27. številka. Ljubljana, v petek 3. febrnvarja XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti projeman za a vs t r i j sk o-oge rske dežele za vse leto 1(5 gld., za pol leta H jdd.. za »Strt 1. ta 4 glČL _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta .'< gld. .SO kr.. za jeden mesec 1 sld. tO kr Za pošiljanje na dom računa se po in kr. za mesce, po .so kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmnna hiši ^Gledališka Btolbft". D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo k seji izvenrednega občnega zbora Ornitra »Narodni doni v Ljubljani" dne 5. febiuvarja 1882 ob 10. uri dopoludne v dvorani narodne čitalnice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Začasnega predsednika poročilo. 2. Volitev predsednika. 3. Volitev 12 udov upravnega odbora. 4. Volitev 5 udov pregledovalnega odseka. 5. Predlogi društvenikov. Začasni odbor društva Narodni dom v Ljubljani". Odgovor justičnega ministra na interpelacijo Tauffererjevo. Justični minister dr. Pražak je v seji 31. janu-varja odgovoril na znano interpelacijo Ta-jffererjevo tako-le: .Poslanec baron Taufferer in drugovi so v seji dne 30. novembra stavili do mene interpelacijo zaradi justično-ministerske določbe, katera se je izdala o v Kranjskej in Štajerskej v deželi navadnem jeziku na dotične sodnije ter mi stavili naslednja vprašanja: „1. Iz katerih uzrokov in v kako smer je nj. ekBcelenca gori omenjeno določbo izdala. 2. Ali je nj. ekscelenci znano, kako pomembo je ta določba dobila v slovenskih krogih in kako zelo se v to vporublja, da Bti v strankarskih listih veljava sodnikov zmanjšuje, se ueiuvisnost sodnikov napada in pod kopava avtoriteta sodnih dvorov". Visoka zbornica ne bode od mene zahtevala, da bi obzirnim, stavljenim vprašanjem predstoječim premišljevanjem sledil. Jedne točke vender, ki je tako rekoč središče vseh teh premišljevanj, ne morem pustiti iz govora: Jaz mislim v 10. odstavku omenjeno trditev, „da justični minister nijma pravice na noben način na tek pravosodja vplivati". Te trditve kot resnične ne morem priznati. Sodnije in osobito tudi nadsodnije. so glede teka pravosodja po določilih §. 90 in 92 zakona od 3. maja 1853. drž. zakonika št. 81 izrecno postavljene pod nadzorstvo justičnega ministra. Ta nudzorovalna pravica in nadzorovalna dolžnost nij bila po nobenem pozuejšem zakonu odpravljena ali omejena, je z nezavisnostjo sodrujske judikature, svobodo ip samostojnostjo sodnikovega prepričanja in sodnikovega votuma prav dobro združ Ijiva in po zakonu od 21. maja 18(>8, drž. zak. št. 4G v §. 42 k izpeljavanju temeljnih drž. zakonov s sod-nikovej oblasti izrecno bila zajamčena. Justični minister ima torej pravico, da, to pripada njegovim najimenitnejšim dolžnostim, da tek pravosodja nadzoruje tam, kjer se nahajajo zakasnila, nerednosti, zmotnjave — vsakako ne na judikaturo in posamične slučaje, a glede pravosodja v obče — uče, naka-zovaje, spodbujevaje ali grajaje vpliva. (Dobro! Dobro!). Po tej splošnej opazki prestopam k odgovoru na stavljena vprašanja. Visoka zbornica se še spomina iz interpelacije poslanca Schneida in drugov in mojega odgovora nanjo dne 1. aprila 1881, da je namreč okrajna sodnija v Kamniku v Vojvodini Kranjskej v tožbi zaradi motenja posesti izdala strankam slovensk odlok, da je c. kr. nadsodnija v Gradci kot rekurzna instanca, ne da bi se bila spustila v mentum te določbe, ta odlok kasirala in okrajnej sodniji naložila, naj odlok sestavi v nemškem jeziku in ga uroči, o> je naposled c. kr. najvišji sodni dvor to odločbo nadsodnije potrdil. Nadrfodnija v (iradei je za dobro spoznala, da je prepis te določbe c. kr. najvišjega sodnega dvora in nje utemeljitve VBem Bodnijam v Vojvodini Kranjskej in Štajerskej poslala. To ravimnje graske nadsodnije — in to naj se dobro pomni — nij bilo akt judikature, marveč od nadsodnije kot nadzoro-valne oblastnije v svojem administrativnem delokrogu storjena določba. Omenil sem liže v svojem odgovoru na interpelacijo dne 1. aprila m. 1. mogočih vplivanj te določbe tudi na prakso sodnij in istinito so se ta kmalu pokazala. Pri nekej kranjskej sodniji odbila se je namreč v avgustu m. I. slovenski pisana tožba a limine z utemelitviio, da tožba po §. 13 obč. sod. reda in po določbi najvišjega sodišča od 15. febru-varja 1881 nij pisana v nemškem v deželi navadnem jeziku. Pa okrajna sodnija je na poziv, naj se o tem opraviči, odgovorila, da je, odkar se je izdala določba nadsodnije in se objavila, vse v slovenščini pisane tožoe z jednako utemelitvijo odbila. (Čujte čujte! na desnej.) Moglo se nij dalje več dvojiti, da ta okrajna sodnija vsled določene intimacije nadsod-nijske določbe tej normativno, čez pojedin .slučaj se raztezajočo pomembo pridevlje in svojim lastnim odločbam jo kot podlago jemlje. Da bi se tej po ad-ministrativnej določbi nadsodnije prouzročenej pravnej zmotnjavi v okom prišlo in se lehko možna jednako napačna razumstva uadsodnijske določbe pri drugih okrajnih sodni,ah preprečila, čutil sem dolžnost, da sem izdal z določbo od 6. oktobra 1881 poučenje. (Dobro, dobro! na desnici.) Dozvoljujem si, vi^okej LISTEK. IT ©V. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.; Prva 1*11 (Dalje.) X. Neždanov je vstal, hoteč mu nasproti iti; Mar-kelov pak je pristopil brez pozdrava k njemu in ga vprašal, je li on Aleksej Dimitrič Neždanov, dijak petrogradskega vseučilišča ? „Da, to sem jaz," odgovoril je Neždanov. Zdaj potegnil je Markelov iz svojega žepa raz-pečateno pismo. „Od Vasilija Nikolajiča," rekel je pazljivo in tiho. Neždanov prečital je pismo. Bilo je to nekakšna okrožnica, v katerej se je nje izročitelj, Sergej Markelov, kot .jeden naših" predstavil; nadalje govorilo se je tu o potrebi vkupnega delovanja in o načrtu, kako naj se to vrši. List pisan je bil mej drugimi tudi Neždanovu kot zanesljivemu človeku. Neždanov segel je Markelovu v roko, ga prosil, da sede ter to tudi sam storil. Markelov užgal si je cigareto in Neždanov isto tako. „Ali ste uže priliko imeli se s tem ali onim tukajšnjih kmetov seznaniti," vprašal je naposled Markelov. „Ne, do zdaj še ne." »Kako dolgo ste pa uže prav za prav tu?a „Dva tedna." „In .... imate li mnogo dela?" „Nič preveč." Markelov se je nekoliko srdito nakašljal. „Iim ! Narod je tu jako zaostal," začel je zopet Markelov; „strašno je neveden. Treba ga poučevati. Tudi je vrlo siromašen — a nikogar nij tu, ki bi mu uzroke tega siromaštva raztolmačil." „Prejšnjim kmetom vašega svaka se ne godi ravno slabo, vsaj kolikor sem jaz videti mogel," dejal je Neždanov. „Moj svak je premetena glava; on zna ljudi — slepariti. Tukajšnjim kmetom se res ravno slabo ne godi, a to zavoljo tega ne, ker ima on tvornico. A tu je kraj, kjer treba delati! To je kot kakšno mravljišče! — Ali imate kaj knjig seboj?" „Da — toda le malo." „Jaz vam jih pošljem. Kako da nijste, pri-šedši semkaj, na to mislili ?" Neždanov nij ničesar odgovoril, a Markelov je tudi utihnil in tabačen dim skozi nos spuščal. ..Kako prort človek je ta Kolomejcev," rekel je najedenkrat Markelov. „Pri obedu obšla me je misel vstati in temu gospodu nesramno hzijognoinijo malo pogladiti drugim v svarilo. O pmvem času palo mi je pa še na pamet, da zdaj še nij prava prilika bedakom zavoljo njihovih neumnih govorov glave mehčati; zdaj je čas, da jih zaviramo, da kakšne bedarije ne narede." Neždanov prikimal je z glavo. — Markelov upa lil si je drugo cigareto. „Mej vsemi posli je samo jeden, ki kaj vredi," začel je aopet Markelov; „to nij vaš sluga Ivan, ta nij nič, nego Ciril, ki je pri buftetu. (Ta Ciril bil je velik pijanec.) Samo tega ne izpustite iz rok. Prebrisana glava — toda zdaj ne smemo preveč izbirljivi biti! — Kako se vam moja sestra dopada?" dodal je najedenkrat, ter povzdignil glavo in svoje rumene oči srpo v Neždanova uprl. „Ona je vender še nekoliko bolj premetena nego moj gospod svak. Kaj mislite o njej V" aKaj bi mislil V Ona je jako prijetna in ljubezniva ter vrhu tega res uprav krasna." „Hm! Kako nežno se vi petrogradski gospo-diči izrezujete . . . Jaz se kar čudim ! — No, in kako se vam ..." stavka nij završil, nego čelo srdito nagrbančil, a obraz postal mu je ves črn. zbornici jo objaviti, ker v interpelaciji nij s potrebno natančnostjo citirana. S to določbo se nikakor nij poseglo t judi-katuro, za bodočnost se le na obstoječe zakone in določbe pokazalo, in če me gospodje interpelantje vprašajo po uzroku in smeri te določbe, morem jim, uže rečeno ponavljaje, kratko odgovoriti: Da sodnije v gori omenjenih pokrajinah v jednakih slučajih o jeziku pri sodnijah dopuščenem ne odločajo pod pri tiskom po administrativnej določbi n*dsodnijskej pro-uzročeue napačne razumitve pomena in obsega nad-sodnijske določbe, marveč svobodno po obstoječih zakonih in ukazih — mej katere štejem vsakako tudi justično-ministerske določbe od 15. marca 1862, št. 865, od 20. oktobra 1860, št. 1861, iu od 5. septembra 1867, št. 8636. Na drugo mi stavljeno vprašanje imam čast odgovoriti, da so mi posamični omenjeno določbo razmotrivHJoči novinarski Članki slovenskih in nemških strankarskih nov;n vsakako — če tudi ne uradno — znani. V tem oziru morem izreči le svoje obžalovanje, da javni listi, kar se žal! ne godi redko, 8 svojega strankarskega stališča vladnih naredb besede pačijo in v to zlorabijo, da razburjajo narodnosti, kuterih mirno življenje mej seboj vlada, ozirajoč se na pravične in opravičene zahteve, hoče pospe Zevati. (Dobro! na desnici). Za take enuncijacije novinske jaz nikakor ne morem biti odgovoren." (Dobro! Dobro! na desnici). V Ijjubljaiii 3. februvarja. Gospod minister Pražak odgovarjal je v državnega zbora seji dne 31. januvarja interpelaciji barona Tauffererja. Mi tega odgovora nijsmo težko pričakovali, ker gospod minister nas je z voščenim svojim dosedanjim ravnanjem privadil na marsikaj, privadil pa pred vsem na to, da se njegovih odgovorov na nemškutarske interpelacije bolj bojimo, nego veselimo! Taki odgovori gospoda ministra bolehajo na neizrečenej neodločnosti, ter skušajo na jednej strani zadovoljiti nezadovoljno levico, na diugej strani pa pomladiti lice neza.lofoljuej desnici! Končno pa sta nezadovoljni obe, levica in desnica. Tudi zadnji odgovor je tak; iz vsake be-Bede vidi se rokavica, in javno se kaže gospoda ministra tendenca, radovednemu baronu Tauffererju napraviti kolikor mogoče najmenj bolečin. Nekoliko bolj energičen je gospod minister tedaj, kadar govori o slovenskem časopistvu. Ker je gospod baron Taufferer y svojej interpelaciji citiral samo slovenske časopise, citiral predvsem naš list, potem smo opravičeni meniti, da gospoda ministra napadi na časopis tvo v elja jo samo slovenskemu časopistvu in v prvej vrstinašemu listu, Stoprav za nekoliko trenutkov je zopet rekel: „Vi-dim, da imava še o mnogočem govoriti. Tu je pa to nemogoče; vrag naj zna, ako za temi ali onimi vrati kdo ne sluša! Zuate kaj. Denes je sobota, jutri torej malega mojega nečaka ne bodete poučevali ; je-li V ** „Jutri popoludne imam samo malo repeticijo ž njim." ^Repeticijo! Ravno kot v gledališči. To besedo si je gotovo moja ljubezniva sestra izmislila. No, meni je vse jeduo. Ako vam je drago, se koj zdaj peljava ua moje posestvo samo kacih deset vrst od tu oddaljeno. Konji moji so izvrstni, ko veter beže, vi ostanete pri meni čez noč in pred-poludne, a popoludne vas do tretje ure semkaj pripeljem. Hočete-li? »Hočem," mrmral je Neždanov, ki je bil, od* kar je Markelov prišel, ycs razburjen. Neuadejauo približanje Markelovljevo ga je delo v stisko. Čutil je, da je novi njegov znanec samo borniran, a brez dvojbe pošten in značajen mož. Spomiual se je tudi one dogodbe v gozdu in nepričakovanega razjasnenja Marijan inegu. „To je lepo!" dejal je Markelov. „Pripravite se hitro, jaz bodem ukazal, da se konji uprežejo. Saj vam menda ne bode treba slavno gospodo dovoljenja prositi?" v katerega predalih se ministru Pražaku in ujegovej odločnosti nikdar nij pela prevelika slava! Gospod minister obžaluje pred vsem, da javni slovenski listi vladne odločbe navlašč napačno tolmačijo in potem v ta namen zlorabijo, da nacijona-litete, glede katerih visoka vlada želi, da bi mirno jedna tik druge živele, razdražijo! Gospod dr. Pražak patetično pristavi: da za take anuncijacije slovenskih dnevnikov kratkonikar odgovoren nij! Kaj naj napravimo s tem odgovorom! Mestu da bi se najivnej interpelaciji odločno odgovorilo, mestu da bi se gospoda Tauffererja stranki povedalo, kako da ravno ona napravlja s pretiranim nemškutarenjem nemir po slovenskih pokrajinah, mestu vsega tega pa se spuščajo bliskovi z mini-sterskega stola po slovenskem časopistvu, katero je tako nehvaležno, da vzlic ukazu od 6. oktobra 1881 Še vedno zahteva, da bi se slovenskemu jeziku pred uradi dovolile tiste prvotne pravice, katerih pod Taaffejevo vlado, — welche billige und gerechte Anforderungen berücksichtiget — do sedaj še ne uživa! Ali se nam morda res tako dobro godi, da bi si boljšega justičnega ministra od gospoda dr. Pražaka zaželeti ne smeli. Za Boga, ali ne opazi vender vsakdo, kdor gleda tudi samo na jedno oko, da se je slovenščina pod vsakim prejšnjim ministerstvom menj preganjala pred sodnijami, kakor se preganja sedaj. Ali smo kedaj pod liberalnim justičnim ministerstvom doživeli, da so se nam slovenski rekurz i v hišo nazaj pošiljali samo zategadelj, ker bo slovenski! In ali ni j mam o tisto malo j u 81 i C n i h naredb, s katerimi je ravno sedaj slovenščina pred uradi obvarovana pred popolnim poginom, od prejšnjih nemških ministrov? In ali nij vsakemu, ki nosi zdravo pamet sabo, znano, da so se dotične pritožbe naših državnih poslancev poprej, ko so sedeli mej opozicijo, bolj vozir jemale, kakor se to sedaj godi, ko so naši gospodje poslanci jedna najzvestejših podpor sedanje vi a de V In končno, ali imamo od gospoda ministra Pražaka vsaj jedno naredb o, ki bi bila samo površno jednaka naredbi od 15. marca 1862, od 20. oktobra 1 866 in od 5. septembra 1 867? Mi smo bili tako nesrečni, da smo si ukaz od 6. oktobra 1881 razložili v korist rabi slovenskega jezika pred sodnijami, da smo na podlagi tega ukaza sklepali, da ima slovenščina pred sodnijami v slovenskih deželah do pičice toliko pravic, kot nemščina! Denes pa nas je gospod minister „Jaz jim bodem stvar samo prijavil, kajti da bi se jaz odpeljal, a jim tega ne rekel, bi nespodobno bilo." „Bodite brez skrinj; ta posel vam opravim jaz," povzel je brzo Markelov besedo. Ti sede pri kartah in se ne bodo za vašo odsočnost niti zmenili. Moj svak bi rad kazal, kakor da je kakšen velik državnik — a vender ne zna nič druzega, nego se izvrstno kartati. No, prvi ne bi on bil, ki je tem potom obogatel! Torej pripravite se!" Markelov je odšel, a za jedno uro drdral je po ravnej cesti brzo ko veter tarantas, v katerega so bili upreženi trije lisci s spletenimi grivami in repi. Neždanov sedel je poleg svojega novega znanca na velikem usnjenem sedeži sicer starega, a vrlo pripravnega voza, mali, debeli kočijaž pak naganjal je konje z nekakim ptičjim čivkanjem, katero se je vrlo neugodno slišalo. Bilo je uže skoro deset, ko so se odpeljali, ter mimo vasij, gozdov, polj in brezdnov, katere je polumrak kril, uprav leteli: Markelovljevo malo posestvo, Borsenkovo zvano, obsezalo je kakšnih 800 oral sveta, ter dajalo 700 rublje v čistega dohodka. Posestvo oddaljeno od gu-bernijskega mesta samo tri vrste, Sipjaginovo pak sedem. Cesta v Borsenkovo šla je skozi mesto. Nova znanca sta jedva nekoliko besed izpregovorila, ko I sta uže prve, majhne, žalostno izgledajoče hiše, z poučil, da smo ga napačno razumeli, da še celo obdolžil nas je, da smo ta ukaz ponaredili (entstellt) in da smo besede njegove zasukali iz hudobnega namena, da bi razdražili peščico priviligiranih Nemcev, katera gospoduje mej nami! Ukaz od 6. oktobra 1881. bil je pohleven, in le z veliko silo dalo se je nekoliko občnih načel glede rabe slovenščine pred sodnijami sklepati iz njegovega obsega. Mi smo v svojem listu to sklepanje objavili, na kar se je gospod baron Taufferer tako razkačil, da je državni zbor raznenadil s humoristično svojo interpelacijo. Srce in obisti pretresaj o ča komika te interpelacije nij napravila na gospoda ministra ni-kakega vpliva. Vzlic temu, da se je višnjanski gospod baron j.oka^al jurističnim ignorantom, opustil je justični minister v oči bodečo, a ob jednem arogantno revščino dolenjsko-nemškutarske interpelacij* zavrniti z tistim vzvišanim usmiljenjem, o katerem bi bili prejšnji liberalni justični ministeri take nezrele interpolacijske poskuse zavrnili, če bi jih bila ž njimi nadlegovala opozicija! No zdanji gospod minister odgovarjal je baronu Tauffererju z resnostjo, iu odpuščanja ga je prosil, ker slovenski listi ne pišejo tako, kakor bi bilo všeč nemškutar-skej slovenskej kliki iti pa duševnemu vodju te klike, gospodu baronu Tauffererju! Da bi pa gospod baron so čisto potolažil, povedal mu je gospod minister, da tisto malo dobrega, kar so slovenski časopisi sklepali iz ukaza od 1. oktobra 1881. justično ministerstvo nikedar namerovalo nij, in da je hudobno to čas o pi stv o j u s ti čn ega ministra voljo popolnoma napačno tolmačilo! Kaj nam pri teh razmerah od ukaza dato 6. oktobra 1881. še ostane? Nič! In kaj imamo pri tacih okoliščinah od justičnega ministerstva pod vodstvom gospoda dr. Pražaka? Oziraje se na silno tlačenje slovenščine pred sodnijo odgovarjamo lehko z dobro vestjo: nič! Brzojavilo se je nam, da so naši poslanci pogojno zadovoljni bili z odgovorom gospoda justičnega ministra. Dežele slovenske pa bodo s tem odgovorom, katerega jedina naloga je bila potolažiti razkačene živce baronu Tauffererju, brezpogojno nezadovoljne! In prepričani smo, da bodo slovenski zapisniki tudi odslej še vedno zabranjeni, kakor so bili dozdaj! Slovenec v lastnej svojej deželi ne sme slovensko obravnavati pred sodnijo in to pod vlado, welche gerechte und billige Anforderungen berücksichtiget ! Gospod minister Pražak odgovarjal je ravno tako, kakor bi mi po Slovenskem slepi in gluhi bili. Da pa to nijsmo, mora pač raz videt i iz žalostne prikazni, da pod njegovim na pol razpalimi krovi in nepravilnimi okni zapazila; kmalu na to drdral je tarantas po slabem kam ene-nem tlaku gubernijskega mesta. Tarantas hotel se je zdaj na to, zdaj na ono stran zvrniti, a na de-snej in levej vrstile so se nepraktično v dve nadstropji zidane, kamenene hiše trgovcev z visocimi vrhi, cerkve s stolpi in gostilne najnižje vrste. Bilo je v sobotino noč; ceste bile so uže prazne — a v gostilnah in žganjarijah so se ljudje še ruvali. Hripava grla tulila so razne pesni in žalostni glasovi harmonik so se slišali do ceste, a is odprtih vrat smrdelo je po žganji, da je bilo groza. Skoro pred vsako krčno stali so kmetski vozovi, v katere so bili majheni dolgodlaki konji z debelimi trebuhi upreženi. Iz krčme stopi raztrgan, pijan kmet, z neza-peto suknjo, in staro kosmato kapo, ki je kot vreča izgledala; prišedši do voza, tipal je tam, kakor da nekaj išče ... iz druge krčme primajal se je suh tvornišk delavec s srajco nad hlačami, in bosonog, — čevlje moral je krčmarju zastaviti, — najedenkrat se je ustavil, si hrbet popraskal, vzdihuil in — se v krčmo vrnil . . . „ Žganje je močneje nego naš mož ..." dejal je srditim glasom Markelov. (Dalje prih.) „s 1 o v a n s k i m" m i n i s t er s t v o m vzdihujemo po „egipcanskih loncih" prejšnjih nemških ju stičnih ministrov! Dr. I. T. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 3. februvarja. Znano je, da naši ustavoverci si prizadevajo na vso moč, da bi spodkopali Taattejevo celo mi-nisterstvo, ali vsaj katerega uda tega ministerstva odstranili. V slednjem času raznesli so vest, da odstopi finančni miiiiftter, a danes morajo ti isti listi javljati: Vse vesti o spremembah v Taaife-jevem ministerstvu so neutemeljene. V delc'ifacijali govorilo se je o vstaji n a j u g u in minister Kalnoky dajal je pojasnila. Minister je odkrito konstatiral, da se nikjer ne vidi, da bi pri tej vstaji imela kaka druga država svojo roko, da so vsi glasovi o tujih agentih neresnični in da ima vstaja le čisto lokalen pomen. Dalje je dejal minister, da si bode vlada prizadevala, da zabrani vsako vnanjo komplikacijo. Jednako, kakor pojasnilo Kalnakyjevo, zadovoljivo je tudi pojasnilo finančnega ministra, nikakor pa nij bilo jasno poročilo državnega finančnega ministra, kateri je govoreč o uzrokih vstaje le vse negiral, on nij nikakor hotel vedeti, da je uprava v okupiranih provincijah uzrok nezadovoljstva. O razmerah na .futfu se piše v „N. VV. Tgbltt." iz Dubrovnika: Situvacija je zelo resna. Vstaja razširja se silno hitrostjo po vseh okupiranih krajih ; povsod se prikazujejo oborožene čete, celo pred Stolac so si upale in cesta Metkovič-Mostar je večjidel pretrgana. V gozdu pri Damanoviči je okolo 800 mož. Iz Mostara dobivajo vstaši obile pomoči. Kakor pripovedajo žandarmerijski častniki, zapustilo je od slednjega pondeljka samo mesto Mo-star 200 mož in se skoro gotovo podali v tabor vstašev. — V n a im e države. Novi francoiki ministerski predsednik nastopil je popolnem pot, po katerej je hodil Gain-betta, izimši revizijo uprave. lr«Ki poslanci Parnell, O' Kelly in Dil-lon, kateri so kot sumnjivi zaprti, odložili bodo baje svoje mandate. Vsled tega se bodo razpisale nove volitve in se tako irskej frakcji v parlamentu ohranili ti trije glasovi. Angieskl konservativci trudijo si pridobiti vedno več novin in ustanavljajo tudi nove. S tem mislijo popolnem vladati javno mnenje in ljudstva maso pridobiti za svoj program. Liberalci do zdaj še nijso nič storili temu nasproti. Naše glasilo „Mir" je naše Nemce in nemčurje grozno vznemirilo, ker bi s pomočjo c. kr. pošte radi list uničevali, kar se je pokaralo pri izdavi prvega lista. Treba se bode pritožiti na c. k. poštno vodstvo. Iz Poljansko dolino. [Izviren dopis.] Zvestega rodoljuba mora zaboleti srce, ako se ozre po obližji in *idi, da drugod sije solnce narodne zavesti, pri nas pa frfotnjo mračne veše nesloge in netopirji sebičnosti. In vender je bilo kcdaj bolje. Pred 4 leti je bila tukaj osnovana čitalnica, kakor se vsakdo lehko prepriča iz koledarja družbe sv. Mohorja, kjer je v imeniku vpisana: „ČJi talni ca na Trati". Ker imamo preveč od pred-dedov podedovanega greha — nesloge — je društvo razpadlo in kolikor bolj opušča ljudstvo narodno zavest, toliko bolj se drže vraže in babje-verstvo. Če zboli gorjancu čivince ali pa tudi človek, ne gre po zdravnika, nego k kakemu sleparskemu mazaču ali pa k takemu, ki zna zagovarjati (če ne druzega vsaj svoj žep). Kake vraže prouzroča letošnja nenavadna zima, sem preteklo nedeljo zvedel od moža, ki se rad po konci postavlja, kakor petelin na smetišč". Pravil je in videlo se je, da sam trdno veruje tako-le: „Tam doli nekje na Hrvatskem rodilo se je dete, ki je takoj po porodu govorilo rekoč: „Lačen sem!". Mati mu je po nasvetu popa dala snega jesti. Dete je snedlo sneg in reklo: „Zdaj sem snedel sneg za tri leta!" To izgovori in umrje. Naš mož pa, ki je to pripovedoval, vesel tople zime, popeva hrvatskemu detetu slavo. Iz naše doline, posebno pa iz naših hribov je se prejšnja leta veliko suhega sadja poprodalo in tudi doma so ga imeli, ga po leti kuhali in si gasili žejo z zdravo pijačo. Zdaj pa nij več tako. Zdaj uže naš hribovec kuha iz sadja — žganje, vragov cvet. — Sosedje in velmoži občine, otresite malomarnost, poprimite se prejšnjega navdušenja in osnujte vender tako potrebno bralno društvo, in videli boste, kako koristno bo to. Dopisi. S »lovenske Koroške. [Izv. dop.] O tamošnjih uradniških razmerah se nam piše: Ko pridem pred nekoliko dnevi k c. kr. okrajnej sodniji za Celovško okolico, stopim pohlevno v pisarno, po zdravim gospode in hočem uložiti neko prošnjo. Tu stopi neki precej rejeni gospod pred me, pogleda me srpo od nog do glave in Be prav jezno zadere: „Ich versteh nix bindisch!" Nijsem pričakoval kaj tacega, kajti ta sodnija je za skoro popolnem slovensko okolico Celovško namenjena, pa nijma nikoga, kateri bi slovenski umel. Ko se vrnem od omenjene sodnije jako nevoljen, srečam znanca, kateri videč me nenavadno resnega, povpraša: Ali si bolan? Ko mu svojo zadevo potožim, mi reče: Zakaj nij si zahteval tolmača? Jaz sem bil uže večkrat navzočen pri razpravah, ki so se obravnale po slo venskem tolmači. Tak tolmač je navadno sodnijski strežaj, katerega naloga je sicer snažiti in pometati pisarne in po zimi kuriti peč. Kako je pri tacih tolmačih pravica in resnica varovana, vsak lehko sam misli. Ti gospodje pri našej sodniji sploh vsa-cega bolj priprostega človeka le k dohtarju gonijo in tako pride še tako majhena tožba tem v roko in troški, ki bi, če bi sodnija vzela stvar v roke, za družino ne bili občutljivi, rasto* potem nerazmerno Tudi pri davkarskem ravnateljstvu se zahteva tolmač in vender je c. kr. ravnatelj g. J. J. iz Bpodnje Rožne doline doma, torej rojen Slovenec, kateri se je še le pozneje v šolah nemški naučil. Ta gospod je pravi segiptovski Jožef", ker govori po tolmači s svojimi slovenskimi brati. Domače stvari. — (Naš deželni odbor!) Ta čudna kor-poracija živi pod čudno logiko! Na Dunaji prepovedalo se je popoludansko gledališčno igranje, pri nas pa ga je deželni odbor upeljal, samo da se poviša nevarnost pred gledališčnim požarom, in da se pomanjša obisk pri slovenskih igrah. Dramatičnega društva interesi so pri tem odboru to, kar imenuje Nemec „vogelfrei* in mi se prav čisto nič čudili ne bodemo, če gospod Dragotin Desehmann v kratkem zaukaže, da naj se — zapali gledališče mej slovensko nedeljsko igro! S to naredbo bi se obiskovanje pri slovenskih igrah — radikalno odpravilo. — (Gosp. FranBradaska), ravnatelj kr. velike gimnazije v Zagrebu, postavljen je vsled vla-stite svoje prošnje v stanje mira. — Mnogobrojni njegovi učenci v Zagrebu in Varaždinu obdržali ga bodo v blagem spominu, ker je bil vedno velik prijatelj mladeži in pravičen mož. — (Slovensko gledališče.) Sinoči premikala se je Mosenthalova po g. Cegnarji poslovenjena „Deborah" preko slovenskega odra. Ako-ravno smo vseskozi protisemitskega mišljenja, nas je vender Deborah (gspdč. G. Nigrinova) pridobila popolnem na svojo stran. Bila je to v istini jako brdka, divna Izraelka, katera je v svojej osobi prav prijetno združevala lepo zunanjost, dobro premišljeno igranje, čist in sonoren glas, a povsem pravilno izrekanje. Nij čuda, da je Jožefa (gosp. Danila), kateri je jako vrlo in 8 posebnim razumom predstavljal županovega sina, omamila in zaplela v svoje zanjke. Prav ugodno in srečno igral je gospod Pevec (župan Lovrč), kateri sme to nalogo prištevati jednim najboljšim svojega repertoara. Da je gspdč. M. Nigrinova kakor vsikdar bda nežna prikazen in imela vlogo v svojej oblasti, pritrdil bode vsak, kdor ve, kaj sta gospodičini Nigrinovi našej Taliji. Gospod Sršen (učitelj) nam je bil prav po volji, dasi je časih malo pretiraval. Gospa Gutni-kova (judovska žena in stara Liza) si vsako nalogo prav dobro prisvoji in spretno sodeluje. Manjše naloge na pr. stereotipnega župnika (g. Rusa) Abrahama itd. zbog pičkga prostora ne moremo omenjati, zamolčati pa ne moremo, da kmetje, judje in godci niti primerno korakati ne znajo. Gledališče je bilo srednje obiskovano, temu je bila največ kriva popoludanska nem>ka predstava. Pohvale in ploska je bilo veliko, kajti igra napravila je v celoti dober utis. — (Duhovenske spremembe v ljub-Ijanskej škofiji.) G. Andrej Vole je dobil faro Šentvid nad Ljubljano in Fužinska je razpisana 18. januvarja. — G. Lovr. Urbani j a je dobil du-hovnijo Žalino in Mirna je razpisana* 20. jan. Kamniška pa je jednako razpisana 21. jan. — (V mestne j klavnici) pobilo se je meseca januvarja 1882 — 283 goved, 1242 prašičev, 630 telet, 50 kostrunov in 10 kozličkov. Jeden prašič bolan je bil na vraničnem prisadu, 15 bilo jih je ikrastih, tedaj so se vsi ti oddali konjaču, da jih zagrebe. — (Čitalnica v Rudolf o ve m) priredi Vodnikovo svečanost 5. t. m. z govorom,} petjem in sijajnim plesom. Vstopnina za posamezno osobo 50 kr., za rodbino 1 gld. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — (Kranjski šolski svet v Gornjem gradu) napravi dne 12. februvarja t. I. veselico. Spored: 1. Igra: „Mali godec". 2. Deklamaeije. 3. Tombola 4. Ples. Čisti dohodki so ubogim šolarjem odločeni. Začetek točuo ob 1/17. uri zvečer. Vstopnina prostovoljna. — (Slovstvene vesti.) Prof Janez Je s en ko v Trstu piše šolsko knjigo nNauk o avstrijsko-ogerskej državi", katero menda bodo še to leto izdala „Matica Slovenska". Knjiga bode našim srednjim učiliščem kakor tudi slovenskemu slovstvu v obče gotovo dobro došla. Isti neumorni pisatelj ima za tisk pripravljen „Zemljepis za prvi razred srednjih šol", katerega je dogovorno s šolskimi oblastmi osnoval po novem učnem načrtu. — Prof. S. Rutar v Spletu dovršil je „T o 1 minsko zgodovino," katera v kratkem izide na stroške znanega rodoljuba Tolminskega. Ker je g. pisatelj za svoje delo vrhu znanih in tiskanih virov porabil tudi mnogo do zdaj še nikjer objavljenih listin iz raznih arhivov primorskih, nadejati se nam je v vsakem oziru zanimljive knjige. — £e dolj časa ima prof. Rutar v rokopisu zgotovljen tudi „ Domovinski nauk o avstrijskem Primorji". Ta knjiga je namenjena osobito učiteljiščema v Gorici in v Kopru. „Ljublj. Zvon". Telegram »Slovenskemu Narodu". Mokronog 2. februvarja. Denes ob 2. uri zjutraj je umrl vrli narodnjak gosp. Paul Wa-raun, zdravnik v Skocijanu. Pogreb bode v soboto ob i), uri. Mcteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja J Stanje barometra v min. Temperatura Ve- I trovi Nebo j Mo-krina v mm. at T a s> ö a » ö eo Ob 7. uri ijutnj •b l. nri pepoludne ob 9. in mitr 747-29 mu. 74543 ram. 74448 n. — 6 2« C — 0-8° C — 2-8° C brei-lelrije brez-Tftlrije brez-r »trije • . megleno jasno megleno 00') mu. 31. januvarja •b 7. «i zjutraj ob 2. nri popoladni ob 9. nri ziehr 745-90 mm. 747-47min. 751-36 m«. — 3-4« C — 1-8» C brezumje slaboten jugozahod modan leier oblačno oblačno JdWl'j OOOmm. :____ ____ - -- 1. februvarja ob 7. nri zjutraj ob 2. uri popolndne ob 9. ari vtitr 755-22 mm. 754- 54 mm. 755- 66 mm. — 7 6» C - 16° C — 5-6° C slaboten izhod ilabottn vzhod ülaboton Tlhod jasno jasno jain« 0 00». 2. februvarja ob 7. ari tjotraj »b 1. uri popolndne ob 7. nri vtltt 755-79 m. 753 82 nn. 753 02 mm. —11-4° C — 20» C — 7-8» C klaboten izhod ilaboten vzhod , ilaboten vzhod jasno jam jam* 0-00 mm. I I B. V Avstriji sploh: Barometer je v zadnjih dneh začetkoma polagoma padal, potem se je pa zopet zdatno vzdignil. Zračni pritisk je zaradi tega vender-le povsod precej jednakoraerno raz deljen in znaš t razloček mej uiaksimom in minimom samo :» m m. Vetrovi so hili še zmerom slabotni, vender večinoma močnejši, kot v pretočenih dneh; prevladovali so sploh se verni in vzhodni vetrovi, ki so prinašali v nekaterih planinskih provincijah in v Gaheiji sneg. Temperatura pada precej močno in je skoro povsod podnormalna; razloček mej maksimom in minimom znaša le 12° C Nebo je bilo skoro povsod zadnje dni ali popolnem ali pa gaj deloma jasno. Morje skoro popoln-m mirno. IDunajska "borza, dne 3. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo. | Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 70 kr. Enotni državni dolg v srebru . • . . 76 . 16 „ Zlata renta........... 93 „ 80 „ 1860 državno posojilo....... 131 „ 50 „ Akcije narodne banke....... 828 „ — „ Kreditne akcije......... 312 „ — „ London............ 120 „ 20 Srebro............ — „ — » Napol.............. 9 » 56'/, , C. kr. cekini........... 5 „ 62 Državne marke......... 58 - 60 „ posestnica hiše, grunta in trgovine z mešanim blagom, it*6e SO do 40 let starega, za trgovino sposobnega možu z dobrim priporočilom v zakon. — Tudi je pri volji trgovinsko blago protlatl in štaouno v najem pripustiti. — Resne ponudbe s fotografijo sprejme pod naslovom II- Z. administracija ^Slovenskega Naroda". (47—2) V Ameriko! Potovanje od A ni werpiui velja «1«!- 4H s prav dobro hrano \t«mI. Do Aniwerpiia gld. iti, torej vkup za je«luo osobo «ld. to a. v. Ta pot je za 5.15 milj krajša, kakor čez Hamburg ali Hremen. Natančnejša poročila o vožnji daje (679—5) ^ i* i:i jl\ H|M'«lii pilauil velja 1.1 kv. Onem skatljic skupaj, 1HO pil, velja samo i 9ut. a. v. mm (640—13) Qt/arinniol Vsaka skatljica, ki nema flrme : Apotheke rum OVdrjcIljC. heiliffen I^opoltl, Je jtonarejenu, ter svarimo, naj se no kupuje. Pariti se mora •/"'•<■<>. tla kdo ne ttol>i slabega, nevplivnega ali celo skoillJivef/a izilelka. Vsakdo naj iiročno zahteva Neuntel novih tCllzabetinlh pil, to imajo ua zavitku ter navodilu za rabo poleff stoječi podpis. Glavna zaloga tki IHtnaJi: Apotheke „zum fieiligen Jjeopold" des Ph. UeustMn, Stadt, Eeke der Planke-n- und Spiegelf/itsse, ter v vseh dobrih lekarnah na Dunaji iu po uezeU. Umrli so: 31. januvarja: Pavla Dežmau, hišnega posestnika hči, 14 dni, Hradeckijeva vas št. 6, za božjastjo. — Marija Dežman, fabriškega delavca hči, 14 let, Flori-janske ulico št. 11, za vročino. — Pavel Kaj zel, hišnega posestnika sin, 1 m., Hrenovo ulice št. 10, za b u /j a hI j o. Zatekel sem se k Vašej zdrav-stvenej sladnej čokoladi št. 1 in liže po tridnevnem vporab-Ijenji dobil sem v veliko svoje in svojih Sorodnikov začudenje zopet zdravje. (Ti' besed.- govoril je ozdravljeni.) Vsem bolnikom, kateri bolehajo na želodci in na slu čin, na pomanjkanji krvi, prehlajenji, kašlji, hri-p a vesti, na bledici in hemoroidih, se lehko pomaga. C. kr. dvornemu za ožniku IVANU HOFFU, kr. komisijskemu svetniku, posestniku c. kr. zla-iega križca s krono, vitozu visokih redov, izumitelju in jedinemu izdelovatelju Ivan lFoffovega sladnega izlečka, dvorni založnik skoro vseh knezov Evrope, na Bunnji, fabrika: Grabonhof, Braunerstrasse 2, pisarna in fabr. zaloga: Graoen, Braunerstrasse 8. IXj. Veli-čanstvo kralj danski ie po svojem adjutantu naznanil fabrikantu Ivanu II o flu, da zelo visoko cent njegov sladni izleček. ,..Iaz hcuim, tako se glasi kraljeva izjava, ,,z veseljem opazil pri sebi In pri mnogih članih svoje hiš«* zdrav sl\«..... moč Iloltovegn Hladnega Iz- lečka." Zahvala« Vaše blagorodje! Ne morem si kaj, da Vam z odkrito in najtoplejšo zahvalo javim, da sem po trikratnej, v kratkem času se ponavljajočej vnetlei prsne inrenej davici, bljevanji krvi in materije, kratko v stanu popolne onemoglosti, ko so uže vsi mislili, da sem izgubljen, zatekel sem se po nasvetu svojega svaka k Vašej sladnej čokoladi in uže po tridnevnem vporabljonji zadobil sem v svojo in Bvojih sorodnikov začudenje popolno zdravje. To Istinito čudovito zdravje dobil menu kakor omenjeno, po vporabljanji sladne čokolade in sicer štev. 1. ProBim Vas, čestiti gospod, da vzprejmete te vrstice kot malo znamenje moje hvaležnosti za rešitev mojega življenja in da jih v korist vseh bolehajočih kot priporočilo Hoffovih preparatov. Konečno naj Vam bodi še naznanjeno, da lehko svoje hitro ozdravljenje, osobito, ker vsak tako htter uspeh občuduje, kot resnično potrdim pred Bogom in pred ljudmi. Pozdravljam Vas prav prijazno in se Vam z vso spoštljivostjo priporočam hvaln Vam dolžna Ana Pesti, tkavčeva žena. V Ameisu (Dol. Avstr.\ 3. decembra 1879. Xaloge: V Ljubljani: G. Piccoli, Era s m. Birschitz, lekarja, P. Lassnik, H. L Won-cel, trgovca s špecerijskim blagom. V Gorici: Peter Venuti. (50—2) Bergerjevo medicinično zdclIIo iz smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi so v največ evropskih državah s Bijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljive hraBte, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — llergerjevo milo iz Hmole ima lo koncentr. smole is lesa ter se stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekan jen ju Izogne, zahteva naj se odločno Bergerjevo milo Is smo.«- ~ ' *»'*■ se pazi na zuano varstveno marko. Pri trdovrutuih pol i nI ii bolezuih rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj se vedno Hamo Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni Izdelki. Kot milejše milo ix -iuoi«5 za odstranjenjo vseh nečistostij na polil zoper oprhe na glavi in koži otrok in kot nepresežno kosmetično milo za umivanje in kopanje pri vsakdanjej rabi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole imejoče 35 °/0 glicerina ter fino diši. (38—2) Jeden komad velja 35 kr. z brošurco vred. — Glavno zalogo Ima lekar im\ El K IjE, v O I* l 1 I . V zalogi v vseh lekarnah cele države. Glavne saloge pa imajo: V Ljubijani pri gg. lekarjih .1. Svoboda, G. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trnkoczy. v Kočevji j. Praune. V Krškem J. Bomeker. V Idriji J. Warto. V it run ji K. Savn i k. V Litiji Jo s. Benoš. V Novem mestu 1». U izz.il i. V Radovljici A.Roblek. V Vipavi A. Konec ny. Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne41. t 7007