Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 28. augusta 1938. Štev. 35 Cena 1 Din SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitela] v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1,50 Din. V Širitelom Novin na znanje. Širitelom Novin se da sledeče na znanje: 1. Septembra 11. ma1o sv. mešo s sküpnim Svetim obhajilom. Ta sveta meša je ob pol šestih v Črensovcih za žive i + širitele pa dopisnike Novin. Vsi širitelje se oprosijo, da sveto spoved že naprej doma opravijo, i da sveto prečiščavanje darüjejo za Novine, ka do te vsikdar pune Kristušovoga düha i ka do močno razširjene v Slov. krajini. 2. Širitelje morajo najkesnej do 4. septembra javiti na uredništvo v Črensovce, kelko jih pride za 25 letnico Novin v Črensovce na proslavo 11. septembra. Brez prijave se je nemogoče poskrbeti za hrano i stanovanje. 3. Vsi Širitelje, bližanji tüdi, zvün onih, ki iz Črensovec dobivajo Novine, morajo priti že v soboto, 10. septembra v Črensovce, ar majo drügi den rano božo slüžbo z svetim sküpnim obhajilom. Ki majo bicikline, naj s temi pridejo, ki do se pa po želèznici vozili ali peški romali, naj so ob petih v Soboti, ka njim te pošlemo priliko, da se pripelajo. Ob šestih bo najmre sküpni sprejem širitelov v Črensovcih. Najprvo idejo v cerkev, potem pa ná mesto stanovanja. Ostalo zvejo pri prihodi. Bližnjih far širitelje, ki pridejo peški, ali z potači, naj so točno ob polšestih v Črensovcih pri velikom mosti, ki vodi v Črensovce, tü bo vseh širitelov sprejem ob šestih večer. 4. Nieden širiteo nesme naročnine sebov nositi, ar ne bo časa za te sprejem. Vsaki naj naročnino že naprej pošle po položnici. 5. Pismeno javite z vseh far kak najprle imenoma, što pride izmed širitelov i teh pomočnikov v Črensovce 10. septembra; samo tistim ne trbe javiti pismeno, ki v Črensovcih dobivajo Novine. Ti se pa morajo osebno prijaviti na uredništvi Novin. Prosimo vas, da se teh predpisov točno držite. Uredništvo i uprava NOVIN. Biciklistom. Bicikliste iz oba našiva sreza oprosimo, da so septembra 11. točno ob sedmih že v Črensovcih. Oblačili se bodo po navadi kak zmorejo, samo potač si morejo lepo preplesti, na šte- rom naj plapola mala državna zastavica: modra-bela-rdeča, na prsaj pa naj nosijo pšenično vlat z državnim trakom. K pšeničnoj vlati naj še pridenejo kakšo rožice, korinico. Ka bomo iskali 11. sept. v Črensovcih. Idemo k zahvalnoj božoj slüžbi. Zahvalimo se, da nam je dober Bog dao krščanski list Novine, štere so nam krepile vero v Boga, štere so se borite za pravice naše mile materne reči; štere so se borite za naše narodne pravice i nam popravlale pot v narodno državo; štere so nam pomagale priti do krüha potom agrarne reforme; štere so nam bite doma i v tüjini vsestranski pomočnik; štere z 20-letnicov slobodne Slov. krajine stavijo 25 letnico obstoja. Sv. Oča, Kristušov namestnik, trdijo, da krščanske novine vršijo apoštolsko delo. Vsi zato, ki pomagajo vrejüvati i širiti naše krščanske Novine, apoštolsko delo zvršavlejo. Povejmo to vsakomi v obraz. Cerkvene oblasti za vrejü- vanje krščanskih listov po vsem sveti postavlajo dühovnike v zmotnjavaj denešnjega časa, ar samo tej poznajo globočine verskih istin i samó ti so je mogoči krepko zagovoriti. Teška je uredništva slüžba, a neizmernoga haska za düše! Jezeri se rešijo zablod na poti zveličanja po dobrom krščanskom časopisi. Zato pa bodimo zahvalni dobromi Bogi, da nam je dao tak dobroga, varnoga, vernoga vodnika v zburkanom časi zadnjih 25 let v Novinaj. Javna je bila borba Novin za pravico, za našo večno i časno, vremenitno srečo, za naš narodni obstoj, za našo sloboščino, javna naj bo zato naša Zahvala za apoštolsko i narodno delo Novin i postanimo apoštolje naših krščanskih Novin. Izseljencom! Pri g. Camplini se javite Jean Camplin XI. Bl. Voltaire 57/IV, Paris, ki namenite priti na proslavo 11. sept. domo. Pride vas naj kem več. Dobite v državi polovično vožnjo, v Franciji pa tüdi tem vekši popüst, kem več vas bo, posebno, če vas bo za en vagon. Pridite, v sprevodi dobite posebno sküpino. Pozvani ste tüdi, da na javnom spravišči eden izpove pozdrav tüjine svojoj domovini. Delavci v Nemčiji! Ki morete, pridite tüdi ví, doma mate polovično vožnjo, v Nemčiji pa se obrnite na Putnika v Maribori, pri kolodvori. Tüodnet dobite pojasnila, kelko popüsta te meli v Nemčiji. Za 25 letnico vašega lista i za 20 letnico vaše sloboščine žrtvüjte, ka morete. Izseljenci, edna sv. meša bo 11. sept. za vas v Črensovcih. Što dela proti našoj proslavi? 1. Ki je ne krščanskoga düha. Pa takših mi niti neščemo viditi na zahvalnoj proslavi, kde se bo glaso boži navuk, gde bo sküpno sveto obhajilo, gde bo dosta svetih meš. Ki ne verje i lübi Boga, naj li ostane 11. septembra doma. 2. Ki je pun gizde. Gizda visoko nosi glavo i do poniznih Črensovec ne more svoje glave skloniti. A Bog je pa samo tam, gde je poniznost i nikdar tam, gde je gizda. Sam je to pove- dao. Gizdavci nemajo mesta na poniznoj proslavi Novin, štere so z poniznostjov izovjüvale našo sloboščino. 3. Ki ne lübijo našega naroda. Ka bi takši iskali 11. sept. v Črensovcih, šterim je Slov. krajina samo te dobra, če njim žep puni, če njim čast nosi, ovak pa znajo samo špotice davati našemi kraji i našemi lüdstvi. Naš osvetek, je osvetek lübezni, ki nas ne lübi, nema mesta med nami. Število francoskih kmetov vsikdar menše. V Franciji se stalno menša število rojstev. To pripisüjejo slabomi stanji polodelavstva, ka povzroča selitev kmetov v mesta i industrijska področja. Od 1892 do 1929. I. je število kmetov spadnolo za celih 30% Od 1936 se je stanje še poslabšalo zavolo uvedbe 40 vörnoga delavnoga tjedna. Skupno potüvanje v Jugoslavijo. Idemo iz Pariza, gare de l’Est 8. septembra zajtra ob tri frtale na devet: drügo zajtro ob tri frtale na devet smo v Ljubljani, ob 8 vöri večer pa v Soboti. Če se jih priglasi najmenje deset, potem košta vožnja od Pariza do Pragerskoga tá pa nazaj 755 frankov. Zadnje prijave moram meti v rokah 29. augusta; šteri se sledkar priglasijo, ne pridejo več v račun. Ravnotak moram do tistih mao meti v rokah 755 Fr. za vozno karto, ki jo moram naprej plačati. Istočasno mi tüdi pošlite potne liste, da jih na Poslanstvi dam podugšati in vizirati, če sami toga ne včinite. Prosite Vaše patrone, da Vam uredijo certificat de congé, ki ga mora odobriti Office départemental du placement; in lettre de rappel, ki ga odobri ministrstvo dela v Parizi. Povrnemo se nazaj v Pariz 28. septembra. — Lejko se nam pridrüžijo tüdi tisti, ki za stalno idejo domou; za te košta vožnja do Pragerskoga (ne do Jesenic, odnosno do Rakekal) 463 Fr. Potüvanje vodi podpisani Ivan Camplin, Paris X). Bd. Voltaire 57. Narodni voditeo Slovakov prelat Andrej Hlinka — mrtev. 17. avgusta je mro, kak smo že kratko poročal, msgr. Andrej Hlinka, župnik ružemberški, najvekši voditeo svojega Slovaškoga naroda i borec za njegove pravice. Vse njegovo delo je izviralo ž njegove, iz verskih globočin prihajajoče lübezni do naroda. Kda je zapüsto to skuzno dolino, so po vsoj Slovaškoj zazvoni zvonovje. Prelat Andrej Hlinka je bio sin siromaških roditelov v vesi Černovi blüzi Ružemberoka. Ar je bio izredno nadarjeni, so ga poslali v šole. Med šolanjom je dosta trpo zavolo siromaštva. Za mešnika je bio posvečeni l. 1889. Mladi dühovnik, ki je že kak dijak ustanovo drüštvo, ki je delovalo za osloboditev Slovaškoga naroda od Madžarov, je zdaj ustanavlao Slovaška drüžtva, predavao, Zbirao i podpirao svoj narod. Vstopo je v tistokrat madžarsko lüdsko stranko, ki je vzela v svoj program tüdi zaščito narodnih menjšin. Osnovao je tüdi slovašho časopisje. Jako ga je zadela kaštiga njegovoga škofa, ki ga je odstavo i njemi prepovedao mešüvati i to brez vsake preiskave. Škof je to delao pod pritiskom oblasti. Madžarske oblasti so Hlinko kak upornika zaprle. Po trej letaj je bio püščeni iz voze i dobo po zapovedi iz Rima nazaj svojo dühovniško Čast. V vozi je prestavo sv. pismo na slovaški jezik. Slovaško pitanje je spravo pred svet dogodek, ki je zahtevao 14 človečih žrtev. Škoi najmre ne dao dovolenja, da bi Hlinka na želo lüdstva blagoslovo malo cerkvice v svojoj rojstnoj vesi, štero je postavo z dari, štere njemi je dalo lüdstvo. Lüdje so se vznemirili, orožniki so strelali i pri tom je zgübilo 14 lüdi živlenje, 92 jih je bilo ranjeníh. Po tom dogodki je svet zvedo za Slovake i angleški pisateo Seaton Watson je napisao knigo „Narodnostih pitanja na Madžarskomˮ. 1918. 1. je Hlinka pozvao slovaški narod, naj bo pripravleni, na to pa odišeo na mirovno konferenco v Paris. Tü je zahtevao, da Slovaki stopijo na podlagi pittsburške pogodbe, sklenjene 30. maja 1918, kak posebna narodnost v novo češko-slovaško državo. Nekaj časa je njegova stranka sodelüvala z vladov, nato je prišla v opozicijo. V zadnjij letaj je praška vlada probala, da bi slovaško lüdsko stranko pritegnola k sodelüvanji, vendar do sporazuma ne prišlo. Letos v marci je Hlinka zbetežao. Vendar ne opüsto svojega dela. Dao je prenesti iz Amerike pittsburško pogodbo v znamenje pravic naroda. Nešterni so ga ogrizavali, da je proti Češkoslovaškoj državi. S svojim delovanjom je dokazao nasprotno, da žele samo to, naj njegov narod žive kak ednakopraven v velikoj sküpnoj domovini. Brez njega bi dnes samostojnih Slovakov ne bilo, to dokazüje zgodovina zadnjih 40 let. Zato bo ostao prelat Hlinka v zgodovini malih narodov kak posvet, ki nikdar ne vgasne. Deca v slüžbi marksistične propagande. V Rdečoj Španiji izkoriščajo šče deco za komunistično propagando. Deco vzemejo staršom i je pošilajo v tüje države, da tam vzbujajo vsmilenje i pobirajo prispevke, za štere küpüjejo potem municijo i orožje. Kama pa ne pošilajo dece, pa pošilajo lepo naslikane knige. Slike predstavlajo najbolša dečja vzgojevališča, štera so, kak trdijo Rdeči, ustanovili oni. Istina pa je ta, da so tej zavodi obstojali že pred državlanskov bojnov, ustanovili so je dühovniki i so nosili ime Bogorodice, bolševiki so samo imena spremenili. Rdeči nadalüjejo tüdi s pošilanjom dece v Sovjetsko Unijo, da tam postanejo sposobni za sredstvo propagande v rokaj bolševikov. Prostovolno delo na Danskom. Na Danskom majo že od 1933. leta posebna taborišča, v štera Sprejemajo dečke za prostovolno delo. Vstop v te tabore majo dečki od 17. do 23. leta, ki so sinovi siromaških roditelov. Dobijo poleg hrane, stanovanja i obleke šče mesečno plačo 30-45 danskih koron. Tej delavci se bavijo z izbolšanjom zemle i graditvijov nasipov, ki branijo zemlišče pred nastopom vode iz morja. Delajo po 40 vör na tjeden. V Moskvi so zaprli zádnje cerkve. Nova verska preganjanja v Moskvi so zaprla zadnje cerkve, v šterih so se verniki zbirali k tihoj pobožnosti, čeravno neso meli več dühovnikov. Te dni so zaprli nemško luteranske cerkev. Malo pred tem je zadela ista Usoda polsko katoličansko cerkev. Pravoslavne cerkve so ravnotak vse postale žrtve toga preganjanja. 2 N O V I N E 28. augusta 1938. Nedela po Risalaj dvanajseta. Evangelij (Lukač 10). Tisti čas pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Blažene Oči, stere vidijo, ka vi vidite. Ar velim vam: ka so vnogi prorocke, i Kralovje želeli viditi, štera vi vidite i ne so vidili, i čüti, štera ví čüjete, i ne so čüli. I ovo nik! v pravdi vučeni je gori stano sküšavajoči njega, i govoreči: Mešter, ka čineči z žitkom vekivečni bodem ladao? On je pa velo njemi: vu pravdi ka je pisano? kakda šteč? i on odgovoreči je pravo: Lübi Gospodnoga Boga tvojega z celoga srca tvojega, i z cele düše tvoje, i z cele moči tvoje, i z cele pameti tvoje; i bližnjega tvojega, liki samoga tebe. veli njemi: prav si odgovoro; to včini i živo bodeš. On je pa šteo spravičati sebe i pravo je Jezuši, a što je moj bližnji? Odgovoreči pa Jezuš velo je: Niki človik je doli šo od Jeruzalema vu Jeriko, i spadno je med razbojnike, ki so ga i slekli i ranjenoga na po živoga ostavivši, odišli so. Prigodilo se je pa, da bi niki dühovnik doli šo po onoj poti i videvši njega, mimo je šo. Prispodobnim talom i Levita, da bi bio poleg mesta, ino bi ga vido, mimo je odišo. Niki pa Samaritanuš po poti Idoči, prišao je do njega, i videvši ga, geno se je na smilenost. I pristopivši zavezao je rane njegove, i vlejao je v nje oli i vino; i položivši njega na svoje živinče, pelao ga je vu oštarijo, i skrb je na njega noso. I na drügi den je vö vzeo dva soda, i dao je oštarjaši i pravo je: skrb mej na njega, i kajkoli ober toga potrošiš, jas, gda se povrnem, nazaj ti dam. Šteri med etimi trejmi se vidi tebi bližnji biti onoga, ki je spadno med razbojnike? on je pa pravo: ki je miloščo ž njim včino. I veli njemi Jezuš, idi, i ti včini prispodobnim talom. * Što bi Boga častio samo po zvünešnjom, što bi mislo, da je dober krščenik, če goji samo zvünešnjo pobožnost, notrašnjo pa zanemarja, za lepe jakosti pa ne skrbi, takši človek je v velikoj zmoti. Zvünešnjost mora biti samo pomoček notrašnjosti. „ Kralestvo bože je notri v vas,ˮ je pravo Jezuš, če ga notri ne, ga nindri. Srce mora biti Bogi posvečene, srce z lepimi jakostmi okinčano. Kralica vseh jakosti pa je je lübezen. Lübezen do Boga i do bližnjega je merilo naše lübezni do Boga. Koliko lübimo bližnjega, toliko lübimo Boga. Če ščeš znati, koliko lübiš Boga, Pitaj se, koliko lübiš bližnjega. Lübezen pa, če je zaistino v srci, se razodeva v dejanji. Dejanska lübezen do bližnjega je pravi pečat krščanstva. Nažalost je vnogo krščenikov, ki mislijo, da so dobri krščeniki, ar vse zvünešnje dužnosti krščenika verno opravlajo. Pri tom si nekaj domišlajo, a düh krščanstva jim fali, lübezen jim fali, pa je zato njihovo krščanstvo plitvo. V tom so grešili tüdi Židovje, posebno farizeji. Zvünešnje predpise svoje vere so spunjavali do pikice i prek mere, v srci pa so gojili gizdo, domišla-vost, sebičnost, zametavanje bližnjega, mržnjo i sovraštvo. VPi-latovo hižo si neso vüpali stopiti (on je bio pogan), da se nebi onečistili, Jezuša vmoriti se pa neso bojali. Toj farizejskoj pobožnosti je Spodobna pobožnost tistih, ki ne poznajo lübezni. Tem i takšim je Jezuš povedao zgodbo od smilenoga Sa-maritana. Dühovnik i levit židovski sta vidila nesrečnoga ranjenca na cesti, — pa sta lepo mimo Šla. Grda nesmilenost! Te Siromaček tam leži, ranjeni, napol mrtev. Če nema človek kamna v srci, se njemi mora smiliti. Ali samo srčno smilenje tüdi ne Zadosti. Pomagati trbe Siromaki. Brezi človeče pomoči bo fertig. Što se ga ne bi smilo? Teva dva trdosrčneža pa ideta lepo mimo, rekši, samo da sam jaz zdravi Samo da jaz mam Zdravo kožo! Te nevolaš naj si pomaga, kak si more. Ali pa najcrknel — Pa ta dva sta bila domačina, rojaka nesrečnoga ranjenca. Samarijan je bio iz Sama-rije tühinec. Židovje i Samari-janci so se med sebov sovražili. A Samarijan ne pita, što, odkod je te, ki tű v bolečinah leži: moj rojak, ali meni tühinec. Gda ga zagleda, se njemi v srce za-smili. Zato je včino vse, ka je samo mogeo, da je nevolnomi pomogeo na noge i k zdravji. To je bilo lepo delo smilenja, lübezni do bližnjega. To je pravo krščanstvo! Lübezen do bližnjega, do trpečega, je najlepši cvet krščanske vere. Bodimo tüdi mi smileni Sa-maritani. Čeravno nemremo sami sebe i svojega imanja popunoma žrtvüvati za rešitev drügih, včinimo koliko moremo. Vsaki naj išče priliko, gda i gde bi mogeo komi kaj dobroga včiniti. Naša Proslava Marije Vnebovzete, patrone Francije. Leta 1922. marca 2. je bila proglašena Marija Vnebovzeta za glavno zaščitnico Francije. Pri spomini na to mi miseo vsikdar vujde na simbol žene sejavke na francoskih poštnih znamkah, in na ženo z oljkov v roki. Mogoče je pa nej brez pravilne zveze... Na te svetek smo se posebi pripravlali, tüdi zato, ka je na te den bio Zaklüček izrednoga svétoga leta za Francijo kak špomin na to, da jih je pred 300 leti njih krao Ludvik XIII. slovesno izročo Mariji. Pri velkoj meši, ki sem jo začno ob pol 11 vüri, nas je bilo preci, prek 100 izseljencov.Tüdi dve č. slovenskivi Sestri iz Meu -dona sta bili z nami. Spevali smo zvekšega naše lepe Marijine pesmi. Po meši sem na predganci začno: V znanom dnevniki La Croix je pred kratkim bila objavlena lepa romunska legenda... Zato je Bog Marijo že s telom v nebo vzeo, da bi pri Njem še posebi prosila za odpüščenje naših grehov. — Hieronim se raz-joče, gda ga bože Dete prosi, naj njemi za god darüje grehe... Tüdi ví ste se jih spovedali, ništerni po več letaj; sem veseli, nej zato, ka ste več let nej bili pri spovedi, liki, da ste bar zdaj prišli, v časi posebnih milosti svétoga leta. Marija Zagvüšno za nas zdaj tüdi posebi prosi... Bar nekaj časa jo tüdi mi s premis-lekom prosimo, da vredni postanemo obečanja Kristušovoga, da v diko goristanenja pripelani bodemo... Trije dugi stoli v ogradi bližnje oštarije so nam nej zadostüvao Ništerni so od jako daleč prišli. Vreme je bilo ugodno: nej vroče, nej mrzlo. Po obedi smo pa meli prireditev v gledališkoj dvorani poleg cerkve. Najbole vidna na odri je bila velika državna zastava, sezna jugoslovenska. Poleg vrloga francuskoga gospoda plebanoša je prišlo na prireditev celo nekaj drügih Francuzov. V začetki sem razložo spored : Deklamacije: Slovenska krajína, mili moj dom; Prazne gredice (Srčen); Tujina (Camplin); Nova ločitev; Kam pa vodi bela cesta; Večerni zvon. Nato dve burki: Dijak na poti v paradiž in Čeber. — Lejko odkrito povemo, da je vse jako dobro izpadlo. Med odmorom jim je še čg. Grešnik polagao na srce lepe misli o vstajenji Francije po Mariji, v slovenščini i francoščine Pri večernici pred izpostavlenim Najsvetejšim smo še lepše spevali kak zajtra pri meši. Po Marijinih litanijah smo molili: za cerkveno edinost, prošnja do Brez madežne, za zedinjenje vzhodnih kristjanov s katoliškov Cerkvijov, za Spreobrnitev nevernikov (mislili jsmo posebno na naše!); za mir; za vmirajoče i za düše v čistilišči (v purgatoriumi). Ništerne so že kolena bolela od dugoga klečala; pač malo pokore v toj máloj vöri molbe ... Po večernici še velko foto-grafiranje, še malo spovedavanja i le prehitro je prišao čas ločitve. Camplin. Slovenski krščanski delavec. Zavarüvanje delavcov. Po zakoni o zaščiti delavcov, kak smo ga dozdáj razlagali v Novinaj, mora biti vsakši dalavec prisilno zavarüvan za beteg, nesrečo, starost, onemoglost i smrt. To prisilno zavarüvanje je za delavca jako velkoga pomena i njemi v najvekšo pomoč, čeravno bi si delavec želo ešče vekše pomoči od toga prisilnoga zavarüvanja. Zato bomo v naslednjem obravnavali v Novinaj delavsko zavarüvanje i ga razlagali, ka tak vsakšemi našemi delavci, šteri čte Novine, pomoremo, ka si zna poskrbeti vse pravice prisilnoga delavskoga zavarüvanja. Zavarüvanje za bolezen, nesrečo, starost, onemoglost i smrt je prisilno za vsakšega delavca v Jugoslaviji. Zavarüvan mora biti vsakši delavec, šteri v našoj državi pri kom kakšteč dela (s telom eli z glavov) i si s tem delom količkaj slüži. Tomi zavarovanji pravijo tüdi Bolniška blagajna. Ne so pa zavarvani polodelski delavci i delavcih pri malih hišnih delih. Dela se pa tüdi na to, ka bi bili polodelski delavci, ki delajo na veleposetvih, ravno tak deležni prisilnoga zavarovanja, kak ovi drügi delavci. Tak so prisilno zavarüvani: vsi obrtni delavci (vajenci i pomočniki), nájveč pa delavci v fabrikaj i drügi obrataj. Zavarüvani so pa ne samo delavci sami, liki tüdi njihovi svoje), če živejo od delavca. Tak delavčova žena i deca, pa tüdi starši, če živejo od zaslüžka svojega sina. Delodajalec (na priliko majster) je dužen vsakšega svojega delavca prijaviti za zavarüvanje najkesnej v 8 dnevaj po nastopi slüžbe eli dela. Če bi te rok za- müdo, pa bi delavec v tom časi zbolo, je dužen delodajalec nositi vse stroške za bolezen za 10 tednov. Tak vidimo, ka delavec ne dužen sam skrbeti, ka bi bio prijavleni za zavarüvanje. To je dužnost delodajalca. Liki prav je i za delavca koristno, če tüdi sam gleda na to, ka je zavarüvan (prijavlen). To pa zato, ka se lehko zgodi, ka nenadoma zbeteža i potrebüje hitre pomoči zdravnikove. Ravno tak penezne podpore. Če je pa delavec ne prijavleni, mora Urad za zavarüvanje delavcov ešče komaj ugo-tavlati, kak je bilo, zakaj ne bio prijavleni i tak se zgübi čas prle kak dobi delavec kakšo podporo. Zato pa, če si že 8 dni v deli, pa te ešče níšče nej pozvao, ka bi podpisao prijavnico za zavarüvanje (delodajalec nemre delavca prijaviti brez podpisa de-lavčovoga), stopi k delodajalci i ga oprosi, če bi te prijavo za zavarüvanje. Če pa si organiziran. pa to povej svojoj organizaciji. Dobra organizacija bo to včinola mesto tebe. Takša dobra organizacija, štera te bo tüdi v takših primeraj ščitila, je Zveza Zdrüženih delavcov, štero smo že omenjali v Novinaj i štera ma že svoje organizacije tüdi v Slov. krajini v Soboti. Za to zavarüvanje je pa potrebno nekaj plačüvati. Nekaj plača podjetnik, nekaj pa slobodno odtrga podjetnik delavci od plače. Kelko slobodno odtegno, je odvisno od plače. Tisti delavci, šteri majo vekšo plačo,v več Plačüjejo, šteri pa menjšo, pa menje. Kakpa, šteri več Plačüjejo, dobijo v bolezni eli nesreči eli onemoglosti tüdi več podpore. DELAVSKE NOVICE. Nove organizacije ZZD (Zveze Zdrüženih delavcov) so se minoli teden ustanovile v Naklom pri Kranji i v Vidmi ob Savi. ZZD je prava krsčanska delavska organizacija i jo tüdi našim delavcom priporačamo, ka si jo ustanovijo tam, gde je ešče neso. Proti Jugoslovanskoj stro-kovnoj zvezi (JSZ), ki je bila do zadnjega časa Slovenska katoliška delavska organizacija, je pisao katoliški dnevnik Slovenec. Pravi, ka krščanski socialisti, (tak se imenüjejo člani te organizacije) ne delajo drügo, kak samo to, ka napadajo politiko slovenskoga naroda, štero vodi naš voditeo dr. Korošec. List Slovenski delavec pa pravi, ka se krščanski socijalisti ne ločijo od nas samo v tom, liki najbole po tom, ka so zajšli na socijalistična pota. Jugoslovansko delavstvo zapüšča marksiste (socijaliste). Opet mamo nove dokaze, kak sprevidevajo pravi delavci, ka je socijalizem nezmožen, ka bi istinsko pomagao delavstvi. V fabriki industrije svile v Varaždini so trije obratni zavüpniki dali pismeno izjavo, ka izstopajo iz socijalistične delavske organizacije i prestopajo v Jugoras. GLASI IZ SLOVENSKE KRAJINE. Na podporo Novin je darüvao preč. g. Rantaša Anton, dühovnik, V. Polana, 5 din. Bog povrni! Novine so naraste meseca augusta za 43 komadov. Odpadnolo je 8. komadov. Čisti nara-Stek 35 komadov. — Izjsrca se zahvalimo častivrednima slikama Antoni Martini Slomšek! i Frideriki Baragi za pomoč, Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njegove liste i je razširila. Sv. Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovito molitev. Ozdravo je preč. g. Tratnjek Štefan, lanskl novomešnik, ki si je pri vojaškoj slüžbi na-kopao veliko živčno bolezen. En mesec bo mogo še doma počivati, potem pa nastopi svoje slüžbeno mesto. Za vučitelico na Srdici je imenüvana gd. Koren Agica iz D. Bistrice, ki je kak dnevni-čarka poučavali v Črensovcih. Sveti Sebeščan. Na prijaznom breščeki sv. Sebeščana se je vršila jako pomembna tiha, a tembole Važna tridnevnica naših akademikov, ki ščejo vero naših očakov občuvati ne samo v sebi, nego tüdi povsod, kama jih boža Previdnost bo poslala na delo. Ne je to bila tridnevnica dühovni vaj, nego tridnevnica krščansko mislečega spoznanja i dela. Vršila so se predavanja, ki so razčistila vnoga pitanja naše Slovenske krajíne. Zadnji den so navzoči meli sküpno sveto obhajilo, to je v soboto, 13. augusta, poprek jih je bilo navzoči do 30. Zborüvanje akademikov i gimnazijcov so obiskali tüdi gospodje dühovnik! poleg gostolübnoga gospoda domačega, Bejek Janoša, kakti dekan Jerič, ki je predavao od agrara, Berdin Andraš, martjanski plebanoš, Berden Jožef, hotiŠki dühovnik, kaplana Hálás i korin pa Škraban, Vogrin ravnatelj Martinišča i urednik Novin, ki je predavao od kulturne zgodovine našega kraja. Obiskali so zborüvanje mladike še gg. ravnatelj gimnazije ing. Zobec, nar. poslanec dr. Klar, Kerec Franc, Vodja borze dela, ki je predavao od našega izseljeništva i profesor Novak. Zborüvanje je slüžilo za vtrditev našega katoličanskoga tabora v Slov. krajini. Obširnej se popiše vse pri drügoj priliki. Velka nesreča hi še lejko zgodila v nedelo, gda je aoto Hotiških dečkov, ki so se z veselim spevanjom pelali z sobočke prireditve domo, vküpdaro z ednim vozom z Odranec, na šterom se je pelalo več oseb iz toplic domo. Od spevanja i majp Sveti Ivan, more tvoj godbiti na Marijin svetek? (Svojemu škofu, dr. Ivanu Tomažiču za god, Ivan Camplin, izšel], duhovnik) Gledam te od najranejše mladosti v püščavi, glédam tvojo tak preprosto in spokorno hrano: kobilice in divji med ... Kobilja, to je tvoja verna slika: tak ogromni skoki; od materinega telesa v puščavo, od tam na tak nenavadne prižnico pokore ob mnogih vodah, na to v samotno ječo in verige, končno tvoja mrtva glava pretresljivo pridiga osuplim gostom ... Gledam tvojo obleko, vel-blodjo dlako i usnjeni pas. „Dovoli, za hip te glédam kot ogromnoga velbloda,ˮ ladjo püščave, in ob njej številno vode, ljudske množice. Poslüšam te; to ni prijetno brenčanje čebele, niti ostrejše, čmrljevo, to je levji krik: „Pripravite pot Gospodu! Obrodite vreden sad pokore; sekira je nastavljena na korenine, in velnico ima v rokah! Nerodovitno drevo in pleve bo vrgel v neugasljivi ogenj — iz kamnov si lahko otroke vzbudi — Gadja zalegalˮ Poslüšam te kot najostrejšega spokornega pridigarja in boječe vprašujem: Ivan, more tvoj god biti na Marijin svetek, na dan najbolj nežne deviške Matere? Poslüšam samega Gospoda, ko o tebi govori: Ni trs! ma javi, ni v mehkih oblačilna Opojnih pijač ne pije, v duhu in moči Elijevi neutrudno hodi. Je lahko tvoj god na dan, ki se ga dotika najbolj mehka, Marijina roka? * Gledam tvojo temno Zagorec roko, kako se čüdovito ne-žno dviga, da nekaj lepega pokaže. Gledam tvoj spokoro! obraz, kako začne blesteti v nenavadni lüči, kakor da ga je začelo obsevati še lepše kak zemeljsko sonce; v očeh gorijo njegovi najmočnejši žarki. Poslüšam tvoj glas in še bolj zastrmim. — Se morda mo-tim, saj glas je izgubil vso ostrino. To ni mogočno šumenje drevesa, to ni sikanje velnice, to ni dviganje dolin, ne rüšenje gora. To je nežni glas, ki prihaja iz ust duhovnika mašnika, iz ustˮ ki se topijo v sladkost! Njegovega Telesa, Pšenične Hoštije, ki dehtije v opojnosti Njegove Krvi, svetega Vina: „Glejte, Jagnje, božje...— Jaz sem prijatelj ženinov; stojim in Ga poslüšam pa se srčno veselim. Gledam ga z neizraznim veseljem, kako vodo v vino spreminja na svatbi. In njegova Mati je tam I Ali razumeš, da moj god more biti na Marijin svetek? Gledam Gospoda z še večjim veseljem pri Večerji, ko vino v Svojo sveto Kri spreminja. Stojim in Ga poslüšam pa se večno veselim, jaz, Njegov, ženinov prijatelj... Tako sem od veselja poskoči! že v materinem telesu, ko sem prvikrat začutil Njegovo in Njeno bližino, ko sem bil napoten z istim Svetim Dühom, kakor Ona dva. Ali ti isti Duh razodeva, da umevaš, da je moj god lahko na Marijin svetek? Hvala neizmerna, Ivan i razumom: tvoj god je lahko na Marijin svetek! 28 augusta 1938. N O V I N E 3 hanja zastav se je zosagala kobila, z rudom vdarila v aoto, rud se je potro i v aotoji vrazo ednoga dečka, ženske, ki so s kol spokapale, so se pa nekaj skukle. En potač se je tüdi potro. Hvala Bogi, da vekše nesreče ne bilo. Pri drügoj priliki bi prosili, naj se vozi mirno, brez kriča, mimo cerkve, gda je v toj boža slüžba v nedelo i svetek. Beltinci. Naša občina bo v sprevodi šla 11. sept. v Črensovce. Šlo nas bo najmenje tri jezero s svojov godbov. Tropovci. Pri nas bo v nedelo 28. aug. blagoslovitev gasilskoga doma, motorne brizgalne i zastave. Botrica so ga. Bajlecova. Beltinci. Nepozvanomi kritiki. Nekak se je v predzadnjoj številki Novin nameno kritizirati delo občinskoga odbora pri postavili občinske vage. To je končno hvalevredno, ar dobra i stvama kritika je Povsedi potrebna. Da pa se našemi kritiki to ne posrečilo, svedoči dopis sam. Namesto, ka bi vso zadevo stvarno i kritično obravnavao, zbija kritik v svojem dopisi vesele šale i burke. Naj bi kritik, če ma od kritike sploh kaj pojma, povedao za bolši i pripravnejši prostor. Če toga ne ve, naj pametno muči. Če je pa prostor, na šterom se dela vaga, pripravnejši za kaj drügoga, naj bi kritik konči povedao, za kaj, ali kak dozdaj za koprive, v štere bi si naš kritik po prastarom zdravniškom recepti mogeo hoditi vračit lagojo krv, ali za kažipotne table, če bi kritik slučajno iz kakšegakoli vzroka zgübo orijentacijo i ne bi znao, kde je leva i kde desna stran Črnca, ali pa si misli kritik rezervirati te prostor za spomenik za zaslüge, štere si bo v bodočnosti nabrao za blaženost beltinske občine. Ar pa toga kritik nikaj ne povedao, ga sezna nemremo zahvaliti. Zato bo odbor pri svojem načrti pač vztrajao, čeravno njemi nedo „penezi cveliˮ. Pred cerkvijov vage nede postavlao, ar njemi to brani osnovni krščanski čüt, pri Horvatovoj gostilni tüdi ne, ar jarek trbe regulirati, ne vagati; za kde indri pa šče ne dobo resnoga predloga. Pač pa radi dovolimo našemi kritiki, ka si na novoj vagi kak prvi brezplačno zvaga tehtnost svojega mnenja. Če bo kazalec pokazao več kak ničlo, te postavimo kritiki v priznanje Odzaja za vagov spomenik, ki bo poznim rodovom svedočo, ka se V Beltincih ne rodijo samo mali, liki tüdi velki lüdje. — Pripomba: S tem to zadevo zaklüčimo. Pripomnimo pa, da jako resni, razumi gospodje so proti postavili vage na tom prometnom mesti zavolo bodočega razvoja Beltinec. Zadružna šola v Ljubljani. Tüdi letošnje zimo bo v Ljubljani na Državnoj dvorazrednoj trgovskoj šoli Zadružna šola. Začne se v sredini oktobra i trpi do Vüzma. Vršita se dva tečaja. Prvi tečaj za začetnike, drügi tečaj pa za One, ki so že obiskavali kda prle Zadružno šolo. Prosilci naj pošlejo najkesnej do 25. sept. prošnje Zadružnoj zvezi v Ljubljano. Zveza bo nüdila vučencom, ki bodo sprejeti, prosto stanovanje i brezplačno kürjavo i razsvetlávo. Nastop mladine v Črensovcih. Predsednik FO. g. Kerec, je na sobočkoj prireditvi javno razglaso, da FO. i DK. mladina bo nastopila 11. sept. v Črensovcih. Nastop se bo vršo po večernici ob 3. Mladina pride že predpoldnom vsa v Črensovce, kak je Črensovska prišla v Soboto. Želno te Čakamo, pridi krščansko misleča mladina vsa. V nedelo v Lotmerk! Lotmerk nas vabi na svoj tábor, sinove i hčeri Slov. krajine, ki bo to nedelo, 28. aug. Božo slüžbo opravijo prezv, knezoškof, dr. Tomažič, glavni govornik so pa voditeo Slovencov, dr. Korošec, notrašnji minister. Pred 70 leti je bio prvi slovenski tábor v Lotmerki, šteroga se je vdeležilo 600 lüdi iz Slov. krajine. Dokaz, da se je narodna zavest büdita te že tüdi pri nas. Ki more, naj ide v Lotmerk, da nam obisk vrnejo bratje iz Štajarske 11. sept. Premeščeni je z odlokom ministra za prosveto iz D. Lendave v Žalec g. Filip Večko, profesor meščanske šole. V D. Lendavo pa je premeščena g. Sonja Žvan, dozdáj vučitelica na meščanskoj šoli na Jesenicaj. Kobilje. Preminočo nedelo srno meli pri nas Rokovsko proščenje. Pri toj priliki so dečki našega prosvetnoga društva priredili šaloigro „Čarodejna brivnicaˮ, ki je nad prčaküvanje dobro uspela. To je prvi nastop naših igralcov na odri, ki pa vnogo obeta. Požrtvovalnim dečkom čestitamo! Naša žela, da bi dobili na Kobilji ekspozituro, se bliža svojoj rešitvi. Vložili smo na višjo cerkveno oblast pogodbo za vzdržavanje dühovnika s potrebnimi podpisi. Vüpamo, da nam pride naskozi težkopričaküvani odgovor. Ka se godi po domovini ? Smrt zavolo plüske. V Škofjoj Loki sta se kregala dva pijaniva hlapca na dvorišči krčme. Tretji, ki je bio tüdi pijan, jiva je šteo pomiriti. Ali eden med njima ga je tak svado, da ga je pomirjevalec plüsno. Plüska je bila močna i vdarjeni je spadno na rob blanje i si prebio lobanjo. Za 18 vör je zavolo toga vmro. Ciganje, ki so kradnoli konje, pod klüčom. V Kališevi pri Rajhenburgi so trije Ciganje, slabogiasni Nikoliči, vkradnoli Posestniki Ribiči 2 konja, vredniva 10.000 din. Konje so v deževno} noči odegnali iz nezaklenjene štale i se napotili v Hrvaško Zagorje, kde so je pa orožniki v logi zgrabili. Ednoga konja so že odali, ali küpec ga je morao dati lastniki nazaj. To je bio že štrti slučaj, da so bili v okolici Rajhenburga vkradjeni konji. Ka novoga po sveti? V Ameriki bodo zgradili ogromno letalo, v šterom bo moglo potüvati 100 oseb. Letalo bo melo 6 motorov i bo vozilo 500 km. na vüro. Za zdaj majo letalo samo še v načrti. Sovjetska GPU (tajna Policija) je zaprla Krupskajo, dovico po Lenini, pokojnom diktatori Rusije i to zavolo protirežimskoga mišlenja. Samo zavolo poštüvanja do Lenina neso Krupskaje izročili vojaškomi sodišči. Sneg v Angliji. Na Angleškom vlada na jugi i zahodi velika vročina, na severi pa je pritisno mraz. Divjali so sneženi viheri i sneg je na ništernih krajih onemogočo ves promet. V grofiji Yorkshire je plast snega debela pol metra. Že sam sneg v sredi avgusta je napravo velko škodo. Bojijo se pa, da bo nastala Povoden, kda se bo Sneg raztopo. Franco odbio angleški predlog. Anglija zahteva, da Franco odpošle dobrovolce tüjih držav domo. Franco je te predlog angleške i francoske vlade odbio. Odbio ga je, ar vidi krivico v tom, da ga Francija i Anglija neščeta priznati za vojsküjočo stranko, nego ga držita za buntovnika. Horthy v Nemčiji. Regent Madjarske, admiral Horthy je na povabilo Hitlera prišeo z min. predsednikom Im-rédyjom v Kiel, gde je bila velika mornariška parada. Hortyja so Nemci z velikim navdüšenjom sprejeli. Priprave za brezbožniški kongres v Londoni. List sovjetskih brezbožnikov „Antireligioznik“ prinaša podrobnosti od priprav za brezbožniški kongres v Londoni. Toga kongresa se bodo vdeležili odposlanci iz sledečih držav: iz Nemčije, Kitajske, Španije, Zdrüženih držav Amerike, Francije, Holandije, Indije, Luksemburga, Švice, Čehoslovaške i Sovjetske Unije. Poleg teh vseh so pozvane tüdi nešterne odlične osebnosti, pisatelje i kniževniki. Veličasten nastop naše mladine. Preminočo nedelo je naša mladina, organizirana v fantovske odsekih i dekliških krožkih, pri svojem okrožnom telovadnom nastopi v Soboti pred vsem svetom pokazala, ka premore lübezen i požrtvovalnost. Ves nastop je bio tak lepi i veličasten, da smo si lepšega ne mogli misliti, posebno ešče, če pomislimo, da je naša mladina po vnogom pre- ganjanji od strani naših nasprotnikov, komaj pred enim letom začnola znova s svojim drüštvenim delom. Mi dnes našoj mladini i njenim voditelom zavolo pomenkanja prostora samo iskreno Čestitamo k krasnomi uspehi, podrobnejše poročilo pa prinesemo v ednoj izmed prihodnjih številk naših Novin. Konferenca Male zveze na Bledi se je vršila te tjeden i se je zavlekla na dugši čas, ar z Madjarske ne mogo priti odgovor za sporazumevanje zavolo odsotnosti Horthyja i Imrédija v Nemčiji. Službena naznanila Davek od agrarne zemlje pri davčni upravi v D. Lendavi. Ker se v zadnjem času ljudje razburjajo na čeke, kateri nosijo „pantlikeˮ, dajemo vsem sledeča pojasnila: Vse zlo, ki izvira pri izterjavi zaostankov od agrarne zemlje, prihaja od tega, ker se tehnično ni mogel sestaviti izkaz agrarnih interesentov. Pravi in sedaj veljavni izkaz je bil vknjižen v knjige šele leta 1936. Do tega časa je morala davčna uprava terjati davek po starem izkazu. Ker pa so med tem časom nastale številne spremembe v lastništvu zemlje, se vplačila niso mogla pravilno zaračunati. Zato je bilo potrebno povabil letos stranke, da so se mogla primerjati vplačila, predpisi in iména davčnih zavezancev s starim in novim izkazom. Tako je prišlo do tega, da je imela ena in ista stranka - oče - sin, dva računa: na enem samo predpis brez vplačila, - t. j. zaostanek, na drugem pa vplačilo brez predpisa, t. j. preplačila. Pripomniti je treba, da je davčna uprava terjala davek od agrarne zemlje po starem izkazu vse do leta 1936, ki je imel mnogo manjši predpis kakor pa novi. Ko se je pristopilo k izterjavi po novem izkazu, so se pojavili zaostanki, ker je davčna uprava terjala premalo davka. — Vsa ta nevolje bo pa letos večinoma odpravljena, pač pa se zna pojaviti v letu 1939 še kaka napaka, ki pa več ne bo imela tako splošen značaj in kar se bo lahko hitro dalo ugotovili. Upati je, da bodo do 1. 194l|42 večinoma ljudje že izplačali agrarno zemljo in bodo tako izginile agrarne zadeve, ki dajo toliko posla tako davkoplačevalcem kakor tudi davčni upravi. Cenjenemu občinstvu naznanjata da mam na zalogi že zdaj vse vrste zimsko blago kak: Flanele že od . . . Din. 5 naprej Barhente ..... Din. 8 „ Blago za obleke . , Din. 6 „ Platno za robače .Din. 5 „ Štrikači, ,džeki‘dečinski D. 15 „ „ „ ženski Din. 28 „ Dečinske robače . . Din. 10 , Moške robače . . . Din. 15 „ Štrikani robci . . . Din. 45 „ Giblje, odeje . . . Din. 20 „ Dobro in trpežno blago za šolo obvezno po niskij cenaj kak tüdi za odrasle Vam nüdi FERDO HORVAT v Bogojini. K odaji je ¾ orala zemle na beltinski njivaj, na „Püstij njivajˮ. Zglasite se pri CUK BARI v V. Polani 115. Zemla je ščista fal. ZAGREBŠKI ZBOR JUBILEJNO 30. MEDNARODNO SENJE TJEDEN HRV. KULTURE 27. avg.-6. sept. ! NAVADNE UGODNOSTI ! Opr. Štev.: P 328|38 - 2 Oklic. Tožeča stranka: Német Vendel, pos. in mizar v Gaberju št 53, sedaj na sezonskem delu v Nemčiji, po dr. Cvetko Tonetu, odv. v Dolnji Lendavi je vložila proti toženi stranki Vastagh Katarino, roj. Német, zasebnih, sedaj 418-4 St. N. E. Calgari, Alt Canada radi 563.45 Din s prip. k oprav. štev. P. 328.38-2 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 16. novembra 1938 ob 9 uri pred tem sodiščem v sobi št. 22 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Jureš Franjo, Viš. pis. oficijal v Dolnji Lendavi za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v D. Lendavi, odd. II., dne 29. julija 1938. Opr. štev.: P 329|38 - 2 Oklic. Tožeča stranka: Horvat Elizabeta, roj. Német, pos. v Čentibskih goricah št. 9. po dr. Cvetko Tonetu, odv. v Dol. Lendavi je vložila proti toženi stranki Vastagh Katarini roj. Német, zasebnim sedaj v 418-4 St. N. E. Calgari Alt Canada radi 8.000 Din s prip. k Opr. štev. P 329|38 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 16. novembra 1938 ob 9 uri pred tem sodiščem v sobi štev. 22 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Jureš Franjo, Viš. pis. oficijal v Dolnji Lendavi za skrb-nika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v D. Lendavi, odd. II., dne 29. julija 1938. Opr. štev.: P 1:38 Oklic. Tožeča stranka: Žalek Karol in Žalek Terezija, roj. Lipič, oba pos. v Dol. Lendavi, po dr. Strasser Arminu, odv. v Dol. Lendavi, je vložila proti toženi stranki Meznarič Ano, roj. Vitez, pos. sedaj v Brazdi Linha Saraca banna Estaseo 13, Demaia Fasenda Aragua Aeccao Palmeiru radi izročile za vknižbo lastninske pravice sposobne listine k oprav. štev. P 1|38 tožbo. Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 16. novembra 1938 ob 9 uri pred tem sodiščem v sobi štev, 22 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Jureš Franjo, viš. pis. oficijal v Dolnji Lendavi za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v D. Lendavi, odd. II., dne 29. julija 1938 Mati, gda de Črešnja cvela... Od zvüna vesi, za malim logom, stala je lepa kmetija i gostilna. V gredaj pred hižov, med zelenov šalatov je pa stala, držeč v rokaj zelenjavo, že priletna krčmarica i je gledala na razcveteno črašnjo, ge so brnile nikdar trüdne včele i odked se je zdaj pa zdaj oglaso droben ftičji glas. Gledala je i poslüšala prirodno lepoto, vidila i čüla pa je nej nikaj, ar je njena düša plavala deleč za sinom — Jožekom. Le njega je želela, le njega je čakala. Zakaj pa ne bi? Ve njej je pa pravo, gda je šou nazaj z dopüsta: „Mati, gda de Črešnja cvela, te me že lejko čakate.ˮ Črešnja je zacvela i ona ga je čakala ... »Moj Jožeki" je globoko vzdehnola i si vsela na klop pod črešnjo. Osemletna vnükica, štera jo je vsikdar sprevajala, jo je zapitala: „Mamica, pride on gli zdaj?ˮ „Ne vem, či on pride, ali pismo pa mora priti. Gnjes je Sraka tak močno regetala.ˮ „Je, je, mamica, a za njov je pa včasi vrana kričala i se drapala kak te, gda je moja ...ˮ „Tiho bodi dete!ˮ Oči so se njoj zarosile. Vroči je šče bio spomin na nesrečo, štera je zadela malo. Jokale sta obej. Za cvetočim i košatin ščipkovim grmom se je pa smejao mladi mož. Bio je pismonoša. Vido i čüo ie vse. Sprva se je čemerio, ar je vido, ka krčmarica zna, ka njoj pride pismo. Gda pa je čüo joč, te se je pa smejao. Znao je, ka če jo v dobro volo spravi, nede zabadav. Zato je posküso: „Gospa, nešče vam je pisao!ˮ Na te reči je stara skočila, kak mlado dete i pravila: „Što drügi kak moj Jožek? Že sam vas čakala, sam znala, ka pride. Sraka je gnjes regetalaˮ. „Ona vsigdar regeče, zato ka nevej gučati. Či stokrat regeče i ne pride pismo i če samo ednok pride, njoj vsi vervlejo i „Vgonila jeˮ, pravijo. Norci, gde bi pa zvedila.ˮTak si je muvo pismonoša, gostilničarka pa je štela. Draga mati! Dostakrat sam vam že pisao i znam, ka vam je vsako pismo prineslo vnogo veselja, a ta do- pisnica vas šče pa bole razveseli. Mati, vaš Jožek je v civili. To morem vam zahvaliti, ar ste me poštenoga vzgojili i to mi je pripomoglo. Mati, rad bi vas vido. Prite me čakat... „Gospa, tü je telegram za vasˮ, jo je nagovoro novo došli dečko. Vzela ga je i štela: „Mati, prite, bolnica, želem, smrt.ˮ Vse okoli je vladala velka tišina, tak da so se čüle skuze, kak so kapale na zemlo. Z loga pa se je čülo regetanje srake, i za tem močno drápanje: „Kvar, kvariˮ „Što pa ne bi vervao sraki i vrani?ˮ si je pa muvo pismonoša, gda je odhajao. Brzivlak je leto po poli, skoz logov, prek vod. Zagreb, Beograd, Niš je že prevozo. Sreča je tak želela, ka se je stavo tüdi v Osuševci, gde je samo eden popotnik dol stopo. Bila je to gostilničarka. V rokaj je šče izda držala dopisnico i telegram, mokriva od njenih skuz. Mladoga šofera, šteri jo je vlüdno pozdravo i njoj ponüdo svoj motor, gda je zapitala: „Gda me pripelate v mesto?ˮ „V ednoj vüri sva tam!ˮ Ednok več plačam,či me pripelate v pou vöri." »Gospa, do mesta je 64 km." Po tistoj prašnoj i ostrotrdoj cesti, gde je že telko sinov Slov. krajine korakalo, je leto kak miseo mali motor. Za Štimlom se je skrio med brege i je leto po tistoj vjügastoj cesti med zelenim drevjom. Šče eden breg i se pokaže prizrensko pole. — Paštrik — Koritnik. Že sta za Sühov Rekov i motor hiti naprej i to samo po ravnici. Šiftari začüdeni gledajo to silo. Nikdar so ga šče nej vidili tak leteti. Krčmarici se je pa vseedno vidilo prepomali. Z njeni vüst se je nej čülo drügo kak: „Jožek moj! Bole, bole ga püsti!ˮ A eden močen sünek i motor je henjao. Iz stranske ceste, obdane od drevja so prišla kola na glavno. Šoferi se je posrečilo staviti motor. Gospa je pa vseedno odletela z sedeža. Zajavkala je i z njenoga ranjenoga obraza se je čülo: „Naprej i friškoˮ, a naednok pa je zakričala: „Stoj!ˮ Skoz okno je zagledala velki napis: — Vojnička bolnica. — Malo nato je že bežala po stubaj v bolnico i na pitanje: Na gimnaziji v Murski Soboti se bodo vršili popravni izpiti za redne in privatne učence dne 30. in 31. avgusta. Podrobni razpored je v veži na Oglasni deski. t Vpisovanje za vse razrede bo 1. septembra od 8. do 11. ure, učenci pa, ki pridejo z drugih zavodov, se bodo vpisovali 5. septembra. Učenci samoupravnih razredov naj pred vpisom poberejo novi pravilnik o plačevanju šolnine, ki visi na razglasni deski v gimnaziji.______Zobec, direktor. 4 N O V I N E 28. augusta 1938. Gomboc Jozefa i Hajdinjak Marija, Conde sur Risle iz Korovec: Prečastiti g. urednik! Najprle vas iz srca lepo pozdravim. „Hvaljen Jezuš!ˮ Že je prece časa, kak sem zapüstila moj rojstni kraj i sem prišla sem v tüjino, samo to sem bila vesela, da sem prišla k mojoj Sestri. Sve same v ednom okraji, nemave nikoga spoznanoga, ali to naj najbole veseli, da lehko ideve vsako nedelo k sv. meši. Ne sve daleč vkraj od cerkve, ali tükar malo lüdi ide k meši, bole se stari g. dühovnik trüdijo, da jih več pridobijo za nebesa, menje jih pride, ar neščejo čüti predge. Zato naj pa jako veseli, da so nama dobri stariši naročili Novine, da kaj čteve novoga iz domačega kraja. Posebno se zahvale tüdi vam, da nama redno pošilate, da je že vsikdar v soboto dobive. Če nama lübi Bog da zdravje, najni dnevi za iti v domovino, se že skoro približajo. To vam tüdi morem pisati, da so nas prišli č. g. Camplin 22. maja spovedavat. Bilo nas je 70 Slovencov, smo bili jako veseli, da smo se pali greha rešili. Zdaj vas pa še ednok lepo pozdravlave i vam želeve od lüboga Boga ešče vnogo let živeti, potem pa v nebesa priti. Pozdravlave tüdi celo Cankovsko faro, posebno najne stariše, brata, sestro i tüdi celo korovsko ves. Pücko Štefan, Straach: Dragi gospod urednik! Oglasim se: Hvalen Jezuš i vas najlepše pozdravlam. Naznanim vam tüdi, da sam odišeo k drügomi verti i delam v fabriki. Pozdravlam ‘svoje domače, rodbino, sosede, botrino i Ftičarove. Gönc Marija, Haute Bevoje: Prečastiti gospod! Prve moje reči so: hvaljen bodi Jezuš Kristuš i Marija naša lüba Mati, naj nam bo pomočnica. Zatem se vam lepo zahvalim za vse trüde, štere mate za nas izseljence. Naznanim vam, da redno dobivam Novine. Prečastiti g. urednik, naznanim vam tüdi, da smo doživeli velko velko veselje: obiskali so nas Preč. g. Camplin, naš izseljenski dühovnik. Lepo se njim zahvalim za njihov trüd, ravno tak tüdi izseljenci Vuk Matjaši, ki so se za nas brigali. Gospod urednik, lepo vas pozdravim i z menov vsi ki tü delajo: Gönc Jožef, Miholič Ernest, Berden Emerik, Berden Olga i Berden Kristina vsi iz Kobilja. Pozdravlam tüdi starše i deco. Ferčak Ivan, St, Blln. Hvaljen Jezuš i Marija, to so prve reči, štere pošilam preč. g. uredniki Novin iz tüjine. Nadale se vam lepo zahvalim na rednom pošilanji naših listov, ki so mi na velko tolažbo i obrambo v tüjini. Pozdravlam vas, preč. g. urednik, svoje domače i celo törjanske faro. Priporočam se vam v molitev. Supl Angela a Saussac: Pozdravlam vas v imeni Jezuša i Marije. Pozdrave pošilam tüdi svojim staršom, brati i celoj Slov. krajini. Zadravec Štefan, Dabrun: Hvaljen bodi Jezuš Kristuš i Marija, naša Pomočnica, s temi rečmi pozdravim preč. g. Urednika M. lista, šteroga mi pošilajo moji domači. Listi so mi na velko tolažbo i veselje v toj hladnoj tüjini. Iz srca se vam zahvalim za vaše lepe navuke, s šterimi se trüdite za nas ovce v tüjini. Želem vam lübo zdravje, da bi nas šče duga leta tolažili z lepimi Marijinimi listi. Nadale pozdravlam dühovnike domače fare g. dekana Jeriča i g. kaplana, svoje domače, rojstno ves Lipo i celo törjansko faro. Pozdrave pošila tüdi Vinčec Alojzija iz Nemčije svojoj domačoj vesi Polani, posebno preč. g. Rantaši, dühovnomi pasteri, iz šteroga rok je večkrat sprejemala Gospodovo Telo. Pozdravla tüdi g. urednika, svoje domače, rodbino i soside. Sobočan Anica, V/ailencourt: Velečastiti g. Klekl! Prav prisrčen Bog plačaj za Novine i M. list. Teva dva lista nam data največ veselja v tüjini. Kak tüdi ne bi. Ve prihajata iz lübe nam Slov. krajine. Novine nam prinašajo novice iz dragoga domačega kraja Marijin list pa nam dokazüje, kak velko lübezen ma naš narod do Marije. Naznanim vam tüdi, da sam mesto preminila. Zdaj sam v bošem mesti, lejko idem k meši vsako nedelo, v prejšnjem mesti toga ne sam mogla. Zdaj vas pa, g. urednik, prav lepo pozdravim, ravno tak vse dühovnike črensovske fare i celo faro. Prva umetniška razstava v Murski Soboti. Naš rojak Jakob Karel, profesor — akad. slikar, priredi v dneh od 4 — 15. septembra t. 1. likovno razstavo svojih del v kavarni Vučak (Dobrai). Poleg drugih kulturni prireditev smo pogrešali likovno umetnost in smo bili do sedaj nekako odtujeni od nje. Sedaj pa se nam nudi prilika seznaniti se tudi na tem kulturnom polju. Ob 20-letnici osvobojenja Slovenske krajine naj nam bo ta razstava dokaz, da naš narod pridobiva tudi na slikarski umetnosti. Od nas pa je dolžnost, da z obiskom podporno to kulturno delo in tako dokažemo, da znamo ceniti delo naših ljudi. Novi predpisi v obmejnem plačilnem prometu. Našim državljanom, ki prebivajo v obmejnem pasu, je bilo do sedaj na podlagi odloka flnančnega ministrstva z dne 5. l. 1931 odobreno, da pri vsakem prehodil meje vzamejo s seboj za svoje osebne potrebe do 200 dinarjev v našem efektivnem denarju. Posebno po priključltvi Avstrije k Nemčiji je bilo naše obmejno Prebivalstvo s tem predpisom hudo oškodovano, ker je moralo menjati efektivne dinarje onstran meje po zlati vrednosti marke, torej eno marke za 18 dinarjev, medtem ko notira marka na naših borzah približnb 15, Srebrni drobiž pa še znatno manj. Na prošnjo obmejnega prebivalstva se je Tujskoprometna zveza „Putnikˮ v Mariboru, ki je potom svojih ekspozitur v Gor. Radgoni, Šent llju in Dravogradu v stalnem kontaktu z obmejnim prebivalstvom, obrnila na finančno ministrstvo in na Narodno banko s prošnjo, dá se v tozadevnem obmejnem plačilnem prometu odobri tudi izvoz protivrednosti v nemških markah. Tudi je Zveza na licu mesta prepričala delegata finančnega ministrstva o utemeljenosti spremembe dosedanjih predpisov: Ta akcija je bila uspešna ter je finančno ministrstvo v celoti ugodilo prošnji Po novem predpisu, ki je bil izdana te dni, smejo obmejni prebivalci vzdolž bivše avstrijske meje pri vsakem prèstópu meje vzeti s seboj nemške markè v srebru v protivrednosti do Din 200. Prodaja mark mora biti brezpogojno vpisana v obmejnih legitimacijah, na kateri tudi carinske oblasti potrdijo izvoz. Putnikove ekspozituro v Šentilju, Gor. Radgoni, v glavnem kolodvoru v Mariboru, v Dravogradu in na Jesenicah bodo skrbele za zadostno zalogo srebrnih mark, ki jih bodo stavile na razpolago obmejnemu prebivalstvu, po najugodnejših dnevnih cenah. Našemu Putniku gre v imenu prebivalstva in v imenu obmejnega gospodarstva priznanje in Zahvala za njegova uspešna in koristna prizadevanja. Nevaren hüdodelnik zgrableni. Te dni so Orožniki zgrabili Rudolfa Černevška, ki ma na vesti več težkih hüdodelstev. Njegova posebna stroka je bila ta, da je hodo okoli i pripovedavao lüdem, da zna delati peneze. Na te način je zvabo od lüdi, ki so njemi vervali, več penez. Pravo njim je, da nüca peneze za vzorce. 13. julija je prišeo tüdi k Posestniki Zajc Franci v občino Loko pri Zidanom mosti. Tüdi te njemi je dao 1000 Din. penez, ar njemi je Černevšek oblübo, da njemi bo napravo 10.000 Din. Černevšek je namazao nekše pa- pire s tentov i pravo Zajci, ka zdaj deneta te papire, med šterimi je 1000 Din., v prešo. Zajc je resan stisno papire v prešo, jürija si je pa Černevšek shrano i zgono Zajca spat i se tüdi sam vlegeo. Zajc njemi je pa ne zavüpao zavolo penez, štere je vzeo na posodo i je njemi zročo. Resan je Černevšek ponoči pobegno, Zajc pa za njim i ga napadno s količom. Černevšek njemi je vzeo količ i ga z nožom tak obdelao, da je Zajc zavolo toga vmro. Zdaj je te nevaren hüdodelnik pod klüčom. Ste že pomislili na to?... Slovenec je dne 10. augusta poročal: „V eni noči 15 požarov zaradi strele. To pa ni edino poročilo. Časopisi dan za dnem poročajo o požari in drugih nenadnih nesrečaj poročajo pa tudi o vlomih, roparska napadli, umorili in raznovrstni nenadni smrti. O takih žalostnih dogodkih ste že gotovo čitali in slišati. Vprašanje je, ali ste ob čitanju in slišanju tega pomislili na to, da tudi vaša hiša ni vama pred požarom in da ste vi, vaši domači izpostavljeni raznim nesrečam, nenadni smrti. Če ste pomisliti na to, ste morda rekli: „Bog pomagaj! Zoper strelo, smrt in druge nenadne nezgode se ne da nič storiti ! Ali je to res? Ne! Streli se človek ne more izogniti. Pred nezgodo, ki zanjo ne ve, ne more bežati. Nenadni smrti ne more uteči. A nekaj v vseh teh slučajih lahko stori: za vse te slučaje si more zasigurati pomoč. Ali ste uganili, kako ? , Z zavarovanjem. Vsakdo more zavarovati svojo domačijo za slučaj požara, svoje imetje za slučaj raznih nesreč, Sebe za slučaj starosti in smrti. Za slučaj smrti se Vsakdo najbolj ugodno zavaruje pri „Karitas, za vse druge slučaje pa pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Vzajemna Zavarovalnica in „Karitasˮ sta edini Čisto slovenski in katoliški zavarovalnici, ki ne iščeta svojega dobička, marveč sta ustanovljeni ljudstvu v pomoč. Na tisoče slovenskih kmetov se ima ravno Vzajemni zavarovalnici zahvaliti zato, da so si mogli brez posebnih težav pozi-dati svoje pogorele domove. Rávno tako se mora na tisoče družin zavaro-vanju „Karitasˮ zahvaliti za to, da so ob smrti svojih domačih mogle brez zadolženja kriti pogrebne in druge stroške. Vzajemna Zavarovalnica in „Karitasˮ imata v vsaki župniji svoje zastopnike. Obrnite se nanje in zavarujte sebe, svoje domače in domove ! S tem boste rešili sebe in domače velikih skrbi. Stavbeni les, žagan, sühi JOSIP MURSA na KRAPJI. za rušte, čakature in drugo Prodaja Pošta. Gaber Franc, Serdica 13. Büček Alojz, ki je meo že lani 2 meseca po g. kaplani naročene Novine, je dužen 12 din, šteromi ste pa vi naročili, je pa dužen 48 din. Do konca leta sta telko dužniva. Hčerin naslov prepisati, fotografije zahvalno sprejeli. Gumilar Aleksander, Vidonci. Din. 50 za Vrečič Klare v Franciji sprejeli V Otovce pokojnoga starišom do novoga leta pošilajte liste brezplačno. Kočar Adela, La Vine de Bars. Oča plačao 100 din naročnine. Fujs Mihal, Prosečkaves 2. Za hčer do 1. decembra sprejeli naročnino. Hvala za pozdrave, iste sprejmite i od nas za vse vas. Német Marija, La Chatre. Sprejeti 59-52 din. Hajdinjak Alojz, Villiers sur Marne. Sprejeti za Domjan Šarlko 80 din, za Kerec Ano 20 din, na molitvi ostalo 8 din. Za tebe 16*60, ostalo na molitve 2*50 din, kak si določo. Sopi Angela, Saussak. Sprejeli naročnino, peneze za sv. mešo 1 podporo M. Lista. Dominko Eva, Ferme de Haute - Koking. Sprejeli 127*30 din. Odpiši nam, na koj e Višek? Rous Fr., Pašmán. Novine >oslali, naročnino lansko i letešnjo spre-eli. Prošeno bo. Toplo pozdravleni. Vrečič Apolonija, á Ia Bertinerie. Sprejeli 60*75 din. Za letos je ešče duga 34 din. Gomboši Marija, La Rouguettes. Sprejeli 13*60 din. Smej Marija, St Quentln. Sprejeli 36 din. Lovenjak Marija, á Blalnville. Sprejeli 67*60 din. Solar Alojz, Kogl, Nemčija. Od Solar Franca sprejeli 70 din. Za knjigo: »Nemščina brez učitelja" plačali 20*50 din. Düh Jürij, La Fontane. Naročnino sprejeli i obračunati. Ček je prle poslan, kak je penez prišo, vse je vredi. Sraka Stefan, Lipovci. Novine Gerlec Martina so prišle nazaj iz Francije. Javite nam njegov novi točen naslov. Koren Jožef, Ferme de Pozler. Sprejeli 20*10 din. Kramar Katarina, Cappel par Bergues. Sprejeli 154 din. Lanska naročnina 30 din, letošnja 72 din, vse ovo dali na D. Bistrico za deco. Molitve na čast sv. Maloj Treziki se opravijo z drage vole. Solar Matija, de Caramigeas. Sprejeli 37*50 din. Prkič Franc, Ferme de Ia Bas-lieux. Sprejeli 12060 din, od tebe, od Prkič Franca iz Kroplivnika št. 48. 72 din. Kak naj te peneze obračunamo? Horvat Alojz. Plessis Trevise. Od lani Ostalo 3.50 din. Za letos pa 2 krat dobili 75 din, to je 150 din i razdelili, kak si pisao, za tebe i za ženo. Tisto, ka je objavleno 17. julija, se tiče nekoga drügoga, pri tvojem imeni so pa v tiskarni vö püstili 75 din. Na podporo je ostalo 3.50 din zato, ka je naročnina za Francijo 100 din, za doma 50 din za oba lista. „Gde je moj Jožek?ˮ je dobila odgovor od bolničara, šteri je s telegrama, šteroga je ona v roki držala, razmo ka žele ženska: „Nega, ga tü! Včera so ga odpelali v Skople. Ta morateˮ. „Kesno sam prišla!ˮ si je ponavlala v istom motori, šteri jo je zdaj neseo proti Skoplji. Velka i čista palača je stala pred njov, gda je motor henjao. Njo pa to nej zanimalo. Ona bi rada samo Jožeka. Njega je iskalo njeno oko, za njega je pitala. „Lüba gospa, ste vi mati Jožeka?ˮ jo je nepričaküvano pitao mladi slovenski vojaški doktor. Da, jaz sam njegova mati. Pelajte me k njemi, ga je Zaprosila tak, kak zna samo mati, „On me žele.ˮ „Tü ga nega, pred ednov vörov so ga odpelaliˮ. „Kama? Kesno sem prišla, kesno.ˮ „Na vojničko groblje, je odgovoro doktor, šteri na želo njenoga sina njoj napisao telegram. Znao je, ka pride. Jožek njemi je to zagotovo, zato jo je čakao. Kak je mislo i želo, tak se je zgodilo. Ženska je nej razmila telegrama i on, na Jožekovo prošnjo, njoj je šteo pomoči pri teškom vdarci. Ponüdo se je iti z njov na groblje. Med potjov sta srečala par vojakov. Bili so žalostni. Tüdi nje bi lejko šče kaj takšega zadelo, kak toga, šteroga so sprevajali na vojaško pokopališče. Pred ednim novim grobom je klečao mladi oficerski doktor i je molo. Na njegovoj strani pa je klečala gostilničarka. Z njeni materinski oči so se vlevale debele i lübeče skuze na rože, komaj presajene z cvetom vred na grob, na šteroga konci je stao kriš z napisom: Tü počivle mladi vojnik, Jožek N. „Jožek! prekesno sam prišla,ˮ so se čüle zdaj pa zdaj materinske reči, za njimi pa so kapale skuze tak, da so orosile cvetlice. Gda se je ženska zdignola i je pogledala okoli i je vidila samo cvetje dišeče, jepravila potihoma: „Jožek, telo ti počivle v pravom paradižomi, vüpam, da düša šče v lepšem, v večnom. Bila je že deleč, a vojaško pokopališče z divnim cvetjom jo je sprevajalo. Nigdar si nej mislila, da bi se vojska tak brigala za mlade i vse vo- jake.ˮ Vojničko groblje, to je več kak prosti cintor. V njem spijo junaki domovine.ˮ Nej se je motila ženska, gda je pravila, ka njeni sin počivle pri večnom gredari. Jožek je bio čisti angeo med vojaki. Vsi so ga meli kak brata radi. Pred njim se je nej nišče vüpao praviti kakše božne reči. Straj so bili, da bi ga zgübili. Zato pa nej Čüdno, či si ga je tüdi sam Jezuš presado v svoj večni püngrad. Bio sam razvodnik straže i stao sam pri stražari na kasarniškom izhodi. K meni je prišeo Jožek že v civili i mi je pravo, ka nese pisma za pošto i dopisnico za mater. Popoudnevi istoga dneva sam pa bio na vežbi z regruti. Za vsakimi 50 minotami so se čüle tak nemile pesmi, ka so mimoidoče stavlale. Bili so to Slovenci, Prekmurci i Medjimurci, šterih tela so bila na vežbi, düše pa deleč pri svojih dragih. Srečni i mili časi! Tak je bilo tüdi v tom dnevi. Med vežbov pa je vladala vojaška tišina. Samo ostre zapovedi so se čüle. Naednok pa se začüje mili glas: „Ko me je pucao? Moji regruti so bili blüzi i smo vidili, kak je spadno mladi civil v velko i mehko travo. Bio je Jožek. Kelkokrat med vežbov i med prostim časom si je trüden želo, ka bi si legeo v njo i so njemi nej dopüstili. Zdaj pa je mogeo posili i se je nej zdigno sam. K mojemi komandiri je pribežao desetar z sosedne čete i njemi je pravo: Gospodine poručniče, moj komandir vas zove. Ustrelili so vojnika.ˮ Od vsej strani so bežali častniki. Sam pukovnik, debeli človek, je pribežao eden km deleč z doktorom, a zabadav. Jožek se je več ne zdigno. Pozabo je na vojsko, zvao je samo mater. Odpelali so ga s kasarne, v štero je on prišeo zdrav pa veseli med 50 mužikaši, v Sküpne i od tam na vojaško pokopališče. Novica se je včasi raznesla. Vsa vojska je bila razburkao. G. pukovnik, šteri je lübo vsakoga vojaka kak pravoga sina, je dao isti den naredbo, da nešče več čüti strelbe na vežbališči i da se morajo grüdobrani, šteri so nas telko koštali, — na ramaj smo kameje vküp nosili — razmetati. I tak se je zgodilo. Od toga dneva smo hodili vsaki v eden smrdeči potok strelat. Čemerili smo se nad krivcom, šteroga je nej bilo. Vojak, šteri je strelo, je ne bio kriv. Po strelanji je on puško pregledno, kak tüdi njegov desetar. Med odmorom sta dva podporočnika strelala v dinare., Da je vojska prišla k puškam, sta od velke sile nej pogledal v cevi. I tak je mala kruglica ostala v ednoj cevi. S tov puškov je vojak cilao na svoj cio i na velko začüdenje je strelo v cio i zadeo vojaka že v civili. Nevem, ka si je mislo Jožefov soveščar i sovojak, šteromi je on hodo pravit, da ide domo, prav za prav slovo jemati gda je zvedo za nesrečo. Znam, ka njemi je želo, kak mi vsi, srečno pot v večni dom. Tam od zvüna vesi je pa že črešnja večkrat zacvela, a zabadav, krčmarica več ne čaka sina Jožeka, samo se joče i misli na vojaško pokopališče, Odked joj sin nemre spuniti oblübe: „Mati, gda de črešnja cvela.ˮ Novine izhajajo vlaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava, — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.