VRSTNI RED STANOVANJSKE GRADITVE
Kje, kako in koliko se bo gradilo
'" Občinski izvršni svet ter zbor združenega dela in zbor krajevnih skupriosti so razprav-IjaU o osnutku družbenega dogovora o pre-dnostnem vrstnem redu območi) za stano-vanjsko gradhev v obdobju 1986-1995 na območju Ijubljanskih občin in ga, s številni-mi pripombami in dopolnitvami, tudi spre-jeli.             - ' .           ..,.-:
Gre za dogovor, ki naj bi zagotavljal pri-pravo urbanistične in zazidalne dokumenta-cije, pripravp zemljišč, komunalno oprem-ljanje zemljišč, stanovanjsko izgradnjo in izgradnjo potrebnih objektov družbenega standarda, ki bo omogočalo usmerjeno, ne-pretrgano, smotrno in kakovostno stano-vanjsko gradnjo po prednostnem vrstnem redu in usklajeno s potrebami.
V obdobju 1986-1995 naj bi na območju ¦ Ijubljanskih občin gradili stanovanja na za-
zidalnih otokih po določenem vrstnem redu - prioritetnem redu. V tem redu, ki ga pre-dvideva osnutek družbenega dogovora, so zajeta samo območja z večjo zmogljivostjo, na katerih naj bi se gradila predvsem kolek-tivna stanovanja ali pa kolektivna stanova-nja in enodružinske hiše mešano.
Območja so razdeljene v tri skupine. V prvo skupino sodijo območja, na katerih se je gradnja že pričela, s tem, da je upošteva-na celotna, še preostala zmogljivost obmo-čij. Preletimo ta zazidalna območja iz prve, imenbvane A skupine: Stadion, R. Dragar, Čmuče Gmajna - F. Ravbar, Fužine, Podu-tik (na tem območju naj bi se gradnja priče-la šele v obdobju 1986-1990), Šentvid Pre-ska, Trnovo, Žičnica, Grba, Jurčkova pot, Murgle. Na teh zazidalnih območjih naj bi bilo zgrajenih 5633 stanovanj, od tega 1440 enodružinskih hiš. Na področju naše občine pa 1235 stanovanj.
V  drugi skupini so tri enakovredna ob-močja^ kjer naj bi bila gradnja pričeta in v glavnem     tudi      končana     v     obdobju 1986-1990. V tej drugi, imenovani 3 skupi-ni, so zazidalna področja: Zupančičeva ja-ma, Stožice in Nove Poljane, kjer naj bi bilo zgrajenih 2436 stanovanj.
V  tretjo skupino sodi šest enakovrednih območij, kjer naj bi bila gradnja pričeta v obodbju 1986-1990, vendar v večjem obse-gu nadaljevana in končana po letu 1990. V
. to, C skupino, sodijo zazidalna območja: Podgorica, Šentjakob, Hrušica, Kozarje, Ilovica, Stanežiče, Vevče - Slape - Polje, na katerih naj bi bilo zgrajenih med 9210 do 17210 stanovanj, odvisno pač od tega, ali bo upoštevana zmogljivost zemljišč po urbani-stični dokumentaciji ne glede na to, da je v omenjenih območjih veliko kmetijsko zašči-tenih površin.
V   prioritetnem  redu  navedena skupna zmogljivost stanovanjskih območij znaša to-rej - zaokroženo - 20600 stanovanj in 4600
hiš, torej 25200 stanovanj, zaradi kmetij-skih zemljišč pa je zmanjšana (bi lahko bila^ na 17200 stanovanj, od tega 3400 hiš.
Neupoštevane smernice Ljubljana 2000
Izvršni svet je osnutek omenjenega druž-benega dogovora temeljito proučil, rezultat so številni predlogi in pripombe, ki sta jih potrdila tudi ZZD in ZKS občinske skup-ščine.         .                   '
Izvršni svet sicer podpira napore, da ta dokument pride na svetlo, podpira pa tudi predloge komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja. Vrstni red prednostnih ob-močij za stanovanjsko graditev v obdobju 1986-1995 žal ni v skladu s smernicami za pripravo dokumentov Ljubljana 2000. Za-kaj? Stanovanjska gradnja se še vedno usmerja na severna področja Ljubljane, kjer so zemljišča primerna za kmetijsko obdela-vo, namesto na jug, kot smo zapisali v smer-nicah. Med merila za določanje vrstnega reda gradenj, predlaga komite, naj se dodat-no uvrsti kot merilo sanacija obmodj, ki so bila v preteklih letih začeta z nedovoljenimi gradnjami, v tabelo prioritetnih območij pa naj se v skupino A vključi: VS-102 Rakova Jelša z 203 novimi objekti, VS-109 Podvoz-na pot s 70 novimi objekti, VM-Kozarje s 107 novimi objekti in VS-Žičnica s 132. novimi objekti (blok A-2). V skupino B pa naj se dodatno vključi soseska VS-103 Zele-ni log. Iz gradiva, poudarja komite, ni razvi-dno, če bodo v stanovanjskih soseskah, ka-terih prioritetni vrstni red občine same dolo-čajo, sodelovali s sredstvi samoupravna sta-novanjska skupnost, samoupravna komu-nalna interesna skupnost in banke. Komite tudi meni, in izvršni svet ga v celoti podpira, da je potrebno vsa predlagana območja vri-sati v osnutek urbanističnega načrta Ljublja-na 2000 ter zazidljivost območij uskladiti s kmetijsko zemljiškimi skupnostmi občin.
Stanovanjsko gradnjo v izvenmestnih ob-mocijh je treba obravnavati enako kot v mestnih območjih, saj gre za problematiko, ki se pojavlja naobmočju družbenopolitične skupnosti kot celote, ne pa mestain izven-mestnih območij. V predloženi družbeni do-govor je potrebno vnesti tudi člen o cenah v smislu enotnega obračunskega sistema na vseh lokacijah stanovanjske graditve, pre-dvideti je potrebno rešitve za cenejšo grad-njo. Ker področja stanovanjske gradnje, na-vedena v skupini C, niso vsklajena med no-silci planiranja, je potrebno storiti vse, da se stališča čim hitreje uskladijo.
Skratka, pripomb na obravnavani osnutek družbenega dogovora je veliko, kar seveda ne pomeni, da je njegov pomen in njegova vrednost zato manjša, nasprotno, dokument je potreban in bo prečiščen in dopolnjen tudi koristno gradivo za razpravo. Delavci v OZD in drugih organizacijah na območju ljubljanskih občin bodo z njim dobili usme-ritev, kje, kako in koliko se bo gradilo in s tem možnost pravočasnega odločanja o sa-moupravnem organiziranju in združevanju sredstev za nemoteno graditev na območjih in v času ter po strukturi stanovanj za potre-be svojih delavcev.
Delegati mestne skupscme sprejeli osnutek
Pomanjkanje denarja za komunalno opremlja-nje zemljišč za stanovanjsko zidavo je narukovalo izdelavo prioritetnega seznama gradnje stano-vanjskih sosesk do leta 1995 v Ljubljani. Pri tem pa je za našo občino v temdokumentu marsikaj izpuščenega, saj pravzaprav ta vrstni rcd narekujc širjenje in razvoj mesta proti jugu, čeprav je v Smernicah za pripravo dokumentov Ljubljana 2000 jasno zapisano, da se bo mesto enakomerno razvijalo in širilo tudi proti severu - torej v naši občini.
Poleg tega obravnava prioritetni vrstni red zi-dave stanovanjskih sosesk le mestna območja in v. primestni del sploh ne posega, čeprav je že zdaj . jasno, da bomo morali tudi v primestnih krajevnih skupnostih nekakovostno zemljo porabiti tudi za gradnjo stanovanj.
Res je namreč, da s tem seznamom v Ljubljani praktično izčrpamo vse lokacije, kjer bi lahko gradili strnjene stanovanjske soseske. V prioritet-nem vrstnem redu je zato zajetih skupno 21 zazi-dalnih otokov, kjer bi lahko zgradili skupno 25.200 stanovanj, vendar je treba ob tem upošte-vati, da jih je kar 8.000 načrtovanih na kmetijskih zemljiščih, kar pomeni, da jih bomo morda morali »izpustiti.«
Med prvimi zazidalnimi otoki, torej tistimi, ki jih deloma že pozidujemo ali pa bo zanje v ob-dobju do leta 1985 pripravljena dokumentacija, so iz naše občine vključene naslednje soseske: Trnovo, Žičnica, Grba, Jurčkova pot in Murgle.
Vsi, ki pripravljajo družbeni dogovor o priori-tetnem vrstnem redu - osnutek so delegati mestne skupščine sprejeli v začetku tega meseca - bodo seveda skušali narediti po najboljših močeh, da kljub sedanjemu gospodarskemu stanju gradnja stanovanj ne bo preveč »trpela.«
NINA LEGAT-COŽ MOJCA KAVČIČ