3nsl*«3g-tt.   ali   hrvanUe^a  jt^ziUa.   v besedi   in pismu, dalje popolne splošne in trgovske vrednosti, lična pisava, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo.
Natančne ponudbe s fotografijo in prepisi izpričeval pod ,,T. F. 2247" na naslov Rudolf Mosse. Dunaj I. 2&-J
ne dobiš za gojitev kože, osobito za odstranitev pea; m za dosego nežce polti  b 1 Sega in a<fp*snej Sega zdravilnega mila, nego je preizkušeno
BergmaoROvo lili no mleeiiato milo
IHUfflk* 3 »krat*}
Bergmann & Co., Dečiu ob Labi.
Prodajajo kos po H) vin.: Lekarnar J Mayr, Marijin trg, J. VVutscherja nasl.V. Schiffar, drogerija Anton Kane in Oto Fettich-Frankheim v Ljubljani.
O/*) 22
Najfinejša vseh znamk
33
ti
jo
JEDILNA
(iz kokosovih orehov)
MAST!
.        Uf. nj.- .>->•'   • ■ >
Najboljše za
19
r
ft-'
2073 - 27
pečenje, praženje in kuhanje.
Delavnica za živila „Ceres", Ustje (Aussig).
r  ~      1 • .8
il
SE8H9
i Za nagluhe
bobnič
fj je Ptombnerjev S tu i« v inoicmitvu m. patentirani
za sluh
■ fl««Klbn<» potreben.
w Velikanskega učinka pri Semenju ▼ a&eala, ivfcuih uieenih bolesnih in dehia povrnitev sluha, ee človek ui rea gluh.  Na tl-Jih re v rabi. Zdravniška Izpričevala In mnogo zahvalnih pisem Gornji I se v steas skoro ne vidi. En kos K O- - (zavoj In poštnina 70 vin ) Pošilja
f- se po. povjtetju sli še se pošlje denar naprej. Psaspektt gratia.
ALFRED PLOMBNER, MUncheA 91,r Isartalatratse Nr. 26
+ SUHOST
Edino izvrstno sredstvo za okrepitev iu ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore z*hvalnj* pisma, rabij > v- svoji laatni rodo vini z izvrstnim uspehom je Dsmotogeo krepilna In ilvtlns moka as izpolnitev telesnih oblik vrlo uspešna. ▼ i?tednih 30 funtov k on a ta tirani b. 11 najvišjih odlik tudi Grand Prht. Doka-sfcne, da presega vsa druga Živila. Originalni zavitek okoli 250 gr K 2'50. Dobiva se v lekarnah in drugerijakr. Pazite na ime DemotOflen, drago zavrnite.
Razpošilja centrala: 3d&9—10
BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50.
Ivan Jorgo
urar basi—t
e«. kr. sodno aaprlseeeal **-nli^e, irza\rs z rfr**ot nami. zlatnino In srebrnlso
1 ni Dunaju, III 4, Rannwsg št. 75. =:
samo 2 gld.
stane pri meni pristna švicarska Roško of remon-
toarka na sidro  ki teče na kamuib. S sekundnim
kazalcem 25 kr. več. Zdrži m se vsake kričeee reklame, ker je to poštenega trgovca nedostojno.
Delavnica. 7.a »->ve ure m oeoa popravila N;.va vzr.net se vstavi v vsase vrate žepno uro za 4   kr.  Velik iiu-*»trr»v«ni rpn »nk eraria in franko
Nad 100.000 konjskih sil imamo v napravah
sesalnega plina
našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. « g    «2 m      &1 s* ti
Ve«*oblea\!»te vHIknMl do IOOPH mm ifilnn v    "le fin **» d o** i vajo 2t$#>   22    v pHni^rnrni voltu.
Langen & VVolf
touorna za motorje
na Dunaju, X.,
LazenbarKerstrasse 53.
m ■
Najcenejša pot za zdaj!!
deca zvezda
$ntiucrpen
Kitrain vama vožtrja z m odemo opravijc-'__romi novimi
Knačiii po- ' strežbi. Natančen ssneaQre pouk n j vci javno ti stke •
f>r)ilcsdelpr}i«
tonite v
51- 3
Kolodvorskih ulici št. 41
i       cd Južnega kolodvora na desno ==
. a  zastopstvo ,.Rdeče zve?;dc11
Franc D&lenc*
fJsaF"    ▼* našo pisarno pridite za g« tovo vsaj v torek dopoldne, da prestopne pravočasno  na  barko  v  sobote   zjutraj.  Naši   parni ki — Fmiand, Kronland, Vadertund, Zeeland — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vliudnost, snaga in zdrava brana je na njih pri nas prvo in zadnje.
@
© ©
™OIT\/a^llšf v Liub,Jan' ■ OLf UlfV Jdovske ulice št 7
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
52-3
pušk in samokresov
Jt /
ter sploh vseh lovskih potrebščin po najnižjih oenah.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
A. KUNST
-sv UiiMfaiasl hSv
Židoveke tilica ^
Velika zaloga obuval
testnega izdelka za dame, gospode le otroke Je vedno na U bero.
Vsakršna naročila se isvTSujejo toča« i« se niski eeai. Vse mere ae ahraaja-
raja, ia. ■■■snaiinajisa -~ Pil----
naročitih naj as blagovoli vsoree vpo-»lati
atv V VVf V ff 11 tffftfff V v wmwww
= IHtnMUlIlMttHMIUItlHIUUIH HtllHIlHM..... °*\?>}
I     Ustanovljeno leta 1849.
! JDS. REICH
Edini zavod
za kemično čišćenje obleke 11 ter zastorjev, barvarija in § likanje sukna i ■      sit*  pasi*. =    j =
Poljanski nasip —
Ozke ulioe št. 4. I
Sprejemališče 1
I Šelentjirgo-e ulice štev. 3. I
i i Postrežba točna. Solidie cene. ||
= 'iii<Miiiii!iiiitiiiiuiiiiiiiiifitiiifi:t niiiiitiiiniiitiiiiiiiiiMitiiiMii'
#
s
a
*
* *
i;
e> j,
m m
i
e>
t
e?| a
e
ej
3»
i fmmm%
o
99
ed
Spredaj ravna obliku,
iio ticic*: n^žeiodee. priporoča v najv^čfi izberi
Alojzij persehč
v Ljubljani Pred      *jf Jf» ^t- 21.
iS
i
a>
o
*
5
siSrsarsr, ira-4 4r**f*»%ift^*a*»^*o-**
0
m
Vsak dan sveže
prlpors^a
J. Zalaznik
Stari frg št. 21.
Važno! Važno!
eospodinjBss trgovce is imnerejce.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud' po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi ene atpsupmte in petretoiieloe, klrurgičnt obve-zlls vsake vrste, sredstva za desln-fekcljc, vosek In paste zs tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rum« in Itonjaftist. — Zaloga svežih ml* sirrmlniti vod In aollj za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Z srn *lviatos«e|ee)
posebnr  priporočljivo:   grenka sol, dvofns sol, sollter, enejsn, kol mož, krmimo apno Itd. — Vnanja naročila as iav^aujejo točno in solidno.
-k Drogerija k- 3
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice šil
M u petje po atavjvlajl eenl rasna I
zelišča (roie), cvetje, korenine, se- D mena, skorje itd. Ud. R
xr< IXX I KX [gggl     12X I XX
Vaist. znamka : Sidro.
Varat, znamka: Sidro.
Llnlment. Copsid comp.
nadomestilo sa
P399-1G
prumano lasorno, soieotne tolsiece In od«a|slno mazilo ob pretila Jen ju rt d.;  po HO h.. K 14^ in K 2*— ae dobiva v vseh lekarnah Pri nakopa tesn splošno pri! i ah {jenoma domaČega zdravila naj ne jemljejo le originalne stekkmice v ftkatliicah a na&o varstveno znamko „sldroM potem je vsakdo prepričan 1a ie dobil orig. isdslok Dr. Rlohtorjeva lokam« pri zlatem lovu v Pragi Elsčina c. t> nova
Št. 37931.
Razglas.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil v svoji tep dne 17. maja 1904, da se ima katoliško pokopališče pri Sv. Krištofa, ker leti te v obsegu mesta, smislu dvornega dekreta z dne 23. avgunta 1784, ftC 2951, opustiti ter s 1. dnem maja 1905 za nadaljne pokopavanje zapreti. Ker pa se je izkazala potreba da ra rok podaljša, je sklenil občinski svet v svoji aeji dne 23. decembra 1^06. da *e To pokopališče se le s 1» *T*1fflt mafa 1906 za nadaljne pokopavanje /spre in se šele s tem dnevom zaćue pokopavati na novem pokopališču.
To se v smislu 62 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5 avgusta 1887, det. zak. A t 22, javno razglaša z dosta vkom, da je proti tema sklepoma občinskega sveta dopusten priziv na deželni odbor kranjik katerega pa je vložiti najKasneje v 14 dneb, račanSi od dneva razglasitve teh sklepov v „Slovencem Narodu'* iu . Laibacber Zeitung". pismeno pri mestnem magistratu i)iit>ljanske«i.
Mestni magistr»t v Ioubljaai, 203 a
due 11. januarja 1906.
Idealno  pohi&'vo za vsako stvnovan;o
Vsaki sobi v kras in v veselje gospodinji.
Moderna oprema. Najboljše blago
Prihranitev prostora kakor tudi denarja!
S.v«!QDa\S
Oelesolldno d slo!
Zmerne cene!
Poouevi: divan Poiioci : pooieijn.
• Izumitelj in lastnik patenta: ..Postelja, preminjajoča se v divan"    257 3
Avstrijski pat«:it šlev. ^U3.1i5t>
Ojr-ki patent štev. 33 004
DRAGOTIN PUC
saloŠoik pohištva, tapetniški in preprogarski m«»ister
Dunajska cesta št. 18.      £ajul>lj^Zz^     Dunajska cesta št. 18.
Odlikovan i  /lato medaljo in častnim križcem v Parizu 1904.
KULZDi
a a m o z varstveno znamko -piSoŽ angel" 20
g£ T* & m. otoo
ki so priznano najboljši in rudi vrlo primerni
sa psiložaostaa d.&i»lXa.
Aparate od K 45 — naorej tanU na obroke, pcodsja
RUDOLF VVEBER
urar * L|ufoi|ani
na Dunajski cesti 20
nasproti kavarni rEvropa"
jfovc slov. plošče za gramofon
•»*«»!«*»I silaMovI:
»Naprej zas*ava Siave", „0 bor, — „Slovenske pesmi" WAV me bos kaj rada imela*, — „Zagorski zvonovi" .Kje
BO moio rožice".
TunilMirtinjf t
.Sokolska fcoraćnca4, „Liepa naPa domi»viua-
Naznanilo otvoritve.
Dovoljujeva si p. n. gospodom zdravnikom, slavnim oskrb-ntštvom bolmsčnic, kakor tudi ča^titemu občinstvu vljudno naina-nj»:ti, da sva otvorila dne L januarja 1906 v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah številka I
podružnico svoje tovarne ktrur-gično medicin, priprav, obvez, ortopedičnih predmetov in dr.
Najino dolgoletno poslovanje v prvih zavodih Avstrije, Nemčije in Francoske, nefitevilne izkušnje« katere sva si nabrala in ureditev najinih strojev, kakor tudi izborno izveibano delavstvo nama omogoča zadoščati tudi najdalekoneinejsim zahtevam ter tekmovati z vsako konkurenco. Ordinacijske in operacijske sobe opremiva najvestoejfie.
Usojava si Vas prositi, da naju blagovolite počastiti s svojimi cenjenimi naroČili ter Vas zagotovljava najboljše izvršitve.
Beleživa se z odličnim spoštovanjem
Brata Hlavka
tovarna kirorgičnih priprav, obvez9 orlopedičnih
=========== predmetov itd. ======
LJubljana        Zagreb Brno Šelenburgove ulice I.    Ilioa 29.   Uchtensteinova ul. I.
^^^^^^^^
■w Pristne ruske galoše
•zvezdna znamka'
ritouon\iii   > 111*1
=====   so n jbolj^o.
3? 8—U
Pristni samo z zvezdno znamko. Tvornica
jamči xa trpežnost. „
Glavno zalogo ima Vaso Petričič v Ljubljani
Samo kratek čas!
briljantnega slikarstva
v hotelu „pri JloniT na Dunajski cesti št. Z.
Razstava zastopa iz Berlina izhajajočo
266—2
pozornost zbujajočo iznajdbo
a polju slikanja na blago, žamet, svilo, sukno, platno, les, steklo, ilovico, snje itd. in otvarja damam docela novo torišče ročnih del najodlič-.ejše baze, ki se lahko nauči brez vsakega prejšnjega znanja,
Prijavi; za pouk se sprejemajo samo kratek čas v razstavi.
ogledovanje vsak dan od 9. do 5 ure.     Vstopnina 20 v.
9
na HrvaŠkem, v bližini Zagreba, 4 km oddaljeno od železniške postaje, 8 lepo veliko graščino, zraven še enonadstropna hiša, 3 veliki hlevi za okoli 300 glav živine in mnogo drugega poslopja, S 150 orali prve vrste njiv in travnikov, zlasti prekrasna leža za
vinograde, se proda za smešno nizko ceno.
Naslov pove upravništvo^ »Slovenskega Naroda".       218—2
Direkten nakup od tovarne!
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, se kupi dandanes edino le samoigrajoči
aodbeni
MU
automat
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem y kastanjetami, malim  in   velikim bobnom, =5 zzzzz činelami. :
Vsako teh glasbil igra tndi lahko samo zase. Vsakemu avtomatu se prida 16 igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako uravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavar-narjo, gostilničarje, zavode in zasebnike.
Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne po:
Simonu Kmetetz, Ljubljana
Kolodvorske ulice št. 26.
Cene avtomatov so: I8O0, 1200, 900 In 800 K, to pa le, ako ae plačuje v me
sečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10° 0 popusta. — Delo je pr?e vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno. — Postrežba je reelna in se eno leto jamči.        272—1
Ker je to domača industrija, zato sojtudi cene prav nizke.
VI TA
VITA
Prirodna rudninska uoda
Ittm
Itfajoižči;
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 7—2
VITA
VITA
^VGUSTREPfci15 kron in već zaslužka na dan!
Nodar 3 Ljubljana, Kolezijsko ulice 16
(V Trnovem
izdeluje   prodaja in popravlja vsakovrstne
««s ode
po najnižjih eenub,
KAREL JANUS
juvelir in zlatar
priporoča svojo veliko zalogo briljantov in diamantov, zlatnine, srebrnine, zlatih in srebrnih ur, verižic itd. itd.
popravila in nova dela
izvršuje točno in ceno v lastni delavnici
v Rožnih ulicah Stev. 21.
m±±±±±±±±±±±±±±±±±i±±±±±±±±B
3
M 4i M
M M
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega — blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v LJubljani v špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
_____r+d
4
4 ♦ ♦ ♦
4
4 4 4 4 4
4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4
4 4 4
»
*
B
* »
Izubijana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
naj vi o vej«« fsfone
po  r» « i n i i i i ceni.
Optični zavod
E\ P. ZaJ
tL,|«l»l|«a»m.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na nalih strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletllnih strojev za domače delavce 3477 3<;
THOS. Pi. WHITTICK *$c Oo.
Praga, Petrskć namesti 7 156.  Trst. Viaa Campanile 13 156.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
{>riporoca svoj pripoznano izvrsten a^aaaPSMaKBBSl• «5« mfint v vedno ednakomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpiso glede* tlakovne in odporne trdote dal>e nadltrlljujoel dobroti, kakor
tndi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila In spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t o j fi i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj« I.« Maslmi.ianstirr
3236-10
S.
IVAN & NIKOLAJ ŽIC
trgovi
Ladji: „Domitila" * „Šteianija"
Tre lile o.
Istri
Vino z Visa, rdeče
m w m belo Istrijanec, rdeč .
bel . Dalmatinec, rdeč
prodaja vina. s
liter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel .   . .
"    ■  S " 22 " Cviček (Opollo) .   .   . ,
36 „ 32 „ Teran (iz obranih jagod)
„     „   32  „ 34 „ Muškat (bel, sladek) .
liter po 36 in 38 h
»    n 34  , 3C „
.    w   40  . 40 ~
„   II  „ 60 B
franko kolodvor Puj v izposojenih posodah, ki se ne uračnnijo, pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj. Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva 158—2
©
c co
J* c o 0.
tO
CB
c
►O
Naznanilo in priporočilo.
£96-5
Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril
nožorsho delavnico in trsovino L"^ss?s
z drugimi v nožarsko obrt spadajočimi stvarmi. Poprave, vsakovrstne brusitve in poliranje se izvršujejo točno. Na zahtevo se ponikljajo kakršnekoli reči. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča
AntOn   Lcb&n9   nožar, na Starem trgn Stev. 15.
Stev. 18,pr.
273»!
Podpisani deželni odbor  razpisuje sledeče službe:
1. ) pri deželnem tajništvu
službo konceptnega praktikanta
z adjutotn letnih 1200 K in 20", draginjsko doklado.
Pogoj za vsprejem je dovršitev juridiČno - političnih študij.
2. ) Pri deželnem stavbinskem uradu:
a) službo stavbnega adjunkta
s plačo 2000 K in aktivitetno doklado 400 K ter 16% draginjsko doklado od temeljne plače;
h) službo stavbnega praktikanta
z adjutom letnih 1200 K in 20% draginjsao doklado.
Prosilci za službi pod a) in b) morajo dokazati, da so  dovršili tehnične študije za inženirsko stroko.
Prosilci za razpisane službe naj predlože svoje, z dokazili o starosti, zna nju slovenskega in nemškega jezika ter z izpričevali o usposobljenosti opremljene prošnje
do 20. februarja 1906
podpisanemu deželnemu odborn in sicer oni, ki so Že v kaki javni službi, potom predpostavljenega oblastva.
Od deželnega odbora Kranjskega v Ljubljani
dne 16. januarja 1906.
r Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ^Severonemškcga Llojda"
iz
1
s cesarskimi brzoparniki „KAISER VVILHELM II.", „KRONPRiNZ
VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. GROSSE".
Prekomorska woin|a trajal  samo 5 — 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite "w I^|ubl|anl edino le pri
v.
EDVARDU TAVČARJU, Koloflvorste nUce št.35 §.
nasproti občezuani gostilni „pri Starem Tišlerjuu.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezpla 6no. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Calitor- sfc nijo, Arizona,  Utah, Wioming. Nevada, Oregon in Washington nudi na&e društvo posebno ugodno in izredno ce*no črez Oalveston.   Odhod na tei CO
progi iz Bremna enkrat mesečno. 3626—18 +*m
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Ba; timora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singa pore v Avstralijo itd.
77
87
j 4fe Ono če^ko
SK  pošteno perje!
^j^^^CL^ kg novega skub\Jenega
K 9t>0, boljšega K 12*—; belega, jako, mehkega sknbljenega K18-—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzet in. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 4217-4
Benedikt Sachsel, Lotus 35. poŠta Plzen na Češkem.
I d čem spretnega
149 5
pomočnika
ki bi bil zmožen prevzeti vodstvo v pro dajalnici in delavnici srebrarja. Moral bi biti posebno spreten v izdelovanju cerkvenib priprav in v cizeliranju.
Vefi pove uprav. „Siov. Naroda".
HCenjene dame!!
Fini francoski
moderci
s pristno ribjo kostjo se dobe pri tvrdki 81—5
Senica & Zupan
£]tibljana,
Zahteva | Ti
vedno le
Fernolendtoue
izdelke. Sumu po njih poatane usnje miiiiio%Iiiio in dobi tadi naJle-pMl blesk. — Naprodaj povsod. 20
St. Feriioleiidt, Dunaj
c. kr. dvorni dobavitelj. 1035
Tvornica   Listano vije r »a 1332.
= r\a$elj! =
Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu!
Kaiserjevo
prsne karamele
4512
s tremi jelkami. Zdravniško preizkoSeno in priporočeno proti ka&lju in hripa-V08ti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku, notarsko poverjenih iz pri-'čeval potrjuje, da drže, kar
obetajo Zavoj 20 in 40 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trn-koczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovlć. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Franc VVacha.     3412 13
NAZJVANILO
F. S. Nollijev nasl.
STARIHA JOSIP
stavbni in galanterijski klepar in vodovodni instalater
v Ljubljani, na Vodnikovem trgu štev. 3
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela pod najcenejšimi in najku-
lantnejšimi pogoji.
Vsled 251etnega delovanja kot kleparski preddelavec in vodovodni instalater pri tvrdki F. M. Ecker mu bo mogoče kar najbolj zadovoljiti p. n. naročnike, ki naj blagovolijo z zaupanjem in blagohotnostjo pod pirati njegovo podjetje. 151—2
p
ust.
Srna u omaki Zajec u omaki Goueja pečenka u omaki Pljučna pečenka u omaki Telečji zrezek papriciran Telečji §olaž Goveji golaž Jetrca v omaki Udice u omaki
in makaroni in makaroni in makaroni in makaroni in makaroni in makaroni In makaroni in makaroni in makaroni
Perutnina domača papricirana in makaroni Perutnina divja papricirana in makaroni Jetrne, krvave klobase in makaroni Makaroni s paradajzovo in dru$. polivkami Makaroni zabelleni ter s sirom (Parmezan) Makaroni   „   ter s sladkor, potreseni
priporoča^ posebno za zimski čas velecenj. gospodinjam in oštirjem ter slavnim zavodom v blagohotno vporabo
Tovarna testenin
ED. ZELENKA u Ljubljani.
4074-5
Ifjn. Fasching-a vdova
Poljanski nasip št 8
(Reichova hiša.)
r~z—^
L predpust j
sem dobil
trasi Map
za
plesne obleke
'm
r1 Hodno trgovino *\ . Henrik Kenda i
^l^bJjana^l^^
Odlikovan z zlato kolajno  v Parizu 1904 in z zlato  kolajno In križcem v Londonu 1095.
1
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode  in dečke, Jopic in plaščev za gospe, nepremočlji-vih havelokov itd. itd.
Oblek* po men se po oajnovsjsifc ozorcih in najniži ib cenah »zvrftajeio.
& Ostanti
za polovico cene
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
LJubljana Špitalske ulice štev. 5.
združena s prodajalnico ustanovljena leta 1834. na prav dobrem glasu, se odda v Gorici pod ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravni štvo „Slov. Naroda". 150-4
Izdeiovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in Še rabljenih 44-3
VOZOV.
Vstjboljt«!  In najpopolnrj«}
se kupi najcenejše za takojšnje plačilo ali tudi na najmanjše,  mesečne obroke, tudi xa pioviucije,  samo naravnost tvorniČarja
Henrika 3remUza9
c. kr. dvornega založnika
v Trstu, Via G. Boccaccfo 5.
Katalogi in kondic. gratis in franko
66-3
pravkar izšlo:
Vošujak Bognmil
Jia razjuitu
,   Ruske študije.
Ta zanimiva knjiga je pisana objektivno, brez onega neutemeljenega slovanskega navdušenja, pa seveda tudi brez sovražne zagrizenosti. Saj jo je napisal Slovenec, Slovan. Omislil in preštudiral naj bi si jo vsak izobražen Slovenec, da si razbistri svoje predstave in nazore o Rusiji in ruskem narodu. Marsikaj, kar se sedaj godi na Ruskem, mu postane jasno. Nesrečna vojna z Japonci, krvavi domači nemiri, sijajni nenadni uspeh revolucije: za vse to moramo iskati in najti pravih vzrokov činitelje v in ciljev. 54—8
Ukusne opremljena knjiga z izvirno risbo na ovojnem listu je izšla v založbi
C. Schvtentner ja
v Ljubljani
Cena: broš. 4 K, eleg. vez. 5 K 50 h, po posti 30 h vec.
Erojaška strokovno učilišči
v Ljubljani 1
naznanja,  da  se prične
tečaj za prikrojevanje moške obleke
dne 5. februuarja 1.1.
Oglase sprejema do 25. januarji
Alojzij Kune
strokovni učitelj
177 -   Ljubljana, Gosposke ulice 7
Najcenejše
perilo,   vence in
kravate, šopke moderce za neveste
itd. itd.
pri fvrčLls:!
J. REBER
^ Mubi|,
na Starem trgu št. 9
In
na Sv. Petra cesti št. 31.
Pserhoferjeve kroglice
edino pristne z rdečim nadpisom J. Pserhofer".
Od časov cesarja Jožefa dalje, torej  vec nego 120 let znane kot najstarejše brez bolečin odvajajoče domače sredstvo in nujno priporočene od mnogih zdravnikov pri vseh posledicah slabega prebavijanja in zaprtja.
1 skatljica s 15 kroglicami...... 42 h
1 ovoj 8 6 ž kat I iirami....... 2 K 10 h
Če se znesek pošlje naprej, velja s poštnine prosto pošiljatvijo vred :
1 ovoj      .   .   2 K 60 h 4 ovoji     .   .     8 K 90 h
2 ovoja    .   .   4 „ 70 „ 5 ovojev   .   .   10 „ 50 n
3 ovoji     .   .   6  „ 80 „ 10 ovojev  .   .   18  9 50 h
3P45-11
Edina izdelovalnlca:
J. Pserhoferjeva lekarna
na Dunaju, L, Singerstrasse št. 15.
r
Kdor
bi rad kupil ceno damsko modno blago, naj gre k
LRHESTU JARKU
na Dvorski trg štev. 3.
Kožuhovine
zaradi pozne sezone
50% pod nakupno ceno.
20G-3
U Izložbnem oknu znamenitost prve urste:
milanska stolnica
<MM>«<H»*llL-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Naiodn* tiskarne-.
US
63
451