^ ¿milj ««ft ^gundays and Holiday» PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški in upravnlAk) prostori MST South Lawndala An Offtc» ot PubUcatloo: MST South Lawndala Ava Telephons. Rockwall 4904 .yeah xxxvb '(Mar ML im •« rSn. CHICAGO 23. ILL« PETEK. iL OKTOBRA (OCTOBER 12). 1945 Subscription MOO Yaarly ŠTEV. -NUMBER 199 Accrpunoa tor lailinj at special rata of poetag» providod tor In section UOA, Act of Oct A, HIT. authortaad on June 4. 101«. meriška akcija za bližanje z Rusijo konferenca članov za \vezmike posvetovalne komisije orocilo kon-[esnega odbora Washington, D. C« II. okt.— ,ržavni tajnik Byrnes je storil _va koraka z namenom zboljša-[ja odnošajev in utrditve vezi bed Ameriko in sovjetsko Rusi-Eden se nanaša na Daljni izhod, drugi pa na Balkan. Ivrnes je naznanil, da se bodo >anj zavezniške posvetovalne emisije za Daljni vzhod sestali konferenci v Washingtonu oktobra in da je bil Mark Jiridge, izdajatelj lista Cou-[ler-Journal v Louisvillu, Ky., jjenovan za načelnika ameriške Cisije, ki bo vodila nepristran-|[o preiskavo v Rumuniji in lolfiariji. Preiskava bo uvod v bnovo diplomatičnih odnošajev tema državama in Ameri- Državni tajnik je na sestanku j časnikarji razkril, da je ruski panji komisar Molotov odgo-oren za tajnost, ki zakriva za-učke konference zunanjih mi-itrov petih velesil, katera se ; nedavno vršila v Londonu. Čc [bila njegovfa beseda obveljala, bila javnost informirana o i deta jlih razgovorov. Byrnef ekel, da se ni strinjal z ru-predlogom, da se ustanovi kolni svet «a Japonoko prtd nferenco članov komisije zi aljni vzhod, ker je bil neume-en. * Byrnes je povedal časnikar da bo general Frank R. Mc-y reprezentant Amerike v po «tovalni komisiji za Dalj rt: od. General je predsednik Veze za zunanjo politiko. Or i bil načelnik ameriške pomož-t misije na Japonskem 1. 1923. državni tajnik je pojasnil, da se svetovalna komisija ne bo Tnešavala v vojaške in teritorije zadeve in da general Dou-las MacArthur ne bo odstra-jen kot vrhovni poveljnik za ezniških okupacijskih sil na Ja onskem. Dalje je rekel, da nc M nobenega razloga proti ob-•vi pogojev premirja, ki je bile klenjeno z Italijo. Razkril jc ud>. da je Amerika udeležena v liskuzijah s Turčijo glede bo-Knosti Dardanelske ožine. Kongresni odbor sedmih čla-■«v. ki Je obiskal Evropo, je ob-av'l poročilo. To vsebuje na na i Amerika zadrži posoji-® sovjetski Rusiji in Veliki Bri-«niji, dokler ne bosta revidira-J nekaterih smernic svoje politike. Cjani kongresnega odbora poo J'dstvr,m kongresnika Colmerja. moki ata iz Mississippija, so iskali Anglijo, Francijo, Rusi ¡J. Nemčijo, Belgijo, Dansko, »" and-,ko, Norveško, Grčijo in Italijo v posebni izjavi so na-* ■')». da mora Rusija osvojiti : S(' "'Oprtih vrat" napram kim tehnikom in časnikar-^ ^ "lika Britanija pa mora p'Wifati trgovinske restrikcije, '"8i../ajo ameriške interese, f 'K' j za posojilo. Člani od- predlagali, naj Amerika «y/,n,. odločno gUh4če na Rusiji in Veliki Britaniji A V m lastnem interesu. I>T »pr»-' ap-zn *'■•'« »e, da je MacArthur 7 " Mgnacijo kot vrhov r»k okupacijske sile na m, č« bo zavezniška ko-: ►'•Is beaedo v zadevah. ;,sajo na kontrolo Ja-i>n J» baje tudi izrekel • bo vrgel nekaj ko-7,11 a po lesignaciji." Nemčija ne sme dobiti kreditov Amerika jo je postavila na noge, pravi Schacht Oberuraol, Nemčija. 11. okt.— Dr. Hjalmar Schacht, bivši finančni minister v Hitlerjevi vladi, je označil zaveznike, predvsem Ameriko, za bedake, ker so dajali Nemčiji posojila in kredite po prvi svetovni vojni in jo postavili na noge. Schacht je na listi nemških vojnih zločincev. "Nemčija je bila v stiskah od versajske konference," je rekel Schacht v razgovoru s časnikarji.' "Amerika in druge zavezniške države so jo rešile pred bankrotom. Žal mi je, ker me niso poslušale, ko sem jih svaril, naj drže denar in puste Nemčijo, da si sama pomaga." Schacht, eden izmed 24 nacistov, ki bodo postavljeni pred zavezniško vojaško sodišče v Nuernbergu, je zaprt v separatni celici. On kriči, da ni zločinec, ponavlja tirade proti Hitlerju in drugim nacistom, zanika, da je bil član nacijske stranke in se pritožuje zaradi postopanja proti sebi kot jetniku. Hitlerja in bivšega državnega ministra Goeringa je označil za gan-ježa. "Goeringa bi ustrelil, če oi mi Američani dali revolver," Diskuzije o obsegu britske armade Generali dospeli na konferenco London. 11. okt.—Obseg in u-stroj britske armade v povojni dobi sta predmet diskuzij na konferenci vojaških voditeljev v Londonu. Ti bodo razpravljali tudi o okupacijskih silah. Britski generali so dospeli na londonsko konferenco iz raznih krajev imperija. Posvetovanja se bodo vršila s šefi štabov vseh oddelkov oborožene sile. Na dnevni red bo prišla tudi zadeva britske okupacije Japonske in drugega sovražnega ozemlja. Prvi konferenci je predsedoval feldmaršal Brooke, šef generalnega štaba. Te so se udeležili feldmaršal Montgomery, poveljnik britske okupacijske armade v Nemčiji; general Claude Auchinleck, poveljnik armade v Indiji, in general Bernard Paget, poveljnik armade na Srednjem vzhodu. tem naglaša, da program pre-. , vr . .. tu. ureditve industrij za produkcijo ¿«'ä.^ÄrjiÄ avHntt» HlMm do«™ n.pr,- la je Hitler mrtev, je odgovoril: 'Gotovo; če ne bi bil, bi ga jaz ubil." Na predvečer premestitve v Nuernberg je Schacht vpil, da je nedolžen. "Jaz sem le finančni veščak," je dejal. "Sel bom pred sodišče in razkril vso povest— cako sem se boril proti Hitlerju n bil proti vojni." Schacht, eden izmed 24 naci-jem, da ga je Hitler odstavil kot predsednika državne banke 1. 1938, ker se je uprl zahtevi, da mora avtorizirati več denarja za financiranje oboroževanja. Hitler ga je poslal v koncentracij-iko taborišče po atentatu v juliju preteklega leta, ki se je izjalovil. Schacht Je rekel, da je vedel za zaroto proti življenju diktatorja. Vojni department ovira znanstvenike Ostra obsodba zakonskega načrta Chicago, 11. okt.—"Vojni department skuša natakniti nagobčnik znanstvenikom, ki so iznašli in razvili atomsko bombo." To obdolžitev je izrekel eden izmed znanstvenikov, ki je profe-ior na čikaški univerzi in noče, da bi bilo njegovo ime objavljeno. r Vojni department skuša natakniti nagobčnik znanstvenikom s kongresno akcijo. Dva zakonska načrta sta pred kongresom. Avtor enega je senator Johnson, drugega pa kongresnik May. Oba določata ustanovitev komisije za kontrolo atomske sife. Načelnik komisije naj bi bil vojaški častnik. Čikaški znanstvenik je ostro obsodil oba načrta. Dejal je. da so morali vsi znanstveniki, ki so delali eksperimente z atomsko silo, položiti prisego, da ne bodo izdali tajnepti. Ako bo Johnso-nov zakonski načrt sprejet, bo sleherni izmed znanstvenikov, ki so položili prisego, podvržen kazni, ki je deaet let zapora Preureditev industrij napreduje Krug podal opti- • mistično poročilo . Waahlngton, D. C.. 11. okt.— "Amerika, ki je podvojila produkcijo v vojnem času, lahko z zaupanjem gleda v bodočnost." Tako pravi J. A. Krug, načelnik odbora za vojno produkcijo, v svojem zadnjem poročilu. V duje. Krugovo poročilo je zelo optimistično. Razlikuje se od onih, ki so jih podali načelniki druidr-de pod pritiskom To sta gene- žavljenje angl<*šk* banke Čr bo ral Bartolome de la Colina In predlog sprejet, bo banka prišla polkovnik rtlomeno Valaczo popolno vladno kontrolo In Stanje obleganja bo preklica- lastništvo. ie delal da'^ tretja svetovna' no U teden Obleganje je okli- - volna neizbrfna On nI hotel cal pomnik Peron v zvezi z Tito potrdil remgna-noLdati katere država se bodo. zatiranjem demonatracij proti . . i . Sv^ in kje In kdaj vojaški vladi. Veliko število de- ^ Sabore a ^II^.Hniu monstrantov Je bilo aretiranih Helgrad, 11 okt,-MarAal Tito, bo libruhnlla. Vojvoda Windsor obiskal Attleeja London, II oktobra Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj. Je I predaodnlk jugoslovanske vlade, le potrdil poročilo, da je dr. Ivan ' Suha šil. zunanji minister, reaig-■ rural O tem je Informiral ameriška kongreanika Mundta in Boltona, ki sta ga obiakala Nesporazum med njima Je nastal volilnega zakona Pod- r------ ■ Voivoda ie doapel v l»n-' počitnice v neki kraj. To so nje-1 predsednik vlade Edvard Kar- m, u*ym ««no r«pr«v|.l ° «-»• ^„n,,, „. «,nh ... „„J „ b„ n.vxoI, ko .u I», zffijza. ! '«»v **> v an«l,,i 1 "h ' •"""""' "b'""u ' po oklicu stanja obleganja Premier Stalin odkel na počitnice Moskva, II. okt -Tukajšnji li-1 sti poročajo, da Je premier Sta- 22: tast ¿tbtt^ i ^jshääs» ^ * -l-^.rf pUčitev $100.000, če bo s svoj. gov , ( ^ ^ Mitnice v neki kraj. To ao njo-, predsodnik Člani grške vlade resignirali Liberalna stranka zahteva odložitev volitev Alana. Graja. U. okt—Premier Petros Voulgat is in vsi člani njegove vlade so rasignirali. Nadškof Damaskinos, regent Gr-ttj«; J« potem apeliral na Tht* mlatoklesa Snphoullsa, voditelju liberalne stranke, naj sestavi novo vlado. Resignacija članov vlada Je sledila, ko so liberalci, ki tvorijo eno izmed največjih političnih strank, izjavili, da se ne bodo udeležili splošnih volitev, ki se bodo vršile v januarju prihodnjega leta. Republikanska in levičacpke stranke vodijo kampanjo za odložitev volitev, ker registracijske liste niso izpolnjene. Velika Britanija, Amerika in Francija so naznanile, da bodo poslale opazovalca v Grčijo, preden ae bodo volitve vršile. Rusija se Je izrekla proti vmešavanju v notranje zadeve Grčije. Voulgarls je svetoval regentu Damasklnosu, naj skliče zborovanje raprezantantov vseh političnih strank pred formiranjem nove vlade. Damaskinos se je udeležil konference zunanjih ministrov |H?tih velesil v Londouu in po fiovratku v Atene je Izjavil, da Velika Britanija, Amerika in Francija vztrajajo pri zahtevi , da se morajo splošne volitve vršiti v Januarju. Levičarske stranke so Izjavile, da bodo bojkotiralo volitve, Avstrija sestavlja volilni ustroj Dunaj, II okt Delegati i/ devetih Mvslrljskih provinc, ki so m* aeatall na konferenci trn D u ri a j u, sestavljajo volilni ustroj. Splošne volitve v Avstriji ae bodo vršile 25 novem ~bra. Pričakuje se, da bosta Velika Britanija In Anprika kmalu priznali avstrijsko vlado, katere predsednik Je socialist dr. Kari Hrnner. Izmed velesil je priznala to vlado aamo sovjetska Rusija. Francoski izdajalec Darnand ustreljen Pariz, II okt Joseph Darnand, a šef državne milice pod vlado bivšega premierja I^avala v Vichyju, je ^il ustreljen pa dvorišču trdnjavske jetmšnire On je Ml na obravnavi pred francoskim sodiščem spoznan za krivega Izdajstva Francije in ob-I sojen v smrt. Med pohodniki je bilo šestnajst japonskih in korejskih komunistov, ki so bili iipuščenl iz zloglasne tokijske jetnišnice Fu-ču. Nekateri ao bili obsojeni v dosmrtno ječo zaradi svojega političnega prepričanja. Medtem, ko so demonstranti zahtevali Živila, je Kenzo Matau-mara, poljedelski minister, izrazil svarilo in bojazen pred lakoto na Japonskem prihodnjo širno, Dejal ja, da ljudje v nekaterih krajih že umirajo zaradi stradanja. General MacArthur Ja odredil, TU mora tokijska vlada v treh mesecih razkriti vse bogastvo v obliki denarla zunanjih držav, katerega poseduje. Odredba določa, da mora tudi Hirohito prijaviti svoje bogastvo savezni-škim vojaškim avtoritetam. Komunistične demonstracija v Tokiju so alarmirala Japonske industrijce in bankirje, fttlrje vodilni Industrljcl so Izrazili boja/en, da ne komunisti pripravljajo za revolucijo, ki bo izbruhnila ob ugodnem momentu. Tokijska vladu, katere predsednik je Kljuro Aihedara, ie tudi alarmirana. Boji se komunistov In bo apelirala na MacArthurja za pomoč, da se ustavi komunistična agitacija. Kitajska naj posnema Rusijo Čungklng, Kitajska, U. okt — Generallsimo Člang Kaišek Je v svojem govoru po radiu svetoval kitajskemu ljudstvu, naj posnema sovjetsko Kuhij<> v prizadevanjih /a rekonstrukcijo kitajske republike, "Mi se moramo lotiti dela v duhu in razpoloženju, ki so ga demonstrirali Rusi v izvajanju petletk," Je dejal. "Vsa |xidjetja in Industrije, železniška omrežja in javne naprave naj bi ojjerlrala država. K.konomska rekonstrukcija zavisi od načrtnega gimpodarstva." VeČ masla za ameriike civiliste Washington, D C, II okt.— Armada je narnarula, da bodo civilisti dobili HO,000,000 funtov maaiu iz njenih skladišč Istočasno Je poljedelski tajnik Anderson izjavil, da so se zaloge ma-sla |Ktvelale, ker sta armada in mornarica preklicali naročila. On je namignil, da bo sistem odmerjanja masla preklican po novem letu, Zdravniki pomagajo beguncem v Evropi London, II okt.—Pomožna organizacija Združenih narodov (UNRHA) poroča, da 700 zdravnikov In bolničark skrbi za zdravje beguncev, ki ae nahajajo v evropskih državah in na Srednjemu vzhodu. ' fttevllo teh /naša črz dva milijona. mm fSOSVETA PETEK, J^ok^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I» LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Oi»ea «f itd publUbad br Slev»e» Rattenal Rwflt Sed»iy Naročnin» «a Zdruton» drf»»t (Ura® Chicaf») I« E»S»So fl-OO o. lato. 13.00 ta pol lata. SI.M »a ¿»tri Ui», ta Chicago i» ekeUco Cook Co« 17.50 t» c»lo l»to. $1.71 t» pol lete* ta loot»m»ivo »t 00. Subscription ratest for t h» UniUd Stal»» (»neopt Chkafe) aad Canada ft^O p»r y»»r. Chicago and Cook County $7-M pa» pa. fortiga couniriot W-00 per T»a». Ono oglato» po dogovonu-Rokopbi dopito» kaen»refc»«fh f Lukov t» n» vr»t»|o. RokopUl lltertro» »t»bina (trttc». P""*; dram», («ml Ud.) t» »«»Jo pešUjelalJ» I» v tluiaju. te J» ptUoiii Ad»»rtiting rttM on tgr»»»»nl.—Manutcilptt of cemtouaicatioet .»d umXItid »rilci»« win not b» r.iurnod. Oth»r manutcriptt. üch at «tori».. pl»yt. po^na- wUl b» returned to only when tccomptnied by t»lfa44t»ssed apd «temped »ev»lep» Natlor na via« kar Una ttlk a Astern» PROSVETA 2657 59 So. LawndaU Ava« Chicago 23, Illlnoi» MEMBER or THE FEDERATED PRESS 1M Datum v oklepaju na primer (August 31, 1048), poleg vašega Imena na natlovu pomeni, da vam j» s tem datumom potekla naročnina. Pono vit» Jo pravočasno, da m vtm Ust n» uttavL asovi iz naselbin Kako "rešujejo" brezposelnost Vsak ekonom, ki je vreden svojega imena, bo priznal, da je vpra--¿anje masne brezposelnosti, ali obratno vprašanje stalne polne upo-slenosti največji problem dežele. Od reševanja tega problema bo odvisno ne samo blagostanje Amerike, marveč v dobri meri tudi blagostanje marsikakšne druge dežele. Velika masna brezposelnost v Ameriki bo pomenila tudi svetovno gospodarsko krizo. Zato je par senatorjev tudi izdelalo tako zvani "Full Employment BiH" in ga predložilo kongresu. Ta osnutek, kakor smo že piki nt omenili, ni nič revolucionarnega. Izdelan je bil na konceptu kapitalizma in ohrane "svobodnega podjetništva." Njegovi avtor 11 pa so toliko inteligentni, da se jim vsaj sanja, ako Amerika ne reši tega največjega problema: sigurnost velike masne fcrezpo-i.elnoKti, ako vlada ne stori potrebnih korakov za dosego "polne" u posli t ve, bo (udi kapitalizmu slaba predla, kajti ljudstvo ne bo voljno trpelo sistema, ki obsoja velike množice umskega in ročnega delavstva v kronično brezdelje in mizerijo. Posebno vojaki bodo zahtevali pravico do dela in poštenega zaslužka. Če je bilo dovolj dela med vojno, zakaj bi ga ne bilo dovolj tudi v mirnem Č8KU?! Po nenadni Juoonski kapitulaciji je izgledalo, da bo ta osnutek /a "polno uposlenost" zlahka prodrl skozi kongres. Vladajočih krofov se je polastila nekakšna panika in kongres je bil brzo pozvan k počitnic. Truman je sporočil kongresu, da je to prvi "must bill." ki mora biti čim prej sprejet. Enako tudi zakonski osnutek za izboljšanje brezposelnostnega zavarovanja. S prvim naj ame-i iško ljudstvo dobi zngotovilo, da se mu ni treba bati masne brez- porelnosti, z drugim pn nuj «^prepreči drastičen padec kupne silo. * Zanimivo je to, kaj »e Je zgodilo z obema osnutkoma. Posebno bi moralo zanimati one delavce, ki se pri vsakih volitvah navdušujejo za "delavske prijatelje" in za to ali ono kapitalistično stranko. Muirayjev osnutek za "polno" uposlenost je senat skoraj popolni ma oskubel. Iz njego je izluščil skoraj vse količkaj važne določ-Le. Navažnejša Je bilu deklaracijo, ki je določala, da je dolžnost vlade, da poskrbi, da Ima vsak delavec, ki Je zmožen in hoče delati, pravico in priliko do dela. Drugo važna provizija je bila določba, ki Je zaobljubila vlado, da ho v slučaju potrebe za dosego polne uposlitve sama finančno poskibela, da se to zgodi, to je skozi vladne investicije na polju prlvstna produkcije. Na iniciativo reakcionurnegu, toda zelo zvitega senatorja Tafta iz Oliia, je senat vrgel iz ohiuitka obe proviziji. Nadomestil jih je s Tuftovimi amendment!, ki Taktično modificirajo ves prvotni smite! osnutka. Vse to je storil finančni odsek, ki je vodil zaslišanja in katerega član je tudi Taft. Delo tega odseka Je potem potrdil tudi senat, ker je Taft dobil na svo|o stran dovolj republikancev (večino) in ju/.nih demokratov, da je potisnil skozi zbornico osku-l>enl osnutek. Senator Barkley, vodja večine, je ob zaključku glasovanja dejal; "Ta osnutek zdaj gurantira vsakemu brezposelcu pravico do iskanja delo. ako go more dobiti. Z drugo besedo: vlada mu bo pri tem pomagala, če se Ji bo zdelo umestno." Neki drugi senator pa je dejal, da je ta osnutek sedaj "prokleto dobra novoletna resolucija." Po naše bi lahko reki», da je od tega predloga ostal le—Bložev IZ MILWAUKEEJA Mll*raukee, Wla.-Dne 6. oktobra sem prejel iz Jugoslavije pismo, ki bo zanimalo zlasti Sa-vinjčane. Iz Savinjske doline je prišlo dosedaj le malo poročil, zato bo to pismo vsakogar zanimalo, četudi se tiče le dveh družin. Pismo je pisal moj brat Rudolf. V boljše razumevanje naj pojasnim, da Je domačija, omenjena v pismu, slehernemu Sa-vinjčanu poznana gostilna pri "Frdenatelnu" v Mozirju; hiša pa, ki je bila od bombe poškodovana, je Gomirškova v Dobleti-ni, dom oz. rojstna hiša moje žene. Dalje naj še omenim, da je Čelinsek, ki je omenjen v pismu, gospodaril na "Frdeinatovem" in bil poročen z mojo sestro Ivanko. Marja je njuna devetnajst-letna hčerka, Jože, kapetan v prejšnji jugoslovanski armadi, pa moj najmlajši brat. Jožefa, Francka, Micka, Maks in Joško pa bratje in sestre moje žene. Zdelo se mi je, da je treba gornje pojasniti v boljše razumeva ni zadovoljno z dajanjem novih posojil. Tod* želje veiine ljudstva ne bodo upoštevane v arzenalu demokracije, kjer "vlada ljudstvo". Ni še pozkbljeno, kakšno je bilo jadikovanje v VVaahingtonu, kadar je bilo potrebno odobriti nekaj bilijonov za javna dela za brezposelne. Za Anglijo ni škoda denarja, j>ač pa za ameriške sem poskusil šV&bsko "dobroto",1 brez|>oselne delavce, ker so me aretirali, poslali v £e-j pred krktKim kem črtal, da je lje in n¡g: določili za prosluli Da- kralj Peter obiskal dr. Mačka v chau. Tukaj pa sem se jim brez Parizu. Zmmo Je, da ji Maček vsakih ceremonij izmuzal ... j prejemal denar od nacifašistov. Jože se sedaj nahaja v Saraje- S takim dejanjem je seveda pod-vu in dasi je bil že upokojen, je piral tiste, proti katerim se je zopet v službi. On je, kakor pi- osvobodilna vojaka bojevala za še prestal to strpno vojno brez obstoj i n osvobojenje jugoslo-posebne Ikode na zdravju. vamkega naroda izpod pete na- Pri doitiiršku Je umrla sestra cl£^zmlf' . ... , „„ ^ Tvoje žene Jofcfr Sedaj se na-' Včasih so dejali , komur se hajata doma Francka in Micka; ^ J? " Maks je še vedno zdrav in se Kaj pa če kraljiček nameniva nahaja pri'partizanih; tudi Još- ^tanovrtr svojo vlado Mačkov, ko je zdrav Le hišo je bomba1 Fotrčev, Nedrček ln druge ake poškodovala. *** " £P»P°ročiltu- 1 di ameriškemu državnemu taj- Pozdrav, Rudo.' niku za pomoč. Kljub vsem tem Naj še omenim, da je pismo spletkariJam ne ^ kruha iz te "olepšala" s svojim pečatom ja-1 ^^ kajti jugoslovansko ljudstvo je že «poznalo te elemente, ki gledajo samo, kako bi izkori stili ljudstvo. Mihajlovič, Rupnik, Rožman, švabobranci in drugi taki izdajalci domovine, ki so prisegali ška cenzura, vendar pa ni niče-1 aar črtala. Franca Puncar. IZ AKRONA Akron, O.—Takoj, ko je bila odprta pošta v Jugoslavijo, sem j krvnikoma Mussoliniju in Hit-pisal banki v Ljubljano in pi- lerju, ropali, rtioriH, požigali svo nje bivšim Savinjčanom, ki so1 smonošu v mojem rojstnem kra- jim lastnim rojakom, kakor je poznali vse zgoraj omenjene, ali1 ju, kjer so živeli pred vojno mo- opisano v člarikih o fašističnem pa vsaj njih starše. Pismo se glasi: "Predragi brat! Po dolgem času imaš zopet par vrstic od mene. Kaljo pa vi v ji bratje in sestre. Njim sem tu- terorju v Prosveti, se danes di pisal. Ko pišem te vrstice, čez skrivajo v največjem številu ob tri mesece, nisem prejel še no- primorsko-italijanski meji, kjer benega odgovora. V pismih sem omenil, da jim tej vojni? Upam, da ste zdravi je morda tudi znano, da smo bi- ostali. Pri nas v zgornji Savinj- ]j jn smo še ameriški Slovenci ski dolini je bilo nad tri leta sa- na zavezniški strani, torej tudi mo eno bojrto polje . . . Naša do- ( na strani partizanov. Ali je mor- mačija je popolnoma požgana.1 da | fcajU Trst s Primor angleško kot Američani. Da bo- ^ vreodpo!c do $25 na teden in na 26 j tednov v letu /u vso deželo, kukor tudi kritfje vladnih uslužbencev j n» delavcev ter mornarjev, ki so še izven tegu zavarovanja. Vtčina v senatu je bilu »roti vsakemu zvišanju te podpore, pri-rtala |»u je na dtuge določbe. IV tem je bilo aeveda zelo veliko demagogije, če*, du bi s tem noviŠkom vftula subvenclrala "delo-n i/ne/e " "Nihče ne Im» hotel deluU, če bo lahko prejemal $25 na tedtn brez d« lu." ie grmelo inj zbornici. Vsi govorniki so seveda videli, da blelMtaio vel'k nesmisel, kajti vsak delavec bi bil pod-vi,en /»komi tvoje države in bt h«l v sluraiu bretpnsclnosti dele-fin le podpore im» njtni testviei do največ $25 nu teden. Zmagali i o lobisti industrij t nizkimi plačami. * Finančni odsek nižje zbornice t»u |e to osnutek sploh zavrgel na v ej črti s tem. da gu je |Milo/il na polico. Pred zbornico rdaj sploh i t- mote uiltl druenče kot peticijo ako se podpiše 225 kongres- **** ttlk«.v Uli i m Isek im m- u takoj i/rekel za večje zni>anje davkov ' Itofat irn tloiem. Harry Bridqea. predsednik unij» priaUnltčnlh delavcev CIO. >e Zu vte to nos» veliko krivdo tudi predsednik Truman, ki igra sakllučll avo) ve^Utnl bol proti depertariji v rodno Avstralijo. Na dvoobtazno politiko Ko \v b»l ta osnutek Pred senatom, m* je sliki qs ie videti, ko podpUul» svo) driavllanskt papir v nivsoč- pirdtednik "imkI roko" izia/il. du ne intittira na zvišanje podpore, nootl tvoj» hčer» In naturallaact)ake«a klerka. Bridge» Je svest Na odtek nihe zbornice tod« n« storil nolienega pritiaka. da bi ga | aopot-ük komunlatlčne «trank« toda Juetlčai department mu nl je pisal skega pomena za Slovence. Kar pa je kaj vredno, pa po anglo italijanskih pravilih ne bi smeli imeti Sloverici. Vse, kar je ka. vredno, mora imeti Anglija. Tak načrt so menda imeli na konfe renči v Londonu, katerega pa Rusija menda ni hotela podpreti Precej je pisanja in govorenja o, izjalovljeni konferenci zunanjih ministrov Zedinjenih držav, Rusije, Anglije. Kitajske in Francije. Kje tiči krivda, da ni konferenca uspela, je zaenkrat Še težko reči, ker zvraČajo krivdo drug na drugega. Najbrže pa so vsi nekoliko zakrivili, kajti vse države hočejo imeti več kot imajo. Ako se ti ministri ne morejo sporazumeti, ni s tem rečeno, da ne bodo prišli do sporazuma v bodočnosti, kajti če ne bi prišlo do sporazuma, potem ne bo treba čakati prihodnjih 25 let, da bi z6pet padale atomske bombe in pobile milijone prebivalstva in razdejale mesta radi nekaj trmoglavih glav. Joseph Irmsn. PODŽIGANJE Cleveland. O.—Razni demagogi nimajo posebno težkega dela med ignoranco za podžiganje. Podžigajo vsepoviod: v časopisih, cerkvah, na shodih, posebno pa v gledališčih in po radiu. Na eni strani je velika igiloranca, na drugi pa pretkani demagogi ia vse gre gladko kot po maslu. Medtem pa si mala skupina poštenih ljudi prizadeva in se trudi, da pokaže resnico in pribori pravico za pošteno življenje in boljšo bodočnost vsega človeštva. Težak Je boj in ta mala skupina idealistov Ima «line ovire med to ignorantno mano, kajti čustva so močnejša kot pa zdrav razum. Pater Ambroiič nepre- co. V A. D. z dne 1. oktobra piše, da je namestu malo podžigala. . Ni samo pater Ambrožič, ki misli, da je koristno malo podžigati in zavajati. Vsi, od papeža pa do najnižjega kaplana, mislijo tako. Vse cerkve so orodje za izkoriščanje in podžiganje, Boga imajo pa za vabo. Ko bodo izgubili Boga, bo tudi konec njihovega podžiganja. Sedaj na vse preteke podžiga-vajo svoje ovce in koštrune, r^aj pomagajo za slovenske begunce v Rimu. Seveda, ne za vse, temveč samo za Qkrog 300 duhovnikov, da bi slednji nadaljevali z izkoriščanjem. Ali je ostali narod manj vreden? Za tiste duhovnike prosijo, da bi udobno živeli od žuljev ameriških Slovencev. Da so begunci v^Rimu zakrivili izdajstvo piroti svojemu narodu, o tem ni nobenega dvoma. Priznali so sami, ko so zapisali, da se oni niso borili proti okupatorju, temveč samo proti komunistom Z okupatorjem so lahko izhajali, ne pa s komunisti, vsled tega so organizirali belo gardo in pričel se je bratomorni boj. Ti to, Kardelj, Kidrič, Kocbek, Fhj far še niso celotna osvobodilna fronta. Če pa so, jim pa gre vse priznanje in čast za junaško delo, ki so ga izvršili v teku bojev z okupatorjem. Očistili So dfe-H želo tujih in domačih pijavk in uredili državo v prid ljudstva; in ne za posamezne privilegirance. To so junaki, drzni in sposobni. Lo taki naj vodijo državo in narod. Vse kaže, da bo imelo jugoslovansko ljudstvo bodočndsk Kaj bi se lovili slepe miši. Za-!:aj bi se otipavali po ovinkih: in iskali razne vzroke, ko je ja4no kot beli dan, da imamo danes veliko borbo med kapitalizmbm in delavstvom po vsem svetu. Na eni strani so kapitalisti, 'na drugi pa izkoriščani, ponižani' in razžaljeni delavci. Eden najmočnejših stebrov kapitalizma pa je katoliška cerkev, s sedežem v Rimu. To je bogata, dobro organizirana organizacija, ki ima svoje celice po vsem svetu. Katoliški voditelji korakajo roka v roki s kapitalisti in prvi kot drugi se strašno bojijo ko-nltinizma. Bojijo se ga kot hu dega zmaja. Namesto da bi mu odsekal glavo proč sv. Jurij, bo to storil kaplan Gabrovšek, če pa ne on, pa Jaka Debevec ali pa pater Ambrožič in potem bo komunizma konec. Kaj je res komunizem tako strašen zmaj? Beseda komiini-Zem je zelo nedolžna, pomeni kolektivizem, vsi za enega, eden za vse. Kdor ne dela, naj tudi ns je! Delavcu se komunizma ni treba bati, ker mora vedno trdo delati, toda ne za sebe, temveč za druge. Izgubiti nima ničesar drugega kot suženjske verige, v katere ga je uklenil kapitalizem. Komunizem ni nov pojav. Že pred 2000 leti je bil poznan med Kitajci in Grki, toda bil je šla-boten in mlad in tedanja reakci-ja ga je hitro uničila. Danes pa prihaja z vzhoda močan orjak, ki ga ne more zrušiti nobena si la na svetu. Ko reakcija, lenuhi ln Izkoriščevalci gledajo bližajočega orjaka. se tresejo, kajti dobro «e zavedajo, da bodo morali tudi oni delati, Če bodo hoteli jesti. Ljudje, ki pa niso nikoli delali, pa se bodo bolj težko privadili. Katoliška liga je pričela s 41- ( ki pobirajo in darujejo prisi ke za begunce v Rimu, so ne vedajo, da delajo nevarno fažo reakciji in izdajalcem se danes potičejo v tujini boste prispevali za jugosloj ske izdajalce, se bo lahko lo, da vam bo jugoslovanski da zaprla vrata, ko boste ht iti na obisk v staro domov Ne nasedajte onim, ki vas gajo, da bi šli v ogenj po kog zanje. Jože Grdina se joče za cei sv. Jožefa v Preserju. Nem jo razbili, sedaj pa so deji krivi partizani. Kaj pa zgodilo s sto in sto kmet« hišami, katere so tudi po; Nemci in Italijani? Ali ni teh škoda? Po Jožetovi k je cerkev in molitev bolj pot na kot stanovanja za ljudi, bi se jokali za cerkvami, ko majo nobenega pomena za metne ljudi. Kdaj bo postal vek res pameten človek? John Filip JI NE UGAJAJO FILIPIČEVI DOPISI Cleveland, O.—Že precej se nisem ogl^ila v Prof List mi zelo ugaja, ker je bolje urejevan slovenski 11 Ameriki. Posebno rada dopise, katere pišejo naši i i^ruštveniki. Priznati pa moram, dii Ugajajo dopisi Johna F3 Opazila sem, da je tema n vih dopisov napadanje. I mu niso po volji ženske,( časopis Enakopravnost, 1 kronani troti itd. Njegovi je poln besed, ki nič kaj pf no ne zvene. On menda nič lepega povedati o slo« skem narodu. Ali je tako pisanje lepo a obraženega moža? Sicer s lahko Filipič malo bolje izb Čeravno ni prišel v to deželo absolvent pedagoške šole. C vsi dopisniki Prosvete tako sali kot piše Filipič, potem n imeli drugega kot prepir, j Tudi Filipič ni brez napak, to bi mu svetovala, da bi i prihodnjem dopisu malo spi dal svojih grehov. Msrtina Vis IŠČE BRATA IN SESTRO Sledeče pismo je dospelo naslov Slovenske narodne P porne jednote. Pisal «a je I Btežnik, vas Kompolje. f Lukovica, Slovenija. Datirani 12. avgusta 1945 in se «lasi: j Prosil bi Vas. da bi v Val listu priobčili moje pismo. 1 kje v Clevelandu živi mo}^ stra Apolonija Požun. roj. R nik, nekje na zapadu pa ■ Frank Breznik. Oba sta namreč trdno pf^ čana, da sem mrtev, toda i«' liorintl «kori. dasi ie vedel, da ho položen na polico ftele potem je por val v *vo) utad nekal demokratov, ki so glasovali proti. Tukii v Wuthingtonu teiujejo vprašanje bre/|a>aelno»tl. »t a no podžiga v Ameriški Do-j movini nerazsodne čitatel je. Prej j nim podžiga van jem med amert- gore" škimi Slovenci. Sedaj pobirajo kolono "Čez tri mogel dokasatl. da le a)»n član. Svoio 'linijo" »premini» po ko-1 Itd , sedaj pa joče v koloni "Od- od hile do hiše razne prispevke munletlčnem volna. Zadnj» leta je bil selo vnet t» ameriški kapi pt i srce. odpri roke " Vsake za begunet v Rimu Denar jim kvatre enkrat pa le pove resni- je najbolj dobrodolel. Vsi tisti. Ulitem t Browderj»m In ostalimi komunisti vred. kor tudi moja žena in tn* smo si rešili življenje. BiM internirani v Nemčiji CT" cev, dne 22. julija pa srečno povrnili domov, v n pa smo izgubili oba sina i M rirtega zaročenca. Ko smo prišli dnrrmv.^( šli svojo rojstno vas Korjjj popolnoma porušeno m r* Tudi njive so tako "Poraste po njih že trnje V bi poročal o grozoUn. w ^ prestala vas Koreno i.^ 1942 Naj prvo so t vas, otroke in *ene i**' ^ moške In fsnte. ki " f, dan doma. «o P* A številu, in jih žive drobnosti bom opr«' spis v Ameriko, ct ko denarno pomoč «d f Dalje nt > d fiSlSTlCNl DOMOBRANSKI TEROR NAD SLOVENCI (Nadaljevanje.) III v ¡«tem času so požgali tudi na neki njivi tolkli s koli, da je Lazce in Plužne, več hiš pri ostala le še brezoblična krvava !l i «nartu in v Rovtah, ter vasi masa. Ker je žrtev še kazala znake življenja, je pristopil 15-letni nemški vojak in mu s tremi streli končal življenje. Alojz ^tmce. Tudi v teh krajce bilo ubitih vec prebivalci iz Furlanije prihajajo BEV partizane. V furlanskih Lgtecih Menzzano, St. Giovani Lpremarljak so Nemci obesili nedolžnih prebivalcev. Bn- jjco-Beneški odred pa je zajel poljskega komandanta za Furla-unjo SS-ovskega majorja Aum- dela ki je odgovarjal za ta nasilja pred sodiščem, ki ga je obsodilo na smrt. Zverina Na pohodu skozi Masore so 14. VI 1944 Nemci in domobranci zažgali hišo kmeta Rijavca, ubili gospodarja in gospodinjo ter trupli vrgli v ogenj. Pri kmetu Pagonu v Zabčah, v fari Bukovo, so Nemci in domobranci zažgali hišo, v kateri so zgorele 4 ženske. V vasi Hmenica so Nemci in domobranci 14. VI. izropali in požgali kmetijo ter brez povoda ustrelili dva hlapca in 16-letne-pastirja, ki so jih poprej mu- Kili. * 14. VI. so požgali vasi Plužne, Lazce in Stražo pri Zelinu. Zgorelo je 42 hiš in razen tega vsa piipadajoča gospodarska poslopja z vsem orodjem, živežem, živinsko krmo, živino, obleko, lilam in hišno opremo. Skupna Kotar, doma iz Št. Vida pri Ljubljani, je pri prodajanju "Črnih bukev" rekel: "Če bi bili vsi DMB taki kot sem jaz, bi bili že vsi partizani pobiti!" V vasi Vrtovina-Podgora so Nemci, fašisti in domobranci.za-htevali od kmetice Alojzije Per-šičeve, da jim naj pove, kje je partizansko poveljstvo. Ko tega ni storila, so zahtevali, da se naj do nagega sleče. Ker se je uprla, so jo položili na posteljo in pretepli. Nato so zaprli njo v eno, a njene 4 otroke v drugo sobo in hišo zažgali. Na njen obupen krik so jo rešili sosedje. Hiša pa je zgorela. Istega dne, to je 16. VI. so pridrveli v vas Ravne nad Črniča-mi, odvedli iz hiše kmeta Josipa Deklevo in Josipa Slejka. Najprej so ju neusmiljeno pretepli, jima naložili na hrbet težke zaboje municije in ju gnali do obronka borovega gozdiča pri Čr-ničah. Tu so ju mučili do smrti in končno ustrelili. Isti dan je 120 Nemcev vdrlo v vas Užice na Goriškem. Z njimi so bili domobranci, ki pa so nosili titovke na glavi, da bi ljudi premotili. Zažgali in izropali so hišo kmeta Roberta Rjavca in Vrhnja plast iL.Ca^U. Zbudi s«, boss! Ta človak Ja pravkar lsnaial nov način ia raabl-Janja delavskih unij." pomoč trajna, in da bi isto lah-'ra jugoslovanskih Amerikancev to uživali vsi. ne da bi se gle- dospela v Jugoslavijo. Vsi zadalo na te ali one razlike. Bolj boji so bili markirani, ki so bili dobrega bi morda res ne mogli | odposlani izključno v SUArenijo: ■ škoda, s škodo povzročeno 18. III.'Antonije Toplikarjeve ter oba vasi Otalež, znaša 8,980,000 lir odpeljali. Peršiču Jožefu so požgali hlev ter njega in hčerko odpeljali v Nemčijo. Zažgali so hišo Franca Remca, njega, Zorko, Milenko in Stanka Remca pa odpeljali. Kmeta An- to na osnovi nepopolne cenitve. V Plužnah je oškodovanih 25. v Lazceh 27, na Straži 14 mir-pih kmečkih prebivalcev. 16. VI. so Nemci prijeli na Hri- bu pod Sv. Pavlom pri kraju tona Remca so tako pretepli, da •odgora-Vrtovina slaboumnega tanceta Černelja. Zvezanega je obležal. Dalje so odpeljali kmeta Adolfa in Leopolda Eez prsi so ga pretepli s kopiti, Grudna. iv nekem hlevu mučili, potem I (Se nadaljuje) _"■ ■ ... Seja slovenske sekcije ugoslovanskega možnega odbora, Ise je vršila 11. saplembra 1945 v fll. uradu KSKJ v Jollatu. 111. (Nadaljevanje) obvestil o tem brata blagajnika, ki j e^ veto val, da gresta do brata tajnika v Joliet ter mu predložita načrt. Na skupnem sestanku so se vsi strinjali, da se kupi te potrebščine, zakar so sklicali današnjo sejo, da ves odbor določi. Med tem časom se je obrnil predsednik do sestre Ančke Traven, tajnice ZOJSA, da naj tudi ona preišče in poizve, če bi ta načrt odgovarjal pravemu namenu. Odgovorila je, da ona priporoča ta nakup, ker se je prepričala, da bi bil v veliko pomoč trpeči Sloveniji. Istota-ko je odgovoril naš ameriški pisatelj Mr. Louis Adamič, ko je prečital predloženi načrt. Dr. S. fcore, svetovalec pri jugoslovanski ambasadi v Washingto-nu, je b!l odveden o tem načrtu ter povoljno odgovori predsedniku. Sestra Erjavec pravi: )i Predsednik Cainkar predloži •orujočim načrt v angleškem eziku, katerega je pripravil in zdelal The American Commit-ee for Jugoslav Relief na priporočilo ameriških izvedencev, •u so naštudirali okolščine in razmere, ki obstajajo danes v Sloveniji, odnosno v Jugoslavi-Načrt ima v svojem programu, da se preišče slehernega prebivalca v Jugoslaviji, ako i-na v sebi kali jetike, katera se fcin nepopisno hitro in zahteva vsakim dnem novih žrtev. V ugoslaviji je danes okoli 15 mi-ijonov ljudi, in če bi hoteli uresničiti ta program, bi rabili 15 fotografičnih aparatov s popolno opremo, da bi mogli Glavniki pregledati te ljudi v triem letu. Z enim enakim fo-tografu nim aparatom bi se lah-«o pregledalo do 350 oseb na Za to delo je potreba tudi "rokovnjakov, ki znajo fotogra-'"ati, operirati fotografično o-premo ter analizirati slike, da 1 stanje tuberkuloze. Ti tfokovnjaki so že tam v Jugo-poslani tja iz Amerike. Pri-filoženi načrt obsega tri e-a,r»<". na podlagi katerih bi se to delo vršiti. Vse tri l*it i ebne, ker vsaka vsebuje «jg^n«. fotografične opreme J(' V zadnji edinici je bolnišnica, kjer bi bilo ' 'J za jetične, vsa kupi ava. potrebni apara-"''afiranje itd. 1 ni načrt bi odgovar-hafci Sloveniji, kjer je milijon prebivalcev. M i niče, ki vsebujejo vse parate. Mme. gonil-"no silo, postelje, pe-niAke potrebščine in k« m» rabijo za zdrav- Zasle ki 250 , mjfck; i u 1 pi hi "►•'•i, V , . if> Itiak P, dujem poročilo eksekutive priporoča nakup zdravniških in štrumentov za zdravljenje jetl ke v domovini. Ako ste pre pričani, da bi se na ta način najboljše uporabil denar, ki je bil nabran po JPO-SS, potem tudi jaz ne ugovarjam. Toda pripomniti moram, da bo pri na kupovanju izbrani odbor ime posebno pažnjo, da ne bo osle parjen, oziroma, da ne bo delal prodajalec kak poseben "com mlssion." Na kratko rečeno Da bi se katerega kaj ne "pri jelo." Vsota je velika in dolg« časa nas je vzelo, da smo denar nabrali, zato je potrebno, skušamo za ta denar dobiti dosti dobro. Mogoče lahko še pri cenah kaj znižamo. Brat Cainkar pravi, da bo pa zil na vse to in da bi stale okoli $«9. | zraven, ko se bo kupovalo, da to navedeno v pro- bo vse napravljeno pošteno noreblti manj. ko se, Brat Zalar pravi, da sta bila r P**«ajatl za enak pri nJemu brata Cainkar (Jurjovec. ki sta mu predložila k poroča, da se mu' načrt, s katerim se Je takoj «tri dopadel, zakar Je njal. On vidi, da bi bila napraviti, če nabavimQ to zdrav niško opremo za pobijanje jetike v Sloveniji. Kaj naj pomaga hrana in obleka, ako človek izgubi zdravje in umrje. Taka pomoč je prva, da se človeku reši življenje. Brat Jurjovec se tudi strinja načrtom ter sugestira, da se izvoli odbor, ki nakupi potrebno zdravniško opremo, katero predvideva podani načrt. In ku se enkrat to završi, potem naj se slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora razpusti. Brat Rogelj pravi, da je resolucija Ameriške bratske zveze zahtevala, da se izroči denar Rdečemu križu v Sloveniji, odnosno, da se denar takoj uporabi za naše ljudi onkraj morja. Ker pa imamo pred seboj priliko, ki odgovarja res plemenitemu namenu in dolgotrajni porabi za vse naše rojake v Sloveniji, se tudi pridružuje temu načrtu. V domovini bi enaka bolniška oprema zelo koristila bolnici za jetične, ki stoji na Golniku nad Kranjem. Doda pa, da naj se na to opremo in aparate pritrdi male plošče z napisom: Dar ameriških Slovencev pri JPO-SS, da se ne bo tako hitro pozabilo, kdo je to daroval Sloveniji. Brat VVedic se tudi strinja z načrtom. Nato govori še brat Zalar, ki priporoča nakup. Brat Rogelj stavi predlog, da se izvoli odbor, ki kupi vse predmete, ki so navedeni v načrtu, da se pogaja s prodajalcem, da zniža ceno, če je mogoče. Vpraša pa se tudi pomožni odbor ZOJSA, da pomaga doložitl vsoto, ki bi manjkala za nakup vse opreme. Predlog podpiran. Brat Vraničar, ki se je udeležil seje kot opazovalec, z dovoljenjem predsednika govori ter se strinja z zborovalci. Pravi, da se zanima za potek seje kot ,„kalni predsednik JPO-SS in SANSa. Sugestira pa, da naj se pri nakupu vpraša za nasvet tudi kakega našega zdravnika in v to svrho priporoča dr. Zalar-Ja v Jolietu, ki ima dosti izku-fcenj baš v tej stroki. Brat Zalar ponovno podpira stavljeni predlog. Brat Gornik pravi, da brez kritike tako ne bomo. kar napravimo. Vemo pa to, da je JPO-SS nabiral denar izključno le za Slovence, in da morajo le naši ljudje dobiti pomot od tega nabranega denarja. Vprašuje, če je zadnja pošiljatev prišla v Slovenijo, da naj mu na to kdo odgovori. Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija." Govoril sem tudi s človekom, ki je prišel iz Slovenije, ki mi je zagotovil, da bo pošiljatev prišla na mesto, toda bo vzelo precej časa, ker so vsa prevozna sredstva v Sloveniji uničena in mostovi razdrti, (Tri dni po tej seji sem čital ljubljanski list, v katerem je poročal Rdeči križ v Sloveniji, da sta v LJubljani napolne-ni dve skladišči s pošiljatvami ATOMSKA BOMBA JE RAZBILA LONDONSKO KONFERENCO Napisal Donald Reil Londonska konferenca je končana—tuko popolnoma brez uspeha, da ni bilo niti zaključnega komunikeja, Nenadna bolezen maršala Žukova, ki je imel priti na obisk v Ameriko, je še podčrtala napetost med Rusijo In Zedinjenimi državami. Edino Molotov je pokazal dovolj poguma, da odkrito pove, kaj je bistvo—na nekem obedu je dejal, da Byrnes vsakokrat, kadar želi nekaj poudariti, dvigne v zrak drobec atomske bombe. Atomske bombe seveda ni-kdo ni omenil na tej konferenci. Byrnes zagotovo ni nikdar namignil, da se bomo posluŽUi atomske bombe, ako se konferenca razbije. In vendar ima Molotov prav. Naš uradni svetovalec zunanjega ministra, g. Foster Dulles, se je celo izrazil, da je visela atomska bomba nad konferenco kot — prava atomska bomba. Tudi to potrjuje moje nazlra-nje, da so te začele v Zedinjenih državah razprave glede ureditve vprašanja atomske energija ravno v trenutku, ko je postalo jasno, da se je londonska konferen ca izjalovila. Znano je, da želi Henry Wallace izkoristiti atomsko bombo v svrho pogajanj, do-čim Sta ministrstvi vojne in mornarice mnenja, c}a velja obdržati monopol—ako mogoče. Dejstvo je torej, da konferenca ni zašla v zagato v Londonu, temveč v Washingtons Nobena mirovna konferenca ne mo^e uspeti, dokler ne postune Jusno, kaj bomo storili s tem atomskim monopolom. V Londonu smo ga skušali izkoristiti kot orožje diplomacije. Pa ni šlo. Rusi so postali le bolj trmasti, ko da žele pokazati, da se je boje. Molotov Je bil mnenja, da ne sme pokazati nobene slabosti, ker bodo sicer zahtevtf napram Rusiji nu bodočih konferencah le naraščale. Nikomur ni jasno, zakaj je Molotovu toliko na tem, da od- AmeriSkih ln Uko ln K)t„jlko „ tMÄSfc"«^ raiprov «led, mirovnih po,,*»». hel na seji SANSa v Chlcagu.) Sprejet je predlog, da se izvoli odbor za nakup bolniških in zdravniških potrebščin, kot je navedeno v predloženem načrtu. Brat Jurjovec predlaga v nakupni odbor sledeče: Cainkar, Rogelj, Gornik in dr. Kern v Pravijo, da Je jezen, ker Je vedno naletel na premoč 4 proti 1— toda kakšna naj bo razlika, ako je premoč nasprotnikov izražena v razmerju 2:1, ni Jasno. Nobeden zunanjih ministrov ni bil dosleden v smislu pots- jnirovne pogodbe Italije ln bal kanskih držav. Rusi so nenadoma stopili napraj ln zagnali *v , #i ■ i»! »« I nnwi u rta damskih zaključkov. Francozi so riiffrH-rh "\dnr t i- * »i - «f»« bi od jugoslovanske vlade zago tovilo, da bodo nakupljeni aparati in druge potrebščine dostavljene v Slovenijo in da ostanejo la»t Slovenije, ki pa naj bodo poleg Slovencev tudi drugim Jugoslovanom v slučaju potrebe na razpolago. Predlog sprejet. Nadalje se govori o razpustitvi odbora. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da kakor hitro se potroši ves nabrani denar, da se o tfm obvesti mero vprašanje vojaške uprave Japonske. Bvrnesov protest so podprli Angleži, a so morali pozneje na zahtevo britanskih domi-nijonov podpirati Ruse. Ml smo najprej prinesli v London načrt za individualno vuruštvo italijanskih kolonij, toda ko so potem Rusi sprejeli naš predlog in zahtevali za Sovjetsko unijo delež tega varuštva, smo se obrnili in zagovarjali kolektivno varuštvo. Zategadelj se bi lonec in pon-va ne smela pričkati o tem, kdo Je bolj črn. Načelo demokracije se je zelo spreminjalo od tre-notka do trenotka—po vetru posameznih interesov, Rusija ju je zagovarjala na Grškem, v Italiji in v kolonijah, dočim smo mi njeni zaščitniki na Balkanu. Obsojanje vplivnih sfer je bilo Rusom dobrodošlo v Sredozemskem morju In na Japonskem, manj prijetno pa v Podonavju. Mi smo zahtevali, da naj o Italiji določajo le «ni, ki so se tam borili, s čimer bi vključili morda ceh) Brazilijo—obenem pa smo pozabili Grčijo, ki Je porazila Musso-linija, ne v Italiji, temveč na svojih lastnih tleh, in na tihem prešli preko dejatva, da so Rusi precej pomagali zmagati v Evropi. Običajno prinesejo velike vojne to dobro s sebo£ da popolnoma razčistijo vprašanju razmerja sil. Po tej vojni pa Je atomska bomba svetovno sliko skalila. Rusi trde, da atomska bomba ni odločilne važnosti. Naglašajo, da se vrši naša demobilizacija z veliko brzino in da ne bi mogli začeti zdaj še ene vojne. Važnost bombe pa bo že v par letih izginila, ker bodo aovjeti tudi imeli svojo bombo, Treba Je torej pri pogajanjih atomsko bombo popolnoma pozabiti. Popolnomu prepričan sem, da mirovna pogajanja ne bila tako popolnoma brezuspešna, ako bi bili prišli tja brez atomske bombe. Le ker je prav razmerje sile neznano in nejasno, Je težko nam nastopiti z vso jasnostjo, Ta nejasnost bo odstranjena šale, ko bo prava vrednost atomske bombe znana, ali pa, ako se bomo odločili, deliti tajnost t drugimi narodi sveta. ONA. TUDI TI SO KRIVI NAŠIH ŽRTEV Člani Gospodarskega društva in člani upravnega sveta ter nadzorstva Kreditnega zavoda pred sodiščem Ljubljana, 14. Jullja.-Danes se Je pred izrednim vojaškim «odi-ščem v Ljubljani začela razprava proti članom Gospodarskega dajni odbor v Washlngtonu, da ■ (jru|tvll in protl članom upravnega sveta ter nadzorstva Kredit-dobimo odpustnico, nakar potom n (a Vod a za trgovino ln industrijo. Vsi ti ljudje so obtoženi resolucije, katero podpišejo vsi zastopniki JPO-SS, naznanimo v ........... časopisju, da Je JPO-SS nehal ^^pnfzavezniški Vtvaii^ i», lovati. V resoluciji obenem da so s svojim sodelovanjem z okupatorjem Izdali naše narodne ln državne interese, ter delali proti naznanimo, da naj se vse mogoče pris{>evke za naše ljudi v domovini pošiljajo na Jugoslovan-ski pomožni odbor v New Yor-ku, ali pa na Slovenski a meri-, ški narodni svet v Chicagu Predsednik, pod predsednica In tajnik se zahvalijo vsem odbornikom ln poaameznlkom, kateri so se udejstvovall pri JPO-SS ter pomagali nabirati denar. S tem predsednik zaključi sejo ob 12:15 popoldne. Vlncant Cainkar. predsednik; Joaaph Zalar. tajnik; Janko N. Rogelj, zapisnikar. V zvezi s tem bi opozorili na članek radia London o tem, kdo Obtoinlca ln obtoienci Javni tožilec IV, armade je vloiil obtožnico pri izrednem vojaškem sodišču zoper naslednje slovenske gospodarstvenike: 1. zoper člane Gospodarske druibe in upravnega sveta Kreditnega zavoda, ki so I. Westen Avgust, dr. ing. Klinar Herman, dr. Pestotnik Pavle, Tosti Avgust, Volk Avgust, dr. Windischer Franc; 2. soper člane Gospodarske družbe, ki so: dr. Pirkmajer Otmar, Praprotnik Rezika, šara-bon Mlnka; 3. zoper člane upravnega sveta Kreditnega zavoda, ki so: Türk Rajko, Čeč Karol, dr. Božič Mirko, dr. Krivic Rudolf; 4. zoper člane nadzorstva Kreditnega zavoda, ki «o: Verovšek Josip, Sušnik Rihard in Urbane Franc. Obtožnica jih obtožuje, da so v času zasedbe našega ozemlja I«» italijanskih ln nemških fašističnih silah brez vsakega okupatorjevega pritiska gospodarsko pomagali okupatorju pri izvrševanju njegovih vojaških zločinov «oper zaveznike vobče s tem: 1. da ao prevzeli za Kreditni zavod blagajniške posle za Parti-to Nationale Faacista ln Gioven-tu Italiana del Littorio, za katere posle so priznavali in dajali 4'« kreditne obresti v nameri, da dajejo okupatorju protizakonite ugodnosti, ker je bila sicer normativno določena za razpoložljive račune največ 1% obrestna mera; 2. da so za Kreditni zavod podpisali skupno za 17,078,000 lir državnih zakludnih bondov, namenjenih izključno v oboroževalne avrhe fašističnih oboroženih sil; 3. da ao a posebno namero, da gospodarsko Čimbolj korlatijo so« vražnlku odsvojlli za udeležbo Kreditnega zavoda pri tovarni za dušik Ruše v korist I, G, Far-benlnduatrle In sicer 30,704 delnic po 26.1 Din, pri čemer Je znašala faktlčna notranja vrednoat delnic po zaupni bilanci t dnem 31. dec. 1940 Din 576,079 tako, da so okupatorja obogateli za 54.40$ vrednosti; 4. da ao odsvojlli udeležbo Kreditnega zavoda pri jeklarn! grofa Thurnskega na Ravnah, v korist nemške tvrdke Gebrüder Bohler Comp, na Dunaju in sicer za 12,000 delnic; 5. da so vzdrževali in zelo razširili v primeri s poslovanjem pred zasedbo leta 1941 poslovne zveze Kreditnega zavoda z italijanskimi bankami ter napravili Kreditni zavod za koreaponden-ta Banca d'Italla; fl. da so z dejanjem ugodnosti nemškim pravnim ln fizičnim osehlim v času pred okli pačijo rušili obrambno moč Jugoslavije, Takrat so v pretežni večini dajali kredite nemškim tvrd-kam, tako da ao le>te prejele od Kreditnega* zavoda v letu 19.'19 H« 58'i, v letu 1940 44% in v letu 1941 MiH4'i vseh dovoljenih posojil. Ti ljudje so torej izdali narodno borbo, ker ao z gospodarskimi ukrepi jiomagali okupatorju, ii< «4 itJ, ZsfrMUl so zločiristvo, ker so no-osvobodllni vojski, ¿ato tudi , gospodarsko podjetje v /uiij« veljajo besede ludia l.on- " ^ ' ' ' don, ki je poudaril, da brez pod< je vojni zločinec. V članku je pore gospodarstvenikov vojna ne Glasovi iz naselbin fNadsIjevsnJ«* t 2 « rodnikov M p« od slovenskega društva. Šh Tukaj živimo v veliki revščini. Nimamo ne obleke na denarja V enakem položaju Je ti- rečeno med drugim: "Zavorni fcke oblasti, ki ao odgovorne za to, da bodo kaznovani vojni zločinci, se dobro zavedajo, da brez prostovoljne podpore voditeljev nemške Industrije in finančnikov naclonalno-aoeiallstlč- bi bila možna. TI ljudje so torej soodgovorni za vse zločine, ki sta J>ii fašizem in nacizem v taj vojni vršila. V zvezi s tem Je morda najbolj značilno, da Je Kreditni zavod Slovenije prepustil 30,794 delnic nI režim nikdar ne bi mogel Iz- ^^^ nujk *|0g|«vnemu nem vesti svojih načrtov In za Izved- koncertu I G Farbenln- bo načrtov dobiti vsah «redntev, dugirtt Tll |K*u«rn Je eden naj. katera je potreboval za napadal- vtf(u|h [n ^pomembnejših v no vojno. Zato pravil no štejejo. N#m^fji. Udeležen Je bil pri |jodjx!rnike teh načrtov med vbj ne zločince." službo in jHKiporn okupatorju in ker so leta 1941 na odgovornih mestih delovali kot petokolona* š! In tako prispevali k sramotnemu jHirazu in kapitulaciji Jugoslavije. Zagrešili so zločlnstva po čl. M In 10 uredbe o vojaških sodiščih in zločlnstvo po čl. H zakona o kaznovanju zločincev «oper slovensko nerodno čast x dne 5. junija 1945, (Ke nadaljuje ) Jeruzalemski mufti in Brat R'*elj pravi, da je kma-jsoč m tisoč drugih slovenskih lu po od pošiljat vi ZOJSA slišal družin St-d«j wm v Kompoljah imtkovulni Doataji v Anka-pri usmiljenih ljudeh ln gledam po kratkovalnl poatajl v Anaa-ipri H n. In to v slovenskem Jeziku.i s skrbjo in obupom v bodočnost, da je prišla pošiljatev ameriških Slovencev v Jugoslavija f atola ko Je potem čiul v listu Borba, ki i/haja v Beogradu, da je pošiljatev Združenega odbo J. Bresalk. V Proevatt ao dnevna svetov na In delavska vaett. AH M* ¿tlela vsak dan? Kar velja za nemške induMal ee in finančnike, valja tudi za ¡trije pa so bfle življermkega po tiste naše finančnike In Indua-1 mena za nemški vojni stroj, Po-trlalce, ki ao s svojim lodelova-, leg tega je bil ta koncem udele-njem podpirali nemške In Itall-.fcn v najstrahovltejšl vojni ln-janske fašiste pri Izvajanju nji- duntiijl, pri Izdelovanju atru|ie. hovlh načrtov. Prav tako kot nih plinov. Ta koncem Je izdelo-štejemo naše domače čmorokre, j val pline, s katerimi ao morili belo In plavogardiste, usteie ter ljudi v Auschwitru Prav četnike, ki so morili po naših | m ae vršili poizkusi s cepljenjem krajih v isto vrsto z nemškimi! tifusa na ljudi v Buchenwaldu morilci, ki so morili pri nas, v ; na zahtevo I G Far benlndustrle Rusiji, na Poljskem In drugod, Zločinsko delovanje tega kom er-moramo tudi naše gospodarstva- ] na je torej očigledno. Kaj si mo-nike, ki so ae vpregli v fašistični j remo toiej misliti o listih naših voz, šteti v Iste vrste kot nem- ljudeh, ki «o temu koneernu ta-ške gospodarstvenike Nudili ao korekoč poklonili 54vred-pomoč onim silam v borbi proti noati našega podjetja kot so zaveznikom In prdtl naši narod-1 tvor rilca v Itušah? produkciji sintetičnega bencina, njegova ekstradicija produkciji predmetov /a a v toge-i ^ ON>W ,)r> Rartom|r no varenje vse tr vrste lltoL,^ jugoduvanakt pred- - «' »>"" živllenskeita i*>-l ; « komisij. Ze- din jem h naiodov za kaznovanje vojnih zločincev, Je 4. okt. povedal na konferenci s časnikarji, da Je zadeva obtoži» zedinjenih narodov proti Hadžu Amin KI tako! Musaelnu, bivšemu velikemu ' rnuftiju v Jeruzalemu, na raz-piavl "v političnih krogih prizadetih vlad " Dodal Je, da ni prejel od svoje vlade nobenih navodil, da bi zahteval i/ioČltev bivšega rnuftl-ja Jugoslaviji. Govorice, da Je temu tako, so krožile pred nekaj dnevi v I