Poštnina plačana v gotovini.
Leto IX. itev. 80.
V Ljubljani, v soboto 9. aprila 19Z7.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemJI nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2:— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji fnserati netit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,  reklame,  preklici beseda
Popust po dogovora. InseratnI davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Dio.
Upravnišfcvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št
5, h nadstropje. — Telefon 2034.
Zadnji apel na davidovićevce
Senzacionalen članek ministra Srskica. — Radikali so postali napram radićevski ponudbi na enkrat zelo rezervirani« — Uzu-nović je pripravljen za kompromis glede Bože Maksimovića.
— Beograd, 8. aprila. Včerajšnja se* Ja Radičevskega poslanskega kluba, na Kateri je bil v principu sklenjen vstop HSS v vlado, kljub temu ni prinesla razčiščenja notranjepolitičnega položa* j a, ker se g. Uzunoviču ni posrečilo, da bi stri odpor, ki se vedno bolj po* javlja v radikalnem poslanskem klubu proti obnovi koalicije z radičevci. Dasi je HSS sprejela vse pogoje, ki jih je predložil Uzunovič in je s svoje strani stavila le minimalne zahteve, je ostalo razpoloženje v radikalnem klubu ne* spremenjeno.
Po včerajšnjem povratku kralja iz Topole je politično življenje v Beogra* du mahoma oživelo. Danes je bilo na dvoru že več avdijenc. V političnih krogih so se danes pojavile najrazlič* nejše nove kombinacije glede razširjen nja sedanje vlade. Včerajšnji sklepi ra* dičevskega poslanskega kluba se v vseh političnih krogih komentirajo kot od* krita ponudba HSS za vstop v vlado. Današnje «Vreme» objavlja članek iz« pod peresa ministra Srskiča, v katerem naglasa, da ni nobenega izgleda, da bi se obnovila koalicija z radičevci, ker je večina radikalnega poslanskega kluba z ozirom na dosedanje izkušnje odločno proti temu. Pisec pledira za raširjenje vladne koalicije z demokratsko zajed* nico in naglasa, da ima ta kombinacija največ izgleda na uresničenje. V član* ku, ki se ga v političnih krogih smatra kot oficijelni izraz razpoloženja v radi* kalnem klubu, se naglasa, da demokrat* ska zajednica ne sme staviti osebnih vprašanj, ampak prepustiti odločitev radikalnemu klubu, da določi svoje za* stopnike v vladi, kakor so tudi radi* kali pripravljeni pustiti demokratom v tem pogledu svobodne roke. Ta pasus se predvsem nanaša na obrambo no* Vranjega ministra Bože Maksimoviča, ki ga skuša Uzunovič za vsako ceno obdržati v vladi in radi katerega so se vsa dosedanja pogajanja med radikali in davidovičevci razbila. Vzdržuje pa se vest, da bo notranji minister Boža Maksimovič odstopil še pred sklica* njem Narodne skupščine, ako bo de-» mokratska zajednica vztrajala na svo* jem stališču.
Danes dopoldne se je vrnil v Beograd med drugimi tudi Pavle Radić. Z ozirom na živahne komentarje včerajšnjih sklepov radičevskega kluba v Zagrebu so ga prosili novinarji za pojasnila. Pavle Radič je podal daljšo izjavo, v kateri naglasa, da se sklepi po-
slanskega kluba HSS popolnoma napačno tolmačijo. HSS vztraja slejko-prej na svojem znanem stališču in bo kompaktno glasovala za obtožbo notranjega ministra, za katero je sama prva dala inicijativo. V svoji nadaljni izjavi se zavzema za široko koncentracijsko vlado ter naglasa, da se politika sedanje vlade popolnoma nič ne razlikuje od politike bivše vlade RR. Pavle Radič hvali finančnega ministra in naglasa, da je sedanji proračun mnogo boljši kakor vsi prejšnji.
Tudi ta izjava Pavle Radića se smatra v političnih krogih kot indirektna ponudba za vstop HSS v vlado. Obenem z radičevci so se vrnili v Beograd tudi radikalni poslanci, ki so takoj po svojem prihodu odšli k ministrskemu predsedniku Uzunoviču ter mu poročali o poteku svoje akcije v Zagrebu.
Med demokratsko zajednico in Uzu-novičevci se pogajanja intenzivno nadaljujejo. Pojavljajo pa se nove težko-Če, tako da ni izgleda, da bi pogajanja kmalu dovedla do pozitivnih rezultatov. Radikali skušajo voditi ločena pogajanja z davidovičevci in z muslimani, čemur pa sc davidovičevci odločno pro-tivijo. Glede Maksimovića se naglasa, da bi bil Uzunovič pripravljen popustiti v toliko, da bi Maksimovič prevzel kak drug resor. Davidovičevci pa vztrajajo na tem, da Maksimovič popolnoma izpade iz vsake kombinacije, češ da se je kot notranji minister docela diskvalificiral.
Sklepi včerajšnje seje HSS.
— Zagreb, S. apria. Seja radičevskega poslanskega kluba, ki je bila včeraj sklicana v Zagrebu, je trajala skoraj ves dan. Seji so prisostvovali vsi radičevski poslanci in 72 oblastnih poslancev. Zvečer ie bil objavljen komunike, v katerem se naglasa, da je razpravljal klub o vseh najaktualnejših vprašanjih zunanje in notranje politike ter sprejel sklep, da smatra narodni selja-ški klub za svojo dolžnost, da olajša sestavo močne paramentarne vlade narodnega sporazuma. Za izvedbo te naloge prepušča klub vodstvu, odnosno predsedništvu seljaškega kluba popolnoma proste roke. V političnih krogih se smatra ta sklep kot očitna ponudba radičevcev za čimprejšnji vstop v vlado. Kakor se v poučenih krogih zatrjuje, so radičevci sklenili, da se ne bodo protivili, ako ostane Maksimovič še nadalje notranji minister, ker da je to vprašanje z odklonitvijo radičevske obtožbe v Narodni skupščini za nje že rešeno.
Začasen zastoj pogajanj med Rimom in Beogradom. — Italija napoveduje prijateljsko pogodbo z Avstrijo. — Opasnost tiranske pogodbe« — Rumunija vznemirjena radi italijansko-madžar-
ske zveze.
— Rim, 8. aprila. Po prvem sestanku med našim rimskim poslanikom Rakićem in Mussolinijem so pogajanja radi likvidacije spora, ki je izbruhnil med našo državo in Italijo radi Albanije, zastala, ker je Musso-lini okupiran po rosetu madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena. Italijanska vlada si sicer prizadeva, da bi se pogajanja vršila v Beogradu med našim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom, vendar pa naša vlada z ozirom na nepojasnjeno vlogo, ki jo je igral italijanski poslanik Bodrero v albanskem sporu, to odklanja. Zato se bodo pogajanja intenzivno pričela šele prihodnji teden, ko odide grof Bethlen iz Italije
•rGiornale * Italia», oficijelno glasilo fa-Šistovske stranke, naglasa, da bo Italija po apsolviranju itaJijansko-madžarskega političnega in gospodarskega sporazuma pričela pogajanja z avstrijsko vlado radi sklenitve sličnih pogodb. Italijanska stremljenja gredo predvsem za tem, da se pritegne avstrijski izvoz v reško in tržaško luko. List naglasa,, da se mora Italija kar najbolj emancipirati od Jugoslavije. V to svrho se bo v kratkem pričelo z zgradbo železniške proge preko Predila, tako da bo imela Italija direktno železniško zvezo z Avstrijo. Po dovršitvi proge Gradec-Gjor bo imela Italija na ta način tudi direktno zvezo z Madžarsko.
— Pariz, 8. aprila. Ves francoski tisk še vedno živahno komentira italijansko-ma-džarsko pogodbo ter izraža bojazen, da bo alirmacija italijanske politike v Srednji Ev ropi in na Balkanu izzvala razumljivo razburjenje med balkanskimi in srednjeevropskimi državami. »Figaro* naglasa, da pogodba  ni naperjena   toliko proti Jugoslaviji,
marveč ima v prvi vrsti namen, da paralizira vpliv Francije in Male antante na srednjeevropsko politiko. L* Oeuvreuc raz pravlja general Beraux o posledicah tiranskega pakta ter nasvetuje, naj bi to pogodbo revidirali vojaški strokovnjaki. General Beraux naglasa, da je postal položaj na Balkanu radi te pogodbe zelo kritičen. Ako se v Dracu, Beranu in Tirani izkrcajo italijanske čete v svrho vojaške akcije v Makedoniji, lahko že v prvem tednu zasedejo Skoplje in tako presekajo glavno prometno žilo južne Srbije. Oni, ki vso svojo pozornost obračajo samo Renu in Visi i, naj dobro premislijo novo nastali položaj. Poleg Rena in Visle ne smemo pozabiti na Vardar. V na-naljneni svojem članku naglasa eeneral Be~ raus važnost italijansko-madžarskega pakta in dokazuje neresničnost italijanskih zatrdil, da je ta pogodba identična z vsemi ostalimi. Društvo narodov bi se moralo bližje seznaniti in podrobno pretresati vse pogodbe, ki jih je sklenila ena najbolj brezobzirnih diplomacij na evetu.
— Bukarešta, S. aprila. Podpis madžarsko - italijanske pogodbe je izzval v tukajšnjih krogih precejšnje vznemirjenje, ker se splošno sodi, da bo Italija sedaj še bolj podpirala madžarske težnje po reviziji triatlonske pogodbe in spremembi državnih mej, zlasti napram Rumuniji Opozicija je vložila na ministra zunanjih zadev interpelacijo, v kateri zahteva pojasnila o stališču vlade k temu vprašanju. Zunanji minister deslej na to interpelacijo še ni odgovoril, pač pa je brzojavno naročil rumunskemu poslaniku v Rimu, naj se podrobno informira o vsebini in ciljih itaijansko - madžarske pogodbe in nemudoma poroča vladi
Današnja seja zakonodajnega odbora je bila nesklepčna« — Tudi minister ni bil navzoč. — Radikalni predsednik se pridružuje
protestu opozicije*
— Beograd, 8. aprila. Za danes dopoldne je bila sklicana seja zakonodajnega odbora. Dasiravno so bili vsi člani tega odbora, kakor tudi pristojni minister o tem pravočasno obveščeni, jc moral predsednik sejo radi nesklepčnosti odgoditi. Navzočih je bilo s predsednikom Ljubo Živkovićern le 7 poslancev, večinoma članov opozicije. Opozicija je proti takemu zavlačevanju zakonodajnega dela energično protestirala ter zlasti zahtevala, da se seje odbora udeleži minister za izenačenje zakonov, ki je dolžan, da brani in tolmači odboru svoje osnutke predloženih zakonov. Posl. Moskovljevič* je v svo-
jem govoru naglasil, da je to znak nesposobnosti in nedelavnosti sedanje vlade, ki očividno ne želi, da bi se v naši zakonodaji napravil red in čimprej sprejel zakon o centralni upravi. Predsednik odbora Ljuba Živković je pritrdil izvajanjem govornikov in izrazil obžalovanje, da vlada in vladna večina na tak način omalovažujeta delo zakonodajnega odbora. Seja je bila nato odgođena za popoldne in predsedniku odbora naloženo, da na vsak način gleda na to, da se popoldanske seje udeleži tudi minister za izenačenje zakonov in vsaj toliko radikalnih članov, da bo seja sklepčna.
Hud incident med Rusijo in Severno Kitajsko. — Nevarnost rusko-kitajske vojne. — Vloga sovjetov v državljanski vojni v Kini. Uničene nade na sporazum. Vznemirjenje med velesilami*
— London, 6. aprila. Reuterjev urad potrjuje vest, da so kitajski vojaki na povelje generala Cangsolina vdrli v poslopje sovjetskega poslaništva v Pekingu ter izvršili hišno preiskavo. Pri tej preiskavi so našle oblasti važne dokumente, ki jasno dokazujejo, da so sovjeti organizirali široko zasnovano zaroto, ki je imela namen, da izzove na severnem Kitajskem državni prevrat in izvede boli še viško revolucijo. Na predlog generala Cangsolina ie vlada v Pekingu odposlala sovjetski vladi ostro protestno noto, v-kater* zahteva, naj sovjetska vlada takoj ustavi vsako boljševiško propagando na Kitajskem. Ce se to ne bo zgodilo, grozi kitajska vlada, da takoj prekine diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Čangsolin je nadalje stavil predlog, naj se sovjetski poslanik Izzene iz Pekinga.
Položaj na Kitijskem se je vsled tega incidenta zelo poostril in se v vseh krogih resno računa z volno med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Vada v Pekingu je izdala o preiskavi v ruskem poslaništvu komunike, v katerem nagiaša, da so bili najdeni tudi dokumenti, ki nesumljivo potrjujejo, da je sovjetska vlada gmotno in materijelno podpirala kantonske čete v boju proti Pekingu.
Zadnje dni so prihajale iz Kitajske vesti, ki so upravičevale nado, da bo dosežen med nasprotnimi strankami na Kitajskem sporazum. To je še pred par dnevi na-glašal tudi angleški zunanji minister Cbam-berlain. Po najnovejših dogodkih pa se da sklepad, da se je položaj neprimerno poslabšal in je računati z vojnimi dogodki, ki lahko za vedno uničijo dosedanji prestiž in pozicijo evropskih držav na Kitajskem.
>3S&
Pomirjenje v Rumuniji
Nepričakovano izboljšanje v bolezni kralja Ferdinanda.
— Beograd, S. aprila. Glasom zadnjih vesti iz Bukarešte se je stanje nnminskega kralja proti občamu pričakovanju nekoliko zboljšalc, vendar pa še ni zadovoljivo in daje povod za nadaljno vznemirjenje. V dvornih krogih vlada bojazen, da kralja radi oslabelosti srca ne bo mogoče ohraniti pri življenju ter da mu bodo injekcije le za nekaj dni podaljšale življenje.
Rumunski listi objavljajo uradni komunike, v katerem se odločno demantirajo vse inozemske vesti o grozečih nemirih v Rumuniji. Kljub temu pa se v poučenih krogih potrjuje, da vlada po vsej Rumuniji velika nervoznost in vse stranke z bojaznijo gledajo v bodočnost, zavedajoč se, da lahko povzroči kraljeva smrt težke notranje zapletljaje. Borba za nadoblast se vodi z vso brezobzirnostjo, dasi so se forme na zunaj z ozirom na notranje, in zunanjepolitični položaj znatno izgladile.
— Bukarešta, 8. aprila. »Adeverul* poroča, da je opažati v zadnjem času med ru-munskimi političnimi strankami znatno pomirjenje. Ostra nasprotja, ki so se še nedavno podcrtavala, so stopila popolnoma v ozadje. V gotovih krogih se dela na to, da bi se ustvarila močna narodna fronta, da bi v slučaju komplikacij, ki bi lahko nastopile po kraljevi smrti, odvrnila vsako nevarnost, ki bi pretila javnemu redu. Razpravlja se tudi o rekonstrukciji vlade, v kateri naj bi dobila svoje zastopnike tudi opozicija.
UGODNOSTI ZA TUJSKI PROMET
— Beograd, S. aprila. Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, glasom katere je vsem posetnikom naših letovišč in kopališč dovoljen carine prost uvoz obleke in perila ter ostale prtljage. Izdana pa so navodila, da se prepreči tihotapstvo.
VELIKO OŠKODOVANJE BEOGRADSKE OBČINE
— Beograd, S. aprila. V beogradski mestni občini so odkrili te dni veliko afero, vsled katere je bila mestna občina oškodovana za 80 milijonov dinarjev. Skupina monterjev je sporazumno z lastniki večjih poslopij na razne načine reducirala uporabo električnega toka večinoma na ta način, da je korigirala izkaze električnih Števcev. Te manipulacije datirajo nazaj do leta 1918. Računa se, da ie bila občina na ta način oškodovana vsako eto nad 15 milijonov dinarjev
Obletnica smrti Amendole
Včeraj je poteklo leto, ko je umrl demokratski poslanec in novinar Amendola. Bil je poleg Matteottija najplemenitejsa žrtev fašistovakega nasilja.
Dogodek je še v svežem spominu. Pokojni Amendola je bil najmočnejša osebnost demokratizma v Italiji. Bil je glavni urednik listu »Mondo« in vodja parlamentarne secesije. Fašisti mu niso mogli odpustiti, ker j-e bil pod Nittijem minister za kolonije in da je z neustrašeno doslednostjo vztrajal pri svojih principih demokracije. Na sveti večer 1923 ga je tolpa fašistov v Rimu na ulici pretepla do nezavesti. V juliju 1925 so ga blizu Pistoje, kjer se je zdravil, vnovič tako obdelali, da je začel hirati. Na posledicah Številnih ran in poškodb je umrl lani 7. aprila na francoski rivijeri.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z GRČIJO
— Beograd, S. aprila. Naša delegacija za trgovinska pogajanja z Grčijo je dokončala vse priprave ter odpotuje prihodnji ponedeljek pod vodstvom načelnika ministrstva za trgovino Save Kukica v Atene. Trgovinska pogodba z Grčijo se bo sklepala na podlagi nove tarifne baze.
Svidenje po desetih letih
Pariški listi poročajo o ginljivem svidenju dveh ruskih sester, ki ju jc leta 1917. ločila ruska revolucija.
Do svidenja je prišlo v nekem od* ličnem pariškem modnem salonu. V sa* Ion je nekega dne stopila elegantna dvojica. On že prileten možak, južnega tipa, ona mlada, prikupljiva. Govorila je francosko s slovanskim naglasom. Ogledovala sta razne toalete, nato je mimo njiju defilirala vrsta manekink. Nenadoma se je mlada dama zdrznila. Njen pogled se je ustavil na eni izmed manekink. Hip nato sta se dama in neka manekinka spogledali. Istočasno se je začul radosten klic: «Seniška!» «Nataša.» Solznih oči sta se objeli. Bili sta sestri, hčerki iz ugledne petrograd* ske rodbine. Ločila ju je ruska revolu* cija. Vseh deset let nista vedeli druga za drugo in obe sta bili prepričani, da se ne bosta nikoli več videli.
Ena obeh sester je delila bedo in usodo ruskih emigrantov ter je po dok gem trudu dobila mesto manekinke, dočim se je druga poročila z bogatim trgovcem iz Južne Amerike. Sedaj jc odpotovala s sestro in svakom v A me-* riko, kjer ji ne bo treba trpeti poman j* kanja.
Zagonetna smrt savskega čolnarja
Po več kot treh mesecih potegnili truplo mladega čolnarja iz Save.
Ljubljana, S. marca.
Med ljubljanskimi ljubitelji ribiškega sporta, ki imajo svoje ribolove pri Zalogu in Laza.li, sc je zadnji čas oživilo veliko zanimanje za zagonetno smrt mladega savskega čolnarja, ki je postal žriev deročih valov Save meseca decembra.
Tržni nadzornik g. Slavko Plemelj iz Ljubljane je pred Božičem lanskega leta dne 22. decembra lovil na Savi ribe. Vcs-laril je mladi čolnar, posestnikov sin Joshp Prožek iz Dola pri Lazah. Čoln je obenem pomagal veslati neki drugi krneči-:i mladenič, ki vrši obenem funkene ribiškega čuvaja F. L., doma tudi iz Dola. Ko je tržni nadzornik končal ribolov, je plačal čolnarja in ribiča ter jima dal 200 Din nato pa se z avtomobilom odpeljal proti Ljubljani. Mladeniča sta še nekaj časa ostala na Savi. Zvečer, ko se je že mračilo in ko jc Savo pokrivala že gosta megla, sc je ribiški čuvaj vrnil domov v Dol ter prinesel žalostno novico, da se je čolnar Jože Prašek utopi!. Pripovedoval je, kako sta veslala po Savi, kako sta zadela vsled velike teme in megle ob večjo skalo, tako da se je čoln prevrnil. Dasi je bil Prošek izboren plavač, se ni mogel rešiti in so ga požrli valovi Save. Sam si je le z največjo težavo rfcšil življenje. Zaman so bila vsa poizvedovanja in zasledovanja po utopljenem čolnarju.
Pretekli ponedeljek pa so v Zagorju iz Save potegnili truplo mladega človeka, ki J2 že razpadalo. Utopljenec ie bil oblečen v zimsko obleko. Preiskava je ugotovila, da je utopljenec ponesrečeni čolnar Jože Prošek. Njegovo truplo so prenesli v zagorsko mrtvašnico, kjer se je izvršila v torek sodna obdukcija. Pri tej se je dognalo, da ima utopljenec težko rano zadaj nad tilnikom; sodna komisija je prišla do zaključka, da ga jc moral kdo udariti s kakim topim orodjem od zadaj. Pri utopljencu niso našli-ni-kake stvari; tudi listnice ni imel, čeprav no njegovi domači soglasno izjavili, da jo te vzel seboj, ko je odhajal na Savo čolnarit.
Zc mesca decembra se je pojavil v Dolu dvom, da bi Prošek utonil po nesreči. Ljudski glas ie šel po Posavju, da ga je moral kdo vreči v vodo. Sodna obdukcija ie ta sum znova okrepila.
Sum se obrača proti ribiškemu čuvaju, ki je ostal po odhodu g. Picmlja s Prošekom sam v čolnu in ki je prinesel vest o njegovi tragični smrti. Osumljenec odločno zanika vsako krivdo in prisega, da se je zgodila nesreča tako, kakor jo je opisal on. Res ni proti njemu nikakih direktnih dokazov, obtežujejo ga le okolnosti, zlasti dejstvo, da je utopljencu na zagoneten način izginil denar. Čolnar ]e bil za enkrat odveden v preiskovalni zapor, dokler se zagonetna smrt ribiškega čuvaja Prošeka ne pojasni.
. Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA
Efekti: investicijsko posojilo 86.3< 87.50, Vojna škoda 33S, 340. Zadolžnice Kranjske dež. bank© 20, 22, Zastavni Usti 20, 22, Celjska posojilnica 193, 197, Ljubljanska kreditna 155, Merkantilna Kočevje 98, 100 PraŠtediona 850, Kreditni zavod 1(30, 170, Trbovlje 420, Vevče 130. Stavbna družba 55, 65, ršeširs 104.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti : Investic. posojilo 86.5—86.75, Ratna šteta 339—340, Ljubljanska kreditna 155, Hrv. eskomptna banka 104 in pol do 105.5, Kreditna banka Zgh. 93—95. Hipotekama banka 65—66. Jucrobanka 95—93.5, PraŠtediona 850—860, Drava d. d. Or-iiok 50—520, Šećerana, Osijek 45(1, Isie <£, d, 4S do 50, Gutman 250—275, Slaveks 101 —130, Slavonija 29—30. Trboveljska 436—428, Union, paromlin 391—303. Vevče 135—115, Agraria 54—54.50.
Devize; Amsterdam 22.795—22.855, Dunaj 800.50—803.50, Berlin 13.51—13.54, Budimpešta 995 -998, Italija 273.35—275.35, London 276.20—277, Ne\vork 56.75—56.95. Pariš 222.50—224.50, Praga 168.30—169.10, Curih 10.94—1097. — Valute: dolar 56.10 —56.60.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.355. New-york 520, Milan 25.12, London 25.2575. Praga 15.40, Dunaj 73.15.
Trst: Beograd 36.37, London 100.60, Curih 39S.50.
CENIKE
in vsakovrstne druge tisleovine izdeluje v eni ali več barvah ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
Y0XY
5659
2964
2951
656
Stran 2.
»SLOVENSKI
NAROD« dne 9. aprila 1927.
Stev tO.
Pred vstopom radifcvcev o vlado?
Radićevci so popustili od vseh svojih zahtev. — Ž njihovim vstopom v vlado naša parlamentarna kriza ne bo rešena* ampak se bo le zopet zavlekla«
Radikalno-klerikalna vlada se je ves čas svojega obstoja Čutila slabo v parlamentu, kjer je imela le majhno večino. Sicer je opozicija kljub srditi borbi ni mogla nikdar preglasovati, ali vendar je morala biti vladna večina vedno pozorno na straži, da je opozicija ne preseneti. Vrh tega so notranji boji med radikali oteževal! situacijo in povzročali, da se je vlada čutila labilna. Spričo tega so radikali neprestano iskali zaveznikov zdaj pri samostalnih demokratih, zdaj pri demokratski zajednici, zdaj pri radičevcih. Radikalom bi bila pač koalicija s PribiČevićem še najbolj simpatična, ali težave bi v tem slučaju prihajale s klerikalne strani in vrh tega je ^ribičević sam decidirano odklonil take kombinacije, kar se je tudi javno dokumentiralo. Zveza z demokratsko zajednico je bila neverjetna že od početka, zakaj obe njeni skupini sta z radikali v nepremostljivih nasprotjih, Davidovičevci v Srbiji, muslimani v Bosni; tudi ako bi zajednica ne zahtevala odstranitve notranjega ministra Maksimoviča, radi stalnih nasprotij v navedenih področjih aranžman s koalicijo pač ne bi bil mogoč.
Preostajali so tedaj samo še radićevci. Gotovo je, da je tudi Stjepanu Radiću zelo mnogo na tem, da pride čim prej zopet v vlado. Sicer v svojih najnovejših enuncijacijah naglasa, da je vstop v vlado potreben v prvi vrsti iz vnanjepolitičnih razlogov, radi napetosti z Italijo in potrebe, pokazati napram bližnjemu in daljnemu inozemstvu krepko vlado. Toda poglavitni motiv v tem prav gotovo ni obsežen; to se vidi že iz tega, da se je Radićeva stranka sprijaznila celo z notranjim ministrom, dasi ga je še nedavno tako silno napadala. Radićevci so omejili svoje pogoje na zahteve, ki omogočajo njihovo prevlado v Hrvatski in s tem se smatrajo v glavnem za saturnirane.
Računati nam je tedaj, da bodo v kratkem radićevski ministri sedeli zopet v vladi. Doslej se Stjepan Radić še ni izjavil, ali si misli novo koalicijo kot razširjenje   obstoječe radikalno-kleri-
Babejićeva razbojniška tolpa. Vlak mu je odrezal nogo. —
V požarevački oblasti orožniki že več mesecev lovijo tolpo razbojnikov Ivana Babejiča. Ali medtem, ko je orožs ništvo koncentrirano v južnem delu oblasti, se je tolpa nedavno noč pojavila čisto na drugem kraju. Vpadli so v riiso bogatega kmeta Ilije Rajkovića, ga zvezali in zahtevali, kar so želeli:
— Povej nam, čiča Ilija, kaj imaš rajši: Denar aH življenje?
— Oh, saj sami veste ...
— Tedaj nam daj denar.   Kje ga imaš?
Starec je z očmi pokazal skrinjo in razbojniki so pobrali 37.000 Din gotovine.
— Zdaj naj pridejo snahe, da dajo zlatnike!
Prišle so tri snahe in izročiti so morale razbojnikom dukate, ki so jih ob nedeljah nosile okrog vratu. Ne meneč se za ženski jok je poglavar tolpe pobasal 53 cekinov. Nato so razbojniki v vreče zbasali še mnogo obleke in pes rila, pred odhodom pa je glavar zagrozil:
— Jaz sem Ivan Babejič, to lahko poveste vsakomur, da ne bo krivda padla na nedolžne ljudi. Eno uro morate vsi molčati, nato nas lahko prijavite, če hočete...
Šele naslednji dan so za rop doznali orožniki. Zasledovanje pa je seveda težavno, ker čiča Ilija ni poznal niti enega razbojnika. Ljudstvo je vznemirjeno in ugiba, ali je zloglasnemu Ivanu Ba-bejiču res uspelo umakniti se iz območja zasledovalcev na jugu oblasti, da se je s svojo tolpo priklatil na drugi konec.
Ladislav Vladvka: 48
Skrivnost mrtvašnice
Ne smejte se, gospoda! Vprašajte raje gospoda doktorja, kaj je videl na pokopališču.
Vse to je povedala gospa Horalko-va svojemu možu, ta pa Hori. Oba je zanimala ta zadeva, kar je naravno, kajti Hora je bil celo osumljen nekake soudeležbe in sedel je nekaj dni v preiskovalnem zaporu.
Pri vsem tem se sklicujem na pričevanje gospoda doktorja KovaFika.
Kot rečeno, se je prijateljstvo Ho-ralkovih do Kovafika ohladilo. Posledica je bila, da sta sklenila Hora in Horalek nadaljevati opazovanje Va-Skovih poizkusov na svojo pest Slučajno jima je prinesel neki deček znamko psa, ki sta ga nekaj dni poprej podarila Polavskemu — Vašku. To je bil Isti pes, s katerim je napravil Polavsky poizkus na pokopališču.
Odšla sta naravnost k Polavskemu in mu povedala v obraz, da vesta za njegovo delovanje v Košifeh. Zagrozila sta mu, da ga ovadita policiji, ako ne ugodi njuni želji.
j kalne vlade, ali pa upa, da potisne Korošce ve može iz nje; prav tako se tudi radikali Še niso Izrazili. Ako nam je računati z novim režimom RR, se ponovi situacija, kakor je že bila in s tem se oživijo vse one težave, ki jih je imel Uzunović doslej z radićevci. Pripraviti se nam je v tem slučaju na to, da bo delo nove vlade obseženo v sestavljanju vlade In temu sledeči krizi, potem znova v reševanju kriz« in sestavljanju nove vlade; Uzunović bo zopet štel svoja ministrstva, Narodna skupščina pa ne bo prišla do dela in prebivalstvo Jugoslavije ne do svojih pravic.
Nikakega upravičenega razloga ni« mamo, da bi premotrivall položaj bolj optimistično; Stjepan Radić se ni spremenil in njegova taktika ostane veriga paradoksov, nasprotij in presenečenj; niti človek najboljše vere ne more pričakovati, da se je radlćevstvo tekom zadnjih opozicijonalnih mesecev ozdravilo.
Se bolj je komplicirana stvar, ker so pašićevci zoper Radića, ki mora računati z nasprotstvom močnega krila radikalov. Mogoče je, da se bo skušala Radićeva stranka uvrstiti v vlado poleg klerikalov, da se s tem lažje kroti prevelika objestnost posameznih strank. Toda tudi v tem primeru medsebojno nezaupanje ne postane manjše.
Da je koalicija rezultat globljega medsebojnega sporazuma, znak enakega ali vsaj stičnega pogleda na politične in ekonomske probleme, iskrenega zaupanja, tedaj bi ji morali napovedovati boljšo usodo. Saj bi si mogli razdeliti oblast v Sloveniji, Hrvatski in Srbiji in vlada bi mogla svojo pozornost mirno posvetiti drugim poslom, ki jih brez števila čaka na rešitev. Ali opraviti nimamo z normalnimi strankami niti z normalnimi političnimi od-nošaji, zato bo nova vladna koalicija produkt in delo zadrege, in njena dolgotrajnost bo odvisna od množice slučajnih, nevažnih dogodkov,^ osebnih kapric, intrig in nasprotij.
Jugoslaviji pa je tako krvavo treba 1 vsega drugega.
— Morilka svojega očeta« — Ne vsiljuj se muslimankam!
Dimitrij Četic, ugleden in bogat posestnik v Dušanovcu pri Negotinu, je nedavno izgubil ženo. Čeprav že v letih pa se je kremeniti vdovec odločil vnovič poročiti ter je pred tednom do-^edel v svojo hišo ločeno ženo Perso Teodosijevićevo iz sosednje vasi.
Njegovi poročeni hčerki Mariji Lav-danovićevi je bilo to prav malo všeč, ker je uvidela, da bo mesto nje tuja ženska podedovala lepo posestvo, ako novi zakon ostane brez otrok. Ker vse prošnje, svarila in grožnje niso pomagale, je Marija sklenila očeta spraviti s sveta. Nagovorila je tri svoje sorodnike, ki so ji obljubili pomoč.
Nedavno so doznali, da se Dimitrij naslednje jutro poda s svojo neporočeno ženo na oddaljeno polje, kjer bo prenočeval na vozu. V mraku so se torej priplazili na njivo in najprej ugledali Perso, ki je krmila vole. Zažugali so ji, da ne sme nikdar in nikomur nič izdati, kar bo videla, ter pristopili k vozu, v katerem je Dimitrij že spat. Odjeknil je močan udarec s sekiro, starec je samo malo javknil in izdihnil.
Naslednje jutro so nekateri kmetje našli Dimitrija mrtvega z razbito lobanjo. Zanimivo je, da Persa pod pritiskom grožnje res ni nikomur nič izdala in se je orožništvo moralo poslužiti policijskega psa, ki je izvohal zločince in so takoj priznali svoje delo. Sekiro ie zavihtela Marija, ki je torej lastnoročno ubila svojega očeta.
★
O tragičnem dogodku poročajo iz Dvorov v Bosni. Na tamošnji železniški postaji je vlak povozil malega sinčka uglednega seljaka Tanasića. Kakor da ■
Polavsky je bil spočetka presenečen- potem je pa iz najinih vprašanj spoznal, da se bolj zanimava za njegove poizkuse kakor za ovadbo. Prosil je, naj mu dovoliva še nekaj dni za poizkuse, ki z mrtvaki ne bodo imeli nič opraviti, kajti za ta poslednji poizkus, s katerim bi rad dokazal neko svojo tezo, potrebuje žive ljudi.
Vzbudil je najino radovednost s tem, da je nalašč samo mimogrede omenil nov poizkus. Hora je takoj pristal na to, da je treba z ovadbo še počakati.
Polavsky je bil zelo inteligenten, v znanosti neustrašen, drugače pa dobrega srca. Ko je videl, da je njegova tajna izdana, je nama brez ovinkov pojasnil mnoge svoje poizkuse. Zaupal je nama uspehe svojega znanstvenega raziskovanja in eksperimentiranja.
Zna-no je, kdo je bil Polavsky. Po njegovi tragični smrti je prišlo vse na dan.
Kot slušatelj biološkega zavoda profesorja N. se je mnogo pečal s teorijo o življenju in smrti. Bil je vedno med prvimi ui učil se je s presenetijivi-tii uspehi. Na podlagi teoretičnega znanja je sklenil nadaljevati znanstveno delo na lastno pest in hoditi svoja
je otroku bila tisti dan sojena smrt: dopoldne ga je skoraj pregazi! avto in se je dečko komaj v zadnjem hipu umaknil s ceste, popoldne pa ga je prijela lokomotiva.
Dečko se je s svojo sestro in ostalo otročadjo igral blizu železniške postaje. Sestra je šla preko proge in klicala brata za seboj, nudeč mu bonbone. V momentu, ko je fant hotel skočiti preko tračnice, ga je prijela lokomotiva, ki je ravno privozila na postajo in je vlako-vodja nI mogel naglo ustaviti Odrezala je otroku levo nogo ob kolenu in desno roko. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je zopet prišel k zavesti ter pri vsej svoji naivnosti raztolmačil očetu svojo nesrečo :
— Očka, ne bom mogel več letati, ker nimam noge.
★
V torek, na poslednji dan muslimanskega Bajrama je bilo v kavarni v Bjelini prav veselo. Plesalo se je kolo in muslimanom se je poleg kristjanov pridružil tudi židovski šofer Martin Was-ser, vesel in podjeten dečko. Zagrešil pa je napako, da je pomežikoval mladim muslimankam, ki so gledale kolo. in proti večeru celo nekatere v šali nagovoril.
Muslimanoma Eminu Palanki in Ha-sanu Brbiću je šoferjevo obnašanje presedalo. Po kratkem prepiru je Emin potegnil nož in šoferja klecnil po roki. Šofer je vzel klobuk in se brez besede odpravil iz kavarne. Muslimanoma pa maščevanja ni bilo dovolj. Sledila sta šoferju in ga prestregla na oglu ulice, kjer ga je Hasan nenadno sunil z nožem v lice. Ko se je šofer prijel za obraz in zaklical na pomoč, mu je Hasan zadal še drugi vbod za vrat. Udarec je bil smrtonosen. Kmalu po prenosu v bolnico je šofer izdihnil, oba napadalca pa so vlovili orožniki._
Iz ljubljanske kronike
Dva uzmoviča pod ključem. — Burna debata o natakarski organizaciji. — Ciganska nadloga v ljubljanski okolici.
— Dober dan, bog daj I — tako je pozdravil danes zjutraj okoliškega nadzornika Hergo na stražnici v Vodmatu srednjevelik, čokat človek, oblečen v priprosto delavsko obleko.
— Dober dan. Kaj želite?
— Gospod nadzornik, zaprite me! Na« pravil sem veliko neumnost, jaz sem postal tat. —
— Kdo pa ste in kaj ste ukradli?
— Hudič me je moral zmotiti. Bila je ugodna prilika, pa sem segel po listnici Ca* dovega točilničarta, ko sva nosila zaboje piva v Cadovo klet. Bral sem v časopisih, da me iščete. Kesam se. Hotel me je že stražnik oni dan pred Hartmannovo zalogo prva na Kette*Murnovi cesti prijeti, pa sem pobegnil. Skrival sem se po kozolcih. Na« prej tako ne gre, raje grem v arest.
Cadovemu točilničarju Avgustu Teich* mannu je bila namreč pred dnevi ukradena listnica, v kateri je bilo 1500 Din in nekaj zlatnine. Tatvine je bU osumljen oženjeni hlapec Janez, ki se je danes sam i a vil po« bciji.
Včeraj popoldne je bil pravcati lov za nekim nevarnim tatom in vlomilcem. Mladi S. J. je prav temeljito zapisan v policijskih takih. Prestal je pred tedni zopet večjo k a* zen. Kakor hitro se je pojavil na svobodi, že je policijska kronika beležila večje tat« vine, ki gredo najbrže vse na rovaš tega nladega uzmoviča, ki se zna dobro skrivati. Stanuje na Poljanah. Njegov gospodar ga je včeraj obvestil, da ga išče policija. Takoj jo je popihal v ljubljansko okolico ter se skril na llovci. Detektivi so ga na kolesih lovili po vsem Barju ter ga končno res pri« jeli. Fant je pred dnevi odnesel iz Krisper* jeve trgovine večjo množino raznega galan* terijskega in manufakturnega blaga.
•
V neki gostilni sredi mesta se je včeraj razvila prav živahna debata o natakarski organizaciji med dvema natakarjema, Ulri* hom in Ivanom. Debata se je v glavnem su* kala okoli vprašanja, kdo je zakrivil nered« nosti pri organizaciji in povzročil njen raz« pust. Padali so med debato tudi razni čed« ni priimki. Ko je Ivan Ulrihu zalučal v obraz «barabo», je to tega tako razkačilo, da je prijel kozarec teT ga vrgel Ivanu v glavo nad desnim očesom. Poklicali so straž« rika, ki je oba odpeljal na stražnico na Dunajski cesti, kjer so sestavili protokol.
V ljubljanski okolici se zadnji čas ki a« tljo večje in manjše ciganske tolpe. Zlasti v Taškarjevem borštu pri Sv. Križu je ved* no kako cigansko taborišče. Včeraj se je pojavila neka ciganska družina v Sncberjih.
pota. Lotil se je težkega dela in dosegel svoj cilj.
Dovolite mi v kratkem omeniti njegovo hipotezo, ki jo je skušal s svojimi poizkusi dokazati. Pripominjam, da me je sam o tem prepričal.
Polavsky je trdil: vse je snov. Duše sploh ni. Življenje izgine, ostane samo snov. Življenje napačno pojmujemo, kajti življenje ni nič drugega kot nekak vonj snovi ali barva.
Snov brez življenja si lahko mislimo, ne moremo si pa misliti življenja brez telesa odnosno snovi.
Kakor je mogoče vzeti roži vonjavo in jo shraniti ali prenesti na drugo snov, tako je mogoče prenesti tud! življenje.
PoIavsky je rabil za svoje poizkuse pse. Sprejel je mesto grobarjevega pomočnika, da bi lahko nemoteno delal poizkuse. Posrečilo se mu jih je več, toda javnosti sta znana samo dva. Koncem aprila je vrnil življenje devoj-ki, pozneje pa zidarju, ki je bil ustreljen, ko je pritekel s pasjim življenjem na Horovo dvorišče in se hotel skriti v pasjo hišico. Polavsky je obudil zidarja od mrtvih na ta način, da je vzel psu življenje in ga prenesel na mrtvaka. S tem je tudi povedano,  zakaj se je
Cigani so bili zelo nadležni. Glavar družine je vodil seboj s konjsko opravo opremlje« nega konja. Ko je nastopila noč, je cigan« ska družina porabila priliko ter je iz neke« ga gospodarskega poslopja potegnila lep, skoraj nov voz*zapravljivček, \Teden 12.000 dinarjev. Voz je last trgovke in posest ni cc Neže Kos. Pobarvan jo rumeno ter nosi začetnice N. K. Pred nakupom se svati.
Prosuefo
Iz gledališke pisarne. Repriza operete «Orlov» se vrši kot izven predstava jutri, v soboto, dne 9. L m. v ljubljanski operi. Zasedba le ista kakor pri premijeri. — V drami se jutri vprtzori izvirna Begoviće-va hrvatska narodna drama «B&Zti človek* kot dijaška predstava. Cene so izredno znižane. Začetek ob 15. V nedeljo sta v gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15. se poje v operi Sattnerjeva opera «Tajda> z 20. Lovsetovo. go. Ribičevo ter gg. Be-tettom. Kovačem in Zupanom v glavnih vlogah. Vprizoritev «TaJde» se vrši pri znižanih ljudskih cenah. Zvečer pa je v drami prva repriza Nestroveve burke *Lum-pacij vagabund* na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev.
Koncert Glasbene Matico r Ljubljani. Pri koncertu pevskega zbora Glasbene Matice bo v ponedeljek v Unionski dvorani kot Rolistinja sodelovala koncertna pevka ga. Zinka Vilfan-Kunc iz Zagreba. Odlična pevka bo izvajala S ruske, 4 hrvatske in 8 slovenske samospeve. Izmed ruskih pesmi bo pela Grecaninovi Epicedium in Uspavani:o In Rahmaninove Ljetne noči. Od hrvatskih spodobnih komponistov bo izvajala velezanimi-ve moderne pesmi: Krsta Odakn >Poslije ljubavi«, Blagoja Berse »Sen duš dan« in Fraua Lhote >Zena muža za budu prodala« ter »Dremala, spavala ..« Od slovenskih komponistov je postavila na program dr. Gojmir Krekovo pesem *Šum vira in zefira«, Josipa Pavčiča >Uspavanko* in Antona Lajovica »Pesem o tkalcu«. — Skupno s pevskim zborom in samospevi se bo na tem koncertu izvajalo 9 slovenskih, 6 ruskih, 4 hrvatske, 2 erbski in 2 češki skladbi. Zastopani bodo skladatelji Adamič dr. Krek, Lajovie, Mirk, Pavčič, P. Satner, Stolcer-SIavenski, Greča-ninov, Rahmaninov, Tanjev, Kjuj, Berea, Lhotka, Odak, Mokranjac. Vstopnice v Matični knjigarni.
Premijera v drami. Danes bo v drami premijera slovite Nestroveve burke >Lumpacij vagabund« v popolnoma novi s!r>-venski prestavi in z originalno glasbo. To veselo delo, ki že desetletja razveseljuje križem sveta staro in mlado, bo brez dvoma dobrodošlo tudi ljubljanski publiki.
Oskar Nedbal v Ljubljani Sloviti češkoslovaški dirigent in komponist, ki se nahaja na turneji po Jugoslaviji, se je odzval tudi vabilu ljubljanskega gledališča. Dirigiral bo v torek, 12. t. m. v operi * Prodano nevesto«. Vstopnice so Že v predprodaji pri dnevni blagajni.
Sport
Nedeljski nogomet v Sloveniji
V Ljubljani se odigra v nedeljo na igri« šču ASK Primorja HL kolo prvenstva ljub« ljanskih klubov L razreda. Ob 14.30 igrata Hermes in Primorje, ob 16. uri Jadran in Ilirija, dopoldne ob 10.30 pa absolvirata prvenstveno tekmo rezervni moštvi Herme« sa in Primorja. — Razen tega igra Ilirija v nedeljo prijateljsko tekmo z nogometnim moštvom inženjerske oficirske šole v Mari« boru.
V Mariboru absolvirajo v nedeljo prven« stvene tekme Maribor in Merkur ter Rapid in Ptuj, v Celju SK Celje in Šoštanj, v Tr« bovljah pa Amater in Trbovlje.
V Ljubljani se obeta vroč boj za točke predvsem v srečanju Primorje : Hermes. Jeseni je zmagal Hermes v razmerju 3 : 2. Ilirija zadene v Jadranu na moštvo nest a« novitne forme in igre, jesenski rezultat med njima je bil 3 : 3. — V moštvu inženjerske oficirske šole, ki nastopi v nedeljo proti Iliriji, tvorijo večino znani igrači raznih klubov iz Zagreba, Beograda, Sarajeva itd., med njimi desno krilo Gradjanskega Vid« njević, Zivkovič (Jugoslavija), Pavelić (Con# cordia) itd. Od Ljubljančanov igra v tem moštvu MiklavčiČ (Ilirija). Moštvo I. O. Š. je v Mariforu opetovano nadvladalo tako Rapid kot Maribor.
— Službeno iz LHP. Vsi klubi LHP se opozarjajo, da poravnajo članarino za leto 1927 v iznosu Din 100.— najkasneje do dne 20. t. m., ker bi sicer ne imeli glasovalne pravice na predstoječi glavni skupščini sa« veza. Is*, časno se klubi opozarjajo, da je služneno glasilo LHP*a športna rubrika ^Slovenskega Naroda« in športna rubrika «Tabora». — Vsi kl'jbi se pozivajo, da naj* kasneje do dne 15. t. m. javijo svoje točne naslove, kamor se dostavlja pošta. Za tek* mo Concordia — Mura dne 10. IV v Mur« ski Soboti se določa kot sodnik g. Peterka. — Tajnik. — Za nedeljo 10. t. m. je odre« jena ponovna trening tekma A in B tirna. Za A*tim se določajo sledeče igralke: Jer«
oživljeni zidar tako čudno vedel, zakaj je lajal in tulil kakor pes.
Zadnji poizkus Polavskega naj bi pokazal, je-li mogoče zamenjati ali izmenjati dvoje življenj. S psi se mu ta poizkus ni obnesel, treba je bilo nekakega osredotočenja objektov, kakor je trdil sam. Imel je že izbrana dva dečka, s katerima je hotel napraviti ta poizkus, pa se je bal, da ga že opazujejo, kar je bilo res.
Zato si je najel sobo v Motolu, kjer je nameraval svoj senzacijonalni poizkus izvest!
Zdaj pridem k poglavju, ki ga gospod predsednik ni razumel.
— V nekaki razjarjenostl, ki jo je Horalek razumel šele pozneje, ko je bilo že prepozno, se je Hora sam ponudil Polavskemu za eksperiment. Horal-ka je izzival in dražil tako dolgo, da se je tudt on ponudil. Polavskv je njuno ponudbo sprejel in zamenjal njuni življenji.
Ugotavljam, da sem jaz Horalek.
Predsednik se za razburjenje in ironične medklice občinstva sploh ni zmenil. Zašepetal je nekaj votantu in kmalu sta stala ob Horovl strani dva paznika.
Hora se je ironično smehljal.
mol L Saplja, Tratnik I, Vider, Jermol II. Zupančič. Bernik. Za B*tim: Občne, Brodar. Schifrer Tita, Koch II, Jančigaj, Privšck. Erbežnik. Rez, Schiffrer Duša in Jenko. — Igralke morajo biti na igrišču Atene najkasneje ob % 11. s kompletno opremo. A v dresih Ilirije, B v črnih krilih in .belih bluzah. Proti vsem, ki se ne odzovejo, sc uvede najstrožje disciplinarno postopanjc. Odsotnost se opraviči le v res nujnih slu« čajih. Tekmo vodi g. Dekleva — Tehnični referent.
— Medmestna tekma Prcuga-Dunaj 1:1.
V sredo 6e je vršila v Pragi medmet".-tekma igralskih unij Praga-Dunaj, ki je končala neodločeno 1 :1. Tekma se je vršili ob najhujšem nalivu in ji jo prisostvovalo samo 7500 gledalcev. Od Dunajeanov je briljiraj Sindelar pa tudi srednji krilec Hoff-mann je bil mož na mestu. Pražanj so nastopni brez Kode in imeli najbolj3^ mo? v SIJ nem.
— Najboljši dunajski strelci. Najboljše strelce-nogometase ima trenotno dunajska Admira. Na čelu najnevarnejših šuterjev je Schali, ki je v dosedanjih prvenstvenih mah zbil 19 golov, njegov klubeki tovari-Klima pa 17. Bulla (Vienna) je 13-krat po-tresel mrežo, Sindelar 11-krat, nekdanja favorita in slovita Suterja VVidii (Rapid) in Wieser (Austria) sta letos zaostala in >!a do sedaj zabila samo po pet golov.
— Meddržavno tekmo Av*trija-Madiar>U.i. ki se vrši v nedeljo, bo sodil prsati EOdaft Cejnar.
— Veslačku tekma Cambridze—Qxford.
V soboto se je vršila na Themsj tratil, nalna veslaška tekma Cambridje—Oxforć katero je z obeh obrežij opazovalo nad en milijon gledalcev. Zmagalo je moštvo Cam-bridjrea. Oxford je zrna zal doslej 40 kra«. Cambridjre 38 krat. enkrat pa le ostala tekma neodločena.
žBeležnica
KOLEDAR.
Danes: Petek 8. aprila 1027; katoličani. Marija sedem žalosti; pravoslavni: 26. marca GavreL
Jutri, sobota 9. aprila 1027; katoličani: LeonicL, Marija Kleosa; pmvoslavni: 27. nar ca, Mart ona.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: D rama »Lumpacij vagabund ! Premijera. — Opera: »Eros in Psiha*. C.
Kino Matica:    >Lov za zaročenko.« _
»Prestol in ljubezen*.
Predavanja: Ob 18. v društvu >Pravnik na sodišču dr. Bohm:   »Aktualni problemi Društva za socijalno politiko.*
DEŽURNI: LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; KuraJt, Oo-spoevetska cesta.
Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trnko-czu. Mestni trg.
Solnee zaido danes ob 1S.86, vzide jutu ob 5. 28 in zaide ob 18.37.
Mesec zaide ponoči ob 2.36, vzide jutri ob 10.17 in zaide v nedeljo ob 3.17 (prv/ krajec).
ZA NASE NAROČNIKE. Danes in jutri so na vrsti izkaznice .-^rii S, T in U.
Bratska ljubezen
V dveh slavonskih vaseh, Medarah in Dragaliču, vlada strahovit spor. Zaradi poštnega nabiralnika. V Dragaliču so ga imeli že pred vojno, ker so si ga vaščani sami kupili. Nedavno pa se je Medarčanom zahotelo po njem in se jim je želja na čudne načine izpolnili:. Domala je potekla kri, končno pa so Medarčani ob asistenci 2S orožniko\ prenesli pošto v svojo vas, Dragaličani pa so za njimi kleli in vihteli pesti.
Medarčani so Srbi, Dragaličani pa Hrvati. Orožniki budno pazijo, da ne pride do oboroženega konflikta. Niko* mur pod milim nebom pa seveda ne pade v glavo, da bi krvavi spor rešil na pameten način: z nakupom novega poštnega nabiralnika.
ie vrše današnje predstave velikega dv ijnega sporeda!
ELITNI KINO MATICA
— Smatrate me blaznim. Srečen bi bil, ako bi bil res blazen. Obljubljeno mi je bilo, da bom lahko govoril do konca. Bodite torej tako prijazni in po-trpite še malo, da končam.
Ne vem. kako je Polavsky to storil. Spominjam se samo, da je naju pred poizkusom hipnotiziral.
Ko sva se prebudila, se je nama zdela izprememba tako smešna, da sva se začela na ves glas krohotati. Skala sva po sobi in se vedla kot dva fantička. Polavsky je moral posredovati. Opozoril je naju, na i bova tiho, ker bi nas utegnili sosedi slišati.
Omeniti moram, da smo se dogovorili, da bo trajala zamenjava najinih življenj največ pol ure. PoIavsky je naju res kmalu pozval, naj sedeva, da naju hipnotizira.
Jaz sem že sedel, toda Hora, ki mu je bilo^ življenje v mojem mlajšem telesu všeč, je prosil, naj še malo počaka. Pripomnil je, da bi kazalo po prenosu življenj preizkusiti tudi funkcije pbeh teles. Govoril je na dolgo in široko tako, da je naposled tudi mene pregovoril, da sem pristal na njegovo zahtevo, naj ostane zamenjava do drugega dne.
Ta moj pristanek je bila napaka, za katero zdaj trpim.
Dogodki križem Jugoslaoife
•
>tev 80.
aSLOVENSKI   NAROD« dne 9. aprila 1927.
Stran 3.
Dnevne vesti
K Ljubljani, dne 8. aprila 1927.
— Imenovanje pri podružnici Poštna hranilnice v Ljubljani. Za Šefa knjigovodstva pri podružnici Poštne hranilnice v LjubUaui je imenovan vpokojenl poštno-br-zojavni računski revident Koloman Meixner.
— Iz sodne službe. Za sodnika v 7. skupini I kat. v področju viš. dež. sodišča v LjubUani je, imenovan izprašani pravni praktikant Franc Sever.
— Iz državne službe. Vpokojen je inspektor oblastne inspekcije dela v Mari-lx>ru Alfred Deiak.
— Dvakrat odlikovan. Mehaničar poštne direkcije v Ljubljani Viktor Povše Je bil dvakrat odlikovan z zlato kolajno za .csmo službo. Pisarna kraljevskih redov ic morala drugi nkaz o odlikovanju razveljaviti.
— Odlikovanje poljskih pravnikov. Na
aređtag prosvetnega ministra !e podpisan ukaz, s katerim sta odlikovana z redom Sv. Save I. stopnje predsednik poljskega vrhovnega sođ'Sča dr. A Mogilnicki in profesor varšavske univerze dr. Tadija Hila-rovitz. Z reiom Sv. Save II. stopnje je odlikovan profesor varšavske univerze dr. Cibuhowski.
— Povraiek naših carinikov. Kakor smo že poročali, so prispeli nast cariniki v sredo iz ZUna v Bratislavo, kjer so sf ogledal: pristanišče in druge zanimivosti slovaške prestolice. Zvečer je priredila bratislavska trgovska zbornica gostom na čast banket. Danes sc -e naši cariniki vrnili v Beograi
— Kraljev lovski dvorec v Han Pijesku
ie končno gotov. Direkcija zgradb v Sarajevu je poslala upravi dvora predlog, da prevzame dvorec v svojo oskrbo. Uprava dvora še čaka na potrebni sklep ministrskega sklepa, na kar bo dvorec prevzela :n ga primerno opremila.
— Kraljev zvon. Samostanu v 2ltomIisi-ah v Hercegovini je krali Aleksander vo-klonil krasno vlit in lepo doneč zvon. Posvetitev zvona In novega zvonika se Je predvčerajšnjim vršila na svečen način.
— Imenovanje v naši vojski. Za admini-<*ratjVnega podporočnika ekonomske stroke !e imenovan narednik g. Stanko Vod-1 a k v Ljubljani.
— Kongres Udruženja jugoslo venskih zdravnikov. Poročali smo že, da je glavna uprava Udruženja jusoslovenskih zdravnikov oklenila, da se bo vršil letošnji kongres v Rogaški Slatini. O tem sklepu so bSe obveščene vse zdravniške zbornice in organizacije, da pravočasno pripravijo gra-dhro za "kongres in odrede svoje delegate. Kongresu bo predsedoval narodni poslanec in predsednik glavne uprave dr. Miloš Ivkovič.
— Prvi kongres Jugoslovenskih geografov se bo vršil v Beogradu od 26. do 29. aprfla. Ta kongres bo ena največjih Ietoš-\\\\h kulturnih organizacij, ker se ga ude-.'ele tudi zastopniki inozemskih geografskih društev. Dnevni red je že določen. Udeležencem kongresa ie prosvetno ministrstvo dovolilo tedenski dopust.
— Podržavljenje pošt. Poštno ministrstvo je sklenilo podržaviti več neerarlčnih pošt v prečanskih krajih. V ta namen je določen v novem proračunu večji kredit *
— Nova inšpektorja poštnega ministrstva. Za inspektorta poštnega ministrstva >:a imenovana šefa odsekov Milrvoi Pipuš in Vojrslav Popov ič.
— .Mudi se jim. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da morajo vsi učitelji in učiteljice, ki so brli z zadnjim ukazom vpokojenl, tako? zapustiti svoja službena mesta.
— Nov upravnik poštnobrzojavne šole. r^osedanji upravnik poštnobrzojavne šole v Beogradu dr. Zeljko Horvat je razrešen ovojih dolžnosti. Začasno bo vodil šolo podočnik generalnega poštnega direktorja dr. Dragotin Frank.
— Laza iMarkovič v Zagrebu. V sredo ie prispel v Zagreb bivši minister dr. Laza Markovič, ki je Imel zaupni sestanek s svojimi somišljeniki. Z njim je prispel v ?agreb tudi znami beogradski tovarnar Teka rević. Včeraj se Je dr. Markovič vrnil
v Beograd.
~ Aprilsko vreme. Po prvih lepih in top-• h dnevih je začelo danes dopoldne lahno deževati. Veliki teden nam skoraj vsako tio prinese dež. Poleg tega tmamo zdaj april, ki je znan kot muhast mesec. Pr!ča-kevafj je torej, da se bo vreme nekaj časa kiselo. Velik teden bomo že še kako preživeli ob slabem vremenu, pač bi se pa priporočili nebeškim silam med velikonočnimi prasoiki za. lepo vreme. Upajmo, da nas usliš.io tem bolj, ker bo ravno na velikonočno nedeljo polna luna, ki nal oblaki pošteno potrka, da ne bodo zakrivali pomladanskega soluca.
— Izlet v Prago. Začetkom septembra *• priredi Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani izlet v Prago, najkras-Utjše mesto Srednje  Evrope,  z ogledom
-vb, zbirk in umetnin. Izlet je projektiran tako, da si bodo mogli udeležnci ogledati Pod strokovnim vodstvom v desetih dneh ptestolico češkoslovaške republike, znameniti mesti Kutno Horo in Sediec ter češki kraljevi grad Karluv Tyn. Natančnejši datira, pogoji in ugodnosti bodo pravočasno evtfeoe. Opozarjamo pa že sedaj na izlet« hi ko nudil omenjenemu Številu udeležencev *redue umetniške in pokrajinske užitke.
— Mariborska podružnica SPD v Mariboru naznanja svojim članom, da Ima vsak posamezni član, ki je najmanj dve leti član, pravico do treh polovičnih železniških vo-fenj na telete in do ene na glavno skupščino na leto. Zadevne izkaznice (Uvere-*ja) izdaja društveni tajnik g. Ivan Volčič, Maribor, Slomškov trg št. 11-I. — Odbor.
— Sokol I. na Tabora vabi v nedeljo 10. t. m. na drugi delavni dan. Začetek ob pol 9 uri Kdor ne more osebno pomagati z delom, naj se izvoli odkupiti (S delavnih ur Po Dm 4). - Odbor.
— Novorojenček v stranišču. V sredo popoldne je našel strojevodja na postaji Topčider v stranišču 3 do 10 dmi starega novorojenčka, ki je na ves glas plakaL Strojevodja ie pozval službujočega uradnika ki je dete odnesel v pisarno. Najbrž je pustila novorojenčka v stranišču neka brezsrčna mati, ki se je hotela med vožnjo iz-nebiti nebogljenčka. Policija je uvedla preiskavo.
— Pobijanje venerlčnib bolezni v Sarajevu. Kakor poročajo sarajevski listi, so se venerične bolezni tekom zadnjih mesecev v Sarajevu začele rapidno širiti. Državna ambulanca je polna obolelih ljudi iz mesta In z dežele, moških in ženskih, mladih in starih. V januarju je narastio število bolnikov za 342, v februarju za 8, v marcu pa kar 466. Poleg izrazito veneričnib bolezni boluje vel»ko število ljud*, posebna otrok, na garjah. Ambulanca posluje s polno paro.
— Razbojniki pod ključem. V okoHci Velikega Bečkereka so se od decembra dali? izvršile številne tatvine m vlomi. Tam okrog se Je klatila tolpa razbojnikov, ki so nastopal i maskirani in ogrožali javno varnost Orožništvu je te dni končno uspelo, da je razbojnike izsledilo. To so Branko Damjan, Ilija Stan in cigan Nikoia Jova-novič.
— Dnevno vsaj en samomor.    To je v
Zagrebu skoro pravilo. Včeraj so pripeljali v bolnico mlado gosopdično Zoro Elsen-stSdterjevo, ki je iz neznanega vzroka Izpila večjo količino solne kisline. Bila je zebotehniška vajenka In dosld vedno ve sele narave. Življenje so H rešili.
— Zgradba kirurgičnega paviljona v Osijeku. Kirurgični paviljon so v Osljekd začeli graditi že pred tremi leti. Zgradbo so spravili pod streho, ko ie naenkrat zmanjkalo kredita. Oradba je počivala. Zdaj Je končno ministrstvo za narodno zdravje vo-tiralo 800.000 Din In bo paviljon v kratkem d c vršen.
— Samomor radi lepega fanta. Doslej je bilo običajno tako. da so se nesrečno zaljubljeni fantje radi deklet spravljali na oni svet Odslej bo. kakor kažejo nekateri primeri, ta stvar šla narobe. V Beogradu se je predvčerajšnjim zastrupila mlada in lepa ciganka Kaj a Petrovič. Izpila Je znatno količino raztopljene sode. Pravočasno so Jo še prepetjall v bolnico, kjer so jI Iz-čistili želodec in Ji rešili življenje. Pri zaslišanju Je Kala izpovedala, da se Je že pred letom zallub la v nekega lepega ka~ plarja. Vedno ga zasleduje, toda on se zanjo ne zmeni, ker ima dovolj drugih deklet ki pa se tudi često sprejo med seboj V nedeljo se Je ravno radi tega kaplarja blizu ciganske kolonlle spri in stepe! neki mladi par, a predvčerajšnjim Je radi njega domala šla v smrt nesrečna ciganka Kaj a. Časi se zares Čudno menjajo.
— Pri težkočah ledvic, mokrače, sečnega mehurja hi debelega črevesa olajša naravna »Franz - Josef« grenčlca tudi močno zapreko v kratkem času Izpričevala iz bolnišnic potrjujejo, da ]e voda »Franz -Josef« radi svojega učinka, ker olajšuje luez bolečin, posebno prikladna za staro In mlado za trajno uporabo. Dobi se v vseh lekarnan, drogerfjah m specijalnih trgovinah. 14L
Slavenstvo, Človeštva
Sezt oo Polezijah Zvonimirla Gregorja. Odpira se Vam novi sveti Naj nebo Fanta. Dekleta in Družine brez
te lepe knjige. Dobe se v Knjigarnah v Ljubljani. Celju. Mariboru. Radovljici in Kranju.
Iz Ljubljane
—!j   Novi avstrijski konzul v Ljubljani.
Včeraj je prevzel konzularne posle novi avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. dr. Hermanu P1 e 1 n e r t ki je bil doslej na službi v zunanjem ministrstvu avstrijske republike. Konzularne posle je vodil po odhodu prejšnjega konzula dr. Strautza višji rtvfdent g. Strandner. Novemu generalnemu konzulu želimo, da bi se med nami počutil kar najbolj domače In da bi nspešno nadaljeval delo za čim tesneiše zbližanje med našimi pokrajinami in Avstrijo.
—U V ponos LJubljani in zdravje naši ded bo Dečli dom, ki ga zzr&dk društvo Skrb za mladino v LJubljani v Aleksandrovem na Krku. Da ga čimprej zgradimo, segajte In kupujte tablice za tombolo, kj bo v nedeljo dne 10. aprila ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Krasna spalnica iz trdega lesa ie razstavljena v izložbi tvrdke Urbane, šivalni stroil In kdo pa pr' L C Mayer. Poleg teh dobitkov so še 3 druge tombole ter razni manjši dobitki. Pomagajte graditi dom revni in bolebni decl!
—4) Življenje na otokih Fidži. Vzhodno od Avstralije v Velikem Oceanu leži skupina otokov z imenom «Fidži». Skupno tvori 225 večjih in manjših otokov, od katerih je le 80 obljudenih. Otoki so bogat! na raznih dragocenih rudah (zlato, baker, zlasti pa železo). Flora na otokih spominja na indijsko troplČno vegetacijo. Najvažnejša rastlina Je kokosova palma, ki tvori obenem glavni vir prehrane ondotnega prebivalstva. Živalstvo otokov tvorilo različni glodalci, razne vrste papig in golobov ter velikanske strupene kače Domačinov je na teh otokih danes le še okrog 200.000 toda tudi to število pada leto za letom. Zanimiv film, ki nam nazorno predočuje življenje na teh otokih, šege in običaje prebivalstva, vegetaciio in živalstvo, predvaja Zveza kulturnih društev v soboto in v nedeljo Sobotna predstava se vrši ob 14.30. nedeljska pa ob 9.30 in 11. dopoldne. Vstopnice pc 2 In 4 Din so že v predprodajl pri blagajni Kina Matica.
—4j Akademija drž. realke se vrši 10 aprila ob 10. uri dopoldne v realčni telovadnici. Na sporedu so orkestralne točke, pevske točke In deklamacije Spored. Id ve-
lja za vstopnico, stane 3 Din. Cisti dobiček je namenjen dijaškim ferialmm kolonijam. —lj OUkin dao Rdečega kriza na Viču.
V slučaju lepega vremena priredi podružnica Rdečega križa na cvetno nedeljo od 10.—12. ure promenadni koncert pred šolo ter se bodo ob tej priliki prodajale oljkine vejice v prid Rdečega križa.
—13 Sokol L prosi svoje članstvo, da plača članarino po možnosti osebno v društveni pisarni (Tabor, severna stran, pritličje levo). S tem članstvo društvu več koristi, sebe pa obvaruje pred nadlegovanjem inkasanta. Zdravol — Odbor.
—IJ Ljubljanski SokoL Jutri v soboto 9. t. m. točno ob 8. uri zvečer se vrši v telovadnici Narodnega doma mladinska telovadna akademija. Ker bo to večer naše sokolske mladine, ki živi v trdem sokol-skem delu in krepi svoje mišičevje, je dolžnost vsega članstva, starejšega kot mlajšega, da v čim večjem Številu pose ti to prireditev, da tako dejansko dokaže svojo ljubezen, zanimanje ln pozornost tistim mladim borcem, katere bo slej ali prel poklical čas, da postanejo vodniki mogočne jugoslovenske sokolske družine in žarišče veiike sokolske ideje. Na ta večer vljudno vabimo tudi ostala ljubljanska In okoliška sokolska društva ter vse prijatelje sokolske mladine. Opozarjamo pa ponovno, da se akademija prične točno ob 8. url zvečer.
—lj Krajevno udruženje invalidov v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo dne 10. aprila t. L ob 9. dopoldne in sicer v dvorani Ljudskega doma v Streliški ulici, ue v Mestnem domu, kakor Je bilo prvotno \ljeno. Člani naj vzamejo s sebol članske knjižice in pismena vabila. 351n
—U Požar na BlelwelsovI cesti. Včeraj okoli 15.30 je nastal požar v kleti Grobel-nikove vile na BleIweisovi cesti. Vnela so si polena, kJ so bila v bližini cevi ogrevalne naprave za kuhanje perila. Poklicni gasilci so ogenj kmalu pogasili. Skoda je neznatna.
—lj Kolesarjeva nezgoda. V Vodicah pri Kranju bivajoči in v Ljubljani zaposleni z'dar France Žitniki le včeraj popoldne pri-vozil s ko'esom na križišče Dunajske in Blefweisove ceste. Tu je zadel ob mal kamen tako, da mu je spodrsnilo ter je padel na tla. Ker se ni mogel sam dvigniti, so smatrali pasantje, da si je zlomil nogo. Poklicali so reševalno postajo, ki le poškodovanega zidarja z rešilnim vozom odpeljala v javno bolnico, kjer je službujoči zdravnik ugotovil le lahko kontuzijo na desni nogi.
—Ij Premeten tat K natakarici Frančiški T. v Metelkovi ulici ie prišel včeraj popoldne starejši možki z litersko steklenico ter zahteval liter vina. Na mizo je položil sto dinarjev. Natakarica mu ie nazai odštela 86 dinarjev. V tem trenutku je možki pograbil lOOdinarski bankovec hi izginil.
—Ij Drobiž Iz policijske kronike. Policija ie včeraj zaprla dva nevarna tatova- Drugače je vladal včeraj v mestu lep mir. Prijavljena je tatvina stodinarskega bankovca, dslje slučaj goljufije, prestopek obrtnega reda in 12 prestopkov cestnoplicljskega reda.
—Ij Za velikonočne praznike praško šunko !n različne druge delikatese nudi FR. KHAM. Miklošičeva cesta. 342n * Ugoden nakup nogavic, vezenin In žepnih robcev le pri O. Dobelcu, Pred škofijo št. 15. 51L
iz Celja
—c Elektrifikacija v celjski okolici. Te
dni je bil dovršen električni vod od Voglaj-ne do cerkve sv. Jožefa ter odcep proti novim hišam. Dogotoviti je sedaj treba vod še-samo od Voglajne čez Savinjo proti Bregu po svetu državne železnice. Ta mora izdati za to potrebno dovoljenje. Tozadevna prošnja okoliške občine celjske pa še ni rešena, dasiravno že več časa leži pri železniški direkciji v Ljubljani. Take formalnosti bi se pač menda lahko malo hitreje reševale na pristojnih mestih, saj je menda vendar že poginil prosluli avstrijski »arats-šimeU.
—c Dijaški dan. Napredna dijaška organizacija »Sloga« Je preložila svojo akademijo na 30. april, dijaški športni dan pa na 1. maj.
—c Tatvina. Čevljarskemu mojstru Dominiku Uršiču na Bregu Je te dni neznan uzmovič ukradel iz veže njegove hiše dvo-kolo, vredno 1500 Din. Storilec je s kolesom izginil In ga še niso prijeli.
—c Sestanek narodno - strokovne zveze bo v nedeljo 10 -t m. ob 2. uri popoldne v gostilni Sokolski dom v Gaber ju.
Javna mestna knjižnica v Celju prav lepo deluje. V mesecu marcu se ie vpisalo 120 članov, izposojenih Je bilo 750 knjig. Knjižnica je nastanjena v pritličju magistrata v prostorih, ki so Učno in praktično urejeni. Poslovne ure so ob četrtkih od 18. do 20. ter ob nedeljah oj 10. do 12. ure dopoldne. Knjige se izposojujejo na 14 dni. V zadnjem času si je Knjižnica nabavila zopet večje število znanstvenih in leposlovnih knjig, kar j! je bilo omogočeno vsled agilnosti kuratorfja knjižnice, ki mu je uspelo pridobiti podpore nekaterih celjskih denarnih zavodov.
—c Društvo državnih nameščencev in upokojencev v Celju ima svoj redni občni zbor v soboto 9. t m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
—c Ljudsko vseučilišče v Celju. Zadnje predavanje Je imel g. prof. Orožen. Predaval je o upravnih In političnih razmerah sedanje boijševiške Rusije. Opisal Je podrobno komplicirani ustroj ruske uprave. Seznanil Je poslušalce z delokrogom in sestavo mnogoštevilnih sovjetov, posebno pa z delom vseruskega kongresa sovjetov. Orisal je delokrog poedinih komisarljatov in dobro urejene špljonske organizacije ter šolstvo itd. Za svoja izvajanja je žel med posluša Ic* obilo priznanja.
Darinmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Statistiko kinemotogrofov u naši državi
Oddelek javne varnosti notranjega ministrstva v Beogradu je pribavi! podatke o kinematografih v naši državi ter o številu predstav v lanskem letu. Iz tega poročila, ki pa najbrž zopet ni točno, je razvidno, da je število kinematografov pri nas relativno majhno, ker je dne L januarja bilo v naši dTžavi skupno 344 registriranih kinematografskih podjetij, med njimi 13 potujočih bioskopov. V vseh teh kinematografih je 86.630 sedežev.
Tekom lanskega leta se je skupno vršilo 89.336 predstav. Povprečno torej po 250 predstav dnevno.
Največ bioskopov ima baška oblast kjer je registriranih 48 kinematografov z 9594 sedeži. Beograjska oblast ie druga po številu kinematografo\\ toda prva po številu sedežev, ker bioskopi beograjske oblasti razpolagajo s 15.958 sedeži. Najmanj kinematografov pa ima brega!niška oblast: namreč samo enega in sicer v Stipu z 300 sedeži. Tu se vrše na teden po dve ali tudi tri predstave in se gledalci tekom leta naužijejo kakih 50 filmov.
Skupno je na ozemlju predvojne Srbije vsega 60 kinematografov s 14.443 sedeži. Naravno, da se največ predstav vrši v blo-
skopih beograjske oblasti; povprečno 331 tedensko.
V mestih je število kinematografov naslednje: Beograd lih ima 7 s 5280 sedeži, kjer se daje povprečno po 168 predstav tedensko, s 46 raznimi film: mesečno. Zagreb je imel lani 6 bioskopov s 4667 sedeži. Tedensko se je dalo povprečno po 174 predstav in mesečno 46 raznih filmov. Skoplje je imelo 3 kinematorafe s 1350 sedeži, 24 predstav tedensko in 40 filmov mesečno. Novi Sad 2 z 1S00 sedeži, tedensko 34 predstav in mesečno 20 filmov. Sarajevo 2 z 8S9 sedeži, 42 predstav tedensko in 16 raznih filmov mesečno. Tudi Split ima 2 kinematografa s 680 sedeži, po 43 predstav tedensko in 21 filmov mesečno. Ljubljana pa ima 3 kinematografe z M53 sedeži; tedensko se vrši po 9S predstav bi mesečno dobimo na ogled po 37 raznih filmov.
Posamezni kinematografi z dnevnimi predstavami so še v nekaterih mestih, vendar je njih število razmeroma zelo majhno, kar izhaja iz gorenjega dejstva, da se daje dnevno v vsej državi 250 predstav, pri čemer odpade seveda glavni delež na kinematografe v večjih mestih, kier se vrsi dnevno po troje ali četvero predstav.
iz Maribora
—Tin Občinske davščino. Mariborski veliki župan je te dni končno odobril mestni proračun In pobiranje sklenjenih davščin. Davščine, kJ so precej številne, se bodo pobirale za nazaj od 1. Januarja. Maribor ima te - le davščine: 100% naklada na zem-jiški davek, 30% naklada na hišnoh-najem-nrnski davek, 100%, naklada na občo pri-dobnino, 100% naklada na rentni davek, 400% naklada na užitninski davek za vino in vfnski mošt, samostojna občinska doklada 60 Din na hektoliter, doklada na žganje po 20 Din na hektotitersko stopnjo m 20 Din na oslaiene pijače in 25 dinarjev na šampanjec 10^ najemninski novčič, 5% vodovodna naklada, 3% kanalska pristojbina, davek na vozila 100 do 1000 Din, 20% luksuzni davek. 12% veselični davek, davek na vrednostni prirastek, davek na tovorna vczlla In 30% davek na sobe za tujce.
——m Predavanje dr. Kostova v Mariboru. Zfčetkom prihodnjega tedna priredi znani pobornfk bolgarsko - Jugoslovenskega zbližan ja dr. K os tov zanimivo predavanje o tem vprašanju v Ljudski univerzi. Predavanja dr. Kostova so bila v vseh mestih, kjer je doslej nastopil, zelo dobro obiskana in bo gotovo tudi Maribor pri tej priliki dokumentiral svoje slovanstvo s številnim po-setom. Dan predavanja še ni določen.
—m Bombni atentat na Pesnici. Preiskava, ki Jo vodi mariborski policijski komisa-rljat skupno z okrajnim glavarstvom In oTOŽništvom, doslej Še nI dosegla pozitivnih rezultatov. Pač pa Je v zvezi s to afero aretiranih šest nacijonallstov. ki so osumljeni, da so vedeli za ta napad- Preiskava se še nadaljuje.
—m Pogozdovalnl dan šolske mladine. Včeraj se je vršil na mariborskih šolah takozvani pogozdovalni dan. Šolska mladina Je pod nadzorstvom svojih učiteljev odšla v protestantovski gozd vinarske šole, kjer je pod vodstvom inž. Ružiča zasadila mlada drevesa. Inž. Ružič je Imel ob tej priliki na mladino primeren nagovor o pomenu gojenja gozda in drevja. Lep solnčnl dan pa je bil tudi dokaj primeren za tak izlet, ki je naše malčke še posebno navdušil za lepo naravo.
—m Goljufiv carinik. Carinski pripravnik Albert Vračko je pred par meseci zaplenil neki ženski, ki se je hotela Izseliti, 24.000 dinarjev, ker Je po obstoječih predpisih dovoljeno vzeti s seboj v Inozemstvo največ 1000 Din domače valute. Carinska oblast je dotično žensko kaznovala na 1000 dinarjev globe, ostale na so 11 vrnili. Vračko pa Je ženi pisal, da znaša kazen 4000 dinarjev in si je 30O0 Din pridržal. Za zadevo pa Je zvedelo državno pravdništvo, ki je cariniki obtožilo radi gojlufije. Poleg odpusta iz službe ie dobil še štiri mesece stroge Ječe.
Gospodarstuo
Stanje Narodne
dne 31. marca
AKTIVA: Kovinska podlaga posojila
račun za odkup kroskih
novčanic račun začasne ra zm en jave državni dolgovi vrednost državnih domen saldo raznih računov
banke
1927.
Razlika v pri* meri b stanjem dne £3. marca.
405.1 —
1322.0 $
1I14.I
3213 29663 21383
553.0
2.4 6.4
— 61.5
Skupaj 8820.5 PASIVA: o Od glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 9.7 novčanice v obtoku 5476.0  '+* 6\8
račun začasne razmenjave 3213 državne terjatve po raznih
računih 61.6 — 115.9
ravne obveznosti 700-5 — 51.4
državne terjatve za zastav*
Ijene domene 21383 ažijo za kupovanje zlata 83.0
Skupaj 8820.5 Obrestna mera ostane nespremenjen*. Obtok novčanic se je zviSa! od zadnjega izkaza za 6,800.000.
—g Gojenci naših kmetijskih šol na Danskem. NTa doziv danske fe izbralo poljedelsko ministrstvo 6 gojencev ki bodo IzučevaJ' v Kopenhagnu dansko poljedelstvo, osobito mlekarstvo Izbrani so inle-BjerH-agTononTj Velibor Brinkovlč, Karto
Vrečko in Matija Absec ter absolvirani slušatelji kmetijskih šol Gojko Kozomara. Ivan Benko in Uroš Vojinovlč- Izbrani gojenci odpotujejo te dni v Kopenhagen, kjer jih sprejme danska kmetijska družba. Kmetijski tečaj bo trajal leto dni.
—s Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško. Ker so trgovinska pogajanja med Češkoslovaško In Madžarsko končana, sc bodo koncem aprila nadaljevala prekinjena pogajanja med našo državo In Češkoslovaško. Pogajanja se bodo vršila najprej v Pragi, potem pa v Bratislavi in Beogradu.
—g Hrvatska Eskomptna banka. Zagreb. Na seji ravnateljstva, ki se Je vršila 5. aprila t L le bilo sklenjeno, da se bo vršila redna glavna skupščina za preteklo poslovno leto dne 23 aprila t L ob 5. popoldne v društvenih prostorih. Glavni skupščini bo predložena bilanca za leto 1926. ki je zaključila z čistim dobičkom v znesku 14.763.565.99 Din. Nadalje Je ravnateljstvo sklenilo predložiti glavni skupščini, da se izDlača dividenda 8% na delnico od nom. Din 100 — torej 8 Din ln da se od-kaže izrednemu rezervnemu fondu 1.500.000 Din. pokojninskemu fondu 500.000 Din, na novi račun se pa prenese 1,255.962.79 Din.
—g Velesejem v Poznanju. Za mednarodni sejem v Poznanju, kl se vrši od 1. do 8. maja t. I. se dobijo legitimacije po 2 zlota (13 dinarjev) pri poljskem generalnem konzulatu v Zagrebu Na podlagi teli legitimacij se uživa pri povratku na poljskih železnicah 66 */3% popust, vendar mora legitimacije vidiratl velesejmski urad v Poznanju. Jugoslovenske železnice so dovolile vsem posetnikom tega sejma 50% popust na vseh železnicah in parčbrodili SHS.
—g Izvoz snhlh Jedilnih gob v Južno Ameriko. Neka tvrdka v Južni Ameriki želi uvažati iz naših krajev suhe jedilne gobe. Natančen naslov tvrdke kakor tudi prepis njenega predmetnega dopisa ie interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
—g Regulacija rek. Po novem finančnem zakonu mora dati finančni minister poljedelskemu ministru na razpolago 26 milijonov Din v državnih bonih. Ta svota se bo porabila izključno za hidrotehuična regulacijska dela in za zavarovanje pred poplavami na Dunavu. Savi. Dravi, Tisi, Be-geju in drugih rekah. Izplačilo glavnice in obresti od bonov se.bo vršilo na račun neangažiranih prebitkov od dogodkov državne razredne loterije. Generalna direkcija vod bo dala vsem hidrctehnlčnim oddelkom navodila glede načrtov za regulacijo rek.
—g Posredovanje i/voznikov laje. V sredo dopoldne so posetili izvozniki jajc finančnega prometnega, trgovinskega in poljedelskega ministra kakor tudi generalnega direktorja carin. Izročili so jim resolucijo, sprejeto na konferenci izvoznikov Jajc Ln perutnine ter Jim ustmeno razložili svoje zahteve. Ministri so izjavili, da bodo njihovim željam ustregli tem bolj, ker tvori Izvoz jajc ln perutnine važno postavko v naši zunanji trgovini.
—g Trgovinska pogajanja z Švico. V kratkem se prično pogajanja za obnovitev trgovinske pogodbe s Švico. V naši delegaciji so vseučiliški profesor dr. Milan To-dorovič, načelnik trgovinskega ministrstva dr. Rudolf Steinmetz, inspektor trgovinskega ministrstva dr. Milan Lazarević. načelnik poljedelskega ministrstva dr. Velja Stojković in glavni tajnik Centrale industrijskih korporacij Djorgje DJurčin.
—g Znižane carine na petrolej. Generalna direkcija carin Je znižala carino na uvoz petroleja namenjenega v gospodarske svrhe na 10 par pri kg.
—g Prodaja našega tobaka na Češkoslovaško. «Ceske SIovo» se zavzema za večji nakup jugoslovenskega tobaka in priporoča Češkoslovaški tobačni režiji, naj izdeluje cigarete samo- iz jugoslovenskega tobaka.
Ljubljanski Sokol vabi na
Mladinsko telovadno akademijo
ki se vrši v soboto dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni telo-:  vadnici v Narodnem domu.
NOGAVICE
X zn amko in žigom I
najbolisc.na/ir^pežnc/ic; zato najcenejše
Stran 4.
tSlOVEN S K I   NARODA dne 9. aprila 1927.
Stev frO
To in ono
Kokoš izkopala zaklad
tV neki vasi na Češkem so brskale po dvorišču neke kmetske hiše kure. Izkopale so si jamice in se solnčile v njih. Te dni je 41etna kmetova hčerka našla v eni teh jamic mnogo kovinskih predmetov, s katerimi se je igrala. Oče je stopil k nji in opazil, da se dete igra s srebrnimi groši. Na vprašanje, kje je dobila groše, je deklica odgovorila, da so jih znesle kure. Oče je potem raz« kopal pesek in našel v njem lonec, v katerem je bilo 470 srebrnih grošev in 6 novčičev iz dobe kralja Vaclava L Poleg tega je našel med novčiči dra* gocen srebrn križec s podobo križane* ga Kristusa na eni in s starinskim okraskom na drugi strani.
To nI prvi primer, da so slučajno odkrili zaklad. Pred leti je o d kopal v Opatovicah na Češkem zaklad krt, v nekem drugem kraju je pa odkopal pes stare novčiće.
Brat zavaroval in umorit svojo sestro
V Pragi je bil te dni odkrit grd zločin, ki v svoii podlosti spominja na dejanje solnograškega zooozdravnika, ki je dal svojega pomočnika visoko zavarovati, a ga je nato povodom nekega izleta strmoglavil v prepad. O tem zločinu smo svoječasno poročali.
Policija je prijela 22-letnega brezposelnega Vencla Hauka, ker je osumljen, da je umoril s/ojo sestro, ki je bila zavarovana za 100.000 Kč (okoli 170.000 Din). Haiik je koncem februarja obiskal svojo sestro in ko sta bila sama v sobi, ji je pognal kroglo v glavo. Nesrečno dekle je bilo takoj mrtvo, Hauk pa je prijavil oblastim, da se je njegova sestra pri snaženju pištole smrtno ponesrečila. Oblasti so uvedle preiskavo in na podlagi obdukcije trupla ugotovile, da je bilo dekle ustreljeno iz neposredne bližine. Preiskava
je tudi dognala, da je Hauk nedavno svojo sestro zavaroval za 100.000 Kč pri praški mestni zavarovalni družbi !u je do danes vpiačal šele dva obroka. Ker je bil brez posla in v denarnih stiskah, so oblasti upravičeno sumile, da je zagrešil zločin nad svoio sestro. Hauk sicer svojo krivdo zanika, toda policija ima v rokah konkretne dokaze o njegovi krivdi.
Drago potovanje
Po prevratu se je naselila v Trna vi na SlovaSkem ruska begunka Olga Sy* korova s svojim možem in dvema otro* koma. Mož je bil zaposlen v neki ko« vačnici, kjer je zaslužil toliko, da se je rodbina dobro preživljala. Kljub temu sta zakonca hrepenela po matuški Ru» sij L Hotela sta se vrniti v domovino, toda praški zastopnik sovjetske Rusije jima ni hotel dati vizuma.
Zakonca Sykora sta se pozneje se* znanila s Poljakom Wladyko in Jugo* slovenom Erjenevičem. Domenili so se, da bo Erjenevič pomagal Svkorovi pri* ti brez potnega lista čez poljsko*sovje1> sko mejo. Svkorova bi pa poslala iz Rusije možu potni list, da bi lahko pri* šel z otrokoma za njo. Erjenevič je od* potoval z naivno Rusinjo preko Lvova in Tarnopola proti sovjetski meji. Spo* toma je začel mladi Rusinji dvoriti in ker se tudi ona ni protivila ljubavne* mu razmerju s postavnim Jugoslove* nom, je Erjenevič sklenil, da mora osta* ti Sy korova t os t ran sovjetske meje. Nekaj dni sta se mudila v obmejnih krajih in uživala sadove grešne ljubez* ni, potem je pa Erjenevič svoji ljubici izjavil, da nikakor ni mogoče priti v Rusijo. Svkorova se je sprijaznila s svojo usodo in odpotovala z Erjenevi* čem preko Lvova v Krakov, kjer je po* licija zaljubljeni parček aretirala. Se* dela sta nekaj dni v policijskih zapo* rih, potem so ju pa izpustili. Vrnila sta se na Slovaško. Erjenevič pa ni bil za* dovoljen samo z ljubeznijo mlade Ru*
Viktor Rakosi:
Izpoved
Ne tajim, gospodje in dame. da sem se oženil zelo mlad. In ponosen sem na to. Kajti zakon je ali glupost, ki jo človek opravičuje pozneje z mladostjo, ali je pa velika modrost in zato je najbolje, ako jo storimo čim prej.
V svojih otroških letih sem se namenil vzeti za ženo samo tako, ki bi jo odvedel skrivaj iz samostana ali pa ugrabil soprogu. Toda kmalu sem spoznal, da odnašajo iz samostana ženske samo senzacij željni romanopisci in so to samo v njihovi fantaziji živeče osebe. Z druge strani pa moram priznati, da bi bili zakonski možje, s katerimi sem govoril o tej zadevi, veseli, ako bi jim ugrabil žene.
Tako sem prišel do spoznanja, da moram ubrati običajno pot, ako se hočem oženiti. Tako je storil moj oče, moj ded in moj praded. Dalje ne morem več našteti rodovnika.
Toda način ženitve se je v vsakem pokolenju izpreminjal. Moj praded je potegnil iz vode svojega bodočega tasta. V vodi sklenjeno prijateljstvo sta zapečatila z vinom in končala z ženit-vijo. To je bil srečen zakon. Iz njega se je rodil moj ded.
Mojega deda je potegnil iz vode njegov bodoči tast in dedek je vzel iz hvaležnosti za ženo njegovo hčerko, ki ji je bila dana s tem možnost, da je postala po dolgih letih moja babica.
Toda ne pozabimo na mojega očeta.
ki ga ni nihče potegnil iz vode. pa tudi on nikogar. Zato mu je predla pri že-nitvi trda. Imel je že dobre tri križe na grbi, ko se je seznanil z mlado de-vojko. ki so mu jo namenile nebeške sile.
— Gospod, ljubim vašo hčerko, — je dejal njenemu očetu.
— Hm, bomo videli, bomo že videli; ostanite pri nas samo tri dni.
Prvi dan je našel oče v juhi dolg ženski las. »Anin je,« si ie mislil in si ga namotal na gumb. Pri večerji je našel v fižolovi omaki rdečkasti brk prvega hlapca. »Jožek je skrivaj objemal Jutko.« si je mislil oče in vrgel izdajalski las proč. Zvečer je opazil, da mu niso postlali postelje. Postlal si je torej sam.
Zjutraj ni imel osnaženih čevljev, ne obleke. Osnažil si jih ie sam. Postelja je ostala ves dan razmetana, zvečer jo je našel tako. kakor jo je zjutraj zapustil. Drugi dan je bila juha neslana, goveje meso trdo, na salato so mu pa nasuli sladkorja. Moj oče je molče vse pojedel ali bolje rečeno pogoltnil. Po obedu je gospodinji in njeni hčerki spoštljivo poljubil roko.
Tretji dan proti večeru ga je poklical stari gospod in mu s pipo v ustih dejal:
— Nu, sinko, kako je s tvojo ljubeznijo?
— Kako je z mojo ljubeznijo, pravite?
— Da, bas s tvojo.
— Vztrajam pri tem, kar sem dejal.
I sinje. Spotoma je izsiljeval od nje de« nar in ko ga je zmanjkalo, je prodal še njen kožuh. Potovanje k sovjetski me* ji in nazaj je stalo Svkorovo nad 10 ti* soČ češkoslovaških kron.
Po povratku v Trnavo je Svkorova obrnila svojemu vsiljivemu Ijubčku hrbet in ga ovadila sodišču. Policija je Erjeneviča in njegovega tovariša Wla* dvko aretirala. Oba prideta radi ode* ruštva pred sodišče. Obeta se zanimi* va obravnava, ker bo Erjenevič pred so* diščem gotovo izpovedal, kako se je na potovanju zabaval z mlado Rusinjo.
Tragedija matere
Za sinom v smrt.
Dne 19. novembra leta 1926 si je na Dunaju končal življenje mladi in ta* lentirani pesnik Wolfgang Gerhard Schmidt, Čigar pesmi so v javnosti vzbudile precejšnjo pozornost. Motiv samomora ni bil znan. Mladi pesnik je bil sanjač in melanholik; iz njegove poslovilne pesmi, ki so jo našli pri njem, je zvenela bolestna mržnja do življenja...
Te dni se je v svojem stanovanju na Dunaju zastrupila s plinom 42letna zasebnica Helena Handeck. Njen sa* momor sprva ni vzbudil večje pozor* nosti, saj so samomori na Dunaju še nad vse običajni, a preiskava je dogna* la, da je bila Han dečkova mati pesnika Schmidta. Zdaj je bilo zanimanje j a v* nosti seveda večje; odkrila se je pre* tresljiva tragedija obupane matere.
Po smrti svojega sina Gerharda si je Handeckova opetovano skušala kon* čati življenje, kajti mladi pesnik je bil edino bitje, ki ga je imela Handeckova ra svetu. Dvakrat je že odprla plin v svoji sobi, a obakrat so jo rešili. Nato se je poskušala zastrupiti tudi dvakrat zaporedoma, toda smrt se je ni hotela usmiliti. Te dni je skrivoma kupila 25 tablet veronala, odšla je domov in se zaklenila v svoje stanovanje, v sobo svojega pokojnega sina. Vlegla se je v njegovo posteljo, odprla plin in zavžila veronal. Drugi dan zjutraj so jo našli mrtvo. Desna roka je krčevito oklepala košček papirja. Bila je zadnja pesem njenega sina Gerharda Schmidta...
Velika, prekrasna, prvovrstna in POPOL* NOMA NOVA filma (15 dejanj) v enem
Sijajna ljubavna drama po znanem romanu slovite
Elinor Glvn.
V vlogi mlade princese Thyre idealno lepa Eleanor Boardman.
prinašamo izvrstno, elegantno, salonsko, ljubavno, pustolovno,   senzacijonelno   in  smeha polno burko
Kot drugi šlager
Lov za zaročenko...
(Eine tolle Brautjagd). Imenitna veseloigra polna duhovito zamišljenih komičnih zapletljajev. V glavni vlogi sijajni ameriški komik, originalni Ravmond Griffith, edini naslednik nepozabnega Maks Linderja. VsUd velike dolžine sporeda se vrše
predstave
danes ob: 4», četrt na 8. in četrt na 10.
Pri vseh predstavah pomnoženi orkester! — Cene navadne!
ELITNI KINO MATICA, naj udobnejši kino v Ljubljani.
Ljubim vašo hčerko in vzamem jo za ženo.
— Servus, sinko! Dam ti jo! — in poljubila sta se ter se objela.
Odšla sta naravnost v ženske sobe. Ženske niso igrale na klavir. Takrat to ni bilo v modi. Šivale so. To je bilo takrat v modi.
Moj oče je poljubil mojo mater, kar je zbudilo splošno veselje tako, da je snel stari s kljuke kitaro in zabrenkal na nji nekaj »poskočnih^.
— Nu, sinko, izkušnjo si prestal, mojo hčerko zaslužiš, je dejal stari.
— Kakšno izkušnjo? — je vprašal moj oče.
— Lasje v juhi in prikuhi, umazani čevlji, razmetana postelja — vse to je bilo dogovorjeno, da te preizkusimo.
— Ha, ha, ha! — se je zasmejal moj oče. — To je bilo lahko uganiti.
Ana je Še bolj zardela.
— Kako — tristo vragov? — je vzkliknil stari začudeno.
Moj oče ie objel mojo mater in odgovoril ves srečen.
— Ana mi je drugi dan vse povedala.
— Tisoč bomb... lahkomiselno dete! Zato pa zdaj ne veš, je-li te ljubi.
— Seveda vem in sicer baš zato, ker mi je vse povedala, — je vzkliknil moj oče ves srečen in poljubil mojo mater tako, kakor je bilo takrat v modi.
S tem je bila zadeva urejena.
Zdaj sem na vrsti jaz. Oj. kolikokrat sem moral poljubiti mamici roko, pred-no sem mogel stopiti pred svojo iz-voljenko z rožo v drhteči rokL Roži je
Nova ležišča zlata in dija-mantov
Na Slovaškem so v tako zvanem Napoleonovem rudniku naleteli na izredno bogato zlato žilo, ki vsebuje na eno tono zemlje okoli 450 gramov zlata. Tudi v Južni Češki pri Volinu so ob reki Votavi odkrili Zlato poljano. Novo odkriti ležišči zlata sta po poročilih čeških listov najbogatejši na Češkoslovaškem.
V Južni Afriki so zopet naleteli na nova diamantna polja, ki leže ob izlivu reke Oranje. Raziskovalci so našli izredno čiste brušene in okrogle kamne, čijih vrednost je zelo velika. Večina diamantov ima približno težo pol karata, našli so pa tudi večje kamne. Tako je bil odkrit diamant, ki tehta 81 karatov in je vreden nad 7000 angleških funtov, t. j. okoli 2 milijona Din.
Diamanti so bili najbrž med premikanjem zemeljskih plasti preneseni iz notranjosti dežele proti obali.
Zopetna uvedba odlikovanj
v Nemčiji
Nemčija je po prevratu v prvem revolucionarnem in republikanskem razpoloženju odpravila vse, kar je količkaj spominjalo na prejšnje čase. Med drugimi so morala izginiti tudi vsa odlikovanja, razne kolajne in redi, ki so med vojno kar deževali in ki so si jih visoki aristokratski krogi s takim ponosom pripenjali na prsa. Vse to je moralo med staro šaro in marsikak bivši «Hof-rat» in visok dostojanstvenik se je Ie s težkim srcem ločil od teh okraskov.
Pa kakor drugod, so si sedaj tudi v Nemčiji premislili. Nemški državniki so namreč prišli Često v zadrego, ker so dobili inozemska odlikovanja, a jih po obstoječih zakonih niso smeli niti sprejeti, niti nositi. Pozneje so izdali posebno naredbo, s katero se nemškim državljanom dovoljuje, da smejo inozemska odlikovanja sprejeti, vendar pa je še nadalje prepovedano nositi jih. Se-
daj pa je pripravljen zakonski osnutek, s katerim se zopet uvajajo v Nemčiji odlikovanja. V utemeljitvi se navaja, da je dosedanji sistem često povzročal težkoče zlasti v diplomatskih odnoša-jih. Zakon našteva celo vrsto novih in starih redov, ki se bodo zopet uvedli in podeljevali tako nemškim državljanom kakor inozemcem. Ker pomeni zakon spremembo ustavnih določb, je potrebna za sprejem tega zakona v zbornici dvetretjinska večina. Republikanske stranke se za enkrat še niso izjavile, ali bodo glasovale za zakon, vendar pa izgleda, da bo sprejetje tega zakona dvignilo še mnogo prahu.
X Strašna nesreča v zraku. Blizu d* H ve* resa na Francoskem sta se dvignila v po* cedeljek dva dvokrilnika francoske pomor« ske zračne eskadrile, da bi se vadila v voj« nih manevrih. Gledalci so nenadoma opa* žili, da sta se aparata sumljivo približala in nekaj trenutkov nato so čuli strašen pok; aeroplana sta v zraku trčila, eksplodi* rala in strmoglavila na tla. Na pomoč pri* hiteli vojaki so našli trupla pilotov in spremljevalcev razmesarjena med gorečim i ostanki aparatov.
X Obrat praškega krematorija. V pra» Škem krematoriju je bilo v marcu vsega skupaj sežganih 205 oseb. 127 moških, 73 žensk, 2 dečka in 3 deklice. Sežganih je bilo 98 katoličanov, 40 članov češkoslovaške narodne cerkve, 16 protestantov, 4 židje in 47 brezkonfesijonalcev.
X Skupna smrt dveh mladeničem*. V V Nvmphenburges parku pri Monakovem so našli te dni mrtva dva visokošolca v starosti 19 in 20 let. Oba sta izvršila samomor. Kaj ju je gnalo v smrt, ni znano.
X Strašna nesreča na L/oiri. Na reki Loiri v Franciji se je te dni dogodila katastrofalna nesreča. Prevrnil se je čoln, v katerem je bilo 12 oseb. Rešil se ni nihče. Trupel ponsrečenih do sedaj še niso našli.
* 64.000 prijavljenih izumov. Iz statistike nemškega državnega urada za patente je bilo lansko leto v Nemčiji prijavljenih 64.000 izumov. Urad ie izdal 15.000 patentov. Od obstoja državnega urada za patente, t.' j. od leta 1577 dalje ie bilo prijavljenih 1,340.000 izumov, patentov pa je bilo Izdanih 440 0000.
sledilo dolgo molčanje, potem je prišla na vrsto druga roža. Končno sem jI prinesel cel šopek. Ta čas so se vrstili nešteti valčki, čardaši in izprehodi na otoku Marketinu.
Nekega dne sem se oblekel v Črno in stopil pred njenega očeta. Povedal sera mu, da divja v mojem srcu ljubezen.
— Pomenite se z mojo hčerko, prosim. Od nje je vse odvisno.
Nekega večera sva sedela z izvo Ijenko sama v sobi. Spretno sem napeljal pogovor z učne knjige za višje dekliške šole na ljubezen. Bilo je poleti. Samo dvoje vročih src in mrzla peč so bili priče mojih srčnih izlivov.
— Pomenite se z mamico, prosim, — sem slišal iz njenih ust v odgovor na visoko pesem o večni ljubezni.
Pa tudi pred svojo bodočo taščo ntsem mogel povedati vsega, kar mi je težilo srce. Tudi ona me je prekinila:
— Pomenite se z mojim starim.
S kom naj se prav za prav pomenim, ko me pošilja eden k drugemu?
Posetil sem svojega starega prijatelja, ki je bil v zakonskih zadevah strokovnjak, ker se je že petič ženil. Prva žena mu je umrla, od druge se je prijateljsko ločil, tretja mu je ušla, četrti je pa sam ušel. S peto bo menda živel, kajti s prvim štirimi je izčrpal že vse načine razporoke.
Najprej sem ga pobaral, ali nai se oženim.
— Dragi prijatelj! Ako je siromašna, jo vzemi ker v zakonu ne bo imela pretiranih zahtev. Ako je bogata, jo
vzemi zato, ker bo imela dovolj sredstev, da zadosti pohlepu po draguljih in lepih oblekah. Ako jo pa ljubiš, sc oženi z njo za vsako ceno.
— Zakaj?
— Zato, ker postane dobra ali pa slaba žena. Ako bo dobra žena, bosta srečna, ako bo pa slaba in sitna, ti umre, uide ali se pa ločita itd- In pripovedoval mi je o vseh podrobnostih svoje bogate prakse.
— Še nekaj. Koga si prosil za njeno roko?
— Poročnika. Ženim se namreč vedno z obubožanimi dekletL
S tem mi ni bilo pomagano. Vrnil sem se k očetu in mu povedal, da sem že z vsemi govoril.
— Kaj torej hočeš od raeuc?
Hitel sem k mamici in ji rekel, da sem s starim že govoril.
— Moja hči je v sosedni sobi, — je zašepetala moja bodoča tašča, ko sem ji poljubljal roko.
— Govoril sem z mamico, — sem šepetal svoji izvoljenki, ki je sedela pri klavrju in gledala v note, kakor da jo Beethoven bolj zanima kot jaz.
V naslednje hipu je ležal Beethoven na tleh in moja bodoča tašča je slišala zvočen poljub, kakršni so bili takrat v modi.
Tu je moje izpovedi konec. Moj sin bo nadaljeval sam. Zbral sem ženitve svojih prednikov zanj, da mu olajšani posel. Gorje meni, ako bi imel toliko prednikov, da bi lahko postal koraor-nik!
Premog, drva, koks,
oglje. — »ILIRIJA* Ljubljana. Kralja Petra trg 8. Tele« fon št  2820 52 L
Ekonom
z večletno prakso, zmožen slo« venskega in nemškega jezika išče službo na večjem posestvu ali graščini- —« Ponudbe pod •Ekonom /821» na upravo «Slov. Naroda*.
Trgovsko podjetje
sprejema v ugodno obrestova* nje tudi manjše vloge. — Po« nudbe pod »Obresti 10 %/784» na upravo cSIov. Naroda*.
Najpripravn
Joi Petelinu i
darila za Veliko noč so šivalni stroji in kolesa
znamke Gritzner, Adler
honia o prostim tekom
(Freilauf), pneumatika, olje ter posamezni deli Najnovejše opreme.
Edino le v Ljubljani
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. — — Telefon 2913.  <« l, Matniile cene — Tudi na mesečna odplačila
Ključavničarski pomočnik
mlajša moč, dober delavec, zmožen slovenskega in nem« škega jezika išče službo. — Ponudbe pod «Zanesljiv/791» na upravo «Slov. Naroda*.
Zračno sobico
z lepim razgledom, električna razsvetljava, v Rožni dolini — oddam šivilji ali dvema oseba« m a. — Ponudbe pod «cCistost 809» na upravo *Slov. Naroda*.
TeocL Koru, Ljubljana*
Poljanska cesta št. X Krovec, stavbni, galanterijski tn okrasni klepar; instaticije
vodo dov. Naprava strelovodov. Kopeli*
ške in ktosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi j sod (škatlic) za konzerve ter z litografiio 12VL
Razglednice
litografirane po fotografskim snimkama platina, smedje ili krom boje Din 420—1000 pa naviše. Bakrenaste boje (veće količine) Din 360—1000. — Ate* lie KRIŠER, Stara Kanjiža, Bačka. 824
Najstarejša slovenska pleskarska in licarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo* ivetsk   cesta (dvorišče kavar-
ie «Evropa».) *e  Drripo j&-  —  Izvršite* točna, eene zmerne 78/T
Posest"
Realiteina pisarna
družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št, 4
sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, sob, tr» govskih in obrtnih lokalov, za oddajalce popolnoma brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah,   trgovskih   in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah Za oddajalce najboljše pri« lika oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43/L
Sadno drevje!
Jablane, visokodebelne. Ia, 10.— dinarjev, Ila 8.— Din, Ula 4.— dinarje; hruške 1.— Din draž* je, poludebla 1.— Din ceneje — oddaja Drevesnica Stopar, Ve* lenje. 707
NAJBOLJŠI BRNSKi BLAGO"
Zajamčeno čistovolnene moške
—--in damske blagove — —
—• —   zadnjih novosti   — —
ra
pomladno In letno sezijo
razpošilja najbolj renomirana
zaloga tvornice sukna
SIEGL - MflHOF, BRHO
Palackeho tf. 12
Največja izbira. —■> Najnižje tvorniške cene. — Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto.
J
MoKuloturm papir
kg a Din §*~, prodala uprava ..Slov, Naroda11
Po znižani ceni
Dvokolesa, motorji, vsakovisi. otroški vozički, namestni del • pneumatika. Poseben oddelek z. popolno popravo emajliranje i t)onikianje dvokoles, otroških vozičkov, šivaln h stroje Prodala na obroke — Ceniki franko
.Jribnna' ?.]).£., tovarna Mes h otroftib lozitkov
LJUBLJANA. Karlovska cesta št X
54L
Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeriek. — Za inaoratni del Usta: Oton CfcrfcCot — Vsi v Ljubljani