BHs&siaia. The Oldest &nd Most Popular Slovene Newspaper, in United States of America. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. CHICAGO, ILL., TOREK, 10 SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER 10, 1935~ LETNIK (VOL.) XLIV Poslopju državne hiše oddal neki zdravnik na senatorja Longa strel, katerega posledice utegnejo biti usodne. — Napadalca so Longovi telesni stražniki na mestu ubili, dočim je bil senator prepeljan v bolnico na operacijo. aton Rouge, La. — V eni & ofk?iSnjih bolnišnic' 0ur Lady ^ake sanitarium, leži fede-senator Huey Long s tež-rano, za katero se ne ve, bil Je Jo bo prebil. Prepeljan j\ v bolnico po atentatu, ki se ^vršil nanj na hodniku dr-vie hiše države Louisiane v "'fclio ZAGOTOVILO TRGOVINI NEMIRI NA CE- HO SLOVAŠKEM ITALIJANSKI INTERESI V EGIPTU Pariz, Francija. — V italijanskih listih se opaža namigava-v j nje, da bo Italija zahtevala, da rvo _ i se napravi konec angleškemu vplivu v Egiptu, češ, ako Italija tvori nevarnost britanskemu imperiju, potem tvori Anglija nevarnost italijanskemu imperiju. -„ ponoči. tla se J'e zavec'a'> , . njegovi sovražniki stre- ,ej0 Po življenju, in je to še ne-• av'n° omenil v senatu v Wash-stonu. Da se zavaruje pred ^ rebitnim napadom, je imel se- ^ ator s seboj vedno par mož kot ojo telesno stražo, kadarkoli je '.e kam v javnost. To stražo je e' s seboj tudi zdaj ob ušod-trenotku, toda napadalec je j 7°Pil tako nepričakovano, da 12vr§i] čin, še predno so ga obvladati. jQ^Pad se je izvršil kmalu po • Uri v nedeljo zvečer, ko se je iljučila zakonodajne 8ovnice' katera je bila na Lon-^htevo sklicana k izredne. ]faj Zasedanju. Long je odkora-je Cornice, toda na hodniku 8tor •] lleke8'a zasenčenega kota v .j1 Proti njemu napadalec in gjjk eQl trenotku je tudi izpro-j0rig je ranjen omahnil po Poljaki se upirajo učenju če-j šlsega jezika. Praga, Čehoslovaška. — Vojaške čete so morale biti odpo-i i , • , , , v , 'viiuuoi ittiiiiansKemu .slane v vzhodni del države, ko „„ ' , " n. . .v , . .. . . , ... J , . ' Kakor se nasprotno čita v anele- Biznes nima pričakovati nika- je grozil izbruhniti tamkaj spo-'v,., ... . kih nadaljnjih omejitev. I pad med poljsko in češko gOVO-C ^Z^i T' ™ P -o- j rečim prebivalstvom. Nemiri so!kampanjo v Hyde Park, N.Y. - Konce«, « pričeli v mestu Cieszyn. ki je.^s^Z« preteklega tedna je predsednik v pretežni večini poljsko. Polj-Lpv VriKvircT^ • Roosevelt presenetil ameriško''sko prebivalstvo se upira, ker se ?a ,fS??/egl?tofko vlado-javnost z nekim pismom, ki ga'jih skuša prisiliti, da se bodol^gHji kP^VSka napram' je pisal Roy Howardu, izdajate-,morali njih otroci učiti v šoli če-' lju več časopisov. V pismu se je ®ko. Tako se je koncem zadnje-namreč izrazil, da so zakoni, ki,£a tedna zbrala skupina Polja-so imeli biti sprejeti po načrtu (kov> ki -ie razgrajala po mestu, New Deala, po večini že vsi uve- .razbijala šipe in pohištva, pred VPLIV ANGLIJE V ŽENEVI Angleška delegacija se trudi, da čim največ držav spravi v Italiji nasprotni tabor. te Jugoslavife Že neva. svica. i ko so se v nedeljo KRIŽEM SVETA ljavljeni in da torej kongres ne'vsem Pa se znašale nad šolskimi bo razmotrival nikakih nadalj-'Poslopji. Češko prebivalstvo je njih predlogov bolj globokega I zaprosilo protekcije, na kar je'žavi Victoria je pri banketu, pomena. Na ta način se daje biz- bil° Poslano vojaštvo tja. kateri je bil prirejen v čast — Melbourne, Avstralija Predsednik zakonodaje v dr- nesu zagotovilo, da ne bodo na ložene nikake nove restrikcije nanj. --o-- EVROPSKO DELAVSTVO PROTI ITALIJI v , Ženeva, Švica. — Eksekutžvni odbor mednarodne federacije strokovnih unij je na svojem zborovanju pretekli petek sprejel resolucijo, v kateri kritizira Italijo in stavlja na Ligo naro-!šil pogreb "v tore! obisku japonske delegacije, SMRTNA KOSA očitno povedal, da bi Vsak po- Chicago, 111. — Preminul je^zkus japonske ekspanzije 'pretekli petek v Mercy bolnici;Proti Jugu zadel na odpor pri Avstraliji. — Berlin, Nemčija. — Ker je na smrtni tiskam crtifikatu svojega starega očeta izbrisala pridevek "judovski" in ga na- dov zahtevo, naj uporabi Stov^ • • ■• ■ • — —i—. ^v.. Ha^;1ICab v klet in napadalec je'fliktu med Italijo in Abesinijo 6l'aval še drugič ^ imel časa za to, kajti eden j jo nesla pred Ligo deputacija sredstva proti napadalki v konfliktu med Italijo in At pomeriti. | Določilo se je, da bo to resoluci- -----------, .:ajti eden;jo nesla pred Ligo depu ti nj eles»e straže je skočil pro- štirih, in sicer eden Belgijec, en Do in Sa pahnil na stran 'Anglež, en Francoz in en Itali-^lesi? na kar so ostali m°ž.ie j jan, zadnji je seveda kot proti-ter 6 Rtl-aže otvorili ogenj nanj jfašist v izgnanstvu. Na zborova-Kil^ J^korekoč dobesedno pre-jnju je zastopano delavstvo iz ktoSej : zadel° ga Je nad 50 :sledečih držav: Francije, Angli-Kakor se J'e dognala na- 'je, Nizozemske, Belgije, Švice in ki JCeva identiteta, je bil to ne. Čehoslovaske. stai. Vnik' dr' A" C" Weiss> h g Jet- zet okrožnega sodni-' H- Pavy, kateremu bi se (naš rojak Mihael Winch (Vin-l.čič), kateri je živel na 2043 W. Van Buren st. Podlegel je pljučnici. Pokojni je"bil star 45 let in je prišel pred 25. leti v Ameriko iz Čerenševci, Prekmurje. Tru-Jdomestila z "evangelski," jo plo leži v kapeli pogreb, zavoda j bila neka tukajšnja dekle ka-Louis Zefran, od koder se bo vr-jznovana s štirimi meseci zapora. Storila je to, da zakrije svoje judovsko pokolenje. — Ottawa, Ont. — Semkaj je prispel iz Callander, Ont., dr. Dafoe, da prejme posebno odlikovanje od tukajšnjega generalnega governerja, ki ga mu je podelil angleški kralj, in sicer zato, ker je tako uspešno skrbel za zdravje Dionne petorčkov k, 10. sept., s vsa sv. mašo v cerkvi sv. Štefana ob uri, in nato na pokopališče St. Mary's. Ranjki je bil samec in zapušča eno sestro, Mrs. Ve. roniko Kovač v Chicagi. Večni mu pokoj! -o- Si; PRVAK NESREČE Steele, N. D. — Neki farmar iz tukajšnje okolice, po imenu po pravici zasluži, dr. Weiss maščevati za ^ 86 ga pr°glaSll° prvakom v , -------— zeti njegov urad na Lon- j 0 Povel j Lie, ker pač ni bil Lon sv '°je !ga tasta. nesreče in bi se mu v tem oziru podelila prva nagrada, ako bo u tem, ko šo Lontrovi teles- • , • , , , , j^Sniki ostali ob truplu na, ^ ^ ^^ raZpisa" so pa Longa hitro odDe bolnim t w -i iizguDii takorekoč vse svoje ime- Ugotovilo se ie, ;tje. Neka bolezen mu J/>a, So m Z; ' ,M'!na' Tekom desetih dni je ta mož .14 "U pa Longa hitro odpe. i70.„hii , x i* !v bolnic i izgubil takorekoc h' Kroo-ln j T ~ ~~ |Lje. in ( l^in :r;:a T na df ik°nčaia žrebca- nat° ^^ * li>at je Z T I TtU■ ikončno šest konj. Teden pozneje N tUdl ^ Pa mu to^a razdejala skedenj, tite " I! >fbiIa okna. »a * - pobila io KANADA SE BO OGIBALA VOJNE Ottawa, Ont. — Tukajšnji , _____________ min. predsednik Bennett je pre-f _ Kaunas, Litvenija. —Pretekli petek objavil, da imajtekli teden je resigniral min. konservativna stranka na pro-1predsednik Juozas Tubelis s gramu, držati Kanado iz vsake- celokupnim svojim kabinetom, ga zapletljaja v tujezemske i-po- na kar je zavzel njegovo mere, v katerih ne bodo pravice Ka- sto in sestavil novo vlado ge-nadcev direktno ogrožene. neral Caplikas. ODPRAVLJAJO JIH POD KANONE ia 11 transfuzijo i ■ ■ «iuia na nisi, mu pobila Zdrav' v m mit0 -50 puranov> ^er mu vse pridelke, i>vedatiraSkl 86 I" m0re" ki jih jc; "a Poli«, stolkla v »ZPM ak° Se bo situa" zemlio. razvila. Otok NANSTVO Si c)vl-?'lartiua, Francija,- Hi-i 'Jem ^^ tedn k, "min ri!1 v!'""'" maio >oasdiU!ba> ki je bila nato •i) otok., Se je na tukaj- kuPfia £?J,blrala kaj malo Ho^ Soboto naPrpi t — i>'eč Vbt" 2 Cele FranciJe > tem ^ajtežje zločince odpravljena z so v Zločince 4 tel 673 TeSkim t0V01-°m. ki '0nt„ 10 ka?«-___ C °^el-a?njencev' ie v Parni aborišče v Gui-v So bili kaznjenci Ciio ke živali °j0 CeIico kakor Ie Pa, med transporta-^"ih f mut bodo tekom S&kdan prebili na zemljo. -n-- PET UBITIH V KOLIZIJI Z VLAKOM Joliet, 111. -— Usodna nesreča se je pripetila pretekli petek po. noči v Lockportu, kjer je na križišču desete ceste zadel osebni vlak neki avto, v katerem je sedelo šest oseb, od katerih jih je bilo pet na mestu ubitih. Mrtvi so: Mrs. Ben Garcia, 1007 No. Herkimer st., Joliet, in njeni trije otroci, stari od dveh do osem let, ter neki drugi moški iz Jo-lieta, po imenu Isidro Anches, dočim je mož ubite Mrs. Garcia zadobil težke poškodbe. Katoliški Slovenci, oglašajte voje prireditve v "Amerikan-i Nakladanje nadaljnjih vojaških čet na ladje v italijanskem pristanišču v , , Neaplu, -------;------f-s*t— ~ v . . -t- _ ......... i kem Slovencu"! . ki so namenjene za afriško bojišče. Te čete so del treh novih divizij ki so bile po Mussolinijevem ukazu nedavno mobilizirane. Med tem, še vedno j zbirali delegati iz raznih evropskih držav, da prisostvuje-jjo zborovanju Lige narodov, i katero je bilo skicano, da odloči o sporu med Italijo in Abe-'■sinijo, se .je lahko opazilo, da I jih je med zborovalci le malo | število, ki bi držali z Italijo j in podpirali njene osvajalne načrte; večina od njih je zavzela Italiji sovražno stališče, j Da je prišlo do; tega proti-j italijanskega stališča na Ligi, je iv veliki meri delo angleške delegacije, katera skuša na vse I protege ojačiti fronto proti j Italiji in njeni zaveznici Franciji, da bi se s tem preprečili Mussolinijevi načrti za italijansko ekspanziv-nost, s čimer bi bili interesi Anglije ogroženi. Nasprotniki Italije so dosti pridobili moralno, ko je prispel v nedeljo semkaj angleški tajnik za zunanje zadeve, S. Hoare. Ta je ,ne samo zagotovil angleškemu , delegatu Edenu, da ga bo j podpiral v njegovi protiitali-Ijanski politiki, marveč prine-jsel je iz Londona tudi zagotovilo, da stoji za Edenom celokupna angleška vlada soglasno. Doslej se je večkrat na-glašalo, da je angleški kabinet ideljen v tem oziru. Isti dan ste prispeli semkaj tudi dve vplivni francoski osebnosti, namreč minister E. Her-riot in eden članov francoske delegacije, J. Paul-Boncour. Važen je zlasti Herriotov prihod, kajti znano je, da Her-riot ni tako vnet prijatelj Italije, kakor je Laval, in tako se utegne zgoditi, da se bo Italiji odtujila končno še Francija. -o-- ŽUPANOV APEL BIL USPEŠEN Chicago, 111. — Tukajšnji župan Kelly se je pretekli petek vrnil iz Hyde Parka, N. Y., kjer je imel konferenco s predsednikom Rooseveltom glede relifnih javnih del, ki se naj bi podvze-la v Chicagi. Župan je omenil, da je bila njegova konferenca v polni meri uspešna in da mu je predsednik zagotovil 150 milijonov dolarjev za mesto Chicago iz federalnega sklada. S to svo-to bo mogoče postaviti na javna dela nad 100,000 oseb. Od tega zneska je bilo že dovoljenih 32 in pol milijona za popravo in graditev cest, dočim mora glede ostale svote izpolniti mesto še nekatere manjše pogoje. -o- ŽUPAN POVABLJEN NA EVHARISTIČNI KONGRES Chicago, 111. — Eden uradnikov organizacije Kolumbovih vitezov, Chas. Chilcote, je pretekli petek izročil tukajšnjemu županu Kellyu povabilo, naj se ude-leli sedmega narodnega evhari-stičnega kongresa, ki se bo vršil v Clevelandu od 23. do 26. septembra. Velika požarna katastrofa v Spodnjih Jablanih pri Cir-kovcih, kjer je ogenj uničil petim posestnikom 20 objektov. — Huda nesreča mladega posestnika iz Spuhlje. — Smrtna kosa. — Druge vesti iz domovine. Pol vasi je uničene Ptuj, 21. aug. — Včeraj že pozno ponoči je na dosedaj še nepojasnjen način začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Pečnika v Spodnjih -Jablanih. Zaradi močnega vetra, se je ogenj z bliskovito naglico razširil po vsem poslopju in v trenutku že tudi zajel sosednja poslopja, ki so se drugo za drugim vnela in začela goreti z velikimi plameni, ki so strahotno razsvetljevali okolico. Naenkrat so bila v ognju poslopja že ome-. njega posestnika Pečnika, Agate Pišek, Štefana Dober-ška, Franca Draškoviča, Ivana Brandšteter in Janeza Fran-geš. Skupaj je gorelo in do tal zgorelo 20 objektov. Ko so prihiteli gasilci, so bila že vsa [poslopja v plamenih in so takoj pričeli pomagati reševati živino in druge premičnine. Z nadčloveškimi napori se jim je posrečilo, da so preprečili na-daljno razširjanje požara, ki, je grozil uničiti celo vas. Živi-| no so vso rešili, zgoreli so pa j vsi poljski pridelki, gospodarsko orodje in gospodarski stroji. Poleg tega je ogenj uničil 1120 stotov sena in 4 80 sto-tov slame. Poslopja so bila deloma no-jva in deloma krita z opeko in j slamo. Najhujše je prizadet /posestnik Brandšteter, ki je pogorel že julija, a zdaj mu je ogenj uničil še zadnje premičnine : pohištvo in drugo, kar je imel spravljeno v ko-larnici. -o- Smrt pod avtomobilom Maribor, 20. aug. — Danes okoli 4. ure popoldne je peljal posestnik iz Spuhlje Franc Petrovič, oče 7 nepreskrbljenih otrok domov voz sena. Na j cesti med Bidno in Spuhljo mu je privozil nasproti tovorni avto, last Viktorja Jerkota iz Črnuč pri Ljubljani, katerega je šofiral sam lastnik, ki je ivozil vino za Miillerja iz Dom-jžftl. Petrovič je imel k vozu .upreženega plašljivega žreb-ca, ki se je avtomobila prestrašil ter je poskočil s tako silo, da se je iztrgal lastniku iz rok in pri tem je prišlo do strašne nesreče. Blatnik avtomobila je Petroviča zgrabil za obleko in ga vrgel pod avto med prednja in zadnja kolesa. Prj tem je šlo zadnje kolo tovornega avtomobila Petroviču čez trebuh in ga popolnoma zmečkalo, da je na mestu izdihnil. Seneni voz se je pre-vrgel, plašljivi žrebec je pa 3 sprednjim delom voza pridir-jal domov. Ko je žena s svojo •16 etno hčerko prišla na kraj nesreče, je hčerka pri pogledu na mrtvega očeta od groze omedlela. -o- Veliko Celje Končno je prišlo do tega, da je občina Celje-okolica i združena z mestno občino Ceil jo. Občini sta združeni z ukazom kraljevskega namestni-štva. S tem se je prebivalstvo j Celja odvignilo na 18.000, dočim ni Celje poprej štelo niti 8.000 prebivalcev. Smrtna kosa V ljubljanski bolnici je umrl Franc Sedlar iz Srednje vasi pri Šenčurju. — V Celju je umrla Frančiška Kovač, trafi-kantinja stara 49 let. — V Brežicah je umrl p. Žiga Ah-čin, fančiškan. -o- Žrtev alkohola V Dolu pri Borovnici je na svojem domu obupal posestnik Ivan Borštnik. Svoječasno je imel veliko posestvo, a se .je zadnje čase pričel udajati alkoholu. Zanemarjal je dom, odprodajal le.s s posestva, izkupiček pa lahkomiselno zapravil. Žena si ni vedela drugače pomagati kot da je zahtevala na sodišču preklic moža, kar je tudi dosegla. Začeli so se oglašati upniki, katerim Borštnik seveda ni mogel več plačati in to ga je privedlo do obupa. -O-j- Čebele kradejo Komaj je zacvetela ajda na Krškem polju, so že pripeljali razni čebelarji svoje ljubljenke na pašo, da si naberejo sladke strdi. Nastalo je po polju več zasilnih čebelnjakov. Pojavili so se pa tudi že tatovi, ki kradejo kar cele panje in vedno vzamejo najtežjega. -o- Huda nesreča Posestnik Ivan Kraljič iz Kremenove vasi 5, star 70 let se je hudo ponesrečil na Ižanski cesti. Ko je vozil z zaprav-ljivčkom proti Igu, sta se mu na cesti splašila konja, pri čemer je Kraljič padel z voza in iadel v obcestni kamen s tako silo, da mu je počila lobanja. Zdravi se v ljubljanski bolnici. V samostan Kakor se poroča iz Sarajeva, .je vzbudila med tamošnji-mi krogi vest, da gre slikar Jurkič v samostan, senzacijo. Slikar Jurkič se je namreč odloČil zapustiti posvetno življenje in stopiti v frančiškanski red. Njegova žena, znana katoliška pisateljica Štefa Jurkič, je pa odpotovala na Nemško, kjer bo stopila v red do-minikank. Najdene cerkvene posode Na orožniško postajo v Brežicah je prinesla trgovka Ana Gregi ova škatlo, v kateri sta bila dva zlomljena cerkvena keliha. Prvi srebrn, diurgi ni-klast. Očividno sta bila ukradena v kaki cerkvi, a ker nista imela kdove kake vrednosti. so ju tatovi zavrgli. Škatu-■lo sta pustila v njeni trgovini 'neki moški in žensKa. mnrn a "AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 10. septembra 1935 Napisal: Edgar Rice Burroughs u. o, rat. on,: niMUtuled for ATE, INC. UNITED FEAT! AMERIKANSKI Slovenec Ptvi in najstarejši slovenski list V Ameriki. Uitanovljra leta JW1. Izhaja vsak dan rasas a«4elj, pons-Idljkov in dnevom po prunikih. Izdaja (n tUka: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov urcdniitva in oprav«! 1849 W. Cermak Rd., Chicago telefon: CAN AL 5544 Naročnina? The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Jbtabliahed lltt. Zsstwd dally, recept Sunday, Monday and the day altar holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Addreaa of publication office: J849 W. Cermak RD., Chicago Phone; CANAL 5544 Subscription: For one year-- For half a year --- For three month« i----« Chicago. Canada and Europe For one year-----$6 00 half a year -- 3.00 For three month« , 1.75 Dopiai važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko bide liat. t-* Za tadnjo itevilko v tedna i« če« do četrtka dopoldne. — Na iopiw brez podnlaa «e ne ozira. — Rokopisov nredntttvo ne vrača. ki jo vodi predsednik Franklin D. Roosevelt, čestokratlda bo zopet normalno trajal de prav krivično kritizira in obsoja. Seveda ako vzamemo to set mesecev, dasi ^se denarne iz stališča, da kritika leti na administracijo iz nasprotnih političnih taborov, potem to razumemo. Vendar tudi kritika je lahko dostojna in pa dosledna. Prav nič ni dosledna pa kritika, ki prihaja iz republikanskega tabora in slika Roosevelta in njegovo administracijo za boljševiško, ki bo pripeljala v radikalizem, zato, če je dala delavcem ne- so se prav imenitno imele na krajev, dva škofa, mariborski in koliko več zaščite in pravic, kakor pa prejšnje administra- ^vo.iem pikniku, katerega so pri- Ikrški, mnogo drugih predstavni- redile na Veliki Šmaren. Bile so kov oblasti, zastopniki izseljen, namreč same na pikniku, brez 'akih društev, tudi srbskih in hr- težkoee še niso popolnoma ustalile na normalni višini. Upajo pa, da dobe dovolj denarja, da se bodo z njim šole vzdrževale. Tukajšnje ženske, članice podružnice SŽZ. se pohvalijo, da so se prav imenitno imele na 12, PISMO IZ DOMOVINE Ljubljana, julija. Prisostvovali smo te dni izseljenskemu kongresu, ki se je vršil v banski palači. Mnogo izseljencev je bilo navzočih iz vseh cije. Pa tudi kritika od strani socialistov ni na mestu, kateri ga od druge strani slikajo kot največjega služabnika kapitalizma. Saj je vendar ravno Roosevelt dal delavcem več zaščite pred kapitalističnim izkoriščanjem, kakor pa doslej katerikoli predsednik od Lincolna naprej. In kljub vsemu temu, od leve in desne pada po njem. Zakaj? Sodimo z zdravim in treznim razumom in ne pod vplivom političnih strasti. Roosevelta napadajo razni politiki zato, ker je na predsedniškem stolu. Sami bi radi tja, da bi oni in njih stranke vladale, to želijo in da bi dosegli to, se poslužujejo vsega. To je namen in politika vseh političnih prerokov, ki postajajo zadnje čase od sile zgovorni. Ce bi pa ti preroki tudi storili vsaj majhen del tega, kar je storil doslej Roosevelt za svojo deželo in njena ljudstva, je pa veliko — veliko vprašanje. moških, ker so tako sklenile, da hočejo imeti enkrat en dan same za se. Moramo jim že verjeti, da RAZNO IZ LA SALLE (bolnišnici, kar je pa pomota. V La Salle, 111. .bolnišnici je namreč Mrs. John Bilo je že poročano o zadnjem iTomše z četrte ceste. Vsem se pikniku in se je po večini vse'priporoča, da jo obiskujejo ker pohvalilo, a poročevalec je v za- [s tem opravljajo dobro telesno dregi pozabil pohvaliti naše žene jdelo usmiljenja. Ženi pa želimo, in matere, katere prav pridno!da čimprej okreva in se vrne na sodelujejo za cerkev sv. Roka. Idom. — Pred par dpevi so zopet Na pikniku no žene prodale vse .obiskali našo naselbino rojaki potice in štruklje. Torej, hvala J Mr; John Šebath iz Denville, 111., jim! Posebno pohvalo pa zaslu-|Mr. in Mrs. Oven iz Granville, žijo odbor rilce in sicer Mrs. '111. in Mrs. Anna Murn. Poveda-Frank Bruder, st., Mrs. Agnes jli so, da imajo jako dobrega za-Zellinski in Mrs. Mary Furar. jstopnika v osebi Mr. Joe Bregar-Imajo tudi dve članici materin-' ja. — Priporočljivo je, da ga skega društva, katere snažijo podprete. cerkev dvakrat na mesec in te šola se je otvorila pri vs. Roso Mrs. Mary Petek in Mrs. ku in lepo število novih se je vpi-Agnes Felipek. Tako torej tudi salo v katoliško šolo in upati je, te žene zaslužijo najlepšo po- tla ostali še pridejo Entered as second clas. matter November 10, 1925, at the po«t office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.__________ Politika in politični preroki Čim bolj se bližamo v Združenih državah narodnim volitvam, ki se bodo vršile prihodnje leto, toliko bolj oživlja politika vseh mogočih strank ter s temi raznoteri politični preroki. Kaj na mestu je slovenski pregovor, da vsak svojo malho hvali. In če kdo ravna po tem pregovoru, potem prav gotovo ravnajo tako razni politični preroki. Vzemimo v roke časopise in berimo, ta hvali to stranko, drugi svojo, tretji ono, itd. Odprimo radio, pojavi se politični govornik, ki se na široko predstavi in potem začne hvaliti svojo stranko, nasprotno pa preklinja in obsoja. Vsak svojo malho hvali... Pri vsem tem je resnica in ostane, da nobena stranka pa naj bo taka ali taka, nima samo čistih angeljnov v svoji sredi." Pa je tudi zopet resnica, da vsi v kaki stranki tudi niso sami črni škrateljčki. Ljudje so tu, ljudje tam. Lju- ^ d je smo pa vsi več ali manj slabiči in če bi bili sami ange-Iji, bi ne bili tu na zemlji. Ta dejstva je treba imeti pred očmi, v vsakem slučaju, ako hočemo pravično presojati politične stranke in njih politično delovanje in u dejstvo van je. Blagostanje vsake države in dežele zavisi od dobrega gospodarstva. Zato je zelo važno kdo vodi gospodarsko politiko države ali dežele. Ako se vlada države zanima za 1 _ _ .a « «■« j ^CHU /JClVUAtJlJ v blagostanje svojih državljanov da gleda, da njih trgovina hvalo in zahvalo napreduje, da ima narod vedno dobre gospodarske prilike, prav vrle žene, pred Bogom bo-taka vlada je skrbna, taka vlada je dobra. Katera vlada pa se ne briga za te cilje in je onim možem, katerim je poverjeno državno krmilo vseeno, kake gospodarske prilike ima narod, taka vlada ali administracija je malomarna, sanikerna in svojih dolžnosti do države in naroda ne izpol-nu je. Iz tega vidika torej lahko vsakdo opazuje, tudi najbolj priprost državljan vlado svoje države. V Združenih državah imamo prav v teh časih veliko političnih prerokov. Vsak ima polna usta nasvetov. Tako pa tako bi se razmere izboljšale. In naravno, administracijo, ki je sedaj v sedlu vsi kritizirajo. Zanič ni. Deželo bo spravila na kant in bogve kaj ji še vse prerokujejo. — Ampak mi, tako trdi vsak, imamo zdravila za odpravo te krize. Tako le je treba pa tako le, pa bo imel vsak židane srajco, za svojo hišo avtomobil, v loncu vsak dan kokoš in' ^a Mr- Joh"a Klobučarja, kaše bogve kaj. Ali ne prerokujejo prav tako. Poslušajte ^ Ponosno je hodil in si nažgal jih, pa bote videli, da res tako govore. Seveda kako bi ^ ta svoja prerokovanja izvajali, ce bi prišli v sedlo je pa to nekaj pomenitL Res to ni bilo drugo veliko vprašanje. Pri politikih je navadno tako,; brez vsega. Štorklja je namreč obljubijo veliko, storijo in dajo pa malo. Nekoč se je prišla na obisk v družino in jim nekdo jezil nad nekim politikarjem, češ, kaj si pa pred pustila v spomin zalega fantiča volitvami svoj kljun odpiral in obljubljal, zdaj pa nam nič dne 2S- avgusta. Za gotovo se ne daš, niti nič ne dobimo, kar si nam obljubljal. Pa se je zadri: obljubiti in dati je preveč! In taka je stara navada pri vseh politikih. Naš namen ni nikogar zagovarjati. Vendar zdi se pa in to lahko vsak opazi, da se baš sedanjo administracijo, vaških. Zborna dvorana je bila nabito polna. Na programu so bili pozdravi so se dobro imele. Tako so bili raznim oblastnikom, reševanje moški zopet enkrat v stran po- problemov izseljenskih društev tisnjeni in so doma precejali sli- jn naselj, predvsem velikih spone, medtem ko so ženske srebale 'rov med izseljenci in konzular-ledeno pivo ter si z njim gasile 'njmi oblastmi naše države. Naj-žejo. — Na obisku se je mudil 'grše se je zopet razgalila rana tukaj na Calumetu Mr. Frank na našem narodnem telesu, ko Cimermanich s svojo družino, ki smo slišali nečuvene zgodbe, o, je obiskal svoje sorodnike in .hujskajočih liberalnih elemen-prijatelje. Mrs. Cinermanich je j tih, ki so se celo med izseljence namreč hči Mr. in Mrs. Goršeta jvrinili samo zato, da delavcem-iz Tamara. — Pred kratkim je izseljencem kradejo vero in spo-v ubožnici na Houghton umrl štovanje do nositelja verskih rojak Anton Vrbancich, ki je 'načel — duhovnika. Kako žalost-bil pa tukaj le bolj malo znan. !no: katoliški duhovniki, učitelji Dosegel je starost 67 let. Koli- Jjn prosvetni delavci gredo v tu-kor se ve, zapušča enega brata jino, da naše — naši domovini tukaj nekje v bakreni okolici. jn veri ohranijo, pa ti pride li-Pokopan je bil pa iz slovenske :beralna 'svojat zgago delat in cerkve sv. Jožefa. razprtije trosit, štrene mešat in Državni governer je izdal u- svoji lastni domovini meče iz kaz, da se bodo s 15. septembrom 'ognjišča še tisti bore skromni odpustili posebni agenti, ki so ogenj navdušenja in zvestobe za nadzorovali prodajalne opojnih .naše kraje, naše navade in jezik pijač. S tem ukazom bo prizade- 'naš. tih več sto takih agentov, kate-! Tudi ameriški izseljenci so bi-rih skoro edino delo je bilo, da jj na tapeti. Leo Zakrajšek iz so sedeli v udobnih naslanjačih j New Yorka je v obširnem govo-in se kratkočasili s kajenjem ne jru najslabših cigaret. Fitzgerald namreč pravi, da ti jtekom sedem let krize prišli ob agentje preveč stanejo državo jVse, danes se pa ne morejo vrni. Michigan, namreč so za nje po- ti v domovino, ker sredstev ni- ,.i u slikal obupno stanje nekate-Governer lrih Slovencev v Ameriki, ki so trosili lansko leto skoro dva mi- [niajo, pa tudi domovina jim no-lijona 100 tisoč dolarjev, dočim ge centa dati iz svojih hranivnic, je legislatura določila za nadzi-ikjer so skozi leta nalagali svoj ran je pijač samo poldrugi mili. denar. Preje so pošiljali denar- boljšim podpornikom življenje in pravico do življenja. Kako more potem ta domovina nasa govoriti o ljubezni svojih otrok v tujini. Ljubezni ona ne pozna, ljubezni tudi otroci ne morejo poznati. Zadnji čas je, da se ta krivica popravi. Obenem je poudarjal govornik, da je treba nujno bolj socijalnih stikov med našimi naselbinami in državo. Konzularne oblasti so samo p-to tukaj, da državo javno predstavljajo, ne store pa ne velik0 na socijalnem polju za naše ljudi, ker ni to njihov delokrog' Treba bo imeti tudi izseljenske komisarje, ki bodo v stiku z P°* sameznimi naselbinami, v Bel-gradu pa naj bo izseljenski referent, ki informira vlado 0 vsem početju in nehanju teh socijalnih središč. Obenem smo prosili vlado, naj nam da kaj zgodovinskih knji? in abecednikov, če hoče, da se naša mladina sploh še kaj inte" resirala za Slovenijo. Nep'-e" most! j i ve so težave, vsega duhovniki ne zmorejo. Naj bi jim Prl" skočila na pomoč domovina sama, če hoče, da narodu ohranimo narodni značaj, jezik in fl? rodne svetinje. Stvari, ki so jih drugi izšelje,y ci predložili zboru, so bile j 8™ tehtne in nujne. N. pr. duhovi11' kov si želijo, učiteljskih moCl' knjig in gmotne podpore. Zve^' li smo na tem kongresu, da bili milijoni shranjeni v posel'' nem izseljenskem fondu, iz terega naj bi tekle denarne pore do raznih izseljenskih cel'"' pa so gospodje krog zelenih mlZ vse zapravili. Nihče, ne ve, k01]1 so milijoni šli. Vpričo zastop^' kov vlade je pater Kazimir ot]'. gosal vse liberalne patrijote, Ki Tako je ste prejele za to največje plačilo. Naša spodnja dvorana je dobila sedaj drugo lice. Naši fantje so jo namreč na novo pre- Za delavski dan, (Labor Day), smo imeli jako pusto vreme in opaziti je bilo, da se je iz marsikaterega dimnika kadilo. Znamenje, da so se domači greli že pri peči. Postalo je namreč kar jon dolarjev. Vse delo teh civil- jja na milijone, tako da je tudi [domovino le na jeziku nosijo svojo napako sebičnosti izselje11' skim duhovnikom predbacivaJ0' kakor da gredo med izselje"^ le za svoje lastne interese. Mčf govomu govoru je sledil nih nadzornikov nad opojnimi |država imela od tega neizmerno pijačami prevzame v roke drža- veliko kredita, zidali so si hišice va in tako upajo, da bo omenjeni poldrugi milijon plače. in domove tukaj v Sloveniji, da- zadostoval za jneš so premnogi ob vse, tukaj 'jim domovi propadajo, sami sem Nevarno se je ponesrečil mla- ne morejo,Jugoslavija pa sedi na di Vincent Stimac iz Copper Ci- njihovem mrtvem kapitali, kapi- ty, sin mesarja William Stimaca. Mlel je meso na električni mlin in ker mlin, kdo ve iz kakega barvali, Mr. Frank Gojnik je pa naenkrat hladno. Seveda, če bi obil strop, da je bolj varno pred to že sedaj za stalno tako ki-ognjem. Fantje pravijo, da če držalo, bi bila zima pač pre. ne bo vreme nagajalo, da bodo dolga. Bolje je, da še kima tam talu, ki se je stekel iz samih težkih ur, trdih žuljev in grenkih olza. Naj bi domovina vendar trajen in živahen aplavz, k1 )e vse prebarvali, kar je lesa, tudi pri stari šoli. OK. — Barvo je pa kupilo dr. Najsv. Imena. To društvo namreč že šesto leto de. luje za cerkev z vso vnemo in tudi tem najlepša hvala. V zadnjih par dnevih smo o-pazovali našega slovenskega kro- že sedaj lahko ve, da bo sinček, ko doraste, tudi dober krojač modernih oblek, tako kot je oče. — Naše iskrene častitke. V zadnjem dopisu je bilo poročano, da je 'Mrs. John Povše v gori v ledenih goi-ah, ker mi potrebujemo še gorldh dni, da nam grozdje zori in koruza, če ne bo bolj žalostno za kmeta. — Končno vsem pozdrav. Poročevalec PAR NOVIC IZ CALUMET A jse zdravniki izrazili, da mu bo-IN OKOLICE • jdo kljub hudi poškodbi vendar Calumet, Mich, le ohranili prste. Tukajšnja šolska vodstva so | Cuje se, da .ie Calumet in Ilec-sprva nameravale odpreti šole ia družba prevzela v svojo last za pouk takoj po delavskem 'znani zlati rudnik v Nevadi vzroka, ni hotel vleči mesa, je jimela usmiljeno srce in olajšala fant z. roko poskušal, da vidi to trdo postavo, ki na najriehva.j kakšna zapreka je v mlinu. Po- lležnejši način krade njenim naj-1 zabil je pri tem zapreti električno strujo in zgodilo se je, da je mlinček nenadoma začel zopet delovati ter je fanta zgrabil pošteno za roko. K sreči je na krik naglo priskočil njegov pomočnik, ki je hitro zaprl električno strujo in tako fanta rešil. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer so samo potrdil, kar je vneti vec na izseljenskem polju P° dal. Navzočim liberalom so lahko kar nosovi pobesili. Pozdrav. P. Aleksand«* to zgodi, bo tukajšnje ljudstvo >goslovu kipa. v |j občutno prizadeto, l'azen če! Po blagoslovu kipa smo zace. prazniku, to je v torek, 3. septembra, pa so se pozneje premislili in prenesli otvoritev šol na ponedeljek 9. sept. Tudi tako imenovani "kindergarden", ki je bil lansko leto radi pomanjkanja denarja zaprt, bodo letos odprli. Vsled finančnih težkoč je bil lansko leto šolski pouk skrajšan na devet mesecev, letos pravijo. "Goldfield Consolidated Mine". Rudnik je velik in poseduje 390 akrov zemljišča ter že več let obratuje. Od leta 1907 pa do leta 1933 je rudnik plačal svojim delničarjem celih 29 milijonov dolarjev dividend. Kakor se iz tega vidi, se je družba vrgla na pridobivanje zlata, ki .ii najbrže več nese kot pa baker, vsaj v se- danjih časih. Tukajšnje ljudstvo pa premišljuje, če morda ni to prvi korak, da družba misli prenehati z delom v tukajšnjih bakrenih rudnikih, zlasti, ker je to prvi slučaj, da je ta družba posegla v tolikem obsegu v rudnike izven države Michigan. Ce se kip sv. Ane. Blagoslovil - . Rev. Hijacint Podgoršek, župnik iz New Yorka. Da p^ mo kip, smo imeli posebni k0", test, ki so se v njem bojevale dekleta: Olga Nošak, Mary nikar in G. Kopriva. Te tri " kleta so bile za botrice pri družba svoj bakreni rudnik tu- devetdnevnico na čast sv. kaj proda kaki drugi družbi, ki i Večerno pobožnost imamo bi začela v večjem obsegu s kopanjem bakrene rude. R. -o- DEVETDNEVNICA V CERKVI SV. ANE NA MOX-HAM, PA. Moxham, Pa. V podružnici sv. Terezije na Moxham smo v torek zvečer 3 sept. slovesno blagoslovili novi ^ p' dnevnice bo v sredo zvečer, krat bomo peli litanije božje. P. "Slovenski katoliški dn^*,, nas druži, da se razkrop''j() Tied tujci, ne izgubimo njimi.— s, ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) DENARNE pošiljatve odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugosla^ vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge oe sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zaneslj1^ direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile n0 cene: Dinarji: Za $ 2.75 .... ..... 100 Din Z a ? 5.15 .... ..... 200 Din Za $ 7.30 .... ..... 300 Din Zri $ 9.70 .... ..... 400 Din Za $11.75 .... ..... 500 Din Za $23.50 1000 Din I Z» $9.35_______ „100 lir; Za Izplačila v dolar^ Za $ 5.00 pošljite $ •>' j Za $10.00 pošljite Za $15.00 pošljite Za $25.00 pošljite Ža $40.00 pošljite Za $50.00 pošljite za $44.50_________500 lir 10 $88.20..........1000 lir Voa pisma In poSiljate naslovit« n«: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovene«) 1649 W. CERMAK RD., CHICAGO. Ostali Arabci "Šifte", ki so bili več ali manj ranjeni in obtolčeni so hiteli proti obrežju, da bi dohiteli Tarzana. Ko so prihiteli na rob brega, so opazili, kako Tarzan na konju brede preko reke. Eden izmed Arabcev je imel še pri ss-bi nabasano puško ter je jel streljati za Tarzanom. En strel je bil oplazil Tarzanovo ramo in je začel krvaveti. Ravno, ko je mislil Arabec, da zdaj in zdaj pomandra s svojim konjem Tarzana, se je slednji kakor kak prekajeni panter vrgel na stran, tako, da ie konj skočil mimo njega, a v istem hipu se je zakadil od strapi in skočil na konja zadaj za Arabcem. To je naredil s tako brzino, da se je Arabec komaj zavedel kaj se godi okrog njega. Močna Tarzanova roka je stisnila Arabca za vrat, da je ta kar zacivilil, kakor kak maček, če bi ga zgrabil lev. Z Arabcem je Tarzan hitro o-pravil in ga vrgel s konja, kakor bi vrgel kak snop tja po travi. Potem pa je pognal iskrega konja skozi gosto travo in grmiČje, da je galo-piral, kako bi plaval. Pognal ga je v deročo reko . . < Poleg Arabcev, ki so ga zasledovali do brega je pa Tarzan naletel zdaj v reki na nove nasprotnike. Takoj, kakor hitro se je zagnal Tarzan na konju v reko soi se začeli pomikati proti Tarzanu dogli veliki krokodili. Zašel je v pravo krokodilsko gnezdo. Že se je mislil vrniti nazaj na breg —.a njegova korajža je zmagala in pognal je naprej preko vode . . . _Torek, 10. septe mbra 1985 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran 8 mni^t^M^a^Hr^^ni^a ■■mii^'w^W ■^iiii» ; ■■in ■ -i; Vi Tvoj nedeljski tovariš. ^ uiuu-*"'"'»niu.umiminnngumiuuntir'nam rofnrnt/aiiinrjuu viiminituinT»uimiin da sam rabi ime, besedo .^žabnik ATi kot časten naslov? rekel Natanu: "Pojdi in 0l'i k mojemu služabniku Da-(II. Reg 7, 5). Rekel je vu; "Blagoslovil te bom zara-^ tvojega služabnika Abraha-Ij^ (Gen 26). Zato so si aposto- sem vas poslal brez torbe, brez čevljev, je li vam kaj manjkalo?" (Luk 22, 35). "Ne bom vas več nazival služabnike, imenoval sem vas prijatelje" (Jan 15, 15). 3. Ta služba nam da največje plačilo. Noben gospod, noben delodajalec ne plačuje tako bogato in velikodušno svojih služabnikov, kakor ravno Bog, za najmanjše delo nam da največje plačilo: Karkoli storite svojemu bližnjemu zaradi Boga, mu je drago in milo. Bogu dopade vsaka dobra misel, ki se porodi v vašem srcu (Preg. 21, 5), vsaka dobra beseda, ki pride iz vaših ust, vsak korak, vsak pogled vaših oči. Ni nič tako malenkostnega, cesar bi Bog ne cenil, samo da je storjeno-z dobrim namenom (II. Kor 8, 12). Da že lip* iIMPi mfi^t V S \ ? 4 ¥ « prej .v nekem stranskem prostoru, kjer je imel spravljeno se no in slamo. Od tam se je požar razširil na hišo in končno tudi na mlin. Kak0 velik požar je moral to biti, se lahko presodi po U ni. da so poleg domačinov prišli gasiti še gasilci iz Ajdovščine. Vipave in Gorice in da !so vsi skupa j gasili vmo noč in še v četrtek zjutraj do 10. ure, čeprav teče tam mimo Vipava. Škoda je ogromna in znaša 200.000 lir. Frank Kovačich: f/ ! 15 letni Marcel Sancin iz : Bel junca je prišel v petek IG. 'aug. s kolesom v Trst. Ko se j je vozil navzdol po Via Tesa, ! je izgubil ravnovesje in hotel j skočiti s kolesa, pri tem mu je j j na tlaku spodrsnilo, padel je I in precej nesrečno zlomil nogo. "Kraljica breskev" iz Port Huron, Mich,, Miss Marion Laoish, ko je pri nesla košarico breskev v Belo hišo in jo izročila tajniku Mclntyre. so se pozneje razdelile in tudi predsednik Roosevelt je dobil svoj del. (Dalje) stjani. Tekmovati moramo v kr- Alco je Baraga vreden, oziro- Španski ljubezni, ne pa v sovra-ma pričakujemo, da se bo kmalu štvu." -t- Tako je povedal ruski izkazalo, da je vreden časti ol- duhovnik, ki je umrl za svojo tarja, .ie tudi vreden, da se ga z vero. največjim spoštovanjem sporni- j Z urnimi koraki se bližamo njamo tudi v posvetnem živi je- dnevu odkritja Baragovega spo-nju, da se tako izrazim. Baraga menika. S to proslavo je zdru-ima zasluge pri Bogu in jih ima ženo ogromno dele. Centralni odpri narodu. Saj je dal svojemu .bor zajedno s pododbori, se trudi narodu knjigo v času, ko ni bilo,kakor ve in zna, da bi bila slav-nič ali zelo malo knjig nabožne nost vsestransko uspešna. Ako vsebine. Ni odrekati zaslug no-[ne pride kaj posebnega' vmes, I bencinu, kdor se ukvarja s pisa- potem b'o ta proslava, kakoršne teljevanjem. A prvo priznanje Slovenci v Cleveland in v nobeni zasluži oni, ki je dal priproste- drugi naselbini, še niso imeli, mu ljudstvu to, po čemer so hre- kajti v-edeti moramo, da je v Cle-» peneli in kar jim je bilo velik velandu mogoče narediti marsi-|pripomoček k zveličan ju. In rav- kaj. Kar je \ drugih naselbinah no Baraga ima pri Slovencih to neizvedljivo, je v Cleveland« Zaslugo. Pomniti je treba, da sli mogoče, kajti do 40,000 Sloven-narodnost in vera tako tesno cev, ki jih živi v Cleveland«, v gbns (em !Z{jruženi. (ja je Slomšek, ki je zmore marsikaj, kljub temu, da poznal slovensko dušo bolj kot ie med nami nekaj nasprot tva. malokdo, vedno povdarjal, ob Iz verodostojnih virov se nam vsaki priliki, da je vera luč, ma- javlja, da se proslave udeleži naš prave ljubljanski vladika nadškof dr. Tako čaka v tržaških zapo- jstine, ki so vzidane v temeljni atlevali naslov, častni priimek ^'žabniki Jezusa Kristusa". ' °če se imenuje "servos ser- fsam namen, brez dejanja, vsako rum Dei' ^ikov — služabnik služab-v.; božjih. — Vsi svetniki v|)/-,i' škofje, bogati ali revni, ali nizki — so visoko ce-1 ta naziv. Sv. Antonin, nad-mike. Jasen dokaz, Gregorij Rozman. To je prav go- —- vode, ko je nenadoma buŠkml |da sta vera iu narodnost neraz- tovo vesela novica za nas izse- vanjo velik plamen, .tako so jdružljivi za vsakega zemljana. :1 jelke. — V nedeljo 22. septem-ji je vnela obleka. Nesrečna | p0glejmo, kako drugi narodi;bra botakorekoč hčerka Ame-|starka .je v strahu izpustila iz častijo, oziroma občudujejo svo.. jrigka Slovenija, podala roko ma. |rok kbtel in se ji je krop zli'|je velike može. Kaj vse irlore Ita-|teri Domovini, v znak goreče skoraj p0 Vsem telesu. Dobila |]ijanj za svoje rojake; enako (ljubezni, ki jo goji do nje. S tem I je strašna opekline, zaradi Francozi. Nemci gredo v tem o- se bodo prav gotovo vtrdile zve-katerih je kmalu po privozu zjru §e dalje. Sploh so vsi narodi ;ze med staro in novo domovino v bolnico umrla. --o- I ponosni na sinove, ki so njih naroda in ki so se pred svetom pokazali junake pa naj bo to že v enem ali drugem poklicu. — Kaj pa mi Slovenci ? Mar ni-Na rogovih bika Imamo mi niti trohice one narod- V Vukovskem dolu je bik |ne ljubezni in ponosa do svojih posestnika Kronvogla, nabo- ji-ojakov kot jo imajo drugi naro-del na rogove Ivana Goloba, idi do svojih: Kako da smo tako najdenj pokopali'v njegovi rojstni |ob prvem poskusu, odnehal pa [posestnika iz Poličke vasi. V>fcosrčni nasproti zaslugam na bil stoterno povrnjen, najdenj1111 v luJBWU | . v . . , .. , denar je poplačal talente." ' Sv. ivasi v Crničah v■ Vipavski do- ne bo pa četudi se zvonik po- ;svo.n besnosti ga Bog lini, je goriška kvestura po-|dere. Ka.i njemu to mar, saj ' novno dokazala, da je fašizmu bo s tem "junaškim" činom po-vsaka slovenska beseda trn v Ikazal svojo moč nad ubogo peti, — Že v domači hiši je bi- slovansko paro in zarisal v do pevcem prepovedano, zapeti Pahomij je molil: "O moj poglej na me z usmiljenim očesom, nauči me znanost, da bom tebi dopadel. Vsak moj trud, vsako moje delo, vse. moje želje naj merijo n'a to, da bom edinole jžatostinko, zato s0 se pevci tebi služil in tvojo voljo spolnje- strnili ob grobu, da zapojej« va]_" |V zadnji pozdrav visoko zaslu- jženemu možu, pa .ie skočil k pevcem in jih pre zgodovino dolgo potezo o "vrednem" in "pravičnem" italijanskem ljudstvu ki je od nekdaj bivalo tukaj, a je bik najprej prebodel z rogovi, nato še poteptal do smrti. ---o----- Zastrupljen je Štiridesetletna Tereza Ar-tenjak iz Zgornjega Brega se je pri rezanju pese za živino ših visoko naobraženih mož? "Bratje, ni več Čas za prepire med nami, ki se nazivljemo kri- izšli i:-: katere niso bile dosedaj nič kaj rožnate. Gotovo bo naš vladika dr, Gre-gorij Rožmah prinesel gorke pozdrave iz domovine. Dr. Grego-rij Iiožman je velik rodoljub in je vreden naslednik sivolasega starčka dr. A. B. Jegliča, prejšnjega vladike ljubljanske škofije in je obenem ; sloviti govornik, če ne najboljši, kar jih premore mati domovina. (Konec prihodnjič) Razm novice iz neodrešene domovine brigadir kinil t maj barbari" vladali. Kdo ve, kaj strupila s tetanusovim bacilom. boki s]at - 'misli namesto pravih listin iPripeljana je bila v r ob enem grozil. Ko [podtakniti v temelje, katere so .bolnico, a težko če se je zagrnil grob nad postavili zavedni hrvatski mogli še rešiti. goricah, zgodila huda nesreča, pir, ali vročice; d rož i in kvas Šest letna deklica Peklar iz pa samo v pergamenten papir. Ihove je pri zajemanju vode Barvani papir se lahko rabi , , „ z loncem na vrvi vred padla v za zavijanje drugih stvari, a so ga jurezala v prst. Rana se je za- tak vodnjak in tonila, v glo- ne za živila. ptujsko jo bodo mi. truplom pok. mon. Cigoja, je,Istriani s svojimi krvavimi žu-< brigadir z ostalimi oblastniki Iji? -o- Škoda Lepa slavnost Dr'sltemu nadškofu Margot-grozijo s politično pre-l5^avo zaradi slovenske „ pridige Y ,0l'ica, meseca augusta. — jemesecu' juliju in tudi v aug. ()elgoriški nadškof Margotti {jj birmo po vaseh svoje ško-' Plasti ponekod s0 nad-jjfr. 7 Prihod domačini čisto fa in mu zagrozil s [začel zganjati ljudi s pokopa-politično jlišča in oni, ki so se na pogreb Za večjo izobrazbo mladine Posestniku in kovaškem« V nedeljo 11. augusta se je mojstru Sede ju v Ligojni pri zbralo na Brinjevi gori pri Horjulu je nekega jutra na iz Sevnice [Slovenskih Konjicah nad 3000 mož in fantov, kjer so priredili sVov ezrij Isto hoče napraviti tudi s te- Kakor se l)oroca , siji šole. Tudi tam hoče um>a Štajerskem, delajo mnogi preiskavo, češ kako naj on in pripeljali iz Gorice in okolice, j čiti pGrgamentne papirje. Izjtam na to- -da se v Sevnici f ■ unLn h0 govoie M«, ostali vzdržujejo v Doberdobu s0 bili primorani takoj pred 'temeljev hoče izkopati zadnjo I ustanovi meščanska šola. V a italijanstvo, ko pa daje • sam (pokopališčem zasesti vozila m [vest, ' zadnje ostanke slovan !fiica Senov b so se tudi v Doberdo-ho/°kazali ob škofovem pri-Popolnoma ravno.dušni.j jitj "c'n zaradi zagrizenega :.ga!ljanja italijanskega žup-kj upravlja tamkajšnjo Ta priseljeni duhov- life tf6lj^'av ne upošteva po-tll(|.e slovenskega ljudstva in W Pridigal dosledno samo % ' % nadškof slab vzg Nadškof Margotti ni na oba napada ničesar odgovoril, ampak je prekinil obed, poklical svojega šoferja in se odpeljal domov. Ta dogodek je dovolj žalosten dokaz za razmere, ki vladajo na Goriškem. Do 30 mirenskih otrok v trza ških zaporih Gorica, v augustu. —» Na Mirenskem gradu pri Gorici, so imeli do nedavnega sedež slovenski oo. lazaristi. Danes rib so laiki in duhovniki .•o, ki je veliko manj- j duše val i fante in može za ver- ,. . _ , • r i iv , , • ,„ ?tn |Sko in prosvetno delo med na- se odpeljati. Pevovodja zbora jstvu> potem k() je uničil že vseflsa kot Sevnica, ima ze meščan-1 je bil aretiran, a so ga tudi ;kar je bilo vidnega na zemlji, [s1* šolo m sedaj jo hoče im.e- še Sevnica; Šola bi ustreza števil« prebival kmalu izpustili. Sami Italijani Zadnji slovenski lazarist na ........... Mirenskem gradu, ki so ga Ita- j zaxieSel ni prizanesel niti napisu ki jej^1 bil ob vodovodu katerega sojla velikemu si Buzetčani z lastnimi stroška- icev-sami postavili, niti ni pri 1 se zgodaj zgorel enostaven kozolec, ves napolnjen s pšenico. Ker je kozolec stal tik nav-|ob banovinski cesti, po kateri je živahen promet, sumijo, da je kateri voznik vrgel v suhe travo ob cesti ogorek cigarete, kar je povzročilo požar. -o-- mi sloven- niajmanjsim ^napisom na kapelicah Ki je in znamenjih, postavil verni llijani pognali iz tega ■fskega kraja, je bil lazarist ikatere Škvarca. Lazarist Zdravl.jič, |Istrian in ki so ga krepili v |vode. ki je beneški Slovenec, torej trpljenju. Ni se tukaj oziral [obliki na nikake cerkvene ' oblasti, ^porablja to vodo kot navadne je razpisala niti ni koga vprašal če sme ali sladko vodo za vse V Slatini utonila V Slov. goricah je na mnogih sredi polja izvir slatinsk'. Navadno je izkopan v vodnjaka in ljudstvo Karambol Delavka Ivanka Erbežniko- je italijanski državljan že pred vojno, je konfiniran za pet let. . Poleg njega je goriška ' sme. Taka je rimska civili-!potrebe. V takem vodnjaku se ikonfinacijska sodnija obsodila[zacija dvajsetega stoletja. |.i,e pri zajemanju vode v Ihovi, so pregnani in njihova mesta [na pet let konfinacije tudi la-j Rdeči petelin V Razvanju je ogenj uničil [stanovanjsko in .gospodarsko poslopje posestnice, Marije va s Tomačevega, se je neke-Kovač. jga jutra peljala na svojem ko- ---o----j lesu v Reich oo tovarno v služ- Sh-oga odredba jbo. Na cesti se je pa nenadoma Banska uprava v Ljubljani [zaletel van,to neki avtomobi-stroge odredbe jlist tako močno, da je Erbežni-domače'glede zavijanja živil. Po tej kovo vrglo v loku na pločnik odredbi se sme rabiti po pro- kraj ceste, kjer je obležala s dajalnah za zavijanje živil hudimi poškodbami. Sumijo, el — — Sprejema so se le šolski otroci ter ft1 -Mast ■»C*«- W za- .le občutil ta Veil«k ,.Sl)re-'em in protest slo-^ ljudstva, je otrokom Pr'v na'1 P°vedo doma, % 10odnjega dne imel on as° in bo tudi pridigal Nadškofovemu va-]G Prihodnji dan ob de-odzvaio toliko ljudi zavzemajo sedaj sami. laški lazaristi. Pri slovenskih laza-ristih so okoliški otroci svobod- lsebnb no hodili pobirat odpadlo sad- Krive, zarista Martelanca, ki je bil| Ni se jim posrečilo prvotno postavljen pred po-1 istrske kmete so Italijani sodišče. Ostalj štirje, -prisilili, da so pustili svoje do-Klančnik, Mlakar i«|Sedan,^> seme pšenice in po< za' j župnija Sv. Benedikt v Slov. samo bel, čist in nepopisan pa- da ima zlomljeno hrbtenico. »H f, '-Rrt je na njihove vrtove in tako so škvarca, pa so bili drug šli tudi pred kratkim, da po-S drugim izgnani čez me jo berejo nekaj odpadlega in --o dacrvivega sadja, pa so jih lazaristi zalotili. Priseljeni lazarist je otroke ozmerjal s tato- sta. — Buzet in okolica za d- £en učinek. Pšenica je maiokje vi in jih nagnal z vrta, kar se j nje čase doživljajo čudne |Uspevata jn istrski kmet po ne-je otrokom čudno zdelo, ker iv [stvari. Čudne in senzacional-.katerib krajib niti semena ni ust ^slovenskih g. lazaristov ni- 'ne, da se ljudje nad n.iimi 0d nje. Kmetijski stro- lcar se Sli H?k,0liŠkih ....... ^škoX cel° zunaj iai Ml« vasi, da so cerkve. '1e svojo obljubo dr-tvoril zbranim ver- l co,vl0Venskem ieziku- v i Venem obredu je biti "Pniše-i, p Dr; i u obicg «1 sejali svoja polja z neko drugovrstno pšenico iz Italije, o ,kateri so trdili, da je veliko Tudi temelje že razkopavajo b'0jj rodovitna. Toda sedaj se Buzet v Istri, meseca augiv-jjg pokazal popolnoma druga- so bili vajeni slišati takih be-[zgražajo, ker to, sedaj kovnjak je v istrskem pol meje. do- j kmetijskem listu "Istra Agri človečnosti;col je napisal članek za ob ta Podeštat, a°Cči ni"; " NiCl »i so čajna gosti-bili tudi za- kot politični r 'C1 Pa ZuPnik, li Judst M brigadir itd. se je dvignil zloglasen po in mržnji do V;i in napadel ai'gottija l):'ldige. Za njim se secl, zato 'so odgovorili: "Mi[počenja, je preko v ne krademo, ampak vi ste \stojnosti in spl'oh ;cola'' je napisi ukradli grad slovenskih gospo-[ter popolnoma divjaško delo, [rambo žitne neodvisnosti i str dov!" [ki so ga zmožni samo divji ita-'ske pvovincije ,katerega pa se- Ta odgovor je dal lazari-iijanski nacionalisti. — No-j(iaj viadni italijanski kmetij-stom povod, da so začeli s [davno je namreč pri? d iz l-'olejskj j;st "CoiizOl'zio agrario" preganjanjem slovenskih otrok 'v Buzet za občinskega komi- napa(la_ Poklicali so karabinerje, ki sojsarja neku Puia, star šele 2-1 j ---------....... DROBNE NOVICE . V Kasovljah ob Vipavi Sedanje in gospodinje! PRAVKAR JE IZŠLA OSMA, izpopolnjena in pomnožena naklada knjige, ki je šla doslej že v nad 100.000 izvodih med slovenske žeite, ' SESTRE M. FELICITE KALINŠEK L I polovili po vasi kakih 30 slo-jlet. Tem« zagrizenemu Italija-renskih otrok v starosti do 12 [nu je tudi najsvetejša reč, ki leta in jih odgnali v goriške [vsebuje jezik domačinov na-zapore. Goriška kvestura se potu. Za vsako ceno hoče uni-m fen da "i hotela osmešiti in ni[čiti vse, kar bi moglo »pomi- je v sredo'; 18. augusta nastal iz pe-znanih vzrokov tekom osmih dni že drug požar v istem po- u .;' ta-inik, ki je rav napadel nadško zaradi [hotela stvari obravnavati, za- n.iati, da je keda.j tukaj živelo slopj«. Gorelo je pri Milanu i« t0 so vse aretirance odpeljali 'slovansko ljudstvo. Z vso dir- Francetu Trpinu, posestmk'o-v Trst, kjer baje pridejo pred jo silo nacionalizma se je se- ma znanega velikega mlina v Tribunale dei minorenni." daj vrgel da uniči temeljne li-|Vipavski dolini, m sicer riaj- Obsega 728 strani, 34 barvan ih tabel, nešteto ilustracij v tekstu, razkošna oprema, vezava v celo platno. Vsa stara in najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti so zbrana v tej nionumcntalni knjigi. Občudo^ vanja vredna je smiselna porazdelitev snovi. PREGLEDNA IN NEIZČRPNA JE IZBERA NAVODIL IN RECEPTOV. Gospodinja pa se pouči tudi o važnih osnovnih pojmih kuharstva in gospodinjstva. ZATO JE TO NAJPOPOLNEJŠE DELO TE VRSTE, ICAR JIH IMAMO SLOVENCI! "S Ta knjiga sodi v vsako slovensko hišo! Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CermakRdL Chicago, III i Stran 4 ' AM ERI KAN SKI SLOVENEC" Torek, 10. septembra 1935 1 i 'Deklica z odprtimi očmi' XX. POGLAVJE Tri dni pozneje okoli šestih zvečer, vr-nivši se od kopeli na la clairški obali, je potrkal gospod voditelj na vrata tete Cecilije. Nikakor se ni mogel več spomniti imen in naslovov raznih voznikov otoka ... Eden se je klical menda Gendron in je stanoval ob la clairški cesti... Drugi je Moi-neau? ... ali Moizeau ... in je nekje v gozdovih doma ? Pa je še eden, blizu pošte; kako mu je že ime? Bourgeon ... Ber-geon ... ali Bregeon? ... Ubogi gospod voditelj! Za imena je bil od nekdaj sila pozabljiv... Teta Cecilija se mu ie smejala, ko ji je tako tolmačil svoje stiske glede naročila voznikov. "Saj ste naravnost izredno nadarjen učenec!... Svojo nalogo znate izborno na izust." "Oprostite ... tako sem v dvomih! Nujno potrebujem točnih podatkov ... kateri vozniki pridejo v ozir. Taki, ki so družinski očetje ? ... In kateri mi bodo računali tako ceno, da ne ugonobe mojega skromnega pariškega mosnjička?" "... Ubogi pariški mošnjiček? ... Vi pa znate dobro govoriti!" "Prav zares!... Vi si predstavljate, da smo Parižani vsi bogati. Povem Vam, da je montmartreška župnija posebno suha, to se pravi, da nam mora nadškofijski ordinarijat seči vsake tri mesece pod pazduho, da ne omagamo v izvrševanju našega dvojnega opravila, kakor bi se človek slikovito izrazil.. "Kdor vodi kolonijo mladih ljudi, ki zaslužijo po dvajset tisoč frankov na leto, se pač ne more pritoževati, da ima v župniji same reveže!" "Ena lastovka še ne pripelje pomladi. Na enega, ki zasluži dvajset tisoč frankov, jih imamo na tisoče, ki ne zaslužijo toliko, da bi jim bilo dovolj za 'črn kruh', kakor pravimo pri nas, in jih jetika preganja. Za primer jemljete Rogerja Maude, ki vendar ni kolonist, temveč gost kolonije, kakor sem- Vam že povedal... Ali se ne spominjate več?" "Svojih dvajset tisoč frankov pa vendarle zasluži, ali ne?" "Seveda jih ... oziroma približno toliko. Toda upoštevati je treba, da je njegov položaj nekaj izrednega... da ima posebno prednost." "Tudi bodočnost mu je zagotovljena." "Gotovo ... Roger Maude ima sijajno bodočnost. Priseči ne more človek na nobeno reč, toda vse kaže, da bo napravil karijero. Ker je pa že pogovor tako na-nesel, me mika, da bi Vam zaupno povedal, kaj misli mladi mož vse doseči." "O, prosim!" je vzkliknila teta Cecilija. "Bojim se ..." "Kaj bi se bali!" "Ne vem, je li prav, da Vam povem ..." "To Vam bom povedala potem." "Vrhu tega ... Kako bi dejal? Vrhu tega stvar prav za prav ne spada v moj delokrog." "Le sebičneži se drže strogo svojega delokroga ... Priznajte, da bi še danes ne bilo loncev v 'Stari Rakovici', če bi se tudi jaz tega držala!" "Torej naj tvegam?" Prevod skega iz franco-izvirnika ,!" "Le pogumno! "Ne boste mi zamerili?" "Obljubljam Vam, da ne." "Torej bodi. Roger Maude, ki je vajen naglih sklepov, je posvetil vso svojo pozornost Vaši nečakinji." "Rolandi?" "Da." "To me ne preseneča!" "Toda ni ostalo le pri pozornosti... včeraj mi je zaupal..." "2e vem, kaj..." "Torej mi ni treba izgovoriti... tiste besede ... tiste strašne besede." "Oh, strašne? Ne vem, zakaj naj bi bila strašna." "Kaj Vi veste!" "In Vi? ... Kar na dan z besedo! Mnogo mi je na tem, da izgovorite to znamenito besedo!... Umaknem svojo: ni res, da bi kaj vedela ..." "Naj bo torej po Vašem: Roger Maude ljubi gospodično Rolando You in sanjari, da bi nekega dne postala njegova žena..." "Nič manj!... Resnično, nihče ni tako pogumen kot strahopetec, ko je strah premagal ... No, vprašanje je zdaj vsaj jasno: Roger Maude se poteguje za roko moje nečakinje Rolande." "Tako je; to mi^je snoči zaupal." "In kaj ste mu na to odgovorili?" "Oprostite, gospodična, saj vendar ni moja stvar, da bi mu na to odgovarjal." "Jasno! Toda Vi ste mu vendarle nekaj odgovorili na to." Teta Cecilija se strumno ozre v gospoda voditelja: "Predvsem: nobenih izmotavanj, prosim." "Vi ste strašni!" "Včasih..." "Torej hočete na vsak način, da Vam povem?" "Seveda hočem! In vse do pičice hočem izvedeti!" "Torej Vam priznam, da sem skušal pobiti Rogerjevo idejo." "Vi ste skušali pobiti njegovo idejo? ... Teta Cecilija je postala nemirna. — Glejte, glejte!... Ta je pa lepa! Rada bi vedela, zakaj? Ali se Vam zdi nemara, da je moja nečakinja grda?" "Nasprotno!" "Otročja?" "Oh, gospodična..." ^ "Kaj torej ? Ne morem si misliti..." "Bojim se, cla se moj varovanec ni prehitro zagledal." "Saj ni prvi, ki mu je Rolanda zmešala glavo!" "Za Vašo nečakinjo se mi pa ne zdi srečno, da bi se izselila od tod." "Kakor da ni naravno ... Poroke se od nekdaj vršijo med ljudmi iz različnih krajev, različnih narav, ki se medsebojno dopolnjujejo. "Dobro ste poučeni!" "Presneto dobro... Od nekdaj sem stremela za tem, da se poučim. Teta Cecilija je moderna ženska! Vsakemu vprašanju, ki ga ji življenje zastavi, pogleda naravnost v obraz. In Vaše vprašanje je tako, da mi je prav posebno pri srcu." "Zdaj, ko poznate moje mnenje, Vas prosim, da mi poveste še svojega, saj ste Rolandina teta!" . (Dalje) PISANO POLJE J. M. Trunk nešteto tudi v zadnji Vojski, ko se je vse zmaganje končno in stalno izpreminilo v poraz. Pot t Canosso pride, kdaj m kakšna bo, to le sam Bog ve. Kuga se širi. Iz Poljskega se poroča: 'pri kmečki mladini smatram "Katoliška poljska agentu- jaz nevarnost za podvojeno, ,re poroča, da se med radikal-j ker take mladine bi bil0 težko toTičanstva* no kmečko mladino opaža zopet spraviti na pravi tir. ; močna propaganda za povra- J Izrecno pravi vest, da priha-I tek v poganstvo. Mladinski or-' ja pokret pač ' iz — Nemčije. !ganizaciji "Wieci" in "Siew" Ta poljska mladina bi se bila sta po vzoru iz Nemčije začeli okužila pač z nemško kugo, .agitirati za poganstv0 starih i Slovanov. Glasilo te radikalne ; mladine je priobčilo članek z j ostrim napadom na cerkev in pravi, da samo povratek k starim slovanskim tradicijam j lahko reši poljski narod, ki ga 'je krščanstvo popolnoma zastrupilo." Članek pravi nadalje: "Krščanstvo je danes pokopališče, ki je opustelo že od srednjega veka." j Tak() to poročilo, ki gotovo'in 'ne bo iz trte zvito. Pripomniti so ni So prišli šele, ko krščanstvo. Za- prav do nekaj sprejeli j je treba, da so Poljaki vedno istrupljenje s j kazali poleg pravilnih življe- jnemška maža, morda tudi mali jskih smeri tudi neko kaprico 10 boljševiške žavbe poleg, in Bismarck, je moral nastopiti bilo pot v Canosso, ko je mogočno počel znani Kultur - kampf 1— kulturno borbo zoper nemške katoličane, oziroma, kar je eno in isto, zoper katoliško cerkev na Nemškem. Svet je strmel tedaj, da je ta mogoč- , , , , ni Bismarck klonil svojo glavo, postopna za kako razsodnost, Morda svet strmi še danes, ker ne pozna ali noče poznati, kaj pomeni duševna moč ka-Celo Mussolini je zadnjič očitno priznal, in on kakor tudi slovenske sam se je nekoč hudo postav- zdaj se pri novi smeri ljal zoper cerkev in njeno poslanstvo, da je vsaka vlada že jbarjakov in zastav. Ne vein, naprej na izgubi, ak»o počne :kako naj bi sodil radi razmer kako borbo zoper duhovno jprej, in kako naj bi ocenjev'*1 moč in poslanstvo katoliške zadevo zdaj. Ali ne kažemo s cerkve. tem, da smo samole velika de" ? Kakor razvidim iz hrvašk'11 rodne * in" slovanske * zgodovine i™ je §'o v glave, ker so mar- časopisov, s0 ti prepričani,* iz istih časov, in je vsa slovan- sikaj dosegli, še več pa, ker je slobodna Hrvaška tik P ska mitologija vrlo - megle- mislijo, da bodo na ta način durm>i. ker zdaj je vse pol" na. Na kaj naj bi se pri tem dosegli za svoj nemški Mper- hrvaških barjakov, in ce naslanjali? Kot pagani Sloya- Racionalizem prav vse. Ko bi ničesar niso pomenili, 'mal° pogledali okoli sebe, bi "ahk'o videli — pot v Canosso. Barjaki. Hrvatje pravijo zastava^ barjaki. Ti hrvaški barjafo so zdaj v ospredju. Prej so bili hrvaški barjaki zabranjeW, zastave, na via; di menda ne razburjajo radi samole da bi jo bila prenesla na slovansko starožitje. Sodil bi, da tu ne bo dosti kruha. Slovani sploh in Poljaki posebej nimajo dosti slovanske starožitnosti, ker premalo na- Zdaj je prijela hitlerjance ,ca v Nemčiji prava besnost. Malo leti kamnje v okna ali proz° re, ako je kaka slovesnost, Mačkov god ali sporni" 11 pr. I0^0110„TV Morda ne bo prišla tako kma-lRadiča- Ali .le res s krščanstvom je lu> ampak prišla bo. Tudi raz-1barjaki že postavljena kak'1"1 m bo Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. I,epa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za Vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois v izzivanju v javnosti. O polj-'skem narodu na splošn0 velja, da je ta poljska notica prav mladina — da je bil le — poljski, in k|mladina govori 0 večemu še katoliški. Že pri hišču krščanstva, utegne prav zlomili, toda prešerno katoličanstvav pa so rinili skozi v kratkem doživeti, da bo sa- tudi P° katoliški cerkvi, zid, ako jim nekaj ni šlo v gla-jma na resničnem pokopalšču }e zdai Pretek za ve, kar kaže razkol posebno |jn v grobu. škodoval, sodni precej liberalni opazovala kaka slobodna Hrvi Kje je le količkaj, kako sc utegne taka neodvisna H^' valci vidijo to pot v Canosso. 1JUJJBna Hitler je započel borbo zoper radikalna Ako ta mn°Se nasprotnike, ampak vsi jSka vzdržati na znotraj in J pokopa- skupaj ga ne bodo in bi ga ne |sebn0 na zunaj? Barjaki ..........udriha 'bodo težko rešili, ako Pritl in tu (Mažar, ali dobi skomine f _ p0t [Dalmaciji vsaj Italijan. In v Canosso. Katoliški cerkvi 'bo jtranje razruvanosti bi bilo, ^ med amerikanskimi Poljaki.! Mnogo škode pa le lahko morda mnogo škodoval, pri-!nič naj, pa naj bi vse Drugi narodi zapadejo neke- napravi, mu mrtvilu, ako odpadejo ocl katoliške cerkve, postanejo in-diferentni, Poljaki pa hočejo zadel ji hude rane, padel pa * bo, in padel le, ker se je spra- Canossa. ;vil na katoliško cerkev. Nihče Canossa (Kanosa) je mesto Pa nima tolibo časa> kakor biti "katoliški," ampak prav 'v Zgornji Italiji: Zgodovina iJna Prav ta katoliška cerkev, na svoj — poljski način. Tudi ,p0zna ''pot v Canosso." To se mtler »e lahko marsikaj do-glede narodnosti s0 posebne jnanaša na znamenit dogodek in seže- v Avstriji mnogi kar glave ti Poljaki. Slovanstvb, |zelo značilen dogodek ko je koprnijo, kdaj pride njegova toraj zveza z veliko slovansko i prešerni nemški cesar Henrik moč tudi tja, saj skrbno hra-družino, to jim je bila od ne- jlV. klonil pred papežem Gre- nil° spomine na svoje sedanje kdaj prava Španska vas, ker Igorijem VII. Neki zgodovinarji nasprotnike, ko se bodo nad bili so le Poljaki, ako so bili jdelajo pri tem opazke o teda- nJimi nwsH znositi, in prav narodno zavedni, nikoli kaki lnji moči in neki samovlasti pa jlahko se ka.i takega zgodi, izraziti — Slovani. Pravo čudo ipežev, ampak pravi zgodovi-|amPak bi zdaj bilo, ako bi poljska |nar vidi vse kaj drugega v ti,drobiž> mladina govorila o -— starem-"poti v Canossb." Henrik IV.1 je mislil, da bo s svojo močjo' zlomil duhovno moč papeštva, pa se je moral kmalu prepričati, da je njegovO delo pravo [razsodna, ker še nima pravih Sisifovo delo, in skrušeno je izkušenj za življenje. Ako taka mladina krene na napačno se Kaj takega to je vse skupaj zmaga, kakršnjih ravnali ti — barjaki?? "Vsak naj spozna, da bre agitacije za katoliški Ust vsi zakopani v Hhi. sram" jyrob Jn naš mili narod no Šival prepotrebnesra bodr''" l« [slovanstvu. To za umevanje tega pokreta iz tega stališča. Dalje je mladina pač mladina. Vihrava, nestalna, ne- nastopil pot k papežu v Canosso, da je dosegel s pravo in stran, je gorje pred durmi, jpriznal svoj poraz. Značilno bi bilo tudi, da je — j Se drugi Nemec, ki sicer ni kmečka mladina zašla na to jbil noben cesar, ampak je imel pot. Akademična mladina imoč, kakršno ni še nikoli imel mnogtokje zaide, pa bo zopet kak resničen nemški vladar, i s* jk. * j Vaja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! .Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. K. S. K. Jednota, ki posluje že 41. leto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če š<* niste član(ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Z a pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za sinrtninsko zavarovanje se vam nudi S različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. ' l lani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, SOc in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu 'A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, SOc nagrade pri zavarovalnini $250; $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosi za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na Slavl>i urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MORALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI! 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala I Dn. JOHN ,!. SiTCTm ! OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenuf Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutr«! • lo zvečer. i a V IZŠEL JE I. zvezek pesmi pod naslovom Iz življenja za življenje zložil Ivan Zupan urednik "Glasila K. S. K. J." CENA LIČNO VEZANJ KNJIGE $1.25 S POŠTNIN0 VRED. Naroča se pri: IVANU ZUPANU 493 E. 120th St., Cleveland, Oh>° Dobi se tudi v KNJIGARNI "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1519 West Cermak Rd. Chicago, III. Ds*uštvain jsvetejšega Imena in društvam Krščanskih žena in mater naznanjamo, da imamo za oba društva v zalogi drU* štvene pravilnike in abrednike. 2« za društvo N&J5*' Istotako imamo v zalogi slovenske regalije oba društva in društvene znake Imena. Vse te potrebšči ne za omenjena cerkvena drU štva se naroča od: Knjigarna Amerikanski Sloven^ 1849 West Cermak Rd., Chicago,