150. Knma.
i mm. • na. i mu m"
Mm. ino.

.Slovenski Naod* vtha ¥ H«M|Ml
m dom doitavlicft:                 I rdo Wto napcej   .   .   •   •   K 24*— I pol teta      ..       • S.++.   .    • 1£— jktrt leta     .       •£"$•&»    •   21-
v npfavniStvm prtjem«: ćelo teto napre]   •  9  •   •   K 22*— po* leta      •      •  •   .   .    • 11'— fetrtUfa      .       .■;•*•«.    •    f« na icicc    „       •   •. •   •    *    ••U
Dopbi na} se franktoajo. Rotapbi te se vratilo. 9r»đnl*tTo: KnaUovai alftca *L 5 (v prttttja leto.) toMM it M-
l—cratl vdfajo:  peterostopn*  petit  vrsta  za eakrat  po 16 vin^ za  dvakrat
po 14 vtaL, sa trikrat ali večkrat  po 12 vio.  Parte in zahvala vrsta 20 vta,
FotUno vrsta 30 vin. Pri večjih insercijab po dogovora.
Upravnakvu naj te pošujajo naročnine, reklamacije, inseratt Lti, to je administrativne stvarL
^—■—■—•   FfjiasBMMi fttevUfc« v«i|a IO Ytaunr|«v.   ——— Mi piHMM Min rit biti istodobne vpoalatve naročntoe te m tcam.
.Slovenski Narod* VtliaV»O poilli
sa Avvbo-Ogrsko:                  . cdo leto skupaj nape ej      •   K 25*— 1 pol leta       „         m     .   . '.-• 9 13'— četrt leta    .        .     .   ,    f   6'50 na mesec   „        m    •  «    •   230 '
2a Nemčljo: četo leto naprej        .   .   ,   K 80»-« ra Ameriko in vse druge dežde: ćelo leto napie)   .   .   .   .   K 35,—
VscaaaAjeaa glede inaeralov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, »ui»n (»podaj, dieiiKtkwsi Kuatev« sUte«tt. i, *l1il«jtf.
Ravnopravnost narodov.
Ob krsti umrlega prestolona-slednika in njegove soproge žaluje tuđi velika ideja — narodna ravnopravnost.
Pokojni prestolonaslednik je bil v vsakem oziru samosvoj mož. Njegov ideal je bila velika in močna Avstrija, a hotel je tuđi, da bi v njem prebivali zadovoljni narodi in zato je bil nasproten vsakemu narodnemu zatiranju in vsaki nacijonalni krivici.
Ne da se kontrolirati, kaj je res-nično in kaj neresnično na načrtih, ki se pripisujejo pokojne^nu nadvojvodi. Slišalo se je. da je naklonjen trija-lizmu, to je državnopravnemu zdru-ženju vseh južnih Siovanov v eno celoto; slišalo se je. da je bil odločen nasprotnik madžarskega tiranstva in da je imel namen, pomagati nema-džarskim narodnostim do ravnopravnosti; vedelo se je za njegove posebne simpatije za Čehe; znane so njegove tople besede o Hrvatiti.
Slovanski narodi v habsburški monarhiji so pričakovali, da naredi prestolonaslednik, kadar zasede ce-sarski prestol, konec tradicijonalne-rnu sistemu, da mora v Cislitvanski gospodovati Nemštvo in uživati vse bogate sadove tega gospodstva; na Ogrskem pa Madžarstvo. To je tradicija, ostala se iz časov, ko so bili avstrijski vladarji zaeno tuđi nemški cesarji, in izvrsevanje te tradicije te morda naivečja nesreća za naše cc-sarstvo.
Razmere habsburške države so take, da je notranja konsolidacija nainujnejša vseh potreb. Krog in krog nič zanesljivih prijateljev, pač pa veliki sovražniki. oboroženi do zob. Naj pišejo oficijozna peresa kar ho-cejo in naj so oficijalni govori še tako medeni — vsi ćutimo, da se Mižajo težki čaši, ki jih more monarhija zmagovito prestati, samo če se bo opirala ob zadovoljno prebivalstvo. A kdo je danes v Avstriji zadovoljen? Nemec rn Madžar je pač lahko zadovoljen, saj ima vsega v izobilju, saj je gospodar v državi in uživa vse, kar daje gospodstvo, a drugi narodi so vsi, ali več ali manj nezadovoljni, se Čutiio zapostavljene v v«;eh
ozirih, prikrajsane v svojih pravicah in oškodovane na svojih interesih. To veliko nezadovoljstvo razjeda državo in gloda na njenih temeljih In odpraviti to nezadovoljstvo, je po-glavitna naloga države in njena prva potreba.
Sovražniki slovanskih narodov izrabljajo smrt prestolonaslednika na najbrezobraznejši način za svoje politične namene. Utrditi hočejo svoje gospodstvo in svojo pravico, da smejo eksploatirati vso državo in vse njene narode, persekucije vseh Siovanov, zlasti nas Slovencev ter-jajo na ves glas in besno odklanjajo priznanje vsake ravnopravnosti.
Ne da se tajiti, da se nahajamo v kritičnem trenotku. Z vsemi močml izrablja zlasti Nemštvo tragično smrt prestolonaslednikovo, da bi dinastijo navezalo naše in krono pridobilo na svojo stran ter da bi v državi izzvalo splošen boj proti slovanskim narodom, ki naj bi pokopal načelo ravnopravnosti.
Prezgodaj bi bilo reci, kak konec bo to vzelo in Če bo imelo kaj uspeha. Toda, to bodi povedano ob uri, ko poneso prestolonaslednika k zadnjemu počitku, da more Avstrija le obstati kot država zadovoljnih narodov.        _________
Notar Hafnep in sodnlh ternošek.
Mate Hainer, notar v Ljubljani in njegov talmi - koncipijent Fr. Černošek, bivši sodnik na Moravskem, sta si stekla novo blamažo. Oba se že od 1. 1912. trudita na vse kriplje, da bi bivšega sodnika Černoška v listo notarskih kandidatov na Kranj-skem po raznih nelepih potih vtiho-tapila in mu tako po ovinkih preskr-bela notarsko mesto na   Kranjskem.
Fran Černošek je bil 13 let v državni službi na Moravskem in je bil vsled neke disciplinarne preiskave okrožnega sodišča v Iglavi prisiljen prosto voljno (?) prositi za Jefinitiv-no vpokojitev kot sodnik, k<r je uvi-del, da je njegovo nadaljne uradova-nie nemogoče in nevzdržl]   o.
On je pa kot vzrok za svojo vpokojitev v svoji prošnji navedel veliko srčno nervoznost, vsled Koje mu ni mogoče opravljati sodne službe še dalje.
Poizvedbe, ki so se uradoma vršile, kakor smo iz zanesljivih virov izvedeli, so pa dognale, da je Cer-novšek že v svoji ožji domovini na Moravskem prosil za vpis kot notar-ski kandidat, da pa je dotični notar takoj to orošnjo zopet umaknil, ko je izvedel, kdo da je ta bivši sodnik, katerega so časopisi dolgo časa napadali in trgali, ne da bi bil imel po-guma se s tožbo proti tem ponovnim napadom braniti.
Njega je tuđi Mate Hainer po-snemal. ker tuđi ta ni hotel »Zarje« tožiti. ko mu je vsa mogoča lopov-stva očitala, katere bi priprost člo-vek gotovo s tožbo preganjal, Če ima le kaj čuta za čast v sebi.
Ko so uradne poizvedbe dognale, da je vsled raznih nečednih okolnosti Černošek izgubil zaupanje in je postal za državno službo nesposoben in nemogoč, ter se je vsled jasnega namigljaja od predstojnega mesta moral dati vpokojiti, je tuđi notarska zbornica zavrnila prošnjo Mate Haf-nerja radi vpisa Černoška v listo notarskih kandidatov.
Mate Hafner in njegov famulus Cernošek sta se pa zoper to odkloni-tev pritožila 1. 1912. na grasKO nad-sodišče in se opirala na dejstvo, da je tuđi že c. kr. najvišje sodišče raz-sodilo, da je Černoska v listo notarskih kandidatov vpisati. ker je pred-ložil neko formalno sicer neveljavno spričevalo, iz kojega je razvidno, da je kolikor toliko že slovenščine zmo-žen, kar baje za kandidata zadošča.
Zbornica, ki je zahtevo Černoška že v drugič zavrnila, se ni mogla na razloge najvišjega sodisča ozira-ti. ker so uradne poizvedbe spravile toliko obrernenilnega gradiva na dan, da je zbornica prišla do prepričanja, da bivši in vpokojeni sodnik Černošek nima onih lastnosti, katere mora imeti notar in notarski kandidat, in radi tega se je prošnjo Hafnerja in Černoška z navedbo dokazanih ne-Kativnih razlogov navzlic odredbi najvišjega sodišča zavrnila.
C. kr. nadsodišče v Gradcu pa je odločbo notarske zbornice potrdi-lo, rekoč, da so vzroki zbornice po-polnoma utemeljeni in da je odkloni-tev povsem osnovana. Hafner in Černošek sta dve leti počivala in Čer nošek je hodil kot neplačani gost v pisarno Hafnerja in sele letos, 11. maja 1914., je zopet ponovil Hafner svi -jo prošnjo radi vpisa Fr. černoška ■*■ listo kranjskih notarskih kandida- j tov.                                                    1
To prošnjo je pa zbornica zopet zavrnila, ker ie bilo že pravomoćno razsojeno, da se prošnji Hafnerja in Černoška za sprejem slednjega med notarske kandidate iz uradno dognanih vzrokov ne more ugoditi.
Ali Mate Hafner in Fr. Černošek sta v nepomirni zaslepljenosti hotela z glavo skozi zid in si ništa dala dopovedati, da veljajo že dognani razlogi, ki sta jih prva instanca, to je notarska zbornica, in nadsodišče na podlagi sodnih civilnopravnih in disciplinarnih spisov konstatirala, tuđi še danes.
Radi tega sta vložila zopet ob-Širno pritožbo na predsedstvo c. kr, višjega sodisča y Gradcu.
Tuđi druga instanca je odločbo c. kr. notarske zbornice v Ljubljani z obširno motivacijo potrdila.
Med razlogi navaja tuđi, da je razvidno iz pravdnega akta c. kr. okrožne sodnije y Iglavi Cg I 128/10 in iz disciplinarnih spisov c. kr. pre-zidija okrožnega sodisča v Iglavi, da so pomisleki notarske zbornice zoper vpis Černoška v listo notarskih kandidatov povsem utemeljeni in da se je z vso pravico od strani zbornice s skiepom iste z dne 27. julija 1912 št. 240/1912 iz gori navedenih razlogov odklonil vpis Černoška v listo kranjskih  notarskih  kandidatov.
Černošek je 12. maja 1914. št. S6. iznova prosil za vpis v listo kandidatov in priložil potrdilo c. kr. pred-sednika nadsodišča v Brnu z dne S. maja 1914 št. 6248/12/14, v kojem je potrjeno, da Černošek ni bil disciplinarno kaznovan in da je bil na njegovo lastno prošnjo vpokojen. Zbornica pa je nato izjavila, da se pravni položaj ni prav nič spremenil in je prva
odločba  postala  pravomoćna.
- - -      -                                 ———»—
Nadsodišče utemeljuje svojo odločbo nadalje s tem, da ne dokazuje spričevalo nadsodnije v Brnu niče-sar, kajti niti notarska zbornica niti nadsodnija v Gradcu se ništa opirala na disciplinarno obsodbo černoška, temveč je zbornica v svoji odločbi Z dne 27. julija 1912 št. 240. izrečno na-glašala, da so se za časa službovanja Černoška dognali taki dogodljaji, ki so mu dali povod, se izognlti preteče-mu discipiinarnemu postopanju z vložitvijo prošnje za vpokojitev. Ta je iz disciplinarnih poizvedb c. kr. okrožnega sodisča v Iglavi do jasnega razvidno. Tega dejstva ne more tuđi spričevalo predsedstva v Brnu, nič spremeniti, kaiti isto nekaj potr-juje, česar ni nikdo zanikal.
Dalje se sklicuje Černošek glede podpisa svojega brata Bohuslava Černoška na zadolžnici v pravdi Cg I 128/10, kateri podprs je Bohuslav Černošek s svojo prisego zanikal in ga ne svojeročnim priznal, na dokaz po svoji soprogi.
Ta dokaz pa ne priđe v poštev, z ozirom na okoliščine, pod katerimi se je podpis te zadolžnice izvršil in % ozirom na duševno stanje soproge Frana Černoška.
Zlasii pa je to dokazovanje nepotrebno, ker preostaja tuđi Še ob-dolžitev, da je Fran Černošek preza-dolžen, katera že sama na sebi iz-ključuje posebno zaupljivost prosi-telja, kakor jo zakon zahteva.
V pojasnilo navedenega podpisa brata Bohuslava Černoška na neki zadolžnici, katero je Fran černošek izstavil za 4000 K za posojilnico y Bvtešu, katero je ista vtožila, nava-jamo, da je iz pravdnih spisov okrožne sodnije v Iglavi Cg 128/10 razvidno, da je brat Bohuslav Černošek % prisego potrdil, da je ta podpis falzi-ficiran. Ker je pa to zadolžnico vložil Fran Černošek, je nanj padel sura radi tega podpisa, ker bi on brez podpisa brata« Bohuslava Černoška ne bil dobil tega posojila.
To so mu češki listi očitali in ga dolžili radi ponarejenega podpisa. Tožil pa Fran Černošek ni nobenega teh listov.
To smo izvedeli iz zanesljivega vira in to nazuanjamo občinstvu, da.
LISTEK.
Srsžne Lupin uide.
V trenotku, ko je Arsčne Lupin po končanem obedu potegnil iz žepa lepo, z zlatom opasano smodko in jo z zadovoljstvom ogledaval, so se od-prla vrata celice. Imel je ravno še čas, vreči jo v miznico ter se odstraniti od miže. Vstopil je stražnik, bila je ura sprehoda.
»Pričakoval sem vas, prijatelj,« je vzkliknil Lupin, vedno dobre volje.
Odšla sta. Komaj sta za voga-!om hodnika izginila, ko sta na njiju mestu vstopila v celico dva moža ter pričela najstrožjo preiskavo. Eden je bil nadzornik Dieuzv, drugi nadzornik Foleufaut.
Hoteli so napraviti konec. Tu ni bilo nikakega dvoma: Arsčne Lupin je ohranil zveze z zunanjim svetom ter imel stike s svojimi zaupniki. Se Drejšnji dan je objavil »Grand Journal« sledeče vrstice, ki so bile naslovljene na njegovega sodnega po-ročevalca:
»Gospod! V nekem, te dni objav-Ijenem članku izrazili ste se o meni z hesedami, ki jih ni mogoče opravičiti. Nekaj dni pred otvorrtvijo svojega procesa pridem k vam zahtevat aa-doščenia. SpoStovanjem
»Arsčne Lupin,«
Pisara je bila ona Arsena Lupi-
na. Torej je odpošiljal piMna in jih sprejemal. Torej je bilo got vo, da je pripravi jal ta beg, ki ga je bil na tako aroganten način naznanil.
Položaj je postajal neznosen. V sporazumu s preiskovalnitn sodni-kom se je podal policijski šef, gospod Dudonis sam v Sante, da razloži ravnatelju jetniŠnice, kaj treba vse ukre-niti. In od dneva prihoda je pošiljal po dva svojih ljudi v ietnikovo celico.
Privzdtenila sta vsak kamen, razvlekla posteljo, storila vse, kar se v takem slučaju navadno stori in končno ništa odkrila ničesar. Ze sta hotela opustiti nadaljno preiskova-nje, ko je pritekel z največjo naglico stražnik in jima dejal:
»Miznica . . . poglejte v miznico. Ko sem vstopil, se mi je zdelo, da jo je potisnil od sebe.«
Pogledala sta in Dieuzv je vzkliknil:
»Za boga, to pot ga imamo našega varovanca.«
Foleiifaut ga }e ustavil.
»PočakaJ, moj dragi, šef napravi inventar.«
»Toda ta luksurijozna smodka...«
»Pusti havano, obvesthno Sefa.«
Dve minuti pozneje je gospod Dudonis preiskoval miznico. Pred-vsem ie tam nalel sveženj časnikar-skih člankov, izstriženih po »Casni-karskem Argusu«. ki so se natia&alt na Arsena Lupina, potem tobačni mehur, pipo, papir tenek kakor čelni-lina koža in sledniič knjige.
Pogledat ie na naslov. Bi! je »Kult herojev« od Carlybu angleika
izdaja in en krasen, moderno vezan elzevir, »Uvod v Epikteta«. nemška prestava, objavljena v Leydenu leta 16,34. Ko je knjigi prelistal, je opazil, da so bile vse strani prekrižane, podcrtane, z opombami opremljene. Ali so bila to domenjena znamenja, ali znaki, ki naj pričajo o Ijubezni do knjige?
>^To bodemo videli v detajlu,« je rekel gospod Dudonis.
Nato je preiskaval tobačni mehur in pipo. Potem je vzel to znamenito z zlatom opasano smodko v roke:
»Vraga, dobro se ima naš prijatelj,« je vzkliknil, »to je smodka Hen-ri Clet!«
Z mehanično gesto kadilca je ne-sel smodko do ušes ter jo stiskal, da je pokala. Takoj mu je ušel vzklik iz ust. Pod pritiskom prstov se je smodka udala. Preiskoval jo je s Še večjo pozornostjo in skoro je opazil nekaj belega med tobačnimi listi. Skrbno je izvlekel iz nje s pomočjo igle zavoj finega papirja, komaj tako velik kakor zobotrebec. Bilo je pisni'*. Odvil je ie in čital sledeče besede napisane z majhno žensko pisavo:
* Zelen jak smo že nadomestili z drugim. Osem med desetimi ie pripravljenih. Ce se oprete na ploSčo z zunanjo nogo, se ista povezne na-vzdol. Od dvanajstih do šestnajstih vsak dan caka H - P. Toda kje? Odgovorite takoj. Bodite brez skrbi, vaša prijateljica nad vamiU
Oospod Dadonis se je za treno-tek zamishl. ootem pa del:
»To je do vol j jasno ... zele-njak ... osem celic ... Od dvanajstih do šestnajstih, to se pravi od poldne-va do štirih ...«
»Toda ta H - P, ki bo čakal?
»H - P znači pod temi okolnost-mi avtomobil, H -P, horse power, konjska moč. Saj se v športnem jeziku običajno nazivlje tako moč mo-torja. Štirlindvajset H - P znači av-tomobil s štiriindvajsetimi konjskimi močmi.«                                      ..%_
Vstal je in vpraŠal:                 \:t
»Ali je jetnik že obedoval?«
»Da.«
»Ker tega poročila, kakor dokazuje ta smodka, še ni bral, je verojet-no, da je je ravnokar prejeL«
»Kako?«
»V svoji jedi, v sredi kruha ali krompirja, kaj vem?«
»Nemogoče, dovolili smo mu, da si pušča prinašati hrano, samo v na-menu, da ga vjamemo v past, naSli pa nismo ničesar.«
»Zvečer poiščeno odgovor Arsena Lupina. Za enkrat ga zadržite zunaj celice. Jaz ponesem to preisko-valnemu sodniku. Ce pritrdi mojemu mnenju, pustimo pismo takoj fotografirati in čez eno uro morete razun teh predmetov položiti v miznico enako smodko z izvirnim poročilom samim. Jetnik ne srne ničesar sumiti.«
S precejSnjo radovednostjo se je na večer vrntt gospod Dudonis v družbi nadzornika Dieuzv v pisarno Santć. V kotu na peči so bili postavljeni trije krožniki.     ••    *    '
»Ali je jedci?«
»Da»« je odgovoril ravnatelj.
»Dieuzy, izvolite te ostanke ma-< karonov razrezati na prav majhn© kose in odprite to krogljico kruha... Nič?«
»Ne, šef.c                                          f
Gospod Dudonis Je preiskoval krožnike. vilice, žlico, slednjič nož, navaden nož z zaokroženo oštrino. Poskusil je držaj zavrteti najprej na I evo, potem na desno. Na desno se je držaj udal in odvil. Nož je bil vote! in služil Kot shramba za list papirja,
>Pff...«, je del, »to ni ravno preveč prebrisano za moža, kakor je Arsene Lupin. Toda ne tratimo časa. Dieuzy, pojdite torej v restavracijo in izvršite preiskavo.«
Nato je čital:                            :
»Jaz vam prepuščam vse, H - R naj sledi v daljavi, vsak dan. Jaz grem spredaj. Na svidenje, draga, ob-čudovanja vredna priiateljica.«
»Sedaj je vendar enkrat,« je vzkliknil Dudouis in si mel roke; »kakor mislim, zadeva na pravem ti-ru. Mal pritisk s palcem z naše strani zadostuje in beg se posreći .. m do-volj, da moremo ujeti vsai s<^crivce.«»
»In Če se vam Arsene Lupin med prsti izmuzne?«, ie oporekal ravna* teli.
»Postavili bodemo potrebno Ste« vilo mož. Će pa bi se izkazal le za preveč urnega... pri moji veri, tem slabše zanj! Kar se tiče bande, če se šef  brani   govoriti,   govorili    bodo
^11*1*      (DtfJ* pri****«.)
itren 3.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 3. julijt 1914.
150. Stcv.
izve, taklnega »kandidata« Je hotel jlutar Hafncr po ic\fi klerikalnih pt>* slancev. ki so tuđi njemu pomagali do že zapravljenega notaH)ata vslcJ ob-novitve kazenskega pO6topan]a, vtl«. hotapiti na Kranjsko.
Radovedni smo, če bo CcrnoScK Še dalje ostal član notarsKe pisarnt, ali bo zbornica zahtevala njegovo odstraniter iz c. kr. Mtarskt pisar* ne. Vprašanje pa nastant: ali Je tako postopanje, kakor je isto# zakrivii notar Mate Hafner združljivo s čast-jo c kr. noiarja? Ali je kranjska de-žela res pribežališče za take uradni-ke, ki so zaupanje kot sodniki izgubili in ki jfh v ožji njihovi domovini odklanjajo tuđi kot notarske kandidate, in kaj naj pa rečejo stari in zaslužni domaćini, ki Čakajo že dolgo iei na imenovanje kot notarji v svoji domovini?    __________
Po atentata v Sarajevu.
Trupti prestolonaslednika hi njegove soprose na Dunaju.
Prepeljava zemeljskih ostankov nadvojvode Frana Ferdinanda in voj-vodinje Hohenberg z južnega kolodvora na dvor je bil impozanten sprevod, ki je napravil na prebival-stvo globo'K vtisk. V prvih večernih urah so prihajale velikanske množice iz vseh okrajev proti dvoru, kakor trudi na ceste, po katerih }e imel iti sprevod. Mnogo mož in žensk je imelo žalne flore, nosili pa so tuđi rože, zavite v tenak flor, ki jih je imela rajnka dvojica posebno rada. Tiho in tnirno se je ta tisočglava množica uvrščala v špalirje. Kmalu so bile vse ceste od južnega kolodvora pa do dvora zasedene od goste množice. S strehe južnega kolodvora so visele crne zastave. Široke stopnice so bile pokrite s čmimi preprogami in ob siopnicah so bile postavljene krasne cvetlice. Dvorni vest. je bil crno tapeciran. Sredi dvorne čakalnice sta stala dva katafalka, na katerega naj bi položili krsti med blagoslovlje-njem. Ob devetih zvečer sta se pri-peljala pred kolodvor šesterovprežna mrvaška voza. Proti pol desetim so prikorakali vojaki. Častna stotnija z zastavo in godbo pehotnega polka š:. 82 je prikorakala na kolodvor. Pred kolodvorom so se postavili dve pe-hotni stotniji in en škadron ulanske-ga polka nadvojvode Frana Ferdinanda št. 7. Na peronu so se pestirali na levem krilu častne stotnije komi poveljnik pL Schemua s svojim gene-ralnoštabnim šefom, mestni poveljnik, poveljnik 49. pehotne divizije, poveljnik 97. pehotne brigade. Pri stotniji so se zbrali tuđi vsi službe prosti častniki na desnem krilu in vojaški uradniki garnizije, med temi vojni minister, armadni inšpektorji, domobranski minister, šef generalnega štaba in mnogo drugih generalov.
Proti deseti uri je prišel na kolodvor nadvojvoda Karl Fran Josip, Prej so že prišli: Prvi naivisji dvornik knez Montenuovo, dvorni župnik Seidel, komornik princ E?:erhazy in grof Czernin, kakor tuđi mnogo drugih dostoj£nstvenikov. Točno ob desetih se je počasi pripelial vlak.
Vagon je bil izpremenjen v kapelo. Na dveh katafalkih sta ležali krsti. Podčastniki so vzdigriili krsto nadvojvode, komorni sluge in telesni lakaji pa krsto, v kateri je ležala voj-vodinja. Krsti so prenesli v dvorni vestibul. Telesna garda se je postavila ob krsti kakor častna straža. Med tem je spremstvo prestolona-sledniške dvojice zapustilo vozove. Prišli so najvišji dvornik baron Pu-merskireh dr. Bardolff, maior Hoger, korvetni kapitan Uhlir, major Hiit-tenbrenner, dvorni računski svetnik Mathes, dr. Fischer in dvorna dama grofica Lanjus.
Nadvojvoda Karei Fran Josip, ki je šel za krstama s princem Lob-kowitzem, je v dvorni čakalnici po-kleknil na klečalnik. Nato je dvorni župnik Seidel ob asistenci dvorne duhovšČine blagoslovil krsti. Nato so krsti vzdignili ter ju nesli po stopni-cah skozi vestibul pred kolodvor, kjer so ju položili v mrtvaška voza. Kondukt se je potem začel premi'Kati proti dvorni cerkvi.
Srbska zaroia. —   Bujna  domlšlfila. — Izpovedi atentatorjev.
Naravnost neverjetno je, kar prinašajo sedaj razni listi o atentatih v Sarajevu. Listi, zlasti pa madžarski, prinašajo ćele protokole o zasli-šanju Čabrinovića in Principa. Da so ta natančna poročila o zaslišanjih In izpovedih zelo sumljive vrednosti, pač ni treba sele naglaŠati. K5e na svetu boste dobili državnega pravd-nika in preiskovalnega sodnika, ki bo trobil v svet, kar je v interesu pre-iskave, da ostane taj no. Vse kakor pa je zanimivo slišati izrodke bujne do-mišljije gotovih časnikarjev, na pod-lagi katerih potem nemški in klerikalni listi, seveda tuđi madžarski li-
sti, konstruiralo svojo trditev, da ft dokazano, da ie obsto)at« cek> ofaei*
na srbska zarota. Neka! lakih ianta-sterij smo priobčili žt Stoci, daties Jih samo izpopomjujema Tako pravi eden izmed poročevaletv, đa )• Ca-brinović priznal, da je isvriU aločin, ker je živel s svojo rodbino hi svojo ljubico v vednem razporu. Hotel je napraviti ćeli komediji konce, pa je izvrSil atentat. Kako oćividno Umišljena je ta izpoved, pač ni treba do-kazovati. Cabrinovič je hodil po svetu, če bi bil šel še sedaj, pa bi se bil iznebil rodbine in ljubice. Isti poroče-valec pravi o Principu, da je priznal, da je dobil bombo v Belgradu. Za boga. Princip je vendar streljal z revol-verjem in ni metal bomb. Tuđi še nismo stišali, da bi bil imel še kako bombo pri sebi. Z druge strani poro-čajo, da sta Princip in Cabrinović v zaporu po vzorcu angleŠKih sufra-getk začela z lakotnim Štrajkom, ća-brinoviču so izdrli v zaporu en zob. Princip pa je dobi! iz Relgrada haje pismo, v katerem mu nekdo čestita na izvršenem umoru. Iz Delgrada sta baje dospela v Sarajevo tuđi dva detektiva ter sta ponudila preiskoval-nemu sodniku svojo pomoč. Ta pa je njiju nonudbo odklonil.
Cabrinovič je, kakor prnvi zopet tretji vir, včeraj vse priznal. Njegova izpoved se glasi sledeče:
»Pred nekaj tedni sem bral v Belgradu v neKi kavarni, da bo pre-s:olonaslednik Fran Ferdinand koncem junija prisel v Sarajevo. List sem pokazal Principu, ki sem ga že delj časa poznal. Oba sva se potem domenita. da se sestaneva drugi dan v nekem bližnjem parku. To se je zgodilo. Sedia sva na neko klop in se menila. Sklenila sva, da hočeva kot Srba umreti za svojo domovino. Sklenila sva usmrtiti prestolonaslednika, njegovo soprogo in vse spremstvo. Najprej sva se obmila, do Milana Pribičevića, tajnika Narodne Obrane, ki je sedaj član srbsKe vojske in namestnik šefa generalnega štaba. Pribičević je bil leta 1906. kot nadporočnik dezertiral iz avstro-ogrske vojske ter je brat hrva'skega posianca Svetozarja Pribičevića in Valerijana Pribičevića, ki sta v tako-zvanem velikosrbskem veleizdajni-škem procesu v Zagrebu leta 1908. igrala veliko vlogo. Pribičević naju je poslal k četasu Ciganjeviću, ki je seiaj uradnik srbskih državnih že-leznic. Ciganjević je rekel, da lahko preskrbi bomb iz arzenala v Kragu-jevcu. zahteval pa je, da mu sveto obljubiva. da bova ravnala popolno-ma po njegovih navodilih. Dobila svra od njega 6 bomb in 6 revolver-jev. Preskrbeti pa sva morala še šti-ri ljudi, ki bi metali bombe. Ko bi eksplodirala prva bomba, naj bi bili vsi sozarotniki pometali svoje bombe stran.Vsak atentator bi moral držativ desnici bombo, v levi pa stekleničico s ciankalijem, ki bi jo bil moral takoj po izvršenem atentatu izpiti. Tuđi Principu je dal Ciganjević toliko ci-ankalija, da bi bilo zadostovalo, da umori s tem 6 ljudi. V Belgradu sva dobila se tretjega tovarisa, dijaka Trifka Grabesa. Vsak poseb^: smo se odpeljali v Sarajevo. Bomh ? smo si razdelili na dan atentata ob ol 10. dopoldne v slaščičarni Flejnic^ Princip je prinesel bombe in rev iverje s seboj. Dal je vsakemu r eno bombo in en revolver in tuđi fekle-ničico s ciankalijem. Poleg nas treh pa so bili z nami sporazumljeni še trije drugi, imena teh zarotnikov pa ne bom povedal. Ostali smo še nekaj časa v slaščičarni, potem smo odšli. Jaz (Cabrinović) sem se postavil pri mostu Ćumarija, Princip je Stal na Applovem nabrežju, Grabes pa nekaj sto korakov naprei.
Isti poročevalec pravi nadalje, da je Princip priznal, da je dobil bombo res od Ciganjevića, ni pa hotel povedati svoiih sokrivcev tuđi ni hotel povedati, kdo mu je dal zlato. Princip je popolnoma potrt in se boji smrti. Na koncu svojega zaslišanja je izpovedal jokajoč: Kesam se svojega zločina, ker so me moji tovariši pustili sramotno na cedilu. Tuđi oni hi bili morali izvršiti atentate, bojažljivi šufti pa tega nišo storili. Zato se bom maščeval nad njimi in jih bom izdal. Sedaj me pustite pri miru, Jutri zjutraj bom povedal vse podrobnosti, Danes še nirnam popolnoma zbranih misli. Ne bojte se. Jaz se popolnoma kesam svojega dejanja. Ce bi bil sedaj prost, bi tekel skozi sarajevske ulice in kričal: Na grmado s Srbi! Se naprej poroča isti poročevalec, da so tuđi Grabesa y Praćanu aretirali in ga takoj peljali pred vladnega komi-sarja Oerdeja. Grabes je bale priznal, da je dobil v slaščičarni bombo, revolver in ciankali. Bombe pa ni vrgel, ker je videl, da »ta prestolo-naslednik in vojvodinja te na smrt zadeta.
Tem trditvam, katerih na njih verodostojnost seveda ne moremo preiskati, se pridružuje tuđi klerikalno frankovsko ČasopisJe v Zagrebu z
ntsfor Mila u PnWC©vtć pred orntrmi dnevi v Zagrebu. Kakor pa zatrjuje-io z đnci, bol| vtroćCfttOine itrut. ta trdHev ne odgovarta resnicL mar« več je bil Mitan Pribifttvić zadnjič v Zagreb^ jced dv«na mmtcem*. ■S    •     #     •
Zadnil IrMutki prtitolo—sledrijm In ■Jegove loproae.
Korespondenca »Wilhelni« pri-naša o zadnjih trenutkih prestolonaslednika in njegove soproge ie sledeče avtentične vesti: Ko je bil presto-lonaslednik zadet od kroglje, ni takoj umri. Med vožnjo v konak je še par-urat odprl oči, dočim je pri vojvodi-nji nastopila smrt neposredno ko Je bila ranjena. Ko so položili prestolonaslednika in njegovo soprogo na zo-fe, so bili takoj tu zdravniki. Pri voj-vodinji so spoznali takoj, da je že mrtva. Izraz v njenem obrazu pa je bil prijazno smehljajoč. Zdi se, da ni imela hude borbe s smrtjo. Krvi ni bilo videti prav nobene, ker se je bila znotraj izkrvavcla. Tuđi presto-lonaslednik je malu po atentatu izdihnil. Ko je krokija prebila glavno žilo, je obtičala v hrbtenjači. Zdravniki pa so kljub vsem tem znakom vendar Še skušali pomagati. Presto-lonasledniku so prerezali ovratniK od zadaj. Ko se ie :o zgodilo, je privrela kri na zunaj, prestolonaslednik pa se ni ganil, znak, da je bila smrt že par minut prej nastopila. Kroglje nišo vzeli iz rane, kakor so to prvotno na-meravali. Deželni šef Potiorek, ki je bil po atentatu v avtomobilu skupaj z obema žrtvama, se je onesvestil. Zdravniki so se morali zelo truditi, da so ga spravili zopet k zavesti. Tuđi bar. RumersKirch in polkovnik dr. Bardolf s:a bila silno razburjena ter sta se neprestano jokala. Kroglja, ki je zadela vojvodinjo, je bila prebila stransko steno avtomobila, predrla je steznik in je prodrla pri levem boku v telo. Vojvodinja je neposredno nato, ko je bila ranjena, izdihnila, ne da bi bila izustila eno samo besedo.
Situacija v Bosni in Hercegovini.
Odkar je bilo proglašeno obsed-no stanje, vlada v Sarajevu popolen red in mir. Aretirani trije Srbi se iz-ražajo proti Avstriji in proti cesarju. Policija še vedno nadaljuje z aretaci-jarni. Aretirane je zaslišalo sedem preiskovalnih sodnikov. Eden izmed aretiranih je hotel govoriti z zagovornikom, kar se mu pa ni dovolilo. Pravo ime onega atentatorja, ki je vrgel bombo, je pravilno Cabrinje ter je cn najstarejši izmed štirih otrok svojih staršev, ki žive v Trebinju. V provinciji trajajo nemiri naprej. Več ljudi je bilo aretiranih, ti pa ne pri-dejo pred preki sod, ker nišo dani vsi pogoji za tako postopanje. Med ljudstvom je polno denuncijantov, ki dol-že vsakega Srba soudeležbe pri zlo-činih. Cigane bodo baje vse izgnali. Med aretiranci v provinciji se naha-jata dva mlada človeka, ki sta obče-vala z obema atentatorjema. Tuđi slaščičarja, pri katerem sta bila Princip in Cabrinje, predno sta izvršila atentat je bil aretiran. Zatriuje se, da je bil Princip dan pred atentatom skoro izključno v družbi svojega so-solca Svare, sina šefa državnega pravdništva.
Protisrbske demonstracije,
V Zagrebu se polega razburje-nje. Vojaške in policijske odredbe so baje zelo stroge. Pravašt razglaŠajo, da je dobil poslanec Horvat baje anonimno grozilno pismo, v katerem mu zaradi njegovega protisrbskega na-stopa v hrvatskem saboru groze s smrtjo. Nacijonalisti in socijalisti so sklenili za slučaj, da bi frankovci hoteli nadaljevati svoje demonstracije, prirediti protidemonstracije. Župan je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem pozivlja, da naj bodo danes vse trgovine zaprte. Frankovci namera-vajo v soboto veliko manifestacijo. Socijalnodemokratična stranka je nato izjavila, čc bo policija dovolila to manifestacijo, da bo strankarsko vodstvo proklamiralo generalno stavko. Aretirali so v Zagrebu urednika Demetrovića »Slobodne rječi«, soproga slovenske pisateljice Zofke Kveder - Jelovškove. in njegovega sourednika Bornemisa. Škodo v Narodni kavarni cenijo na 6000 K.
Tuđi v Osjeku je prišlo do majh-ne protisrbske demonstracije, pri čemer so razbili tuđi nekaj šip. V Dja-kovu so se demonstracije ponovile, škofu Krapacu so prirejali ovacije. Sploh poročalo iz več krajev o večjih ali manjših demonstracijah.
Bnlitn srkdiik Brtrall fpniiij u OfFitai.
Iz Budimpešte poročajo iz avto-ritativne strani, da Je vest da bi bil
mtnistrski predsednik Tisza sistiral akci)o tm. uredi te v srbskih cerkTcnih vpraian], popolnoma neresnična. Na-sprotM j# mteistrski prtdtednfk trd-no *&bčm resiti to vpraiani«, ob* en«R pa p&tti tuđi S t*m vpraJanjem v zvtzi stftfoča valna državna vpra-šanja, 0 kaki retorziji raradi urno* rov v Sarajevu ne more biti govora«
Itilijinsha zbornici.
V {talijanski poslanski zbornici so socijalisti tuđi v zadnji seji obstru-irali predlogo o davčni reformi. Pri-čela so se pogajanja za ustavitev ob-strukcije. Vlada baje pripravlja veli-kopotezno davčno reformo, ki jo ho-če predložiti zbornici, ko se ta zopet sestane. Zatrjuje se, da so bila poga-janja uspešna.
Unijo med Srbijo in Crno goro.
Dunajske diplomatične kroge silno vznemirja sklep unije med Srbijo in Crno goro. Unija je baje zamišljena kot realna unija na podlagi srbsko - crnogorske pogodbe iz leta 1866. V tej pogodbi se baje zaveže takratni knez Nikolaj za sebe in za svojo hišo, da se takoj odpove pre-stolu proti plačilu primerne apanaže, če bi bilo na ta način mogoče združiti vse Srbe. Pogajanja, ki so se vršila med Belgradom in Četi* njem s posredovanjem Rusije, so imela sledeči uspeh: Za enKrat ne gre za realno unijo, marveČ za zvezo, po vzgledu Nemčiie, tako da bo imela Crna gora vodstvo zunanje politike, deželne linance ražen deželnih davkov, monopole, carine in vojaške naprave skupne s Srbijo. Srbski kralj — kralj Peter bi se prej odpovedal prestolu — naj bi bil vrhovni poveljnik skupne vojske. Raznim družbam v najem dani crnogorski monopoli naj bi se pokupili nazaj. Crnogorska vladarsKa hiša je bila baje prisiljena k tej uniji, ker Rusija po zadnji vojni ni hotela več dajati svoje letne subvencije. Crnogorska vojska bo raz-deljena na 6 gorskih brigad ter bo tvorila posebno važen del skupne srbsko - crnogorske vojske. Avstrij-ski diplomatični krogi pravijo, da take unije nikakor ne rnorejo pripustiti, češ, da bi tako združenje pomeni-lo moćno Izpremembo razmer na Balkanu in bi bilo tuđi v protislovju z mirovno pogodbo v Bukarešti.
Orientsbe železnice.
Kakor zatrjujejo informirani bel-gradski krogi, je prišlo med avstro-ogrskirni in srbskimi delegati v vseh tehničnih detajlih vprašanja orijent-skih železnic do popolnega sporazuma. Tcžkoče dela samo še zahteva monarhije, da dobi Avstro - Ogrska posebno ugodne tarife na srbskih že-leznicah. Posegel se je tuđi sporazum, da v tem slučaju prizna tuđi Avstro - Ogrska srbski trgovini primerne protikoncesije.
Epir.
Poslaniki velesil so izročili v sredo grškemu zunanjemu ministru dr. Streitu sledečo kolektivno noto: Podpisani sporočajo zunanjemu ministru, da so vlade NemČije, Avstro-Ogrske, Francoske, Angleške, Italije in Rusije v Krfu od mednarodne komisije in epirskih delegatov sklenjeni sporazum glede bodoČega statusa Epira odobrile.
Revolucija i litaniji.
Obupfii položaj v Draču.
Angleški časnikar Anton Dell, ki je bil kot zastopnik nekega angleške-?a lista prispei v Albanijo, je bil v r31basanu od vstašev, ki so ga imeli za holandskega častnika, vjet, na posredovanje angleškega polkovnika Philippsa pa zopet izpuščen, 5e se» daj prispei v Drač. Dell poroča sedaj svojemu listu sledeče:
Vstaši imalo vso srednjo Albanijo zasedeno. Njih vodrtelj, Kanil beg, mi je izjavil, da mora mbret Vi-Ijem za vsako ceno iz Albanije. NaJ-ljubši bi bil Albancem egiptovski princ in varstvo Anglije. Edino mož-na rešitev je odstop kneza, če Evropa noće sama poseči vmes.
O položaju v Draču poroča »Frankfurter Zertvng« sledeče: Položaj kneza v Draču ie naravnost Obupcn. V Draču pričakujejo napada vstašev od severa. ker imalo vstaši v»led neslavnega povratka Prenk Đib Dođe proste roke, zlasti pm, ker tule vojne ladje ne moreio streljati čez gore v doline in ker ne moreio svetiti okrog ogla. Malisori groze, če pridelo v Drač dunajski Plattenbrll-
derji, da bodo Gri! Šll đomov. Potem bo obramba prav slaba in mesto bo v največji nevarnosti. Uresničuje se torej, kar smo prorokovali že takoj, ko u> saČeli na Dunaju zbirati prost ovol je e, Vendar se zdi, kakor po-snamemo iz dunajikih poročil, da se ne bodo spametovali.
Z Dunaja namreč poročajo, da je dospelo tja večje število prosto-volićev za Albanijo iz Nernčije. Tuđi se Je oglasilo baje kakih 300 Avstrij-cev, ki žive v Parizu, za albansko prostovoljsko vojsko. V torek je dospelo 70 prostovoljcev preko Trsta v Drač.
Pot v Canosso.
Italijanski zunanji minister ie včeraj poklical albanskega ministr-skega predsednika Turkan pašo k sebi. Konferenci je prisostvoval tuđi italijanski poslanik Aliotti. Minister Turtuli se je tuđi že ođpeljal v Nea-pelj k Esad paši, da mu sporoči, da je knez spoznal svojo krivdo in da ga bo sprejel z odprtima rokama, če se sedrn vrne. Počakajmo, kaj se bo še-daj zgodilo.
V Epiru.
»Giornale d' Italia« poroča, da so Epirci na poti proti Valoni ter ho-čejo mesto zasesti. Angleški komfcar kontrolne komisije je baje dospel na krovu neke avstrijske torpedovke v Valono ter zagrozil Epircem, da jih bodo velesile takoj napadle, če ne bodo pustili Valone pri miru. Epirci se torej bojujejo sedaj proti vladnim Četam in proti vstašem. V interesu albanske vlade bi bilo, da bi bila na-pram Epircem zelo prijazna, ona pa rajši strelja kozle in kaže Epircem pest.
Štajersko.
Iz pisarniške službe pri c. kr. so-diščih. praško nadsodišče je imenovalo oficijala Tomaža Cimerma-n a v Mariboru za nadoficijala; dalje kancelista Frana Druškoviča v Mariboru za oficijala in računskega podčastnika 87. pešpolka Frana F e-renčaka za kancelista v Laškem trgu. Prestavljen je kancelist Mihael P r e 1 o g iz Laškega trga v Celje.
Iz Celja. Poročii se je v Cerknici g. Miro Majcen, uradnik Posojilnice v Celju, z gospodično Miro Zagorja-novo. Bilo srečno!
Iz Celja. Posebni vlak s trupli rajnega prestolonaslednika Frana Ferdinanda in vojvodine Hohenberg je vozil tu skozi ob 3. uri 12 minut. Na kolodvoru so se zbrali korporativno državni uradniki, častniški zbor in zastopniki vseh drugih kor-poracij in društev. Tuđi Slovenci smo bili zastopani po več gospodin. Izvrsevalni odbor narodne stranke sta zastopala gg. dr. V. Kukovec in g. dr. B o ž i č, potem so bili na-vzoči tuđi zastopniki posojilnice, či-talnice hi slovenskega trgovskega društva. Okrog in okrog kolodvora pa se je zbralo na tisoče ljudstva, kl je odkrito in molče gledalo turoben sprevod.
401etnica »Saviniskega učitelj-skega društva« se je izvršila v nede-ljo na Vranskem v najlepši harmoniji in edinosti.Zbralo se je mnogo učitelj-stva od blizu in daleČ; tuđi kranjski tovariši iz sosednega kamniškega okraja so bili zastopani v častnem številu. Med zbrano učiteljstvo je pri-hitel tuđi okr. šolski nadzorniK gosp. Supanek. Slavnostno zborovanje je bilo v soli, kjer je imel predsednik J, Jakše slavnostni govor. Odposlale so se tri brzojavke in sicer na kabinet-no pisarno, dvornemu svetniku Končniku povodom njegove sedem-desetletnice ter nam. svet. baronu Mtillerju. Obenem je bil v Košenino-vem salonu banket, katerega se je udeležilo 46 oseb. Vrsto napitnic je otvoril predsednik, napivajoč vladar-ju. Oglasilo se je več govorniicov; vsi so naglašali in poudarjali slogo in edinost ter napivali medsebojni Ijubezni in bratstvu. Med banketom se je izročila diploma novoizvoljene-mu častnemu Članu tov. Simonu Megliču, nadučitelju v pok. na Vranskem. Pripomniti moramo, da je bilo zbrano učiteljstvo z banketom izred-no zadovoljno in je v tem oziru Ie častitati g. Košenini. Zvečer se je vršii koncert »Savinskega učit. dru-Štvaj«. Dvorana je bila polna, občin-stvo pa navduseno in zadovoljno. G, Nerat je bil s svojimi gosli izredno razpoloženi in je očaral občinstvo s svojo igro. Pijanistinja gospa Kokotova je pokazala na klavir ju vso svojo rutino in tehnično dovršenost. Krasno igranje na izbornem klavirju, ki ga je dala društvu brezplačno na razpolago domača, narodna tvrdka M. Ropas v Celju, Je prišlo do popol-ne veljave. Imenovano tvrdko, Koje izdelki lahko tekmujejo z izdelki ino-zemskih tvrdk si. obftinstvu, zlasti učiteljstvu najtopleje priporočamo. Đaritonist f. Branko Zemtjič je zapel dve pesmi ter si s svojim krtsnin, glasom tako] pridobil simpatije mno-gobroinega občlnstva.   Vsi solisti so
150. štev.
„SLOVENSKI NAROD*, dne 3. jnliji 1914.
Stran 8.
niorali svoje točke ponovit!, oziro-ma jih dodati. Istotako je rešil svoto viogo v popolno zadovoljnost mesa-ni zbor pod vodstvom g. Jakšeta. Med drugim je izvajal zbor dve dr. Schwabovi skladbi: »Se ena« in »Večer na morju«. Obe skladbi s:a se morali ponavljati in občinstvo je na-vzočega skladatelja navdušeno akla-riralo, »Savinjsko očit. društvo« je dobilo od vseh strani mnogo pismenih in brzojavnih častnitk. Bil je lep čan, ki ostane vsem udeležencem v rajlepšem spominu.
»Izlet kotiferejcev v »Kranichs-feid« na Štaj.« Tako piše zadnja štev, v Ljubljani izhajajočega »Kmetoval-ca«. Na prvi pogled smo mislili, da se :e šio za objavo kakega razglasa, .;^šlega v nemškem jeziku bogve od-kod in je potem naš ljubi rojak v Liubljani, ko je razglas prestavljal. v <voji komodnosti pustil tuđi »Kra-r;chsfeld«. Toda to ni razglas, tem-več poročilo o izletu, ki se je že izvrši! in so bili med udeleženci načelniki V^njerejskih zadrug v St. Jerneju, na uu, v Lescah in konjerejskega dru-s:va v Postojni; to so menda pač sa--■■ Slovenci. In če so kaj zavedni, so selahko prepričali, da je »Kranichs-fcld-< na Slov. Štajerskem in nosi lepo j:-:e Račje, iz katerega so Nemci na-7ravi!i svoj »Kranichsfeld*. Ampak rasi ljubi rojaki iz Kranjske prihaiaiD i:*eđ nas, pa med nami pridno nem-škutarijo, potem se pa ljubljanski c'ov. časopisi polnijo z imeni kakor: Kranichsfeld,    Polstrava,   Gonobica
IV. poročilo z dne 2. iulija 1914 n stanju hmeljskih nasadov. Sedanie ^asno vreme jako pospešuje rast nelja; poleg prav lepih in bujnih na-5~dov se pač najdejo tuđi mani lepi : slabi v različnih stopinjah — kar vvlia osobito za golding. Ta vrsta : -nelja že kaže tu in tam cvetne : -pke. Rastlina je popolnoma zdrava \? brez vseh škodljivcev. — Društveno vodstvo.
V Mariboru je ondotna policija ^etirala IJIetnega gimnaziica Antona Kešmana iz Gabrja pri Brežicah in ga izročila okrožnemu sodišču. Marburger Zeitung« piše. da je bil Kešman   aretiran   radi   hudodelstva
I veleizdaje, češ da je odobrava! sarajevski atentat Nam se zdi stvar do-cela neverjetna in prepričani smo, da gre pri stvari zgoli za zlobno denuncijacijo, kar bo brez dvoma pokazala r>reiskava.
Iz Gornje Kungote nad Mariborom. Posestnici Mariji Fras se je rreišnjo soboto zgubil sedemletni sinček Jožek. Z nekim voznikom se ;e odpeljal iz Gornje Kungote; v Lei-:erspergu pri Mariboru je stopil z voza in se ni več vrail
Od Sv. Barbare v Halozah. Dne 21. juniia se je vršila pri nas velika sokolska veselica, ki je izborno uspela. Največ so pripomogla k temu sokolska društva iz Varaždina, Ptuja, Ormoža in Maribora; zato se jim najprisrčnejše zahvaljujemo. Pa tuđi gospodu govorniku, dr. Tonetu Go-saku izrekamo tem potem iskreno zahvalo za njegov učinkujoč govor. Zahvaljujemo se pa tuđi slavni ptul-ski Čitalnici, ki nas je posetila kot izletnica v tolikem stevilu ter vsem okoličanom in domaćinom. — Vese-lični o db or.
Iz Liutomera. (Razmere pri c. kr. o k r a i n i s o d n i j i.) Kot predstojnika tukajšnje sodnije častimo nekega moža z dolgo brado in veliko plešo, ki sliši na ime Meditz. Ne bi si cer zamerili gosi>odom v Gradcu, da so nam poslali Kočevarja
I kot okrajnega sodnika, tega pa jim vendar ne moremo šteti v dobro, da so nam dali enega izmed najbolj >brihtnih«. No, pa naš gospod Meditz, ki v juristariji ni našel svojega pokliča, hoče to popraviti na drugi strani. Mož se je pokazal strastnega hailovca. Ni mu zadosti, da je osobje c. kr. okrajne sodnije okraseno s plavicami, kaj se, on si domišljuje, da srne prepovedati zmernim in poštenim Nemcem občevanje v slovenskih hišah in s Slovenci sploh. Gosp. okrajni sodnik, od kod pa je vaša zera? Naučite najpoprej svojo ženo, če vam slovenščina tako mrzi, dobro nemščine, da je ne bo vsaka druga beseda izdajala, kakega pokoljenja da je. Povsod imate svoj nos zra-ven, samo tam ne, kjer je treba. Bri-čajte se raji za svoje razsodbe, da vam ne bo treba se po Gradcu zago-varjati, politiko pa pustite stran. Kako pa je s komisijami? Ali imate morda premalo plačo, da Še ten par komisij iztrgate svojim uradnikom, Hi so bolj potrebni, kot vi, iz rok. Paziti bodemo začeli od sedaj nekoliko bolj na vas. Ne vemo, ali bi ravno z veseljem pobrali svoja šila in kopita, ^ bi morali zapustiti Ljutomer, posebno pa tište imenitne »Familien-^bende^r v >BrauhausU. Za sedaj do-volj! Bodite uverjeni, da vas imamo v evidenci.
Demonstracija proti botntkoot. J£ &dravili££ii fiorga* na štajerskem
se zdravijo tuberkulozni ljudje, tore)
ljudje, ki so pač vsega usmiljenja vredni. Med njhni sta tuđi dva Srba. Nemški mob v Gratweinu je vzel ža-lostni umor prestolonaslednika za povod, da je v nedeljo med 11. in 12. uro ponoči prihrul pred zdravilišče. Pacijente je zbudilo huronsko vpitje: >Ven s Srbi! Vrzite jih skozi okna! Ubijte te lopove!« V zavodu je seve-da zavladala velika razburjenost. Tragična smrt prestolonaslednikova namreč tamkaj še ni bila znana. Po-sledice te nemške demonstracije so bile: en pacijent je vsled razburjeno-s:i začel bljuvati kri, drugi so dobili vročnico, tretji so se prehladili, ker so sli k oknom... o, čast, tem vrlim nemšKim patrijotom!
Ropoško.
Stare rimske najdbe. V Porečah kopljejo starine, ki dokazujejo, da je pred časom bila tamkaj stara rimska naselbina. Tafeo so našli tamkaj mnogo starega denarja, dalje ostanke rimske hiše in se je tuđi dognalo, da je tamkaj mimo peljala stara rimska cesta. Našli so tuđi več drugih rabnostnih predmetov, ki jasno dokazujejo. da je bib tam nekdaj stara rimska naselbin
Dvojni umor v Beliaku. Kakor smo že poročali. so našli pred par dnevi v Beljaku v gostilni pri »Ovci« dve žrtvi samomora, oziroma umora. Takrat se je splošno domnevalo, da te dvojica Madner - Lackner izvršila sporazumno samomor in da sta pri tem zaklala tuđi otroka. Dne M). junija pa se je vršila sodna obdukcija umrle Lacknerjeve, ki je dognala, da si sama ni mogla prizade-jati tako smrtonosne rane, marveč da ji je moral prerezati žile njen Iju-bimec Leopold Madner. Na podlagi te obdukcije je Madner tuđi izpove-dal, da }e on prerezal Lacknerjevi žile. Dne 1. julija se Je zdravje Mad-nerju tako izboljšalo, da so ga iz bol-nisnice prepeljali v sodne zapore. Obtožen bo radi umora. Njegovo žr-tev, Lacknerjevo, so na njegove stroške pokopali dne 30. junija.
Stavka pekovskih pomočnikov končana. Po dvadnevni stavki pekovskih pomocnikov se Je le - ta v Beljaku končala jako klavrno. Ker centralna organizacija ni hotela iz-plačati podpor. so se pekovski po-močniki zadovoljili z zvišanjem te-denske plače za 2 K in so zopet pri-čeli delati.
Drobne novlce. Pri košnji se je ponesrečil. V Sv. Marti-nu je v torek pri košnii stopil posest-nik Ivan Meisterle z golo nogo na neko razbito pivsko steklenico, pri čemur si Je skoro popolnoma prerezal peto, tako da Je močno krvavel. Prepeljali so ga v bolnišnico v St.Vid ob Glini, kjer so mu rano zašili, tako da bo kmalu okreval. — Predr-z e n t a t. Iz Beljaka poročajo o pre-drzni tatvini, ki jo je izvršil do sedaj še neznan uzmovič. Tat Je splezal skozi odprto okno v stanovanje že-lezniškega sprevodnika Rajmunda Vodlaka, ki stanuje v predmestju in odnesel iz spalnice, kjer sta '-pala sprevodnik in njegova žena, zlato precizijsko uro v vrednosti 230 K, srebrno uro z istotako srebrno eri-žico, vredno 60 K in srebrno ž* isko uro, vredno 9 K. Poleg tega je < dne-sel tuđi denarnico z vsebino 8 h\ Ko je opravil svoje »delo«, je mim od-Šel. S seboj je imel dolgo lestvo, s nomoćjo katere bi obiskal prvo nad-stropje, če bi se mu v pritličju »delo« ne izplačalo. — Lepo plačilo. Lesni delavec Fran Zevšnik je bil zaposlen pri nekem lesnem trgovcu v Št. Vidu ob Glini. Hotel je zapustfti službo in je prosil lesnega trgovca za izplačilo. Pri tem pa je prišlo do prepira in je gospodar udaril delavca s tako močio s palico po rok i, da mu je zdrobil roko v čleriku. Delavec je moral takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v St. Vidu vb Glini. Konec te afere bo najbrže pred sodiščem. — Slabo je naletel 301etni hla-pec Miha Bacher, ki se je vračal do-mov v Bajtensfeld. Srečal je dva fanta, ki sta se prepirala. Hotel jih je pomiriti, a ga je eden fantov s koso tako poškodoval na spodnem delu telesa, da ima sedaj zevajoco rano čez polovico teiesa. Poklicani zdrav-nik je sicer rano takoj zašil, a je kljub temu odredi! prepeljavo nesreč-nega pomirjevalca v bolnišnico usmiljenih bratov v St. Vidu ob Glini.
Primorsko.
Iz finančne shižbe. Za višie ko-misarje finančne straže I. razreda so imenovani višji komisarji II. razreda Fran E r ž e n, Lovro Bayer, Anton M o r i n in Fran Rndcsch.
Dlvač* Radi nepričakovanih ovir preloži podružnica Ciril - Me-todove družbe svojo za dan 5. julija t. 1. nameravano vrtno veselico na prvo polovico meseca septembra t L
2e razposlana vabila so torej nevc-liavna in se bodo pravočasno z dru-gimi nadomestila.
Predsedstvo rržaške sokolske župe naznanja vsem bratskim društvom in cenjenemu občinstvu, da se tekmovalna telovadba tržaške sokolske župe, ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 5. julija v Barkovljah, preloži. Kdaj se bo vršila pozneje, se pravočasno naznani.
Vseskupni učiteljski zbor vseh Sol Ciril - Metodove družbe v Trstu
je imel predvčerajšnjim dopoldne skupno izredno učiteljsko konferen-co, na kateri je izrekel svoje sožalje na smrti ces. in kralj. Visokosti prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda in njegove soproge. Zapisnik o konferenci se je izročil na-mestništvenemu svetovalcu s prošnjo, da ga predloži na najvišjem mestu.
Neniška domišliavost. Pri c. kr. pristojbinskem uradu v Trstu se ste-ka največ slovanskega denarja za razne pristojbine. V tem uradu pa ga skoro ni uradnika, ki bi znal slovensko. Nekateri so trdni Lahi, drugi pa zagrizeni Nemci. In ne eden, ne drugi ne delajo drugega, nego dosledno prezirajo slovenski jezik. Tako je na primer likvidator v tem uradu trd Lah, ki ne zna besedice niti nemško, niti slovensko. Višek nesramnosti in predrznosti pa je obnašanje nekega oficijanta Karla Baumgartnerja, ki je velik Nemec na duši in telesu. Ta gospod je pisal pred par dnevi nekemu slovenskemu odvetniku, da naj ga nikar ne nadleguje z jezikom, katerega on ne razume in naj mu piše v nemškem jeziku. Res, nadvse čudne pojme ima ta »Kanzleioffiziant«, ki hoče diktirati slovenskemu odvetniku, v kakem jeziku srne ta ž njim ob-Čevati.
Laska nestrpnost. Predvčera]-Šnjim je šla po ulici Campanile na trg neka slovenska gospodična in imela v roki »Edinost«. Nasproti sta ji prišla dva italijanska fantalina, ki sta jo ustavila in vprašala, kak list ima v roki. Gospodična jima je odgovorila, da Je »Edmost<t. Tu je jel eden zabavljati in sta italijanska nadebudna fan-tina hotela s silo iztrgati gospodični časopis. Gospodična se je nasilnosti teh Italijanov ubranila le na ta način, da je hitro stekla naprej.
Potop italiianskega pamika. Iz Reke se poroča, da je nasedel ita.Ii-janski parnik 7>Unione« na plitvino pri Velikem Lošinju. Vozil je žveplo. Parnik je dobil take poškodbe, da se je tekom petih minut potopi!. Moštvo in kapitan so se resili v čolnih. Pre-iskavo vodi pomorska oblast v Velikem Lošinju.
Dnevne vesti.
-r Trikrat v enem tednu raple-njeni! Tiskovne razmere so postale pri nas neznosne. Kdor ni na glavo padel, ta bo gotovo verjel, da pazi uredništvo na vsak stavek, ki priđe v list in da vsako besedo trikrat pre-tehta, predno jo zapiše, saj se ie že zgodilo, da je bil list zaplenjen zaradi treh pik! V ponedeljek so nam za-plenili list zaradi besede, ki jo Je smel grof Sternberg slobodno zapisati v »N. W. Journalu«, v sredo so nam zaplenili list zaradi odstavka. v katerih je bilo pojašnjeno stališče klerikalizma do vladarjev, včerai, v četrtek, pa so nam zaplenili list zaradi odstavka, ki smo ga dobesedno citirali iz klerikalnega mesečnika »Zore«. Dobesedno smo navedli to, kar ie zapisano v »Zori«, glasilu ka-toliško - narodnega dijaštva in kato-liškega akademičnega starešinstva, a ravno in samo besede klerikalnega časopisa so bile v našem listu konfiscirane. Pri tem je omeniti, da je > Grazer Tagblatt« v svoji včerajšnji jutranji številki ravno ta citat priob-ćH v dobesednem prevodu in ni bil zaplenjen, ne v Gradcu« ne v Ljubljani. Iz odloka policijskega ravnateljstva je razvideti, da je bila zaple-njena klerikalna »Zora« in da so naš list vzeli, ker je ponatisnil odstavek iz tega zaplenjenega klerikalnega lista. Torej ponatis zaplenjenega spisa. A kdo za boga naj ve, da je bila tista »Zora« zaplenjena? Ljubljansko državno pravdništvo razvija v konfisciranju tako brezprimerno go-rečnost, da bi bilo treba ustanoviti poseben evidenčni biro, če bi hoteli za vse te konfiskacije vedeti. «Zora« je bila razposlana in živa duša ni ve-dela, da je konfiscirana. Sicer pa za-raditega, ker je bil dotični odstavek v »Zori« konfisciran, ga še ni bilo treba konfiscirati v našem listu. V »Zori« je bil odstavek konfisciran, ker tam je imel hujskajoč značaj, v našem listu pa ni imel hujskajočega pomena, nego }e služil samo za ilustracijo razločka med oficijalno in neoficijalno politiko klerikalne stranke. Sicer pa: če nam ni bilo dovolje-no, ponatisniti iz »Zore« omenjenega odstavka, uM ai potem državao pravdafetvo zapktaito »Grazer Tag-Mattac. U la ravm to Mori, kar ail?,
Ugovor, da izhaja »Tagblatt« v Gradcu, ne velja. Ljubljansko državno pravdništvo ima pravico in dolž-nost, zapleniti tuđi tuje liste. Tako smo že doživeli, da je zaplenilo »U Illustration«, zakaj torej ne tuđi »Orazer Tagblatta«? Kaj naj rečemo o taki konfiskacijski praksi? Stokrat bolja bi bila preventivna cenzura, kakor se vpelje tam, kjer se razglasi nagla sodba in postavijo vešala, kakor pa to »objektivno postopanje«. Nimamo moči, da bi se branili proti takemu postopanju, kajti zdaj ni ne državnega, ne deželnega zbora. — Apeliramo pa na somišljenike. Te za-plembe jim kažejo, kako važnost ima naš list, kajti drugače ga ne bi tako preganjali. Prosimo jih potrp-ljenja; nazadnje borno le premagali ta kruti sistem, ki davi naš list.
+ Društvo jugoslovanskih že-lezniških uradnikov v Trstu je vče-raj poslalo dvorni pisarni na Dunaju sledečo brzojavko: >.Ekscelenca grof Paar, generalni adjutant Njegovega Veličanstva cesarja, Dunaj. — GIo-boko ganjeni in ozlovoljeni zaradi zločinskega atentata na Njega Viso-kost gospoda prestolonaslednika in Njega soprogo si dovoljuje predsed-stvo »Društva jugoslovanskih želez-niških uradnikov« v Trstu v imenu vsega v istem društvu združenega jugoslovanskega železniškega urad-ništva Njegovemu Veličanstvu izraziti najglobljo bolest in najzvestejšo vdanost. »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«. — V. Ćer-n i g o j, predsednik.« — Proti večeru je društvo sprejelo sledeči brzojavni odgovor: »Gospodu V. Cer-n i g o j u, predsedniku »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov«, Trst. Njegovo Veličanstvo je blago-volilo z najmilostnejšo zahvalo vzeti na znanje Njegovemu Veličanstvu izraženo sožalje. General kavalerije: Grof Paar.c
r+ Pred pogromom? Ne moremo sicer verjeti, toda splošno se govori, da nameravajo klerikalci prirediti v nedeljo v Ljubljani velike demonstracije, katerih glavni namen bo, da si klerikalna poulična sodrga lahko enkrat ohladi svojo jezico nad gotovimi,nji neljubimi osebami.Znani klerikalni agitatorji javno govore, da bodo v nedeljo že pokazali libe-ralcem, kdo je gospod in gospodar v deželi. Policija, pravijo, jih pri tem njihovem bogoljubnem delu Čisto nic ne bo zavirala. Peli bodo cesarsko pesem in obenem dajali na primeren način duška svojemu ogorčenju proti naprednjakom. Policija bo pri tem držala roke križem, ker si ne bo upala nastopiti proti množici, ki bo v patrijotičnem navdušenju pela cesarsko himno. Kakor se vidi, je stvar zasnovana čisto po frankovskem vzorcu v Zagrebu, kjer le bila državna policija zgolj pasivna motriteljica izgredov, ki jih je uprizorila frankov-ska druhal. Tuđi v Ljubljani računajo klerikalni aranžerji na pasivnost var-nostnih organov, zato širijo vsepo-vsod, da je toliko kakor zagotovlje-no, da bo policija pri klerikalnih de-monstracijah zatisnila tako temeljito oči, da bodo klerikalci lahko poče-niali, karkoli se jim bo zljubilo. Ne vemo, koliko je na tej vesti resnice, le to izjavljamo, da se klerikalnih demonstracij čisto nič ne bojimo, in če se tuđi izpremene pod plaščem »patrijotizma« v čisto navadni pogrom. Odgovornost za to bi padla na državne oblasti, ki so pač bile pravočasno opozprjene na to, kaj se pripravlja. Da bi vse te opozoritve ostale brezuspešne, ne moremo verjeti, to tem manj, ker vemo, da na merodajnem mestu z največjim ogorčenjem obsojajo takšne »patrifotske« demonstracije, kakrsne so se vršile v Zagrebu in v Sarajevu. V dokaz tega navajamo oficijiozno korespon-denco »Die Information«, ki piše: »5 preoravanjem in enostranostjo v stvari, v kateri je vsa pravica na naši strani, se ne smemo postavljati pred vsem svetom na krivično stališče. Veseli nas, da lahko konstatiramo, da so naše oblasti z vso odloč-nostjo preprečile zločinski poskus, da se krši poslaniško pravo, katerf poskus je bil izvršen pretekll toreK na Dunaju. Nasproti izgrednikom v Sarajevu in v Zagrebu so bile oblasti v prvem trenotku pač nekoliko prepopustljive. V Sarajevu se da to razumeti, tam so bili še pod gospodstvom prvega vtiska. V Zagrebu pa bi se bili izgredi že mogli In tudl morali preprečiti. Toda, nadejamo se, da je sedaj že vse koncano. SedaJ zares lahko rečemo, da Je to pot mir in red prva državtjanska dolžnost. Ne smemo delati cesarju vladanja težjega, kakor je že itak v resnl-ci...« — To se nam je zdelo potrebno povedati, sedaj pa je na oblasti, da stori svoje, mi smo storili svojo dolžnost. Menimo, da so septembrski dogodki še v presvežem spominu, da bi poklicani faktorji v brezbrižnosti in malomarnosti riskirali, da bi se v Ljubljani ponovili slični dogodki.
+ NcMike Mamite. Nemški listi se kar kosajo v tem, kdo bo Sloven-
ce v zvezi z dogodki v Sarajevu boli oblatil in očrnil. Rekord v tem oziru pa je vsekakor dosegla »Marburgen Zeitung«, ki v svojem uvodniku, na-* slovljenem »Sokrivci«, piše dosiov* no: »Nepoučeni dunajski žurnalistj divjajo proti belgradskemu morilske-mu brlogu. Toda morilcev naj nei iščejo tamkaj, marveč pri nas: Av« strijski Belgrad se imenuje — Ljubljana! Od tamkaj se širi strup, ođ tamkaj se razširia na vse strani siste« matična gonja in kot gorostasna hi« navščina, kot grotesknost brez pri« mere zveni vest, da pripravljajo slovenski klerikalci žalno manifestacijo! v Ljubljani. Šusteršiči, Korošci, Ver-* stovški in njihovi drugovi ne boda nikoji mogli s svojih sukenj otresti sarajevskih morilcev!« — Čudno je» da ti nemški steklaši kar naravnost ne trde, da sta Princip in Cabrinović pravzaprav Ljubljančana ali pa vsaj ljubljanskega pokolenja.
-r O »patrijotskih« demonstraci*
jah in o proglašenju prekega soda y Bosni razpravlja y uvodniku včeraj-šnja »Arbeiter Zeitung« in pravi med drugim: »Da se bestijalnost rada ogrinja s patrijotskim plaščem, ni nova stvar; od nekdaj je bila v Avstriji veleizdaja enih patrijotizem drugih. Preki sod, ki ga razglase med petjem cesarske himne, je slika ćele nevar-nosti naših narodnostnih razmer, na-« še celokupne državnosti.« — Ta sodba socijalnodemokratskega glasila je povsem pravilna.
-f Dr. Aleš Ušeničnlk se v »Slovencu« jezi radi neke dnevne vesti, katera je bila objavljena v našem listu. Pri ti priliki se zaganja v župana dr. Ivana Tavčarja po znanih svojih neokusnih manirah. Dr. Tavčar ima v teh dnevih ravno čas, Čitati puste UŠeniČnikove članke, ali pa notice »Slovenskega Naroda«, katere mu časih tuđi nišo po volji. Očitanje, da je dr. Tavčar sam pisal dotično dnevno vest v našem listu, je pa otročje neumna! Dr. Tavčar vsaj dobro pozna razmere v Ušenični'Kovi rodbini, toraj ne bo nekaj zapisal, kar je odločno neresnično. To bi moral tuđi bodoči prelat vedeti!
'+ Dr. Krek zopet hujska. V po-nedeljek, to je dan po atentatu v Sarajevu, je imel dr. Krek društveni shod nekega izobraževalnega društva na Brdu pri Lukovici. Po izpo-vedbi preprostega kmeta je govoril o Albancih in jih hvalil, da ne pijejo žganja in da imajo veliko otrok. Glede atentata je rekel, da more kaj ta-kega narediti le kak — pijan Hbera-lec, in res so od shoda idoči kmetje že govorili in pripovedovali, da so H-beralci umorili cesarjevega nasledni« ka. To je pa že res od sile! Demagoga Kreka naj bo sram v dno njegove duše, da je v svojem hujskanju že ta* ko nizko padel.
H- Ubogi u radni list. »Laibacheri-. ca« se je že tuđi zamerila klerikaU cem. Tako zvesto in obširno poroča o vsaki klerikalni prireditvi, da Jo svet kar občuduje, kje dobi besede, da iz kakega nič napravi veliko stvar. Toda klerikalci menda mislijo, da izhaja uradni list samo žanje, da mora njim služiti in da o drugih pri-* redbah sploh ne srne poročati. Tako se zadira »Slovenec« v uradni list, ker je objektivno poročal o gasilski slavnosti na Viču; Jezi ga, da je bilo v poročilu navedeno, kar se je na Viču povedalo o škandaloznem po-i stopanju deželnega odbora proti tištim gasilnim društvom, ki nišo hoteli postati agitacijske organizacije klerikalcev, in zato vpije na vlado, naf skrbi, da svet ne bo izvedel, kako grdo in nepošteno delajo klerikalci z denarjem, ki ga plačuiejo zavaroval-nice za gasilstvo.
w~\- Revidirajmo! *Slovenec« pravi: Šolska oblast bo morala revidirati svoje stališče napram učitelj-stvu in si staviti vprašanje, ali Je gotov del sploh vreden, da izvršuje visoke naloge ljudske vzgoje«. ŠoU ska oblast bo morala obenem pač tuđi revidirati katehete in st staviti vprašanje, ali je gotov del teh kate-hetov sploh vreden, da izvršuje visoke naloge ljudske vzgoje. To stran je sele treba prav izčistiti!
~+ Bivši predsednik »Stidmartie« obtožen radi — tatvine. Državni in deželni poslanec, predsednik »Sud-marke«, Henrik Wastian, ki je dolga leta igral prvo vlogo v nem^ ških boinih vrstah ter se odlikoval p6 svojem strupenem sovraštvu proti vsem, kar Je slovansko, je bil meseca novembra lanskega leta ovaden đr-žavnemu pravdništvu, radi — tat« vine. Nemški listi so takrat ta škan^ dal skušali potlačiti, a se jim ni po« srečilo. Stvar je prišla v javnost ii| skoro se Je tuđi dognalo, da Wastlai| le ni tako nedolžen, kakor so ga pf* votno slikali nemškf listi. Pod pritiskom iavnega mnenja fe bil nato Wa^ stian prisiljen odložiti svoj državno, zborski mandat in se tudl zahvaliti na časti mariborskega podžupana. Kazenska preiskava proti njemu se Je nadaljevala in danas ob 4. nopoMne se vrši pred sodiščem v Gradca ob-ravnava proti bivšemu graflcemii 4»
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. juhja 1914.
150. štcv:
žavnemu poslancu in predsednikn >Sfidmarke«9 Henrfku WastUuNu radi Utrine!
+ \z finančneg* mtal»trstv«, Fi-
nančna svctnika dr. Fran Eller in dr. Rudolf S a j o v i c sta bila imenovana za ministerialna tajnika v fi-nančnem  ministrstvu.
—  Promocija.   V soboto, dne 4. Julija bo ob pol 5. popoldne na dunaj-skem vseučilišču promoviran za dok-torja   medicine   g. Vladimir    Brc-zovnik. Čestitamo!
—  Zakon z dne   10. ma|a   1914, veljaven za vojvodino   Kranjsko,   S katerim se izpreminja deželni   zakon o razdelbi skupnih zernljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja, je   izšei v XI. kosu deželnega zakonika, izdanega in razposianega dne 25. junija 1914, ter stopi dne 9. julija 1914   v   veljavno moč.
—  Občni zbor   »Ruskega kruž-ka«. ki bi se imel vršiti danes zvečer, se odloži za U dni.
—  Mestni dekliSkl Hce|.   Vpiso-vanje v dekliški licej bode v ponede-l.ek.   13. julija   od 4. do 6. popoldne, sprejemni izpi: 14. julija ob S. zjutraj. Jeseni   se   bode   vpisovalo 16. septembra.
— Razstava risb in slik na mest-nem dekliškem liceju. O tej razstavi, ki je bila odprta v soboto in v nedeljo, poročamo obširneje jutri.
—  Šoisko   poučno potovanje na Angleško se bo vršilo   tekom letoš-njih počitnic. Jugoslovane zastopa na tei ekskurziji   prof. dr. Fr. Bučar, (Zagreb. Josipovac, 19); on sprejema prijave, ki se sprejemajo se do 5. julija ter daje pojasnila.
—   Nogometna    tekma    »Liber-tas« : »Ilirija Res.«  V nedeljo se vrši po dolgem presledku   zopet   enkrat nogometna tekma z {talijanskim mo-štvom. Z rezervnim mostvom   naše »Ilirije« tetcmuje namreč najmočnejše itaiijansko moštvo z Reke,    namreč rioštvo kluba »Libertas«. V športnih krogih sodijo, da sta si moštvi    približno enaki po moči. Zato bo tekma gotovo obojestranska in polna    rne-rnavajočih    se    napadov.     Pričetek tekme je đolcčen na 5. uro. Vstopni-ra je običajna. Od jutri naprej se dobe vstopnice po zn:žani ceni v pred-rrodaji v trafikah Cešark in Dolenc.
—  Dirka motocikllstov.   To nedeljo priredi tržaški klub  motocikli-stov veliko dirko, pri   katcri   vozijo dirkači tuđi skozi naše mesto. Tek- j movalna proga vodi iz Trsta preko Opčin in Tržua v Gorico,    od   xam preko Sv. Lucije, Cerknega in škof- ; je LoKe v Ljubljano, kjer je na Dunaj-ski cesti  pri tvrdki   Kare!    čamer-r:ik & Koirp. bencinska Štacija, in iz i Ljubljane preko Postojne   in    Seno-žeč zopet nazaj v Trst. K tekmi se je dosedaj   priglasilo   45   tekmovalcev, med temi tuđi znana ljubljanska dir-kača gg. \V o 11 in   B a r e š i č.   Ta dva vozita na motorjih znamke Wan-ćerer in ju je smatra*: za    tavorite. Prve dirkače smemo pričakovati   v Ljubljani okoli pol 11., zadnje   okoli pol 1. ure. Skozi Ljubljano vozijo po Marije Terezije in Dunajski cesti, Se-lenburgovi ulici,   Kongresnem    trgu, Gradišću. Erjaveevi, Bleiueisovi    in Tržaški cesti.
—  Jutri zvečer se bode  žgal na Golovcu velik Ciril in Metodov kres, kakor smo že obširneje poročali. Na-meravana veselica   na   prostem   se vsled splošnega žalovanja odpove in se bode po krešu vršil le prijateljski sestanek  v gostilni   pri Cešnovarju na Dolenjski cesti.
—  Mestna zastavljalnlca  nazna-nia,   da se vrši tamesečna dražba v mesecu maju 1913   zastavljenih dra-gocenosti (zlatnine, srebrnine in dra-guijev)   in v mesecu   juliiu 1913 za-stavlienih efektov (blaga, perila, stro-iev. koies itd.) v četrtek, dne 9. t. m. od 8. do 12. dopoldne v uradnih pro-storih, Prečna ulica 2.
Iz Borovnice se nam poroča 2. julija. Dvorni vlak, ki je vozil pokoj-nega prestolonaslednika in njegovo soprogo danes ob 1. uri 11 minut po-poidne skozi našo postajo, so priča-kovali na kolodvoru vsi tllkajšnji Ura-di: duhovščina, občinski Odbor itd. in vsa društva t. j. Cirii-Mctodova podružnica, Izobraževalno društvo, Ognjegasci, Orel z zastavo. Sokol X zastavo in šolska mladina % UČitclj-stvom, da izkažeio pokojnikoma po* slednjo čast. Poleg tega je bilo tuđi mnogo drugega občinstva, dasi ic zdaj košnja in morajo ljudje spravljati pridelke.
Soteški župnik pred sodiičtia. častiti gospod iz Soteske je šel svo-iega farana preganjat na sodišče, kcr je le ta vide!, kako je župnfr s svojo kuharico Reziko ob 11. ponoći iz Drenja jadral domov. Toliko poguma pa župnik ni imel, da bi se bil osebno prikazal pri sodišču, ampak je raje poslal advokata, naibrž tuđi zato, da bi tožencu napravi! čim najveC stro-^kov. Obtoženi Aš iz Drenja ie tuđi pred sodiščem potrdil, da \% videl iupnika iU ponoći % kuUarico domov.
seveda na sitna pH€. Žapnik pa ie poslal na raspravo dva ženski* o ka-terih se govori, da iih le večkrat kls cal v farovi in jima tagrotil, da mo-rata zanj pričati, sicer Jima ne srne noben duhovnik odveze dati. Sodnik ie posku^al doseči poravnavo, toda Al je odklonil zahtevo, na] prosi za odpuščanje, ker se ne čuti krivega, Če§: kaj more on zato, da se je župnik tako pozno s svojo kuharico vra-čal iz vinograda. Zato, da je župnika videl, vendar ne more prositi odpu-ščanja. Obravnava je bila prelo-žena.
Samomor. Pred par dnevi se je obesil 39ietni posestnik in gostilničar Janez Grum v Studencu pri Mar. Dev. v Polju.
Umri Je v Razdrtem gospad Štetan \V e i I g o n i, brat g. \Veilgoni, trgovca v Sp. Siški. Naše sožalje.
Tu ravno pod Ponco ni ni£ zna-nega. V šte\ ilki od srede pod naslovom »Nesreća na Gorenjskem« ni nič točnega. Blagovolite sprejeti v pojasnilo sleđeče iz Rateč: Na sv. Petra in Pavla dan so bili 4 RateČani pri živini v planini rod Mangartom. K njima prideta popoldan okoli druge ure dva koroŠka turista ter povesta, da visoko pod Ražom ležita v ^negu in grusču neKa 301etna gospa in nekaj mlajši gospod precej poškodovana. Napote se vsi v Plaz. Ko so prišli do ponesrečencev, sta bila oba vsled snega in strahu vsa onemogla in sta po njiju izjavi tamkaj med snegom in gruščem ležala brez moči kake štiri ure. Prišla sta namreč iz Rabelja čez Predil pod vrh Mangarta, odkoder sta mislila v Rateče. Nad Plažom sta zavila preveč na desno in to je bila njuna nesreča. V Plažu na napačnem potu nad precejšnjo strmino jim je zdrčalo in tako sta šla ^kar v kolo« kakor pravijo Ratečani kakih 200 do 300 metrov navzdoL Gospa je bila ranjena na glavi in hudo odrta po rokah in nogah, gospod ima menda zlomljeno levo toro. Hudih poškodb nimata. Turista in Ratečani so iu za silo obvezali in gospo sta dva Rate-čana odvedla v pastirsko kočo, odkoder ju je odpeljal rateškega župana voznik do belopeške poti. odkoder sta sama odšla peš v Belo peč. Vsebina nahrbtnikov je pa bila vsa razbila. Doma sta baje iz Trebnjega na Koro-škem. Toliko resnici na liubo.
Novi most ob Bohinjskem jezeru se je začel graditi. Sedanji lesen most se bode moral umakniti novemu kamenitemu mostu, ki bo slonel na enem srednjem stebm in obstal iz dveh obiokov. Konstrukcija mostu bo železabetonska. vendar bode pa ćela arhitektura mostu iz kamna. Sirjava mostu bo znašala 5 metrov in bo sredi proge obojestransko nameščen pomol, ki bo služil za izogibarrie vo-zovom, posebno pa za pregled krasne okolične panorame. Arhitektura mostu se je morala prilagoditi ćeli okolici in starodavnej cerkvici sv. Jane-za. Za razrešitev primerne arhitekture tega mostu poverjen Je bil mest-ni arhitekt Ciril M. K o c h, ki je iz-delal za to potrebni nacrt. Nacrt je bil predložen c. kr. centralni komisiji za varstvo umetniških in zgr dovin-skih spomenikov na Dunaju v preso-jo in je bil po vsem potrjen in v izvr-šitev priporočen. Tu imamo zopet dokaz, da imamo domačine \ eščake in da kaže pri oddaji takih de ozirati se v prvi vrsti na domačine, ne pa, kakor se pogostoma zgodi, da se za siabše delo plača tujcem, nam so-vražnim, drag denar.
Meteoroioglčni mesečni pregled. Minoli mesec iunij je bil zmerno to-pel in precei moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi-jevih stopnjah: Ob 7. ziutraj 13"2°, ob 2. popoldne 2M°. ob Q. zvečer 15;8°, tako da znaša srednja zračna toplina tega meseca 16*7\ za 11° pod nor-malom: dne 29. junija se 3e dvignila do ^-1°, dne 6. junija zjutraj je padla do 70\ — Opazovanja na tlakomeru dado 734*3 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 17 mm pod normalom. — Najvišie, namreč 7426 mm je stalo živo srebro dne 27. ziutrai, nainižje, namreč 725*2 mm dne 8. iunija opoldne. — Mokrih dni je bilo 17, padlo Ie pa vsega skupaj 132*2 wim dežja, največ, namreč 653 mm, dne S. junija. — V prvih dveh tretjinah meseca se Je nadalje-valo vreme prednjega meseca, bilo je deževno in hladno, zračni pritisk nad srednjo Evropo je bil vedno ni-zek, dočim se Je na zahodu nad Atlantilkim morjem visoko tlako-merovo stanje dalj časa stanovitno držalo, katerega nišo mogle premak-niti stranice (Komponenten) odbežnih Sil. Te stranice so v srednjih zemljc-pisnih Širjtavah sicer najmočnejie, kakor se ie to že poveđalo na tem mestu, ali vendar toliko slabe, da zračno joščavo le počasi naprei po-tiskalo; zlasti moćan zračni pritisk jim Je nekakov zid, katerega tako] s prva ne morefo premagati; ker pa prihaMo od zada] od zahoda veđno nove čete stranic, se nabere sčasom tolika moč. dt some t vao iik> u&«
ni zid naprej proti vzhodu, kar pro-vzroči navadno viharje in hude nali-ve, kakor zadnjič v Londonu in Parizu. Ta visoki zračni pritisk se je sedaj razširil čez ćelo srednjo Evropo in vreme, dasi šopamo in za ne-vihte pripravno, se je zboljšalo, postalo je lepo in vroče. KoŠnja, sprva od dežja večkrat močena, se ie nato brez zapreke vršila ter dala veliko lepoga sena.
Pogrebne slavnosti Nj. Vis. pre-stoionasledniKa nadv. Frana Ferdinanda in prejasne vojvodinje Hohen-berške in sicer v Trstu dne 2. in na Dunaju, dne 3. julija se kaŽeio že jutri, 4. julija in nasleduje dni pri vsaki predstavi v kino »Ideal« na Franca Jožefa cesti.
Svečanosti pogreba po umrlem prestolonasledniku nadvojvodi Franc Ferdinandu in njegovi soprogi vojvo-dinji Hohenberški se že od sobote, dne 4. t. m. naprej vidijo pri vsaki predstavi v Grand Bioskopu v Lattermannovem drevoredu. Vidijo se že pogrebne svečanosti od 2. julija (v Trstu) in od 3. julija (na Dunaju:.
Javno nasilsivo. Policija je areti-rr.la na Karlovski cesti 491etnega Ma-tijo Luznarja iz Sele zaradi izzivanja javne straže. Luznar se je pa areta-ciji uprl in se tuđi stražnika dejansko lotil, nakar je pobe^nil v Hradeckega vas, a ga je stražniK dohitel in areti-ral. Med potjo se je Luznar zopet lotil ja\nega organa ter skušal pobeg-niti. kar se mu pa ni posrećilo in moral je rad ali nerad v zapor.
Narodna obramba.
C. M.  podružnica   za Stari trg-
Lož je zaradi atentata v Sarajevu preložila svojo veselico na dan 12. julija popoldne na vrtu posojilnice v Starem trgu.
Društvena noznanila
Župni zlet Ljubljanske Sokolske Župe se vrši v nedeljo, dne 2. avgu-sta 1914 na dirkališču liubljanskega Sokola pod Tivoli. Bratska društva in župe se naprošajo, da se pri svojih prireditvah na to ozirajo.
Zadruga krojačev, krojačic, krz-narjev in rokavičarjev v Ljubljani ie odpovedala svoje slavnostno zboro-vanje in izredni zadružni shod ter vse priredirve na dan 5. julija.
Učiteljsko društvo za iitijski okraj, ki je nameravalo zborovati dne 2. t. m. na Vačah, je vsled pre-tresljivih dogodkov v rodbini našega presvitlega vladaria svoje zborova-n]e preložilo na nedoločen čas.
Razne stvari.
* Kako so sporočlH žalostrso vest osirotelim otrokotn. Prestolonasled-nikove otroke so pustili — kakor znano — za časa bivanja njihovih staršev v Bosni, pod nadzorstvom njihovega vzgojitelja duhovnika dr. Stanovskega na chlumeckem gradu pri Tfeboni. Ko je v nedeljo opoldne došlo brzojavno poročilo o tragični smrti nadvojvode in njegove sopro-ge, si ni nihče upal prevzeti naloge, povedati to žalostno vest otrokom. Še le popoldne se je k temu koraku odločila teta otrok, sestra umorjene vojvodinje, grofica Henrika Chotko-va, ki se je pripeljala na grad. Ko so jo otroci z največjim veseljem pozdravili, jih ni tako ljubkala kakor sicer. In na vprašanje 131etne Zofije je povedala. da sta oče in mati nepri-čakovar.o težko zbolela. »Ojačite se in nojdite v cerkev molit za roditelje« — je dostavila grofica, ki je le težko zadrževala solze. Za trenotek so se otroci nemo in začuđeno ozrli v teto. Takoj nato pa so začeli bolest-no jokati. »Zbolela sta? In zakaj? Kaj jim je? In oba naenkrat?« Grofica, ki se sama ni mogla vzdržati joka, je skušala z raznimi izgovori potola-žiti otroke, ter jih spremljala v cerkev, kjer so uboge sirote vroče molile za hitro ozdravljenje očeta in matere, ne sluteč, da v tem hipu ležita trupli njihovih roditeljev na katafal-kih v sarajevskem konaku. Med tem so prišli na grad skoro vsi sorodniki umorjene vojvodinje, ki so po dolgem posvetovanju poverili vzgojitelja dr. Stanovskega, naj kolikor mogoče previdno pove ubožeem resnico. To se ie zgodilo ob 7. zvečer. Duhovnik je razložil otrokom, da ie došla druga brzojavka iz Sarajeva in da se ro-diteljema slabo godi. Edino uteho jim more nuditi molitev k Bogu vsega-mogočnetnu, čegar volja mnogokrat pokliče k sebi tuđi liudi v se cvetoči starosti. Tedaj pa vzgoiitelj ni spra-vil nobene besede več iz sebe. Mlada pricezinja ga je z groznim vzklikom prekinala: »Sta tor ej mrtva? Sta mrtva? Ze vem vse!« In otroci so se spustili v krčevit jok. Iz sosednje sobe SO prišli sorodniki. Teta Henrika ]e pri pogledu na otroke omedleku * Otroci so do rana to&U in plakali. Se
le nstnillefio span)e Je zatisnilo nHHo-ve ordečele oči.
•     *     •
*  Povodao) v AmMQL Iz Carigrada poročajo: V Anatoliji    se    je vtrgal oblak ter poplavil mnogo sveta. V Tali Kefre je napravila povo-denj za 20 milijonov škode.
*  Zagofitttn umor.     Iz Novega Jorka   poročaio: V mestu Freeport, v kopališču na Lonc Islandu, je prišla k ondotnemu zdravniku Farmanu 361etna, zelo lepa dama,   z   imenom Bailv, soproga nekega bogatega nev-jorškega tovarnarja.   Konsultirala je zdravnika za neko svojo tovarišico. Kar naenkrat je nekdo ustrelil skozi okno. Dama se je mrtva zgrudila na tla. Zdravnik je videl, kako je z vrta zbežala neka ženska.
*  Župnik ustrelil svojega hlapca. Iz Krakova poročajo: Na čudenpačin je bil usmrćen hlapec župnika Štefa-na Dziurzynskega v Krzywie Gome pri Borszczowu. Župnik se je pozno ponoči   pripeljal s svojima    konjema domov. Ćudno se mu je zdelo, da so psi tako  nemirni.      Narodi! ic te-Jaj hlapcu, naj pogleda, ie-li nišo morda tatovi v župniku. Namesto tia hi Ie! v župnišće, je šcl na vrt. Župnik pa je šel po paško ter ustrelil na vrt, da prestraši morebitne tatove. Ker se pa hlapec delj Časa ni vrnil, so ga    šli iskat ter ga našli s prestreljno glavo mrtvega na vrtu.     Župnik je ustrelil hlapca.
*  Atentati   na kralie in državne predsednike. V zadnjih petdesetih le-tih so bili izvršeni sledeči atentati na kronane glave ali državne predsednike:    14. aprila 1865. je   bil   umorjen predsednik Lincoln v Washingtonu;
16.  aprila 1866. je   izvršil Karakasov atentat na carja Aleksandra v Petro-gradu;   1. 1867. je bil ustreljen cesar Maksimilijan mehikanski; junija meseca 1867. atentat na ruskega carja v Parizu; 1. 1868. je bil umorjen srbski knez; 1. 1869. se je zgodil atentat na egipčanskega podkralja, v istem letu je bil izvršen   atentat na Napoleona III. v Bois de Boulogne; 1. 1872. atentat na angleško kraliico,   istega leta je bil tuđi atentat na španskega kralja. 5. avgusta 1875. je   bil  umorjen Oabriel Oarcia Morenos, predsednik republike Ekvador.   21. aprila 1877. je bil umorjen   predsednik republike Paraguav,   B. Gill. 11. maja 1878. Je izvršil Hodel atentat na cesarja Vilje-ma; 2. junija pa Nobiling. 25. oktobra
1878.  je bil atentat Moncasisa na kralja Alfonza španskega, 17. novembra istega leta pa Passantesa na italijan-skega   kralja   Humberta.   14. aprila
1879.  je izvršil Soloviev    atentat na carja Aleksandra,   na katerega se ie 2. decembra   tuđi   v Moskvi izvršil atentat. 12. decembra 1879. je bil izvršen atentat na indijskega   podkralja, 30. decembra   istega   leta pa je Otero izvršil    atentat na španskega kralja Alfonza   in    kraljico Kristino.
17. februarja 1880. je bil izvršen atentat v zimski palači v Petrogradu   na carja Aleksandra. 13. marca 1881. je bil umorjen ruski car Aleksander II. v Petrogradu. 24. junija 1894. je Itali-jan Caserio v Lvonu zaklal predsed-nika Sadi Carnota. 22. aprila 1897. je krojaški    pomočnik Pietro Acciarito izvršil atentat na italijanskega kralja Umberta.   25.   avgusta   1897.   je   v Montevideo umoril neki član revolucionarnih »blancov« predsednika republike Uruguav, Bordo.   26. februarja 1898. je Karditsis izvršil atentat na grškega   kralja Jurja.   Italijanski anarhist   Luigi Luccheni  je 10. septembra 1898. v Genfu umoril avstrij-sko cesarico Elizabeta 6. julija 1899. je izvršil neki prejšnji sluga ministr-skega predsednika Pašića atentat na ekskralja Milana v Belgradu. 25. julija 1899. je bil umorjen   predsednik republike   St. Domingo,   Heureaux. L. 1901 je  bil   umorjen   predsednik Združenih    držav     severoameriških Mac Kinlev. 11. junija 1903. sta bila v Belgradu umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga.   11. junija 1908. so umorili v Lisboni portugalskega kralja Karlosa. 23. februarja istega leta je bil ustreljen mehikanski predsednik Madero.   18. marca 1913. je bil y Solunu ustreljen grSki kralj. 28. junija 1914. pa sta umrla prcstolonasled-nik Fran Ferdinand   in   njegova soproga, zadeta od morilčcve roke.
Telefonska In brzojavna
poroHla.
C*sar.
Dunal, 9. ]uli]a. Danes do-poldae sobllepo Debljani razilrlti« govorice, da |e cesar|«vo l^rivje oil-|ibo. Obrpill smo se ševe-da iako] do otlegi duna|-skeia urednika, klumle tMdl tako| dopoldae In po« tea apetovano striktno tporodu da so vse te vesti popolaoaa aeosaoyaae li
da     |e     cesar     popolnoma zdrav«
*     *     •
PO    ATENTATU    V    SARAJEVU.   |
Cesar.                             I
Duna], .?. julija.  Cesar se je pri-   I
peljal danes   zjutraj iz Schonbrunna   I
na dvor, kier bo ostal cei dan do po-  I
grebnih   slavnosti.   S cesarjem se je  I
pripeljal grof Paar.   Ljudstvo je ce-  I
sarja burno aklamiralo. Velika mno-  i
žica caka, da jo puste v dvorno cer-  I
kev, kjer sta izpostavljeni trupli.         I
Ouna], 3. julija.   Cesar je sprejel   ■
danes dopoldne nemškega poslanika  i
Tschirskega     v     dolgi     avdijenci.  [
Tschirski je cesarju   prinesel  obve-  t
srilo, da se nemški cesar oprošča za-  I
radi neudeležbe pri pogrebu.               I
Pogrebne sb.vnosti.               I
Dunaj, 3. julija. Ob 8. ziutraj je bila otvorjena dvorna cerkev. Cerkev je popolnoma crno opremljena. Veliki oltar zagrinja veliko crno za-grinjalo z velikim srebrnim križem. Pred oltarjem stoiita dva visoka ka-tafalka, ohdana od neštetih svetilk Na katafalkih ležita obe 'krsti. Krsta nadvojvode je v zlatu z zlatimi ornamenti, krsta vojvodinje je v srebru z zlatimi ornamenti. Nad krsto nadvojvode se nahaia njegov grb z napisom:
Franclscus Ferdinandus
archidux Austriae
Estensis
Nad krsto vojvodinje se nahaja nten grb s sledečim napisom:
Sofia ducissa de llohenberg
Težek baldahin razprostira senec nad obema krstama. Na podnožju ka-tafalka leži velikanski, v obliki Križa izdelan venec iz belih nagelnov lili" in rož. Na traku stoje imena: Sofija. Max, Ernst. Na rdeče baržunasti bla-zini pred krsto prestolonaslednika leži nadvojvodski klobuk, krona av-strijskih prinčev, generalski klobuk, insignije admiralstva in častniški pc-tepe. Na blazini pred krsto vojvodinje pa leži crna pahljača, par belili rokavic ter velika zvezda reda Zvezdnega križa. Na desni in levi od katafalka stojita crno drapirana ol-tarja, pred katerima kleče duhovnik! in opravljajo molitve. Častniki arsier-ne in ogrske telesne garde vrše službo častne straže. Cei prostor je v ne-kaki tajinstveni temi, ki vpliva tem bolj na številne gledalce.
2e od 5. zjutraj se je zbirala po Ringu in na dvoru velikanska množi-ca. Za red skrbi en bataljon infante-rije. Ob 10. dopoldne je zapel dvorn pevski zbor ->Miserere«, ki je ljudstvo ganil do solz. Ob 12. so cerkev zaprli. Popoldne pridejo v cerkev najožji sorodniki, da vzamejo od pokojnikov slovo. Najbrže bedo prec oficijalnim blagoslovom ob pol 4. po-noldne pustili h krstama tuđi otroke. da se poslove od trupel svojih rodi:e-ljev. Pri slovesnem blagoslovu bc navzoc tuđi cesar.
Prevoz na Zahodni kolodvor se bo izvršil po včerajšnjem ceremoni-jelu. Ob 10. in 50 minut se odpelie vlak v Pochlarn, kamor dospe ob po: 1. ponoči. Ob 2. in 30 minut pcm<x: odide sprevod s postaje na Donavo, kier prepeljejo krsti na drugi b'\.. Ob 3. in 30 minut prispe sprevou v grad Artstetten, kjer poneso krsti v župno cerkev ter polože na katafalK. Nadvojvoda prestolonaslednik Karei Franc Josip prispe v Artstetten ob pol 7. zjutraj, nekoliko pozneje pa prispo elani cesarske hiše, ki so bili v najbližjem sorodstvu z umorjenim. Ob 11. se vrsi svečani rekviem. Ob 3/< na 12. dvignejo dragonski in ulan-ski podčastniki krsti ter ju poneso iz župne cer'Kve preko parka v grobnico. Nekaj minut čez 12. bodo končane v grobnici zadnje ceremonije, nakar se velika vrata grobnice za vedno zapro za obema žrtvama.
Berolin, 3. julija. Princ Henrik pruski je odpovedal svojo udeležbo pri pogrebu nadvojvode Frana Ferdinanda na Dunaju in se odpelje jutri nazaj v Kiel.
Protlsrbske demonstracije na Dunaju
Duna], 3. julija. Sistematičnemu hujskanju dunajskih listov in zlasti »Reichspošte« se je končno vendar posrećilo mobilizirati dunajski mob in ga našeuvati proti Srbom. Poulič-na druhal je porabila priliko, ko SO pripeliali obe žrtvi, da je že pred 9. zvečer poskusila demonstrirati. Več sto ljudi se je zbralo v blizini srbske-ga pGslaništva, katero je stražil močan policijski kordon. Zastraženo je bilo tuđi privatno stanovanje poslanika Jovanoviča, s katerega je vi-hrala srbska zastava z žalnim florom. Demonstranti so zahtevali, & naj zastavo odstranilo, kar se pa w zgodilo. Nato so demonstranti divje kričali in zahtevali vojno s Srbijo Zažgali so tuđi dve srbski zastavi, k: so ju imeli s seboj. Z vso močjo se prltisniH na policijski kordon, tako (U se ]c morala policija braniti 5 sab
150. Siev.
■SLOVENSKI NAROD*, toc 3 Juliji l»H.
Stran 5.
Mami. Policija je dobila med tem iaoenja ter je ispraznila soseđne Uli« je poslaništva. To se je posrećilo tem ložje, ker se je med tem raztiesla vest, da je dospel vlak s trupli umor-enega prestolonaslednika in njegove soproge. Demonstranti so odšli gledat sprevod. Zato pa so se pozneje v :em večjem številu vrnili. Ob 11. zve-Cer je več tisoč ljudi zopet pridrlo v Mižino srbskega poslaništva. Policijski kordon je ulice zopet zaprl. De-n onstranti so planili na policijo ter več redariev. zlasti pa več konjev ranili. Metali so kamenje in opeko. i Ko Je hotela policija nastopiti bolj energično, so začeli peti cesarsko pe-sern ter so s tem prisilili policijo, da ni rabila orožja. 5ele po polnoči se Je posrećilo demonstrante razkropiti. Po izgredov je prišlo tuđi drugod v ^estu. Na Mozartovem trgu v blizini Ringa je prišlo do krvavih izgredov. Pemonstranti so udrihali po policiji s -a'icami ter napadli policijskega ko-Tiisarja, kateremu so raztrgali oble-m>. Potegniti je moral sabljo, da se je ubranih Ko so bili spopadi najhujši, to padli iz srede dernonstrantov re-volverski
strelt
ra policijo. Ena kroglja je prebila ne-Kemu redarlu čelado. Ranjen pa ni bil -nbeden. Policija je dobila povelje, ja zajezdi med množico. Nastala je ?rava panika. Mnogo ljudi je popalio na tla, mnogo jih je bilo ranjenih od konjskih kopit. S tem odloČ-rim nastoporn se je posrećilo demon-vrante razgnati. Manjse skupine so lotele prodreti pred rusKi konzulat, ^a tam demonstrirajo. Policija pa jih je odgnala.
Dunaj, 3. julija. Današnji »Frem-denblatt« prinaša sledečo ofuijozno izjavo: Demonstracije pred srbskim poslaništvom so se tuđi včeraj zve-:er žal se močneje ponovile. Treba •2 te dogodke globoko obžalovati. Žalost prebivalstva naj bi se pojav-Ijala le na vzvišen način. Utemeljeno ;e gotovo pričakovanie. da pridobita mirnost in treznost zopet veljavo in 'a se nemiri ne bedo več ponovili. Kakor se zatrjuje. je ta izjava poslenica koraka srbskega poslanika pri zunanjem ministru,
Dunaj, 3. julija. Popolđanski listi inajo očividno oficijozne izjave, v katerih se svare prebivalci pred na-dalinimi protisrbskimi demonstracija-mi ter se nevedni Dunajčani poduču-jejo, da je poslanikovo stanovanje eksteritorijalno ter da je moral obe-siti srbsko zastavo na pol droga, ker ■•;- to običajni način s katerim izraža-;o nozemska zastopstva ob državnih žalovanjih svoje socustvovanje. će bi v.ga ne bi! storil. bi bilo to smatrat! za težko demonstracijo proti Avstri-;;. Listi pozivijajo ljudi, da naj bodo pametni. Policija je tuđi danes zas:ra-ž:!a srbsko peslaništvo in stanovale poslanika z gostim policijskim kordonom.
Dunaj, 3. juliia. Srbsko po$la-ništvo je popoldne SDoročilo, da pod r-^benim pogojem ne odstrani zastave, ustreglo pa bo tej želji popoldne, -:^ bodo pogrebne ceremonije končane.
Duna|, 3. julija. Iz krščansko-so-. jalnih kromov izvemo o snočnih de-monstracijah pred srbskim poslani-^vom, da so bile prirejene od kr->;anskosociialnih hujska^ev, katerim r.a čelu stoji znani romanopisec o ''barskih      zmagah,      poročevalec
Reichspošte«. Hermencrild VVagner. Kršćanski socijalci agitirajo za to, da ~a^ se demonstracije danes zvečer ronove. Vr nedeljo nameravajo vnrizoritl posebno   obsežno patriro-
ćno krščansko-socijalno manifestacijo.
OtroeL
Dunaf, 3. julija. V nedeljo nh pol *"eh popoldne prispo v Schdnbrunn - cesarju otroci pokojnega prestolo-vaslednika. »Reichspost« pozivlja r unajčane, da naj jim pokažejo svoje sočutje.
Nemški cesar.
Dunaj, 3. juliia. »Fremdenblatt« •/"icijozno dementira vest, da bi bil reniški cesar zaradi nezadostnih var-*"ostnih priprav odpovedal svoj primci na Dunaj. Vzlictemu se govori v mških krogih na Dunaju, da so pri-';7i na sled raznim anarhistom in da :c- policijsko ravnateljstvo odklonilo "sako odgovornost za njegovo var--ost. O polnoči je odpovedal svoj rrihod tuđi brat nemškega cesarja, Menrik.
Buma domišlja.
Budimpešta, 3. julija. O podrob-nostih atentatov in iziđu preiskav v "arajevu ter sokrivdi uradnih in prijatnih srbskih krogov so se razsirja-c tako absurdne vesti, da se je čuti 1 a ^eio bosanska vlada primorano te vesti dementirati. Kljub temu se na-^ljujejo laži. Sedaj dolže kot jlav-rega krivca Milana Pribičevića. Ll-^i se trudijo dokazati, da je bil pre-^oionaslednik žrtev prave zarote, to Pa stor# zata ker bo ie v tem slučaJa
mogoče vse udetežence, ilasti tud! CabrinovH^ oteoditi na sjnrt
Budimpešta, 3. julija. Židovski listi prinašajo zopet Umišljene podrobnosti iz preiskav«. Tako pravijo, da Je sedaj državni pravdaik pov^dal, da nišo podani dokazi za sokrivdo Milana Pribičevića, pač pa indicije. Princip le ni izpovedal niiesar.
Demonstraciie v Splitu. Split, 3. julija. Klerikalci so pri-peljali kakih 130 klerikalnih kmetov iz okolice v mesto ter priredili ob-hod po mestu s prestolouaslednikovo sliko, pri čemer so kričali: »Doli s Srbi! Ven s srbskimi morilci!« Pred občinsko hišo so nagovorili kmete ter poskusili zažgati srbsko zastavo. Velik aparat policije in orožništva je preprečil nadaljne izgrede. Vojaštvo je pripravljeno. Meščani so obranili hladno kri in se nišo dali zapeljati k đemonstracijam.
Še drugi atentatorji. Dunaj, X iulija. »Neue Freie Presse < poroča. da je Imel are tirani Cevljar Oabro Ćrnojević skrito bombo in brovnintg, ki mu jih je dal Oa-bes. Srednje§oiec Jelić ie vrgel bombo v neki klozet, vsled česar bodo preiskali sedaj sarajevske kanale. Srb Pero Priović, ki so ga eksceden-ti potolkli, je danes v bolnici umri.
Se ena žrtev.
Sarajevo, .V iulija. Pri podpol-kovniku Merizzfoi, ki ie bil od dela bombe ranjen na vratu, ie nastopilo odrevenenje. Merizzi umira. Zdravni-ki nimaio upanja, da bi mu mogli resiti življenje.
Položai v Sarajevu.
Sarajevo, 3. julija. Policija na-daljuje z aretacijami. Zonet so areti-rali vse tri urednike ^Srbske Rječi . Izgnani so bili tuđi vsi srbsk! cicani, ki so igrali zadnje tedne v Sarajevu. Srbija.
Belgrad. 3. julija. Uradno glasilo
poroča, da je prestolonaslednik Ale-ksander v odsotnosti kralja Petra od-redil za umrlega prestolonaslednika Frana Ferdinanda osemdnevno dvor-no žalovanje in sicer od 29. junija do vštevšega 6. julija.
* Preiskave pri dijakih.
Prajja. 3. iulija. Policija je tuđi tu izvršila pri jugoskn anskih difa-kih in zlasti pri srbskih dijakih hišne preiskave. Srbskemu dijaskemu društvu Šumadiji so zaplenill vso kore-spondenco.
Dnaj. 3. iulija. Misne preiskave pri slovenskih dijakih na Dunaju se nadaiiujejo. Are ti ran ie bil še neki medicinec, kl pa so ga. kakor tuđi včeraj aretiranega pravnika, zopet izpustili. Kakor izvemo, se bodo na podlaci materijaia, ki so sa dobili na Dunaju, preiskave proti ljubljanskim dfjakorn obnovile. Ljubljanski policijski komisar Skubl je baje že dobil tozadevna navodila.
Tirolski dežeini zbor.
Iuomost, 3. julija. Dežeini zbor je rešil § 23. učiteliskega zakona z dodatnim prsdlogom posL Schraf-fla. Glede tega poragrafa je bil v tem zusedanju deželnega zbora najl ujši boj. Gre namreč za zvišanje za: tne in končne plače učiteljev. Seja je trajala do 5. popoldne.
Inomost, 3. julija, Prorač iski odsek ie stavil deželnemu zboru včeraj predlTg, da naj se najame ovo deželno posojilo z zneskom 10 lili-jonov kron.
Avstro-Ogrska in Srbija. Budimpešta, 3. julija. Z Dunaja poročajo ^Pester Lloydu % da o ka-kem koraku Avstro-Ogrske nasproti Srbiji na podlagi gotovih inlormacij ne more biti govora.
Srbija.
Belgrad, 3. julija. Za danes na-meravano protestno zborovanje vi-sokošolske mladine proti dogođkom v Sarajevu, Zagrebu in drugod so oblasti prepovedale.
Zadušnica v Befcrađu. Beigrad, 3. julija. Danes dopol-dne ob 10. uri se je vršila y tukajšnji katoliški cerkvi žalna božja služba za umorjenim avstrijskim prestolo-naslednikom in njegovo soprogo. Udeležil se je božje službe prestolo-naslednik regent Aleksander, poslo-vodja srbskega poslaništva plem. Storck, ministrski predsednik Pašić, ves diplomatični zbor, vsi v Đelgradu navzoči generali ter najvišji pred-stojniki civilnih in vojaških oblasti. Po službi božji je prestolonaslednik Aleksander izrazil poslovodji avstrij-skega poslaništva še enkrat globoko sočutje Srbije na smrti prestolonaslednika in njegove soproge.
Zarota ▼ R«rf|l.                 |
Petrcnerad, 3. julija. Policija je odkrila veliko revoluctrpnarno organizacijo. Aretiranih je bilo okrog 150 članov te organizacije,
Angleška.
Loodoo* 3. juliia. V zbornici k>r-dov ae It od£«lo vteral wmwttw+*
nje o dostavku k feredmmu zakonu. Lbri Lan»4owne fc privolil v 4fugo branje te dodatne zakonske predloge, a izj^vil, da ne bo imela zaželfenega uspeha, ker ne bo mogla zabraniti grozoče i»eš<5anske vojne.
London, 3. julija. Angleški duhovnik kanonik Rawus1ey je stavil v listu »Times« predlof, da naj se v nedeljo v znak sožalja in simpatije za avstrijskega cesarja in avstrijske narode pojejo v angleških cerkvah brez razlike konfesije, cerkvene pes-mi na napev avstrijske cesarske pesmi.
Ulstrska vsta|a.
London, 3. julija. Položaj v Ul-stru je zopet silno kritičen. Ulstrska prostovoljska armada je poranila do-sedanje premirje, da se je dobro pripravila na državljansko vojno, ki naj sedaj izbruhne. Ministrski predsednik Asquith je bil včeraj v večurni avdijenci pri kralju ter se je z njim posvetoval o odredbah, ki bi bile potrebne, da se prepreci revolucija. •             «
REVOLUCIJA V ALBANIJI. Začetek konca.
Dunai, 3. juliia. »Neue Freie Presse« poroča iz Drača, da ie zaradi kritične situacije kneginja odpotova-la z otrokoma v Romuniio.
Isa Boljetinac mrtev?
Belgrad, ,}. iulija. Listi poročajo, da je bil albanski vodja Isa Boljetinac haje v Tirani od vstašev umorjen.
Položaj kneza brezupen.
Dunaj, 3. juliia. Sedaj so spoznali tuđi tu, da je položaj kneza Viljema ropolnoma brezupen. Turtulis, ki obi-šče Esad pašo, ima nalogo, da izve, pod katerimi pogoji bi bil Esad paša pripravljen pomagati knezu s svojim vplivom. S to misijo v zvezi je tuđi potovanje italijanskega poslanika Aliottija.
Dunaj, 3. iuiija. »Neue Freie Presse« poroča. da so velesile edine, da princ Viljem ne bo mogel ostati več knez Albanije. Velesile se že po-gajajo glede njegovega naslednika.
Pred Dračem.
Mitan, 3. julija. Listi poročajo, da je odplulo iz Mesine italijansko vojno brodovje, obstoječe iz treh dread-noughtov in močne torpedne flotile, v albanske vode.
Gospodarstvo.
—  Stanje Mestne hranilnice ljubljanske. Pramet meseca junija 1914: 1585 strank je vložilo 717.929 K 20 v, 1502 stranki sta doignili 660.695 kron 41 vinarjv. Stanje vlog 45,146.087 K 21 v.    Število vložnih knjižic 30.074. V II. četrtletju 1914 se je hipotečnih in občinskih posojil izplnčalo 393.834 kron 08 v, vrnilo 572.591 K 31 v. Stanje posoiil .34.330.249 K 06 v.
—  Gorišk! eksportni trg. Tz Oo-rice poročajo:   1. t. m. so prodali na tukajšniem eksportnem trgu:    5 sto-tov jaholK po 40 K,   60 stotov hrušk po 30 K,   35 stotov breskev po 76 K stot, 20 kg marelic po 1 K 10 v kg, 90 stotov češenj po 40 K, 10 stotov eeš-pelj po 20 K stot,   30 kg fig po 80 v, 150 kg agreža po 36 v, 30 kg ribizelja po 50 v, 150 kg jagod po 80 v kg, 30 stotov   stročjega fižola    po 22 K,   5 stotov   graha   po   34 K,   40 stotov kromnirja po 10 K stot.
Vabilo na naročbo.
SUtbo p. n. občinstvo Tljnđoo vabimo nt ■evo naročbo. stare p. ■. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina. prosimo, dl jo • prmrea čas« p—ic da ptiilja^i« m pre* neba i« da dobe vse Številke.
„USKI HtllOD"
velja v Ljubljani at don dottiTUei:
Vse leto . . . K 24-— I Četrt leta . . . K ••— Pol leta . . . m lt^- I Et aesec. . . „ t^-
V oprivnlStTi prejemi M m«ec B 1*SO. Spošiljanjem po noiti f AvstriJI Telji:
Vse feto . . . B 13— I Četrt Ida . . B §-SO Pol leta ... „ 13-— I Eh mesec . . „ 1-30 Za Neračij« rsc kt« 3t B. la \meiiko hi drage
delelt wt let* 3S B.
WW Karoča te Ulikt z vsakin dacvo«, a brata
se mora ptslati tadi  naročnlna,  dnt^ačt m  te
ozlramt m d«4Ka# aaročilo.
Pri rtklaaiacijab atj at ■aratft YedM iai ia-dn)ega platila aaročaiac.
WW tltt se astiTltd ltw ili f Pt<eWI naro
čnini brei tika f sakeanu kdtf ]• K rpoSIJe t
trgati žaaav
CuriTiHtn „Ssrtabsa Ma4*
Danainfl list obsega 6 stni:.
Izdalatell hi oAiovorol urednik: dr. VUtikmk Ravaihar, 4rž. pa&laaec
Borzna porodila.
„Kreditna banka v Ljubljani".
U rada*   kurzi dun. tone   3. julija   1914
40 o mftjeva jenta.....     80 90     81-10 420 0 srebrna renta   ....     84 10     8430 40/0 avstr. krenskm renta .   .      Pl 55      ^1 75 4»/o ogr  kronska renta    .  .     7955     79 75 4*'o kranjsko de2. oosoiHo .     *»075    —•— 4°/o k. 0. češke dež. banke .      8575     86-75 •rtttka. SreCke iz i. 1860 V» . . .  . 1 415—   425- -«,        „ n 1864......670-—    690 — „      tiske........28/'—    297*— n      zemeljske  !  izdaje .    27f5"—   286*— U-      „      .    236'—    246 — H      o^rske hipotečne .  .    224'25    23425 „       dun. komunalne    .   . 1 452-—    462-— „       avstr. kreditne . .  .    480 —    490*— „      ljubljanske.....     57*50     6050 „     avstr. rdeč. križa • .     £0-—     54 — »      °£r-        t,       »      •   •      26 50      30 50 „       bazilika......      2^*501    27 50 „      turske.......20325    206'25 Hamlfl^^ WflViafafi Ljubljanske kreditne banke .    39950 1 400-— Avstr. kreditnepa zavoda    .    592 50   693'50 Dunajske bančne družbe    .    503 —   504 — Južne železnice......     7  25 j   7725 Državne železnice.....66S50    (i70 50 Alpine-Montan.......78V—    786*— Ce5ke sladkorne družbe . .    288 —   292 — Zivnostenske banke ....    266*—   267*— Val«t*. Cekini....... ; . .     11*42     1146 Franki.........  .      96 05      962S Lire...........      95 75      95*75 Rublji    ..........25V50] 252*50
Žitne oen« v Budimpeftti.
Dne 2. julija 1914. Termin.
PSenica «a oktober 1914    .   za 50 kg 12*74 Pšenica ia april 1915    .   .   za 50 kg 12 95 R2 za   okt. 1914   ....   za 50 kg   9*23 Oves za oktober 1914    .   #   za 50 kg    757 Koruza za julij  1914       .    .    za o0 kg    7*39 Koruza za avgust 1914 .   .   za 50 kg   7 55 Koruza za maj 1915  .    .    .    za 50 kg    7*27
Meteorolosično poročilo.
VIŠioa nad morjem 306*2                 Srednji zračni tlak 736 mm
|   Cm    Stanje    A-,   , a    °P110*   met«     1-   !  Vetl0vi       Ncb0 -    V"jt    f mm    B 2 2. 2.pop. 735 2 !    24-8     sr. vzh. |del jasno „   9. zv.  735 2 j   20 0 ; si. szah. |       „ 3.   7.%].    7341'   17-8 ! si. jjvzh. del. oblač. i                ■ Srednja   včerajšnja  temperatura   21*3°. norm.   19*2°  Padavina v 24   urah   rn»n 0*0.
I Tu?nim srcem na2nan}amo vsem I I sorodnikom, prijateljem in znancem I I prežalostno vest, da je naš iskreno I I ljubljeni soprog, oče in brat, gospod I
Štefan Weilgoni I
•btlaskl Ulnik              I
I danes zjutra], po zelo dolgi in I I mučni bolezni, previđen s toiažili 1 I sv. vere v starosti 27 let mirno I I preminui.                                 2569 I
I Pogreb nepozabnega rajnkega I I se vrSi v soboto dopoidne iz hiSe I I žalosti v Razdrtem na ondotno 1 | famo pokopališče.                            |
|         Blag mu spominl                       ■
Sp. Šiška-Razdrto, 3. julija 1914. ■
lalBloči ostali-   I
I         Brez posebnega obvestila.         ■
______I
! Začetniki !
GrŠko,   latinsko,   iraneosko,   aogleŠko^
nemško, italijansko         2577
u       po zelo niski ceu!.      ti
Marila Stanlč, KnaflOT^ nllea 4/L
Prešernove slike
prodaja ii pflfilja ib peltnra mzelji Iv. Bonač v Ljubljani.
fena sllkl 9 kron.        372 Proda se
iKrija uislilio
v večjem trgu   z   veliko   prihodnjostjo za trgovino.                                       2528
Kje, pove ispravn. »Slov.  Naroda«
Išče se proti   dobri  plači
v hmdjski kupčiji Dobro izurjena oseba;
prednost trgovskim pomočnikom.
Ponudbe pod „Golđiiig'1, poste restante Celje.                           2568
pozor, redka prilika!
Na prodaj je krasno
posestvo
ležeče tik okrajne ceste v blizini trga, Meri približno 35 oralov njiv, travni-kov in lepih gozdov. Hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanu. Pri hisi je prav dobra gostilna in trafika, ker je ražen tega še gotov postranski dohedek se obrestuje z najmanj 15 %. Posestvo se proda takoj radi družin-skih razmer. Denarja je treba K 20.000.
Natančni      naslov    pove     res-nemu kupcu upravn.   »Slov.   Naroda«. 2566
Občni zbor
zaor. tiskane v Krškcm
bo
v soboto, dne 18. julija ob 4. uri pop. v hotelu Gregorič«
DNEVNI RED:
1.  Račun za leto 1913.
2.  Poročilo likvidatorja.
3.  Nasveti.
likniđator za nii fiskann i o. i
Opomba: Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostno Stevilo Članov, se vrSi ob pol 5. uri   drugi   občni   zbor, ki sklepa  ob
vsakem številu.                                    2565
M in Diijlne!
I i    Od dobrega najbolj&e    a
!                        m fcqpl f Ba{ali)l e«ol pri                2333
F. ČUDEN
Ljubljana 81 — Prešernova ulica št 1.
Fine, sanesljivo idoče ure, uhani,
prsta ni i- t. d.
i  Nav oaaik aaaioaj in aoetnine nrostes.
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD« dm 8. jnMj« 1914.
150. štev.
DIJAKI
fz boljših hi* se spr*|M#fe nm zračno stanovanje, izborno brano in strogo nadzorstro     Steli   trg   it   M,   CL
■mtetr.f 4mb#«                             2551
,S*taa prtaoraka tovaraa Ook^lta
i „TRIBUNA-
•oriet,    Triaaka _   f*Uea M. 2«, ar«t ^=5^             "     """   »iTOvar    Cofi«pw
Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih
in   kmetijskih   strojev,   gramofonov,   orkc-
strijonov itd. itd.
Gorica, Stolna ulica *t. 2-4.
Prodaja na obroke.                 Ceniki franko.
88 Uradnikom ss
aktivnim vseh katecorij           249
profcsorjcm in učiteljem
katerih neobremenjena  služnina  znaša  najmanje K 2300*— na leto, dalje
penzijonistom
ki imajo vsa jK 1400*— pokojnine, dovoljuje
P>OJ3O3ilSL
na podlagi življenskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu po-roStvu pod na*ugodnej5imi pogoji na 5—30-letno amortlzacijsko dobo
„SLAVU A"
vzaiemno zavarovalna banka v Pra*: . P-?« -drobna pojasnila daie brezpblno „GentralB Isastop  banke   „Slavile" v Mubijani"
PHporpća sa kat »trokovnjak
K.   JURMAN
optlk-spedallst! optlčal lava* i alatkrtta. obratom. '
Bodit« prividni pri  aakaaa aaal, kap  I« saaeialist  vam  lahko   doloći
pravilna aaala ia Vas strakavajaika aastrei«.
Zahtevajte cenik. :
QnopT(ot^'J^uWorić)
0eolji %a gospode in dame.
Oilličnost v   kvaliteti in obUkah.
S^hnburgova ulica 7
(nasoroti c. kr. glavne po&aj.
Cene:
KP KP
Sprtjme se                   ^
gospodična
na stanovanje In hrano.   Ako bi i
hotela gospodična vstopiti  po počitni cah, naj se takoj oglasi v upravništvu »Slov. Naroda«.                                2552
Novo!                 Novo!
30—40
vagonovledu
iz Mengiških pivovarniških ledenic
v Ljubljani, Metelkova  ulica št. 13 in   v   Šiški,    restavracija    „Vega*
je t vsaki množini           2381
Cena   do   100 kg  1 K 60 v, za 100 kg dostavljeno na dom  v Ljubljani.   Pri večjem odjemu ali pri   oddaji  iz   ledenice cena pc I dogovoru z lastnikom                   I
ANTON MAVER
posest. restavracije Vcga, Sp. Silka 26.
Đm                                        proti dobri plači so sprefaM takoj  I
812 f G 8 ^™1^iD m^ m t totarni za lim t tjabljanu   y
----------------------------------------------------------------------
1914       Slovenski vsesokolski zlet      1914     <
Vseh vrst blago za kroj članov in članic Sokola, kakor tuđi za naraščaj, dalje vse v to svrho spadajoče potrebščine: čepiće, srajce, telovadni jopiči, hlače in čevlji, našivi i. t« d. se dobijo natanko po predpisih slovenske ____________—      in češke sokolske zveze pri tvrdki      --------------------
A. & E- Skaberne.  Ljubljana, Mestni  trg  štev. 10.
Zaradi   pozne   sezije  se  prodaja kan je še v zalogi
damskih in otroških slamnikov
i         pod tovarniško ceno
i                   ^ome u mednem salonu =====
I   Sfijchly-Maschke
Lju^ijana^ Židovska ulica št, 3.
Za zgradbo deželnih čest
Honi Ireg-Din pri M »asi in Trnovec-
Stari Breg v cestnem okraln Ko6evle
na 89.000 K ozirc-ma   18.000 K proračunjena  dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali do-plačila na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalnega zneska naj se predlože
do 18. julija 1.1. ob 11. ori dopotdne po^pisancm« dežehi««u odbori.
Ponudbe,   katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K,   doposlat je zapečaćene z napisom:   „Poontta sa pr«TX«tl«   CSStaih   ipilk  UwH Breg znameoie pri 6oren|l vasl ta Tra«v«a - Stari Br#fM.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stav-bene po^pje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni, zlasti v komunalnih zadolžnicah ali zastavnih listih kranjske dežele.
Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 20. julija ob 1. uri popoldne v Gorenji vaši (Brunwirt) Še ustmena zmanjševalna licitacija pri ka-teri se bodo oddali posamezni oddelki teh čest Cesta Novi Breg-znamenje pri Oorenji vaši je razdeljena na 3 oddelke po 2660 m, 2985 m in 3455 m. Cesta Trnovec-Stari breg tvori en oddelek zase v dolžini 2000 m.
Pri ustmeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponuđnika položiti 100 K vadija, kateri se bo, ako bo odobrena ponudba, popolnii za vartčino na 10% pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po na-predku dela.
Deželni odbor si pridrži pravico izbrati ponuđnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbcno razpravo ali sploh vrniti vse ponudbe.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so nt ogled v dež. stavbnem nradtt«
Od dež. odbora kranjskega
v Ljobliani, dne 23. Jonija 1914.
1\ SANATORR JM • EMONAI
Si ZA NOTRANJE INKIRURGlCNE -BOLEZNLI r                       -POROPNJSNICA.
jl LUUBL.\JAJSIA ■ KOMENSKEGA ULICA k \ f/ SEF-ZDRWNK FCTWBJ>D^FR.DERGANC \
Fitnmidu aparat
Proda ae prravrataa aparat z naj-
boljiim objektivom, prav malo časa rabljen in izvrstno obranjen, kakor nov. Oblika 10/15 cm, f =s 180 mm, f :48; 3 dvojne kasete (Buchkasseten) in najf'nejŠi stativ iz aluminija. Navedeno je pred letom stalo nad 600 kron, odda se proti takojšojemu plačilu za 420 kron.                                           2553
Ponudbe     sprejema     pod      Šifro uBurtplaa"   na   upr.   »Slov. Naroda«.
Ail je dobiti točno in ne- kodij ivo učin-kujočega sredstva proti
mcIKi ejlabelejti?
Velezamiv opis o pi esenetljivem razkritju nemškega potovalca po Afriki (pripo-7:nano tuđi od številnih ncmških in ino-7emsklh profesr>rjev In zdravnikov) rax-pošilja za 20 h za poŠtnino v zaprtem K'ojnem   pi«;in« brez  natiska  dr.  med.
H. SeemamL Somraerfeld B3. (FfQ.)
(iospodjp vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogijice, metode, praSke takozvane oja-Čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvale?ni. Pi§ite takoj, ker je na razpolago samo omejeno Stevilo eksem plarov.                  4563
tamna tttia!        Cer aMu!
Prva najvaftja iMiia hi •ksp#rtaia tvrtka!
UipMj l kr. natt nj* Mnarici iMNkrmv *rti
LjaMlaMi    i
Glavni zastopnik najvtCjib tovim or v Svici
ftfanti iji ttjjaMiii»yiiwll
|ViZliniCC Narodna tiskarna.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to jstroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skabernć
Mestni trg IO.                           M2'
^^#3UaVKam   a«a»a»*m S                      Solidna.   f»osta««3Jkl>Bi !
m         "         —"        ----"----'i*t'----"            "            "         m
Nobena varnostna odredba ne brani nikogar pred smelimi tatvinatni.
Dollaoit |a tora| taakaga, braniti itoJo lmot}o
i mmm m vinska Mi,
katara pad tala ngodnlml pogojl sklapa In na vsa vpraianja
% obratno poMa odgovarla                         2147
Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani.
a^aaaaaaaajaaaaaBaapajaaaiaaBaaaaai^^^^p^a"«^^^^^^^^^^^^^^^'^^^^^^^^^^^^™      *                                                      —                                                                                                      ^-^^
Št 12001.                         ■Pm          ____          ■                                             2463
Razpis.
Mestna občina ljubljanska oddaja ponudbenim potoni
zgradbo št. peterskega mostu v Ijubljani.
V smislu predpisov sestavljene ponuđbe je vložiti v zapečatenem kuvertu z napisom „Prandbs i» lpradbo St Peterskega mostu ▼ LJubliani11
do 10. JnUJa do 12. uro opolduo
pri mestnem stavbnem uradu Uaaar|**a ulica št. 1, U. nadati*., soba it 3.
Predno še poteče ta rok, je položiti pri mestni blagajni vadij, znaša-joč 5% ponudbene vsote; ponudnik, ki dobi zgradbo, mora tekom 8 dni po oddaji dela zvišati imenovani znesek na kavcijo, ki mora znašati 10% ponudbene svote. Podiage in pripomočki za razpis oziroma za ponudbeno obravnavo so do preje omenjenega dneva na vpogled v mestnem stavbnem uradu, sobi St. 3 v uradnih urah od 9.—12. ure dopoldne; ravnotam se dobe proti plačilu 25 K razpis, stroškovnik, splošni in posebni pogoji in podrobni nacrti. Proti plačilu nadaljnih 25 K se onemu, kateremu bo delo oddano, elaborat sp opol ni.
Ofertu je priložiti:
1.  Ponudbo.
Glede roka za izvršite* del se opozarja na določbo posebnih pogojev.
Za slučaj, da ponudnik ni opravičen stavbo samostojno izvrševati, mora v ponudbi navesti ime in bivališče svojega usposobljenega zastopnika, kateri bode imcl odgovorno vodstvo pri zgradbi.
2.  Stroškovnik in
3.  Potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik položil vadij. Ponudbo in priloge je pravilno  kolekovati,  ter oskrbeti s podpisom
podjetnika, in če je treba, s podpisom tvrdkinega pooblaščenca, oziroma od-govornega voditelja zgradbe.
Podjetnik mora y stroškovniku vstavljene enotne cene, za katere ponuja prevzeti izvriitev del, izpisati tuđi z besedami.
Mestna občina si pridržuje pravico oddati zgradbo mostu ne glede na visino ponuđene svote.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 2a juoi)«  1914.