»«**nfna oTaJana ? srotovtm. Leto XIV., štev. 278 Ljubljana, torek 28. novembra 1933 Cena 2.— Din o^ravnistvo: ujuoijaua, fcJialljeva ulica 6. — relefon St 8122, 3123, 3124. 3125. 8126. Uiaeratni oddelek: LJubljana, ftelen-burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: (Gosposka ulica AL 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kučanova ulica St. 2. — Telefon st. 190 tiačunJ pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga člslo 78.180, Wien «t 105.241. Pogodba s Turčijo Včeraj popoldne sta v Beogradu turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej in jugoslovenski zunanji minister Bogomir Jevtič podpisala prijateljsko pogodbo med Turčijo in našo državo. Besedilo pogodbe je bilo v vseh podrobnostih dogovorjeno že meseca septembra, tako da je bil sedanji podpis več ali manj formalnega značaja. Pomenja pa kljub temu važen datum ne le v odnošajih naše države s Turčijo, marveč sploh za vso balkansko in tako v gotovi meri tudi za evropsko politiko sploh. S tem, da je turški zunanji minister nalašč k podpisu pogodbe prispel v Beograd, je važnost tega akta poudarjena tudi na zunaj. V kolikor jugoslovenska politična javnost zasleduje razvoj mednarodnih odnošajev, je prijateljsko pogodbo s Turčijo pozdravila gotovo z zadovoljstvom in zadoščenjem. Že v svojem nedeljskem dopisu iz Beograda smo opozorili na osnove sklenjene pogodbe in na ugodne perspektive, ki nam jih odpira. Med našo državo in Turčijo ni spornih zadev, da bi mogle motiti dobre medsebojne odnošaje. Ako imamo pred očmi zgodovino, se nam zdi ta položaj na prvi hip presenetljiv. Saj je bila nekdaj Turčija ona sila, katere gospostvo je pomenilo ■ki naše kraje hude čase, najhujše v naši zgodovini. Toda današnja Kemalova Turčija ni več sultanska Turčija. Obdržala je v glavnem le še ime in jezik, v =vojem bistvu pa se je docela prerodila. Iskreno je priznala položaj, ki je prinesel zmago nacional. ideji, in je na to idejo tudi sama zgradila vse svoje državno življenje. Njeno ozemlje obsega le pokrajine, kjer zares prevladuje turško prebivalstvo. Zmagovite velesile so odtrgale od Turčije tudi vse obsežne dežele, ki so nekdaj tvorile sestavni del sultanovega imperija, ki pa so naseljene z Arabci in nekaterimi ostanki starih ljudstev. Kljub temu Turčija ne poskuša, da bi si te dežele znova pridobila, marveč se popolnoma zadovoljuje s tem, kar ima. Po geografski legi je težišče nove Turčije v Mali Aziji; zaradi posesti bos-porske in dardanelske morske ožine s Carigradom ter vzhodnega dela Trakije, pa je tudi sedanja Turčija še važna balkanska in evropska država. Ravno to dejstvo je glavni vzrok, da posvečajo vse evropske države Turčiji in njeni politiki tako ogromno pozornost. Seveda pa je treba prišteti še turški preporod, ld je povzročil, da je današnja Turčija temeljito različna od nekdanje države sultanov, bolnega moža ob Bospo-ru, kakor jo je po pravici označevala evropska diplomacija. Kemalova republika ni več umirajoči bolnik, marveč je energičen mož, ki dobro ve, kaj hoče. Kaj pa Turčija hoče, ni nikaka tajnost. Malo je menda držav, katerih politika bi bila tako vidna in jasna. Ke-mal in drugi turški državniki tudi s polno upravičenostjo ob vsaki priliki poudarjajo to ravno linijo svojega političnega hotenja in stremljenja. Oboje se krije s hotenjem in stremljenjem jugoslovenske zunanje politike, doseči tako mednarodno situacijo, ki bo vsem narodom, velikim in malim, s trajnim mirom omogočila neoviran razvoj v vseh prav-cih narodnega izživljanja. Prijateljska pogodba med obema državama je zato le naravna posledica istovetnosti njunih bitnih interesov. Tevfik Ružd: bej je potoval v Beograd skozi Atene in se tamkaj sestal tudi z grškimi državniki. V mednarodnem tisku so se zato pojavile vesti o priprav-Jjajočem se paktu štirih balkanskih držav, kateremu bi kasneje pristopili še preostali dve. Tudi če je ta vest zaenkrat preuranjena, eno je gotovo, namreč to, da točno odgovarja vladajočemu razpoloženju, stremljenjem, ki vodijo politiko večine balkanskih držav. Turčija in Grčija, Rumunija in Jugoslavija, to so balkanske države, ki med njimi ni več spornih zadev in ki se morejo mirno odreči vsakršnim napadalnim težnjam in sredstvom ter skleniti med seboj pakt prijateljstva z vsemi atributi, kakor so običajni v sodobnih diplomatskih mednarodnih akcijah. In to pomeni že ogromno večino balkanskega sveta in balkanskih sil, zato se zdi, da ne more biti več dolgo, ko bo ta blok pokazal svojo atrakcijsko moč tudi napram preostalemu balkanskemu področju. V tem smislu se mora pakt med Turčijo in našo kraljevino smatrati za važen vogalni kamen one zgradbe prijateljstva in medsebojnega zaupan ia, po kateri stremimo na Balkanu in ki' naj temu delu Evrope zagotovi lepšo in ugodnejšo bodočnost in tako veljavo, kakor je primerna njegovim notranjim silam. Naročnin« uitum uieeeCoc uia to.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon ftt 2440 Celje, Stro3smayerjeva ulica Štev. i: Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglam po tarifu. Upravna reforma na Bolgarskem Sofija, 27. novembra AA. >Praznične ve-/ti< poročajo, da razmišljajo vladni krogi o novi upravni delitvi Bolgarske Država naj bi se razdelila v tri velike upravne enote z večjim številom srezov in občin. Prijateljska pogodba s Turčijo Včeraj je bila v Beogradu podpisana prijateljska pogodba, ki določa postopek za mirno reševanje vseh morebitnih spornih vprašanj med obema državama Beograd, 27. novembra, p. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je imel davi svoj prvi razgovor z jugoslovenskim zunanjim ministrom Bogoljubom Jeftičem, nakar ga je sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander. Po avdijenci na dvoru je Tevfik Ruždi bej posetil predsednika vlade dr. Srškiča. ob 13.30 pa je priredil zunanji minister dr. Jevtič intimno kosilo na čast svojemu visokemu gostu. Ob 17. so v kabinetu zunanjega ministrstva svečano podpisali dogovor o prijateljstvu, nenapadanju, sodnem postopku, arbitraži in spravi med kraljevino Jugoslavijo in turško republiko. V imenu naše kraljevine je pogodbo podpisal kot pooblaščenec Ni. Vel. kralja zunanji minister g. Bogoljub Jevtič, v imenu turške republike pa zunanji minister dr. Tevfik Ruždi bej kot pooblaščenec predsednika turške republike. Ruždi bej kraljev gost Beograd. 27. novembra, č. Turški zunaaiji minister Tevfik Ruždi bej je bil nocoj gost Nj. Vel. kralja, ki je v dvorcu na Dedinj-i priredil vačerjo, katere so se udeležili tudi predsednik vlade dr. Milan Srškič. zunanji minister Bogoljub Jevtič e soprogo, turšk' poslanik na našem dvoru Hajdar bei 9 soprogo, gospica Emina, hčerka turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja in drugi odlieniki. Izjava dr. Jevtiča in Ruždi beja novinarjem Beograd, 27. novembra, č. Po podpisu jugoslovensko-turškega pakta sta zunanja ministra dr. Ruždi bej Ln Bogoljub Jevtič v svečanem salonu ministrstva za zunanje zadeve sprejela zastopnike domačega in inozemskega tiska. V salonu, kjer so čakali •novinarji na prihod obeh ministrov, so bili zbrani tudi turški poslanik na našem dvoru tlaidar toej, naš opolnomočeni minister v Ankari Jankovič, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Bakotič, dr. Jurišič in Pu-rič. šef Centralnega Presbiroja Gjurovič, šef Presbiroja pri zunanjem ministru, šef protokola Novakovič, svetnik ministrstva Božič, šef turškega oddelka v zuna;iijem ministrstvu Petar Cabrič, osebni tajnik našega zunanjega nrnistra Kojič, ki je sedaj dodeljen spremstvu turškega zunanjega ministra Tevfik Ruždi beja. šef kabineta Markovič in več višjih uradnikov pri zunanjem ministrstvu. Ob 18.30 sta vstopila v salon ministra Tcvf:k Ruždi bej in Bogoljub Jevtič, ki sta prisrčno pozdravila vse prisotne in se z njimi vred tudi slikala. Nato ie zunanji minister g. Bogoljub JevFČ sporočil novinarjem komunike o današnjem svojem sestanku s turškim zunanjim ministrom, ki se glasi: »Minister za zunanje zadeve republike Turčije Tevfik Ruždi bej in minister za zunanje zadeve kraljevine Jugoslavije Bogoljub Jevtič sta danes v sm:slu sklepa, sprejetega že prej v Londonu in Ženevi, podpisala pogodto o prijateljstvu, nenapadanju, sodnem postopku, arbitraži in spravi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo. Oba ministra sta obenem proučila pereča vprašanja, ki zadevajo Jueosiavijo in Turčijo, ter sta dosegla za obe vladi ueodno in zadovoljuiočo rešitev. Proučila sta na prijateljski način splošno mednarodno situacijo, zlasti pa položaj na Balkanu. Ugotovila sta, da je politika obeh vlad in-spirirana ro istih principih reda in spoštovanja mednarodnih pogodb. Pogodba, sklenjena med obema državama, bo zagotovila neprestano boijšanje prijateljskih odnošajev, ki že obstoje med obema državama ter ho tako tvorila podlago za še tesneiše vezi.« Nato se je naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtič obrnii k novinarjem in iim dal tole izjavo: »Vzhičen sem. da sem mogel nekoliko ur sodelovati z mojim prijateljem g. Ruždi bejem na prijateljski, prisrčen in intimen način. Kakor veste, sva podpisala pakt in komunike vam priča o njegovem pomenu. Nadaljevala sva najine razgovore, ki so bili zelo koristni in so se nanašali na organizacijo miru na Balkanu, na sodelovanje vseh balkanskih narodov in na ohranitev obstoječega reda na Balkanu, kar je v življenjskem interesu obeh držav. To je bilo bistvo in jedro najinih pogajanj.« Zatem je turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi bej izjavil novinarjem: »Hvaležen sem, da sem mogel svojega odličnega prijatelja g. Jevtiča pozdraviti v njegovi državi in v njegovem delovnem kabinetu. Vedel sem naprej da sodelovanje z g. Jevtičem ni samo koristno, nego še prav posebno prijetno. Prepričan sem, da morajo biti vsi prijatelji zelo zadovoljni z najinim delom. Delala sva paralelno z vsemi najinimi kolegi, ki se s sv»jim delom trudijo in doprinašajo koristi, ki so v interesu miru. Tako sva v najinem delokrogu tudi midva napravila z najinimi skromnimi sredstvi le uslugo svetemu namenu, smotru miru.« Besedilo pogodbe Beograd, 27. novembra. M. Pogodba o prijateljstvu, o nenapadanju, o sodnem postopku, o arbitraži in o konciliaciji med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčijo se glasi: Nj. Vel. kralj Jugoslavije in predsednik republike Turčije sta se v stremljenju po ohranitvi splošnega miru, prepričana, da sta Jugoslavija in Turčija dolžni v duhu vzajemnega zaupanja pripraviti miroljubno rešitev spornih vprašanj, ki bi nastala med nami, upoštevajoč, da sta obe državi podpisnici pariškega pakta z dne 27. avgusta leta 1928. o opustitvi vojne, želeč učvrstiti v skupnem interesu obeh držav obstoječe prijateljske zveze, ki so za vsako izmed njiju enako važne, odločila, da skleneta pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. o sodnem postopku, o arbitraži in konciliaciji ter sta odredila v ta namen kot svoja pravomočna zastopnika: Nj. Vel. kralj Jugoslavije njegovo ekscelenco B. N. Jevtiča, zunanjega ministra, predsednik republike Turčije zunanjega ministra njegovo ekscelenco dr. Tevfika Ruždi beja, ki sta se sporazumela o naslednjih določilih: Cl. 1. Visoki pogodbeni stranki se vzajemno obvezujeta, da ne bosta v nobenem primeru iskal! drugačne nego miroljubne rešitve, dosežene po metodah, predvidenih po t« i pogodbi, in sicer za vsa vprašanja ali nasprotstva kakršnegakoli /naca«a, k? bi se poiavila med kraljevino Jugoslavijo in republiko Turčiio, čeprav se ne bi mogla rešiti z rednim diplomatskim postopkom. Visoki pogodbeni stranki prevzemata obveznost, da se ne boste posluževali volne kot sredstva ra svoio nacionalno politiko, da bosta obsodili vsak napad ali vsako sodelovanie pri kekršn-mkoli napadu poskušanem po tretjih, ali vsak agresivni sporazum, naperjen proti eni Izmed obeh dr?av. Določba o -razsodišču čl. 2. Jugoslovenska in turška vlada soglašata v tem, da se bosta v primeru ne-možnosti prijateljske rešitve s pomočjo rednih diplomatskih postopkov ali nemož-nosti kakršnegakoli drugega sporazuma, predložiti bodisi stalnemu mednarodnemu sodišču, bodisi izbranemu razsodišču vse spore, po katerih bi stranki ena drue; vzajemno odrekali kako pravico, zlasti pa spore, ki jim je predmet: 1. tolmačenje kake pogodbe, 2. vsako zadevo mednarodnega prava, 3. stvarnost kakega fakta, ki bi pred. stavljal kršitev kake mednarodne obveznosti, 4. obseg ali značaj odškodnine, ki bi se imela dati za tako kršitev, O sporih, za katerih poravnavo je predviden posebni postopek z drugimi konvencijami, ki so v veljavi pri obeh visokih pogodbenih strankah, se bo obvezno postopalo po predpisih teh konvencij. čl. 3. Te obveznosti se uveljavijo: 1. v spornih vprašanjih, nastalih iz okoliščin, ki so iz časov pred to pogodbo; 2. v spornih vprašanjih, ki se nanašajo na zadeve, ki bi po mišljenju ene izmed obeh strank spadale po načelih mednarodnega prava izključno pod njeno suverenost, ali ki bi po pogodbah, ki so v veljavi spadale izključno v njeno kompetenco. če je druga stranka nasprotnega mišljenja, lahko predhodno izposluje odločitev stalnega mednarodnega 8odišča o tem, ali spada to vprašanje v kompetenco ene izmed obeh strank; 3. v spornih vprašanjih, ki so v zvezi g teritorialnim statusom strank. Čl. 4. Ce gre za s>por, ki na podlagi notranjega ziakonodajstva ene stranke spada v pristojnost sodišč dotične stranke, je treba dotično vprašanji podvreči postopkj po tej pogodbi, kadar postane izvršna. Prav tako ie treba sporno vprašanje, ki spada v pristojnost upravnih oblastev, podvreči raznim postopkom, ki ga predvidevajo te upravne oblasti. Po določboh te pogodba pa je tr?ba ravnati šele, ko izdajajo pristojne upravne oblasti končno odločitev. Cl. 5. A. Razsodišče, kakor je navedeno v členu 2., bo sestavljeno iz petih članov; vsaka stranka bo imenovala po »neaa člana, ki 63 lahko izberejo iz vrst njenih državljanov, ostala dva člana razsodišča in pa predsednika razsodišča. bodo izbrali v sporazumu iz vrst državljanov • tretje države; ta poslednji ne bo sme' stanovati na področju stranke, niti ir» biti v njeni službi. B. Če ne bi prišlo do imenovanja članov razsodišča v trah mesecih, odkar je to zahtevo ena stranka sporočila drugi, jp trebn poveriti skrb o imenovanju t»h članov tre-tjemj faktorju, ki ga obe stranki sporazumno določita, čf v tem vprašanju ni sporazuma, teda.? izvrši imenovanji predsednik stalnega mednarodnega sodišča, če pa j? ta zadržan ali pa če je državljan ene obeh strank, oodnmlsednik. čs Pa je tudi ta zadržan ali če i? državlian ene obeh strank, tedai izvrSi imenovania najstarejši flan tega sodišča, ki ni državljan ne ene n« druge stranke. Cl. 6. Pred vsakim postopkom preo (»talnim mednarodnim iazsodišč?m in pred vsakim arbitražnim po9topkom spora se bo po sklepu in sporazumu obeh strank lahko predložil spor v svrho inirolmbne razprav (konriliacije) stalni komisiji za konciliacijo. sestavlien? v smislu te pogodbe. Cl- 7. Ako bi arbitražna razsodba proglasila. da je kak sklep sodn? ali katerekoli druge oblasti en3 izmed obeh pogodbenih strank v celoti ali delno v nesoglasju z mednarodnim pravom, bo prizadeta stranka sama prekinila izvršitev tega sklepa in pri-zadejano škodo popravila Koneiliaeija Cl. 8. Vsa vprašanja, v katerih bi bili pogodbeni stranki različnega mnenja, a se ne bi mogla rešiti na prijateljski način potom običajne diplomatske poti, in vprašanja. za katerih rešitev se ne more zahtevati arbitraža, tako kakor je predvideno v čl. 2. te pogodbe, in za katera ne bi bil predviden drugačen postopek v kaki drugi pogodbi ali konvenciji, ki je v veljavi med obema državama, se predlože stalni komisiji za konciliacijo. ki bo imela dolžnost, predložiti obema strankama rešitev ali vsaj izraziti svoje mnenje. Ce ne pride do sporazuma med obema strankama glede zahteve, ki se ima predložiti komisiji, ima vsa-Ka stranka pravico predložiti tako vprašanje komisiji neposredno v roku enega meseca ter mora o tem obvestiti drugo državo. Cl. 9. Stalna komisija za konciliacijo bo sestavljena od petih članov, ki se bodo določili takole: vsaka stranka bo imenovala po enega komisarja iz vrst svojih državljanov, ostale tri komisarje pa določita obe stranki sporazumno iz vrst državljanov kake tretje države. Ti trije komisarji morajo Oiti raznih narodnosti in izmed njih se določi predsednik komisije. Komisarji bodo imenovani za dobo treh let in se lahko po poteku te dobe ponovno izvolijo. Skupno imenovani komisarji se lahko tudi pred potekom njihovega mandata sporazumno zamenjajo. Vsaka stranka bo lan-ko vedno zamen iala onega komisarja, ki ga imenuje sama. Ne glede na tako izmenjavo pa bodo komisarji ostali v funkciji do dokončanja onih poslov ki so že v teku. Kolikor mogoče hitro, a najdalje v roku, ki ne sme presegati treh mesecev, s« mora izvršiti izpopolnitev mesta, ki bi se izpraznilo. Cl. 10. Stalna kopiisija za konciliacijo se sestane v roku 6 mesecev po izmenjavi ratifikacijskih listin te pogodbe. Ako do imenovanja članov, ki «e moraio določiti skupno, ne bi prišlo v danem roku 3 mesecev. se v pomanjkanju drugačnega sporazumi: naprosi predsednik švicarske fede racije, da on izvrši to imenovanje. Čl. 11. in 12. določata postopek, kako se obe državi obračata do komisije za konciliacijo. CL 13. Stalna komisija za konciliacijo 'ima nalogo, razsvetliti sporno vprašanje, zbrati vse v to svrho potrebne informacije ■potom ankete ali na kak drugačen način ter •se potruditi, da zadevo poravna. Ko prouči spor. lahko predlaga obema strankama besedilo aranžmana, ki se* ji zdi primeren. Ob zaključku svojega dela mora komisija sestaviti poročilo, v katerem mora ugotoviti rezuitat svojega postopka ter izročiti po en izvod tega poročila vsaki stranki. •Pogodbeni stranki pa nista vezani na stvarne, pravne alj druge raz-loge, ki bi j*'h navajala komisija. Delo komisije mora biti, razen če se obe stranki drugače sporazumeta, končano v roku 6 mesecev, računajoč od dneva, ko je bilo sporno vprašanje 'komisiji predloženo v razpravo. Cl. 14., 15., 16. in 17. določajo formalnosti. kako ima komisija za konciliacijo postopati. Splošne določbe čl. 21. V vseh primerih, ko je sporno vprašanje predmet kakega arbitražnega ali sodnega postopka, posebno pa. če izhaja vprašanje, glede katerega sta stranki različnega mnenja, iz že izvršenih del ali pa iz del, ki še niso dokončana, bo stalno mednarodno sodišče v skladu s paragrafom 41 svojega statuta ali kako drugo razsodišče naznačilo, kakšne začasne odredbe se imajo predvideti v določenem roku. Stalna komisija za konciliacijo bo mogla, če bo to potrebno, enako postopati po sporazumu med obema strankama. Vsaka obeh visokih pogodbenih strank se obvezuje, da se bc odrekla vsaki odredbi, ki bi mogla izzvati reperkusije, škodljive za izvršitev odredbe ali aranžmana, ki bi ga predlagala stalna komisija za konciliacijo. Čl. 22. Ta pogodba se izvaja med obema, visokima pogodbenima strankama, čeprav bi bile v spornih vprašanjih prizadete tudi druge države. Čl. 23. Če se s strani ene izmed obeh po godbenih strank pojavi ugovor, odnosno tolmačenje pogod.fce, gre ta ugovor pred stalno mednarodno sodišče, ki bo postopalo v skladu s 6. členom te pogodbe. čl. 24. Ta pogodba bo ratificirana. Roti-fikacijske listine se bodo čimprej izmenjale v Ankari. Cl. 25. Pogodba stopi v veljavo, čim bodo izmenjave ratifikaciiske listine, in traja pet let, pričenši z dnem. ko stopi v veljavo. Ce se šest mesecev pred svojim potekom pogodba ne odpove, se smatra, da :e podaljšana za nadalini:h .pet let V potrdilo polnomočnic se ta pogodba podpiše. Izdelano v Beogradu v dveh primerili. V Beogradu, dne 27. novembra 1931. B. M. Jevtič m. p. Tevfik Ruždi bej m. r. Pomemben uspeh francoske diplomacije Prvi sadovi direktnih razgovorov med Francijo in Nemčijo — Zmaga ideje Društva narodov — Popuščanje Nemčije je spravilo Italijo v znatno zadrego Pariz, 27. novembra, r. Diplomatska pogajanja, ki so se pričela takoj po odgoditvi razorožitvene konference, so že rodila prve uspehe. Nemčija, ki je prvotno stavila v pogledu razorožitve odnosno ponovnega oboroževanja Nemčije nesprejemljive zahteve, je znatno popustila, na drugi strani pa se je nmaknila tudi rimska diplomacija. Nemčija je izrazila ne samo svojo pripravljenost, da se vrne v Društvo narodov, marveč tudi pripravljenost za nadaljnje sodelovanje na razoroži tvenl konferenci. Do tega preokreta je prišlo očividno Spričo dejstva, da se je Anglija več ali manj strinjala s stališčem Francije, ki je nastopila odločno zoper ponovno oborožitev Nemčije ter za razorožitev s primernimi jamstvi varnosti pod mednarodno kontrolo. Razgovori, ki so bili v teku prošlega tedna med diplomatskimi zastopniki Francije. AngMje in Italije, so v tem pogledu znatno razčistili situacijo in pretekli petek je francoska vlada po svoiem her!!nskem poslaniku stavili nemški vladi konkretna vpraša n'a. na katera .je podal nemški kan-r"!ar K?tlcr tako za^ovoMJve odgovore, da jih prnatraio za znatno olajšanje mednarodnega položaja ln za osnovo nadaljnjih diplomatskih porraian?. Ta podajanja naj bi se pospešila tako da bi najkasneje do s*-ede laruaria doved'a do načelnega političnega sporazuma, ki bi omogočil povratek Nemčije v Društvo narodov in nadaljevani? razorožitvenih pogajani v ženevi. Po informacijah tukajšnjih dinlomat«k3h krofov ie preokret v Berlinu dokaj prese-rir*?kroge. S pričetkom n»>posred-niii ro7v rned PaHrom In R""-Hnfm > je namreč odpadla posredovalna vlosra Rl- j ma. l-» fo i" hntfla fašistična diplomacija i izIrnH?*!*! ol»cm t* rršen?e Društva na- 1 rodov ln za uveljavljen je diktature velesil z l7vasan'em pa'rta četverice. V Rimu so računali 7 doslednostjo od it^siianske ri1'-rVnrripciie ip^oirirone nemške zunanje politike ter z vztraino odpornostjo Nemčije proti razorožitvi in zop°r Društvo narodov. S popuščanjem Nemčile p** so vsi na tei osnov' zgrn^ni načrti propadli. V kroch rimsk» diplomacije ie zavladala oreceišria neizvestnogt in Mus?oHni je iz Berlina nuino zahteva' podrobnih infor-macii o nadaljnjih namerah nemške vlade. Nemški poslanik v Rimu Hassel je shočl docela nepričakovano odpotoval v Berlin a poročili Mussolinija o novi orientaciji italijanske zunanje politike, izzvane s popuščanjem Nemčije napram Franciji. Istočasno je sporočil Mussolini v Berlin nov« predloge za nadaljnjo skupno akcijo, ki pa v podrobnostih za enkrat še niso znani. Važna pa je v zvezi s tem ugotovitev francoske diplomacije, da je s tem definj-tivno propadla konferenca štirih, ki jo je s tolikim poudarkom priporočala Italija in ki bi pomenila dejansko afront proti Društvu narodov. S tem, da se Nemčija pripravlja za zopetni povratek v Ženevo, je zmagala ideja Društva narodov ln je s tem že več aji manj "zvojevan boj, k| se je pričel po odgoditvi razorožitvene konference za diplomatskimi kulisami. To poudarja tudi ves angleški tisk, ki toplo pozdravlja preokret v mednarodni politični situaciji. Le liberalni »News Cronicle« vztraja na tem, da se Nemčija najprvo povrne v ženevo in da se naj šele potem nadaljujejo z njo pogajanja. Italijanski tisk skriva poraz italijanske diplomacije za dolgovezne razprave o tem, kdo je dal prvi iniciativo za neposredne razgovore med Parizom in Berlinom in si prizadeva razvoj dogodkov prikazati kot zmago nemškega stališča, ki se v glavnem sklada z italijanskim. Za 50 milijonov sliv smo izvozili Beograd, 27. novembra. AA. Po podatkih komisije za sadje se je iz Jugoslavije izvozile v letošnjem letu svežih sliv v Avstrijo 1834, na Madžarsko 1, v Nemčijo 29, na Poljsko 449, na češkoslovaško 2689. v švicc 302 in v Italijo 12 vagonskih pošiljk, to je skupno okoli 35 milijonov kilogramov Vrednost izvoženih sliv znaša ck~ii 50 milijonov Din. Spalni vozovi III. razreda Beograd, 27. novembra. AA. Z dovoljenjem prometnega ministrstva bo mednarodno društvo za spalne vagone uvedlo s 1. decembrom na progi Zagreb—Split ir. obratno v svojih vagonih razen dosedanjih oddelkov tudi oddelke III. razreda. V oddelkih in. razreda bodo po 3 postelje druga nad drugo. Chantempsov kabinet Chautemps je obnovil prejSnjo radikalno vlado z malimi osebnimi izpremembami Pariz, 27. novembra, r. Chautemps, ki je po dolgotrajnih pogajanjih in posvetovanjih včeraj popoldne definitivno spreiel mandat, je davi sestavil svojo vlado- Ideja levičarskega kartela je propadla in je moral os*ati Chautemps v mejah dosedanje vladne večine, ki pa se je prej skrčila kakor pa razširila. Tako neosocialisti kakor levičarski republikanci so odklonili sodelovanje v novi vladi. Razen štirih so ostali v vladi vsi dosedanji ministri, tako da gre prav za prav za kabinet Sarranta v dru«i izdaji. V glavnem bo odvisno od finančnega programa nove vlade, v koliko sme računati na podporo levice in zmerne desnice. Že prve vesti o sanacijskem pro-ornrmi vlade, ki določa tudi znizanie uradniških plač. na čimer sta padli Daladierje-va in Sarrautova vlada, pa obeta po mnenju političnih krogov tudi Chautempsovi vladi kratkotrajno življenje. Nova vlada, ki se je davi ob 10. predstavila predsedniku republike in bila zaprisežena, je sestavljena takole: Predsed-nistvo in notranje zadeve Chautemps (rad.), pravosodje in podpredsednik vlade: Rainaldy (centrum), zunanje zadeve Paul Boncour (neodvisna levica), finance Bonnet (rad.), proračun Marchandeau (rad), vojska Daladier (rad.), mornarica Sarraut (rad.), letalstvo Pierre Cot (rad.), narodna obramba de Monzie (soc.), javna dela Paganon (rad.), trgovina Eynac (levi centrum). kmetijstvo Queuille (rad.), deio Lamoureux (rad.), kolonije Dalimier (rad.), pokojnine Ducos (rad.), zdravstvo Esrael, trgovska mornarica Marchande (rad.), prosveta Frot (rad.), pošta Mistler (rad.). Državni podtajniki so: pri predsedništvu vlade Marcombes, v notranjem ministrstvu VVilliam Bertrand, v gospodarskem ministrstvu Ravmond Patenotre, v zunanjem ministrstvu de Tessan, za telesno vzgojo Adolphe Cheron, za tehnični pouk le Gorgeu, v vojnem ministrstvu Guv la Chambre, v letalskem ministrstvu Delesalle. Da pokaže solidarnost « Chautempsovo vlado, je Herriot, ki zaradi slabega zdravja ni hotel sprejeti nobenega resora, pristal na to, da postane delegat v Društvu narodov in da bo morebiti zastopal Francijo pri diplomatskih pogajanjih. Predstavljanje nove vlade pred predsednikom Lebrunom je" trajalo celo uro. Ko je odhajal iz Elizejske palače, je Chautemps izjavil, da je cilj njegove vlade obnova financ in proračunsko ravnotežje. Vlada se bo brez odloga spravila na delo. Kdaj se bo novi kabinet predstavil zbornicama, še ni določeno. Chautempsov program Pariz. 27. novembra, s. Novi ministrski predsednik Chautemps namerava pospešeno izvesti sanacijo državnih financ tir je ž* danes popoldne sporočil, da namerava predložiti le en sanacijski program. S štedniami v javnih izdatkih, znižanjem uradniških plač in posebnih honorarjev, z novimi davki, kovanjem srebrnega denarja in reorganizacijo loterijskih dohodkov hoci dobiti 6 milijard frankov. Pričakuje se. da bo Chautemps v četrtek ali v petek takoi po vladni izjavi predložil zbornici svoj sanaciiski načrt. V zbornici je že vloženih pet interpelacij, med njimi interpelacija poslanca Franklina Bouillona o zunanji politika vlade. Uspehi desnice pri naknadnih volitvah Pariz, 27. nov. č. V Franciji so se včeraj na več krajih vršile naknadne parlamentarne volitve, pri katerih se je pokazala tendenca na desno. Socialisti so v volilnem okrožju Saint Quentinu izgubili svoj dosedanji mandat na korist nezavisnih levičarjev. V Ville Neuvu je bil izvoljen izrazito desničarski kandidat mesto dosedanjega pristaša radikalov. Enako tendenco so pokazali tudi rezultati naknadnih volitev v pariški občinski svet. V borbi proti radikalom so zmagali skrajni desničarji. Nov kurz na Dunaju ? Zopetni vstop Landbunda v vlado, Id bi imel za posledico izvagoniranje Heimwehra, naj utre pot za sporazum z Berlinom samo na osnovi neokrnjene samostojnosti Dunaj, 27. nov. r. V političnih krogih živahno komentirajo včerajšnji senzacionalni govor voditelja Landbunda inž. Win-klerja, ki je bil do septembra podpredsednik vlade, ki pa se je po Dollfussovem sporazumu s heimwehrovci umaknil iz vlade. Landbund se namreč ni strinjal s protinem-ško politiko Dollfussovega režima, ki je prišla do izraza zlasti v razpustu narodno socialistične stranke. Od tedaj pa so se politične prilike v Avstriji znatno izpreme-rile. Zlasti iz zunanje političnih razlogov je začel dr. Doilfuss, najbolj po nasvetu iz Rima, iskati poti, ki bi omogočila likvidacijo avstrijsko-nemškega spora in obnovo tesnega sodelovanja Avstrije in Nemčije, kar bi tudi italijanski zunanji politiki zelo olajšalo položaj. Te govorice so se še zgostile, ko je bil prošli teden pozvan na Dunaj eden izmed prvakov Landbunda, sedanji avstrijski poslanik v Rimu dr. Rintelen, o katerem je znano, da ima dobre zveze tako v Rimu kakor v Berlinu. Rezultat razgovorov dr. Rin-telena in dr. Dollfussa je bil ta, da je dr. Doilfuss znova povabil Landbund -k. sodelovanju v vladi. Ogromno senzacijo je izzval včerajšnji govor inž. VVinklerja v Celovcu baš zaradi tega, ker je inž. Winkler v svojem govoru ne samo potrdil to verzijo, marveč tudi napovedal, da je sporazum Avstrije in Nemčije mnogo bližji kakor pa se splošno' misli. Iz napovedi inž. Winklerja sklepajo v političnih krogih na radikalno izpremembo avstrijskega notranjepolitičnega kurza. Nobenega dvoma ni, da bi zopetni vstop Landbunda v vlado pomenil izvagoniranje Heini-wehra, g čimer bi bili odstranjeni z vodstva avstrijske politike glavni zagovorniki protinemškega kurza. Inž. Winkler je v svojem govoru sicer na-glasil, da je sporazum z Nemčijo mogoč avstrijske republike, s poudarkom pa je dodal, da mora biti Avstrija slej ko prej odločno nemško orientirana. Veleizdajalec j avstrijske republike je prav tako tisti, ki izobeša črno-žolto monarhistično zastavo in proglaša Otona Habsburškega za častnega meščana, kakor pa oni, ki daje s kljukastim križem izraza svojemu kulturno nemškemu prepričanju. Deloma je napovedi inž. Winklerja potrdil tudi zvezni kancelar dr. Doilfuss v svojem govoru na shodu v Amstettenu, ko je poudaril, da njegov režim nikakor ni Nemčiji sovražen ter da je sporazum vsak čas mogoč. Razburjenje v heimwehrov-skem taboru Dunaj. 27. novembra, e. Izjave bivšega avstrijskega podkanoelaria VVinklerja na zborovanju v Beljaku komentira tudi glavni organ krščanskih socialistov »Reichspost«. ki opozarja na to, da j? sodelovanje Landbunda v agrarnih vprašanjih ravno tako za-željeno, kakor v zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti z ozirom na Nemčijo. Veliko razburjenje pa so izzvale izjave VVinklerja v heiimvehrovskem taboru. Podkancelar F->y 1*3 izjavil, da VVinkler ni imel pooblastila za tako daiekosežne izjave in da gre le za ne Y»bvazne razgovore z Landbundom Gomb&s na Dunaju Budimpešta, 27 novembra AA. Predsednik vlade g. Gombos in kmetijski minister Kallay sta se davi odpeljala v Avstrijo, kjer bosta na vabilo avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dollfussa prebila nekaj dni na lovu v Neubergu na Štajerskem Danes sta prispela na Dunaj. Na železniški postaji je svoja gosta pozdravil kancelar Doilfuss in z njima takoj nadaljeval vožnjo v Neuberg. Doilfuss se bo drevi vrnil na Dunaj. Pred volitvami v Italiji Nove volitve v Italiji naj dajo vladi popolno pooblastilo za preureditev fašistične države Rim, 27. noverrmra. d. V kratkem bodo razpisane nove votitve za italijans&o poslansko zbornico, ki se- bodo vršile po istem zakonu kakor L 1929, ker je sedanj; poslanski zbornici potekel štiriletni mandat; Nova poslanska zbornica bo imela, kakor ]e poudaril Mussolini v svojem poslednjem govoru na seji nacionalnega korporacijske-ga sveta, predvsem nalogo, da odobri novo korporacijsko ustavo, ki ]o bo izdelal veliki fašistični svet Tako bodo v Italiji likvidirali Sedanji parlamentarni sistem in ga nadomestili deloma z novo korporacijsko zbornico, ki pa ne bo imela tako velike zakonodajne oblasti kakor dosedanji parlament. Nove volitve bodo imele kakor 1. 1929 značaj fašističnega plebiscita. L. 19^9 je plebiscit veljal afirmaciji fašističnega režima v Italiji, tokrat pa naj bi manifestirat disciplino fašistov ter njihovo voljo, da dajo režimu popolno pooblastilo za preureditev sistema fašistične države. Po zakonu iz 1. 1928 se volitve vršijo tako. da določijo naoionalne sindikalne zveze, ki jih zakon našteva 13. 800 kandidatov, druge pravne ustanove pa 200 kandidatov, izmed katerh določi veliki fašistični svet končno število 400 kandidatov, ki jih nato korrorafvno izvolijo volilci. zbrani v enem samem nacionalnem volilnem kolegiju, s tem. da pritrdijo, ali zavrnejo vprašanje, postavljeno jim v g'asov"-vilni incidenti in sropadi med pristaši raznih grupacij pričajo, da gre borba na nož. Posebno nasilno nastopajo desničarsko-ekstremne skupine, ki odkrito groze s prevratom, če bi pri volitvah podlegle. »Legio-narji železne garde«, kakor se naziva skupina s fašističnimi tendencam:, nastopajo povsod z največjim terorjem. V Jassiju je prišlo med njimi in policijo do krvave borbe. Legiionari* so se zab-arikadirali v Dijaškem domu, kier jih oblega policija že dva dni brezuspešno. Policija grozi, da bo uporabila najradikalnejša sredstva, ako se do jutri zjutraj ne udajo. V zvezi s številnim! preiskavami, ki jih je Izvršila policija v teku zadnjih dni, se doznava, da so našli v stanovanju enega izmed glavnih voditeljev »Železne garde« podroben načrt za državni prevrat Policija je na rodlagi teh razkritij mnogo osumljenih aretirala. Pri raznih voditeljih te organizacije so našli tudi velike vsote denarja, kr. izvirajo očividno iz inozemstva. V Konstanci je danes dopoldne prišlo do krvavega spopada. Orožništvo je bilo prešibko in se ie moralo umakniti. V spopadu so dva orožnika ubili, tri pa ranili. Nato so zasedli orožn:ško postajo in so se udali šele, ko je f riši o na pomoč vojaštvo. Zaradi teh izgredov je podal danes državni pod tajnik notraniega ministrstva Izjavo. v kateri napoveduje najradikalnejše ukrepe. Splošno se pričakuje, da bo vlada več ekstremnih levičarskih in desničarskih organizacij razpustila. Tretji del lipskega procesa Sodišče hoče ugotoviti, ali je komunistična stranka pripravljala prevrat, da bi našlo vzrok za obsodbo Lubbe- jevih soobtožencev Lipsko, 27. novembra. AA. Zadnja faza procesa zaradi požiga Raihstaga naj razčisti vprašanje, alj je komunistična stranka v času, ko je prišlo do pož'ga, res pripravljala prevrat v Nemčiji. Danes je to fazo otvorila izpovedba kriminalnega svetnika Hellerja, ki-je izjavil, da si je komunistična stranka vzlic komunističnim fiaskom v letih 1919. 1920, 1921 in 1923. ko je hotela s silo vreči tedanji sistem in ga nadomestiti s sovjetsko vlado, tudi naslednja leta prizadevala uvesti diktaturo proletariata v Nemčiji. To po njegovem mnenju dokazujejo komunistični govori v parlamentu, članki v li- stih, okrožnice in resolucije kongresov komunistične stranke. Heller je nato citiral resolucijo, sprejeto meseca oktobra 1932 na berlinski konferenci komunistične stranke, ki naglaša, da je treba izrabiti delavske stavke za organiziranje bojnih demonstracij nezaposlenih delavcev. Glavna naloga stranke je pripravljanje ljudskih množic za splošno politično stavko. Gre za to, da se vse potrebno ukrene za mobiliziranje množic, da se navdahnejo z revolucionarnim duhom. Naslednje mesece so rokrajinski zbor: komunistične stranke v ce'oti odobrili navedeno resolucijo. Dr. Ivan Perne t Beograd, 27. novembra, p. Iz Ženeve je popoldne prispela brzojavna vest, da je tam nenadoma prerunul, zadet od srčne kapi, dr. Ivan Perne, delegat naše^ vlade pri Društvu narodov in na razorožitveni konferenci. Pokojni dr. Ivan Perne^ je bil eden izmed najsposobnejših uradnikov in je tudi v ženevskih krogih kot dober poznavalec zadružniških vprašanj užival velik sloves. Star je bil šele 44 let. Revizionistične demonstracije na Bolgarskem Sofija, 27. novembra. AA. Na današnjo obletnico podpisa neuillske nrrovne pogodbe so priredili po vsej Bolgarski protestna zborovanja V Sofiji je bil protestni shod v veliki dvorani gledališča »Ro-yal«. Proti neuillski mirovni pogodbi je govoril najprvo profesor sofijskega vseučilišča Genov, nato pa so nastopili zastopniki raznih emigrantskih organizacij na Bolgarskem. Po shodu so zborovalci krenili na bulvar Carja Osvoboditelja. tu Pa 'jh je razpršila pehota in konjenica, tako da zborovalci niso mogli prodreti v druge ulice. JNS v slovenjgraškem srezu Na pobudo banovinskega tajništva JNS se je vršila prošlo nedeljo ob 10. uri dopoldne v gostilni Stopar-Ježovnik v Velenju širša anketa sreskega odbora odnosno organizacij JNS v slovenjgraškem srezu. Sestanek je imel namen, da poglobi strankino politično, gospodarsko in kulturno delo v srezu. številno zbrane predstavnike krajevnih organizacij sta pozdravila predsednik občinske organizacije v Velenju g. šolski upravitelj Stopar kot domačin in predsednik sreske organizacije v SlovenJ-eradcu meščansko šolski ravnatelj gospod šentjurc, ki 1e podal izčrpr.o poročilo o politični situaciji v vseh važnejših krajih sreza .Dragocen* navodila za reorganizacijo dela v strankinih edinicah so podali; narodni poslanec slovenjgraškega sreza g. dr. Vošnjak, celjskega sreza g. Prekoršek, tajnik banovinske organizacije JNS g. dr. Zaje in tajnik sreske organizacije za mesto LJubljano g. Parcer, debate so se pa živahno udeleževali tudi vsi prisotni stari in mladi borci za ju?os!ovensko nacionalno idejo. Sklenilo se 1e na novo ustanoviti, oziroma poživiti več krajevnih organizacij. Ves potek ankete v popolnem sogiaslu je pričal o veliki delavolfnosti in Iskrenem navdušenju za dv*«? narodne samozavesti v n=«1 lepi dolini. Zborovanje Je trajalo do 13. ure. Ob 15 tiri se nato vr«n oMnl zbor ob-*fnoke ore^Tiizflpile v Velenhi ob rekordni „d<»W>M članstva. Občni z*>or le otvoril oredsp^k e Stonar s temeljim ooroči-'om o delovanju organizacije v prošlem poslovnem letu, zlasti tudi z oz'rom na zad-nie občinske volitve orot1 katerim 1e vložena utemeljpn« pr1*n*ba In katerih ponovni ramls bo lavno d^karal. da more In ho-fip pr^oTnl tre Vftonlo imet' 1° nacionalno o^ho'- r!r."ora obeh navzočih poslancev g. dr. Vošnjaka in g. Prekorška, ki sta se vsebinsko zelo srečno dopolnjevala, kakor tudi govor tajnika g. Parcerja, so napravili velik vtis pri poslušalcih, tako da se je takoj po zborovanju priglasilo 43 novih članov krajevne organizacije. Tajniško poročilo je podai gospod Kurnik, blagajniško g. Bozovičar. lz obeh je bilo razvidno, da je bila občinska organizacija v Velenju zelo agilna, saj se ji je posrečilo pritegniti k državotvornemu udejstvovanju vse one, ki so s čistim srcem za skupnost, slogo in plodno delo. Sklenilo se je, prirediti velika manifestacijska shoda v šoštanju in Slovenjgradcu in na shoda povabiti gg. ministre in večje število narodnih poslancev. V odbor občinske organizacije v Velenju se bili izvoljeni: predsednik Stopar Vinko, podpredsednik Sovinek, tajnik Kurnik, blagajnik in njegov namestnik Melanšek in Bozovičar, odborniki: Blatnik, Tepdna, Po-cajt, Goltnik ml., Glušič, Pevec in Medved. V nadzornem odboru so direktor rudnika g. inž. čuček. inž. Burnik in Glažer. V krajevnem odboru so zastopane vse nacionalne, gospodarske in kulturne organizacije v Velenju in na rudniku. Po triurnem zborovanju, ki je po svojem vzornem poteku izpričalo, da je naša organizacija v resnici celica zdravega optimizma, ne samo v političnem, marveč tudi v narodno gospodarskem in socialnem oziru, Je predsednik g. Stopar zaključil krasno uspeli občni zbor in celodnevno resno delo za procvit jugoslovenske nacionalne misli v osrčju šaleške doline. Zakonska tragedija ljubljanskega stavbenika v Beogradu Beograd, 27. novembra, p. Ljubljanski gradbeni podjetnik Pavle Kotnik je davi v Beogradu v Dositejevi ulici 49 iz ljubosumnosti streljal na svojo ženo in jo smrt-nonevarno ranil. Nato je naperil revolver nase in se ustrelil. Ženo Ano so nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so- jo operirali, vendar pa je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Ana je kmalu po operaciji podlegla poškodbam. Kakor zatrjujejo, je Kotnik našel pri svoji ženi pismo,-po katerem je sklepal, da mu je nezvesta. 2ena Ana je rodom z Dunaja. Kotnik je nameraval nocoj odpotovati , v Ljubljano. (Podrobnosti še niso znane, ker so telefonske zveze z Beogradom prekinjene. Op. ured.) Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ta danes: Spremenljivo oblačno, mestoma vetrovno in hladno, pričakovati ie začasnih padavin. — Sitjacija včerajšnjega dne: Sev »rnoevron-ska depresija -s? razteza od Anglije do Finske. proti jugu s^tra ponekod v centraluo Evropo. Nad iužno Evropo prevladujejo cr kloni, ki eo povzročili nestalno vreme. Pritisk je pa^el za 1 do 7 mm. osebno v za-padni Hrvatski in na severu Temperature so padlp lokalno v srednjem in gornjem Pri-morju. drugod so narasle za 1 do 7 stopinj, zlasti v centralnih in vzhodnih krajih dr žave. Dunai«ka vremenska napoved za torek: Prehodna razjasnitev, temperatura okoli ničle, nagle spremembe vremena- Wa§i kraji in ljudje Odlikovanje vzornega gasilca Kamnik, 27. novembra. Na izrednem občnem zboru kamniške gasilske župe je župni načelnik g. poslanec Cerer sporočil zborovalcem, da je Češkoslovaška vatrogasna obec imenovala žup-nega tajnika g. Frana Fajdigo za svojega častnega člana in ga odlikovala z zlato kolajno za vneto delovanje v gasilskih vrstah. Občni zbor je sprejel to vest z velikim odobravanjem na znanje in med iskrenim čestitanjem je izročil g. poslanec Cerer odlikovancu diplomo in kolajno. Med našimi najagilnejšimi someščani stoji g. Franc Fajdiga kot požrtvovalni javni delavec brez dvoma v prvi vrsti. Po svojem dnevnem delu in skrbi za družino ste posveča z veliko požrtvovalnostjo in vnemo delu v številnih društvih, zlasti pa v gasilskih vrstah. Nad 25 let je že funkcionar kamniškega gasilnega društva, v katerem je vodil dolgo vrsto let tajniške posle, od ustanovitve kamniške gasilske župe pa je že 15 let njen vzorni tajnik. Koliko dela lež' na njegovih ramah, vidimo že iz tega, da je tajnik kamniškega gasilnega društva, predsednik gasilske samopomoči in župni tajnik. Tudi kinopodjetje kamniškega gas. društva se mora za svoj procvit zahvaliti v prvi vrsti delavnosti g. Fajdige. Poleg dela v gasilskih vrstah pa je g. Fajdiga še predsednik najstarejšega slovenskega pevskega društva »Lire« in odbornik mnogih drugih društev. Nočemo naštevati vseh njegovih zaslug, ker je g. Fajdiga v svoji skromnosti vedno odločen nasprotnik javnih priznanj, ugotoviti pa moramo, da je njegovo delo v javnosti ogromno in zgledno! Sneg je napravil precej škode Ljubljana, 27. novembra. Letošnje pozno jesensko vreme je zelo nagajivo. V novembru, ko je bilo druga leta prav solnčno, smo imeli letos le štiri lepe dneve, drugače je bilo vedno čemerno. V nedeljo je začelo po malem snežiti že zjutraj, a pravi sneg je začel naletavati zvečer in je neprestano snežilo vso noč. Do 7. ure davi je padlo 33.9 mm padavin in je vso ravan pokrila snežena odeja, debela 8 cm. Po gorenjskih gorah so divjali pravi snežni viharji in je zapadlo do 50 cm novega, zelo mokrega snega. Težki mokri sneg je napravil po telefonskih in brzojavnih napeljavah, kakor tudi po električnih žicah v mestu in tudi drugod v dravski banovini prav občutno škodo. Žice so se pod debelim snegom ponekod pripognile skoro do tal in so se leseni drogovi nagnili na stran. Po ulicah je bil delno oviran promet, ker je nastala silna brozga. Po nasadih ni sneg napravil večje škode. Razno drevje je že izgubilo listje in se taktf po vejah ni nabralo preveč snega. Letos novembra je bilo že 248.2 mm padavin, ka^ ni običajno, kajti letni maksimum dosežejo padavine v Ljubljani že oktobra, a novembra so navadno precej nizke. Vsega skupaj je bilo letos že 1800 mm padavin, kar je prav rekordna številka. V 12 letih po vojni je bilo samo 1. 1926., ki je doseglo velike padavine, namreč 1833 mm, a letošnje leto še ni pri kraju. Prodajanje patriotičnih knjig in slik Ljubljana, 27. novembra. Kakor je »Jutro« poročalo že pred nekaj dnevi, je Narodna odbrana v Beogradu izdala poziv, naj javnost zavrne in ovadi ljudi, ki se izdajajo za zastopnike Narodne odbrane ter prodajajo v njenem imenu neke knjige. Narodna odbrana prodaja svoje publikacije le po svojih odborih in ne izdaja posameznikom nobenih pooblastil. Nekaj sleparjev je Narodna odbrana že sama razkrinkala, druge pa naj ovadi opozorjena javnost. Tudi v Ljubljani je policija nedavno spravila pod ključ neke sleparske razpeče-valce patriotičnih knjig in slik ter opozorila občinstvo, naj od vseh neznanih prodajalcev zahteva potrdila lokalnih oblasti. Podobni primeri se dogajajo tudi v drugih krajih in tako je zelo umestna zahteva po najstrožji kontroli trgovine z raznimi knjigami, slikami ter pobiranja prispevkov v razne svrhe. Sarajevski dnevnik »Jugosloven sk a Pošta« obravnava naslednji pri mer take trgovine. Razpečavajo se slike Kara d jord j evega ustanka po 80 Din. Ta zadeva nas sicer ne bi zanimala, ker ima vsak pravico da trguje, kakor ve in zna, občinstvo pa lahko vse kupi ali pa odkloni. Prodajalci slik pa imajo priporočilo neke visoke institucije ter pripovedujejo o nekem »Društvu za kulturno-gospodarsko propagando«, ki namerava postaviti spomenik narodnemu vo ditelju Karadjordju. Denar za ta spomenik naj bi se nabral s prodajanjem slak Karadjordj evega ustanka. Kar se tiče slik, lahko ugotovi vsak lajik, da na njih ni ničesar umetniškega, neke zgodovinske osebnosti pa so upodobljene na način, ki žali pieteto, ki jo goji narod do njih. Z umetniškega stališča so slike brez vsake vrednosti, zaradi dolžnega spoštovanja do zgodovinskih osebnosti pa bi bilo treba prepovedati razprodajanje. Tekom zadnjih let so razne problematične osebe in sumljiva podjetja izdajala slike in knjige patriotične vsebine. V pogledu umetnosti in zgdovinske vrednosti je bilo vse to na najnižji stopnji, izdajatelji in razpečevalci pa so si vendarle pridobili raznovrstna priporočila, s katerimi so nastopali pri raznih ustanovah, občinah in pri privatnikih napol uradno na kupce, grozeč vsem naravnost ali pa po ovinkih, da bodo všteti med nepatriote in nelojalne državljane, če odklonijo nakup. Na ta način so občinstvu vsiljevali za drag denar knjige in slike brez vsake vrednosti. Kratko rečeno, razvila se je ostudna trgovina na račun naših največjih naoionalnih svetinj. Tej sramotni pojavi je treba napra viti konec. Občinstvo mora storiti svoje v prvi vrsti pa morajo skrbeti merodajna oblastva, da bo konec te ostudne prakse Potreben bi bil zakon, ki bi privatnim osebam prepovedal produkcijo takih slik in knjiig brez posebne stroge kontrole, najboljše pa bi bilo, če bi izdajanje takih publikacij prevzela država v svoje roke. Dosedanja trgovina pa mora prenehati, ker je profanacija in žaljenje naših nacionalnih svetinj. ZVOČNI KINO DVOR _Telefon 27-30_ DOUGLAS FAIRBANKS v filmu Moderni Robinzon Film napetih scen in zabave Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Uspeh nove komedije na Šentjakobskem odru Ljubljana, 27. novembra. Kot drugo novost te sezone je Šentjakobski gledališki oder dal v soboto in nedeljo prijetno veseloigro »Dover-Calais«, s katero je gdč. Baranova, ena najsim-patičnejših igralk tega odra. obenem praznovala svoj stoti nastop. Komedija »Do-ver-Calais« ni ena tistih burkastih veseloiger, ki z zunanjim dovtipom in s kvanto burkajo plitke duhove do smeha, temveč je igra, ki prikazuje človeka, kakršen je v resnici, in ki polaga več poudarjenega dejanja v duše ljudi kakor v zunanji videz Zgodba, ki daje komediji okvir, je zanimiva in brez vsiljivosti senzacionalna: mlada, podjetna reporterka se vtihotapi na jahto starega bogatega čudaka, ki se ie zavoljo neke nezgode v življenju odvrnil od sveta in ljudi in samega sebe nekako inter- niral na morje, stran od vsega. Tu se mu mlado dekle zagrebe v dušo in ga na koncu prepriča, da noben beg iz življenja ni mogoč in da se vsak račun da poravnati samo sredi živega sveta. V skrbni, v notranji smisel stvari poglobljeni režiji g. K a ruša je komedija doživela prav lep uspeh. Ob skromnih ma-terielnih sredstvih, ki oder z njimi razpolaga, je režiser efektno rešil vprašanje sce-nerije, ki naj predstavlja prostore na ladji, plujoče po morju, in je odlično zadel resničnost pomorskega miljeja. G. K o š a k je z živo toploto upodobil starega zakrknjenega čudaka — milijonarja, ki se mu ob srečanju z lepo, živahno, duhovito novinarko na koncu duša vendarle odpre. Prav lep koketni ljubavni duet pa sta odigrala gdč. Baranova in g. V i z j a k. Poleg simpatičnega ladijskega kapitana, ki ga je s prikupnim razumevanjem upodobil g. K 1 e m e n č i č, in prav posrečenega ste-varda, ki ga je dal g. M i I č i n s k i, so žive like predstavili še gg. M o s e r (kapitan), L a v r i č (ladijski oskrbnik) in K u k-man (ladijski kuhar). Delo samo in uprizoritev sta vredna, da si gre »Dover-Calais« ogledat vse občinstvo, ki zna ceniti pomembni kulturni napor naših Sentjakobčanov. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno tolivažno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nenavadna zgodba glasila naših rojakov v Argentini Buenos Aires, v novembru. Glasilo jugoslovenske kolonije v Argentini, tednik »Jugoslavija«, se je v šestem letu svojega obstoja združilo s tednikom »Narod« v povečan in preurejen list »Jugoslavija«, ki je pisan v srbohrvaščini. Do te združitve je prišlo po nenavadni zgodbi, ki jo je doživel tednik »Jugoslavija« pred poldrugim letom. O tem poroča nova »Jugoslavija« od 4. t. m. obširno na svoji prvi strani. Vsa zadeva nudi primer grde samopašnosti posameznikov, ki se sledeč svojim sebičnim ciljem ne brigajo za škodo, povzročeno veliki množici rojakov v tujini. »Jugoslavija« je tedaj nenadoma začela napadati tedanjega jugoslovenskega poslanika v Buenos Airesu g. dr. Ivana Šve-gla. Kampanjo proti njemu je vodil predstavnik neke podjetniške družbe iz maščevanja, ker mu je poslanik prekrižal neke račune Mož je imel tedaj glavno besedo pri konzorciju »Jugoslavije«, o tedanjem uredniku pa pravi »Jugoslavija«, da je bil nepismen človek. Zaradi osebne gonje se je list zameril mnogim našim rojakom, izseljencem pa je postal sploh odveč, ker je zanemarjal vsa njihova najvažnejša vprašanja. Tako se je število naročnikov »Jugoslavije: od tedna do tedna zmanjševalo, naraščal pa je dolg v tiskarni. Urednik, ki se je tiskarni predstavljal tudi za lastnika lista, je od tedna do tedna obetal kritje dolga, naposled pa je moral list izročiti tiskarni. — Ker tiskarna ni imela za list posebnega interesa, je obstojala velika nevarnost, da bo propadlo najstarejše izseljensko glasilo v Južni Ameriki. Zaradi te nevarnosti se je zbrala skupina poštenih in uglednih rodoljubov, ki so z gmotnimi žrtvami rešili »Jugoslavijo«. Tiskarna je list prodala in novi lastniki so seveda takoj poskrbeli, da je začel list spet služiti svojemu namenu kot izseljensko glasilo. Ko so intrigantje ostali brez orodja pri zasledovanju svojih namenov, so sklenili javnost mistificirati na ta način, da so v neki tiskarni pripravili izdajo svojega lista — popolne kopije »Jugoslavije«. Prava »Jugoslavija« pa je razkrinkala vso slepa^ rijo takoj, ko je v »Službenem listu« izšla napoved novega lista »Jugoslavije«, ter zadevo izročila sodišču. Predno je izšel prva izvod falzificirane »Jugoslavije« iz tiskarne, se je tam že pojavila komisija sodnije in policijskega inšpektorata, ki je zaplenila tiskane izvode in kliše naslova Za vse občutljive reči Čemu je pa LUX? Tem čistim milnim kosmičem se res lahko vse 2aupa; Rabite LUX, ne po takSne ali drugačne noža vite kosmiče. I f ' LUX da svili nov Jesk,Vam pa nepr» slano novo veselje I U35-33 Težave z beograjskim občin, proračunom Beograd, 27. novembra Proračun naše prestolnične občine za leto 1934. bi prav za prav moral biti sprejet do konca tekočega leta, toda kakor sedaj vse kaže, bo do tega roka izdelan komaj načrt. Vzrok, da se je sestava proračuna toliko zakasnela, tiči pač v neprijetnem dejstvu, da se je letošnji proračun pokazal tekom leta vse preoptimističen. Stvarni dohodki so bili znatno manjši, kot so bili proraču-nani, tako da se letošnji proračun nikakor ne more uporabiti za temelj bodočemu. Občinski svet (opštinski sud), ki sestavlja proračun, se nahaja pred težko nalogo, kako naj spravi občinsko gospodarstvo v raraotežje. Izdatki so itak že skrčeni na najmanje in neobhodno potrebno, a sedaj naj bi se še skrčili, da bi odgovarjali skrčenim dohodkom, če naj pa ostane proračun izdatkov malo ali nič izpremenjen, pa je treba iskati novega kritja. Toda odkod, ko je beograjski meščan itak že huje obremenjen kot občan kateregakoli drugega mesta v državi ter že danes prihaja na vsakega beograjskega prebivalca okoli 1400 dinarjev občinskih bremen. Beograjska mestna občina je vse do zadnjih časov črpala svoje dohodke iz trošarine in občinskih podjetij. Predzadnji predsednik občine inž. Nešič je uvedel poleg močno skrčene trošarine občinske doklade, s čimer se je velik del občinskih bremen prenesel z ram najšibkejših na rame močnejših. Toda ta način občinskega obdavčenja ni dosegel niti leto dni življenja, ker je sedanja občinska uprava zopet uvedla stari način. Odkod naj se potem dobe novi viri za kritje neodvrnljivih izdatkov, ko sedanji ne zadostujejo, je res težko reči. Letošnji proračun je znašal 362 milijonov, ali dohodkov bo dejanski samo okoli 270 milijonov ter bi se tako proračun za bodoče leto moral vrteti okoli tega skupnega zneska. Znižati bi se torej moral na- ;ram letošnjemu za okroglih 90 milijonov. o pa pomeni, da se ne morajo znatno, do skrajnosti skrčiti le vsi osebni in razni stvarni izdatki, temveč da se mora občina odreči tudi izvršitvi raznih prepotrebnin javnih del, pri katerih bi imelo prebivalstvo zaslužka in kruha. Pred predložitvijo novega proračuna pa se predloži občinskemu odboru v preti*«« tudi nova trošarinska tarifa, za katero sc trdi, da bo imela isti finančni uspeh, kot ga je imela dosedanja, ali so uvedene v njej neke izpremembe, ki pomenjajo razbremenitev neimovitih slojev prebivalstva. Ta nova tarifa nai bi se odobrila še pred pretresom proračuna v občinskim odboru, tako da bi rabila za podlage bodočemu proračunu. Dva drzna vloma Škofja Loka, 27. novembra. Splošna sodba je, da mora biti nekje v neposredni škofjeloški okolici nevarna sve-drovska bratovščina, ki že dalje časa opravlja svoje posle v tukajšnjem okolišu. V noči na soboto sta bila spet izvršena dva prav predrzna vloma Vlomilskega obiska je bila deležna najprej galanterijska in specerijska trgovina Ane Polenšakove v Stari Loki nedaleč od farne cerkve. Vlomilci so odprli vrata z vitrihom, nato pa so zagospodarili z neverjetno drznostjo v trgovini, ki so jo hoteli čisto izropati. Kar je bilo volnenih jopic, nogavic in drugega blaga, so zložili v bale, da spravijo blago tako na najlažji način na varno. Lotili pa so se tudi drugih zalog v trgovini. S seboj so odnesli 5 kg čokolade, kopico škatel najraznovrstnejših cigaret in cigar, več sto razglednic in precej kosov toaletnega mila, tako da so napravili lastnici za 1100 dinarjev škode samo s tem. Ostalo v balah naloženo blago so pa morali pustiti na licu mesta, ker se je Polenšakova, ki stanuje v prvem nadstropju, zavoljo ropota v pritličju zbudila in pričela klicati ljudi na pomoč. Tega so se zlikovci prestrašili in jo odkurili v noč. Stikali so tudi za denarjem. Odprli so s silo blagajno, a jo naši prazno, ker Polenšakova gotovine sploh ne hrani doma in blagajno vsak večer do zadnje pare izprazni. Nič manj presenečen ni bil iste noči znani gostilničar ob Kolodvorski cesti Lovrenc Hafner, ki so ga svedrovci letos že tretjič Tarzan Zvočni kino Ideal Johann Strauss v filmu DUNAJSKE PESMI Lee Parry, Mihael Bohrien, komorni pevec Predstave ob 4., 7. in 9.M uri obiskali. Ura je šla na pol 4. zjutraj, ko je zaslišal Hafner hojo v podstrešju svoje hiše. Takoj je slutil nevarnost in je pričel zasledovati tujca. Neznanec se je medtem umaknil Hafnerju v pritličje, pri tem pa je bil tako zvit, da je zaklenil Hafnerju vrata na dnu stopnic, tako da gostilničar brez ropota ni mc>gel do tatu. Gospodar je brž pohitel nazaj v prvo nadstropje in poklical kapetana Pirša. Ta mu je nato držal vrv, da se je spustil po njej skozi okno v pritličje. Tako je upal tatu doseči. A zaman. Zlikovec je medtem ubežal, ne da bi ga bili videli. Na vso srečo je gostilničar ugotovil, da mu nevarni gost ni napravil škode, čeprav je znosil svedrovec vse ključe od spodnjih prostorov gostilne že skupaj in si je urezal pri vratih v shrambo veliko luknjo v les. samo da pride do denarja in zaloge jedi. Hafner sodi, da vlamljajo k njemu bržkone ljudje, ki so jim razmere v njegovi hiši znane Značilno je, da vlamljajo pri njem po navadi takrat, kadar ima kaj več ljudi v gostilni. Tudi zadnji svedrovec je smuknil v podstrešje najbrž takrat, ko je bila gostilna še odprta, nato pa je poizkušal v tihi noči s svojo srečo v spodnjih prostorih, kar pa se mu je zavoljo gospodarjeve čuječnosti ponesrečilo. KULTURNI PREGLED Po reprizi „Praznika cvetočih češenj" »Praznik cvetočih česanj« je eno izmed tistih del na repertoarju našega Narodnega grledališoa, ki bi moral človek o njih pisati knjige, če bi jih hotel približati v mu občinstvu. O čem naj govorim? Ali o zgodbi, ki je strašnejša in ki poseda bolj v dejanje in nehanje človeka kakor katerakoli izmed Shakespearejevih dram? Ali o tragediji človeka, ki je tu prikazana v bolj eks-'.remni luči. kakor v kateremkoli gledališkem komadu? »Praznik cvetočih češenj« je po dveh uprizoritvah v drami postal naša nova ljudska igra. Naš? občinstvo naj to Viodi gledat zmerom iznova in iznova. Tu bo našlo vsega, kar pričakjje: pesniške lepote in vsebine za življenje, ki naj ga živi. Reži ja Cirila D e b e v c a ji dala igri podobo, ki bo v nji našla pot tudi do zadnjega, najbolj zakrknjenega srpa Z , da med svojimi učenci išče človeka, ki bo bodočnosti prinesel rešitev, je bila v njem poosebljena na zmagovit način. GemtK*. zvestega tiranovega vazala, ja z vso demonsko resničnostjo upodobil S k r b i n š 01 k. Debevec je z živim izkustvom podal Mateua, tiranovega kancelarja in človeka, ki težkega srca žrtvuje hčer za rešitev grehov, ki so bili. Šaričeva je bila mati. kakršne po redkem srečamo na odru: ko je na tako strašen način izgubila hčer, je izgjbila še seba. Tovani. Genzovo ženo, ki je tako srtrašno nema priča tragedije, je s silno zadržanostjo odigrala Marija Vera. Razen treh romarjev — P o t o k a r. Plut iu S a n c i n — ki 9 svojim pomembnim recita-tivom tvorijo okvir igre, sta med učenei Genzove šole prišla do svoje besede še K u k-Seva in Slavčeva. »Praznik cvetočih češenj« }e po oesniški vsebini in po uprizoritvi v resnici vred« n. da postane igra širokega občinstva. Fri. Umetnostne razstave v Pragi Prašks sezona upodabljajoči umetnosti je sedaj na višku in nudi obiskovalcu znatno izbiro zanimivih in poučnih razstav. Predvsem jia poučna retrospektivna razstava ustanovi- teljev Jednote upodabljajočih umetnikov v Obecnem domu. Tu imaš slike in kipe ugled nih umetnikov iz druge polovice minulega stoletja, klasikov, predhodnikov impresionizma na Češkem. Izbira je sicer dokaj slučajna, umetnine eo bodisi javna, bodisi zasebna last, vendar sa na tej razstavi človeku zdi. da je prišel med davne znan<*.-», ki so res imeli kaj povedati, katerih glas pa zven: danes, čez pol stoletja, skoraj že mitično. Na čelu te generacije so bili kipar M v e 1 b e k, slikar M a r a k in grafik Aleš. Dobro je, da je Jednota pokazala javnosti umetnike, ki so delovali v letih njenega začetka: to j'? zelo poučno tudi za njeno sedanje članstvo! V Rubeševi galeriji razstavlja ob priliki svoje sedemdesetletnice slikar Camilo Stuchlik. ki pripada najstarejši še živeči generaciji likovnih umetnikov. Tu so razstavljena z gladko tehniko slikana tihožitja in akti iz ateljeja. Iz zadnjih treh let potekajo slike v plen-aireu; motivi s solnčnim sojem, z lučjo, ki se lije skozi zeleno sito pergol in 9enčnic ter riše na zasenčenem ospredju igra-ve lise. Stuchlik se tu vrača k tehniki prvih francoskih impresionistov, čeprav je v njegovem zapoznelem podajanju celoten vtisk nakani trd. Vsekakor pa imaš ta zanimiv primer razvoja starega umetnika. V paviljonu »Mvslbekc na Prikopih lahko vidiš kolektivno razstavo slik starejšega ru-efltega slikarja Filipa M a 1 j a v i n a, Rjopi-novega učenca, slikarja ruskih kmečkih »bab«. Veliki formati, zavzeta tehnika s čopičem, ognjevita barvitost — vse to se ▼ prvem hipu zdi, kakor da ei prišel na razsta- vo češkega Uprke iz nekega razdobja njegovega ustvarjanja. Težišče Maljavina pa je v njegovih figurah in portretih. Slika izra zite glave vaških žena, devojk in mož; zdi se, kakor da so mu posebno všeč nelepi. grobi, čutni tipi, ki pa jih podaja prav učinkovito. Maljavin ima svetovno ime in r.jr gova praška razstava poide v London. V češkoslovaški državni posesti je njegova velika figuralna kompozicija »Krik«. V Umetnosti besedi je razstava novih del Jan Zrzavega. Z r z a v y pripadnik mlajše generacije in se kaže Kot svojevrsten slikar manjših formatov skorai že baročnih oblik; na svet gleda vedno in povsod po svoje. Tu vidiš zopet njegove motive iz priljubljene mu Bretagne, vendar so sedanje slike že dinamične: živo slikovite, izdelane z gostimi nanosi čopiča. Ploskovna barvitost in linearnost njegovega »beneškega« razdobja -'i očitno premagana. N-jvost na tej njegovi razstavi eo slike iz moravsko-ostrav-skega premogovnega revirja, podobe rovov in bunt. ki jim pogied Zrzave-^a iaie tako-rekoč heroično podobo. Nekoliko nežnih dekliških portretov, izdelanih z gladko pastel no tehniko, še kaže sovisnost s prejšnjim' razdobji umetnikovega razvoja. Moderni umetnik prefinjene seneibilnosti in živčne izraznosti je Mfloslav Holy, ki razstavlja v Fejglovi ealeriji. Holega krajine, šopke in portrete smo zadnjič videli na razstavi v paviljonu »Mvslbek«. Na sedanji razstavi eo slike iz zadnjih treh let. Holy slika z zateglimi gibi čopiča in bolj naznaču-je etvari; barve so mu navdihnjene od Čuta. Ponekod nas spominja portretov Modigliani-ja, kakor sploh očituie francosko slikarsko kjlturo. Holy je nadarjen in kultiviran mlad umetnik, čigar ideal je prefinjen in podu-hovljen izraz. Moderno umetnost določene ozke emeri lahko vidiš na članski razstavi v »ManjsiK. To pot se je članska razstava v veliki dvorani omejila na reprezentacijo najmlajše 6kupine. »Manesa«. tako zvanih surrealistov, ki so se temeljito predstavili z nedavno razstavo »Poesie« Izmed starejših hodita E. Filla in V. Špala vztrajno po svoji poti. Mlajši člani F. Muzika. F. Janoušek, J. Štyrsky, Toyen, F. Vob?cky. R. Wiesner skušajo uveljaviti svojo iznajdljivost v brezpredmetnem načinu slikanja, kjer te pač zamika samo duhovitost in presenetljivost nečesa novega. Naravno je, da je tega prav malo in da ee umetniki eiloma sučejo v blodnem krogu, ki ga bodo vendarle morali zapustiti prei ali slej. Kam pojdejo potlej? To je zadeva njihovega razvoja. Kakor vedno, nas tudi Jan Slaviček opozarja nase z izrazom in paleto svojih slik. Zanima tudi arhaizjjoči Antonin Proehazka. Na razstavi pa pogrešamo vrsto odličnih etareiših in mlajših članov »Manesa« Adolf Veselr (Praha). Iz Iužiške kulture Serbske Nowiny. ki jih j 3 urejal pesnik in publicist Jan Skala, so danes edini lužiško-srbeki dnevnik. Urejevan je v vladnem duhu in prinaša tedensko prilogo »Serbski Domače vesti 4 it * 1. december t Češkoslovaški. Jugoslovenski praznik zedinjenja, 1. december, bodo po vsej Češkoslovaški svečano proslavili. Ta dan bo praška radijska postaja dajala e Saša med 10.30 in 2130 program iz del jugoslovanske glasbe, recitacije iz Jugoslovenske lirike in predavanje jugoslovenskega tiskovnega atašeja e. Zivkoviča o pomenu 1. dccBiubrfl, ♦ Slovenska kolonija v Pragi. Prejeli smo: Praška slovenska kolonija se shaja drugi ponedeljek vsakega meseca v slovenski gostilni g. Josipa Dugolina >Pri Pipanu« v Moravski ulici proti pošti na Kralj. Vinogradih. Tukaj se enkrat mesečino sestanejo Slovenke in Slovenci, se slovenski razgo-varjajo, kakšno slovensko pesem zapojejo ter pri tem budio spomine na svojo staro slovensko domovino. Ker imajo kolonije navadno svoje guivernerje, tako ima tudi praška slovenska kolonija svojega guvernerja. Ako bi prišel kak slovenski rojak v Prago, naj ne pozabi priti k Pipanu med slovenske koloniste, kjer bo zelo dobro došel. _ Dr. H. * Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da poberejo Članarino ter razpe-čajo razglednice, kolke ki bloke za sklad septembrskih žrtev. * Službeni list dravske banovine objavlja v 95. letošnji številki: izpremembo uredba o organizaciji ministrstva za promet in prometno službo, norme za označenje regulacijskih načrtov za naselja, pristop Španije k bernski konvenciji za zaščito literarnih m umetniških del in pristop Palestine k pariški konvenciji za zaščito industrijske svo-{in 3. * Nagradni tečaj za osnutke lepaka ljubljanskega velesejma. Uprava velesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega velesejma v letu 1934. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litogra-fični tisk, največ v štirih barvah. Format osnutka mora obsegati 63 X 95 cm. Besedilo: XIV. velesejem v Ljubljani, 30. maj-10. junij 1934. črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v litografič-nem zavodu tudi besedila v 5 drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 20. decembra t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. januarjem in 15. februarjem. Predvidene so sledeče nagrade: 1 po Din 2000. 2 po Din 500 tn 2 po Din 250. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, čim predloži litografični zavod poizkusni odtis. Trenutek, prosim! Mamice, očetje, tete, strici, vsi, ki želite obdariti svoje malčke, oglasite se v trgovini manufakture Souvan, Mestni trg 24, kjer dobite listek s številko. Vsak listek dobi na Souvanovi Miklavževi prireditvi svoje posebno darilo. Pravico do listka ima vsakdo pri še tako malem nakupu! * Prepovedane knjige in listi. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano v naši državi uvažanje in širjenje madžarskega lista >Hetfen Naplo«, ki izhaja v Budimpešti, knjige Otta Guntnerja »Unser Kaiser kehrt heiin«, ki je izšla na Dunaju, in lista »Macedonija«, ki izhaja v Bukarešti. * Nov grob. V Mariboru je umrla posest-niča gospa Elizabeta Lorbekova, stara 65 let. K večnemu počitku jo bodo položili danes ob 16. na pokopališču magdalen. ske fare na Pcbrežju. Pokojni blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! * Himen! Včeraj sta se poročila v Ljubljani ga. Majdič-Joksič Petka iz ugledne celjske rodbine in g. Slavko Pintar, trgovec v Ljubljani. Poročil ju je č. p. dr. Roman Tominec. Nevestina priča je bil g. dr. Anton Mojzer, advokat v Ljubljani, ženino-va pa g. Anton Pintar, trgovec iz Beograda. Iskreno čestitamo. * Za poplavljenee v Strugah go darovali: Anton Krisper coloniale 3 zaboj s testenin; državna osnovna šola Zavodnje 480 Din; Savez nabavljalnih zadrug Beograd 10.000 kg moke in otrobov; Žel. glasbeno društvo »Sloga« Jesenice 400 Din; P. R. K. v Komendi 800 kg živil; Josip Benko, Murska Sobota, dva zaboja prekaj enega mesa; »Ekonom« v Ljubljani 80 kg moke; Odbor za poplavljenee v Stopičah 581 kg živil; Mihael Kokot, pekarna Ljutomer, 60 kg moke; Hubert os milo, Celje, 1 zaboj mila; P. R. K. osnovne šob v Ribnici in P. R. K. meščanske šole v Ribnici živila in obleko; učiteljstvo, gasilci in »Krkašic v Stopičah 541 kg živil; društvo »Krka« na Polici razna živila; Oblastni odbor P. R. K. živila in obleko. — Za šolsko mladino v Strugah so darovali: Mladinski pevski zbor Zetalj 110 Din; osnovna šola Vrhpolje pri Moravčah 57 Din; osnovna šola Orla vas pri Bra-slovčah 280 Din; Učiteljsko društvo za Mežiško dolino 180 Din; osnovna šola Rateče 187 Din (zbirka učencev); osnovna šola D. M. v Polju 715 Din; P. R. K. narodne šole v Ribnici 155 Din; P. R. K. osnovne šole na Vranskem 719 Din; P. R. K. deske meščanske šole v Ribnici 66 Din; Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1000 Din. — Za sokortsko četo v Strugah: bratje Gangl, Jarič in Ba-ljič 350 Din; tvrdka Koesi 1 zaboj pletenin. Vsem darovalcem iskrena hvala! ♦ Prelivanje krvi ob slovesnih prilikah V hišo uglednega trgovca Riste Pavloviča v Tetovu so prišli snubci, da bi izprosili njegovo hčer za nekega mladeniča iz okoliške vasi. Trgovec Risto snubcev nI bil ve- ZA BOŽIČNICO siromašnih otrok sel in je iskal razne izgovore, d« bi jih odpravil. Snubci pa niso odnehali in je eden celo revolver položil na mizo, rekoč: če nočete z lepa, boste pa s silo. Med takim razburljivim snubaškim razgovorom pa je Ristov sin zgrabil za revolver in, ho-teč ga umakniti, je ravnal z njim tako nesrečno, da je smrtno nevarno ranil svojo mater. — V vasi Brdjani blizu Slavoaiske Požege pa so praznovali krstno slavo v hiši kmeta Ivana Dražiča. Od vina in rakije razgreti gostje pa so se naposled sprli zaradi nekega dekleta in je eden izvlekel revolver ter ubil slavljenca in gostitelja. ♦ Hudiča je videl. Prejeli smo: Pri Snarou v Kovorju so žgali žganje ln pri pokušanju je bila zbrana večja družba, v kateri je bil tudi neiki krojaški pomočnik iz Bistrice. Kupica se je vrstila za kupico in alkohol se je prijel mladih glav. Precej pozno se je dvignila mlada družba in čevljarski pomočnik jo je mahnil s svojim prijateljem proti Hudemu. Toda žganje ima 6vojo moč. Namesto proti Hudemu je šla pot proti Bistrici. Kdaj se je izgubil prijatelj, čevljarski pomočnik še dane® ne ve, le to vedo njegovi povedati, da Je prišel proti 23. uri ves prestrašen io zmeden domov, zaklenil vsa vrata, zadelal ubite šipe v oknih in neprestano ponavljal, da je videl hudiča. Siromak je bil ves iz sebe domači pa tudi. Ker se le ni pomiril, so poslali v skrbeh po zdravnika in duhovnika. Oba sta prišla, da bi pomagala pregnati strahotne vtiske o srečanju s hudičem. Zdravnik ga je takoj prepoznal in zapisal uspavalno sredstvo. Drugi dan je bil čevljarski pomočnik spet na nogah, pravi pa, da žganja ne bo več pil. Prijatelja so našli v nekem obcestnem jarku, kjer je prav mirno spal. Kakor pravijo, je nesrečnik videl hudiča na tale način: Z električnega droga je visela pretrgana žica in kadar jo je veter zazibal, se je pokazal v obliki jezika ogenj, ki ga je pomočnik imel za hudiča. Morda bo ta dogodek njega in njegovega tovariša za vedno poučil o zlem vplivu alkohola. ♦ Zapuščina blazne starke. V Velikem Bečkereku je za/ključen zapuščinski spor, ki je zbudil v spomin tragedije v rodbini nekdanjega madžarskega šolskega nadzornika Bar tal a Szabo. žena tega nadzornika je bila blazna, v blaznosti je umrl tudi njen sin, ki je svoji ženi zapustil sina-kre-tena. Stari nadzornik Szabo je vzeli v hišo neko vaško dekle, da bi streglo njegovi ženi. Ko je starec umrl, sta sami ostali v hiši umobolna starka in njena strežnica. Strežnica je naposled tudi 6ama zblaznela in pojavljala se je na ulicah poleti vedno črno, pozimi pa belo oblečena. Hiša je bila vedno skrbno zaprta in za smrt stare umobolne vdove so zvedeli sosedje šele po tem, ko je lz hiše prihajal smrad njenega razpadajočega trupla. Nekaj tednov po smrti blazne starke pa so morali hišo spet 8 silo odpreti, ker njene strežnice že dolgo ni bilo več na spregled. Našli so jo obešeno. Ko so pregledali hišo, pa so ugotovili, da je blazna vdova svoji blazni strežnici prepisaila vse premoženje. Zapuščino so si potem lastili sorodniki blazne strežnice, ki si je sama vzela življenje. Nastopila pa je tudi bivša snaha pokojne vdove, zahtevajoč dedščino v imenu njenega vnuka. Po dolgih razpravah je sedaj postal dedič umobolne ZA DAMSKE CEMPEBJI HOLANDSKA VOLNA TONI JAGER^Ljufoana, Dvorni trg 1 Hospodar« in mfsečno »Serbeki Študent«. Sedaj je začela izhaiati mesečna otroška priloga, ki jo urejuje učitelj Pavel Nejdo. Priloga nima posebnega naziva, prinaša pa prispevek iz starejših knjig in časopisov. — Urednik Nejdo, ki je hitlerjanski kultjrni referent, »nuje novo telovadno organizacijo. Dolnja Lužica je padla v popolno kulturno stagnacijo. Ustanovilo <=e je Društvo za gojitev blafskega naroda (des Spreewalder Volkstums). kar jasno dokazmje razmarodoval ne napor? nemške vlade. Izjave društva so bile podane v protislovanskem duhu. Ludrik Kuha. znani slikar lužičkih krajin in nabiratelj narodnih epemi, je obhajal ta mesec svojo sedemdesetletnico. Ob tej priliki je priredil svojo razstavo, izšla je tudi knjižica »S paleto r>o Bfeznici in okolici«. Kuba je svoje dni izdal zbirko narodnih pesmi »Slovanstvu«. 0 pomenu te zbirke je govoril na Kubovi proslavi v Pragi profesor Jiri Horak. Bogumil Snela, dolnjelužiški slavist, je obhajal pred kraitkim svojo šestrlesetleRequiem«. 1868. je umrl slavni operni skladatelj Ros sini. Verdi je takrat sprožil misel, da bi najboljši živeči italijanski skladatelji napi sali svečano črno mašo: vsak izmed njih eoi del, on sam n. pr. zadnji del, to Je »Li bera me«. To delo naj bi se izvajalo samo enkrat v spomin nesmrtnega skladate.ja zatem pa shranilo v muzeju v Bologni ter se izvajalo šele, ko bodo poznejši rodovi slavili spomin Rossinija. Do izvedbe tega »Requiema« ni prišlo. Maša je bila napisa na, niso pa mogli dobiti požrtvovalnega orkestra in zbora, ki bi brezplačno sode'o-val Pozneje je znameniti milanski založnik Ricordi naprosil Verdija, da bi sam napisal celo črno mašo in sicer na čast umrlega pisatelja Manzonija. Ta Verdijev »Requiem« se Je prvikrat izvajal 22. maja 1874. v Milanu v cerkvi sv. Marka pod njegovim osebnim vodstvom. Nato je šel OPOZORILO vsem trgovskim in privatnim nameščencem. Društvo zasebnih in avt. nameščencev opozarja vse trgovske in privatne nameščence da bo hodil zanje SV. MIKLAVŽ v novih prostorih restavracije Zvezda v soboto, dne 2. decembra. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. in skladatelj. Vrsta njegovih vaških pripovedk »Wobrazy ze wsy« (Obrazi iz vasi) predstavlja lep donesek h gornjehižički po-deže-lski literaturi. S svojo dramo »Napoleon« pa zavzema posebno mesto v lužiški literaturi; pripravlja se v Parizu (G. Ch6-rast) francoski prevod te igre. Jubilant je bil leto9 aretiran z ostalimi kulturnimi delavci. nato je pa izgubil 6l.ižbo. Vera Dostalova. Breda Š?et: Vidim voznika... V samozaložbi, tiskano kot rokooi9, je izšla v Trstu pravkar (z letnico 1934) zbirka 26 ha m o-niziranih ljudskih pesmi za mešani, moški in ženski zbor. ki jih je izd-ila v naših mu-zikalnih krogih že jako dobro znana sloven ska skladateljica Breda Šček. V tej zbirki je združila zaslužna, posebno za našo primorsko narodno pesem nenadomestljiva avtorica, doslej pri nas vsaj še po večini neznane narodne pesmi ter jih spretno, kakor to ustreza njeni rutini in okusu, stavila za moški, ženski in mešani zbor. Harmonizaci-ja je v glavnem posneta po ljudskem petju, ponekod pa je avtorica dodala melodiji umetnejŠD podlago. V koliko je to jpraviče-no. je težko presojati, saj so odlični zbiratelji narodnega materijala uporabljali ponekod docela samovoljno harmonizacijo in z njo d>segali uprav velike efekte (Grieg!). Sčf> kovi ne gre odrekati okusa, znanja, sprotno sti in predvsem tudi dobre, neumorne volje. Njene zbirke, ki se jim zdaj pridružuje še ta, se odlikujejo pb avtentičnosti zapisanih melodii in po lahkem, vsakemu boljš-emu zborj dostopnem 6tavu. Tudi ta zbirka i* iako lično izdana, z naslovno sliko Toneta Kralla, ter stane 28 Din — L M. S BIL NEKOČ JE MUZIKANT . . . r. Predstave danes ob i/48 in V* 10 uri zvečer Telefon 21-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Ml >Requiemt po celem svetu in se še dandanes stalno izvaja na največjih koncertih. Njegova slava in vrednost ne bo nikdar zatemnela, kakor bodo večno živele najlepše opere nesmrtnega mojstra. Pridite poslušat Verdijev >Requiem< v ponedeljek 4. decembra v unionsko dvorano na koncertu Glasbene Matice ljubljanske, prodaja vstopnic v Matični knjigarni. u_ Vojaška godba, tri Pevske korpora-clje, troje solistov nastopi na petkovem novinarskem koncertu v Unionu. Takega programa ne bo imel noben koncert v tej sezoni. zato ni čuda, da vzbuja veliki koncert na praznik uedindenja največjo pozornost v vseh slojih ljubljanske družbe. Kdor se še ni odločil, naj se danes ne obotavlja in naj nemudoma naroči vstopnico! u_ Uspeh gorenjskih pevcev v Ljubljani. V rednem ciklu koncertnih in prosvetnih večerov, ki jih društvi >Svoboda< in »Zarja« prirejata v dvorani Delavske zbornice, je v soboto zvečer gostoval moški pevski zbor »Svobode« z Javornika na Gorenjskem. Pevci, sami delavci, kovinarji so pod spretnim vodstvom svojega simpatičnega pevovodje Mencingerja zapeli osem domačih umetnih in narodnih pesmi in so s svojim podajanjem izpričali, da spadajo med naše najboljše pokrajinske zbore Ljubljansko občinstvo, ki je tokrat še v posebno velikem številu napolnilo dvorano, ni štedilo z zasluženim priznanjem. Razen gorenjskih gostov sta na koncertu sodelovala še orkester »Zarje« in tamburaški zbor pekovskih pomočnikov, članica »Svobode« Vidičeva je z občutjem zapela vrsto Prelovčevih pesmi, Skukova in Sfcuk pa sta podala nekaj pomembnih socialnih recitacij, izmed katerih se je prijetno doj-mila Ive Slokanove aktualna »Molitev rudarske žene«. _ V nedeljo je Javorniški pevski borz gostoval tudi v našem radiu. u— Akademija v spomin 50 letnice smrti I. S. Turgenjeva na ženski realni gimnaziji. Včeraj popoldne ob 5. se je vršila na mestni ženski realni gimnaziji akademija v spomin ruskega pisatelja Turgenjeva, ki so jo priredile učenke, katere obiskujejo ruski tečaj. Akademije se je udeležil tudi predsednik Ruske Matice prof. Spektorskij ličarji ! na svetu, džunglo v vsej svoji divjosti in Tarzana kot kralja gozda in živali. u_ Javna borza dela ne bo uradovala od 28. t. m. do 3. decembra zaradi selitve v nove prostore Delavskega doma na Gospo-Svetski cesti. Upravičenim reflektantom za polovično vožnjo pa bo 29. in 30. t. m. ter 2. decembra od 11. do 12. ure na razpolago uradnik moškega oddeJka v dosedanjih prostorih borze dela. u— sadje 2 In pol milijona. Ljublja-na_ je v oktobru za svoje potrebe uvoziia 505.491 kg raznega presnega sadja, zlasti hrušk, Jabolk in grozdja. Cene sadju so bile oktobra od 2 do 8 Din kg. Povprečna cena sadju je bila 5 Din kg. Lahko računamo, da je Ljubljana za sadje potrošila 2 milijo-' na 527.455 Din. u_ Večerni tečaj o higieni dojenčka v zavodu za zdravstveno zaščito mater hi de-ce se bo pričel zaradi pomanjkanja v ponedeljek dne 4. decembra ob 20. u_ Društvo »Tabor« vabi vse prijatelje na proslavo uedinjenja, ki bo v četrtek 30. t m. ob pol 9. zvečer v sadonu restavracije »pri Levu« (Gosposvetska cesta). u— Včeraj dopoldne je odšla z doma na Resljevi cesti na trg okrog 50 letna gospa, oblečena v zelen lodnast plašč in s črno boo okrog vratu. Na glavi je imela rjav klobuček. Gospa se še doslej ni vrnila domov, zaradi česar so domači v silnih skrbeh. Ker ni izključeno, da se je pripetila kaka nesreča, se prosijo oni, ki bi jo slučajno videli ln spoznali po zgornjem opisu, da javijo to na policiji. u_ Hudo poškodovan železničar. Progo r-ni čuvaj Vid Ivančevič je nameraval pred-sinočnjim okrog 20 prekoračiti železniški tir pred kurilnico za glavnim kolodvorom. Zaradi brozge in snega pa mu je v nagiici spodrsnilo in je padel baš na tir. Nesreča je hotela, da je prav tedaj privozil po tiru osebni vlak in je lokomotiva treščila »Ivan-čeviča ob stran, da je obležal skoro nezavesten, poškodovan na gflavi, na nogah in Po životu. Na pomoč so mu takoj prihiteli tovariši, telefanično pa je bil pozvan na kolodvor tudi reševalni avto, ki je ponesrečenca nemudoma prepeljal v bolnišnico. u— Junak noža. Ko se je vračail pekovski mojster Ivan Kante predsinočnjim precej pozno domov v Trnovo, ga je v Kole. zijski ulici nahrulil neznanec. Kante ea in pri nas — padajo cene! Loden Din 56.— do 88.— Sukno Din 130.—, 160.— Smuk-gaberdin Din 160.—> 210.— Smuk-special Din 220.— Prima indantren križaste flanele Din 20.— do 27.— Turing Din 23.50, 25.— Platno za jopice Din 36.— do 65.— Deftin za jopice Din 40.— do 56.— Mamifaktura SOUVAN MESTNI TRG 24 Na tabli so priprosto okrašeno sliko pisatelja obdajali naslovi njegovih glavnih deL Prof. dr. Lah je podal pregled ruske literature pred Turgenjevim, da je pokazal njegov pomen ob prehodu iz romantike v realizem. Spominjal se je onih let, ko je bil Turgenjev tudi pri nas najbolj znan ruski pisatelj, ki je vplival tudi na slovensko slovstvo, na Kersnika im na moderno. Ob 50 letnici dobivamo zopet njegove prevode, kar je prav, ker iz njih spoznamo ono Rusijo polpretekle dobe, iz katere je nastala sedanja. Nato &o čitale učenke deloma v slovenskem prevodu deloma v originalih kratke odlomke iz »Lovčevih zapiskov« in iz »Poezij v prozi«. Vse točke so pričale o marljivem zanimanju in lepem znanju mladih prijateljic ruske literature. Profesor Spektorskij se je v ruskem jeziku zahvalil za užitek, ki mu ga je nudila akademija in je v kratkem govoru podal, kaj Rusi predvsem cenijo pri Turgenjevu: njegov jezik, njegov realizem in njegovo vsečloveško čustvo, ki odseva iz njegovih romanov. Opozarjal Je posebno na lepe ženske tipe, ki jih je ustvaril Turgenjev v svojih junakinjah, posebno na Lizo v »Plemiškem gnezdu«, ki je pravkar izšlo v slovenskem prevodu. Lepo intimno šolsko prireditev je zaključil g. dir. Jug, ki Je priporočal gojenkam, da spoznavajo pisatelje posebno s tem, da čitajo njih dela in si osvajajo njih ideale. Z učenjem slovanskih jezikov se bližamo praktično slovanski vzajemnosti, ki bo rešilna za nas vse. Akademija je napravila na vse prisotne najlepši vtis in bo nam ostala r prijetnem spominu. u_ Najlepši družabni večer, ki združuje zastopnike vseh stanov in brez vsakršnih razlik, bo v petek po novinarskem koncertu v dvoranah Uniona. Preskrbljeno Je za vse vrste okrepčil za izborno vino skrbi priznana tvrdka P. Stepič, za mesnine znano in solidno podjetje J. Javornik, za slaščice pa ena najboljših slaščičarn v Ljub* Ijani, tvrdka Pelicon. Igrali bosta dve godbi. Vstop na to najimenitnejšo družabno prireditev omogoča vstopnica za novinarski koncert: kupi koncertno vstopnico tn lahko ostaneš pri zabavnem delu prireditve! u_ Občinstvu v vednost Za božičnico siromašnih otrok bodo nabirali mestni delavci, ki bodo imeli belozelene trakove s štampiljko socialno političnega urada. Toliko v vednost, d« ne bodo nepridipravi iz-rablja.1} tega nabiranja. u_ Pet let na Alaskl. Misionar Hubbard je nepretrgano pet let raziskoval ozemlje Alaske. To je menda edina zemlja na svetu, na gosto posejana z vulkani. Plemena, ki tu žive, so Indijanci in Eskimi. O njih nam misijonar Hubbard pripoveduje da so ljudje, ki so najodpornejšl proti mrazu in gladu. ZKD pripravlja potrebno, da nam misijonar Hubbard pokaže plod svojega raziskovanja vulkanov na Alaskl. u_ Film »Tarzan« nam bo pokazal boj med človekom in zvermi, ljubezen in zakon pri Pigmejcih, ki so najmanj«! ljudje Sneg pada sprva zaradi teme niti ni opazil, naenkrat pa se je neznanec zagnal proti njemu in ga z nožem osuval v levo roko. Ker je imel Kante več ran in je izgubil dokaj krvi, so ga morali pozneje spraviti v bolnišnico. Neznanec je pobegnil in ga doslej še niso mogli izslediti. u— železniški karambol pri Brezovici. »Ne morem pomagati. Kar se je zgodilo, se je zgodilo. Imam veliko škodot, tako je zdihoval kmet Janez S. iz Brezovice pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča. Poleti je Janez vozil s konjem po poljski poti čez železniški prelaz na progi Brezo-vica-Vrhnika. Izkušal je vlak prehiteti, pa je lokomotiva prijela zadnji del voza in sa vrgla v jarek. Na vozu sta bila poleg Janeza še dva otroka. Dveletna hčerka Francka je tako nesrečno padila v jarek, da je dobila hude notranje poškodbe, za katerimi je umrla. Janez je bil pred sodiščem obsojen zaradi tega karambola na 10 dni zapora, toda pogojno za 1 leto. Jane« je -rodbo sprejel. u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo v četrtek v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra »Ronny« Jazz. Prijatelji plesa najvljudneje vabljeni. Začetek točno ob 20. uri. u_ Ciril Metodove razglednice se naročajo pri CM pisarni Beethovnova ulica 2. Iz Celja e— Prvi december v Celju in okolici. Mestno načeistvo v Celju razglaša: 1. december^ se bo praznoval na slovesen način kot državni praznik uedinjenja troimene-Šf _ naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena samo z državnimi zastavami. Županstvo občine Celja — okolice vabi vse hišne posestnike, zlasti v predmestjih Gaberju, Bregu, Zavodni, hribu sv. Jožefa, Lavi itd., da izobesijo na državni praznik 1. decembra na svojih hišah državne zastave. Pododbor UROJR v Celju poziva vse rezervne oficirje, da se 1. decembra udeleže zahvalne službe božje ob 8. v župni cerkvi sv. Daniela in nato v pravoslavni cerkvi sv. Save. Udeležba je obvezna. Izostanek je treba pismeno opravičiti. Članstvo Sokola naj se udeleži službe božje v župni cerkvi v krojih. Tel. 33-87 U i^liL^ Samo danes ln jutri ob %7. in \'29. uri zvečer ŽENSKA KAZNILNICA Pretresljiva in velenapeta j povest po nedolžnem na ! smrt obsojenega ljubavnega para Sylvia Sidney — Gene Ray-mond CEJNEL IO, a, o,5,4 D;,-S Dopolnilo najnovejši zvočni žurnal. PRIDE! KRALJICA SRCA PRIDE! Gfta Alpar Max Hansea Zelo lepo Miklavževo darilo za naše malčke sta sledeči LIKANICI Olfers - O. Župančič: Pokoncu izpod korenin. Slikanica z besedilom .........Din 35.-— Domače in tnje živali. Slikanica „ 30.— Vsaka izmed teh slikanic bo otroka razveselila. Naj ne bo Miklavževega darila brez omenjenih slikanic. Dobi se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE Ljubljana, šelenburgova uL S. hi pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. sjiHiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiini a— Sokolska proslava 15 letnice uedinje- nja. Sokol v Celju priredi v četrtek 30. t m. ob 20., nt večer pred praznikom uedinjenja, svečano akademijo v gledališču. Na sporedu bodo govor br. staroste, državna himna, nastop orkestra Glasbene Matice, pomnoženega z gosti in člani že-iezničarske godbe, recitacija, telovadne točke in uprizoritev dramskega prizora Jelenčevega »Na Kosovo«. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričar-ja vdove. Dne 1. decembra ob pol 11. dopoldne bo v Sokolskem domu v Gaberju društvena proslava z govorom, deklama-ci;ami in petjem zbora mestne narodne šole pod vodstvom g. Preglja. Ob tej priliki bo tudi zaprisega novega članstva in razdelitev priznanic tekmovalcem za njihove uspehe v telovadbi. Udeležba članstva in naraščaja je obvezna. Vstopnine ne bo, e— Proslava obrtniškega dne. Obrtništvo bo praznovalo 1. decembra kot svoj obrtniški dan. Podružnica DJO v Celju bo svečano proslavila ta dan v petek 1. de-ct-mbra ob 15. v mali dvorani Narodnega doma. e— Za vokalno-instrumentalni koncert, ki ga priredi Celjsko psvsko društvo s sodelovanjem orkestra na državni praznik 1. decembra ob 20. v veliki dvotani Celjskega doma, se dobe vstopnice v Goričarjevi knjigarni. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Ceije in okolico bo v torek 5. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova 8, pritličje, levo. e— Redna telovadba starejših sester Sokolje se je že pričela in se vrši ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. v telovadnici realne gimnazije. e— V celjski bolnišnici sta umrla delavec Martin Škoberne z Ojstrega pri Mari-jegradcu in 58 letna Jožefa Jazbinškova, [ ostrežnica v rudniku v Trobnem dolu pri saškem. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Volga — Volga ...« in zvočni žurnal. F. a— Mariborski šahovski turnir. V nedeljo se je odigralo v kavarni »Jadran« 9. kolo mariborskega prvenstvenega šahovskega turnirja. V prvi skupini- je premagal Str-n ba Silo, Savli Lukeša in Lešnik Biena, dočim je bila partija Romeš : Jordan prekinjena. Ostale partije so bile preložene. Viseča partija Konic : Romeš se je končala z zmago Konica, Ostanek pa je p. f. zmagal nad Favajem, ki je kot vodja turnirja odstopil od igre. Stanje je sedaj v prvi skupini naslednje: Ostanek 7 (l). Savli 6 in pol, Strniša 6, Kramer in Konič po 5 in pol (?>. Lešnik 5 ln pol (l), Lobkov in Kukovec po 4 in pol (l), Jordan 3 in pol (l), Bien 3 in pol, Lukeš 3, Sila 2 in Rome<š 1 točko. A' drug; skupini se je odigralo že predzadnje kolo in je Kotnik premagal Lor-berja, Gobec ml. svojega brata Gobca st, Vrenko pa Hvalca. Od visečih partij je Gobec ml. dobil napram Kotniku. Iz prejšnjega kola pa je Lo-rber premaga! Fišerja, dočim je Guiznik remizral napram Kotniku. S'anje v drugi skupini je naslednje: Kotnik 7 in pol (1), Lorber 7, Gobec ml. 6, Fi-šer 5 ln pol, Gujznik 3 in pol, Gobec st. 3, Trelec 2 in pol (2) in Vrenko 1 točko. Zadnje kolo v drugi skupini se bo odigralo v nedeljo 3. decembra. V prvi skupini se bo tekmovanje nadaljevalo v sredo 29. t. n., vse viseče partije pa se bodo odigrale ra praznik 1. decembra. Vsa tekmovanja bodo končana 10. de-cembra. a— Posetite akademijo Sokola Maribor-matica 30. t. m. zvečer in 1. decembra po-roldne v gledališču! Predprodaja pri dnevni blagajni! a— Gasilsko zborovanje. V nedeljo dopoldne ie imela gasilska župa za Maribor-desni breg svoj občni zbor v prostorih doma mariborskih gasilcev na Koroški cesti v nazočnostL okrajnega glavarja g. Ma-karja. Občni zbor ie otvori! in vodil dosedanji predsednik g. Pfeifer, ki ie podal predsedstveno poročilo, nakar so sledila poročila ostalih funkcionarjev. Pred volitvami novega odbora je imel primeren nagovor tudi glavar g. Makar. Vloženi sta bili dve kandidatni listi, izvoljena pa je bila ona z g. Josipom Klemenčičem s Pobrežja na čelu. Zborovalci so odposlali Nj. Vel. kralju vdanostno brzojavko, pozdravni brzojavki pa ministru g. dr. Hanžeku in banu g. dr. M a ruši ču. a— Dve žrtvi zahrbtnega napadalca. Preteklo soboto popoldne se ie podal na lov na srnjaka v svoje lovišče 501etni posestnik Anton Pihler iz Ciglenc pri Dupleku. Na lovsikem pohodu ga je spremljal 221etni hlapec Franc Horvat Ko sta se lovca brez plena vračala skozi gozd proti domu, je iz teme nenadoma počilo in posestnik P'hier se je zgrudil nevarno ranjen na tla. Hlapec Horvat mu ie hotel priskočiti na pomoč in ga braniti, v tem pa je v temi zagrme! ž» drugi strel in so zadele šibre Horvata v meča desne noge. Neznani napadalec ie nato brez sledu izginil v črno noč. Sumi •se, da Je napadel Pihlerja in njegovega spremljevalca kak divji lovec ali pa morda tudi kak osebni sovražnik. Orožniki so uvedlj obširne poizvedbe. Pihlerja in Horvata so tamkajšnji domačini prepeljali najprej domov, nato pa v mariborsko bolnišnico, k.ier so zdravniki ugotovili, da je dobil Pihler poln strel kakih 40 šiber v hrbet jn da je njegovo stanje zelo resno. Iz življenja na dežel? Iz Tržiča č— Vodnikova družba. Poverjenik gospod Stalcer, sodni uradnik v Tržiču, ima s knjigami polno dela. Vedno se mu še pri-glašajo novi naročniki, stari pa kar sproti plačujejo naročnino za drugo leto. Kdor še ni dvignil knjig, jih dobi na Občini vrata 4. č— Pripravljalni odbor NSZ je pridno na delu. Število članov je že precejšnje. Odbor ima redne sestanke vsako soboto od 6. do 8. v svoji sobi na občini vrata 4. Narodni delavci, vsi v strokovno organizacijo! Č— Mestno županstvo je razpisalo službo nočnega čuvaja in postrežnice v otroškem vrtcu. Za obe službi se je javdo zelo mnogo prosilcev. Za službo nočnega čuvaja prosijo samostojni čevljarski mojstri, ki preživljajo največjo krizo svoje obrti, potem invalidi in drugi potrebni, kakih 25 oo številu. Vse to priča, da živimo v zelo hudih časih. č— Za prvi december pripravlja tržiški Sokol nastop vseh svojih oddelkov, Mladina vseh tržiških in okoliških šol bo imela enkrat skupno proslavo narodnega praznika v sokolnici. č— Popravek. Svoječasno smo poročali iz Tržičc. da je neka čevljarska tvornica odpustila delavko, ki je več let delala pri podjetju, s čimer da se je delavki zgodila Krivica. Zda i smo se prepričati, da je tvor-niča v tem primeru postopala skrajno prizanesljivo, kar rade volje popravljamo. Iz Kamnika ka— Za proslavo 15 letnice . zedinjenja bodo priredila kamniška društva na predvečer naklado in obhod po mestu. Po obhodu bo imel notar g. Zevnik na Glavnem trgu slavnostni govor. Na praznik bo ob 9. slovesna maša, zatem pa obhod po mestu. Ob 11. bo slavnostna seja Sokola, ob 20. pa sokolska akademija v čitalnici. ka— Naše agilne kolaŠce bodo na praznik zedinjenja ob 15. uri v čitalnici obdarovale 60 revnih šolskih otrok in 60 mestnih siromakov. Iz Hrastnika h— Sokolsfeo društvo in Narodna odbrana priredita skupno proslavo 1. decembra v Sokolskem domu. Na svečani akademiji bomo videli telovadni ples »Polarni sen«, ki bo trajal nepretrgoma eno uro h— Zaradi evidence se morajo vsi brezposelni javiti tekom enega tedna na naši občinski ekspozituri. Dotični. ki tega ne marajo storiti, ne smejo pričakovati od strani občine nikake podpore ali zaposlitve. * ST. VID NAD LJUBLJANO. Knjige Vodnikove družbe se dobe pri poverjeniku in članarina za leto 1934. nai se poravna ob prevzemu knjig. Reuertoar V A ROD NEG A GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DBAMA. Torek, 28.: Zaprto. Sreda, 20.: Zajec. Sreda. Četrtek, 30.: Svata Ivana. Četrtek. Petek, 1. decembra ob 15.: Robinzon ne eme umreti. Premiera. Izven. OPEKA. Torek, 28.: Havajska roža. B. Sreda, 29.: Traviata. A. Četrtek, 30.: Zaprto. Petek, 1. decembra: Mala Floramve. Izven Znižane cene. Sobota. 2.: Stoji, stoji Ljubljan'ca. Premie ra. Izven. Na Feldmana vojaško komedijo »Zajec«. ki se uprizori jutri, opozarjamo vse, ki še niso videli dela tega nadarjenega jugoslovanskega dramatika, odlikovanega z De-metrovo nagrado. Sadežev vseh vret je še dovolj na razpolago. »Robinzon ne sme umreti«. Premiera tega odličnega dela bo v petek ob 15. Igra ;ma tri dejanja, odnosno osam slik. Paniela De-foeja kreira g. Gregorin, malo Majd, katera razplete vse dejanje in končno reši rokopis romana, ga. Šaričeva; Defoejevega sina Toma g. Oasar in angleškega kralja g-Kralj. Slehernemu, ki pozna iz mladih let ta znameniti roman, bo komad brez dvoma ugajal in mu s svojo toplino in iskrenostjo segel do srca. Ne le deca, vsak odrasli bo našel v njej košček svoje mladosti in bo obudil spomine na prošlost. Rezervirajte vstopnice! Iz opere. Jutri gostuje v najuspelejsi op* ri te sezone, Verdijevi »Traviati«, ga. Gjun-gienac v naslovni ulogi. — Premiera Brav-ni carjeve Peenove revije »Stoji, stoji Ljub-Ijan'ca« bo v soboto. Opereta se pripravlja z vsem elanom in obeta biti muzikalno ali glede duhovitega teksta, prava eenzaciia za Ljubljano. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Torek, 28.: Pop Čira in pop Spira. C. Znižane cena. Sreda, 29.: Študentje smo. B Djuka Trbuhovič bo gostoval predvidoma sr^di prihodnjega tedna. Opozarjamo že danes na to gostovanje priljubljenega umetnika, ki ie v Maribora v najboljšem spominu. Nastopil bo kot Dorošinski v Granichstadte-novi opereti »Orlov«, TRGOVCI, POZOR! POZOR, ARANŽERJI! Za Miklavža, Božič, Novo leto, plesno sezono nudim LOKA Ia z z velikima izložbama na najprometnejši in promenadnl točki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Reklama siguren uspeh. " 12219 Gospodarstvo Naši gospodarski krogi k davčnim predlogom Ljubljana, 27. novembra. Danes dopoldne se je vršila v veliki dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani Širša anketa predstavnikov gospodarskih organizacij zaradi stališča, ki ga naj zavzamejo nasproti najnovejšim zakonskim predlogom, s katarimi naj se povišajo, odnosno uvedejo novi davki. Zborovanje je otvoril podpredsednik zbornice g. Josip Bebek, ki je po kratkem uvodnem nagovoru dal besedo ministru na r. gosp. Ivanu Mohoriču. Gosp. Mohorič je nato podal obširen akspoze o najnovejših uredbah glede razdolžitva kmeta in glede izvajanja javnih del, predvsem pa o finančnih predlogih, ki prinašajo novo obremenitev našega gospodarstva. V okviru uradb za ureditev naših najvažnejših gospodarskih problemov bo vlada v kratkem poleg že izdanih dveh uredb, ki ee nanašata na reguliranje kmečkih dolgov in na javna dela, izdala še 5 uredb, i. «. uredbo o sanaciji denarnih zavodov, o zmanjšanju režije denarnih zavodov, o maksimiranju obresti, o kartelih ter o gospodarskih in kreditnih zadrugah. Ko bodo vse te uredb} izdane, bomo imeli šale jasno sliko o ukrepih, ki jih hoče izvesti vlada. Te uredbe je vlada izdala, odnosno jih bo še izdala na podlagi pooblastila v zakonu o zaščiti kmeta ter lih bo naknadno predložila Narodnemu oredstavništvu. Pripravljena pa je jva-ževati vsa utemeljene izmreminjevalne predloge. Glede ureditve kmečkih dolgov si Js vlada izbrala srednjo pot, ki za naše kraje ne bo pomenila večjega pjtresa, ker pri nas ob rastna mera ni tako vieoka, kakor v južnih krajih, kjer so doslej celo zadruge dajale kmetom posojila do 18 odstotkov letalb obresti. Ureditev j e zlasti velika pridobitev v tem smislu, da bo končno prenehala demagogija « kmečkimi dolgovi, kajti sedaj je jasno, v koliko bo kmet dolžan plačevati te dolgove in v koliko mu država pomaga k olajšanju bremen. Spremenjeno situacijo ustvarja tjdl uredba o izvajanju javnih dal. Tudi doslej so se vršila znatna javna dela, toda le na ta način, da so bila oddana inozemskim finančnim družbam (n. pr. Batignolles), ki so dobila znatne privilegije, tako di nas stanejo ta javna dela mnogo več. kakor pa 5e bi jih sami izvršili. Sedaj se naj javna dela vrša z lastnimi sredstvi, ki se bodo dobila od novih davščin na cement, bancin, vino in žganje. Namen teh javnih del je med drugim ta, da S3 preneha s politiko pomoči za prehrano pasivnih krajev na ta način, da se bo ljudem dalo namesto podpore delo. Najvažnejša pa bo gotovo uredba, ki se tiče našega denarništva. Tu gre za stotisoče vlagateljev in za 9 milijard hranilnih vlog. Zato je vlada z vso skrbnostjo obravnavala to delikatno vprašanje, ki se na da tako enostavno presekati, kakor vprašanje kmečkih dolgov, če hočemo res doseči normalizacijo našaga kreditnega organizma. Davčna reforma. Dočim sta obe doslej izdani uredbi glede kmečkih dolgov in javnih del ie stopili v veljavo na podlagi zakonskega pooblastila, gre pri davčni raformi le za predlog, ki ga lahko še Narodno predstavništvo spremeni. Cilj te davčne reforme \e ta, da se zagotovijo finančnemu ministrstva nova sredstva, ki nai odpravijo kronični deficit To se da doseči z zmanjšanjem izdatkov in s povečanjem dohodkov. Na žalost pa so se letos neizogibni izdatki državnih financ povečali za okrog 245 milijonov Din, in sicer za 185 milijonov v zvezi z večjimi potrebami ®a pokojnine in za 60 milijonov v zvezi s plačilom anuitet za že izvršena javna dela. Ker se ie donos trošarin letos zaradi padajoče kupne moči precej zmanjšal, zato Je naman davčne reforme, povečati donos direktnih davkov in ustvariti pravilnejše razmerje med diraktnimi in indirektnimi davki. V tekočem proračunu ie preividen donos teh davkov na 1360 milijonov Din, in sicer 456 milijonov od zemliarine, 270 od zgradarin?. 200 od pridobnine, 60 od rentnine. 120 od družbenega davka in 230 od uslužbenskega davka. Ze lani ie finanči.i minister po velikem odporu dosegel 20odstotno povišanje osnovnega davka zemliarine (s tem, da se j a osnovni davek, ki Je bil začasno znižan od 12 na 10 */o, zopet povišal na 12°/»). Tudi donos zgradarine ie bil dvignjen in bo zgra-darina letos prinesla 100 milijonov Din več. Od teh 100 milijonov pa odpade le 30 milijonov na večji donos zgradarine od novib zgradb v zvezi z lanskim povišanjem tega davka od 3 na 6, odnosno 12e/»; ostali po-višek od 70 milijonov pa Je bil dosežen s poostritvijo odmerne prakse po znanih načelih parifikaeije. Pri tej priliki je minister Mohorič omenil, da ima pripravljen zakonski načrt glede spremembe zgradarine, ki naj odpravi sedanje trdote in za katerega ima že 40 podpisov od strani narodnih »x>-slancev. Pričakovati je bilo, da bo letos prišla na vrsto tadi pridobnina. Finančno ministrstvo ie mnenja,, da pridobnina pri 320.000 obratih premalo donaša. V finančnem odboru Narodne skupščine se bo vprašanje davčne reforme temeljito razpravljalo in bo goto'o prišlo do bistvenih sprememb predloženega osnutka. Zlasti bo treba v tej zvezi tudi razčistiti tudi vprašanje stalnega naraščanja državnih uslužbencev, ki vedno bolj bremenijo državni proračun. Iz predloga novega proračuna ie razvidno, da se je število državnih uslužbencev v zadnjem leta povečalo za 10.040. Fatalno poglavje so tudi pokojnine, ki znašajo 1100 milijonov Din la>t-no. Pri nas se je uveljavilo v gotovih kroaih naiziranje, da je država nekak penzijski zavod, ki naj državljane preskrbi za vse življenje. Najnevarnejše so gotovo določbe predloženega zakonskega narčta. da naj osnova za Dridobnino odmerja na podlagi zunanjih znakov in da se naj ii plačane stanovanjske najemnine ter iz najemnine sa lokal enostavne sklepa na dohodke is pridobninske-ga delovanja. Načrt zakona te vidne znake kar pavšalno oceni z multiplikatorji ter postavlja rezultat take multiplikacije kot minimum za davčno osnovo. V pogledu teh kakor tadi ostalih novih davčnih predlogov ie zbornica že zbrala potrebno gradivo za spraminjevalne predloge Dolgoletno prizadevanje zbornice glede pašaliranja pridob nine za male obrtnike ie deloma rodilo uspeh, toda načrt predvideva io pavšalira-nje le za podeželske obrtnike. Na koncu ?vo-jih izvajanj je referent g. Mohorič prosil navzoče predstavnike gospodarskih krogov, da zavzamejo svoje stališče in da izrazijo želje v pogledu posameznih določb predlaganih novel k davčnemu, taksnemu in troša-rinskemu zakonu. Debata Po končanem referatu ministra g. Mo-horiča je prvi povzel besedo podpredsednik zbornice g. Jos. R e b e k, ki je ugotovil da daivčna obremenitev gospodarskih slojev ▼ sedanjih težkih časih ne more iti dalje preko sedanje meje in da se bodo gospodarski krogi morali postaviti odločno v bran. Uvažujemo, da imamo vsi državljani obveznosti nasproti državi, toda davki ne smejo obremenjevati obratnih sredstev in se ne smejo pobirati zato, da se nastavljajo novi državni nameščenci. Pripomnil je še, da se je pridobnina že lani z davčno prakso v razmerju z dohod'ki povečala in da se pri razpravah v davčnem odboru tudi letos vidi, da je odmerjena podlaga v splošnem povišana za 20%. v gotovih primerih pa celo za 50 do 100 odstotkov. V imenu lesne industrije je izrazil svoje pomisleke inž. Lenarčič, ki je opozoril tudi na veliko nevarnost, ki preti Izvozu lesa v »Italijo, že danes je slovenski les pri izvozu v Italijo za 100 Din pri kubičnem metru slabše eituiran kakor avstrijski, preti pa opasnost, da bo Italija dala Avstriji Še preferenčno carino, kar bo položaj še poostrilo. Trošarina na mehek les bi pomenila nevzdržno breme, ki bi zadelo predvsem kmečkega gozdnega posestnika, ki danes dobi za les na panju v najboljših legah komaj 40 Din za kubični meter, in to za obresti od 90 do 100 letne kulture. Ta dohodek pa naj se mu zaradi trošarine zmanjša še za 10 Din ali 25 odst. Se hujše pa bi občutili to obremenitev gozdni posestniki v slabših legah, ki dobe le 30 ali 20 Din za kub. meter na panju. V imenu hišnih posestnikov je govoril predsednik Društva hišnih posestnikov g. Fre-lih, ki Je ugotovil, da Je nemogoče odmeriti pridobnino po najemninah, ne glede na to. da bi uveljavljenje take prakse povzročilo da bi na mah postala prazna vsa velika stanovanja Tak način ugotavljanja osnove za pridobnino pa bi bil tudi zelo krivičen, ker trgovec z ženo in otroci ne moie stanovati v enosobnem stanovanju in bo moral zato, ker ima dmžino in itak večje stroške plačati še visoko pridobnino, med tem ko bo samec lahko najel sobo v pod-najemu. Misli, ki jih je iznesel g. Frelich, je nadalje razvijal zbornični generalni tajnik v p. dr. Fran Windischer, ki Je opozoril, da bi bila taka določba v nasprotju z dolžnostjo vsakega državljana, da skrbi za naraščaj naroda. Kdo si bo še upal v bodoče ustvariti rodbino, imeti služkinjo in zapo slitl ljudi, če bo moral zaradi tega plačati mnogo več davka. Taka določba bi povzro. čila brezposelnost zlasti med služkinjami in med nameščenci. Trpel bo torej predvsem mali človek. Pomisliti pa je tudi treba, da bi s takim načinom obremenjevanja, ki ogroža eksistenco podjetij, država sam« uničila vire svojih dohodkov. Nadalje j< opozoril na nevarnost eksperimenta, če se pri naš uveljavi načelo maksimiranja cen. Tudi mi sami smo krivi, da prihajajo v zadnjem času taki in slični predlogi za novo obdavčenje. V našem samoupravnem go spodarstvu smo pokazali posebno iznajdljivost glede uvajanja novih davščin In potem se ni čuditi, da referenti v Beogradu v tem pogledu nočejo zaostajati za nami. Naša gospodarska podjetja smo ustvarili z velikim trudom in s težkočo smo zbrali z& to potrebna sredstva. Te obrate moramo ohraniti, kajti če bodo propadli, Jih bodo za malenkosten denar pokupili inozemci, mi pa bomo postali kuliji, plačani od inozera-ca po 5 Din na dan. Slovenija Je agrarno pasivna ta če uničimo industrijo in obrt bo uničeno tudi kmetijstvo, ki ne bo imelo komu prodajati svojih proizvodov. V imenu tiskarnarjev je govoril g. Hro-vatin, ki je zlasti kritiairai načrt taksnega zakoca v pogledu takse na račune in na oglase. Tiskarne »o danes že v sila težkem stanju zaradi dalekosežnega mo-nopoliranja tiskovin in konkurence od strani državnih tiskarn. Tudi predsednik ljubljanskega Združenja trgovcev g. Gre. gorc se Je postavM na stališče, da sme država obdavčiti le dohodek podjetij, ne pa obratno premoženje. V imenu čevljarskih obrtnikov se je pridružil iznešenim zahtevam načelnik čevljarske zadruge g. Perdan, nakar je še govoril predsednik Zveze trgovskih združenj g. Josip J. Kavčič, ki Je omenil, da vlada tudi med beograjskimi trgovci nerazpoloženje zaradi predlagane pridobnine. Zveza trgovskih združenj v Beogradu Je 2e sklenila poslati posebno deputacijo k ministrskemu predsedniku dr. Srškiču. Posebno je apeliral na naše narodne poslance, naj se odločno zavzamejo z« interese slovenskega gospodarstva in da naj solidarno nastopijo proti onim določbam predlaganih zakonskih novel, ki ogražajo obstoj našega gospodar, stva. Pri tej priliki je minister g. Mohorič pripomnil, da vlada v slovenski skupščinski delegaciji enoduinost glede stališča, ki ga je treba zavzeti. Omenil Je še, da Je sličn« zborovanje v istem času sklical tudi v Mariboru narodni poslanec g. K r e J č i. Gov«-rili so še nekateri drugi predstavniki gospodarskih krogov, nakar so predsedniki vrhovnih organizacij trgovine, obrti in industrije načelno sklenili, pozvati vse trgovce, industrijce in obrtnike v Sloveniji naj v sredo oopotdne zapro vse obrate in lokale, da s tem izrednim ukrepom opozore merodajne čin f tel je na resnost situacije, v kateri se nahaja naše gospodarstvo |n ki bi postala neznosna, ako bi se brez bistvenih sprememb uveljavili novi davčni zakoni. Zadruge in davčna prostost po predlagani noveli davčnega zakona Iz vrst naše legalne trgovine se že dolgo vrsto let čujejo stalne pritožbe glede konkurence od strani konzumnih in na-bavljalnih zadrug, ki se zaradi davčne prostosti in drugih ugodnosti vedno bolj širijo. Zato zahteva trgovina, da se konkurenčni pogoji docela izenačijo, vrhu tega pa, da se zadrugam onemogoči poslovanje z nečlani, ker tako poslovanje ni samo v nasprotju z zadružno idejo samopomoči, temveč pretvarja nabavi jalne in konnzum-ne zadruge v običajne trgovine, ki lahko Slabo vzgojeno dete zamore pred oglednimi gosti povzročiti veliko zadrego. V takem primera pa pomagajo odlični bonboni, ki pomirijo tu-I/' di najbolj neugnanega otroka. M Kdor Kdor je | f, ml t počili * je počuti se bolje, dobre volje. čudo osvežuje, ugaja, prija. IZDELEK: UNION, ZAGREB prodajajo vsem in vsakomur. V Češkoslovaški je bil na primer nedavno izdan odlok, da se uvede kazensko zasledovanje v primerih, če konsumne zadruge posluieio z nečlanu Željam legalne trgovine je v predloženi noveli davčnega zakona v toliko ugodeno, da se členu 76. zakona o neposrednih davkih (ki navaja ustanove, ki se oproščajo družbenega davka) doda nov odstavek, ki pravi: »Potrošne (konsumne) zadruge iz točke 7. in 8., ako poslujejo z nečlani, nimajo pravice na oprostitev in ima vsako odstopanje od določb v teh točknh za posledico trajno izgubo oprostitve od davkov.« Iz besedila gornje določbe je razvidno, da velja prepoved poslovanja z nečlani le za konzumne odnosno nabavlial-ne zadruge, ne na za ostale zadruge, kar je gotovo v redu, ker bi teka prepoved na primer za kmetijske vnovčevalne ali produkcijske zadruge pomenila onemogo-čenje vsakega poslovanja. Prepoved pa velja tako za konzumne zadruge po zadružnem zakonu (oproščene davka po točki 7., člena 76), kakor tudi za nabav-ljalne zadruge državnih uslužbencev (oproščene po točki 8). Ta izrecna omejitev je zlasti važna, ker se je letos državni svet v principijelni razsodbi postavil na stališče, da poslovanje le s člani ni po zakonu o neposrednih davkih pogoj za davčno prostost Hmelj + Zateški hmeljski trg. Žataško združenie hmeljarjev poroča, da je bilo tudi pretekli teden znatno povpraševanja po hmelju, zlasti prvovrstne kakovosti. Blago so kupovali predvsem za račun inozemstva. Zadnje dni tedna je bilo tudi večje zanimanje za sred-nievretno blago. Pri čvrsti tendenci se cene gibliejo nespremenjeno med 1700 in 2100 Kč za 50 kg. Borze 27. novembra. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Newyork dvignila od 45.10 do 46.40 Din za 1 dolar (srednji tečaj skupaj s premijo). Tudi deviza London ee je nadalje dvign^a. Avstrijski šilingi so se v privatnem klirin-gu podražili; zaključeni so bili po 9.20 (v Zagrebu po 9.09, v Beogradu po 9.10 in 9.08). Grški boni pa eo 6e trgovali le v Zagreb j DO 39.50 in 40 Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca v Vojni škodi neenotna. Za kašo se je Vojna škoda naiorej trgovala po- nižjem tečaju 267, pozneje po 269, ob sklepu pa zopet po 272 (v Beogradu po 273 in 267): za december je bil promet po 265. 262 m 270. Promet je bil še v 7°/o investicijskem posojilu po 52.50 in 52, v 8°'« Blairovem posojilu po 87.50 in 37.75 ter v delnicah Priv. agrarne banke po 246 in 24S D«*vi?e LJubljana. Amsterdam 2307.07 - 2318.43, Berlin 1363.19 - 1373.tO. Bruselj 797.46 — 801.40. Curih 1108.35 — 1113.85, London 187.97 — 189.57. Navvork 3597.16 - 3625.42. Pariz 223.88 - 225___ Praga 169.84 - 170.70. Trst 301.01 - 3TO.41 (premija 28.5 odst). Avstrijski šiling v privatnem klirin-gu 9.20. Curih. Pariz 20.2025, London 16.94. New-york 323. Bruselj 71.90. Milan 27.18. Madrid 42.05. Amsterdam 208. Berlin 123.15. Dunaj 67.50. Stockholm 87.35. Oelo 85.15. Kobr-n-havn 75.65. Praga 15.325, Varšava 57.95, Bukarešta 3.05 Dunaj (Tečaji v priv. klirineru.) Beograd 10.82, London 30.02. Milan 47.80. Newy0rk 571.04, Pariz 35-54, Praga 25.71, Curih 175.S6. 100 S v zlatu 128 S pa p. Flektf Ljubljana. Vojna škoda 265 — 270, 7*/o investicijsko 51 — 53, 7®/» Blair 34 — 35. 8J/o Blair 36 _ 38, 7°/o Drž. hipotekama banka 47 _ 50. 4% agrarne 26 — 27 Dnnaj. Trboveljska 14.05, Alpine - Montan. 9.80. Šečerana 17. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 27. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 81.25. za maj 85.50, za julij 85.125; koruza: za december 43.625, za maj 50.50, za julij 52.625; rž: za december 64.50, za maj 62. + Ljubljanska borza (27. t- m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za ■»lov»riflko postajo, plačljivo v 30 dn^b): iSenir* fno ml^vski tarifi): baška. 79/80 kg po 147.50 — 150; sremska in baranjska, 78/79 kg*po 145 — 147.50; koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 132.50; nova sušna po 122 — 122.50; nova sušena za december po 122.50 — 125; za januar 127.50 _ 130; moka: baška »O« po 255 do 260; banatska »0« po 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca nespremenjena, promet slab. — Pšenica: baška okolica Novi Sad, sremska 99 _ 101; okolica Sombor 98 — 100; srednjebaška 100 — 102; gornjebaška, baška potiska 102 — 104; bsška ladja Tisa in Begej, slavonska 103 _ 105; gornjebanat-ska 97 — 99; iužnobanatska 95 _ 97. Ovc*-, baški. sremski in slavonski 51 — 53. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 63 — 65. Koruza: baška. sremska 75 — 76: nova sušena 66 — 68; nova za december - janjar 55 — 57.50; banatska 71 — 73; nova sušena 61 do 63; baška novra sušena, ladja 69 _ 71. — Moka; baška in banatska: »Og« in »Ogg« 190 do 210: »2« 170 do 190: »5« 150 do 170; »6« 110 do 120: »7« 80 do 90: »8« 65 do 70: sremska in slavonska: »Og« in »Ogg« 180 do 195; •2« 160 do 180; »S« 140 do 160: »6« 105 do 115; »7« 75 do 85: »8« 65 do 70 Fižol-baški in sremski beli, brez vreč 132.50 do 135 Otrobi: baški 52 50 — 55; banatsk 50 — 52.50 Krompir: slovenski beli 58-60 slovenski rižnik zgodnji 47 — 49; beli sla vonski 35 — 37. Iz življenja in sveta Kdo je oče? Za Indikacijo očetovstva je potrebno 16 predmetov in 160 podrobnih preiskav Kot dopolnilo krvne preiskave, ki ima pri procesih zavoljo očetovstva tolikšno ulogo, so na dunajskem antropološkem vseučiliškem zavodu svojčas osnovali delovno skupino sedmorice antropologov, ki naj bi izvršila preiskavo posebno v takšnih primerih, kjer krvna metoda ne prinaša dovolj jasnosti. Teh sedem antropologov, med katerimi je eden še statistik, drugi zdravnik, tretji jurist, tako da se more primer obravnavati z vseh potrebnih plati, preiskuje dedne biološke znake prizadetih strank, matere, otroka in očeta (oz. več očetov, če navede mati različne moške kot možne očete). O njihovem dosedanjem delovanju, izkušnjah in uspehih je poročal te dni obširneje vodja omenjenega antropološkega zavoda prof. Weninger. Skupina je obravnavala doslej 120 primerov, od katerih je dokončno zaključilo 105 primerov ln o njih podala sodišču svoje mnenje. Preiskava je vsakokrat zelo natančna, ker obsega 13 predmetov, a za vsak predmet 160 podrobnih preiskav. Po najrazličnejših metodah se določijo n. pr. barva in značaj las, oblika zunanjega ušesa, barva in struktura šarenice, papilarne črte na prstih in drugi zunanji znaki. Ko se je to zgodilo, stopijo člani komisije skupaj, da si medsebojno poročajo o uspehih in sestavijo izvedeniško mnenje za sodišče. Rezultat vseh dosedanjih preiskav po tem postopku označuje prof. Weninger kot zelo ugoden. V večina primerov je komisija svojo sodbo, da je nekdo oče ali pa ni, izrekla lahko s pristankom »z največjo verjetnostjo«, tako da je sodišče imelo v tem največjo oporo. To zlasti zato, ker daje sama krvna preiskava večinoma le možnost za ugotovitev, da obtoženec kot oče nekega otroka ne pride v poštev. flOBRO JE ČE VEŠ... da so 20. L m. na poznanjski univerzi obhajali 50 letnico tekočega zraka, za katerega raziskovanje sta si stekla velikan-sek zasluge profesorja jagelonskega vseučilišča v Krakovu \Vroblenski in 01szew-ski; da je te dni v Londonu preminul 71 letni admiral Ehiff, ki se je udeležil znane pomorske bitke pri Skagerraku v činu kon-treadmirala; da se bodo spustili potapljači ladje >Ar-tiglio« v kratkem v Sredozemskem morju 400 m pod vodo; da je zgorela v Niči igralnica v palači »Mediteranee«. Ogenj je bil podtaknjen; da se je pri gledaliških skušnjah na po-zornici v Salzburgu te dm ponesrečila Za-grebčanka, operetna pevka Vera Misita, ki je padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo; da so češkoslovaške državne železnice v zadnjem času uvedle v promet 80 motornih vlakov; da je v Tokiju umrl »kralj japonskega časopisja« Rujhej Muraima; da je letalec Lindbergh s svojo ženo od-letel proti Madeiri; da je v Ameriki preminul »zadnji Mohi-kanec« Wiliiam Dick, mož, ki je menda zadnji na svetu govoril narečje svojega rodu; da se j« potopil pri izlivu Loire neki nekdanji nemški torpedni lovec; da so amer ška sodišča obsodila senatorja Mac Cl ureja na 18 mesecev ječe in 10.000 dolarjev globe zaradi sodelovanja v upravnem svetu neke podzemske pivovarne; da je v Kleinhobingu na Bavarskem umrl v starosti 105 let Georg Mever, najstarejši prebivalec bavarske dežele; da zahteva prof. Verschuer od nemške vlade, naj osnuje kliniko za opazovanje dedno obremenjenih bolnikov, posebno tistih, ki morajo sicer postati žrtve sterilizacije; da »o v BordeauTu te dni giljotinirali nekega 32 letnega moškega, ki je ubil svojo mater. To je bila v novembru že tretja justifikaci ia te vrste v Franciji; da je Kemal paša ob 10 letnici turSke republike pomilostil nekega zločinca, ki je pokazal oblastem 20.000 zakopanih cekinov. Policija je bivšemu jetniku odračuna-la 20 odst. gotovine. Nova pomlajevalna metoda V varšavskih zdravniških krogih se mnogo razpravlja o novi pomlajevalni metodi zdravnika dr. Polenskega, ki poživlja možganske funkcije. Metoda ima prednost pred Steinachovo in Voronovo metodo zaradi tega, ker izključuje komplicirane prenose žlez z živali na človeka. Dr. Polenskl bo predaval o uspehih svojega pomlajevanja pred večjim zdravniškim forom, nakar bo šele sporočil podrobnosti za Javnost. Revolucija v filadelfijski kaznilnici V filadelfijski kaznilnici »o »e te dni spuntaLi jetniki, ki so zažgali poslopje. Med njimi in pazniki je prišlo do hudih bojev, v katerih so sodelovale celo strojnice. Oblast je morala poslati ogroženim čuvajem na pomoč sto stražnikov, ki so užugali vstaše s tem. da so jih z mitralje-zami nagnali v kot dvorišča, ki ga še ni dosegel ogenj. čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Alzacija-Lorena Potomec Frančiška Drakea »Baron« Hartzell, ki je končal za sedaj svojo kariero v Siolux Cityju (Jowa) z desetletno pravico na brezplačno stanovanje in hrano za zamreženimi okni in 12.000 dolarjev globe, je začel svojo kariero tik po vojni, ko je odkril, da je možu s takšno gospodsko zunanjostjo, kakršna je njegova, vendar škoda končati življenje kot preprost lakaj. Z namišljenim naslovom se je nastanil v eni najodličnejših londonskih četrti in je živel s to zunanjostjo, s tem naslovom in s pomočjo kopice lahkovernih ljudi toliko časa razkošno življenje, dokler ga nista nekega dne povabila dva gospoda s Scotland Yarda s seboj in ga v ovinku preko sodnika povedla za 5 let v tiho celico. Ko je mož presedel teh pet tihih let, je ostavil nehvaležni Albion in odpotoval v Ameriko. Sredstev ni imel nobenih, pač pa dober načrt. Izdal se je za potomca slovitega angleškega pomorščaka Francisa Drakea in je s starimi »listinami v roki« dokazal, da ima pravico tožiti angleško vlado za odškodnino v znesku kakšnih 15 milijard dolarjev na račun posestev v Londonu, v Devonshireu in Kaliforniji, ki jih je angleška vlada po krivici odtegnila Drakeovim potomcem. Njegov nastop je bil preveč odličen, delnice, ki jih je prodajal na račun svojih zahtev, so bile okrašene s preveč lepimi grbi, da bi ljudje v njem sumili pustolovca in tako so mu — deset let hodili na lim, kupovali njegove delnice, posojali mu denar in mu omogočali najrazkošnejše življenje. Državni pravdnik je ugotovil, da je mož osleparil najmanj 50.000 Američanov in vsak izmed teh mu je dal 10 do 5000 dolarjev, kar je vse skupaj izdalo vsoto, s katero bi lahko živeli toliko časa brezskrbno življenje vsi veliki pustolovci tega sveta. Nu, končno je gospoda »barona« zadela usoda. Deset let bo dal človeštvu mir. Kaj potem ? Novih načrtov mu bržkone ne bo zmanjkalo Milijoni v plamenih Slovita palača »Medit« ranče«, ld je veljala ob gradnji 70 milijonov francoskih frankov, je prošle dni v Niči gorela, škoda je ogromna Letna doba in človekova rast Dva norveška raziskovalca sta v zadnjih letih proučeval^, vpliv letne dobe na rast človeškega telesa. Na premnogih primerih sta ugotovila, da človek v marcu in zgodnji jeseni pretežno dviga svojo težo, pri čemer zaostaja rast v dolžino, v vmesnih časih pa je baš narobe. Poleti in pozimi rasemo tedaj razmeroma najhitreje. Natančnih vzrokov za te pojave še ne poznamo, gotovo pa vplivajo poleg zunanjih či-niteljev (sončnega žarenja, vremena itd.) tudi notranje telesne spremembe, kakor periodično delovanje raznih hormonskih žlez. Nova francoska vlada Po kratkotrajnem Sarrantovem kabinetu je prišel na krmilo v Franciji g. C a m 111 e Chautemps Iz »tretjega carstva" Svetovna propaganda za režim Iz Hamburga poročajo, da se odpravlja jahta »Deutschland« na vožnio okolu sveta. Potovanje bo trajalo dve leti, njegov namen bo pokazati inozemstvu, kaj pomeni hitlerjevska Nemčija za nemštvo in za ves ostali svet. Židovska fizika V veliki predavalnici Kemičnega zavoda v Berlinu je nedavno govoril dr. J. Stark o »Nacionalnih nalogah znanosti«. Izjavil je, da je razmerje znanstvenikov nasproti narodu čisto nacionalna zadeva. Germanski duh stremi po objektivnosti... Skoro vsi veliki raziskovalci so bili Germani... Židovski duh pa ne ceni stvarnosti, marveč vidi vedno in povsod svoj lastni jaz. Eksponent tega duha je bil zadnja leta v Nemčiji Einstein, ki je vtisnil ta sramotni žig i matematiki in fiziki... 400.000 skopljencev 1. januarja 1934 stopi v Nemčiji v veljavo novi zakon o sterilizaciji. Zakon določa, da se morajo sterilizirati: umobolni, božjastniki, alkoholiki in tudi takšni, ki kažejo drugačne napake Če se bo zakon izvrševal tako, kakor stoji na papirju, zapade skopi jen iu v Nemčiji takoj prvi dan 400.000 moških. Prvi pridejo na vrsto božjastniki, ki jih cenijo v Nemčiji na 100.000 oseb. Na tisoče jih ječi v ječah Nemški kazenski senati se bodo v kratkem začeli baviti s procesi proti veleizda-ji, ki so jo naprtili komunističnim jetnikom. Teh je v nemških ječah zdaj več tisoč in so večinoma bivši funkcionarji raz-puščene komunistične stranke v Nemčiji. Cenzurirani spomini Lloyda Georgea Kljub temu, da je angleški vodja liberalcev Llovd George že ponovno branil Hitlerjev režim v angleških listih, je prusko ministrstvo za propagando prepovedalo založništvu Fischcr v Berlinu izdati njegove »Spomine« v celotni nemški izdaji. Prva naklada spominov bivšega britskega ministrskega predsednika je bila tudi v originalu prepovedana na Nemškem. Zdaj morajo na zahtevo nemške cenzure odpasti naslednja poglavja: 5, 6, 9, 19. 26, 27, 28, 33, 35 in 66. V teh poglavjih se bavi George z delavskim vprašanjem in s problemom socialnih reform. Sreča se je nasmehnila siromaku Mož, ki je zadel 5 milijonov frankov Francoski listi poročajo na dolgo in na široko o srečnikih, ki m Jim Je nasmejala usoda pri drugem žrebanju francoske državne loterije. Največjo srečo med njimi J« imel Louis Ribife-re, lastnik majhne trgovine z drvi in premogom v Avignonu, ki J« zadel 5 milijonov frankov. Cim J« zvedel za to nena-dejano srečo ln obvestil o njej svojo družino, je šel zdoma, da bi imel mir pred radovedneži, toda novinarji so ga le našli in ga lntervjuvali do dna. Mož, ki ga opisujejo kot zdravega, 321etnega, dobrodušnega atleta, ki dela z lastnimi rokami v svojem malem podjetju, jim Je tudi rad dal potrebna pojasnila. En dan, preden so izšle izžrebane številke, ga J« njegov knjigovodja še vprašal, kaj bi storil, če bi zadel 5 milijonov. »Ne delaj si skrbi za takšno malenkost, o kateri lahko še pozneje govorimo,« mu Je odvrnil. Zvečer je šel zgodaj spat in zjutraj je po svoji navadi zgodaj vstal. Med potjo v trgovino je stopil v majhno kavarno na kavo in liste. Prvi pogled mu je padel slučajno na seznam izžrebanih številk in slučajno tudi na njegovo številko. Sprva kar ni hotel verjeti. Potem je Louis Ribiere z ženo zdirjal k maturi, ki je zaposlena nekje kot hišna oskrbnica, da ji pove veliki dogodek. v naglici Je pozabil plačati kavo. Po materi je obvestil ostale ožje sorodnike in se je ž njimi dogovoril, da se skrije radovednim ljudem in časnikarjem. Ker ao ga že našli, jim ni zameril. Kaj bo storil s svojim denarjem? Predvsem odide z ženo prvič v življenju na daljše počitnice brez denarnih skrbi, brez skrbi za svojo trgovino. Potem bo svoj, sedaj skromni obrat povečal, pri čemer hoče izbol^ati položaj tudi svojim delavcem, ki so mu v težavnih časih stali zvesto ob strani. Nadaljnjih načrtov ima še tisoč, a Jih za sedaj ne izda. Ena dediščina — 700 interesentov Lani je umrl v Melbourneju v bolnišnici princa Alfreda neki 80 letni Irec z imenom Martin Burke. Pri njem se ob smrti ni našlo nič drugega kakor neznaten znesek v novcih. Mož je umrl popolnoma zapuščen od sveta in po njegovi smrti se ni nihče priglasil za njegovega sorodnika. Ko pa so po Burkejevi smrti preiskali posteljo, v kateri je ležal mož, preden so ga odvedli v bolnišnico, so našli v slami zavitek s 150 tisoč funti. Razglasili so najdbo v listih in glej, takoj se je javilo mnogo dedičev, ki so vsi brez izjeme trdili, da so sorodniki pokojnega. Oblast, ki je uvedla poizvedovanje o umrlem Ircu, je dognala, da je bil Burke poštni uradnik, ki se je dal 1. 1903 upokojiti. Živel je zelo skromno, toda umel je tako srečno špekulirati s prihranki, da jih je pomnožil na vsoto 150.000 funtov. Navzlic temu pa je živel skromno, kakor da ne razpolaga niti s pennyjem več kakor znaša njegova pokojnina. Ko so Burkeji širom sveta doznali, da je umrl njih ime-njak, so začeli trumoma oblegati avstralske oblasti. Javilo se je nič manj kakor 700 Burkejev, ki pravijo, da so bili vsi njegovi sorodniki in hočeio dokazati svojo pravico na obilno dedščino. Oblasti jih mislijo ugnati s tem, da bodo proglasile Burkejevo imovino za dobrodelno ustanovo. _ _ Eksplozija pred 3000 leti Zvezdoslovca dr. Adama in dr. Joy sta opazovala z ogromnim teleskopom v zvezdami v Mountu Wilsonu učinek eksplozije, ld se je primerila pred 3000 (!) leti na zvezdi Nova Opiuchi. Svetloba te zvezde dospe do naše premičnice šele po 3000 letih, zato je bila ta ugotovitev šele zdaj mogoča. Atlantida v južnem Tunisu ? Berlinski »Kampfbund« je priredil predavanje privatnega docenta dr. Hermanna o Atlantidi. Hermann je izjavil, da je stvar temeljito preštudiral ter prišel do zaključil, da ni mogla ležati bajeslovna Atlantida nikjer drugje .kakor na ozemlju južne Tunezije. Domnevno Atlantido so pozneje premaknili na nevidno dno Atlantskega oceana potresi, ki so se ponavljali v tem področju. Iz starih zemljevidov Herodota, te riz virov Solona in Platona nedvoumno izhaja, da je morala ležati Atlantida samo blizu Tunezije. Samomor v krsti V Vescesu na Madžarskem si je dal lastnik nekega pogrebnega zavoda obiti stene stanovanja z mrtvaškim prtom. Nato je naročil najdražjo rakev, ki je bila okovana z zlatom. Rakev so položili na mrtvaški oder, nakar je mož legel vanjo, poslal vse služabništvo iz hiše ter se ustrelil v glavo in obležal na mestu mrtev. Američani v stratosferi V Strasbourgu so te dni nadvse svečano proslavili 15-obIetnico vkorakanja francoskih čet v Alzaci j o-Lor en o Po uradni ugotovitvi so Iz "VVashingtona poročajo, da je pregled instrumentov pokazal, da je stratosf. balon poročnika Settla in majorja Fordneya dasegel višino 18.677.3 m, torej nekaj čez 300 m manj nego ruski »Stratostrat«. O drznem poletu je poročal major Fordney naslednje: O znanstveni vrednosti tega poleta še ni mogoče govoriti, ker bo treba najprvo pregledati beležke instrumentov in razviti fotografske plošče. Bil pa je eden najlepših poletov, kar jih je kdaj napravil človek. Vendar je letalcema bolj do tega, da bi ju svet smatral za resna znanstvenika in manj za uspešna zrakoplovca. Brez dvoma je smrtni pokoj, ki vlada tam zgoraj, prav tako poetičen kakor svojevrstna barva stratosfere — in njen strahotni mraz. Toda imela sta le malo časa, da bi gledala na to, še pogledov skozi okno si nista mogla privoščiti. Navzlic temu sta se seveda zavedala ogromnega tehniškega razvoja, ki je njima omogočil pluti z vso udobnostjo in mirom tam, kjer ni pred nekoliko leti dihal še noben človek. Zadnji ponedeljek sta se dvignila ob 9.30 v Akronu in sta med 14. in 16. plula v najvišji višini. Gondola je. žal, malo nihala, kar je motilo opazovanja, ki sta jih dosegU višino 18.677 ni imela v načrtu, a druge nevšečnosti ni bilo. Kot najvišjo višino je kazal barometer 52 mm, kar bi vztrezalo 59.000 pedem ali 17.500 m. (Zadnje poročilo je to navedbo, kakcr smo pokazali v začetku članka, znatno popravilo. Ur.) Ob 17.30 je začel balon padati, povsem po programu. To je šlo silno hitro, tako da sta morala vse nepotrebne reči zmetati čez krov. Toda pristanek je bil vendarle zelo trd, dasi niso ne letalca ne instrumenti utrpeli nobene škode. Padla sta h sreči na močvirna tla sredi gozdovja. Voda ni bila posebno visoka in lahko bi še isti večer dosegla kakšno farmo, toda instrumentov nista hotela pustiti samih in bila sta tudi zelo utrujena. Tako sta se zavila v gube balonskega plašča in zaspala po več tednih spet v trdnem spanju. To ni čudno, če pomislimo, da sta morala med pristajanjem odvreči preko 40 stotov tovora. Zjutraj na vse zgodaj se je Fordney odpravil, da poišče ljudi. Prebre-sti je moral najprej močvirje, v katerem se je bila voda med tem dvignila, tako da je bil mestoma do pasu v vodi. Po treh četrtih ure je dospel do prve farme, kjer ga je farmar, ki ie vedel za polet in za skrb glede usode -obeh letalcev, sprejel seveda z velikim veseljem. 15 ur neovirano v vodi Neki ameriški pomorščak je skonstruiral napravo, ki dovoljnje človeku, četudi je nevešč plavanja, ostati 15 ur v vodi in dajo pri tem telesu popolno svobodo Panika v cirkusu Nenavaden doživljaj so imeli pred dnevi v nekem cirkusu berlinskega predmestja. Medved, ki je nastopal preti gledalci, se je neopaženo ukradel iz svoje kletke preden je prišel nanj vrstni Ted za nastop. Najprej je tekel v areno, kjer je napadel krotilca s šapo ter mu prizadejal več globokih ran. Potem se je zapodil proti občinstvu, ki se ga je polastila razumljiva groza. Todt ljudi ni napadel, ker je poprej pobegnil skozi izhod. Za njim so jo ucvrli nekateri stražniki, ki pa ga niso mogli prijeti. Alarmirali so zaradi tega tako zvani Ueberfallkommando in ta je zverino ustrelil, ker ie ni mogel prijeti žive. Pred tem je medved napadel nekega človeka na ulici, ranjenega krotilca iz cirkusa pa so morali prepeljati v bolnišnico, kjer bo skoro gotovo podlegel poškodbam. ANEKDOTA Modremu mandarinu Pongu so bili poverili vzgojo nekega princa. Vzgojitelja pa so, preden je nastopil svojo službo, poučili, da mora biti nasproti svojemu učencu prizanesljiv in obziren do skrajnosti. Nekega dne sta šla Pong in princ na sprehod in sta srečala čredo ovac. Mandarin ni hotel zamuditi priložnosti in je vprašal princa: »Kakšne živali so to?< Princ je moško odvrnil: »Svinje«. Nato je povzel Pong; »Moder in izvrsten odgovor! Do neke meje ima Vaše Visočanstvo prav, kajti kakor svinje imajo tudi te živali štiri noge. In če ne bi imele kožuha iz volne, bi bile resnične svinje. Ker pa imajo volnen kožuh, jih imenujemo; ovce.« VSAK DAN ENA Brivec, ki je zbiral kakteje. Znižane cene „ Jutrovim" romanom ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ V nedeljskem oglasu smo pomotoma navedli običajne prodajne cene namestu znižanih cen. Vsem onim, ki nameravajo knjige naročiti, bo pač ta pomota najbolj pokazala, kako globoko smo znižali cene, in s tem omogočili obenem nabavo čtiva za zimo. L Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. Broš. Din 15.—. 2. Maurfce Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. Broš. Din 15.—. 3. Veridlcus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. Broš. Din 15.—. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman. 1925. 419 str. Broš. Din 15.—. 5. James Oliver Cunvood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. Broš. Din 10.—. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. Broš. Din 15.—. 7. Oskar Hublckl: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. Broš. Din 15.—. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. Broš. Din 15.—. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str. Broš. Din 15.—. 10. Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. Broš. Din 10.—. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 20.—. 12. Z. O. Curwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. Broš. Din 15.—. 13. E. G. Seliger- Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameri-' škega Jugoslovena. 1927. 291 str. Broš. Din 20.—. 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 str. Broš. Din 10.—. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. Broš. Din 20.—. 16. Štanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. Broš. Din 20.—. 17. Sinclair - Ghick: Zlati panter. Roman. 1928. Broš. Din 15.—. 18. Mlchel Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 str. Broš. Din 30.—. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. Broš. Din 25.—. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. Broš. Din 25.—. 21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str. Broš. Din 20. 22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. Broš. Din 20.—. 23. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. Broš. Din 10.—% 24. Melik: Do Bitolja in Ohrida. Broš. Din 10.—. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. Broš. Din 16.—. 26. Burroughs: Tarzan, I. del. Din 20.—. 27. Burroughs: Tarzan, II. del. Din 20.—. Vse ugodnosti o brezplačnih knjigah ostanejo v veljavi do 31« decembra. Hitite z naročili. Naročilnice izrežite iz nedeljskega „Jutra" (19. nov.) i P O R T Po beograjski tekmi Jugoslavija: Primorje »Politika« in »Vreme« objavljata daljši poročili o nedeljski tekmi med Jugoslavijo in Primorjem, ki se je končala, kakor znano, z zmago Jugoslavije 5:1 »Politika« objavlja svoje poročilo pod naslovom »Prijateljska igra, a vendar se je pripetila nesreča«. V svojem poročilu pravi med drugim: »Beograjska športna publika je ohranila mir ter s tem pokazala visoko zavest o ciljih športa. Istotako je ohranila svoje tradicionelno gostoljubje. Tekmi je prisostvovalo okoli 3000 gledalcev, a prišlo ni do prav nobenega spopada med občinstvom m igrači Primorja. Svoje nerazpoloženje proti Primorju je pokazala le tedaj, ko je prišlo na terenu do kakega izpada.« O tekmi sami pravijo beograjski listi, da je Jugoslavija zasluženo zmagala. Pri-moTje se je moralo bolj braniti, zaradi tega is bil položaj primorjanske obrambo najtežji. Pri Primorju so bili najboljši igralci Bertoncelj I, Zemljak in Slamič, v napadu obe krili Jug in Zemljič. Primorje je pokazalo zelo lepo kombinacijsko igro v napadu. Njegovi krili sta dali mnogo posla Jugoslavijini obrambi, toda napadalni trio Primorja je odpovedal. »Poltika« prinaša tudi dve sliki s tekme, in sicer lepo parado Starca in moment, ko odnošajo ranjenega Slamiča z igrišča. »Vreme« pravi, da igra v Beogradu ni bila niti surova niti burna. Izvz mši dveh, treh ostrih zaletov se je vsa igra kretala v mejah dopustnosti. Jugoslavija je igrala za gole in za zmago, Primorje za moralno rehabilitacijo, za vtis. Enemu in drugemu moštvu je to uspelo. Z ozirom na ta poročila v beograjskih listih nas naproša potni vodja primorjanske ekipe g. Nedeljko Buljevič, da objavimo nas'ednja njegova pojasnila: »O nedeljski tekmi med Jugoslavijo in Primorjem prinašata »Politika« in »Vreme« obširni poročili, iz katerih izhaja, da je nedeljska tekma potekla v popolnem redu in da ni prišlo do nobenih incidentov. »Politika« zlasti hvali obnašanje občinstva. ki da se je napram primorjanskim igračem vedlo naravnost vzorno . Resnici na ljubo moram ugotoviti naslednje: Primorjanska ekipa ni šla v Beograd z mislijo, da bo zmagala. Hotela je na vsak način pokazati beograjskemu občinstvu, da z ozirom na haranguiranje v zadnjih poročilih beograjskih listov o ljubljanskih dogodkih pravilno razume nogometni šport. Zavedala se je, da bo zaradi teh poročil njena naloga težka. Ko je primor-jansko moštvo korakalo na igrišče, ga je občinstvo s tribune obdarovalo s pljunki. Ko je nasprotna stran publike zagledala ljubljansko moštvo, je pričelo občinstvo umebesno vzklikati »ua. ua« (kar pomeni po naše »pfuj«-). To vzklikanje občinstva je spremljalo moštvo skozi vso tekmo do konca. Vrhunec dogodkov pa je bil tedaj, ko je primorjansko moštvo po tekmi ho-te'o priti do svojega avtobusa. Resnici na ljubo moram poudariti, da je žandarmeri-ja šč:t;la primorjansko moštvo pred napadi množice, kateri pa je vendarle uspelo, da je nričela bombardirati avtobus s kamenjem. Poudariti je treba, da na cesti kamenja sploh ni, in da so morali »demonstranti« prinesti kamenje s seboj. Vse šipe na avtobusu so b;1e razbite. Samo hladnokrvnosti šoferja se moramo zahva- ' J-i =mo odnesli zdravo kožo. Lastnik avtobus* je izjavil, da znaša njegova škoda nad 2000 Din V mestu smo dali fotografirati razbiti avtobus, da bomo lahko vedno dokazali resničnost teh trditev. Glede inc;denta s Slamičem, ki leži v ljubljanski bolnici in je po izjavah zdrav-nkov težko poškodovan v kolenu, je treba omeniti, da je Ridovanovič z obema no-2 ma skočil na desno Slamičevo nogo v višin' kolena, da mu je meniscus skočil ven Oh tei priliki se moramo zahvaliti gospoda postaiennčeln:ku na postaji v Beogradu. ki je napravil vse. da se olajša težko poškodovanemu Slamiču prevoz v Ljubljano.« Nogomet v gtorah. V nedeljo popoldne je bila v štorah pri Celju odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Triglavom iz štor in SK Jugoslavijo iz Celja. Zmagal je SK Triglav v razmerju 1:0 {0:0). Občni zbor zimskosport-nega odseka SPD Maribor Prejšnji teden se Je vršil 7. redni letni občni zbor zimskosporthega odseka Slovenskega planinskega društva v Mariboru ob izredno velikem zanimanju športnikov. Občni zbor je vodil zaslužni načelnik odseka g. Gajšek, ki je pozdravil navzočne, zastopnike športnik in kulturnih društev, delegata osrednjega društva g. dr. Tomin-ška ter predsednika SPD Maribor g. inž. šlajmerja. Omenil je, da se je odsek pred 7 leti ustanovU na iniciativo dr. Orožna, ki je poleg sekcije ISSK Maribor prvi gojil v Mariboru zimski šport ter utisnil prve smučine po Pohorju. Ta odsek je bil prvi zimskosportni odsek pri SPD. Na iniciativo SPD Maribor se je pozneje tudi ustanovil Marib. zim.-sportni podsavez, iz vrst SPD Maribor pa so se ustanovili tudi drugi smučarski klubi. Tako se je zimski šport razvijal in rasel, planinske koče so bile oskrbovane vso zimo, nastala je potreba po novih postojankah, novih klubih. Tako šteje danes armada smučarjev več tisočev. Sedaj, ko je v Mariboru nad sedem klubov, ki se bavijo izključno s športom kot takim, je odsekov odbor sklenil opustiti športno udejstvovanje. SPD Maribor bo še nadalje ostal član MZSP, a odjavil je vse verificirane tekmovalce, ki bodo lahko že to sezono startali za druge klube. SPD odsek Maribor pa bo v bodoče propagiral za naše lepe kraje, za izpopolnitev zimske markacije itd. , Odsek si je že na prvi seji izbral propagandni odbor, v katerem so bili združeni propaganda, foto- in tehnična sekcija, da izvede podrobno organizacijo tečajev, izletov ter predavanj. Zaradi slabih snežnih razmer odsek lansko sezijo ni priredil nobene tekme. Tudi letos je odsek objavil vremenska poročila po vseh časopisih države. žal je oskrbnikom nemogoče dopovedati, da morajo pošiljati poročila, Čeprav so slaba. Tekmovalcem je odsek nudil več ugodnosti, jih pošiljal na tekmovanja, dajala se jim je podpora za vežbanje itd. Uvedli so se prvi nedeljski turni tečaji, ki so pokazali vsem udeležencem krasote naših gora in skriti smučarski raj. Denarni promet je znašal okoli 30.000 dinarjev, čisto premoženje odseka 9.400 dinarjev, ki je naloženo večinoma v inventarju pri Senjorjevem domu. Za nabavo inventarja je odsek lansko leto žrtvoval preko 6000 Din. Inventar, ki ga je odsek nabavil tekmovalcem, ni več uporaben. Propagandni odbor je priredil več predavanj o Pohorju in naših krajih v Mariboru, Ljubljani, Kranju, Tržiču, Karlov-cu in na Sušaku. SPD Maribor je tudi poslal v prvi zvezni smučarski tečaj za učitelje pri Staničevi koči 4 člane, žal ni bilo zaželjenega uspeha. V bodoče naj SPD z vso vnemo nadaljuje začeto propagandno delo za obisk našega zimskega Pohorja, da se bodo naše postojanke povečale in pomnožile. Nedeljski turni tečaji naj se nadaljujejo s pomnoženimi skupinami. Tečajniki naj spoznajo nove Pohorske terene in se s tem izvežbajo v dobre smučarje, ki bode z ljubeznijo posečali naše planine, ki morajo biti za nas najlepše. Markirajo naj se vse poti ter naj se izdeluje smučarski zemljevid Pohorja!. Razrešnica odboru je bila nato soglasno sprejeta, izvoljena je bila naslednja nova uprava: predsednik g. dr. Rosina, odborniki gg. veletrgovec Majer, inž Rungal-dier. dr. Sekula. višji kontrolor. Gajšek, kapetan Jančikovič, Pič, Senica, Hribar, Cizelj, Boltavzar, Kralj, Divjak, Vales, Evald Koren, Pivka in Voglar, gdč. Cin-gerleva in Basiakova; revizorja dr. Orožen in Vošinek. Inž. šlajmer. dr. Tominšek, Parma, Kram berger, Aljančič in drugi so čestitali zimskosportnemu odseku za tako uspešno delo minulih let ter izrazili željo, da naj z. s. o. SPD Maribor tudi vnaprej dela za procvit tujskega prometa Naposled je g. Majer predlagal, naj se na čast ustanovitelja odseka g dr. Orožna Imenuje vsakoletna krmarska vožnja preko Pohorja od Mariborske koče do Vuzenice, Orožnov tek. Predlog je bil z velikim odobravanjem soglasno sprejet. Tek Uedinjenja preložen »Tek Uedinjenja«, ki se vrši vsako leto na dan 1. decembra se letos izjemoma preloži na kraljev rojstni dan 17. decembra, ker smatra ASK Primorje, da je to najprimernejši način za zahvalo Nj. Vel. kralju, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te prireditve. --' Nogomet ▼ Hrastniku. Profila nedelja nam je nudila redek športen užitek. Na igrišču Hrastnika se je odigrala tekma med kombinirano reprezentanco Hrastnik-Zagorje proti reprezentanci Trbovlje. Igra je bUa skozi in skozi zelo napeta in obojestransko izenačena. Rezultat 3:2 za Trbovlje nam priča o enakosti obeh moštev. Namen te tekme je določiti moštvo najboljših igralcev, ki bo nastopilo v nedeljo proti našemu ligašu Primorju. Tekma je v polni meri dosegla svoj namen ln bo moštvo nudilo zadosten odpor Primorju. Publike je bilo kljub slabemu vremenu zelo veliko. Bila je zelo temperamentna in Je živo sledila igri. Sodnik je bil dober, želeti M bilo. da nam bi domači klubi pogosteje prirejali slične tekme, katere nudijo športnemu občinstvu dovolj užitka in razvedrila. Jugoslavija (Ljubljana) • Svoboda (Tržič) 3:2 (1:1). Kljub slabemu vremenu se je odigrala prijateljska tekma, pri kateri je Jugoslavija zasluženo zmagala. Tudi Svoboda je Igrala zelo dobro in požrtvovalno, sodnik pa nI bil na višini. Pri Jugoslaviji je omeniti golmana. ki je branil lepe strele zadovoljivo, ter obrambni del moštva. SK nirlja (lahkoatletska sekcija). Drevi oh 19.30 bo iz zimskega kopališča gozdni tek za naslednje: Sporn, Lejka Majhe- SI d I O Odbor 2» kaznovanje sodnikov pri LNP. Seja danes ob 20 Na sejo se pozivajo gg. ss. Pfundner, Betetto, Mahkovec. Torek, 28. novembra. BEOGRAD 16.30: Jugoslovanske pesmi. — 17.50: Plss. — 19: Operne arije. — 20.10: Koncert kvarteta. — 21: Albanske narodne pesmi. — 22: Orkestralen koncert — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba orkistra. — 20: Koncert v proslavo 250. obletnice Ramsam>jevega rojstva. — 22.30: Plesna muzika. — PRAGA 19.30: Koncert kvinteta na pihala. — 20: Prenos iz Brna. — 22.15: Koncert na ploščah. — BRNO 19.30: Godba na saksofon. — 20: Prenos opereti >Mikado«. — 22.15: Prenos lz Prage. — VARŠAVA 18.20: Komorna glasba — 20: Prsnos operete »Fatinicac — 23:' Plesna mjzika. — DUNAJ 12: Lahka godba. — 17.20: Koncert solistov. — 20.30: Prenos nastopa studentovskih pevskih zborov in vojaških godb iz Londona. — 21.45: Plošče. — BERLIN 20.15: Schuber-tova VII. simfonija v o-duru. — 21.05: Med večerom in nočjo. — 21.15: Komorna glasba. — 22.30: Nordijska glasba iz Hamburga__MOHLACKER 20.10: Plesni koncert. — 21: Slušna igra. — 23: Program kakor na Dunaju. — 23.30: Koncert godb na pihal*. — BUDIMPEŠTA: 17: Plesna glasba. — 18.25: Koncert na čelo. — 20.45: Prenos orgelskega koncerta z glasbene akademije. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Koncert orkestra. — 20.45: Lahka glasba. — 21.30: Veseloigra. Dolgi, mrzli zimski večeri zopet stavljajo v ospredje blagodat tople, udobne sobe v vašem stanovanju. Zopet pride do polne veljave vrednost vašega radio-aparata, ki je v mnogih primerih prišla med letom na mrtvo točko. Ne smete pa pozabiti, da so v vašem sprejemalcu radio-cevi ono, kar se izrablja pri sprejemanju, in da se s postopno izgubo emisije cevi izgublja tudi selektivnost (sposobnost delitve postaj ene od druge) in točna reprodukcija sprejema. V tem primeru obnovite svoj radio z nabavo novih radio-cevi. Teh cevi je mnogo v prodaji, a treba je, da se odločite za najboljše. Za izkoriščanje radio-aparata so zlasti prikladne Triotron-cevi, ki se izdelujejo na osnovi mnogoletnega ir temeljitega laboratorilskega dela in v najmodernejših tovarniških instalacfjah. Pri konstrukciji posameznih tipov upoštevajte zlasti to, da nova Triotron-cev ne zamenja samo važne stare svetilke z njeno prvotno kvaliteto, temveč jo v kvaliteti tudi nad-krilluje. Zahtevalte od svojega radio-trgov-ca novi cenik Triotron-cevi XI-33 s karakteristikami in praktično tabelo primerjanja z drugimi izdelki, ki vas na prvi ogled opozori na potrebni tip TRIOTRON. Ako vaš trgovec slučajno nima tf»h cenikov, izvolite se obrniti zanje na generalnega zastopnika F. L. Rosenfelda, Beograd, Topličin venac 7. 12013 nič, Senčar Lado, Starman Lado, Vrečko, Pletersky, Habič, Kalčič, Brinšek, Bručan Lado, Stegu Konrad, Dermota in Vinko. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezna seja pri Beliču. Na sejo se vabijo gg. Košenina, Glavič, Prešern. Istotam kratek sestanek odbora uprave igrišča. Vremensko poročilo Številke za označbo kraj« pomenijo: L čas opazovanja. 2 stanje barometra, S temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5 smer ln brzina retra. 6 oblačnost 1—10 7 padavine ? mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo naj Tišjo, druge najnižjo temperaturo. 27. novembra Ljubljana 7, 750.4, 2.0, 91, mirno, 10, 83.9, dež sneg; Ljubljana 13, 752.2, 2.6, 89, mirno, 10, —, sneg. Temperatura: LJubljana _, 1.0; 8.«, — Iz vseh drugih krajev so izostale dnepe-še, kjer je telefonska zveza pretrgana. VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BER MET-VINOM Dobi ga že t sodčkih od 501 naprej pri MARENKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino s Fruške gore Glavno zastopstvo za svetovno senzacijo oddamo. NOCKIT masira sam brez elektr. toka; nikakega revmatizma, protina, ishiasa. OpolnomOčeni sprejema solventne interesente v torek in sredo v hotelu »Metropol« od 2.—5. popoldne v sobi 23. 12199 tnserirafte v „JUTRU" ZAHVALA Ob nenadni tragični Izgubi svojega v zorni mladenlškl dobi preminulega sina-edinca, gospoda JOSIPA POGOREUCA NAREDNIKA KONJIŠKE ARTILERIJE V SLOV. BISTRICI izrekamo za tako prisrčno izkazano BOČutje ln sožalje ter poklonjeno krasno cvetje najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, udeležencem lz Slovenske Bistrice za častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, v prvi vrsti g. komandantu kapetanu Maudroviču ln g. naredniku tovarišu za tolažilne poslovilne besede ob odprtem grobu, g. šmarskim pevcem za turobno v srce segajočo žalostinko na pokopališču in končno vsem cenjenim prijateljem in znancem za tako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu. Vsem in vsakemu, ki je skušal ublažiti neizrekljivo bol, tisočera zahvala! Laskave priznalne besede, ki so jih blagopokojniku posvetili za slovo njegov g. komandant in narednik tovariš, bodo mi velika uteha na moji že tolikrat težko preizkušeni življenjski poti. Ti pa, dragi Josip, uživaj v neskončni večnosti ono neskaljeno veliko ljubezen, ki Ti jo ta — svet ni mogel dati. Šmarje pri Jelšah, dne 24. novembra 1933. 12197 Josip Pogoreuc. ZAHVALA Ob prerani in bridki izgubi našega ljubljenega sina Jakoba Kušarja ml. katerega pogreb se je vršil 25. t. m. smo prejeli toliko sožalj, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Tem potom izrekamo srčno zahvalo g. katehetu Jalenu za tolažilne besede, g. nadučitelju Lovšetu, Sokolske-mu društvu Notranje Gorice za ganljive žalostinke, Sokolskemu društvu Brezovica, Sokolskemu društvu Preserje, osobito g. Zupančiču, načelniku Preserškega Sokola, kateri se je v tako lepih besedah poslovil ob odprtem grobu od ljubljenega nam sina, dalje Društvu kmečkih fantov in deklet, Gasilnemu društvu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Notranje Gorice, dne 28. novembra 1933. 12216 Žalujoča rodbina KuSarjeva. Brec poaebn«s» obv«sta* Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena nepozabna soproga ozir. mati, stara mati, svakinja in teta, gospa HM ZA BETA LORBEK POSESTNICA v nedeljo, dne 26. novembra 1933 oh 16. uri v 65. letu svoje dobe nepričakovano izdihnila svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v torek, dne 28. novembra ob 16. uri iz hiše žalosti Mejna ulica 34 na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 29. novembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor-Ljubljana, dne 27. novambra 19M. FRANC LORBEK, soprog; MARIJA P02GAJ, roj. LORBEK, hčerka; FRANC POŽGAJ. zet ter vsi ostali sorodniki. 12217 9. H.i 37 Življenje Roman »Olga Nikolajevna —« iznova pomisli Milkovič z vso močjo svojega srca. »— tri!« A beseda še tli vsa izgovorjena, ko se nad ravnico kačasto trkre-še prvi blisk — hkratu s pokom Sokolovljevega strela — Berger plane kar na sredo strelišča. »Lopov!« zakriči. Tudi nepristranski priteče. Nasprotni sekundam stoji kakor okamenel. Take reči še ni doživel! Milkovič zagrabi z roko v zrak. Nobene bolečine ne čuti — le vse prazno ie mahoma v njem — tako prazno. — Ta trenutek, ko je šinil iz sive hlapne stene prvi blisk in počil iz Sokoljeve pištole drugi prezgodnji strel, je tisti, ko je Olga Nikolajevna doma v grozi zavpila m se z obema rokama zgrabila za srce. Milkovičeva poslednja misel zleti k njej, preden ga mine zavest. Opoteče se — korak ali dva še stori naprej — nato počasi pade na obraz. Berger skoči k njemu. Tudi zdravnik plane izpod svoje oljke ki priteče na kratkih nogah kakor čudna podlasica. Milkovič leži z zaprtimi očmi, bled kakor smrt. Zdravnik se skloni k memu, še trenutek, in prsi ležečega so razgaljene. »Moj Bog,« za jeclja Berger, »to je bil umor!« Do krvi se ugrizne v ustnice. »Umor — ne še!« zamrmra zdravnik. Tudi ta je ves prapaden. Tisti mah okrene Berger glavo. In vidi, kako nepristranski in nasprotni sekundant srdito nekaj govorita v Sokolova. Ta se smeje, da je kar zoprno in nesramno videti. Berger se hipoma pobere in zdirja proti njemu. »Primite ga!« zavpije. Sokolov osupne. Še nikoli v svojem življenju ni John Berger tako jadrao tekel m še nikoli ni nikogar tolikanj sovražil kakor v tem trenutku. A zdajci se Sokolov zave nevarnosti. Obrne se, da vsi trije, ki stojijo okoli njega, presenečeni odskočijo. In v tem, ko bobnijo prvi gromi nevihte, zdrevi Sokolov po ravnici, Berger pa za njim. A bog nevihte vleče s Sokolovim. Nenadna tema, vihar — vse je Bergerju na poti. 2e je Sokolov pri avtomobilu, v katerem se ie pripeljal s svojima spremljevalcema. Kakor ris plane vanj. Zraven šoferja sedi Mihajlov. Reže se pogleda nazaj. To spako še vidi Berger, ki se je s poslednjo močjo zagnaJ naprej. In voz potegne. Sokolov se obrne in mu porogljivo mahne z roko Berger zgrize kletvico, ki mu' je na jeziku. Prsi mu komaj še hropejo od napora. »Pes —!« »Reci, da prosim.« Marja Fedorovna obrača v roki nosetmico, ki jo je prinesel sluga. »Kdo je?« vpraša Olga Nikolajevna. »Neki dr. Berger.« »Da.« Olga Nikolajevna se spusti nazaj. »Vedela sem —« reče z globokim vzdihom. Svetlovidna moč njene duše ugasne. Zdaj je samo še ubogo človeško bitje, ki s trepečočim srcem čaka, kaj bo. Dr. Berger stopi čez prag. Njegov bistri pogled objame elegantni prostor, z umetniškim čustvom obleti gosposko in okusno opravo in se ustavi na ženskah. Prikloni se. Olga Nikolajevna se sunkoma vzravna. »Vi ste —« Berger jo široko pogleda, njena velika lepota ga je presunila. »Da — Petrov prijatelj —. Od njega prihajam —.« »Ali je —« Kratek, utrgan vzkrik. Tedaj se oglasi Maria Fedorovna. »Gospod dr. Berger? Zdaj se spominjam, monsieur Milkovič je včeraj pripovedoval o vas. Prosim, izvolite sesti.« »Hvala.« »Doktor, kaj je? Nikar me ne mučite!« vzklikne z nenavadno burnostjo Olga Nikolajevna. »Moči me zapuščajo. Ali se je Peter — s Sokolovim —« Marja Fedorovna vzdigne obrvi. Sama ie nemirna, čepiav skriva, »S Sokolovim?« zamrmra. »Da,« reče Berger, »s tem lopovom!« Besede padejo v sobo, kakor da bi jih bil zalučil. »Tedaj je — res? Peter je —« Olga Nikolajevna si pritisne roke na usta. »Lahko je ranjen, knežnja«, pravi Berger s prijaznim, skoraj nežnim in srečnim smehljajem. »Nič resnega ni.« Marja Fedorovna stoji kakor kip, čudovito se ima v oblasti. »Ziv je!« vzklikne Olga Nikolajevna. Kri ji jame pritekati k srcu. Soince spet sije. Svet je spet poln barv. Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šitro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din L— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. »Kapital*, »V najem*, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt* in »l^es* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa vod tema rubrikama iiče zaslužka ah službe, plača xa Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za dajanje naslova. V m ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Din 3.—. NajmanJSl znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vaa pekfojbtne aa male oglase je plačati pri predaji naročila, K> rosna jth je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi VmJu fretoda SO par, ta dajanje naslova ali u šffrs pa 8 Din. (1) Prvovrstno direktriso (delovodinjo) z v e 61 e t-n o prakso, ki bi biiia vešča samostojno voditi vse delo: kakor prikrojevanje, konfekcijo, sestavo barv iti izdelavo modelov, išče večja tovarna pletenin v S.o-v en i ji. Ponudbe pod šifro »Samostojna« na Aloma Companj d. z. o. z., Ljub ljana. 42758-J Pletiljo z* nogavice, sprejmem. Naslov pove oglasni oadelek »Jutra«. 481164 Strojno pletiljo s brano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru »prejme takoj Ivan Koče-var. Karlovac, Marmon-nr« 53. 43128-i! Frizerko dobro n-ndu^rko. sprejmem takoj ali pozneje. Dn-pise n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »1000«. 43139-1 Kontoristinia s tng. akademijo, vešča slovenščine, nemščine, srbohrvaščine. stenografije in strojepisja. išče mesto v pisarni, even' kot vokmter-ka. Ponndbe na oglae. oddelek »Jutra« pod značko »Veselje do dela«. 43107-2 Boljše dekle ki zna šivati, išče službo k otrokom, ali v pomoč gospodinji. Naslov v ogl oddelku »Juitra«. Pek z 18!etmo prakso, išče sl-ui-bo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Stalno delo«. 43il8-2 1 Dtn; ta dajanj« naslov« aH ta šifro 6 Din. Dijaki, W išče j« »atrakcije, pls-ftajo vsak« besed« GO par; za šifro aii i« da »nje naslova 3 Din. (4) j Gospodična Nemika otvsrja v sredini mesta tečaj nemščine za otroke vsake starosti, ki jih ob enem tudi vzgaja in varuje — Dopise na naslov: Ana Petelinšek, Ljubljana, Bi-čevje štev. 3 — podaljšek. 43075-4 Kdor Iiče meeto pot [ Tika., plač« ia vsak« • besedo 50 par; m 4« j janje naslov« aJI t* f šifro 3 Dm. — Kdor [ »prejem« potnik«, p! s f ča besedo po 1 Din; [ ia dajanje «a«'ova ali g za Htm na 5 Din. (S) ; Krajevno zastopstvo ia prvovrstni čokoladna Sla-ger. športni predmet, za Ljubljano, Maribor in Celje odda konfizerija »Vin-ga«. Novi Sad, Kr. Alek sandra 7. Javijo nai se ie resne agemure. 43094-5 Vsaka beseda SO par; I »a dajenje naslovi »li ! *« iifr« p« 8 Din. f®! I Za 700 Din grem za takasanta, slugo, por tirja, čuvaja, paznika ali kaj drngfga. Ponudbe n« • ■g'««. oddelek »Jutra« ;>od šifro »Zmožen«. 42759 2 Kontoristinia z večletno prakso v industrijskem podjetju, zmožna perfektno slov., nemščine in srbohrvaščine, stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del, išče primerno službo. Ponudbe na ogla«, o-ldelek »Jutra« pod £*-fro »Prvovrstne reference« 45609-2 j Oglasi trg. tnačaja po 1 Dio beseda; ta da ;an je naslova aJi za S^trn S Din. — Oglasi j socialnega mačaia pa J vsaka beseda ISO par; j za dajanje naslova ali | r« štfro pa 3 Din. (SI Slov. Narod in Jugoslavijo let.nik 1922. kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutna« pod »Arhivar«. 49124-8 ti * K* Ogi&jji trg. značaja po 1 Din beseda: za da • janje naslova ali ta ] šifro 5 Din. — Oglasi j ~o«iaLnega mačaja vsa : ka beseda 50 par; ca ! lajanj« na*k»va ala ta šifro p, 3 Din. (6) Perje gosje (č.oh«no) kg 36 Din. purje (čohano) kg 36 Dio II. vrste kg 16 Din beli puh kg po 160 Din razpošilja po petnem pov zetju najmanje 5 kg L. Brozovič. Zagreb. H i na 82. 312 6 Fotografi Prodam dopelanastigmat 1:4.8 f. 50 cm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42914-6 G Th Rotman: **Sf? Gostilniški štedilnik še stoječ, na 3 plate, ter razen gostilniški, dir. kavarniški inventar poceni prodam. — Na ogled vsaki čas pri Zupančiču na Celovški cesti 81. 43106-6 Salon baročni slog, stensko uro in lestenec prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 431.19-6 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta iifro p« s Din. (10) Tovorni avto Ford, za 8 Vt ton«, v zelo dobrem stanju prod« radi nabave večjega voza »Merkur«, Maribor, Meljeka 12. 42799-10 Kupim hišo na periferiji aii blizu Ljubljane. Takojšnje ponndbe na oglasni oddelek »Juitra« pod značko »Do 120.000«. 43100-20 Novo vik) moderno, petsta-novanjeko. v Ljubljani prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43105-20 OgUsi trg. značaja po l Din beseda; ta dajanje aaatova ali ta Sntn S Ka. — Oglasi socialnega enačaj« vsa ka beseda 50 par: ta dajanj« naslova ali za iifro pa 8 Din. (7) Traverze v brezhibnem stanju, veli kosti: 2 kom. 560X16. 2 kom. 510X15, 6 kom. 450 X18, 3 kom. 420X18. 9 kom. 240X13, 1 kom. 370 X14 cm kupi Peter Seti-na, Radeče. 48814-7 Med trčan, čiščenj brezhibnega okusa, kupuje® v količinah od 50 kg dalje. Ponndbe n« oglasna oddelek »Juitra« pod »Med 12«. 43098-7 Solnatih vreč dobro ohranjenih In celih, kupujem »talino večje množine. Ponudbe na tovarno Seta, Tacen-št. Vid nad Ljubljano. 43093-7 Linolej lepo ohranjen, in igrače za fantke kupi Stnmole. Šiška. Janševa 15. 43130-7 Vsaka beseda 1 Dim, *a dajanj« naslova aii za šifro pa S Din. (16) Družabnika aH trg. sotrudnik« -z nekaj kapitala, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Dopise na oglasni oddelek Jutra« pod »Indiustriiskj kraj«. 46095-16 Dvostanovanj. hiša z gospodarskimi poslopji in lepim vrtom sadon-osnikom ter travnikom, cca 2 orala. 6 kim iizven Maribora zelo ugodno prodam. Več v trgovini Lebe v Reki. ,pošta Hoče. 43038-20 Vrednote -aRa Oeseda 1 Din. i« dajanj« naslov« ali ta Iifro tta 5 Din. C35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juveiir Ljubljana, Wolfova ulica 3 V najem: Vsak« besed« 1 Din: m dajanj« naslova ali U Iifro pa 5 Din. (17) Restavracijo dem v najem n« Glavnem trgu v Mariboru. Vpraša ee: Flauc, Maribor. 4-?82S-17 Trgovino z mešanim blagom tn trafiko, sredi trga v industrijskem kraju oddam v najem aii prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 43092-17 Pridelki Vsaka besed« 1 Dui. ta dajanj« naslov« ali u iifro pa 5 Din. (33) Orehova jederca v vsaki množini nudi Sever & Komp.. Ljubljana. G>o«poevetska cesta štev. 5. 42921-33 Različne spalnice orehove, in smrekove kuhinjske opreme po najnižji ceni dobite edino le pri mizarstvu Albert C e r n e, Zg. Šiška — pri reim-izi. 946-16 Vložne knjižice 150.000 Kmetske posojilnice in cca 25.000 Din Mestne ljubljanske, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samo direktno«. 43134-16 Vsvka beseda l Din. sa dajanje naslova aH '■a iifro D» S Din. (2f>! V t«h u«oR0«. kw je to zajamčeno čist izdelek. k; rve vsebuje nikakih lasem škod Ijirvi-h sestavin, a barva izredno lepo. čisto iti dolgotrajno. »O R O« b«rva daj« lasem naravno, neočtv dno barvo, kt traja skoro leto ini "n ne popušča pri umivanju »li k--"|»»nju. — »0R0« se dob va v vs.-h že jen: h mjansah. a -»pora-ha je zelo enostavna. 1 garnitura 30 Din. Blondiran.je las je zelo enostavno in dovršeno e kami-l-ično esopoo BLONDIN D'OR. - I>asje postanejo takoj tlatorameni m dobe prekrasen, dolgotrajen blesk. 1 steklenica lo Din. Zahtevajte v drogerijah ali pišite na: NOBILIOR parfumerijo, Zagreb, niča 34. «0 Damam in gospodom lahko odstrani za vedno kurja očesa in ozebline s«mo pediker R. Avbeij v kopališču 0UZD. Damam in gospodom lahko odstrani za vedno kuria očesa in ozebline sa mo pediker R. A v b e 1 j v kopališču Okrožnega urada na Miklošičevi cesti. 43142-30 9 V najmodernejše radio aparate Vam dobavi 12042 RADIO V AL - DALMATINOVA ULICA 13, Telefon 3363 12042 Specifalzii šampon Y. S varuje svetle lase nevšečnega potemnevanja in daje potem-nelim lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. 2e prvi poskus vas bo prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.— Dobiva se povsod. 316 i Za izkazano iskreno sočutje ob težki izprubi naše ljubljene kakor tudi za poklonjeno krasno cvetje in vence ter vsem, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, srčna hvala. 12198 Žalujoče sestre. Vsaka brneti* 1 Din. «a dajanje naslov« ali -a šifro na 5 Din. (31) Preklic Podpisani preklicujem kot neresnične klevete, katere sem izreke! o g. Uh e Dna-gotu. delovodji tovarne »Titan« v Kanvn:ku. Cebmlj Alojz, posestnik v Kamni ku.J ^ 4)3090-31 Izgubljeno Vsaka beseda 5(1 oar: u dajanj« naslova ali ta iifro p« 8 Din. f28) Damsko uro sem našel Dob; se pri Pc-r ko Ivanu. šol. upravitelju VrhiKiije. pošta Moravče. 2? . Učiteljska tiskarna v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je dne 26. novembra ob 8. uri zjutraj tragično preminil gospod Karel Kocttiur STROJNI STAVEC Pogreb pokojnika se bo vršil v torek, dne 28. novembra ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Zvestemu in poštenemu sodelavcu bodi ohranjen časten spomin! Ljubljana, dne 27. novembra 1833. 12200 Učiteljska tiskarna v Ljubljani. uiejuje Davorin Kavi jen. izdaja sa toozorcij > Jutra« Adoa ttiuiuiuu. Za N&iuuno tiskarno d. cL kol uakarnarja Franc JezerSek. £a uiseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.