GLASILO SLOVENCE,NARODNE PODPORNE JEDNOTE STEV.—NUMBER 30 Chicago, ID., pondeljek, 6. februarja (Feb. 6), 1928. e razmere i stavke Tiko je označil položaj stavkarjev v Peimsyl-vaniji. Apeliral Je na sena- torje, da gtaaa jejo sa njegovo resolucijo, da ee «vede preiskava. Washington, D. C. — Zvezni lenator Hiram Johnson is Cali-omije je v svojem govoru, ki p je imel 1. febr. v višji zbornici »likal peklenske razmere v stavkovnem okrožju Pennsylva-nije. Na senatorje je apeliral glasujejo za njegovo resolu-jO, da se uvede preiskava lov a ve vojne, ki se vrši pred ns-Šimi očmi. Ko je končal, se je oglasil k besedi senator Reed iz Pennsylvanije, ponižan sluga Mellonovih interesov, ki domlni-rajo Pittsburgh Coal kompani-katera je povzročila stavko, mu skušal odgovarjati: Njegov govor je bil šibek in ni od-ovarjal dejstvom. Pred par nevi je baš ta senator naznanil, je ponovni kandidat in njegova izvolitev je v veliki meri odvisna od republikanske maši-ne, zato paje bil v svojem govoru pomirljiv in zagovarjal premogovniške podjetnike. Z ostro ironijo je Johnson bičal ameriško vlado, ker ne podvzame nikakega koraka, da prime podjetnike, ki so krivi neznosnega stanje med premo-garji. Norčeval se je iz vlsdne politike napram drugim državam, katerim se prikazuje Amerika kot n^oralna učiteljica, jim govori za zakone, ki bi odpravili vqjne, doma pa pusti prav pred pragom glavnega mesta, _da nemoteno vmilnaUatrljama v na, kjer strada na tisoče družin, žrtve ravno tako krvave in brutalne vojne kot se je sploh kdaj vršila v zgodovini. > ' Več kot eno uro je Johnson čital izrezke iz časopisov o trpljenju stavkujočih družin, ki so bile v najhujši zimi vržene na cesto v sneg in mraz. Opisoval je barake, katere je zgradila zanje v naglici organizacija UM-WA. Pripovedoval ja o lačnih in ^stradanih otrocih, ki prezebajo v mrzlih barakah v raztrganih oblekah in katerih edina hrana je suh kruh in slaba kava. Johnson je citiral W. A. Le-»heria, podpredsednika Pittsburgh Coal kompanije, ki je po? dal izjavo, da jo družba premišljeno kršila jacksonvillsko mezdno pogodbo, ki jo bila sklenjena I. 1924, in bi morala trajati *> 1 aprila 1927, pa Jo je kršila v avgustu 1. 1925. Lesher je kdiH rekel: "Podpisali smo po-lodbo in etično bi morala veljati, toda ekonomično razmere so nas prisilile, da se nismo ozirali nanjo." "SjH>minjam se," je dejal Johnson, "kako hitro je justica zagrabila premogarsko organi-*a< ijo in izdajala indžunkšne, a-ko so kršili pogodbo unije, ki so Jo i »odpisale. Sodniki so v takih slučajih govorili dolge govore o «vetosti pogodb. Ako WPitts-torjrh Coal kompanija kaj dala svetost, pogodb, bi sedaj ne bilo teh grosot stradanja, smrčanja, obupa in poiicijzke bru-u|nosti, kot prevladuje sedaj v stavkovnih okrožjih." • Johnson je potem prcčital ne-k»J Hodnijskih prepovedi, ki so Jile i/dane v Pennsylvaniji po Moralnih sodnikih proti stavkajoči« premogarjsm. Opisal je Ur<>r. ki g» uganjajo kompanlj-"«) klicaji in pobojniki, ki upo-rabljajo v boju proti stavkar-pmke in strojnice ter skujejo na U način satreti vsako r»anje premogarjev, ki se bo-" J" za avoja pravice. K>jub vsemu Umu, kar Je go-Vf*H Johnson, nihče ne upa, da * r"*lv*ame akcija, da as take r»*mere odpravijo, in o resoluciji v senata bo pri- l -rr-- Oljna dražba vrgla strai milijone? T*ko je "pokazala" preiskava o oljnem škandalu v senatu. Washington, D. C. — Direktorji Standard Oil kompanije so zelo naivni ljudje, če hočemo verjeti izjavi, ki jo je podal E. Seubert v senatnem zaslišanju o oljni korupciji. Ta je namreč izjavil pred senatorjem Walshom, da so direktorji družbe brez vsake diskusije in informacij vrgli stran milijone dolarjev a pogodbo, ki je bila sklenjene med to družbo jn Continental Trading kompanijo. V zaslišanju pred senatnim odsekom za javna zemljišča je Seubert priznal, da so direktorji družbe vedeli, da je Humphreys Mexia Oil družba nameraval^ prodati velik del svoje produkcije in da je takratni predsednik Standard Oil kompanije, Stewart, obiskal oljna polja Mexia kompanije in da se Je pone-je sestal s Humphreyesom v New Torku, da se domenijo ra-xia kompanije in da se je pozneje Stewart vrnil s sklenjeno pogodbo, ki je garantirala sa kupčijo olja v vrednosti $25,000,-000 v Mexia polja, ni stavil ni-kakih vprašanj. In ko je videl, da se je Stewsrt zavezal, da podpira imenovano kupčijo, potom katere je popolnoma neznana Continental družba vrgla atraa osem milijonov dolarjev v * čiji med Mexia Oil koe| LiL«iX^.----- - -----mm' ■ t ' ^ WWCMWCb. ter kompanijo, kjer Je tudi Sinclair Oil Co. vrgla stran 4 milijone dolarjev, tudi takrat ni Seubert stavil nikakih vprašanj. Tudi takrat, ko se je Šlo za milijone dolarjev, je imel on "popolno zaupanje" v Stewarta. LMborgha mislijo slavili v kabiaot? letalec sprejel apel Portoričs-nov sa neodvisnost. Ssn Juan, Porto Ries, 4. febr. —Lindbergh je danes poletel ns Ssnto Domingo. Včeraj je bil gost portoriške zbornice, katera ga je odlikovala s spominsko kolajno in mu izročila apel porto-riškegs ljudstvs za neodvisnost od Združenih držav. Letalec je molče sprejel apel. Rekel ni nič, če izvrši misijo, ki mu je bila podeljena. : Washington. D. C. a- V kon grešnih krogih se je pojavilo gibanje, da se ustanovi v kabinetu department avijacije in Lindbergh naj dobi službo tajnika tega novega departments Kozel, prpdekt vede. «kali. . Madison, Wis. — Te dni je poginil znameniti kozel s šestimi rogovi, ki je bil produkt genetič-nega oddelka tukajšnje w «con-sinske universe. Kotel Je »bil plod triletnega eksperimentirs-njs v s vrhe, ds se dožene. kaj proizvsjs rogovs. Eksperiment je pokazal, da imajo rogovi go-ieJežMne svoj začetek v koži, 2 pa e kosti. Nadalje je bik, dokazane, da se s umetno rejo lahko pom note rogovi ali pa popolnoma odpravijo. Pijan malertet oba dva. Chicago - I W. 23 st.. Je v nedeljo zvečer U podil svoj svto v grupo ljudi, ki so rsvno izstopili Iz voza električne železnice ns oglu Blue Island sv*, in Leswitt st. Po-vosil je šest oseb is dve - U letni dečok in 1» meascev staro _ sta bili mrtvi. Zukss bil tako pij«» ds al nič vo- Wo n» vrsto šole Wuarja ali Socialistični kongrasaik Je V i tem smislu vložil predlogo v zvezni nižji zbornici. Wsshlngtont D. C. — "Vlads bi se morsls zavzeti za korak, da se odpravi nepiemenost' v Združenih državah in bi momla v to svrho ustanoviti poseben sklad na način kot sedaj zvezna vlada poipaga finančno posameznim državam za vzdrževanje in gradnjo dobrih cest." To itjavo jo podal v zbornici socialistični kongreanlk Berger, ko je 90. jan\ predložil in utjimeljeval predlogo, da se odpravi ¿nepismenost v Ameriki. Predloge vključuje točko, da naj kongres v prihodnjih šestih letih določi dva milijona dolarjev letno v to svrho. V Nemčiji, Franciji, Angliji, na Švedskem in v drugih severnih državah Evrope je nepismenost veliko nižja kot v Združenih državah, dasiravno razpolagamo tukaj z veliko večjim bogastvom kot imenovane države. Berger je dejal, da nepiame-nost v veliko večji meri ogroža demokratično državo, kjer veliko odvisi od dejstva, dali ja ljudstvo zmožno Čltanja In pisave, kot v državah, kjer vladata abeohittsem in diktatura. Kjer je nepismenost najvišja, kot na primer v južnih državah, cveto klanovske organizacije, versko blgotstvo in nestrpnost. #2Tas gfcel. Os je dovoljeno blago Is in izvažati Rusije, ženski biko citira amiviia SMTHA Hvali njagevo ataUftče. ki ga ja izrekel v svoji letni poalanici aa državno Isjtalaturo glade ženskega dela v taduetriji. Waaklngtoa, a C. — Dolg citat is poslanic* governerja Smiths, katera Je naslovil na državno legisat*re> v kateri je zavzel simpatično stališče napram ženskam, ki ao upoaiene v rasnih industrijah, je bilpriobčen v II-stu^kl ga Meja Ženski biro, odsek zvaanaga delavskega de-partmeata. J V njem oitira Smithovo kritiko newyorftke legielature, kar ni sprejela beU efektivnega zakona sa 48 urna delo in ;ker ni sprejela zakona, dfc se flstenovi odbor ta določitev minimalne mesde. "Kakšna epravltbe naj bi bila," pravi Smith v,poslanici, "sa državno amernioo, kl dovoljuje veliko število ženskih delavk, ki so v sedanjih taZmerah brez moči, da delajo vindustrijah sa sramotno nizko m*ado, ki ne za-ddbtuje za primerim zdravniško oskrbo v slučaju IMetni in za doetojno življenje t Nekdo mora plačati za te. Vsled teh ras-mer pa cveto In naraščajo dobrodelne dzužbe, ki nabirajo darove za razne ustanove, ki pa ne morejo nikdar ižvlržiti tistega dela kot ga lahko štori v tem o-ziru drŽava, kl bi ee morala z vzeti, da se sNčae razmere odpravijo. genske si pri delu v in- i pokvarijo zdravje, k bede. Itr trpljenje' Stewart, predaedaik oljne dražbe v IndlaaU paavan na zagovor, ker noče odgovarjati na vprašanja. 7 Washington, D. C. — Vrhovno sodišče v Kolumbijskem di-utriktu je v soboto vselo oljnega magneta Stewarta v svoje zavetje na podlagi "habeas eorpu-,". Odredilo je, da senat izpusti Stewarta pod jamčevtno $1000. Magnat je bil nato Is-puščen. Washington. D. C. — Senatna zbornica je v petek popoldne sklenila, da se polk. Robert W. Stewart, milijon trsk l predsednik Standard Oll Oo. v Indiani, aretira radi Žaljenja senata. Stewart ja bil takoj aretiran v svojem hotela la drugI dan Je bil priveden pred senat, da pojasni, sekaj ne odgovarja na gotova vprašanja, ki mu Jih je ustavil senatni odsek sa Javna zemljišča v preiskavi teapotdoiftske petrolejske korupoije. i Stewart ja po svojih odvetnikih sporočil, da na bo povedal nlčeaar kljub tej akciji senata. Sonat ga seveda lahko kaznuje s globo all zeporom ali s ol>ojlm. Magnat se bo skušal isvitl is pesti senata s pomočjo procedure "habeas ČSrpus." Stewsrt je zapleten v afero 8lnclalrjeve Continental Trading Compenl-Je, katera je pod obtožbo v zvezi s te*i>otdomskim škandalom. Loadoa, 4. febr. — Iz Varšave je danes prišla nepotrjena vest — ki pa je citirana iz "zanesljivih virov iz Moskve" — da je sovjetska vlada sklenila odpraviti državni monopol zunanje trgovine za Sovjetsko unijo in dovolila privatnim trvdkam. da lahko Jmportirajo in elupor-tirajo blago. Ako je U veat resnična, tedaj ao sovjeti zavrgli eno glavnih dobrin toljševiške revolucije in politike. Troddj še danes zahteva, ds se mora popolnoma zatreti tudi notranja privatna trgovina, ki je poleg privatnega dobička temeljni kamen kapitalističnega in buržo-aznega sistema. Lenin je leta 1920 s svojo "novo ekonomsko politiko" dovolil notranjo privatno trgovino, ampak trgovina z zunanjim svetom Je bila do danes v rokah države. del kaj Je naredil. Mirno^ Je vozil dalje do svoje garaže, k KaMatlsa kriza v Jitoslavijl Demdkrstskl ministri podali ostavke. Belgrad, 4. febr. — Ministri demokratske straake v Jugoslovanski koetlcijski vladi so včeraj podali ostavko., Prem i j er Vukičevič še nI nssnsnil ostavke vsegs kabineta v svrho reorgs-nizirsnjs vlsds, vendar pa je dvomljivo, da se vladna krisa reši brez razpusta skupščine in novih volitev. MMjeaar pretvsr« palaš^v trd-ajavo. Chicsgo.—Chsrles H. 8chwep-p,, milijonar, Js bil informiran, ds nsmeravsjo ropsrjl ugrabiti njegove otroki In potem terjati odkupnino. Mllijonor Je takoj dej svojo pstsčno rezidenco v Lsks Forestu spremeniti v prav esto trdnjavo. Okrog poesstvs _ postavili visoko te na vrhu iabljnsto Šelezno ograjo in t raj ograje je noč in dan velika armada privatnih slabi bodoče generacije. Smith Je tudi naglašal, naj se krivična postave, ki sapoetav Ijajo ženske, odpravijo Iz zakonika ali pa naj se sprejmejo a-mendmenU k že obstoječim postavam. ki so krivične napram Ženskam, kl delajo v industrijah. Smithove poslanica se zelo lepo čita, ampak pomisliti je treba, da se ao v torn letu 8mlth potegoval, da ga demokratična konvencija nominlra za predsedniškega kandidata. Vsled tega pa nI njegovih based o boljšem varalvu Šensk v industrijah vzeti resnim. Smith je governor države New York že vač let. V vseh teh letih, v kstsrih bi lahko mnogo narsdtl v tem o-tiru, pa se ai veliko brigal za delavska vprašanja. Tudi on je zvaat hlapae kapitalističnih interesov, kajti če bi bilo drugače, bi ne Imel nikakega upanja, da postane kandidat ta najvišja mesto v Združenih držsvsh. Vse to Je žs dsvno Jasno ljudem, kl mislijo s svojimi možgani In ve-do. koliko je verjeti lepim bs**-dsm, kl Jih govore profesljonsl-nl politlčsrjl, ZAKON ZA VARNOOT V PREMOGOVNIKU VBTIRAN. Tako je, ker delavci also politično organizirani. Pittsburgh. Ps. — V državi Tennessee, v ksterl so premogovniški podjetniki razbili ru-dsrako strokovno organizacijo. Je bil sprejet zakoa, ki Je določal, da se nfrrajo premogovniki pot resa ti s skslnstim Ali granitnim prahom, ds jo eksplozije. Mr. Nay ner to države. Je pa to poetavo vetiral. Radarji bodo v tej dr-Ževl še nadalje izpostavljsni nevarnostim plinskih rszstralb. Ako bi Mil deUyd In farmarji v tej državi organizirani politično. bi prafssijonslni politlčsrjl ne mogli brit I norcev is rudarjev. Pralssljonslni poiitlčsrjl kol kandidat J« obljubijo volil-cap šs leno s neba, kadar so Izvoljeni, jim pa pokažejo fige brpmfmm raj pismo, kl ga tar Iam Aagelea, Cai — V petek Je branltelj W. E. Hickmana zaključil evidenco v «prid nJemu in državni pravdnik Keyes Je takoj udaril po evidenci. Dva pslhljatra sta pričala v prid Hlckmanu s latfavama, da morilec podvržen stenju "dementta praeeoz" na možganih in vsled tega ne more biti odgovoren ta svoja dsjsnjs. Državni pravdnik Je prečiUl pismo, ki ga Jš po tatrdllu tošl-teljev piski Hickmsn v teporu nekemu drugemli tnsncu v Ječi. Pismo Js prišlo v roke Ječerjs, ki gs js Izročil oblsstsm, V pismu pravi Hickmsn, da "sevsds hI blaten, toda Igral bo blaznost na vae preteg«," da na U način uide smrti ns vešalih. Ako je Hlckman ras to pisal, potem /je pismo telo obtežllen dokaz proti njemu. _ PKT JUGOiRLOV ANHK1H EMIGRANTOV PRIJETIH OB MEJI. ' i V LATINSKI AMERIKI V pralsfiaem letu Je naredil 19 I milijonov dobička. V zadnjih petih letih je pa Imel nad 100 mllijeaev profita. Waahington, D. C. — Ameriški kapitalistični imperij raste v latinski Ameriki, čist! dobi-ček Caribbsan United' Prult kompanije je znašal v lanskem letu $19,621,841 čistega dobička. Toda proflti te družbe so mnogo višji kot jih kašejo te številke» Spremembe v naloženem kapitalu vključujejo 100% divi-dende na delnloe v letu 1991. Delničarjem so se od I. 1981 pa do I. 1997 svišall proflti sa sko-ro 500%. Ta truzt dominira produkeljo sadja v latinski Ameriki. V lanskem letu Je tudi produclral sko-ro milijon vreč sladkorja na svojih poljih ee Kubi. V sadnjih petih lelth znaša skupen proflt United Prult kompanije nad 100 milijonov dolarjev, ki so šil v Šope wallatreetaklh kapitalistov, kateri kontrolirajo trust sadja v latinski Ameriki. ProHklorikalM Spet S00 klerikalcev prijetih v mreti, k I Je bila vržena okrog saratnlkov pevaej deželi. Mexico Uty, 4. febr. - Otl-cljelno iKiračsjo. de je bile vJe. Z njimi vodnik. Ban Dieta, Cal. — Obmejna pstroU je prljsle šsst mož. fst Je jugoslovsnsklh itssljenikov, šsstl Je ps neki John McLaughlin, kl ss js ponudH Jugoslovan nji protilderikalnega čiščenja, ki Je v teka po vaej dešell. Klerikalci — med katerimi so nekateri promlhsntni polltičarji — so bili prijeti v Chihuahua City-ju, San Luis Potosiju In drugih večjih mestih Mehike;, vsi so člani "Verske obrambna liga." Haa Antonio. Tex, — Vlak Nov ntsiai ofcsporlmoi! 26 nunami, kl so bile pred nskaj dnevi itgtmne Is Mehiškega me-sta In |K>slane na severno mejo, še nI dospel sem. Tukajšnji u-bežni mehiški klerlkakl so pre-J«li vest, ds ss je vlsk "nekje med potjo Izgubil." PREMOGOVNI BARONI REŽEJO MEZDE HTAVKO- s M0K . V mnogih atovkakešklh . gevnlklh se plačuje atžja mesde kot po lestvici lese leta IflT,_ Pltlsburgh. Pa. — Pittsburgh Coal kompanije Je po svojih premogovnikih nabila lepake, v katerih naznanja stavkokasom, da Je mezda topet precej tnižana. Neko druge poročilo pa prlpove-duje. da se metda takoj snlša ta precejšnji del. Premogovniški baroni pojejo staro pesem, de ne morejo Izhajati. Stavkokeel, ki delajo zdaj ta to družbo, delajo sa nižjo mesdo, i kot je določena v metdnf leetvl-ei izza ista 1*17' Govorice ss sararvsru'v^ !, i ^.^aJarfe. Vsak plačal sto petdeset dolarjev. Jugoslovanski itseljenlki se plšsjo: John Bučln, Milo Kata gegra, David Erigujo. John BI čič In Pavel Kojanea. Pridrta nI ao bili v zaporu is deport* čl Jo. John McLsughlin ss ho moral zegovsrjst! saradi vtihotapi je nja tujezemeev v Združene države. Peter sdvssl dels Seee dslevresi • Ksll River, Msss. — Allen po-žsr, kl Js zadnje dal uničil trgovsko središče Kali Rlverja In naredil 25 milijonov dolarjev škode. Je vrgel «000 delavcev ns levsrrwf stavki. / To poasvljsjočs znllsnje m«tde js nsjjssnejši dokst, ds ao rudarji v pravem, ker so ta-stavkall. Rudarji bret organi-tu I Je so podobni vojsk u fffotjs na bojnem polju. Naval na glavne ksvsrae v Chlragu. — Chicsgo. — V noči od sobote ns nedelje so vvetnl prohlbični sgentje plsnili v dvsnsjet nsj večjih čikaških kav aren, kl ao navadno odprte vso noč In polne gostov. Okrog 1500 gostov Js Mio izneimdenih In preeej opoj-ne ptjsše saplsnjene. ProhlMč-ne oblasti bodo adaj skušale zapreti vee te kavarna sa eae Isto. Delavci si ssml določajo mini- inulno mddo uši podlu^ft lul* nega eludstenčnega budgeta. Indianapolia, Ind. — Nov mes-dni sistem Je na poskušnjl pri tukajšnji Columbia Conaerve kompanljl. kl Je bil — kot poro-čajo — uveden na sugestijo Wll-Uama P. Hspgooda, brata znanega radikalca Normana Hap-gooda. Poročilo se tudi glaai, da sistem bazira na "eoofcllstlčnl teorijl,M Kolikor js do danes po-kazala poskušnja, se je sistem dobro obnelel. Kompanija je dovolila delavcem, da so organislrall svoj delavski svet, kl je v sporazumu s predstavniki družbe izdelal mesdno lestvico, katera sloni aa povprečnem letnem budgotu aH proračunu stroškov sa življenjske potrebščine. Na te način je bila sprejeta minimalna mezda ta vse delavoe v tovarni. Neoše-njenl delavci ne smejo dobiti menj kot $10 tedenske pleče, o-tenjenl pa dobivajo najmanj $99.50 tedensko. Poleg tega dobi ošenjen delavec en dolar več tedensko ta vsakega otroka, ki še ni polnoleten. V slučaju pe, če delata delavoe in njegove še-ne, tedaj Je dele vee plašen kot neošenjen. Novi načrt je bil uveden predvsem zato, de se delavec i« neb i skrbi sa svoj obstanek, vsled česar se bolj sen ima «e svoje delo, kakor Je pojeenil J. L. K-vens, MieobraŠevalal direktor" družbe. Družba namerava sdaj poiMiljno eS lumff sunsur aeuivse i luž i vsled svoje sposobnosti. KmohiIrIrrc zkorilo Četrti kongrae kltejeke Uedeke stranke v Naslklagu.' Nanklng, 4. febr. — Četrti plenarni kongres kitajske ljudske stranke kuomlntang Je bil včeraj otvorjen v Nankingu. ponorel člang Kajšek je otvorll tberovanje z dolgim govorom« v katerem Je rekel med drugim, da je kuomlnteng dobil kontrolo nad šestnajstimi provincami Kitajske (vseh kitajskih pro-vlnc je 21), toda Isven teAtori-jalnega napredka Je Imele stranka v zadnjih treh letih civilne vojne telo malo uspehe. Principi dr. Buniatsena. očete kitajske revolucije, še niso uveljavljeni, kar Je sramota. Kajšek je dalje rekel, de Je kuomlntang stopil v zvezo s Bo-vjeteko Rusijo v nadl, da dobi poštano pomoč v boju sa osvoboditev kitajskega ljudstva od domačih In tujih tlrenovtamt« pek sovjeti so tačeli izrabljati Kitajsko za futbaieko žogo v svoji mednarodni politiki. Rekel Je tudi, da kasneje predloži de-tajHrano poratlb o»odnblaJlh s Sovjetsko unijo in it tsga poročila bo Jasno, sekaj je kuo-mlntangsks vlada prelomila stike s Moskvo. BANKIR PROTRBTIRA PRO- TI JONENOVI PREDIXXII. Waahlngtoa, D. Co-Predsed- nlk Plerson, član svasne trgoval» sbornirs in mogočen bankir, Js vlažil svoj protest proti Jo-nosovl predlogi, ki vključuje točko ts vlsiino lastništvo In obratovanje trgovskega brodovja na moderni podlagi. TrarkIJ "ssdrsri" Moskva. 4. febr. — Uradno poročilo se glssl, ds je I^on TroekIJ dospel ns ellj svojsgs bodočega bivanja v Aziji bras vsakega incidenta In V prillčno dobrem tdaavje. Poročilo Ja, da podnebje, v sds J nahaja, mu bo še koriatlio. da ss TrarkIJ ss, kl ga muči še l____A . . PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JBDMOTB LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE C«m ofiosov po dofovoru. Rokopisi m m vrste jo. Naročnino: Zodinjona «triov« (it van Çkfcoffa) SS.00 no Uto, |S00 so pol lota; Chicago in Cictro 17.50 no feto, St.Tf so pol Ista. i» so inozom •tvo $®.00. Naalor so im kSr Im slik s TBOSVETA" 26.iV-.iii Ho. l/iwiidilf Affflut, ( klCÄjfOf THE ENLIGHTENMEN Orgoo off tk» Sloraoo Nstloosl Bo—fit Sostotjr Owaod ky tka »tov— Noti—I B—nt Advortialng on t^wiB^rt^ \ Subscription: United SteUs (oxeopt Chicofo) nod Conste 9M0 psr ; Chisago 97JO, ond forrifn countrios 9**00 psr MKMBKR OF THB FEDERATED PBBSS S US Dstesi ? sMspsls a. pr, 4s ram Jo s tem te — TSSI os oster! list. (tes. lift*) polos rsteso II iss As nsslovu jo prsvoéssno, / KAKO JE VOJNA TRAN8FERIRALA ¿ZLATI DENAR. AMerika je dobila izredno velik detet. . Vojna je izredno pomnožili zliti denir. Ampak ta zlati denar se ni pomnožil v vseh državah eiffcko. Amerika je prejela ogromni delež v primeri z drugimi državami. Pred izbruhom svetoVne vojne je bilo zlatega denarja na svetu za $4,297,000,000. Ta vsota se je pomnožila do koncem leta 1927 na $8*261,000,000, ali skoraj za itiri milijarde dolarjev. Tako poroča newyorika bančna tvrdka Dominick k Dominick. Poročilo te bančne tvrdke nam nadalje odkriva ie druge misterije kapitalističnega gospodarskega sistema in potrdi Marksovo teorijo o osredotočenju bogastva v rokah majhne skupine bogatinov. V Ameriki, to je v Združenih državah, se danes nahaja za $4,866,000,000 zlata, ali več kot ga je bilo leta 1914 na vsem svetu. To zlato ni seveda v rokah ameriškega ljudstva in tudi ameriško ljudstvo ne gospodari z njim. Najmanj ga imajo delavci in farmarji. Ta dva sloja imata tudi najmanj reči, kako se naj vporabi to zlato. Kontrolo nad njim Imajo finančniki in veleindustri-jalci, ker je kredit dandanes ie pod privatno kontrolo. Tvrdka Dominick k Dominick pravi, da je bil dotok zlata trajen. Izjema je bila lamo od meseca decembra 1984 do meseca junija 192* ko se je izvosilo za $180,000,-000 data. Naslednja tablica nam daje pregled, za koliko se je pomnožilo zlato v rasnih deželah na svetu: Zlata zsloga -1914- Združene driave ...........................91,812,000*000 Francija ..................................................................................720,000,000 Anglija .......................................... 170300,000 Jsponska M...................................... 110,800,000 Španija ...........................................................100,700,000 Nsmčija ......................................................40*300,000 Italija ..........................................................................................236,800,000 Nizozemsko neigija ........................................... Dvica .....................................v...... >.. Rusija ..........................4«..........,..«,. Švedska .........................f^........,.,... Norv^ka ...................j................... Egipt Portugalska .................................. Finska ..........*............................/... Kako bo to zlato razdeljeno od danes petdeset let? Razdeljeno bo gotovo drugače, kot je danes, ako pride v človeški družbi do krčev in viharjev, kot so bili v zadnji svetovni vojni. Gospodarski sistem v teh petdeset letih ne bo izpremenjen. Ndbena država ne kaže oiamenj, da želi izpremeniti gospodarski sistem, Rusija ga pa sama ne more, ako bi imela tudi najresnejšo željo, da ga ispre-meni. Tudi odločnost in zavednost delavnega ljudstva nista še danes tako veliki, da je upati, da se gospodarski sistem izpremeni v več državah v kratki dobi petdeset let Govori se seveda veliko, ali govori in sicer tam, kjer besede nimajo tistega vpliva, ki je potreben, m d« oranže in limone ter fige nato in sploh vse, kar se vsadi. Pred časom sem čital dopis rojaka John Južne. Prosil bi ga, da malo opiše državo New Hampshire, ker mene bi veselilo, da bi se naši rojaki bolj zanimali za farmarijo. Tudi sem zato, da bi 8NPJ pomagala svojim člsnom, kateri nimajo dovolj denarja, nak#r bi v nekaj letih vrnili. Dobro bi bilo, ako bi se uresničila ideja, da se u-stanovi kje slovenska farmar-ska naselbina. Jas sem bres dela le 16 mesecev. Padlo Je veliko kamenja name in me teftko pobilo. Zdravnik mi Je rekel, da grom sedaj lahko delati kakšno lahko P0NDELJÊK, 6. FEBRUARJA delo, toda kompanij* mi dela ne da. , Ob koncu želim, da bi si Slovenci napravili kje Tarmarako naselbino, do katere naj bi nam libmagala SNPJ. Pozdrav vsem rojakom! — John Zupančič. « Smrt dveh članov. ' Staunton, AL—Ni moj namen poročati o delavskih razraeralC Četudi smo že deseti mesec izpr-ti, pač pa želim poročati žalostno vest, da je naše društvo Št. 242 SNPJ že v tem letu izgubilo dva Člana. Brat Joseph Jerman je bolehal na mrtvoudu skozi deset mesecev, umrl je 26. januarja, star je bil 52 let. Zapušča žalujočo soprogo in sedem otrok, od katerih je najmlajši 7 let in najstarejši 17 let star. Pokojni je bil mirnega značaja in dober soprog in oče svoji družini, zato ga bodo težko pogrešali. Pogreb se je vršil 29, Jan. Da je bil brat Jerman priljubljen med tukajšnjimi rojski, kakor tudi med drugimi, je pokazala velika udeležba pogreba. Druga je sestra Antonia Ster-le. Umrla je v bolnišnici 27. januarja, stara je ¿>ila 49 let. Da je bila priljubljena med tukajšnjimi rojaki, kakor tudi med drugim narodom, je pokazala velika udeležba 'pogreba,' ki se je vršil 80. Jan. Pokojna sestra je bila dobra članica našega društva, zato jo bomo težko pogrešali. Zapušča žalujočega soproga, hčer in sina. V imenu društva obeh naših umrlih članov se zahvaljujem vsem, ki ste fe udeležili pogreba. Društvo izreka družinama naše globoko sožalje! — Joseph Renchof, tajnik. Kdo je tisti rudar? Chiahobn, Minn. — Cestokrat sem bil že vprašan: Kdo je tisti rudar, ki vedno piše v Prosveto in se podpise Rudar? Tudi jaz bi rad vedel, sem odvrnil. No, saj on dobro piše, samo prepojeni s katoliškim duhom ga ne rar, zumejo. Bog ne daj, da bi izvedeli ža njegovo ime, ker bi ga ugonobili. Eni sodijo tega, drugi onega, tretji pa pravijo: Nobeden dru gi ni kot Joe Ule, ker on tudi večkrat pile kaj podobnega kot oni Rudar. Kdo je torej ta Rudar? Lahko se spomnijo nekega sestanka, ko smo se pogovarjali o njem, pa je dal roko na usta, se obrnil in se v, pest smejal. Toda težko je, da se bodo še spomnili tega dogodka, ker oni samo vedo, da v nebesih sedi Bog na zlatem stolu in da je obdan z mavricami ter spodaj pa čepi Lucifer, ki vedno preži na zavržene duše, da jih požre. Taki ljudje, se mi čudno zdi, da ne store Istega kot so nekje na Poljakem, ki so vse radio žice u-ničili. Vas pozdravlja — Rudar. Se strinja z milijonarko. Woedw*rd, la. — Pred par dnevi smo čitali o neki milijo-narski vdovi, ki si je zaželela otroka, do katerega je prišla čiato naravnim potom, brez da bi se poročila ponovno. Tudi ni-kake obveznosti nima ona do moža, ne on do nje. Nekateri ljudje se zgražajo nad takšnim početjem knUijo-narake vdove, posebno še duhovščina kaj rada vtakne svoje nosove vmes, ker tu gre za svete $18. Pameten človek ne vidi prav nič napačnega pri takem početju. Smešno pa je, ako se bi naprimer proletaraka žena s pol ducata malčki poslužila sredstva za fabriciranje svetnikov, nakar bi bila prieiljena v uboštvo. — AvAa. Velika nevoičljivost. Tajnik ameriške republik, je informoval državljane, da J dobro kupiti sovjetskih bon dov. Informiral jih je radi tJ ga, ker misli on sam pokupiti vse bonde. Tajniki republike i* vedo, kje raste dobra čebula. s j Poetskript iz ShebovKana. iMusscflfcli |je dal Jugoslaviji šest mesecev časa, da se pobolj. ša. . I Naš gladijator pa je dobil v Jolietu samo tri mesece časa. Janiculus. ' » ' Ribniška slava. Aha, zdaj šele vem, zakaj so ttibničanje vedno na "mapi".1 Ko je* dr. Kern ZsSdnjič k^ fOme iz stire domovine, smo videli trumo Ribničanov in Rib. i ničank, ki je šla ritensko v cer. kev! — Tako smo ploskali, da e bil še dr. Kern vesel. — Klo-sar. o Vprašanje ugank. Cenjeni Barikadarji! Ce bo-ste take uganke zastavljali kot je bik) par zadnjih, se ne smete Čuditi,, ako pride tako malo odgovorov. Ali ne vidite, kako delajo vaši na 22. cesti? Zasta-vite na primer kaj takega: No-ga ima prste pa ni roka, kaj je to? Maček je mački podoben pa ni mačka. Tako delajte in dobro nagrado obljubite, pa bo dosti odgovorov. — Miha Terre. t -m • w .í v • » » • 1 ml ï P»»W rudar)*n N#w York Ot jr.—Darovali ao: L. BJ^ii $ft; po ff: J. Cékmém. L. Ru-lieh, i. Rutirh. Iff. Skopor In i. P», trinairj po |1 : R. Rars^i, T. D*IUky. J. K«s, J. Vtdos, * i. Bosko- vkh. M. Bsooskii. A. Skopor. A. TV mor ich. J. Vitko vir h. J. Skopac, M. Parorino. J. Luportn, M. Mano«. J. JTIskorfek, M. Dobrirh J C«koda. f. Pakt«. J. Farotona, i. Bo>ttssHf J. Kos, Rok Voaila. P. Roas. J. Pongo-aa. U. SootoUa. J. Dstriek, A. Lu-i»lli. J. Skopat I. Skopor. J. Vrrba-»m»*, i. Skopata, D. lUrrsttn. J Mil-tov«. M Roiknvirh. To» Farso«*. J. Kes, R. LotiUa, E MafcovfcktJ* i. Izrezek is šaljivega lista. "Ameriška Domovina" poro-ča: Vojni minister Jugoslavije je uvrstil rp>vorojenega sina jago-slovansklega kralja k šestemu bataljonu osmega polka. Sinu je ime Tomislav. Obenem je vojni minister zapovedal, da se otroku salutira, kadarkoli se gi sreča. Izkazovati se mu morajo iste časti kot višjim častnikom. o Križ z detetom. Iz i>etroita: Ko je njegov« mati umrlh v Milwaukeeju ni porodu je dojilja odnesla dete v Chicago. Tam pa je dobilo difterijo in' živinozdravnik je svetoval dojilji, naj nese revčki k&m dr ligam, ker v Chicagu je slaba, klima. Dojilja ga je po-pokola in hajd z njim v Detroit Primahala je naravnost v naš dom na Westsajdu, ali naši pametni možje ne marajo bolezni v svoji sredi in^o obema zaprli vrata. Lepa hvala možem, Id tako dobro čuvajo naš dom, niše žulje In ognjišče. Zopet je dojilja spokala cunje in odnesli reveščka na Ferry st. k Hrvatom. Tam je dobila zavetiMe. Tam ga neguje na Balkan Ferry In na Artillery ave. hodi po Žavbo in recepte. fAVo ne bo detetu kmalu boljše, ga najbri odnese v Mt. Clemšnts, kjer je dosti tople vode in mrzle prsti. — Miroljub z Westsajda. . e ~ Stavkarjem kamen! Drage Barikade! Čudno pi resnično, fflvši predsednik S. P. In član tesarske unije se je potrudil, da je bila na seji odfciU ponovna pomoč $100 za stavkajoče rudarje. Zakaj pa? — D* setmesečni stavkar, La Salle. o Na atroni! V Terre Hautu so protestantske cerkve nakolaktale okrof dvatisoč dolarjev v gotovini, obleki in drugem blagu zs rudarske stavkarje. Slovens* cerkve, ki so na strani deUvcev, so pa res "na strani". — <> Mlocichf po SOe: J. Urgo. H. rom-He, J. V laich. A, Koristi, J. Nssrl*" *eh, J. Vosek, M. loria, T. K®**1* J. Dudiraééch. J. Coboiek. D. Knap«. T. Biotins. M. Domristch. H BUu* L. Z vi par, F. Coboiek, J. Dobnc*- £ Koi.nirh, M. Kos, J. Coa. T. J. Skopor, J. Bloxino. N. B«i** * Skondul. i. Skandal, M. VHs». / J* laakh in i. Colobro; po t* J ¡** «na. P. Lu polin. J. lleslna. * Jf" ek, M. Dolani, P. Lfcsl i" Css. ** ROr: M. Nilotic*. A. UÜHi * i. Jollaol.—Skopaj ST1.TS. ■jftfrtrairi: Is Toojr f. WW" PONPEUEK, 6. FEBRUARJA. Vesti iz Jugoslavije POLOŽAJ JUGOSLAVIJE IN GRČIJE. (Izvirno.) Mlada jugoslovanska država ,a gotovo vse lepe sposobnosti se razvije v ekonomsko moč-in solidno državo. Vse mogo-loblike v nsravnih bogastvih ngoslavije, srčnost in tudi ko-kor tolika aolidnost jugoslo-Lkih narodov, ki stopajo po vih stopnjah svojega držav-ega razvoja, »kratka vse to do-azuje, da Je Jugoslavija tista eiela na Balkanu, ki ima vse ložnosti za svoj obstoj in za napredek. Sicer to dokaze tudi zgodovina jugoslo-anskih narodov od vsega ¿0-etka do današnjih dni. Vedno ti momenti, ki samo kažejo iravo, mlado generacijo Slova-ov na Balkanu, ki veruje v trojo bodočnost, v same sebe in ■ima upanje, da bo zasvetil v dežele zdrav duh nove in kul-ime človečanske civilizacije in vignil te narode na tisfro stop-jo človeške omike in kultu&, je prežeta s človečanskimi lejami resnične demokracije. Priznati je sedaj treba, da ugoslovani sicer še niso na vi->ki stopnji človeške civilizaci-Tudi zgodovina, na katero » moramo sklicevati potrjuje dejstvo, a obenem in to je idi treba priznati,, dokazu je, da |bil boj za obstanek jugoslo-anskih narodov tako velik, ta-' grozen, da se kulturen raz-oj teh narodov ni mogel dvig-iti na ono stopnjo, kakor se je vignil pri nekaterih drugih na-odih. "Počasi se sedaj bližajo ni normalni trenotki pozitivne-dela, samo vstvarjanja in stvarjanja. Res je tudi, da se se to godi jakp počasi in da je izvoj tekom par let, odkar so | bili Slovenci, Hrvati in Srbi družili "v eno drŽavo: Jugosla-ijo, še tako majhen in še tako eznaten, da v zgodovinskem |zdobju juž. slovanskih nyo-ov pomeni jako malo. Toda vo-a je tu, volja premagati vse vire in določiti smter, ki bo oljša in solidnejša. — V tem namenju se nahaja današnji ospodarski, kot politični ali ulturni položaj mlade Jugosla-ije. Vse je še v znamenju ne-akega pričakovanja in vse še ričakuje od te ali one stvari »tega razumevanje )ci bi bil ri ozdravljenju nujno potre-en. h ki dokazujejo le, da so Um lepe m čedne razmere. Dokazujejo, da ni reda in ni miru v državi, da je ljudstvo nezadovoljno in da vlada kaos. Iz te strani je «icer razumljivo neprijateljstvo Grčije, toda Grfcia bi morala tudi enkrat že uvideti, da je politika njena, ki jo*vodi proti Ju-goslaviij, simpatična Italiji in da je vsa njena politika tudi ne samo naperjena proti Jugoslo-vanom, temveč tudi proti miru, ki je balkanskim državam tako zelo potreben. To sicer dokazuje, da stopa tudi Grčija posredno ali neposredno v krog nasprotnikov Jugoslavije in s tem podpira vojno nevarnost na Balkanu. — Toda kdor uživa simpatije, se lahko zanese na svoje simpatičarje in prijatelje. In Jugoslavija je vredna simpatij, je vredna prijateljev. In ti njeni prijatelji so močni. Francija je z njo in to je samo dokaz, da Jugoslavia ščitena po tej državi, ne more biti v Itrs-hu pred nasprotniki. To daje možnost, da Jugosls-vija in njeni narodi vstvarjajo v miru in kakor sami hočejo. Je sicer nevarnost, pa je tudi ni, kajti ni si mogoče predstavljati deželo, ki bi si v tem času in v tem razpoloženju upala motiti mir na Balkanu, ali proti Jugo-slavyi. In to jeVudi prav, kajti svoboden razvoj je potreben jugoslovanskim narodom. Brez tega ni uspehov. t Usoda Trsta in Reke skrajno negotova. Pisali smo že, da so se pričela pogajanja med Italijo 1n Jugoslavijo za podaljšanje prijateljske pogodbe med obema državama. Vsi časopisi, ps to bodisi jugoslovanski sli. italijan-ski delsjo na ta račun različne komentraje. Tržaški "Piccolo", ki se peča tudi s temi pogajanji, je napisal članek, ki je jako važen in ga vsled tega tudi priob-čujemo. Med drugim pravi sledeče: "Gre za veliki italijanski pristanišči Trst in Reko, katerima bi morala Jugoslavija, ako hoče biti deležna italijanskega prijateljstva, ne samo vsega svojega prekomorskega prometa, temveč s primarnimi tarifnimi olajšavami napeljati vanju tudi prekomorski promet vsega svojega zaledja.(I)" Trst pač propada v gospodarskem pogledu, nezadržljivo propada in če so se tržaški poslovni in prometni krogi proti koncu minulega leta 1927 tako podvizali, da so bile že na novega leta dan objavljene statistike celptnega tržaškega prometa z malenkostnim porastom napram predidočemu letu 1926, se je storilo to le zato, da bi ss s tem mslenkostnim porsstom izbrisale oči tržaškemu prebivalstvu, kstero čimdslje tem huje trpi pod pritiskom gospodarske bede, kateri pa niso vzrok nasilstva in nagajivosti na meji, temveč le dejstvo, da italijanski gospodsrski krogi, predvsem pa merodajni, dosledno prepuščajo Trst počasnemu propadanju. Enako je tudi Reko, katera obupava nad svojo usodo. ,, . Resnica je. da je znaten de odpada, ki ga izkazuje tržaški povojni promet, treba dati na račun velikanske »krčitve tržaškega prometnega zaledja, toda v stalnem propadanju Trsta ni glavni vzrok temu dejstvu. Pred vojno so imele Benetke ko-msj tretjino trtsnskegm prometa, Benetke danea rastejo, Trat pa propada. A ironija je v tem, da kar so vzele Benetke Trstu, naj bi sedsj nadome.UU Jugoslavija v plačilo za italijansko prijateljstvo. - lati Hat zaključuje svoj članek dobesedno takole: "Kakor ae vidi. Je poslovsnje jogoslo-vanakih luk v svojstvu mednarodnih luk. doalej zelo omejeno t«r ae nam /Ih pač ni treba bati, dna i ravno Je vedno f*m<™r' Izredno drago-cena kovina postala dražja kot samo zlato. Kar polovica pridobljene platine se vporablja sa isdelovanje draguljev, ostali del platine pa je neobhodne potre-ben za razne industrije. Vslic visoki ceni platine je potreba tako velika, da aaloga ne zadostuje. Po vsem svetu marljivo raziskujejo vse pokrajine, kjer bi mogli najti to prepotrebno rudo. Čudno je, da je širokemu občinstvu ssnimiva povest o platini tako malo znana. Platino so najprej odkrili v Ameriki pred mnogimi stoletji in rabili so jo za izdelovanje nakitov. Se davno pred okrltjem Amerike so Indijanci rabiU platino in tudi sa vaakodnevne potrebe. NašU so starodavne nakite, na tisoče komadov, v grobovih Centralne Amerike, ki so baje ravno tako stari kot riakiti starih Egipča nov. Platino so zopet odkrili Spanci v Ameriki pred 1. 1600. Nji hovi raziskovalci so stikali po :Sstu in srebru !r. n!so pr«poznali vrednosti nove kovine. U-videli so pa, da je platina gibka in obdelovalna; rabili so jo sa razne' svrhe. Ravno radi te svoje glbkosti se platina tako željna rabi v današnjem izdelovanju draguljev. Platina Se daje tako lahko obdelovati, da so jo Spanci rabili sa ponarejanje srebrnjakov. Radi tega je bil uvoz platine v Evropo prepovedan. * Dandanašnja dva glavna vira platine sta Rusija in Južna A-merika. Sodi se, da so naslage platine v Uralu najbogatejše na svetu, ali od časa vojne sd je malo delalo v Rusiji. Rsdi tega se platina sedaj večinoma pridobiva li rudnika v Columbljl. Precejšnjo količino platine so našli znotraj mej Združenih držav In-je verjetno, da ae bo tu kajšnja zaloga Ae povečala. Malokdo bi spoznal to dragoceno kovino, ako bi jo slušajno našel v naravi. Na sveti se kot zlato, marveč v surovem stanju je topa in brez sijaja. Najbogatejše oblike te rude so dostikrat najdejo na površini in more se pobrati brez nikakega napora. NaAli so že koške platine v vrednosti do $86,000. Ameriški način izkopavanja in raflni ranja se smatra najbolj znan stvenlm. Platina se pridobiva s tem. da'se surova ruda najprej zmelje, dokler ne izgleda kot kak pesek. Platina se lahko spozna vsled njene velike težlne napram drugim kovinam. Raffc niranje najprej spreminja ta kovinski peaek v nekako-čudno gobasto snov, ki Je še vedno brez sijaja. .Kovina v tej obliki js mehka in se daje gnetlti prsti. To luknjičavo snov potem stiskajo v ploščice. Rafiniranje nadaljuje, dokler ni kovina 99% čista. V končni obliki isgleda precej topo ffl je seveda težka. Potem se navad no svalja v palčice, tako drobne, da se lahko denejo v žep. V tej obliki ja platina tako draga, da komad iste velikosti, kot Je funt mila, stape $26,000 in še več. Vas čas rafiniranja so delavci pod strogim nadzorstvom. Tovarne so zastražene kot kake kovarne denarja. O najmanjšem drobcu platine se vodi račun. 6e k tekom zadnjih tridesetih let so spoznali velikansko važnost platine za razne Industrije. Ni dvoma, da bo platina v bodočnosti še bo)j v rabi kot danea. Platina je dobila svoj aedanji važni položaj v umetnosti in znanoati radi svojih posebnih vrtin. Ena izmed tej Je okoU nont. da ne izgubi svojega alja-ja. ko Je (zložen* zraku in kleli-nam. niti »kozi dolgo let. Kadi tega Je jako mnogo rabi v zo-barstvu tn pri izdelovanju mnp-gih znanstvenih instrumentov, lata vrlina je vzrok njene rabe pri draguljih. Nakltl. ki ao Jih odkrili v centralni AmertlL ao ponedovsli lati sijaj. k/H pred tisoč leti. Da sa njihovi nakltl danes ohranjeni v originalnem sijaju. Njihovi nakiti pa so bili zlati. Starodavni Amerlkanci, ki so prvi kovali dragulje is platine, rabili so jako enostavno in primitivno orodje, vendarje jim je uspelo naresati platinske plo-|£e to tenkoati papirja ln napraviti iz njih prekraane nakite. V platini Je mogoče izdelovati najdrobnejše in najbolj komplicirane nsčfte. Radi tega je platina omogočala dekorativno umotnoat. Odkrili so tudi, da platina poseduje Uatnosti, ki jo naprav* ljajo izredno primerno v električnih napravah. Dasi stane mnogo več kot kovlns, ki'so se poprej rabili v elektriki, je njena raba poetala neobhodna. Tudi v radiu se rabi mnogo platine. Ena izmed največjih težkoč pri isdelovanju električnih žarnic je bila ta, da se najde nekaj, kar bi prenašalo električno strujo skosi steklo žarnice v notranjo žko ln se pri tem radi gorkote raztegnilo le^toliko, nič več in nič manj, kot se rastesa steklo samo. Druge kovine se raztezajo več ih zato naatajala drobna odprtina v žarnico, ki je v puščala srak. 2arnica je bila s tem pokvarjem. Po dolgih ¡Mikuiih w končne priil! n* platino kot na idealno» kovino, kajti platina se radi vročbie rastesa ravno toliko kot steklo. Dandanes vse električne žarnice imajo tanke žice platine v sebi, ki služIjo kot vez med zunanjo električno strujo In žarečo žico znotraj žarnice. — F. L. I. 8. \ Pismo Iz IMte ■ "wiHv is Mjnsiinnv 'LJubljana, 14. Jan. — Srečala sva se na dolenjski cesti in krenila sva jo v oštarijo, kjer lepa Angelca toči dobro 'portugalko. Moj prijatelj je bil dobre volja, izpila sva ga par kosarcev na zdravje vseh. Amerlkancev, ki so kdaj po morostu vksovalt in dekleta zapeljavall; občutil pa aem, da Ima moj prijatelj »pet nekaj na sfeu. Kot po natadi aem potrpežljivo čakal, da mu odleže. Pri drugem pollltru svs se spomnile Še najinega Janess Ccrncta lz Wlsconslna — moj prijatelj je zabobnal po mizi tisto znano: "Snoč pa dav je slan-ca pala" .. . Končno pa je spregovoril: "Ali si bral tisti 'Nerodni dnev-nik'?" Vprašam začudeno: "Kakšen Nerodni dnevnik? Saj vendar veš, da se prsvi Narodni Drtev nik." "Nerodni, nerodni Dnevnik. Ali ne veš, da je ta dnevnik res neroden? Najprej Je bil ultra naroden, potem ultra kmečki, potem radlčevskl, potem radi kalski In sedaj Je ultra radikal rw-klerikalskl. Potem je Ja neroden," mi Je iiojasnjeval moj prijatelj. Pomislil aem malo in sem mu morsl pritrditi. Pokimal m mu, čaš, Imaš f»riv, ali kaj ti Je ps njegova nerodnost na poti? Zasmejal se Je tedaj moj prijatelj In dejal: "Veš, čudim se ti, Joža. ali nič ne zasleduješ tega ' slavnega dnevnika, ti, ki vendar veliko bereš?" Moral aem mu odgovoriti, da ga rea redovito ne berem, ker niaem prlataš njegovega načina prevračanja kozolcev. "No, Joža. ali ne val, da Je ta Nerodni Dnevnik napadel v svojem klerikalnem navdušenju našo ameriško "Prosveto," češ, da je poetala demokrataraka, ker poroča včaaih tudi kaj o de-mokratlh. ki ao na pr. v Ljubljani zmagali pri državno*!».» akih In občinaklh volitvah la potolkli na veliko žaloat Nerodnega Dnevnika klerikalce , . ." —"Vem, vem, Prosveta v Chl ragu Je velik liat la njeni dw aredlni nakladi sta večji kot nje. gova celoletna. Proeveta je ae-rtožen list. ki porote resnico brer ozira na levo ih desno . . " "Čakaj, Jože. le počaai — veš. sekaj aem te napeljal na ta razgovor. Radoveden aem namreč, kaj bo aadaj ta Neroden Dnev. nik napisal, ko ao ae pri volitvah župana in meetfrtga sveta zvezali klerikalci s demokrati. Ra dlkalri so ae p« abntiniraH. Kaj A Frits Hermann: SKŠŠ V MRI Življenje piše samo najboljše poveati, jim kakor rutiniran avtor daje povdarek in moralo in nam ni treba drugega, kakor točno in reanično poročati. Odkrito priznam, da aem v celem avojem življenju doalej poznal dva človeka, k^ ata zadela v loaerijl. Nikdar p^ niaem srečal nekega, ki bi dobil glavni dobitek in sdaj niti ne verjamem. da tak Človek sploh Živi. Toda kdor pozna Emo v malem mestecu severne 'Nemčije, o kateri hočem plaati, ji bo gotovo prisodil toliko sreče, da sa-dene v lotfrijl. So IJudje, ki Jih moraš prištevati tistim, katerim se sreča smehlja. « a Etna je vsak dan kupovala svoje potrebščine pri branjevcu, ki je prodajal vse, ksr js potrebno sa dom. Gospod Hummel je bil dober trgovec, ki je daroval otsokom bonbona, in deklam dobre beaede, da ao še prišle. Nekega dne Je gospod Hummel prevsel tudi zsstopstvo neke loterija In — neverjetno kako je razpečal srečke med svojimi odjemalci. Tudi Ema Je bila njegova Žrtev, dasl jo je težko pridobil. Gospodlčn« l&na je jtunila srečko 1 In te v par dneh popol« noma pozabila nanjo. Ne zaradi površnosti, ampak kar tako, ker ni verjela. !n tedaj je boginjo sreča ugriznilo, da pokaže Emi, da nevera ni zmlrom upravičena, ' Dobra Ema, ki nI brala časo-pisov^m) objav o izžrebanih sreČkaKjt dobila 20.000 mark. Gospod Hummel se je močno prestrašil, ko js to ugotovil. In potem je konstatiral, da je od sile slab loterijski zastopnik, če je dobitke prodsl, drugs pa' prt-držal. Pay t hipov ga js mamila zločinska nakana, da bi Eml odtegnil njen delež, potem pa je zmagala njegova poštenost Sklenil je, isplsčatl JI Is 10.000 mark. Ema je verjela vsvojo srečo šele tedaj,'ko Js držala deset bankovcev v svojih debelih, rdečih rokah, se zahvalila gospodu Hummlu sa pomin, naj nikomur ne pravi o svojsm u spehu in Je smehljaje odšla. Gospod Mummsl se Je smsjal in bil prepričan, da je napravil dobro kupMJo. Dobro dakle nI niti zahtevalo, da se prepriča o pravilnosti «adeve. Potem se Je Jezil, da nI rekel samo 8000 msrk. Ema se nI omožlla. Bog varuj I Odptfvedals Js službo ln od|)otovsla v bližnje, dobre trt kilometre oddaljeno okrajno ms-sto. Nakupila Je obleke In perila in najnovejših klobukov in seveda žafranastorumen soln čnik. Potem Je povabila vse pri Jatelje v restavracijo na gostijo, 0000 mark js posodila že prsj svojemu šenlnu, s tetfn uspehom da Je zvečer Isostsl, ker Ja od-potovsl v Berlin. Bržkoa* ga še danes nI nasaj. Ema se je neprijetno rssko-šatila in dasl nI nikomur izdala, odkod Ima denar, Je vsak vedel, da nI navAJena takega žlvlje-nja. Toda hotelir In plačilni natakar ne vprašajo nikdar, odkod polna denarnica; če Je le vse plačano. Vač pa se Je nek postaren mož v clvilu, ki Je alučajno pil v sosednji aobl svoje pivo. pričel za-nlvatl za 'čudno družbo in veaelo gostiteljico. • Jedli ao Vse, kar Je premogel jedilni Ust, pili najboljše vino in naročili proti Jutru še turško kavo. Tedaj Je W1 prijazni gospod v clvilu mneitja, da Je njegov čaa prišel in poetavll Je dobro Emo pred vrata. "Kriminal t" "Oh," je W rekla Ema. ven-dar ae nI b*la. ker Je imela člato e te i "Povejte mi UkoJL odkod imate toliko denarja." 'To vaa nič ne senima." "Ce nočete povedati, vaa moram vzeti s seboj." demokratarje? — Ha. hal" In amejal ae Je prof riga no. — "Imaš prav, prijatelj, tudi Jas sem radoveden na novo na-dnevnika, kak«* Eml ao vlile aolss po licih. Bila je ž« dovolj nesrečna, da nI prišel njen ženin In poleg tega je pred par minutami poravnala račun, ki je bil aa njene pojme fantastičen. "Ca vam pravim goepod Kriminal, da sem poštenim potom prišla do denarja, vam to gotovo Sadošča." Toda detektivu očlvldno nI zadoščalo. Zahteval je pojasnl-Is. "Bila aem kosa," Je pravila Ema. "Puatlla sem dobro službo, samo saradltega, ker sem v loteriji zadela 10.000 mark . . ." Detektiv ae je smehljal. Ta ivijača mu Je bila znana. "Saj bom vse poravnala, gospod Kriminal t Jutri bom le zopet pri delu , . . Samo pustite prosim .. "Kje ste vseli teh 10.000 mark?" . "Ca že hočete — pri gospodu Hummlu." "Cujte, gospodična! VI boste sdaj odšli s milijo, čisto tiho, da ne sbudlva posomosti. Vprašala bova gospoda Huvnmla ln ... Detektiv je upal, da bo na U način ajano laž popolnoma ras-krlnkal. Ema ja pritrdila. "Pojdlts I" tskoraj na cUju j« pričela detektiva težiti dolga pot. *Veeie kaj." j« dijal, "Uročite mi ostanek ukradenega dinarja. pa vas pustim ,, "Ne," Je isjavlla Ema, "najprej vprašajmo Hummla." Ema ja pri Humlovlh resolut-no posvonlla. Golfrd Hummel je vstal In odprl okno. "Kdo Js tu?" "Poliolja I" je kričala Ema. Hummlu so klscnlla kolona. "Pridem takoj I" In potem Ja prišel, tresoč se ln bled, pred Emo In pred pra-vloo. "Prosim bodita tako prijasnl (n povejte temu gospodu natančno, koliko denarja sam sedela v loteriji, gospod Humsl. Tods natančno. Policija se sanlma ta to stvar." "Dobro, da ste prišU, gospo-ditoa Ema. /tal sem Šale pravkar Isvedel, da sta premalo dobili. Imate pri meni še 10.000 mark," «Ah I", Je rekla Krna. Detektiv Je imenda smatral, da Js stvar v redu, kar j« v galopu odkuril okrog bllftnjaga ogla. Gospod Hummsl ja pričel sumiti. "Js bil to res policist?" "Ne vem. Vsaj trdil Js. Ct vam js prav, gospod Hummal, pa dsnsr lahko kar s ssboj vsa-mem." Hummel se Je penil od Jat«! vendar kaj tiru Js praostajalo. "Gospodična Ema, vrnite ss dopoldne. Zdaj ponoči Js prs- ^zno In zlobnih ljudi Js dovolj, vas spravijo ob srečo. "VI ste res dober človek, go-s|H>d Hummsl." Ema Js bila pamstno dakle In Je počakala do drugsga dne na denar. In do danes ss JI ša nI zjasnilo, kakšna srs£a Je včaaih za človska, če pade v roke pravice. NOVE KNJIGE. V Ameriko ln po Ameriki. Spisal Anton Kristan. Ljubljana 1928. Zadružna saiožba. TI-skala Ljudska tiskarna v Mariboru. Avtor Je zbral svoja potopla-110 članke, ki so bili objavljeni v raznih listih Ih Jih isdal v knjI-gi. ki Šteje 80 strani, dodal pa Je predgovor In zagovor ter spis "O Ameriki," ki Je delo evrop-skega žurnallsta Kellerja In a-merlškega radlkalca Scott Near-inga. Knjiga Je poavečena "mojim ljubim prijateljem šlrom Amerike." Delo mora zanimati starokrajce, ki še ne posnajo Amerike In naših večjih naael-bln, Je pa ravno tako zanimivo sa ameriške rojake, ki hočajo vedeti, kake vtise ao naredili na f»taat*tj4, ki ae je v prošlem letu mudil v naši aredl. Kdor Ae al čila! Kristanovih vtieov Is A-morlke, naj al naroči to knjigo. Cena nI omenjena, lahko ae pa obrne na "ProleUrca" <8«M W 26th H t., Chkago), kjer bo na-dvom no vaakčaa aa prodaj.* Naročite Mladlneki PONDELJEK, «. FEBRUARJA i. PÄOBVBTA "Pridi drevi k nama na večerjo!" Uko Je bilo nepissno n« eni strani viiitnice. ne drugi po tl-skeno: Jenko Slatin in soproga. —Odsvzl sem se, kskor že toli-kokrst, ps prav rsd. ker ste mi bils Slstma ljube prijsteljs in se pri njiju ni večerjslo slabo. Bils sU mlsds zzkonsks dvojico, v dobrih razmerah, te pot let poročene, ps brez otrok; sa-to nekoliko nervozne. Ko sem prišel, sU bils do me-ne ljubeznive kskor navsdno; pač ps sem opazil, ds sts med Uboj nekem kratkih besedi-Medtem tudi po temle: običsjno »ta k lic sla drug drugegs Muci in "Muki", dsnes ps ne, smpsk pusto po imenih: Ane In Jenko. /•Malo hudourjs se je privleklo ns njObo zskonsko4 nebo, sem dojel ssm pri sebi. "KsJi pa ds, zmersj ne more solnce sija-ti." ln res, msjhni preplrčkl, po-jsvljsjoči se v medsebojnih u-«ovorih in oporsksh, so te msd uradnimi jedrni silUi ns dsn. Pozvan ns razsodnike, sem jm skušal poravnstl, ds sem obe-ms ugodil. Ce me Je g^P^e-šsla: "Kaj ne, goepod Drobež, CHICAGO, ILL. (Deljs.) Vitez Ahac je postal par trenotkov ln pozorno motril motna okns poleg sinagoge. Ondl so tidje baje vsako leto opolnoči med VeUkim četrtkom in petkom zaklali ujetega krščanskega otroka in rabili kri ntdottne žrtve za svoj praznik passsh. Kristjsnl so jih dolflll ritualnih umorov, kakor so dolžill svoj čas poganski ftimljani kristjsns. Izprvs so žlvsli ljubljanski lidje mirno in zadovoljno v. svojih umasanlh uličicah. Sčasoma pa so se zenierlli huje in huje stanovom ln meščsnom. Zakaj polagoma, skoraj neopszno, so izvili' drugo verni nasslnikl ljubljanskim tr-govcem malone vso, kupčijo Is rok; skubll in odirali eo gospodo in meščane. Varčni, oziroma skopi, podjetni, marljivi, pretkani, vztrajni, trezni so ljubljanski Hebrejci neizmerno obogateli e svojim, prirojenih trgovskim duhom, po evojlh velikih kupčijah s Hrvati, Ogri in Italijani. Poleg vsletrgovcev, poeojevalcev, in menjalcev denarja je bilo tudi mnogo manjših trgovcev, slatarjev, šltarjev, krsnarjev, kupčevalcev s zvilo In prekupovslcev stara šare. Bavill so se z vsakim poslom, ki donaša Ishsk in dober zssluiek. Krščanski trgovci, zlazti potratni, lahkomiselni vinzki bratci so jim zsvidall njih trgovsko preudsrnost in njih uspehe ter ss bali njih zmagovito konkurence. Tudi sristokratje jih niso glsdsli posebno prijazno. Plsmsnltašl so potrebo vsi i vedno mnogo dsnsrjs: zdaj za stavbe, zdaj za vojne priprave, idej za odkupnino ujetih sorodnikov. Melone vsi eo-el IzposojeVsIi potrebne vsote od Judov m sila visoke obresti. Koliko ponosnih, sijsjnlh ksvallrjev je bilo sa-znamovanlh v dolšnih bukvah umasanlh Hebrejcevl Ne Iz verakegs sovraštvo, msr-več iz gospodsrsklh oz I rov so se jell bojevati stanovi In narod pro|i tidpvatvu.iJdeščani so jih črtllt bolj nego plemenAšle. Oelo njih varčnost so jim šteli v slo. Sdaj eo jim očitali, da trgujejo tudi z okutenimi kotami in okuše-no volno, zdaj ao jih doHUll, da ao zaztrupill ljubljanske vodnjzke. Robato so ss norčevsll z njimi, jih sbadeli, jih devaH v nič in jih poniževali, zasramovall ob vsaki priliki. Vsllki petek je dobil predetojnlk tldovske srenje brco elf klofuto. Pozneje so jih mrzill Ljubljančani tudi kot sovrsftnlks praVs vere. Oponašali so jim. da eo potomci onih vekomaj prokletlh morilcev, ki so mučili In krltall Zvellčerjs. OoIftlU so jih. ds kradsjo ln koljejo krščenske dečke, ln sterodavna Dolga ulica In stese sts slišsll divje krike in obupne vzdihe, švenket moril nega orotja in grgranje umirajočih v okrvavljenem prahu . . . Tuintem se je odprle line. Iz nje se je^po-molile mestne gleve z otožnim obrazom in že-loetne oči so gledale ze vitezom Ahacem. Na pragih so čepeli kljukonosi ozkoprsni možje v dolgih sivih eli črnih keftanlh ali v pisanih ks-' mitolah. Nekateri so bili pokriti s okroglim, skledi podobnim klobukom, ki je imel zgoraj gumb; drugI so imeli ns glavah kučme z repki pred ušesi. Od senc eo jim viseli dolgi sve-dreni kodri, pejes. Vsi so bili bradati, sekaj judovski zakon jim je pripovedoval, brado striči eli britl. Dekleta in žene ao bile oblečene v pl-■ene obleke; lase so jim zekrivsle oglevnlce. okrašene s raznobarvnimi biseri. Nekateri eo imeli okoli vratu na motvoau nanlzene plodove koristnega česna, baje izbornege sredstva soper pogubno kugo. Vsem pe je bile ne prsih In na hrbtu prišlte rumena zaplata. Ta krpa je bile podolgaato okrogla in približno Uko velike ks-kor gosje jajce. Noeiti jo je moral vsak Jud In vsaka Judlnja od svojega dvanejstege leta; nekateri so jo imeli tudi na klobukih. oSirama na teačieeh. Te rumene "Judovske krpe" je Izkljnčevels Žide Is družbe sodobnikov In jih po-Mtvzla, tlačila, trla ob vaaksm koraku, u ru- SPREJEMA ¡VSA V TISKARSKO OBRT v SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih] VODSTVO TISKARNE APEUBANA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ^ One zmerne, unijako delo prve vrsti. Vm poM^nila daje vodatvo tiskan* S. N. P. J. PRINTERY