ùfo PODPORNE JEDNOTE četrtek, 22. februarja (Feb. 22), 1934. Uradniški te syvsvalfkl proved: •667 8. Lswadak Ave. Office of Psblloatioa: 1667 Booth Lswndals Ave TtWphon«, Boskwsll «MM œ=====œ Chicago, III., Aeo*p»saw for —fling >t «p«dal rmf rpmtdali smo že kaj mialimo in Perkinsova, Eooaevaltovi le-lavnih točkah Rooseveltovega vokrilaši. Tudi p®edse «odatke' J? i®1 ,nl ° s» §e mi popohiomš strinjamo. Iproračunakl odsek, i* Chicago.—Načrt federalne tovarne za izdelovanje pohištva za poštne urade, katerega ai je omislila žena predsednika Rooae-velta in ki je bM že sprejet v senatu, je strašno razkačil lastni ce enakih tovarn po vsej deželi. Za zgraditev te tovarne dobi vlar da pol milijona dolarjev in zgrajena bo v farmski koloniji pn Reedsvillu, W. Va. Organizacije privatnih kapitai-istov pripravljajo grmeče pre teste proti temu koraku. Nji hov argument je, da vlada n sme konkurirati s privatnim ki pitalom, če hoče odpraviti brea* poselnost. Tovarnarji skušajo pridobiti tudi delavske unija za protest na podlagi, da bo manj dela v privatnih tovarnah, ako bo vlada gradila avoje tovarn«}. HIBE PRI«ATJ.Dunajski delavci ne ZAVAROVANJA smejo dostojno po-BREZPOSELNIH kopati svojih mrtvih Zadrscs izkazsjsjo po- mm mš mmamaaIA rasi promeia Več novih zadružnih p ustanovljenih v zadnjih secih ms- Privatni akladi alužijo la proti Vlada pripravlja lovila«« unijam; delavcem nudijo le y____ malo ali nič protekcije | CHS Z1K0M Washington.—Med največjimi špekulacija aa borzah bo v bo-ameriškimi spakami je privatno) d oče la privilegij bogatinov.— Vlada uftanovi avoje komer-ciakia banka zavarovanje delavcev proti brez paselnosti, ki je sicer malenkostna, vendar pa to vpralanje zopet prihaja v ospredje, odkar je bili Washington. — Kljub pričako-p red lože n zakonski osnutek v vanju velikih in malih borznih kongresu, ki ima namen stimuli- Upekulantov, AO upMn# da ^ rati države k akciji za aplošno sedanji kongres ne bo pečal« košaro vanje. rektivno zakonodajo, se je vlada Privatno in vladno zavarova- končno odloČila za ta korak. Se nje proti brezposelnosti so imeli pred par tedni je kazalo, da so na rešetu tudi na konferenci de- adminiatracljskl krogi pozabili lavskega departmenta, ki se je na vprašanje borzne regulacije vršila te dni v VVashingtonu. in da bodo na spomlad, v za-Proti prvemu sta referirala pro- četku maja, skušali končati kon-fesor Paul Douglas a čikaške grešno zasedanje. Teh izgledov univerze in A. Epstein od Ame- so bili veseli posebno borzljani. rlške asociacije za socialno si- Mlini "novih dealerjev" pa še gurnost. vedno meljejo, zdaj odprto, zdaj Navajala sta, da se korpora- za kulisami. In zgodilo se je, da clje zateko k temu sistemu naj- je administracija te dni nazna-več iz razloga, da delavce še bolj nila, da se bo lotila ne samo re-ppdvlečejo nase in jih narede gulaclje borz, nego bo tudi usta-Opdložne. Epstein je rekel, da novlla 12 komercialnih pokrajin-delavec, poaebno še starejši, kl skih bank za otajar\j« industrij-je več let prispeval za zavarova- skih kreditov za "male podjet-nje, bo jako oprezen in suženj- nike", za vladno financiranje ako vdan družbi, ker se trese produkcije. Pogrebi ubitih aocialiatov aa morajo vršiti la ponoči In strogo privatno, dočlm fašisti delajo Iz pokopa vojakov avoje pom-potne demonstracije Superior, Wis. — (FP) — Poročilo, ki ga je pravkar objavila Ameriška zadružna liga, kaža snu vu«u m-u tu i, kci nc mcito piuuunvgv, da je prodaja blaga v zadružnih pred izgubo službe in tiste pen- Glede borznih in bančnih špe-prodajakiih v zadnji polovipl ^dje, katera mu je obljubljena in kulaclj, oziroma reguliranja i- lanskega leta hitreje naraščala nogo splošna kupna sila posa roeznih odjemalcev, kar pomeni, da so se ljudje zlasti v sever nih državah pričeli zavedati koristi, ki so jih deležni, ako kupujejo svoje potrebščine v za družnih prodajalnah. Splošna prodaja blaga v za iružfnih prodajalnah v zadnji polovici prošlega leta izkazuje porast 737 odstotkov v primeri c iajo na vseh koncih in krajih — vendar dejstvo je, da Roosevelt iikreno zagovarja odpravo To ^^¿\^trol'kegaliei«L I debato. Odsek je le zamaši _ . . . .,,„ katere luknje v davčnem zakonu . ^ Roosevelt je to reformo «»i»1 velilcih premoženj se ni pa niti Mirni meseci . 1. 1932. Samo «a liakonom Nire in prišla je v dotakni, MiromtL jih je le neko- druga v Cloquetu, Minn., je pro- adustrijske pravilnike. Koliko jiko poprttHkai dala za $797,000 več blaga lan-1* dejanski izvaja, se ne ve - Več gV()bode bodo imeli pro. Uko leto nego 1. 1932. kajbrt delodajalci goljufajo vla- ^j senatorjif kjer je pro- Zadružna liga tudi naznanja, 4tudl V«*™ kauk0r,J0 *? "cedura dokaj liberalnejša kakorU» Jj bilo lansko leto usUnov- „„.U 1----^ «u — v n zbornici 11 jenih več novih zadrug v Min- Senator LaFollette je že na- nesoti, North in South Dakoti TT"—jVVu' . da bo insistiral na večjo ter nekaterih drugih drfavah. troškega dela. Pred kratkim je redigtribucijo bogaatva. Te dni --- ratificirajo ustavni amendment za, kdo je kdo v Ameriki. Sle-u odpravo otroškega dela. Kaj pa delajo naši nasprotniki, navdušeni zagovorniki Roo-*velta in njegovih reform? Ali Podpirajo Rooseveltov apel za odpravo otroškega dela? Niti ene besede ni slišati iz njihovega tabora I Se več: v ta-tozvanem krščanskem taboru, onimi, ki kriče, da Roose-elt hodi za papežem Pijem — * odprta opozicija proti odpravi otroškega dela. Sam pravijo, da smo razdira-ker kritiziramo "new deal", P», ki pobijajo odpravo otro-dela, katero Roosevelt priporoča, «o graditelji novega «rščanskega reda"! T» je doslednost demagogov kl n,,PreKtano grme v svojih cu 0 «vojem prijateljstvu do klavcev in »lepijo ljudi, da edi-n" oni imajo prav! T'> Je doslednost onih, ki kri da je treba korakati z Roose-m '-mage nad krizo! ^Aj HVH zahteva «krajAanje delovnika St 4aul, Minn. — Tukajšnja pralna «unija je zveznemu *<*mtu poslala apel za znižan j: ^ 'Anrka na ^ ur v tednu ^ to n«. zgodi, če ne pride do ^tK-nega zniianja A^lovnika, ¿7 predno bo dobilo vjl»n*zpoaeVnih", pra-' "" »« ija. Za ostale ni splo upanja, da bi bili ,q*j zakleni. Ra poletja sU dobila ^ ''-poaelnih delavoev. Reao- fa Z ."T** p°lr«*>a še večje-4 '«»nja delovnika, na 24 r* V! f a ker le na ta t ^ ^il- o do nploAne uposli- ¿m KUU JC RUU v nin«(fti. Sle-1 __. _ _ dil mu je senator Homer T. Bone Katalonci zahtevajo popolno z Waahingtona. I avtonomijo V svojem govoru je LaFol-, ..... ette vprašanje koncentracije bo-1 Madrid, 21. ^r.-Polit^na gastva v tej deželi zelo poeno- napetost v španski republiki ja stavil, tako da so ga tudi «ena- tako veHka, da ^a vsak čaa torji Uhko razumeli. Poslužil se nekaj počit ^nes je dospel v je sledečega primera. Madnd Luis Companys pred- "Vzemimo, da $100 predstav- sednik avtonomne provinca Ka ja vse bogastvo dežele," je iz- ta on ja in P0v^l v ad (U Ka-vajal senator LaFollette. "Vze- Ulonija se ne ^ PU»tHa Bwtiti Zf1 ^nr^r 1 Socialisti se odprto pripravljajo jajo naše TLrfU civilno vojno in sk^ zva- proporciji kakor je bogastvo se-Ue ^ levičarskimi elementi, daj razdeljeno, kakšen bi bil re- zultat? Slika bi bila ta-le: Indijanci dobiH vladno pomoč-Ena oseba bi imela $59, dru- pet centov na dan ga bi imela $9, 22 possmeznikov Poplsr, Mont. — Vladna pobi imelo $1.22 vsak in 76 oseb močt ki so je deležni Indijanci — vse ostalo prebivalstvo — bi na rezervaciji Fort Peck, šmaAa Imelo le po sedem centov vsa- h« pet centov za osebo. To so prl-ka " znali uradniki tukajšnje vladne To je slika v miniaturi o se- agienclje. danji distribuciji oziroma o kon- Indijanska družina šestih in centraciji bogastva. Z drugo celo več članov prejme le $6 na besedo povedano: en odstotek vsska dva tedna za nskup «vi prebivalstva sedaj poseduje 59 in obleke. I)asi je tukajšnje skla odstotkov ameriškega bogastva; d išče natrpano z živil in obleko, ogromna večlna-76^-smo re- trpe indijanske družine vseeno veži, ki vsi skupaj premoremo I pomanjkanje. le sedem stotink enega odstotka _______ bogastva. Johnson napadel reakcioiuml Senator Bone je pokazal, ka- tisk ko se je vršila koncentracija bo- Washington, D. C,—Hugh h, gastva po vojni. Med 1921 in|j0hnson, vrhovni upravltHj «a katero je plačeval. I stih, dela na zakonskem osnut- Ni pa tako zavarovanje nobe- ku odvetnik Pesora, kl je pri na protekcija niti v slučaju, če bančni .preiskavi odkril "246 na-ne izgubi dela. Druiba lahko činov" dofravdacije bartk po ban- bankrotira in z njo tudi ves pen- čnlh dirdetorjih, poleg duhovi- zijski sistem. Na drugi atrani tih borznih aleparlj. ga lahko odpove po več letih. Kolikor Je sedaj razvidno, bo jj/se skupaj je la vaba, ki na eni malim ribam — arsdnjemu raz- atrani aluži sa varanje "inšpra- rodu in bolje situiranim tar na W dalavcev, na drugI pa je Špekulacijo nagnjenim "prol«, orodje delodajalcev v boju zo- tarcem" — v bodoče onemogoče- per unije in proti socialni zako- no igranje na borzah. Za na- nodaji. pr«J ostane to privilegij tistih, Malo boljši je sistem vladnega kl Imajo večje mošnje In bodo zavarovanja po industrijah, ka- lahko položili 60 odstotkov goto- kor je na primer wisconsinskl vine ob naročilu delnic ali za- zakon, ki stopi v veljavo prihod- dolžnic. Ne bodo pa smeli orga- njega julija, izplačevanja podpo- nlzlrati delniških "poolov", ka- re pa eno leto pozneje. Ta si- kor j,h nfl prIm€r banki»*j' stem Je kritiziral Douglas, ki Je Mitchell, Wlggln in drugI vele-mnenja, da nudi najboljšo ga- kapitalisti, rancijo delavstvu le splošen Otede zveznih "posredovalnih sklad—sklad pod vladno upravo, komercialnih bank, katere na-v katerega plačujejo vse indu- merava vlada ustanoviti za fi-strije nanclranja produkcije, so reak- Ce naj ima vsaka industrija clonarji,že dvignili krik, da to svoj • sklad, za kar se ogreva pomeni pričetek podrtavljenja Ameriška asociacija za socialno bančnega sistema. Na drugI zakonodajo, to na eni strani po- strani je načelnik federalnega meni mnogo vrst zavarovanja, rezervnega sistema rekel, da u-na drugi je pa nevarnost za stanovltev teh bank ne pomeni skrahiranje sklada in zavarova- nič takega. 8 tem bo vlada le Iz-nja v indusrijah, kl so bolj pod- popolnila bančni si "tem vržene brezposelnosti, na primer Odvisno je vse koliko daleč bo sezonske 4,li v,lid,i " t<,?nI b»nltft,nl' C* Wagner-Lewisov načrt, ki Jf bo skušala le 'Mziiopolnlti" banč pred kongresom, se ne peča s\*J - »>arvkirj.m nI bati. tem problemom, smpsk prepušča Kaj prav za prav Imajo new- i/m> «kuna i noaamrznim državam. o 50r na dan, kadar član dela. I 'radnlki ao ar gunv ntlrall, da grs denar za organizacijske avrb*, rebeli pa so rekli, da gr<« za gangeže. Unija mora sprejeti nazaj tudi vse člane, ki so bili isključeni radi neplačanega aaeamenta. HcenJeno mleko v ( Hlragu Chicago.—Tri največje mle-karske družbi* v ChU-agu ao naznanile, da bodo 23. februarja začele dostavljati mleko na dom za devet centov kvort. Stara cena je 10c. ^ . x , f ,™^l«| vod.t'vu komunistične strsn- ()|f<.nj je tako naglo razširil, »aklh $18 soplsov »tare šole in oM nesia, i ^ pripravljen sfwemenltl j, t,ils reAltev m-mogoča Ne. zvišanja produkcije Je delavstvokj je povzročil polom In krizo v, • „tališča In se «prijaznltl s ar9^e f^nake vi bile stare A4 - - ■ á.HL. •ITI A___1 ». I .. Am RlIVM II HH ' i . - . ■ . dobilo le en dolar, ostalih (Dalje sa 2. «trani ) $171 Ameriki, so danes nsjv«/ji na Uprotnikl novega "deala." Stalinom. 'do 94 let. avlostobilUtov aretiranih Chicago.—-Policija Je v torek aretirala 2WH» oeeb, kl še nimajo licenčnih tablic za leto 1934 na svojih svtlh. Vsi aretirane! sí» morali Hotltl Jamčsvlno $10 do |20. fROlVETA PROSVETA THE EN LICi H TEH M BNT MUIIU) IN UITNIHi «LOVIMI NAtOOMI IM 4 Ml PODCOKMB JBOMOTU ČETRTEK, 22. FEBRUAM i iz naselbin Zaaimive beležke is rasnih krajev Im i M Z4xuUo« drU»» (!■*«• Cfcl ml) fal mm m m». hs m m» M* m «mm ut*. M 'Huri to |T4t M Mt« IMo. HT» M Ml * W-M. r*U*l fo» ÜM U»IU4 ČMcm*» m4 UmS MM pm mm Mlicijski šef Bergan so v škodo nam in mestu. Drugi govornik je bil br. John ga je našel obešenega v soboto Vogrlch, glavni blagajnik SNPJ, ki je v krepkih besedah povedal zgodovino in razvoj jednote ter poudarjal, da moramo gle- v kleti njegovega stanovanja, kjer je samotarll že precej časa. Domneva si», da ga Je dolga Članica "Planinske rože." brezposelnost pognala v smrt.¡<' M * «vSoval, d« mora v bol-? ! IV"1 lvM Mo,ok o^ln gih,. ki so stali pri bari, mu je,Ostali bodo pa zopet na to potrdilo. iker vlada noče globlje po**1 AlUii čudno, kako hočejo lju-|4ep bogatinov. To je kruti r dje vzeti delec tiste časti, ki si niča, katere ne morejo ukl Drugi dokaz, da vlada n«; sli udariti po bogatinih, F ladja Civil Works adminirt cije. Kakor je ta urinim» P vržena kritiki, je vxeeno <1 stvo, da gre denar CWA. ve' Ne*»orški > u pan U (Kardia (levo) Is tainik noiraniih »A** ^tv» MohssMma dobre igrslske Irke- (de.no). uprav»,olj jamih del. ki Je ohT 1 « >oč|. Prlpttročal bi t«mu drs-jMov d,4arj«v za javi», dels v New York«!^^ jo j« pridobil ¿pisatelj s svojim delom in trpljenjem. I,ouis Adamič j« dan«s priznan kot eden najMjših ameriških .pisateljev. I/Okalni dnevnik (Journal) je posvetW Četrt atrani oceni njegove nove knjige in pisatelja nagradil s pohvalo. Pomislite malo, dragi čitate-Iji, koliko bolJ»e bi bilo, če bi mi podpirali svoje rojak«, ki so naklonjeni našemu narodu pred-no nridejo na višjo stopnja Potem bi lahko rekli: "Mi smo ga podpirali, združeno smo delovali in čast gr« tudi nam." vse vse govorance in vanje za "new deal." navds GROB VAN DER LrBBKJAj NE SME FOTOGRAFIRAT Fotoreporter "New York A rekla" je hotel fotografirati^ van der Lubbeja. Kriminalni radniki, ki stražijo gr<>b P» mu to zabranili, ga prijeli i* ročill oblasti, ki je ¿spirntis" gative ter kjavila. da J« I^J vedano fotografirstl ff^' landskegs požigales Mttm parlamenta. (liflrM »»re«1» '« hmhtlh.) .v« demokratična P»lltlk"..,. , kongresu dele- politi ov bivM ^'» vr&il 3. 't^rSoobnc, Se stranke v Ju-Lm Kongres je namreč . i ij.jpn da se stranka ob- eJ«| skiep, u» . . i ^voljen je bi tudi ze i odbor, «klenih so pristo-VII intemacionah. Oblasti r ni«) še i^ale forma nega Ijenja obnovitve socialno-Siine stranke a ker so t kongres, je toliko ko go- da bo tudi stranka dovo-• Zato je "Delavska pohti-nad svojim poročilom zapi-l( da je stranka že obnovlje- pripravah za obnovitev nke je "Prosveta" pisala fc ffgt posebno Se o diskusiji, P je leto dni vodila po delav-i listih v Jugoslaviji. V tej lusiji. ki Sta jo sprožila ma-,rski socialist, bivši poslanec ¡p Petejan in centralni taj-delavskih zbornic dr. Topa-l je bilo izraženih mnogo li. ki so se medseboj pobija-Nekateri so pisali, da je tre-¿tanoviti stranko, ki naj bo ivska, ki pa naj ne nosi v lom imena "socialistična inka", češ, da to ne bi bilo oljčno in da je glavno zbra-t organizacijo vse delavstvo, li pa so spet izjavljali, da je r povsem jasno, da naj de-itvo ustanovi socialistično inko, če je »ploh kaj verjet-ti, da bo stranka lahko dela-iko, kakor treba marksisti-revolucionarni stranki. To-t dobi, ko niti - meščanske inke ne smejo pbnoviti svo-i delovanja, je samoprevara liti, da bi smela ekslstiratl in iti res socialistična stranka, igi pa so spet s silno prepri-lostjo govorili in pisali, da zali n* prepovedujejo ustanovit-»ocialno-demokratične stran-in da bo stranka gotovo dojena. Zelo opazna je bila obla izjava beograjskega sodita Luke Pavičeviča. ki je kana slabe socialistične stran-v Angliji in Nemčiji, ter zali: če bi naša nova stranka rala vršiti take posle, potem rajni ne ustanavljajmo. Po anketo je sprožil Petejan nastopit mi leta. Natanko > potem, za letošnje novo lepa je delavski tisk Jugoslavi-priobčll oklic akcijskega od "a za obnovitev soc. stranke, i pošljejo vse pokrajine svo-de^gate na kongres, ki se bo nI 3. februarja v Beopwwlu Vi ho »k1 i>al o obnovi atran- Prvi dan kongresa raznih krajev drŽave — ze-•Pan? o bile vse banovino — Priwr li driigatje delavstva v ga urada dela Alberta Thomasa se moramo zahvaliti, da niso u speli načrti črne reakcije in da so strokovne organizacije še o-stale žive in vodile borbo proti nakanam reakcije. Ko so bile razpisane občinske volitve, je delavstvo pokazalo, da se hoče u-dejstvovati v javnem življenju in je v mnogih krajih postavilo svoje Jiste in ponekod tudi zmagalo. Triumfalno pa je zmagala socialna demokracija v volitvah v Delavsko zbornico. To je najboljši dokaz, da delavstvo hoče tudi političnega udejstvovanja. Glede narodnostnega . problema je Petejan dejal: Jugoslovanska socialna demokracija je že leta 1909 na konferenci v Tivoliju v Ljubljani sprejela resolucijo, s katero se je izjavila za združenje vseh jugoslovanskih plemen v eno država Socialisti so pomagali graditi Jugoslavijo in tudi sedaj ne bi dopustili, da bi jo kdorkoli razrušil. Ali v tej državi, ki jo je delavstvo pomagalo zgraditi, je treiba, da postanemo vsi enaki z enakimi pravicami ne glede na narodnost, vero in spol. Tako Jugoslavijo bo branil delavski razred pred vsemi napadi fašizma velikih držav, ki danes steguje svoje kremplje, da zasužnji male narode in uniči njih težko pridobljeno svobodo H koncu omenja Petejan tudi, da nasprotniki klevetajo stranko, Se preden je ustanovljena. Trdijo, da so delegate izbrali o-krajrii glavarji, da bo stranka orodje režima itd. S svojim delom bo stranka ovrgla te kleve te najbolje. Svoj govor je končal s pozivom, naj delegati glasujejo za ustanovitev stranke. Predlog soglasno sprejet Po govoru raznih delegatov in delegatinj, ki vsi pocsdravljajo ustanovitev stranke, je bil med glasnim pritrjevanjem in navdušenjem sprejet sklep, da se stranka obnovi. Delegati so vstali ter zaklicali stranki trikratni živijo. ^ Verifikacija mandatov Nato je poročal Ilič o verificiranju mandatov. Odbor je po trdil 177 delegatov iz 76 različnih krajev države. Iz Slovenije je bilo na kongresu 29 delegatov (dr. Jedenc, Lojze. Sedej, Klenovšek, Petejan, Eržen, Stanko, Rakovčeva, itd.), 16 iz mariborskega, 13 iz ljubljanskega okrožja. ^ O programu stranke je referh-al dr. Topalovič, ki bo pač glavni voditelj stranke kakor je bil tudi glavni delavec za obnovo stranke. Topalovič je naglasil, da ne gre jemati za temelj programa enostaven prevod programa nemške socialno demokracije iz 1 1893, ki je pod imenom erfurtski program tvoril temelj veeh programov predvojnih soc.. strank. Prcgrrm nove stranke je izdelan ustrezajoč pologa i u in potrebam delav- stvo zelo zainteresirano v likvidaciji boja med centralizmom in federalizmom, že zaradi svojih gospodarskih, socialnih in kulturnih interesov, ki so s tem bojem ogroženi. Nemogoč je centralizem, ker je nasproten duhu demokracije, nemogoča pa je tudi federacija ali avtonomija na bazi zgodovinskih mej. Vsekakor je potreba po kompromisni rešitvi tega vprašanja večja. Notranjo upravno ureditev države je reba izvršiti s stališča potreb narodnega gospodarstva tako, da se široke samouprave formirajo okrog velikih centrov, ki jih v državi že imamo. Le ta pot vodi k notranjemu narodnemu pomir-jenju in zbližanju jugoslovanskih plemen. O strankinem statutu je poročal Pfeifer iz Zagreba. Statut določa centralo, pokrajinske, okrožne in krajevne organizacije. Predlagano je bilo tudi, da se ustanovi ženski in mladinski sekretarijat. Izvoljeni so bili odbori za proučitev teh načrtov, ki so jih odbori z majhnimi dodatki sprejeli. Izvršni odbor stranke Nato je dr. Topalovič predlagal delavstvu pristop stranke k internacionali z zanosnimi besedami, ki so jim delavci vriskaje pritrjevali in prisegali na rdečo zastavo. Ko je dr. Topalovič dejal, da so bili balkanski socialisti zmerom trdega kova, je nekdo zaklical: "Dimltrovl!" Tisti hip je v«e delavstvo v dvorani začelo skorajda besno klicati proti nemškemu fašizmu in za Dimitrova. Nato je bila sprejeta tudi tezolucija za ustanovitev velike zveze -balkanskih držav. Nato je Petejan zaključil shod. pevski delavski zbor pa je zapel internacionalo. Zvečer se je vršil svečani koncert z delavskim programom. Petje, recitacije, govori, nastopi otroške skupine. Nastop otrok se je dojmil vseh najgloblje. Otroci so na odru razvili rdečo zastavo, ki jo je delavstvo pozdra vilo pač tako, kakor je bilo pri Čakovati po neksj letih, ko rdeče zastave niso bile dovoljene. Tu, na tem koncertu je bila rdeča zastava spet dovoljena. Tako sta , potekla ta dva dni zborovanja delegatov, ki so skle- Nashiagtaamajstai da (¿2. februarja 17Si) Največja zasluga Georgeja tVashingtona, prvega predsednika Združenih držav, je nedvomno ta, da je spojil trinaj-storico malih poljedelskih kolonij, ljubosumnih Tn nezaupljivih med seboj, v eno narodno celoto. D runa njegova velika zasluga je bila dejstvo, da je vojsko far-marjev-prostovoljcev privedel k zmagi napram velesili in tako priboril neodvisnost Zdruienih držav. * ■'»» Ob koncu revolucionarne vojne se je trinajstoricu ameriških koloniji nahajala v jako bednem stanju. Osem let strašne vojne je zahtevalo mnogo človeških žrtev in izčrpalo gmotne sile. Vojni dolg se je nabral in blagajna kontinentalnega kongresa je bila takorekoč pravna. Treba je bilo razpustiti revolucionarno armado ali ni bilo de- pali o zopet ni ustanovitvi aocl-Predlažena je bila kandidatna alno-demokrstične stranke v Ju- lista izvršnega odbora stranke in je bila sprejeta. Izvršni odbor tvorijo: dr. Nedeljsko Kašanin, univ. profesor, dr. Živko Topalovič, Bogdan Krekič, Milorad Belič (vsi iz Beograda), Djurič (Split), Jovo Jakšič (Sarajevo), Vladimir Pfeifer (Zagreb), Josip Petejan (Maribor), Viktor Eržen (Maribor), Stojilkovid (Beograd), Ilič (Beograd), Milica Topalovič (Beograd, Lojze Sedej (Ljubljana), Klenovšek (Trbovlje), Johan Baher (BaČko Novo selo), Arpad Verteš (Novi Sad) in Mirko Petrinec (Osi-jek). S to izvolitvijo izvršnega odbora nove stranke je bil prvi dan kongresa zaključen.. Manifestacijsko zborovanje Naslednji dan, 4. februarja dopoldne se je vršilo v isti dvorani javno manifestacijsko zborovanje, in je beograjsko delavstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Prvi govornik Topalovič je med drugim prebral pozdrave angleške, franooske, * ameriške, finske, švedske, danske, litav-ske, estonske, holandske in španske socialno-demokratičnc stranke, dalje bolgarske in nemške. Ob prebranju pozdrava nemške gocialno-demokratične stranke — ima adaj svoj sedež na Češkem — je vsa dvorana burno demonstrirala zoper fašizem v Nemčiji. Tudi Internaci-onala je pozdravila kongres. Nato so se oglasili k besedi prisotni zastopniki avstrijske, češke, rumunske in madžarske socialne demokracije, ki jih je delavstvo z navdušenjem pozdravljalo. goslaviji. Zdaj bodo zaprosili o-blasti za dovoljenj in potem bo začela stranka delati. Glavni voditelji te bodoče socialno-demo-kratičme stranke trdijo, da bo itranka gotovo dovoljena. Tako je potekel ta kongres. Navedli smo misli glavnih govornikov in opisali potek kongresa, ne da bi pristavljali kak komentar k temu ali onemu vprašanju. Ni dvoma, da bo v stranki še mnogo debat In anket o teh in onih problemih, do katerih bo treba zavfcetl natanko izdelano stališče. federalna vlada vodstvom Aleksandra llamiltona so zagovarjali močno federalno oblast toliko na političnem kolikor na gospodarskem polju. Drugi pa pod vodstvom Thomasa Jeffer-sona so odklanjuli skrajno centralizacijo, ker so se bali, da njihovi nasprotniki telijo uvesti iste monarhistične ustanove, proti katerim so se kolonije bilo uprle. George Washington se je posvetil notranjim vprašanjem i Isto natančnostjo in dalekovid-nostjo, s katero se je odlikoval kot glavni poveljnik revolucijo-narne armade. Hamilton in Jefferson sta predstavljala dva ekstrema tedanjega političnega nuziranja, vendarle je Washington oba poklical v svoj prvi kabinet, ker je bil prepričan, (ia oba lahko pomagata k razvoju ameriške vlade. Bili so ustanovljeni vladni department! in vrhovno sodišče in nitja federalna sodišča so začela delovati. Polo-ženu je bila široka podlaga nurja za plače vojakov. Oblast kongresa je bila neznatna. Bilo je dosti prepira med posamezni- v u i" i . mi kolonijami in nekatere Itmed ¡f™ ZZ ^ za Nova injunkfija proti uniji St. Paul, Minn. — Proti uniji filmskih operatorjev je okrožni sodnik Brili izdal trajno in-junkcijo, v kateri ji prepoveduje vsako umeševanje v obratovanje Forest gledališča. Unija bo vzela priziv na višje sodišče. Spor je nastal, ko je gledališče prešlo v nove roke in je lastnik odpovedal kolektivno pogodbo, pri čemier ga je sodišče podprlo. Kampanja za brezposelnost ho za varovanje Akron, O. — Kampanja za federalno zavarovanje proti brezposelnosti je dobila nov zamah v tem mestu, ko je tukajšnja tesarska unija sklicala shod, katerega se je udeležilo več tisoč delavcev. Glavni govornik je bil Louis Weinstock, član komite ja Ameriške delavske federacije za brez posel nostjo zavarova nje. Weinstock bo nastopil na sličnih shodih, ki jih sponsorira AI)F, v vseh večjih ameriških industrijskih mestih. njih so stremele za lastno neodvisnostjo. "Treba je nekaj storiti, aH pa vsu zgradba razpade, kajti zares se maje," je pisal Washington. Revoluciji je pretil žalosten konec. Vendarle, ko je skupina (ustnikov predlagala Washing-tonu, naj se proglasi za kralja, je on ogorčeno odbil. Federalna ustava, ki naj poveže narod trinajstih držav, se je le počasi u-stvarjala. Bila je končno spre-jetu meseca julija 1788, skoraj osem let po podaji Cornwallisa, u katerim se je dejansko vojskovanje končalo. V soglasju z novo ustavo je bil Washington Iz-voljon za prvega predsednika in ustoličen v Now Yorku dne 30. aprila 1789, Ta dan je označen za začetek narodnega razvoja Združenih držav. Držav v novi zvezi je bilo trinajst In skupnogu prebivalstva je bilo manj ko štiri milijone. Štiri petine belega prebivalstva so bile angleškega Izvora, vendar le je bilo precej razlik tfede političnih načel in ustanov v po-smaeznih kolonijah. V državah Massachusetts in Connecticut je še vedno prevladoval purltani lem, dasi j»- verska nestrpnost te precej popustila. ' Virginlja je bila dežela veleposestev in ta država Meg štirih drugih na Jugu Je še rabila sužnje na svojih plantažah. V PenniylvanlJ so nemški naseljenci tvorili tre tino prebivalstva in ang|e!k kvakerji drugI tretlno. Bilo Je ljubosumnosti med novimi drža vami, nekdanjimi kolonijami in vse so bile nezaupne napram o srednji federalni oblasti. ' Tudi med voditelji revolucije je bilo mnogo nesoglasja, kako financ, zlasti v soglasju s načrti Hamiltona. Na drugi strani je Jeffersonova stranka uspela i vpisan jeni prvih deset amend-mentov v ameriško ustavo, ki zagotavljajo versko in politično svobodo in pravice držav. Tekom svoje druge admlni-rtracije je George Washington izgradil načela ameriške zunanje politike, ki se oslanjajo na "prostost od zavotljajočih zavezništev" z evropskimi silami, tedaj v stalnem vojskovanju med seboj. Vzllc silnim agitacijam in basnim kritikam ni dovolil, du bi se mlada republika zapletlo v drugo vojno, In jo skal rešitev spornih vpraianj potom mednarodnih i>ogajanj. Ko je Washington odklonil, da bi bil tretlč izvoljen in Je spisal znano "poslovilno adre-so", Je bila vlada republike na lirdnih nogah. Sicer se Jo začelo organiziranje političnih strank In Je bilo mnogo strankarskih prepirov, vendarle ni bilo več nevarnosti, da bi dežela zapadla v kaos in nered, kakršen je obstajal, ko je Washington postal predsednik. Po osmih letih predsednlko-vanja se je Washington umaknil Mount Vernon v.VirglnIJi, da živi kot priprostl posestnik v miru. Tri leta kasneje Je tam umrl v starosti 00 let. FLIS. Odrski delavci se orgsnizirsjo New York. — Nova unija, Theater ¿k Amusement Employes Union, vodi uspešno kampanjo za priznanje. Lastniki dyanaj-stih večjih gledališč so te podpisali pogodbo z unijo, tem pu bodo sledili drugI, da se izognejo stavki. ograd. Do < pel i pa «o tudi za- skega razreda v Jugoslaviji. O-t»nik avstrijske socialne de- «novno načelo je: odprava kapi-»kra^.. dr. fanner, zaatopnr- talističnega gospodarskega re-la madžarske m cialno-demekra- 'n velike zaf^bne lastnine t« r "t ran k c Payer in Buchin- povezanje vsega gospodarstva v r, zastopnika češke socialne velike javne zadruge, na prin-mokracije dr. Winter in clP" socializacije. Stranka mc-*>ut. II. internacionalo bi mo- ra biti marksistična. Nosilec no-I tastopati dr. Adler, ki pa je fveKa družabnega reda bo dehV-Gn*':!. da > zaradi dogodkov ski razrrd, zato to strankin ka-Franciji za M ^r jOmI zaradi franco- organizirati ljudske množice rs « vladr.j' kr"z»' zadržan. Tako hoj za delavsko zakonodajo, za 1 inti-rnaeionalo zastopala politično demokracijo ir za unl ''."r Winter. čenje fašizma. Zelo je g')V >rn?k ^ • V vršil v veliki poudarjal tisti del programa. •■■v ke zbornice. O- govori o organiziranju na7rtne-dr. Topalovič s krut- M gospodarstva; ta gtnpodar- j r m. nato »e bilo ¡z-'*kl program morajo sestaviti "d-Hstvo* kongresa, gospodarski državni orjuni ir s. Petejan o l.iorgani svobodno Izvoljenih za-«tsnovimo soci- stopnikov producentov in konzu no stranko? Ne- mentov. Predpogoj za izvajan-F»< n»' razmere, ki k načrtnega gospodarstva je f ........... ic*h» socializacija denarnih zavodov in velikih industrijskih ter tr govskih podjetij. V zvezi s tem je nujno potrebno razpirati notranje posojilo v višini najmanj 2 milijardi dinarjev za izvedbo javnih del in poživitev gospodarstva. Ns ta način bi bilo mogoče v razmeroms kratkem času odpraviti brezposelnost. O polit Ičnih in uatsvnih vpraAa-ajit. je govoril Jovo Jsk*if Iz Sarajeva. Poudarjal je, da je delav- »čne razmere, ki januarjem 1929, »di !>oja med fe-"'ntralizmom. So-»e ja se toga boja "vala, ker od-l7' m in prav ta-•m. Meščanske " U-m bojem za-diktature. ki je « (»ravice in tudi drugimi tudi tr*ti<*no. Kasto-r»olka. I* naklon-' J a mednarodne- ZAHVALA Milwaukee. Wis.—Najpresrč-nejšo zahvalo izrekava vsem najinim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, ki so nama ob priliki najine 25-letnice zakon skega življenja priredili inečenje "Surprise Party" dne ft. feb. 1934. Dalje iskrena hvala I vs*m darovalcem cvetlic in dru-! kih darov v| ki ste pripomogli, ds je bila zi bsva izvrstna in isipolna. Videla, da imava toliko Iskrenih druž., prijateljev, ki so se potrudili, mr. IIH^I U*r naju re* veselo presenetili, var, mr. In mr*. Fr KVr se |>a nama radi prevelikega J. Zajec, mr. In mr prfscm^čenja ' ni bilo mogoče m r. pcase- ¡vsem na licu mesta zahvalili, se mrs.| tem potom najprlar^neje zahva- Kuban. mr liva vsem in sicer: Mr. in mrs. lin mrs. F M. Reberirišek, mr. In mr*. J.ifnr, In mr*. J.-Musar In druž., Kokotec, mr*. J. Hresk-Zajef, mr. I I, Zajec, n mrs. F, Krmenc, mr. in J. Rsehun, mr. In mrs. L in mra. J. Msrn, mr aicem cveiuc in uru-.«. ............... --- ----- kat<-ri*ib<»di obliki in J»ger, mr. in mrs. J Cerar, mr. Messrich, mr ___J. im lailsa VM« atl m r« A Butcher, mr. In mrs. g»"«h In dru> mr*. A Ferk Butcher, mr. mr. In mra. A, mrs. g**h in dru Juvan, iTomlftšek, mi In mr*. I II^H Tcrškun, mr*. A. mr In mrs. A. Magls-,rriri Težko nams je izraziti najin« mr. in mr*. J «epson, mr. In mrs F. Itanrel, mr. W. Tesch, mr. W. 1'olskov-xkl, mr. in mr*. Cslkn In mr. F. Molj. Ako sva slučajno ksko ime jk»-motoma Izpustila, naj nama prizadeti oprosti. Končno vsem KrageJ, mr«. V Msci, skupaj še enkrat najprfar^nejša mrs. J liehner, mi"» M j hvala! IVsIlte prepričani, ds na- ma ta dan ostani f trsjn««m spominu, In du se vsa l»odeva hvaležno spomlnjsTs, ter »»*tajavs vaša prijatelja. Frank in Alojzi* Ja Jsgftf, 2«h 17 H». K, K Ave., —(Adv.), in mrs. A Fran* mr. in mrs. Ig. in mrs A. l-rnko, Podrlžnik, mr. in k. mr. W. Hholtz. FSOISIXSt tyfff'l I "Vse je tako — tako jasno", je nadaljevala. "Se nikoli nisem vsega videla tako jaano. Pa saj je vseeno. Tako vaeeno ... Ničesar ne morem čutiti, razen, da me ige . . , rum morda, ki ate mi ga dali — toda še nikoli nisem bila tako živa .. . tako biatra in živa in vsega se zavedajoča ... vas in to sobe. Rada bi ostala tu za vedno. Upam, da zdravnika nikoli ne bo. Z ničimer mi ne more pomagati Sploh pa ne maram, da bi mi pomagal. Rekel vam je, da mi dajte ruma; drugega ne potrebujem. Vse je v redu. Vse je jaano ... in dobro." Dal sem ji še ruma. Komaj se je le dvignila, da bi ga popila. Moral sem ji držati kozarec. "Dobri ste z menoj", je povzela Čez trenutek. "Rum je dober. Nikoli prej ae nisem počutila tako dobro. Ne morem se premakniti, todaj kaj zato. Upam, da ml ne boste zamerili, če ostanem malo pri vas. Moje telo . . . kaj naj bi. Štiri može sem imela — -prodrli so vame »n sedem otrok sem jim rodila. Štiri in sedem . . . ¿tiri in sedem", je ponovila. "Štiri in sedem . . gole številke. "Ena, dve, tri, štiri . . . ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem. Številke." Obšlo me je nekaj čudnega, skoro groznega. Stopil aem k telefonu, da bi priklical zdravnika, pa nisem mogel dobiti zveze. Odložil sem slušalko in ker nisem vedel, kaj sedaj, sem iz zadrege položil ploščo na gramofon. Bila je vesela hrvaška narodna pesem. Tanasička jo je poslušala z odprtimi očmi, ne da bi ae ganila. Zaradi godbe je bilo vse le še bolj nenavadno in grozotno, vendar aem pustil, da se je plošča iztekla. "To je bilo pa lepo", je menila. "Komaj sem slišala ... od daleč nekje." Zopet sem sedel k divanu. Govorila je dalje; zdravnik ae Je mudil in preden je prišel, mi je pripovedovala o svojem življenju v Ameriki — dejatva, gola suha dejstva brez vsake čuvatvene primesi. "Ali me morete slišati?" se je naenkrat prekinila. "Saj komaj slišim samo sebe. Kako čudno." Glas ji je bil medel, toda v tišini, ki je bila v sobi, sem Jo razumel brez napora. Za marsikatero dejatvo te zgodb« sem vedel že «prej, za nekatera druga sem zvedel pozneje od ljudi, ki so jo poznali; večino pa mi jih je povedala sama. III Pred sedemindvajsetimi leti je bila v stari domovini zaljubljena v mladega moža, ki mu je bilo Ime Mato. Bila sta revna kmetiška otroka iz iste vaai. Mato je šel v Ameriko, da bi si prislužil nekaj denarja in ae čez dve leti vrnil na Hrvaško, kjer bi ai kupil košček sveta, si sezidal hišo in ae poročil. Mila — tako ji je bilo ime — ga je čakala. Toda okoli leta 1900. je bila v Ameriki dolga gospodarska kriza in Mato je zaslužil komaj malo več, kot je potreboval, da je dušo pridržal v telesu. Delal je v rudnikih. Odšel je v Idaho in našel delo v rudnikih. Hrepenel je po njej, ona je hrepenela po njem. Minili sta dve leti. Dopisovala sta si. Potem ji je poslal denarja, da bi prišla k njemu, in prišla je. Mila je prišla v Idaho prav takrat, ko je izbruhnila dolgotrajna stavka v rudarskem okrožju* Coeur d'A lene v drugi polovici leta 1900., ko je bila ustanovljena Zapadna zveza rudarjev. Vnela se je zagrizena borba med rudarji In lastniki rudnikov. Na obeh atraneh je bilo v odprtem boju ali skrivoma postreljenih mnogo ljudi. Prišlo je do pogostih spopa- dov med organiziranimi skupinami delavcev, rudniškimi stražami in vojaštvom. Mato se je poročil z Milo. Teden nato so našli njega in še dva druga delavca mrtva v nekem breznu. Rudarska zveza jih je pokopala. Bili so junaki; ubili so jih "rudniški puškar-ji". e * Mesec dni pozneje jo je zasnubil neki Srb po imenu Dušan. Vdala se mu je. Bil je dober z njo in z Matovim otrokom, ko se je rodil. On je delal v rudniku, ona je imela na stanovanju in hrani aamake rudarje in je seveda vsako leto povila otroka. Štiri otroke Je rodila Dušanu; potem ae je podsul rov in dva tedna pozneje so ga a petimi drugimi izkopali mrtvega iz rova. Poročila ae je tretjič. On je bil Dalmatinec; ime mu je bilo Ivan. Bil je izobražen človek, preizobražen; toda razumen delavec, ki je plamtel od ogorčenosti do razmer, v katerih si je z drugimi, ki so bili v istih razmerah, služil kruh v Ameriki. Bral je mnogo knjig in časopisov ter pripravil še Milo do tega, da jih je brala. V atari domovini je hodil v mestno šolo. Živahno je deloval kot radikalen levičar. Angleščina mu je tekla gladko in gčesto je govoril na delavskih shodih. Ker pa je bil agitator in razredno zaveden delavec, je imel pri Iskanju dela pogosto težave in neprilike; če je delo našel, je redko ostal pri njem. Daleč naokoli je bil zapisan na črni listi. Družina je bila prisiljena, seliti se iz kraja v kraj. Iz Idaha ao se napotili v Nevado. Tam sta dva Dušanova otroka umrla za Škrlatinko. Rudniški zdravnik se ni zmenil za njuno bolezen, toliko pa družina ni zmogla, da bi bila poslala po dobrega zdravnika v Reno. Z Ivanom je imela Mila dva otroka. Dober je bil z njo in z otroci, toda zakonsko življenje z njim je bilo zanjo huda preskušnja. Kakor hitro je rudniško vodstvo izvedelo, da je I. D. S.-ovskl agitator, ga je odpustilo. Iz Nevade so odšli v Arizono. Ivan je dobil delo v rudniku pri Bisbeeju. Mila ga je prosila, naj nekoliko priduši svoje levičaratvo, in on se je vdal njeni prošnji. Toda nenehljivo je čital, študiral in premišljal. Marsikatero noč ni mogel spati, ker je premišljal o krivicah industrijskega sistema. Potem je radikalizmu nenadoma obrnil hrbet. Oči vidno je prišel do zaključka, da ao socializem, I. D. S.-ovstvo in vsi podobni organizirani pokreti prazni in brezpomembni. Prelevil ae je v skrajnega individualista. Cital je Tolstega in proučava! njegovo življenje. Zate-lebal se je v Tolstega in v njegov nauk o ne-upiranju In Indivldualizmu. Tudi Mili je dajal brati vsa mojstrova dela. Potem se je namenil, umekniti se z vso družino iz zlobnega aveta in živeti "preprosto življenje", povrniti se k naravi "v divjino", daleč proč od pokvarjenosti industriallzma in mezdnega suženjstva. Povedal jim je, da jih bo popeljal nekam v gore in tam skrbel za njihovo preživljanje s tem, kar bo nudila narava. Posluževali se ne bodo nobenega tovarniškega proizvoda, ker bi to pomenilo, pospeševati še nadalje strašno suženjstvo milijonov ljudi, izmed katerih se' marsikdo niti ne zaveda, da je suženj. Ivan je trdil, da bi vsak razumen človek moral storiti lato; nato bi bilo konec vsega zlega v življenju Amerike. Tvorniški sistem mora prenehati. Ljudje se morajo vrniti k preprostemu življenju. Tolstoj ima prav. __(DaUs prihodnjič.) Zapiski političnega kazajas«« «Italiji Za Prosveto napisal Peter žele (Nadaljevanje.) Kaznjenci čutijo vsa tn malenkostna izzivanja in šikiunc. V srcih se jim dviga odpor in ml-sel, celo prepričanje, da so u-n i form i ran l ljudje njihovi sovražniki. Zato jih sovražijo iz vse duše. Pokorijo se. ker se rte morejo ustavljati sili; vsak upor bi bil zaman. Podlegli Id mu. Ker Je človek pred vsem sebične!, skrbi, da mu življenje poteka čim ugodnejše in puzi, da njegova in drugih ljudi dejanja, kakor tudi zunanji dogodki ne delajo zaprek njegovemu rednemu življenju. Zato tudi jetnik gleda, da se njegovo sicer neznosno življenje čim ugodnejše razvija. Marsikateri si poniuga na ta način, da ovaja svoje tovariše. Tako si pridobi naklonjenost med pazniki In pri vod* stvu ter uživa raine drug«' u-godnostl. Uprava gs za|toali pri hišnih delih/ mu dovoli večkratno pismeno občevanj«* a svojci, včasih pa ga celo priporoči višjim oblastem za pomiloščenje. Jetniki prezirajo vohune in ovaduhe. vrttdar Jih trpijo v «\oji »r*dl. Redkokdaj m- pripeti, da' je ovaduh tepen In še takrat se j večln«»ma obravnavajo činto o-1 •ebne zadeve. Smatrajo Jih kot propalice njihovega razreda. kljub temu vzdržujejo stike z njimi. Drugi klečeplazijo In se uklan-jajo pred poveljnikom In njegovimi priganjačl, pa niso vseeno tako nizko padli kot prvi. Ti navadno vzbujajo pomilovanje in rahlo zaničevanje med ostalimi "pravimi" arestantl, kot se na-zivajo sami. Ti poslednji tvorijo skupino ljudi, ki sicer priznavajo disciplino in se ji uklanjajo. dokler n« presega mej, ki jih določa zakon in kaznilniški pravilnik. Vsaka zloraba hišnega reda jim je «operna In jih razburja. Ugovarjajo ji z lx»sedo In večkrat tudi s silo. Take zadeve navadno končajo slabo zanje. Peljejo Jih v temnico, pa to jih ne upla-ši, drugič bodo nastopili ravno tako. Te vrste kaznjencev je le majhno število in često so ti ljudje nekoliko Izobraženejši od drugih. Zavedajo se dobro človeškega dostojanstva pa tudi svojega zločina. Dobro vedo, da so kazen zaslužili In se njeni izvršitvi ne upirajo. Nočejo pa nikakor priznati ali dopustiti, da hI ae jim ta kazen poostrila laven ali celo proti zakonu. Med seboj Jetniki ne čutijo tisto vzajemnosti in braUtva. ki bi se lahko domnevalo, da vlada med ljudmi, kateri žive val enako življenje in prenašajo isto trpljenje In miike. Vsak akrfei k •ase. Tu pa tam ae idruftita dva olja rojaka in pomagata e-den drugemu, a to «o bol j mik I slučaji. Se največje vzajemno pojmom a nje sem opazil med južnjakl, pa to j« več navidez no kot pa resnično. Kaznjenec, ki je podaril svojemu drugu kakšno malenkost, pričakuje in upa, da mu bode isti povrnil v večji meri. Le a tem namenom mu da. Časih mu ne more odreči usluge radi ljudi v domačem kraju, katere njegov tovariš lahko obveati pismeno a- II ko se vrne v svobodno življenja. Omenil sem že poprej, da »ta Corrí in njegov rojak jedla aku-paj. Vsak večer mi je Corri tožil, da rojak manj troŠI kot on in zia oatanek, da si piše vino. Ko je zi' Domenleo odšel, ae je Corri pridružil Turincu^krvosram-niku, pa tudi z njim ni bil zado-voljen. Sedaj moram poslušati tožbe od obeh strani. Rekel aem jima, naj vsak zase použljeta svi\j jedeft. pa bo v redu. Ne moreta se odločiti, ker obadva u-pata, da bo drugi popustil v korist prvega. Jetnikom je dovoljeno dobivati llenar od svojcev in ga potrošiti za nakup dodatnih žkil in tobaka. Malo pa jih j», ki bi imeli svojce toliko premožne, da bi jim pošiljali denarna sredstva v je-čo. Zato se je raevilo y ječi prm. vo oderuštvo s prekupčevanjem in zamenjavanjem živ» za tobak in nasprotno. TUti. ki nimajo denarja, pa pušijo in žvečijo t«-bak. izročajo živila onemu, ki jim ga lahko preskrbi. Navadno pa kupčija ni neposredna, vmes je najmanj po eden posrrMovslec, *e večkrat pa kar dva ali eelo trije Seveda morajo sa«lnftlti tudi posredovalci in cena tobaku ae dvigne na dvakratno, trikratno njegovo vrednost. Tudi Janez Je hud "čikar". Ii ce mu je vedno nabreklo. Odkar sem tu, mu kupujem cigare, da ga ne izkoriščajo drugi. Ali noče jih eprejeti v dar za nobeno ¿eno, včasih se prav kregava radi tega, konečno pa mi le vsili kalkšno jajce in moram ga vzeti, drugače mi ga zažene v hrbet, kar se je že parkrat zgodilo. Skušam mu povrniti na kak drugačen način, pa se mi le redko-krat posreči. Preveč je oprezen in altrulstičen. — Vsak Čentezim, ki ga dobite e>d doma, stane vašo ženo bogve koliko truda in vi ne smete razpolagati z njim kot s tistim novcem, ki bi ga sami zaslužili. Pa tudi vi ste bolj potrebni kakor pa jaz. Zato dovolite, da vam veaj nekoliko povrnem kar mi storite dobrega. Tako mi je prigovarjal in ves trud je bil zaman, da bi ga prepričal. Kmalu po mojem prihodu pa je tudi meni primanjkalo denarja in ostala sva obadva brez zdravilnega zelišča. Naprosi) sem Bagonghija, naj mi preskrbi par zavitkov v zameno za jajca, kar mi je obljubil. On pozna bolj posamezne osebe, jetlnilee iz celega zavoda, in njih udejebvo-vanje v tovrstni kupčiji. Isti večer se mi je približal neki dosmrtnik, Tozzi po imenu, in mi ponudil zavitek tobaka na posodo. Njegova ponudba je zvenela nekam boječe. — Bagongbi mi je rekel, da nimate tobaka, če želite vam ga lahko posodim do jutri Ko vam ga prinese B&gonghi, mi ga bo-dete vrnili. Vzel sem zavitek in se mu zahvalil. Izročil sem ga Janezu, ki si je takoj napolnil usta. Cikal je in žvečil kakšno minuto, di! Bodi tiho! Par minut je trajal ta prizor, a meni ae je zdela cela večnost. K sreči je pritekel Tozzi, ga dvignil od zadaj v zrak in ga odnesel na njegov prostor. Pozvonilo je in nastala je tišina. V nočnem miru sem premišljeval o mojem početju. Navadno ne kolnem in ne psujem, le kadar sem močno razkačen, mi uide kakšna kletvica. Sedaj pa sem se toliko spozabil, da sem užalil človeka v njegovem najsvetejšem čustvu: v ljubezni do matere. Kdo ve, kakšna in kaj je bila njegova mati? In če bi bila najslabša, najbolj pokvarjena ženska na svetu, nimam nikake pravice obsojati jo. Po» mislil sem, kaj me je privedlo do tega izbruha. Res je, Bagonghi me je hotel prevarati in ko se mu ni posrečilo, odvaliti krivdo od Propalice je! Toda, ali je samo on kriv, da je danes na najnižji Stopnji človečke družbe? Niso morda krive razmere, ki vladajo danes svetu in človeštvu, da se množijo oni, ki jih smatra človeška družba kot izmečke in zavržene ? Okolica in razmere, v katerih človek živi, vplivajo na razvoj njegovega življenja in delovanja. Tu mi prihaja rešilna misel. Tudi jaz nisem sam krfv, da sem zašel tako daleč. To je vpliv o-koliee, v kateri životarim že četrto leto, vpliv razmer, ki nas tiščijo k tlom, v blato. Ali če bi bil dovolj močan, če bi imel bolj trdno voljo, bd vseeno vzdržal. Tako pa se je vzbudila zver v meni in planila na dan. S takimi mislimi sem proti jutru zadremal. Stanovalci naše sobe »o se deloma premen jal i. Salvatore je odšel v norišnico. Po tistem večeru, ko se je tako 'epo spominjal svojega rodnega kraja, je postal nestrpen. Zaželel si je spremembe. Da bi le odšel v drugi kraj, pa bi se počutil bolje. Saj je v vseh kaznilnicah enako, povsod je ista disciplina in strogost, povsod je slaba oekrba in nesnaga je povsod velika, ali jetniku le poprej minejo leta, če premenja večkrat družbo in hišo. Kaznjenec se kaj hitTo naveliča nekega kraja in vedno ietih obrazov, zato skuša na vse načine doseči premestitev. Pričetflooma moleduje in prosi poveljnika, naj ga pošlje drugam. "V tem kraju namreč ne-ugaja podnebje in trpi na zdravju in se počuti vedno slabše". Ko pa prošnje nič ne koristijo, prične groziti in nagajati, kar mu pomaga, da postane ataJni gost temnice. Konečno ga pošljejo v težjo ječo (caaa di rigo-re). Tu ostane po par mesecev, nakar odide v drugo kaznilnico. V prejšnjo, iz kateri »lan, ae ne vrne več. Nf». J obiščejo nekateri a/ ' kaznilnice v državi. Nekaterim pa je ¡^ niška norišnica. Tam stost V primeri z druiriS nilnicami. Jetnik lahW kar se mu poljubi, da U M silen. Vai ga puste v mJ1 zniki se niti ne zmeS Hrana je primeroma dob« bave ne manjka. Jetn* J gra kitaro ali gosli, pi*/ in skače, kolikor se mu J, -Neki Toskanec, kaznZ trideset let ječe, mi je J! koč: ^ — Vidite, star sedeti še devetnajst l«t k ste, kaj pomeni devetnaj, ječe staremu človeku' g, ničesar drugega. Vem, da moral umreti v ječi. Teh j» ki jih bom še mogoč* ^ hočem preživeti po motnoi bro. Zato nameravam "zm V norišnici je življenje fe ko znosno, če ni ravno nrii Tja pojdem. ™ Tudi Salvatore je ba mnenja. Ko je uvide!, d« * (šnjami ne bo dosegel rriče« lepo "zblaznel". Podnevi j fiober in miren, se ratunil j« aih. Ponoči pa se je skrM posteljo in ko so nas prifc pazniki preštevat, je ponavl •strahu vedno iste besede: me hočejo. Zdravnik jn pd nik me hočeta umoriti. ¿J me, prosim vas. Vse svojei ne vam dam, samo poma mi. (Dalja prihodnji;.) Tehten razlog — Zakaj si razdrl svojo ko? Saj si se baje že priprt k poroki. — Saj baš zato sem jo n Z Maričko sva šla pogledi novartje in moja bodoča tal trdila, da je za tri ljudi pt na ŽENITBENA PONUDI Rad bi se seznanil z vdovi vatico ali Slovenko v svrfc nitbe. Žensko v starosti 48 let. Jaz sem samec. Ki veseli, naj piše na naslor M. Mlinac, R. F. D. 4, McDa Pa. (š dobiti Želim žensko za domača hišni Žensko, ki ima rada v 01 otroke, in je srednje stai Plača in drugo po dogovoru» šite za pojasnila na n* VDOVEC, 2667 S. Lawi Ave., Chicago, 111. -(4 W\us Uhvri arrice Hnk—«iS« A. M. to «iM F. H Tat. Hmrrt—n 1711 Consistently Low Prfc« S TA T K S I j Opportf« DnvU Stori, 2d /W 'i NUGA-TONE VAM DA NOVO ZDRAVJE n« arf*** M Jt. »Ml ** NUGA-TONE oj*«* run« » «tatom«, «boljta »p*H, --- . pr«h«vnar* liitmi In odvajanj« nvoi m ti 11 nem In tlvtiMtn «nt«««. *J '» odporno «Ito. Pom«g« UM 0*1 idr«vila nlao un»«la In dobmta <*» ■< r par dnoh uporabo. NUOA-TONK m prodaja » Paalto. da dobito pravi NUGA TOHI * JomlJIt« n« dom ««ti I TISKARNA S.N.P.J SPIUUEMA VSA v tiskarsko obrt »padajoča deb Tiska vabila za veselice In shode, vlzitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovanskem, hrvit* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku i» « vodstvo tiskarne apelira na 8. n. p. j„ da tiskovine narof a v svoji tiskarni CLANfl* Vsa pojasnila C«m daj« fáitiu tiskan« rmu po S. N. P. J. PRINTER^ 2*57-51 So. Lawnéala Aveaat