sobot. L.* T^k dan r«« _ ^ m prssmika*. , , exc«pt SstunUjs, Sund»y» Holktaf«. PROSVETA v » 1 r GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in »pravniški prostori: g667 South Uwiukle Are. Offloe of PubllcaUan: 8667 South Lewndkle Ave. Tekphone. RockweU 4804 Cona lisU ja »6.00 at Chlc*««, ■«twr JuiMO l«, isU. a Um >1 off te« tke Aet ef Cwirw af Mareb S. 1S7S CHICAGO. ILU PETEK. IS. APRILA (APRIL 1»), 194P Suhacription |8.00 Yaarly ATEV.—NUMBER 79 Acceptance for madling at spadal rata of poataga prorlded for U eection 1108, Aet of Oct 8, 1817, authortsad on Juaa 14. 1811. (i pija pošilja čete na rumunsko mejo /U-KANSKE države alarmirane LONDON, 18. »P«- -11^1^" ^Uda je sinoči naznanila, da Birt luka ob Jadranskem mor- 7 južnem delu lUlije, »prta om To pomeni, da ne ame ^ parnik vstopiti in ne oditi le luke brez posebnega dovo- it. Zatvoritev te luke, iz kare so iUlijanske čete odrinite eteklo leto v Albanijo in jo zarile ie izzvala vznemirjenje v taci ji in Jugoslaviji. V tej vi-a obe možnost iUlijanske mi arktične akcije na Balkanu. BakarešU, Rumunija, 18. apr Bojne ladje petih držav so se ifcle zbirati v bližini Dardanel, , go se male nevtralne države jugovzhodni Evropi odločite ojačanje obrambe. Turčija ntrolira Dardanelsko ožino, ivno točko'pomorskih aktivno-„ ki so se razširile na Egejsko Črno morje. Angleške in franke navalistične enote so kon-Dtrirane v bližini grškega o-eija. Tja so dospele, ko so ita-arwke bojne ladje odšle na anevre na Egejsko morje. Tur-e bojne ladje so se zbrale pri ilipoiu, kjer so Turki v zadnji etovni vojni odbili angleški na-id na Dardanele. V nevtral-državah se je pojavila boja-i, da zbiranje bojnih ladij po-ini raztegni tev vojne. Sem ho dospela poročila o kon-rrtraci.ji ruskih bojnih ladij pri deai in polaganju min v Ornem orju pri Batumu. Mnenje pre-iduje, da Rumuniji, ki ima bo-ita oljna polja, preti nevarnost, oinoat je, da se bo pridružila iirtiji, Veliki Britaniji in Fran-i, ki »o že formirale močno obrobo za zaščito Bližnjega vaho-Clani vrhovnega štaba ru-muke armade ho že navezali ike s turškimi vojaškimi stra-i v Ankari. Več vlakov z rumunskimi čemi je včeraj odrinilo v Besara-ijo. Iz zanesljivih virov je pri-li vest, da Rusija pošilja svoje ete, ki ho se borile na finskih ■ontah, na rumunsko mejo. Na-"*aj«no jje htilo. di jo ;iovjeUkl «mier in zunanji komisar Mo-rtov zahteval pojasnila od Ni-»Isja Davidescuja, rumunskega loaUnika v Moskvi, kakšno sta-l*če b<> njegova vlada zavzela [tak vprašanja vrnitve Besara-»ije Rusiji. Rumunija je že postavila vsa voja prisUniiča ob Črnem mor- • in reki\gbnavi pod kontrolo *>jne mornarice. Ta akcija je »•I« odgovor Nemčiji, ki je zabila, da bo )K>slala topničar-,f n« reko, da zaščitijo promet * l(,J reki. j k) kateri parniki *jijo rumunsko olje v Nemčijo. * Beljrradu. JugoaUvlja, j« ■»dnarodna podonavaka komi-»U«. katiro tvorijo reprezentanc Jugoslavije. Runvunije, Bol-fije. Ogrnk«, Slovakije, Nem-Uje, Anglije. Francije in Italiji Priporočila, da Rumunija, »loslavija, Bolgarija in Ogrska dražijo svoje teritorijalne ** Priporočilo je klofuta ki je prUla na dan z za-Jrvo ,la policija straži «*svo, Belgradska vlada Je al-naznanila sklenitev spora-i Moskvo triede obnov* tr-ij^klh odnošajev./ Iz tega da lK>sta JugoaUvlja in *U'J> členili trgovinsko po- Blokada udarila ameriško trgovino Izvoz blaga v več držav ustavljen . Waahington, D. C., 18. apr.— Zavezniška blokada Atlantika in Pacifika, povezana z Roosevelto-vo proklamacijo glede raztegni-tve pomorske vojne cone, v katere je vstop ameriškim parnikom prepovedan, je težak udarec ameriški izvozni trgovini. Izguba zunanje trgovine znaša čez milijardo dolarjev. ' Tukajšnji veščaki sodijo, da sta vojna in blokada reducirali ameriško trgovino t zunanjimi državami za polovico. Preteklo leto je vrednost blaga, katerega je Amerika prodala tujim državam, znašala $3,177,344,138. Vojna in blokada sta odrezali Ameriko od tržišč v severnih in južnovzhodnih evropskih drža nemo napadu angleško po Domače vesti 18 Jolkta Joliet. — Te dni je tu umrla ena najstarejših naaeljenk Ma- — — I* vah, ki so preteklo leto dobile blago iz Amerike v vrednosti $1,172,948,023. Sovjetska Rusija je zdaj predmet poostritve blokade. Ronald H. Cross, minister za blokado, je izjavil v angleškem parlamentu, da je že storil korake, da ustavi dovoz ameriškega bakra in dragega bojnega materiaU v Vladivostok, sovjetsko luko na Daljnem vzhodu. Cross je dejal, da je popolnoma uverjen, da Rusija pošilja blago, ki ga prejema iz Amerike, Nemčiji po trans-sibirski železnici. Trgovina med Ameriko in Rusijo se je vršila v normalnih časih na treh gUvnih črtah. Te držijo iz Amerike do Murman-ska in Arhangela, sovjetski luki ob Arktiku, južno prelko Sredozemskega in Črnega morja do lifik do Vladivo-prometa je bi-Rooseveltovo pro-kUmacijo glede raztegnitve vojne cone. Ameriški parniki, ki vzdržujejo promet na dveh ostalih črtah, se morajo podvreči preiskavi v britskih kontrolnih postajah v Hongkongu in Gibraltarju. Uvoz ameriškega blaga v juž-nozapadno in južnovzhodno Evropo je oviran. Vsi parniki, ki vozijo po Sredozemskem morju, se morajo ustaviti v Gibraltar ju. Angleški uradnfki izvajajo strogo kontrolo in skrbe, da bla go, ki je namenjeno nevtralnim državam, ne dobi Nemčija. Ameriški nevtralnostni zakon prepoveduje transportacijo bojnega materiala na ameriških parnikih v Avstralijo,feNrotna poro topljena v bitki z Nemci.) čila. Nemci naglašajo, da doseda- "Pojasniti hočem stališče Ka nji uspehi dokazujejo strategič- nade napram Ameriki v tej voj-no važnost nemških pozicij na ni," je rekel King. "Kanada je Norveškem. S teh bodo še na- prostovoljno stopiU v borbo, ka-dalje odhajali nemški bombniki tero smatrata parlament ln ljud-proti angleškim pomorskim ln le- stvo važno za ohranitev demo-talskim bazam in jih bombardi- kracije in svobode. Naša dolž-rall. Scapa Flow in druge an- nost je, da prispevamo svoj de gleške pomorske baze so zdaj, Než k uspešnemu izidu te boti)e. ko so Nemci zasedli straitegične Brutalen ln izdajalski Hitler-pozicije na Norveškem, bolj iz- jev napad na Dansko in Nor-postavljene bombsrdiranjju h veško, ki sU majhni po šte-zraka kot prej. vilu prebivalstva ln šibki v » j i« Ur«. * Ron«ld orožju, toda veliki v prispevkih Cro^ Minister za ^oiwmako civilizaciji in ^P^JJ^J^JJj^J1^ vojno je posvaril Italijo, da mo- ru, je P«^ našo^odločnos^ v ra aktualno demonstrirati, da je borbi proti Nemčijl HItlerjev nevtralna, če hoče. da jo bo vJrjJn, ki ograia svobodo in cl-lika Britanija smatrala za tako v 1 Izacljo vseh narodov, mora državo. "Anglija ni v sporu z I- biti uničen. talijo", je rekel minister. "Naša King je naznanil,, da je bil želja je, da ostanemo prijatelji, obrambni department razdeljen toda čas je prišel, ko so jasne in La tri sekcije ln da se bn novi Waahington, D. C., 18. apr. Državni tajnik Cordell Hull je sinoči opozoril tuje države, da bo Amerika smatrala vsako intervencijo v afere holandske Vzhodne Indije, kjer so viri surovega materiala vitalnega pomena li Združene države, za ograianje stabilnosti, miru ln zaščite Pacifika. Hullova izjava je bila odgovor na deklaracijo japonskega zunanjega miniatra, v kateri je naglasi!, da se Japonska zanima za vzdržitev sedanjega položaja holandskih otokov na Pacifiku. "Z zanimanjem sem notlral deklaracijo japonskega zunanjega ministra glede zaskrbljenosti njegove vlade o vzdrževanju ata-tusa quo holandskih otokov," pravi Hull v svoji isjatvi. "Vsaka spremehvba tega statusa bi prizadela Interese mnogih držav. Ti holandaki otoki so silno vašnl v; mednarodnih odnošajlh, ker sd posejani v razdalji 3200 milj ob ekvatorju od Indijskega do TI hega morja. Važen faktor ao tudi v mednarodni trgovini, ker producirajo kavčuk in druge bistvene dobrine. Več držav, med temi Amerika, je odvisnih od do-bavljanja materiala s holandskih otokov. Vsaka intervencija bi prevrnila ravnovesje ln ogražala stabilnost ln zaščito Pacifika. Ta zaključek bazira na doktrini, ki Ima značaj splošne aplikacije in katero bo ameriška vlada odtočno branila. Ta doktrina Je uklju-čena tudi v notah, katere «U Ji-ponska in Amerika Izmenjali ln se obe obvezali, da je njuna politika vzdržitev statusa quo na Pacifiku." Hull dalje pravi, da eo se A-merlka, Japonska, Anglija In Francija s pogodbo, sklenjeno 18. decembra 1021 v Washlngto-nu, obvezale, da bo rešpektlrale nedotakljivost holandskih otokov na Pacifiku. London. 18. apr. — Odkritje, da so izdajalci odprli vrata Norveške Hitlerjevim čeUm, je re-zultiralo v zahtevah, naj angleška vlada vodi odločno kampanjo proti Hitlerjevim in Stalinovim agentom in špionom. Iz Scotland Yarda je prišlo poročilo, da je policijska oblast že vrgla mrežo, da ujame vse sumljive osebe in one, ki tajno ali javno kažejo svoje simpatije napram nacijski 1 Nemčiji in boljševiškl Rusiji. Med temi so kOhiuriisti, fašisti, pacifisti in Verski fanatiki. Notranji minister je nasnanil preiskavo, da ugotovi, kdo financira protivoj-no propagando. Angleški vodlulji so že opozorili prebivalce, naj prijavijo vsako sumljivo osebo. Splošna čistka je bila odrejena, da se drŽava zavaruje pred šplonažo in sabotažo Hitlerjevih ln SU linovih agentov. Htockhotm, Avedaka, 18. apr.— Vlada je uveljavila nadaljnje odredbe, da omeji aktivnost tujoev. Noben tujec ne sme stopiti v prUUnlšča ln strategič ne kraje bres posebnega dovoljenja. Tovarne so zaprte vsem rasen delavcem, ki so v njih upo sleni. BudlmpešU, Ogrska. IS. apr. — Premier Paul Telekl je opozoril vodiUlje svoje stranke, naj pazijo na elemenU, ki s svojimi aktivnostmi ogralajo notranji mir. Opoiorllo Je Izrekel poUm, ko je bil Informiran govorieah, ki Jih širijo nacijski krogi, da bo odatopll In 8 Um omogočil posUvitev totallUrne vlade. Ankara. Turčija. 18. apr. — Vlada je alnočl naznanila, da bo izgnala iz dežele več nezaželji vih tujcev. AvtoriUte ao bile in formirane, „da je v zadnjih tednih dospelo v Turčijo veliko število tujcev iz centralne Evrope. V deželo so prišli kot trgov, cl, igralci in turisti In vlada su-mi, da so agentje tujih držav. HaAg, Holandske, 18. apr. — Polici Jake avtoritete ao uvedle prelakavo, da ugotove, kdo nosi ali akriva orožje nepoatavno. Izvršeno Je bilo že mnogo hišnih preiakav. Več članov nerodne socialistične (11 a C IJ ske) stranke je bilo aretiranhi. Konferenca voditeljev induštrijških unij CONGRESNIKI DOBIVAJO PROTESTE Waah!ngton, D. C. — (Naraščajoča opozicija proti drastičnemu amendiranju VVagnerje-vega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja In kolektivnega pogajanja, se oči-tuje v telegramih in pismih s protesti, ki jih dobivajo kongresnik! i* vseh krajev dežele. Vsi izražajo opozicijo proti ras-mrcvarjenju VVagnerJevega zakona. ' i John L, Lewla, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je pozval delavske grupe v borbo proti reakcij), ki bi rada uničila Wagnerjev zakon. Voditelji CIO so izdali tudi brošuro z naslovom "Režimo Wag-ner Jev zakon". Ta uključuje vsebino vseh predloženih načrtov glede amendiranja zakona in opozarja delavce na nevarnost. Dogodki se vrste s silno naglico v zvezi z mobilizacijo delavcev sa borbd proti revisljl zakona. Načrti ofenzive proti reakciji so bil! sesUvlJenl na konferenci voditeljev unij CIO v VVaahingtonu, kaUro je sklical Lewis. John T. Jonea, pred-sodnik unij €10 v MaryUndu ln federalnem distrlktu, je bil U- ~ bran za direktorja ofenzive. odkritosrčne besede na mestu. Predvsem hočemo Jasno izjavo od Italije glede njenega sUlišča v tej vojni." ' Cross je v svojem govoru o-menil. ds bo Nemčija invadirala Švedsko v bližnji bodočnosti, da se polasti švedakih železnih rudnikov. Velika Britanija Ji je pripravljena pomagati, toda Švedska mora sama najprej demonstrirati, da je pripravljena na o-brambo svoje neodvisnosti ln o-zemlja, parlament sesUl v svojem za-sedanju 16. maja. V parlamen tu ima Kingova liberalna stran ta večino sedežev. Anglija polaga mine v «»/i reki Un ljund« •j* m. 18 apr. — Angleške polsgajo mine v vodovju TVWe.it zalivu istega Ime-Akf'ja jt biU pod vzeta z JJeaom. ^ prepreči Inva-todovja po nemških "nKah. n«. ---------- — . t - Visoki stroiki vzdrieva- 4600 bombnikov in lovskih leul mornarice pri kompanijah. , Kupčijo Je dovolila federalna Waahington, D. C., 18. npr.— Kongres je bil včeraj informi-—ran, da bo morala Amerjjia potrošiti $1,157,647.110 v tem letu za vzdrževanje svoje bojne mornarice In letalske sile. Izdat-kiv tej vsoti so omenjeni v poročilu senatnega motna! Ičnegs odseka, ki študira v nižji kon grešni zbornici ž« odobren program. ki določa gradnjo novih bojnih ladij in letal Amerika bo zgradila, če bo program spre Jet tudi v senatu, 43 boji.lh ladij in 1011 letal, ki bodo aUle $658.000,000 Vojni department je pozval kongrea, naj dovoli vaoto $277.000.000 za gradnjo letalskih baz oh Panamskem prekopu. - -------- vlada, ko je dovolila prodajo bojnih Utal, ki so bila Izdelana za ameriško armado, zaveznikom. Doslej sU Anglija in Francija dobili 1200 letal iz Amerike. Te sU naročili kmalu po izbruhu vojne. Kanadeka provinca podelila ienskam , volilno pravico Quebec. Kanada. 18. apr. — Zbornica province Quebec je sprejela načrt, ki daje ženskam volilno pravico pri provinčnih volitvah in do kandidature, s «7 proti 9 glasovom Avtor načrta je Adelard Godbout. Senat odobril gradnjo bojnih ladij VVashington, D. C., 18. apr.— Senatni odsek za apropriacije je odobril vaoto $693,707,478 za gradnjo novih bojnih ladij ln leUl v prihodnjem fiakalnem letu, ki ae prične 1. julija. To je $128.614,099 manj kot je pri-poročal predsednik Roosevelt Denar za gradnjo dveh bojnih ladij, osmih rušllcev. štetlfi pod mornic in več pomožnih ladij ter 471 bojnih leUl je bil že prej dovoljen. V ladjedelnicah zdaj grade osem bojnih ladij, 42 kri-iark, 20 podmornic In tri transportne ladje. Nemčija ima SSftOO vojakov na Norveškem Washjngton. D C., IS. apr — Tukajšnji *r»dm krofi sodijo na podlagi Informacij, da nemška armada v južnem delu Norveške šteje 66,000 mož. Ta sod ba Je povezana 8 napovad)«, da bo nemška armada na Norveškem kmalu povečana na 100.-(100 mri. 1 ' Zunanje države odgovorne za kapitulacijo Fineke Helsinki, Finska, 18. apr. — Povprečnega Finca Je težko pre- f pričati, da je bila finska armads; FrnnrntBP Itl hantld- poražena v vojni z Rusijo. V\n \rranCOSKe Iti KUIIUU |cl sicer priznavajo zgubo Url- .. torija, ne pa poraza v vojni. Oni ^ ^ 0 NarVlRU so uverjeni, da bi bila rlnsks] zmagala, če bi JI zunanje države, predvsem škandlnavske Ur Anglija ln Francija, priskočile na |>omoč v januarju, ko so fln-| ake čeU zmagoval« na vseh fronUh. Flnaka ae J« morala Nemci ia držijo norveiko železnico Hlot-khoifn. Avedaka, 18. apr,-Francoake ln kanadak« ČeU se ukloniti, ker nI dobila pomoči ob |M>riJo z angUšklml * ofenaiv pravem času. I proti Nemeem, ki Ima pognati ____Nemce iz dvajset milj dolgega v LI l»ssa norveškega ozemlja na ae- Kuklukšklanovci »vriiv|> ^ včeraj odrinilo na- AU.nU. o... IS ...r, - V..-;.WJnjlh 2WOO AmjM vo- d.U.1! KuKluk.1.1.«. UrerUt«- J^ '^Ir.jo ne t,rr«nlwij«. «« odr«dlll. d» N»m)J.tV0 r«llK, Jt ru.xn.nll Um~A. Co- L«*nto>, .1. iMeot. vodj. or«.nl«KlJ., po d |yoJ), ^^ ni konfM.ncl fl.nov vrhnvnr«. ^ ^^ Jru,ra MJoMin,. To •»»l.. rirro i» dol.o 70 mil) In — r.v " --,rtM »A ll.in.rt. do trdnj.v. Izmenjava nemških in y,w>m, ki J. u ».-dno » ""<•»•- francothih beguncev (.m, Pariz, 18 »Pr. — Prva «ru' tno nemško, so sa morala apu-pa Nemcev j« včeraj »idpotovala fJft tla na švedakem osam-domov iz Lyonaa, Francija Tvo- |ju Vae člane posadke so švadake ri jo M tensk ln otrok. Isttl tte-' JViorTCete InUmlrsle. Včeraj aa vilo francoskih Urisk in otrok ^ pojavilo več tujih Utal v o-ko danea od|«Hovalo iz Nemčije ^j« nad Avadsko. kaUra pa v Francijo. To i« prva izmenja- krogle is Uipnišklh beterlj od-va lieguncev od Izbruha vojne. I podile. Manjšina Bmlthovega kon-grešnega odaeka, ki Je preiskoval poalovanje federalnega do-Uvakega odbora, j« Izdala avoje poročilo, ki vsebuje žgočo kriti-(o načrtov glede tfmendiranja VVagnerJevega zakona, kakor tudi obsodbo poročila večine tega odseka. Manjšina naglaša, da bi zakon Izgubil vso veljavo, če >1 bil umendiran Uko kot želi odsek, reakcija, Zveza tovarnarjev in nekaUri voditelji Ameriške delavske federacije. Politični odmev borbe za oh rano VVagnerJevega zakona, kakršen je, Je ž« prišel. Hena-tor Burke, demokrat iz Nebras-ke in nasprotnik Rooseveltove-ga "new deala", Je bil poražen pri primarnih volitvah, ko Ja po-novno kandidiral za senatorja. On je bil glavna sila ln orodje Zvez« ameriških tovarnarjev v kampanji v senatu za uničenje VVagnerJevega zakona. To J« lilo Jasno svarilo sovražnikom v obeh kongresnih zbornicah, kaj Jih čaka, če ne Uido odno-hsli v kampanji proti delavskim zakonom. Zaščitni ukrepi ivicar&ke vlade Bern, Avlca, 18, apr. — Člani vladnega aveU ao naznanili, da ao bili atorjenl koraki za zaščito države. DeUjIl nlao bili pojaanjenl v uradnem poročilu, ki med drugim omenja, da zdaj še ni vzrokov za vznemirjenja pred motnostjo aovražnega napada. Komunike Je bil objav-Ijan, ko ao sam dospela poročila, da Je petnajst nemških vojaških divizij zbranih v bližini švicarske meje. Anglija dobavlja material iz Kanade Ottawa, Kanada,.IS. apr — Velika Britanija Imi plačala Kanadi $44A,000,000 za bojni ma terlal In drug* potrebščin* v pr« vam Utu vojne, dočim bo Kanada potrošila v iste svrhe pol milijarde dolarjev. Hamo naročila atrelive. ki ga bo Kanada dosta-vila Angliji v prihodnjih ta-dnih, znašajo $76.000,000. PROSVETA THB BNLIGHTENMBNT GLASILO IN LASTNINA SUN PODPOSNS JEDNOfS N A MODNE Offti w< kr tto (SMM NHIIEII Not***Im m "Untimkm « »m ***oli*tl*l artulm wlu • ntort>«4 2«jUtv vb« mmotvmM to mM PROSVETA SM7-M S*. Ut^taA«. ttta* membee Of TUB rkoksatsd Glasovi iz DOTUM V «fc MhlM Tmm M»J« m prlmn (April »p, lhf), w ^osMiai, Ai vees Je e lee 4HMNPtmi P®® nu ta ta mnm hm m «tah dlni a Hitler jeva hudodelstva Teden dni po bliskoviti invaziji Norveške po nacijskih razbojnikih je prišlo na dan, kako je bila ta nacijaka "bliskovitost" mogoča. Poročevalci ameriških listov, ki ao ae v onem usodnem tednu mudili v Oslu, glavnem meatu -nesrečne Norveške, ao dognali to tajnoat in Jo sporočili avojim listom čim so ae mogli umakniti v Stockholm na Švedsko, katera še diha svobodno. Norvežani v ogromni večini še danes ne vedo, kako se je moglo zgoditi, da ao Nemci v eni sami noči zasedli Oslo in celo vrsto drugih glavnih norveških pristaniščnih mest, kl so bila zavarovanji z baterijami ln zastražena s posadkami ; posebno Oslo s svojimi močnimi topniškimi baterijami, a katerimi se bi lshko branilo cele tedne proti nsjvečjim bojnim ladjam z morake atranl. Vsa U meats a atrategičnimi lukami ao pa padla brez boja! Ameriški poročevalci so v svoje največje str-menje izvedeli, da ta norveška mesta niao bila zaaežena po oboroženih nacijakih silah od zunaj, temveč ao bila zajeta — od znotraj po ci-viliatih in po načrtu zarote, kakršne ne pozna moderna zgodovina. Zgodovinaka pravljica nam pripoveduje o trojanskem konju iz lesa, a pomočjo katerega je bila z zvijačo zavzeta atara Troja, ampak ta zvijača je bila malenkoet-na dlačica napram gigantični hudodelaki kon-Mpiracljl, katere so ae poalužlll naciji na Norveškem. Cele mesece so nacijski Nemci prihajali na Norveško kot "turiati" in "mornarji" in se na-stanili v večjih mestih ob morju; ti nacijski šplonl ao a pomočjo peščice norveških fašiatov (nacionalistov, ki ao bili aprtl z norveško so-cialiatično vlado) podkupili ali pridobili a terorjem nekaj vojaških in clvilriih uradnikov v važnih alužbah. Tako je bil v Oslu, Trodhei-mfl, Bergenu ln drugih mestih zgrajen "tro-janaki konj," ki je čakal na aignal iz Berlina — in ko Je aigrtal prišel, so zarotniki po bil-akovito paralIzirall norveške bojne ladje, pretrgali telegrafsko in telefonsko zvezo, zasedli radiopoataje in zaprli topniške baterije, nakar ao nemške bojne ladje In transporti z vojaškimi četami brez odpora pripluli prav do brega in Nemci ao se vsuli na suho. Tako tiho in neopaženo ao delali zarotniki, da je malo manjkalo, da niao Nemci ujeli članov norveške vlade in norveškega monarha v Oalu; mlniatri s kraljem vred ao komaj ušli iz mesta v avtih, ko je bil Oalo akoro že okupiran. Na ta način ao Hitlerjevi zarotniki zajeli in izročili Nemcem Oslo, Bergen In Narvik, tri glavna norveška pristanišča. Izvedelo se je tudi to, da je Hitler odredil invazijo Norveške in poslal vojaške tranapor-te a križarkami in rušile! vred proti norveški obali ie 4. aprila -~*celc tri dni prej, predno ao Angleži začeli iiolagati mine v norveških vodah! Izjava uacljskega poveljstva v Berlinu, da je invazija sledila polaganju min po Angležih. je bila običajni nacijski bluf! Najmanjšega dvoma ni, daao Hitlerjevi razbojniki na enak način vlomili tudi na Dan-akem — in enak "trojaneki konj" se pripravlja na Švedskem, Ilolandskem in v Belgiji, če ne tudi v ftvfcl. Vse te "nevtralne" državice so ie leta polne. nacijskih špionov in zarotnikov, ki pripravljajo tla za vdor nemške armade ln . za nacijski "protektorat." Nacijski vohuni ln provokatorji so že leta na delu tudi v Jugoslaviji, Kumuuiji in na Bolgarskem ; tako so že predrzni v teh. balkanskih deželah, da očitno tiskajo in razširjajo hujaka-joče letake proti zapadnim demokracijam in očitno terorizirajo tamoSnje vlade, če hitro ne kapitulirajo na vsako zahtevo nacijske diktature. Vsa ta ro|tarska taktika diktatorjev morda uapeva nekaj časa. nikakor pa ne more držati dolgo časa. Vsi U zločini, ki jih hladnokrvno in cinično izvršujejo Hitler In njegovi partnerji. se bodo nekega dne strahovito maščevali nad diktatorji. Napadeni* kmetska in de-lavaka Ijudetva v Skandinaviji in drugih malih deželah, kl niao drugega želela, kakor da jih sosedje puste pri miru kot ao oni pustili njih, se bodo branila do akrajnosti, vsaj nekatera — In ne bodo zlepa pozabila hudodeUkih činov, ki jih morajo danas trpeti pod okovanim škornjem diktatorja. • Do amrti ponižana demokrat na al prej ali slej nabavi obrambno sredstvo, katera bo *mrt sa diktatorje po vsem avetu. štajerita lahko omenim nemško špraho", ki je med našimi ljudmi dokaj modrovala. Sosed Blaž je imel kajisrsko l>o**>stvo in zredil je svinjo, pa ■ogibal, kako 1» jo najboljie pn dal. .Nekega dne še je z njo napotil v Celje in sred^ mesta je naglas vpil: "Kaufen maj ne gro- K once rt in »im t mini Chicago. — Namen mojega današnjega pisanja je bil, da bi poročala o koncertu pevskega zbora Have, ki se je vršil SI. marca v dvorani SNPJ. Ker ata me pa že dva rojaka prehitela, bom dodals le nekaj malega. Že nekaj časa prej amo ali-šali, da ae Sava pridno pripravlja na avoj spomladanski koncert in da imsjo tudi sedaj nekaj epega sa ljubitelje petja. Rečem, da zbor izvrstno napreduje. Opaši la sem par novih moči, ns katera ao lahko poilosni. Meni In mislim, da tudi vaem drugim, se je nadvse dopadla v peti točki pesem "Mamica moja" » solistom L. Valencicem. Ta pesem je šla nam vsem globoko do arca. Ko aem ae na skrivaj o-zrla po dvorani, sem takoj videla, da nisem bila jaz edina, ki sem Imela solzno dko. Marsikateri se je spraševal, kje je mamica moja. Bila sem med prvimi v dvo-rani, a ni mi bilo žal, ker aem videla kraaen priaor, ko je fotograf pred odrom jemal aliko Save. Zdelo se mi je, kakor da vidim sliko pomladanske vigredi, obložene a pestrimi barvami. Posebno ao se postavil«* Savanke v svojih formalnih oblekah in s šopki avežih cvetlic na prsih. Kot sem ališalar bo Undika priobče-na v Majskem glasu in boste lahko ponosni nanjo viri, ki ai naročite to revijo. Lahko bi še marsikaj pisala, kar se tiče zbora in društev, katerih imamo mnogo v Chica gu, a to prepustim drugim, ki ao bolj apoaobni. Rada bi še omeni la, da ae mi članki na angleški strani Prosvete ispod peresa M. J. zelo dopadejo. Keep on wri-ing. Mi, kl amo prišli iz atarega kraja, ae radi spominjamo dogodkov, ki amo jih preživeli tam v naši mladoeti. Mislim, da ni nikogar med nami. ki bi ne imel posebnih spominov Is svojih mladih let. Tudi jaz bi rsda povedala nekaj, kar sem doživela v dobi, ko ao mi bile krave moje dnevne tovariiice. Ker pa se ured nlštvo pritožuje radi pomanjkanja prostora, ae hočem omejiti in le na kratko povedati resniČ no zgodbo. Kakor navadno, ava nekega dne z bratom gnala krave na pašnik. Ker je bil precej oddaljen so nama naročili, da ne smeva pred večerom priti domov; in da ne bova čaaa tratila, ava morala vseti a seboj vos, da ga naloživa a steljo in sveder s kravami pripeljava domov. Pašnik je bil v prijazni dolinici, katero je z ene atranl obdajal majhen gozd, na drugI atranl gozda pa je bilo malo posestvo, na katerem je gospodaril kmet J. Dudl Ce je bilo to njegovo pravo ita« nlaem nlkiar lavedela, vem pa da je bil on naš velik aovražnik n smo se ga skrbno Izogibali. Tudi ni rad aHial, kadar so ga kil-call s tem imenom. Tistega dno je šlo nama z bra toni vst po h reči — vsaj mislila ,«vn Vr.nTte je bilo lepo ln jesen sko solnce je pri jasno grelo. Mi dva sva hitela s grsbljenjem *te I je; moja naloga je bila. da sem jo skupaj nosila, brnt pa jo Je i:i(klaidal na voa. Po končanem delu je bilo solnce še visoko In sva imela dosti časa, da sva ga lahko porabila po avojl volji. In tako nama je čaa hitro mineval ln ie sva zapazila, da ao aolnčnl žarki pričeli bledeti — znamenje, da ne bliža \*čer. dele zdaj ava začela gledati za govedo; letela ava na vae strani, toda krav ni bilo nikjer. Moj brat se spomni In gre gledati na ono atran goc-da. kjer je biki Dudlevo posestvo. Na moje začudenje res kmalu prižene vso živino. Na prvi pogled sem videla, da ie bila lepo okrogla; takoj sem vedela. upal, da so se bile naše krave spravile nad Dudievo zelje in vsega uničile; kar niso pojedle, so pa pohodile. Začelo me je znova skrbeti, ker aem ae zavedala, da ao krave napravile ogromno Škodo aoaedu po najini krivdi. Vedela aem, da je za kmeta ena največjih nesreč, če mu sel je ne obrodi, ali če pride kakšna druga u jima nad njega, hi dasi sem soseda črtila, mi je bilo vseeno žal. Brat me je zagotovil, da se bo vae dobro izteklo, ker k eneči ni bilo pri Dudlu, nikogar doma. In ko je moj brat spodil naše krave 1$ zelnika, je šel v Dudlev hlev in spustil njih živino ven in ji dal prHfko, da je dogotovila, kar so naie krave puatile. Tiati veder mi jed ni 6!a v alast, kajti ta dogodek mi ni hotel iz glave. Skrbelo je naju, kaj bo, Če se" bo alučajno izvedelo, kaj se je zgodilo. Gospodinja naju je zelo pohvalila, M da imajo erave več mleka kot navadno in dfi morava gledati, da ae bodo vedno tako napasle. V vsakem drugem slučaju bi bila vesela take pohvale, toda zdaj ava ae je na tihem sramovala. Nekaj dni po tem dogodkti so starejši ljudje ugibali, kako so se mogle vse Dudleve krave odvezati v hlevu in iti v zelnik. To je bilo le nama znano in aeveda ava o tem pridno molčala. H koncu naj omenim, da ml je bilo takrat 11 let, mojemu bratu pa 12 in pol. Sedaj se brat nahaja nekje v Južni Ameriki, -fn ker vem, da ima naša Prosveta tudi tam naročnike, sem radove dna, če bo imel priliko čiUti te vrstice. Vem, da se tega dogodka prav tfcko dobro spominja kako r jaz. Moj brat ae piše Pavel Cepin, doma s Planine pri Sevnici. e— Lep pozdrav vaem. J. Malovlch, 569. se švajnarca". Zanjo je dobilipak tiati, ki v domu dela, pa ni 8 goldinarjev, se odpravil ves vesel domov in povedal ženi, kačo je srečen, ker zna tako dobro nemški* da je avinjo tako dobro prodal. Rojakinja Ana Gorenc piše resnico, ko omenja, da ao starši ve-ike družine reveži. Ce oče ali mati ne storita vse po volji sina ali (hčere, pa že prileti: zakaj «ta me pa na svet pripravila. Razume ae, da take besede ne vplivajo prijetno na starše. V mnogih slučajih pa bo mladenič starcem celo zagrozil, da bo šel k "Akvajerju", Če mu ne dajo ve* hranjen denar. Tako je danes. Naj dostavim, da imajo nekateri vsako leto nekakšno "valen-tinsko mrzlico", pa ao jo imeli tudi letos, na mojega moža in name kajpak niso posabili, ampak to jih atane dokaj .novcev. Zlaati se ponavlja ta bolezen pri neki osebi. Vaem tem pa priporočam), naj ai za tiste groše rajši kupijo par funtov klobas in ?ar štruc kruha bo bolj zaleglo. To je moje navodilo. Anna Grobln, 52. Nekaj o pa*ji zvestobi Akron, O. — Vse kaže, da depresija postaja večja. Pred kratkim aem pisal, da v Ameriki qe nekateri delavci preživljajo dvanajstimi centi na dan in da ai a paaom želodec atianeja Pred dvema tednoma ata ai v naši o-kolici dva siromaka "stienila želodec" za vedno. Na Cuyahoga Fallsu se je vsled slabosti zgrudil v avojem stanovanju 52-letni samec. Poškodouaiae je~na glavi in je kmalu podlegel. Jedel ni več dni. Drugi je bil 64-let-ni delavec, dženjen. Naveličal ae je stiskati želodec, pa ai je za drgnil pas — okrog vraitu. Zadnjič aem čital Barbičev apia o zvestobi psa. Pea ima dopise vadno enega gospodarja in je vsled tega prisiljen, da mu je zvest; če ga izgubi, ne ve, če bo drugega dobil. Pa čuva avojegs gospodarja, ne pusti drugega pas k njemu ter ga ob grize, če more. Pea je psu prav tako nevoščljiv kot je delavec delavcu. Tega pa je kriv aistem, pod katerim živimo. Ce bi delavci imeli gospodarja kot ga ima p*a, da mu še licence ni treba plačati, goto-v6 ne bi biH tako nevoščljivi drug drugemu. Ampak naši gospodarji nas ne hranijo, ne dovolijo ps tudi ne, da se bl sami prehranjevali. I« tega sledi, če bi mi imel dobre gospodarje, ne bl mrzli drug drugega In tudi gospodarje bi radi Imeli, ker ae ne bi tisti, da nam kdo kruh vzame. Rea je tudi tb, da ima pes več svobode kot delavec. Paa enkrat na leto registrirajo, delavca pa vsa ke tri mesece, pa še ni nič: dela ne denarja za ameriške delavce. O da. za finske in polj ske begunce pa povsod nabirajo, le za nas se nič ne zmenijo. Srečni ste Usti. kl Ae lahko hvalite svobodo, alt žal, ne vem ka vas še čaka. Saj je okaog deset rok. Imeli smo dobrega člana, ki je gledal za vse enako, zakar mu gre čaat. Ko smo dovršili delo, so bili vsi veseli. Treba je bilo novcev. K meni sta prišla dva rojaka in sta me vprašala, koliko delnic bom vzel. Rekel sem, da bom vzel dve, vsako za 50, skupaj torej za 100 dol. Am- dal centa in tudi ni kopal. Tako je in nič drugače. , Frank Vidic, 122. milijonov delavcev brez dela *e daj deset let. Ce bi tsi enako trpeli, je morsla biti nekje v škodi. Ali | bi bilo vse drugače. Ampak naje In mi je.ii gospodarji "znajo" t nami ra- Bilo je 15 NAD nMof Jennere, Pa. — V zadnjem mojem dopisu z dne 2. aprila je bilo pomotoma omenjeno, da je bilo na velikonoč 15 stopinj pod nič lo, kajti v resnici je bilo 15 st. NAD ničlo. Zapisala sem razločno, zato ne vem kako je prišlo do te pomote. (Napako je povzročil tiskarski škrat.—Ured.) Ko sem hodila v šolo v star rem kraju, sem le malokdaj pasla krave, le tu pa tam sem pa* sla aamo eno kravo, našo sivko, ki sem jo tudi večkrat napaela v kakšni otavi, tako da je bila prej sita in eem jo domov gsna-a. Nikdar nisem zamudila šole zaradi krave. Pasla sem jo po šoli, ko je bilo dovolj časa. Na Igu amo hodili v šolo po tri do štiri ure na dan celih šest let, dve leti pa po en dan v tednu. To je jako malo napram ameriškim šolam. 2e sem misHla, da ne bom več pisala, a me večkrat kdo vprar ša, če bom še kaj napisala. Dobila aem tudi velikonočno voščila od Ižank, ki pravijo, da moje in BoHhove dopise rade čita-jo. Rada bi izvedela, kdo je France« Oblak (dekliško ime) z Iga, kl je pisala v IProsveti, da je šla po če&plje na farovški vrt. Motovileč sem tudi jaz nabirala in morda sva bili kdaj skupaj. V Prosveti rada čitam Janko-vičeve, Barblteve in ESdanško-Poleg teh je več drugih daibrih dopisov in z mojim možem vse prečitava. Omeniti moram aeveda tudi Mary Fradel is Latroba, ki je napredna žena, tako tudi njen mož, a katerim se poznamo že več let. Ona tudi večkrat ksj napiše za Pro«veto. Dne 31- marca ava šla z možem na federacijako sejo v John-atown kot zastopnika društva 503 SNPJ. Navzočih je bilo več zastopnic. Žene, zahajajte na društvene aeje in pokažite, da ni-ate samo za kuhinjo. Na sejah se človek mnogo nauči in marsikaj podučljivega ališi, zraven pa ae seznanimo z ostalimi rojaki. Na seje sem hodila še, ko smo živeli v Barbertonu, O. Tam smo imeli soc. klub. Bila sem tudi članica pevskega društva in dramskega kluba. Od tega je menda ie kakih 17 let. V starem kraju sem bila sokolica In podnačelnica sokol k, Tomaževa Johana pa je bi)a načelnica. Na federacijski seji smo razpravljali o važnih stvareh, o katerih bo poročal fed. tajnik Vidrich. Parkhillško društvo je zastopal F. Podboj. Prihodnja federacijska seja ae bo vršila pri nas v llysoti. Mary Tursich. 503. "Immigrants All-Amerieans AU'l Springfield, I1L — Tukajinje delavske rsimere niso dobre. Rremogorovi obratujejo po tri do štiri dni v tednu in srečen je, kdor ima delo. Tukaj so že zaprli Štiri rove in sltfi se, da jih bodo ie več. Na društvenem polju je po starem; večinoma je že vsak pri tem ali onem društvu. Dne 27. marca je naglo umrla ftozi Kerar, stara 68 iet in doma ie Zagrade pri Skocjanu na Dolenjskem. Bila je članica društva 47 SNiPJ in tu zapušča moža, tri sinove in dve hčeri ter enega aina v Detroitu. Pokojna se je na dan smrti podala z možem, si nom Rudijem in hčerjo Fmrv-ces k predstavi "Immigrants All-Americans AU", v kateri sta i mela nastopiti njen sin in hči v slovenski skupini. Prireditev se je vršila v dvorani State Armo-ry. Cim so prišli do dvorane, je sinu potožila, da ji je slabo in se hoče odpočitl. Se niso prišli do sedežev, ko jo je napadel možganski krvotok, kar je povzročilo njeno naglo smrt. Tu je ponovni dokaz, da nesreča nikdar ne počiva. Rojaki, ki Ae niste pri društvu, podvizajte se, kajti nihče ne ve dneva nadure, kdaj ga dohiti smrt ali nesreča. Program gori omenjene prireditve 27. marca je bil dolg, ampak vaaka točka je bila izvedena tako, da se nam je zdel kratek Bilo je 17 točk in zastopanih je bilo 14 narodnosti. Prvi je na stopil Indijanec, ki je izvajal svo vojni ples. Njemu je sledila hrvatska skupina, ki je odpela tr pesmi, imeli so svojo godbo in plesali so kolo. Nato so nastopile sledeče skupine: angleška francoska, litvinska, nemAka, irska, škotska, ruska, španeka, slovaška, italijanska, eloveneka in zamorska. Ob nastopu vaake posameane skupine je Uncle Sam na kratko opisal, kaj se v njenem domačem kraju pridela in način življenja. Vsi igralci so bili oblečeni v narodnih nošah Vseh skupaj je bilo 800. Omeiu jena dvorana ima prostora aa 5000 oseb. Začetek je bil napovedan za 8. uro, ob 7.30 pa je bila dvorana že natlačeno polna, tako da je bilo ob 8. uri že čez 4000 ljudi zunaj, ki so se morali odstraniti, ker ni bilo v dvorani prostora. Slovenska skupina je avojo na logo dobro rešila, če bi bilo količkaj petja zraven, bi bilo veliko lepše, boljfte, kajti vse ostale skupine ao ^izvajale petje. Ker pa je bil čas kratek, ker rado "pri de med nami do nesporazuma in ker hoče vsakdo malo več vedet kot drugi, je petje izostalo. A-ko bi bili voditelji sklicali eejo, kakor «o jo na primer ostale skupine, bi se naša skupina še bol, postavila kot ae js. Priznanje pa gre vsem, ki ao pri atvari sodelovali, kajti to pot se je prvič slišalo in videlo, da ao Slovene narod, na katerega je lahko vsak ponosen. Anton la Chorch, 47. kje? Zankrbelo m« šlo na jok; na selil sem že kar čutila bat in*. Moj brat je bil poldrugo leto starejši od mene. Tolaži me. da bo vae tfabro, če bom morala; ,če ne, pa le vem. ksj lahko pri- vnati, potem |* se hvalijo, kako imajo ameriške lene lepe noge. Martin Klarič. 170. O trm in onem u Bronih ton. Ps. <*- Prosveto ae-čakujem doma. ker poleg njega lo rada čitam. ker prinaša sanl-bom tudi jaz tepena od predstoj- mi ve vesti od vsepovsod m do-nikov. Bratu sem saupela, ker piše la naselbin. Nekaterim flo-me je bil ir večkrat rešil it naju Lokatna :oHei*a West \liquippa. Pa. — V to mesto sem prvič prišel leta 1012. Takrat sem tukaj delal ieat mesecev. nakar sem šel v stari kraj. I*ta 1914 sem spet prišel v to mesto in sem delal dva meseca. Potem sem bil od»k>vljen. Delal sem tudi v drugih krajih, nakar sem prišel nazaj v Aliquippo. S|Mtminjam ne, ko smo ae odlo-pisom se moram smejati. Pred,čHi aa nakup proslora sa Sloven-Ko sva se prepričala ds krstkim aem čitsls. kako so st ski dom in ksko smo deisli in ko-,14-letnic* obstojs. Najboljši vtis nihče ne posluša, mi je za- na Brcžicah nemlko učili. Kot peli. Vse delo je ški dobro od (Dal>» ns t. atrasL) Kulturne aktivnoeti v Wauke ganu Wsukegsn, III. — Pomladan ski koncert pevskega zbora Slovenskega narodnega doma Waukeganu, ki se je vršil na velikonočno nedeljo, je selo dobro uspeL Udeležilo se ga je čes 350 oseb, ksr je zs naše razmere prsv čedno število. ' V nedeljo. 31. marca, so pri redili v narodnem domu študent je — tambursli Duquesne Uni-\ersKy zelo slikovit koncert Pred vaj s! i so na tamburice selo spretno in učinkovito jugoslovanske klasične skladbe. Ts glss-bila so zelo okretna, ksdsr iz njih v koncertnem ansamblu iz-vežbani prsti izvsbljsjo temperamentno. živahno in tudi komaj slišno harmonično oeloto. Zelo ao ugajali poslušalcem pevci solisti in plesalci kola. Dvo-rsns je mla nabito polna. V nedeljo. 7. aprila, je imelo angleško poslujoče društvo Little Fort SNPJ v domu telo pester popoldsnski program v proslsvo le Obleka in morala 1 Neki znameniti etnolog je nekoč dei.i a I naravnost primitivnih ljudstev v obrat« merju k popolnosti njih oblačila Zdi V*! pretiraval kajti po bližnjem ogled,, do zaključka, da imata obleka in morli Ti primitivci kaj malo skupnega opravka t^S nimajo ženske zamorskega plemena Maur 1 ob Kongu razen komaj opaznega predori ničesar na sebi, v bližnji Nigeriji pa L ^jM tako odevajo v blago, da jim je videti ■ jn še tega zakrijejo z roko, če se jim kdo NavzJie temu pa morala med Mangbeti „il«3 ni na nižji stopnji nego med Nigerci J Kar zapovedujeta moda in običaj1 dJ}! pač kmalu nekaj aamo ob sebi umevn«. iU ne zbuja nadaljnjih misli. Starim Grkom M bila popolna golota prav Uko naravna k- kiS našim kmeticam nekoč nešteto kril in »nodr. J kril, ki so se vanje oblačile. Samo izjeme k vilom so videti "neprimerne" in "nespodoCl V Španiji baročnega časa je veljalo ie to M je kakšna ženska pokazala svoje Htopalo u'3 zaslišano pregreho proti spodobnosti in JI francoski princesi, ki tega ni vedela ter je t3 jo, seveda obuto nožico pokazala izpod riirokj ga krila, je neka dvorna dama dejala v strowJ tonu; "Sparača nima nog". | V večini primerov pa So modo pri njenih oj kritjih vodili povsem drugi razlogi nego moral ni. Veliko vlogo je imel nekoč n. pr. poudarej odličnosti, ki naj bi takoj pokazal, da nosu] neke mode ne pripada delovnemu sloju. Taki ao nastale n. pr. pohabljene noge Kitajk, kabfl jih še danes prakticirajo v notranjosti ogroml ne dežele. Dama, ki s takšnimi nogami ni mJ gla niti prav hoditi in ki se je gibala naprej prav za prav samo v nosilnici, je a tem podaj J la najboljši dokaz, da ji hoja "sploh ni potrebi na". Podobno je bilo s predolgimi nohti, ki «3 jih nekoč gojili v Orientu. Mož s takšnimi noJ ti, ki so se mu zavijali v dlani, je bil nesttosol ben za vsako koristno delo. Za ljubo nečimerl noat je treba pri tem marsikaj pretrpeti in IjJ dje so zato tudi pripravljeni. 1 Na Borneu nosijo elegantne 'dame' ogromni klobuke, velike kakor dežnike, pri tem luniJ na glavi pa se jim vidi povsem naravno, da J jim noge bose. Največjo norost v martirju mJ de pa predstavljajo menda izbijanje in piljenji zob pri nekih primitivnih rodovih, vsakomJ ne bolestne tetovacije in znane, po 15 in ve centimetrov široke leaene plošče v. predrtih n stnicah pri zapadnoafriških Ubangih. Znal odličnosti naj bi bil tudi monokel. "Elegantna* nošnja takšnega monokla zahteva dobro obvla danje obraznih mUic. Samo kdor zna ohrani ti popolno negiibnost svojih potez v vseh živ Ijenjskih položajih, kakor so to zahtevali d gentlemana, ni padel v nevarnost, da bi mu n oko pritisnjeno steklo padlo na tla. Zdravnik-jasnovidec Pri popolnem zdravniškem pregledu se p mnenju nekega ameriškega zdravnika ne sm zanemarjati rok. Roka je prav tako del 6li veškega telesa, in je še prav posebno pod vpU vom raznih nevarnosti. Pri preiskavi rok služijo zdravniku prav ti ko razne komplicirane priprave, kakor pri pre iskavi drugih telesnih delov. Nohte od spodi razsvetlijo in povečajo, tako da lahko vidim krvna telesca v kapilarnem stanju. Tudi re kavica nam včasih pomaga do dragocenih skle pOv, kajtf po navadi skriva tisto, kar hoče no sitelj prikriti. Tako na primer bo skušal »tn sten kadilec, ki ai cigareto prižiga z ogorkoi in pokadi na dan približno do sto cigaret, skr ti od nikotina zasmojene prste z rokavico. D sam pogled na njegove prste, in zdravnik b že vedel, da boluje bolnik za protinom ali rev matlzmom. Mnoga kožna okuženja lahko določimo sam s pomočjo rok. Pisalni krč, ki ga največ dota strojepiske in telegrafisti, pusti sledove pred vsem na rokah. Lahno tresenje rok je znak prevelikem vanja alkohola in nikotina, lahko pa tudi moi ganske poškodbe. Po drugi strani se pa rok, lahko tresejo že zaradi hude živčnosti, tako jnjpj gande republičanskih idej v Jugoslaviji-namen je investiral $10,000. % Delavke reetL Rudarski vodjs Hsfsjj ^ Kanaasu je bil izpuščen H joče in rudar) mu priredili slavnosten sprejem. J U inozemstva. Turška neclonali^«:na ^ vol oc i js ae širi kot pismen proti ^ kontrolira samo ie Csrigrad. — V neprenehoms kipi. .,.„ Sovjetska Runi j«, letonci in aovjrti gsjsjo zs mir. Socialni PHl^ ni Sibiriji ao okliesli neodvisno rep«™* kovice ■starega ponesrečil delavec Blaž Pavlič iz I Zanimivo s« v knjigi čitajol in kdorkoli »e čuti sposobnega. Železne kaple. Hlod mu je zdro- dejstva, kako je Hitler prišel na Narava je dala Človeku dar bif Besno koleno. površje. Baš sedaj, ko to pišem, uma, da sam presodi kaj je priv Slovensko kulturno društvo mj sporoča glas po radiu, da je in kaj nI. Ampak narava pa nas Danica" v St. Vidu v Podjuni Hitler udri na Dansko in Nor-; ni obdarila s tem vse enako, zaje imelo po trikratni prepovedi veško. Vojna se je pravzaprav to moramo upoštevati mnenje končno vendarle svojo pustno^ začela, namra* v skandi- drugega človeka, če je tisto jas Primorja ■p mater s številnimi sinovi , • * j L^ marca 1M0. - V ne- Sorani Trgovskega doma ^ dnevi svečanost po- fjl častnih kolajn, ki so bite !Le v imenu min. predsed-. rSussolinija 338 materam pokrajine in podelitev M^Mo v4J Gl prireditev na pustno nedeljo, jnavskih vodah. Na misel mi pri-** Kdor redi perutnino, sme v d« Stalinova invaaija Finske ter nu Stremfeljnu iz Zg. .Novakov domačem gospodinjstvu za ose7 Guntherjeva izjava, da je Sta-(vtlgalntki in kremeni kamenč- bo porabiti iajca od tolikih k-ur, Ln "najmočnejši mot na svetu" ki). . |kolikor je pri gospodinjstvu in da jegoVQ duievno obxorje oseb, ostala jajca pa mora od- je jasno." — Kot vse sedaj ia- no in trezno, to je: brez fanatičnih predsodkov. George Gornik. 493. Petlarska "pesem"-* Travnik, Mich.Od Trauni- gnih nagrad. Svečanosti so Kovali predstavniki vseh Z, na Goriškem S prefektom 1 po svečanih govorih in Bh formalnostih je sledila tftev nagrad najmlajšim za-kim parom, ki so v najkraj-,ca?u imeli največ otrok, rr-rado 2000 tir je dobila druži-jakoba Rupnika, 35-letnega ,ria in Terezije Reven, stare ffcCrnega Vrha. V 12 letih nnela deset sinov, zadnjega »red kratkim. Drugo nato 1600 lir je dobila družina berta Passadoria iz Roman-i osmimi sinovi. Tretjo nato 1000 lir je dobila družina m Rusjana, kmetovalca, m S6 let in 33-letne Sofije Iček iz Krmina, ker sta v triih letih srečnega zakona i osem sinov. Po podelitvi rad je sledilo odlikovanje 338 ter s Številnimi otroci. Listi o prinesli njihovih imen, go-o pa je bila med njimi večina Bačink. za tržaško okolico Vit. — Tržaška občina črpa rebno vodo danes v glavnem izvira Timava, kajti preofc-edini vir pri Brojnici ni ni raznimi pomožnimi viri zroo-več potreb velikega trgovin-ia in industrijskega mesta ter jove okolice, te leta 1908 so eljalf vodo tudi v zgornjo o-co in so zato zgriadHi pose-rezervoar na Opčinah, kamor vigrali vodo od glavnega re-voara na Trsteniku. V glav-aestoji iz dveh vej, ena o* uv^^^e 16 P064^ |**nda,je Uko.^Naj omenim, da l ka' proT'Vaatl" - *člarj~fao JugosiovansKi uv« iz nanje rfnralcem, zasebni konzumenti L„ mi -ai da 4e ušteli kniieelt™ Vtwi femrav «> dan in prihaja v vedno večje težave. Za- Lmei0 kunovati iaica nri tirodu- ^ A m » p , elJ Knj,,f tam ^eHtl T" c«Prav 80 Uttn ln r«di le^a ie bil z iuffoalovanske\ V KulX)Nau J»J<» pn produ- «Inaide Europe"- pošten m opi- noč na ceati. iffiSUuka Mte^TM " T-'"a ntka?,C° l? 40 M* dejstva brez predsodkov in Stojita tam kar dve štacuni Jk£& Si^nulTC l 8 UČaJU' * flUnUjCj0 V Nrez vpliva a te ali one strani. L. štacunarji pa niso Huni -/TVrrt»^rkt*o\'i iui j ' . ..... Seveda, malo ja ljudi, ki bi bili I vam radi dajo na kredit — sa "odbor v Rimu. Težave mso sa-1--- r\ ir aaf aviaIta LaŠmi^miaa I T J J r J moTavozombornbainlh prodni- "v^t AriJ^vL^SŠd 0,1h v 1,ncu M ~ P* kot so na svetovnem trgu. Za ne-Uv ..t. ali je Začasno ao ilh na- memo" — V(rfin°ma 8m0 du-|fem ae nima »ret. ke vrste gu^azahte^ celo 150 ^i/bi^ StTkem »«vni .alabiči. Dober govornik; No. kaj mu je početi? - K din za kg, dočim je na angleš- nu, w 4(> Ja Muti pred vplivn na poslušalce m kaj ^- sosedu iti In m tam ogretIT -kem trgu tak gumij po 40 din. [kratkim v U namen zasegle |lu se mu posreči, da naredi lz| No, Um je tudi amola, da je kaj vi i 1 • i -__l_ — i Z OTK I Italijanska cena je torej za 275 odstotkov višja kakor cene na ■ svetovnem trgu. Poleg tega za-If^laorivi fitevajo italijanski izvoeniki pri I VJiaoU VI U* svojih dobavah, da j* _del blaga I plačan v kliringu, ostalo pa v j---J stih devizah. Zaradi tegafl mnogi jugoslovanski uvozniki stornirali zaključke. "pametnih" — fanatike. I— je pri sosedu pravi dirindaj Cital sem Barbičev dopis o ,No' ^ kričiš ga vprašam procesu zaradi ubitega psa. To- 8«i » obnašam. — Klobas , .žiteljev zagovornik je znal ta- k™ "»^f* 7 ftJT°fe n Q C Al Ki n k0 navdušeno opisati pasjo zve-1 J«f[k ai • • • naseiuin|kt0b0( da 80 8e porotniki v ne- Prijatelj, to ne gre! - Jezi- kaj minutah zedinili in potrdili I k» •• ne *me (Nadaljevanj« s 2. ■trani.) |n.«j »>aii*»u .............BI..—.,, . - . . .. eo n*nr*viH čUni mhui i»»k^a odškodnino v vsoti $500, kar bi treba je na snegu zunaj ohladl-^KTih^m^^S K*™ ne bili storili, ako bi ne ti-- potem šele s. z njimi pogo-Srl^.ri!- fcJ^^JHE? Silo "dobrega" zagovornika. To|«titi, Klobase izvežbala mrs. Christina Stritar, Rečeno je, storjeno je — so gg te klobale vse. - Pa pri- objavlja ' Ud-1 fanSoceT nLvt k i humbi' I ^ .krokar, MI ta žef odleti - TO IN ONO S KOROŠKEGA Pismo s fronte "Koroški Slovenec" ________________„ __ _______________ pismo koroškega slovenskega vo* Larji R0 najmočnejši v tem po- ■ klobasami se v šumi že goati! jaka s fronte. Med drugim bere- V soboto, 20. aprila, goatuj« * ' . vpri4Žittt v umo.| Pečlar za njim a polenom ho- mo v tem pismu: v pevski zbor doma na koncertu 1 • , _ 1*1 • Swedislh Glee Clubi et.K^o^j^tnse udele ^ ^ ^ ^ »njem s pismom na Vas. Zdi <* „ fe ni" ln ^ da'je- "Pa ^ ' '' , , _ mi da imam za seboj 4e dobro » P««*, zbor ^vskega fe- imsjo ,voje veselje." ml * Zaman U u lovi - zaman po polovico iivljenja. Kako je ob »"vala, 1k se 1» vrtll vIHklnl |HMl|>r»4M4nlk.................IM rn..M*» SI.. III. • Mw»HI Ta m air, MIHI 4Ulrlkln| M«»r*4aMNlk...........Ml W.TIk SI.. Wala«i>k«r|. uuaronARSKi onaaai Malk »rMaMnlk................................Ml a. «|M Odi« V turam (.Uk.r ................................... |«M a l.w„d.l, Avr.Tklraia. Illlaale P. A. VMar ...................................... HM a U»mM« A»a,. < hU..., IlUaat. • Vacrlrk ............................. .......mf a uvimui* Ava., t kl«««a. lllluali 1.......................................... a Pn-H«! (laranem llllla, ia . . -flU,rtch......................................... a. TmiMkall Ava., IMni«, III. ...............................MM a L««UNI Ava., Sar«M. IH. roaoTNi onssKi J«kn Oariak, pnM.MIk .....,.,................................w. Hm at.. R»Hii«n«M. III. ^ ^^ .......*........................................An„ ( lavaUM. Okla A»*«i IMit •«..•.m,.,,........,.,,..,,.........IT. Atnm. Iimm ri ..............................................m ^^ lak« TrMI|,«...*»•«,«»•»....•..s.*,.«,»•••.«»<,,<...i.«s«,,an MT. llnUM, r«. nadkosni onazai , r»««h MU, pra4aa4nlk .................. ........S«*l B. U«nMU At^ ( Hirata llllraU ..........M WhMii At«,. l'a»», IIIU.U ,,....IMM Ara*4a Ava., CHvala««, VrM Malgai | MIlan Ma4vaakak pusti. Kakor izglefla, bo malo poletja in tudi malo dela. Kar ae dela tiče, je zelo slabo po en dan na teden. Tako bo rili za fanta! V resnici pa niso nič storili — samo kolektali so. Ce je kdo kaj storil za fanta, je storila ameriška vlada. Brez Rudolf Skala. druga žival, ima tudi pes svoje I In zda , y ^ posebne vrste igon, da Hledi ko tam je cesta^ ži d Trau človeku in če ai pridobi njego- nika meata _ HjJ burja tuli I__|V0 ljubezen, mu jo zveat ter ga ali blaten je 'rod - pečlar O ^ W »HrtsTe seveda^tudl^nauči VgSoTudni"sUor^tTpečlarjl ^ _ pasjem nagonu ^ Uh. Pea aa «« ^ gospodari. Beningham, Wash. - Povod kar bi OUo pn arogin i vgl pobirtt. , pa se učimo, veuao -|fa ta dopis . i? f A^l SeS p^T^t^di^ Si ^ Jo - da z njimi kevdor si se,l-mo . . . Okoli seibe vidim delov. "Inside Europe", ki jo je spisa «cnci pwv j ^ jajo ,no ljudstvo, ki se 2 neverjetnim John Gunther, znani ^reTo »evida ni Kateri Je to "pesem" spisal? pujp ozemlje od Opčiti do Se- trudom peha za vsakdanjim kru- poročevalec in pisatelj. V avo- fanatično Kajti — D* mu Bog njegovo grehe , druga pa dovaja vodo pro- honk z voji4ci.tovartši se dobro jem dopisu v marcu jo je pripo- « ^ ™ • Z|ikftj UbriaaU - Naj tepec bo še Uk azovici. Ta mreža proti Ba- ^ -aj je v^ina Koroš- ročal Tone Zornik. V resnici noben pes ine ve, cemu m^ j i ^^ rečem, n, l)eduk! ici meri okoli 7000 metroV. LtTsbvenci smo seve v veliki vsebuje ta knjiga zanimivo gra- to de^On leal^i ^f^JJJJ Zapis Al Simon Žitnik, 387 i no jo v povojnih letih raz- L^^ in Mto si našo "Nmav divo, je zelo podučljiva in kaže, »os^darja ln če je i in ojačali, vendar ne more Jg jizaro'. spojem« le bolj kako dobro je avtor proučeval ^ovolj«!« ^ zlastine v„vro^h potetnihr^ Bo pa ^ našemrazmere na evropski celini, zla-Nih« pa še nI njivi, lei so jo orali in posejalli naši prednrki. Vse to hočemo in moramo popraviti tedaj, ko se spet vrnemo v svojo domovino, v ta preltrasni raj slovenske pesmi in slovenskega srca. Zaenkrat pa se učimo, veliko uči šlo do avgusta, kot je Že stara ameriško vlade bi ne bilo svobo-navada. Naši Hrvatje in Slo- de za fanta, toda lokavi Naprej, venci imajo dolge počitnice. * svojimi sopotniki vred ja sil-Pred 20 leti sem bil sam za po- daj pobral ves kredit. Iz vseh atopača, a danes Imam dosti poročil v tukajšnjih lokalnih 11-kompanije starih in mladih, stih ni še danes jasno, čemu Je Vsega tega je kriv današnji gni- šel ta fant v Španijo. On sam li sistem. V#»k dan je slabše, j«* — po iajavah prič —..Vedel vedno več je nas brez dela. Prarjrnalo povedati; še tegn nI mo-vijo, da je Amerika naj boga te j- gH ]»ovodatl, kako je bil ranjen, ša dežela, toda ima največ lač- Toliko d tem. nih in brez dela. Nekjo je nekaj Dne 14. aprila smo bili pri Ja-gnilega. dranu In videli smo tam uredni- Včeraj aem slišal .po radiu, da ka Vitkovlča In upravnika-pev-je Hitler poslal na morit 150 ca Petauaa. Niaem Izvedel, če šifov, nisem pa slišal, koliko so sta naredila kaj "kšefta," slišni jih poslali drugi. To bo grmelo, pa s6m, da bo 'Georgo kjvUtitj du ae bo treala vaa Evropa, naj- "mufal" nazaj v Pittaburgh. bolj pa male državice. Da bi le Vzrok: slab blznes v ulici Wa-vrag vzel Hitlerja, Stalina in terloo. makaronarja Mussolinija. Strah Naša Enakopravnost ae jo me je za moje ainove, ker se bo- pošteno okorajžlla, Dne 16, t. jim, da bo tudi Amerika vtakni- ni. je krepko povedala Vitkovi- -a prste v ogenj in al jih zopet ču, da potvarja reanico. Good dobro opekla. boy, urednik Knakopravnoati! ■PrslinlM Čitateljl I Podpirajte Nekaj Ukega bi mu moral žo Proaveto, kl je vaša lastnina In davno povedati, vaa lepo uči in brani delavatvo. O Petrovičevem predavanju Imam vsake aorte novlne, toda v klubu št. 49 JSZ ne bom popovem, da je Proaveta prva, kl ročal, Naj )>oroča kdo drugI in vaa brani. Prebiram razna do- naj pove, če je bilo Nuprojevo plse, ki me zanimajo ln pouča-|poročilo o tem predavanju pni- Kdneert mladih godbenikov Chicago. — V soboto, U. ma- * zadoščati potrebi, ker t^ -— ^"donelo mo- sti p» je imenitno orisal velike P*«, ^v tirčnlh n^dov ./ ^T-iolv^rT vr. k T ne dopuiča širina cevi. Tudi L,^^diktatorie ki vladajo v Ita ji, vesnih in cveuicnin naa»ouv jft> oD 1zvečer se vrai auu tdokržliiva količina vode nel**«****1 . 5L; 7 niih L okrog hiše in da je nespodobno ^t učencev Sigurnjakove mu- pokržljiva količina vode ne |biti ko« dejanski potrebi, Omejitve za Poljake • je.prav v dnevih največje] V nemškem delu KoroAke je W* v Bazovici in sosednjih precejšnje Ate vilo delavcev in ijlh voda izostala. Zato so se j delavk iz Poljske. V zadnjem kratkim sestali v Trstu pre- čaao ao se na nekaterih javnih «m«*iRim rcauui v lrsvu pre-icasu »o »e ii» irc«^"" i""'- n\ax,r>n i^nn v kniiiri 7» naa lc " tt, fašistični tajnik, podeštat lokali Ih, zlasti po goatrlnah in in kurlfiV0iemu ^gonu. pristojni organi mestne vodo- kavarnah, pojavile tablice z nk-iaeiavce je, ua .au»..n> ^ , ^^ ^^^ ^ ,S ma?e dikUtor^ kil ozT. JavnS spolno druženje. Pes va- lIWHllene šole v dvorani Amerl- ^ma ^ ffo^DodaHio v Turčiji ruje lopova in sadista prav ta- can Bohemian, 1440 W. 18 at. na Poliske^ ^ffrskem^ Tjugo- ko kot gentlemana in človeko- Vstopnina 40c. Po koncertu bo K Sr^r Uuba. Pes ne ve za posledice, on ,ft pleM |gral popularni orkes-Rumunijf fn drugod. | ^ ^ ^ ^ druge iJvali| |te|t 0r|gjn|ll 0ay Doni Na tem koncertu nastopi nad 50 kitaristov a havajakimi in Kavarnan, pujuvnc -voz/nvc « 'r- i . A / * o ^ifafoiipi So slučaji, da je pea obvaro-.i^/ mi«!w >— • -«—•— * uprave in so proučili na-|pisom: "PoUakom in Poljati- 3J zadnje čase^bilo za ciiateije temu ali onemu, španskimi kitarami, pavke, ple %kako bi ae lahko opomoglo n jam vstop prepovedani" Napis Prosvete glavna sporna kost. aiBledi nakakino božansko če- »alke španskih, ruskih in umet-»ii nedoatatku. Zaključek je je ponekod preveden tudi v polj- dejstva o glavnih diktatorjih in PJ parneten eloVek občudu- Lih (tap) plesov, kakor tudi tr da bodo že obstoječi rezer- ščlno. Podobni napisi so se svoje- f *u.men£, naravo ln njena atvarjenja grupe profesionalcev, akordio- pri Sv. Mariji Magdaleni | časno videli na vseh javnih ,.„JL Iter razne živali, od katerih ima|niatov, več aollatov in mehiške (j^Ua^""' -'i koriat on ttMfcJo rK Si vodo Padrlče in 1 V St. JaKobu v ^»P*-1 nov Ite Mi smo bili poduiml. I ^^^'^'kot' ^"kju | J^T^okom'Z^int P» JSr0J4ka da'.padajoč njeno mleko rJuj, »^mlL^,,, I)a .e um a^Hem pri- Tka. "i MJe: v kletko za zye-1 lijonom otrok v.ak dsn? Tudi | pomore do .tegs.M J_*mvmH£ vajo. vilno tali lažnjivo — ali naj Pe- line 2. aprila smo imeli moat- trovič sam poroča, kaj misli o ne volitve, pri katerih so z vali- Naprajevam poročanju, ko večino zmagHli slodečl Slovan- Naše društvo št. 5« 8NPJ Je cl: Za župana Joe Paslch ml., za Izvolilo zastopnika, da bo za-koncilmane pa John Sukle at J stopal društvo na zboru Pro-Mat Malenšek ml. In Joe Kvec. svetne matic* Na zadnji druš-Želim, da bi dobro uradovall, da tvenl seji Je pa ta zastopnik bo mesto lepo izgledalo. Ce bo* I poročal, da nima kaj jsiroča-ate gledali za bodočnost, va« bo- ti z zbora Prosvetne matice, mo prihodnjič soglasno l7Volill. ker sploh nI bil tam. Vzrok U korajžno naprej ln jaz vam Je Ml, ker je naročil pete Inu, čestitam, kar ste prejeli toliko naj ga zbudi ob petih zju raj I« iifMiAiiil vh glasov. to tudi dobava vode drugim | ^^ ton proti Opčinam ter bodolM, . . _ . mo odMle dosedanje drage i Koroikl drobiž »ve za dviganje vode v re-T re v Ranah in Padričah. ri. John Gunther pa pravi, da | druge domače Stalin ne spada živali so »ilijon lir __________iihli ^ni, bodo začelfz delom.' goriškega sodišča v v ruto s Hit- na človeku. Vse to jo produkt Občni zbor alovenske posojil-1 ^ ne -^^vreto R človekom vred. Neka- ee in hranilnice v Borovljah H^J^^I^J^^I^ imo .Ubičl, a drugi junaki. Umetniki, godbeniki, pevci, al -karjl, kiparji. Veliki Mznajdl-teljl in inženirji. 1* človek — nobena druga živa! Je izdelal načrt za panamnkl prekop in druga gigantska dda, Izračunal in jaano napovedal dan, uro ln minuto mrka meseca in solnca. Človeški um je velik iznajdi-telj sebi v korist Iznašel je elek- |; «o prerečunjeni na poldru-1 miaMtoik*. Pri volitvah načel-1 no, da vsak novinar ali repor U Cim bo ni^rtijg^a Ifc^adz^tva je bil aUrl ter, ki je imel priliko z njim good bor soglasno zopet izvoljen. voriti, to potrjuje. V Žitari vaal se je ponesrečita Dalje pravi Gunther v svoji v ■ , pri slamoreznici Marija Jernej, knjigi, da je bil Stalin proti pre- kuP, a 80 g prltihotap- Lo domuie Toninova matt. Stroj naglemu preobratu dežele in *a- a^itnsEt-*-1-Tauriaa«: rSrISrt f^a nadzoratva. Josip Jug vendmr ^ J je ^ailcem posre- govegs prfjatelja Klfova Je bil, »a In ifj^ ^^ Kanalskem Kaki. L„ JT j|tj |n Veči- kot je uvldel Stalin, začetek kon- !>a bo moral Dlača-I^^J,, J L. boljševizma in Stalina, čemur je obesil | pa se je uprt ... V tej knjigi ao pri| tem l^rA ^te^i Ja^ ^rta?**?^!!!!^ Ioplsans d'ela do MM kaj .nato njegovo neredno živ. je-Le »J** dogajalo, p f sate! j h br ter Go*tNne n. Koroškem »j^l ^ Hicijakega nadzor- Jerakem bodo T' * °dpadel samo brezmesna Jadi v tork.h ^ ,n Var ' ' "pek proti 29-let- petkih. (Kino« m Ad^fe ^^.jiKrienuizCorkapri Pri regulaciji potoka fttnik« ifliSi ^ nurove kave). «o delavci našli minuli Udtn J^®?^ r/;^ Gold iz Zakojce starodavni četa. okorno izdeUn o 1"^omenjl pe tudi Mt"'-*' 'Vava in aaharin). iz enega aamaga debla. Sodijo, ne J^lavije. of^a pn^ Anten. Ogriču it da je^ Iz predzgodovinske dobe ^onr' Italmadnea, ■»• Idriji (saharin), 7B- Sedaj se nahaja v detelnem mu-|tmr»goro Obid« z I^din «eju. BSlin A nt o-1 Pri nakladanju hlodov a« je] plete svoja gnezda vedno enako od roda do rod«, in pes tudi dela le to, kar ja delal njegov koriat- gurnjakov havajakl studio. Njih otroci bodo dobili brezplačne Instrumente. Kdor torej želi, da se njegov ain ali hčerka nauči kakega instrumenta, naj aa udeleži koncerta in bo tam dobil vae informacija. Sprejemajo se otroci nad 7 let starosti. Starši «e morajo na koncertu registri-ratl pri odboru za dobavo brezplačnih instrumentov. Naj omenim, kadar je Imels priredbo kakšna humanitarna organizacija ali društvo, amo se mi vedno odzvali in pripomogli do bolJAega uspeha, ne da bi vprašali za kakšno plačilo. k«r tu igrajo naši alnovl In "Mere. Zato torej poei varno vaa Slovane v Chicagu, da sa udeleže tega koncerta, kl je namenjen v po- prednik pred tisoč in tisoč leti, muf revnim otrokom, ki žele pri- nič ve^, nič manj. Slavo peti po-1 ' ■ ---------- "-- namerni tival je torej nepotreb-nn. O da, človek naj ima usmiljenje do neme živali, naj Jo obvaruje trpljenja kolikor «e pač ti do muzlkalične Izobrazbe. MIlan P. Kigumjak. It kada menda na tndmo, ds se b, nalezljivo bole-]mesto d^js. Rad bi okrog hiše sen jiobija kjerkbli je piiVitno4 pospravljal, Uala ml vreme — ne Paul Pantan. Spet poroMUt it Clevelgtffla Cleveland, O. — Na zadnji se-jI društva 53 SNPJ nI bilo no-beii«ga poročila Z zadnje seje elevalandska federacija. Br. Pe-trovlč se nI oglaall na društveni seji, kar je Imel nujen zadržek, ,br*Dur? lai^^^ttib«' i*"*"1»« da se nI udelaiil zadnje f»dara- * f cijske seje, Torej to po f aprila amo obiskali šli preko zadev federacije, ^^ po((,uJ<>čega toda "gazdarlca" Jo prejšnji večer petelina zaklala in kikirikanja nI bilo — In naš siromašni delegut Je spal do devetih, ko Je bus že davno odšel. Dne 7. aprila ao pa Girardčani prinesli v metropolo Jankovičev Iclobuk, ki ga je bil pozabil v Girardu, Neki hudomušne* med Girardčani je pripomnil: Ce hI bil za-stopnlk društvs 53 pri nas, bi k I • • I m i k n. Nsš liat Naprej, ki sedaj go-| stuje v našem Colllnvvoodu, Je I dobil novega agitatorja. To Je znani pevec PeUus iz Little Kulisa, N. V. On Je sedaj ujm- društva na VVesUidu, kjer Ja naš distriktnl podpredsednik Zarnik doma. Torej ava bila tamkaj dva gl. odbornika SNPJ. Itll aem tudi na koncertu Zar- slen pri Napreju In Je desna ro. ^ |n ka urednika Vitkovlča Ko je ijl|^Ut mJ p. „, U Pstaua enkrat z rard, smo g. postavili n. od.,r|><"» .........^ jioročevaleč, 58, in za|>el nam Ja na vse grlo: ••Ml smo socisllsti, trsrara — sedaj i* poje: "Ml smo sopotniki, ki bi rsdi bili komuni-1 hoče .ti, hahal . . Tako naše me- . mvtraim tro|M>lsko vreme spremi njs I ju-dir Sedsj nsm pojejo: Delavci, Bruselj, 18. «pr. — Zunanji ul>ogl delavci, vstanile, združi- minister Paul llenrl Hpaak je te se in kupujte naš (neunijskl) v svojem govoru v senalu po-llstl Organizirani tiskarski de- novrio naglasil. da hoče li«tlglja lavcl so lahko ponosni na Vitko- ostati nevtralna. On Ja tudi po-vičev In Patau«ov list! — hvalil Junaško Norveško, kl se Morda sta čitall, da je bil ban- Odločno bori za obrano avoje ne-ket ali nekak "frse Junch" v po-(odvisnosti, čast bojevniku iz ftpanlje. "(ir- neralisslma" Jankoviča J1' l^"0|ai/ivKNSKa na«oiina zraven, kljub temu je bil tudi »n L^,,^ jkdnota počaščen z — buuuuu. (Tega po- la še zdrava Je bil deležen tudi U do- U^ pM«ia kerM i planik v Juniju 1&30.) Je .ftisHi« eveH* »« #iss«i«s la veliko govorjenja, kaj so vse •« storili. 5a je bil rdiadi Im« Izpuščen in veliki N s prej je d«. ^^ Tee»| s«t(«i- bil veliko priznanje, da Je naj- ri#lll |M smtia več storil. Smešno Je bilo, kako L^u, MR.Ni»ri| i« a|Ni as) «e jnaitsvljsli, ksj so v«e ato-l•« a« im*IJ«J« l^s l#r«-va«a. KNUT HAMSUN. Pišite še danes po CENIK SLOVENSKIH KNUG KNJIGE v angleščini, los zamudit* po izvanredni ce ti pmlik1 ' ~ " NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEU Pa aklepa 11. redne konvencije ■« lahka naroči aa Hst Proaret. 1 priitaja eden. dva, trt. Mrl aU pat liano* k ene družin, k eal m«I nlnL Liat Prosveta ita« u vae enako. aa člane aH nečlaaa M N a ono letno naročnino. Ker pa člani ie plavajo pri asesaenta U * ■ tednik, oo Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj al vsreka. rdi 4 Jo Not predre« ia člane 8NPJ. Liat Proeveta Je vaia laataiaa I KOtoTo Jo e vsaki družini aekdo. Id M rad čital Hat vsak dss. CM Ust« Prosreto |ot v Za Zdrai. driave la Kaaado.M.M Za Cleoro la CMeage Je....*-" 1 tednik la.............AM 1 tednik la.............JJ S todalka la............IM t todalke la............" I todalke la............III S todalke In............" 4 todalke la............IM 4 todalke In............" I tednikov ln........... olč S tednikov In...........^ Za Bvropo Je............$• •• Ispolalto spodnji kapon, pHMlte potrebno vaoto denarja aH Order v plans la al naročite Proeveta, Kot. kl Jo vala laataiaa. Pojoanllo:-Vselej kakor hitro kateri teh členov preneha Wti 8NPJ, ali če ae preseli pro« od druiine in bo sshtevsl aa« avej tednik, bods moral tisti član Is dotično druiine, kl Je tako »k« naročena aa dnevnik Proaveto, to takoj aasnaniti upra*niit»u u ln obenem doplačati dotično vsoto lista Prosveto. Ako tegs s« tedaj mora upravniitvo anliati datum aa to vboto naročniku. PROSVETA, SNPJ, MS7 So. U«adab Ave. Cbkage « >s Prlloieeo poAilJam uaročnloo aa liat Proaveto vaoto I....... I) Ime.>>.«...«•••••..,....,....,......,druitva M.. ^■tajrite tednik I« g« pHpMHo k meji aeročoM ed ekdečlk i)...................,.,,,,,...,,.,.....CL.droltea t)........ r .................................CL draitea !•■•• 4)....................................... ...................i...,........../...tft druites h Medle.• •••«•»••••••••••,.,,.,.,,,,,,,. Driaea. Nov naročnik...............p 'j.Ru, oor KNJIGARNA SLOVENIG PUBLISHING C 216 We«t 18th Street, New York, H Biia je majhna Ytrfovinloi • aukančem, pro-dajainica, v kateri ie nisem bil nikoli prej. Za pultom en sam človek, v ozadju koritor a porcelanastim obeskom na vratih, polno nabiti re-gall in denke v dolgih vrstah. Počakal aem, dokler ni zadnja odjemalka zapustila trgovine, mlada dama z jamicami v licih. Kako arečna je bila videti! Jaz, a svojo zaponko na suknji, ie poekuail nisem, da bi naprajrij nanjo kak vtia, marveč aem ae okrenil in pral go ae mi dvigale v tihem ihtenju. wr "Kaj želite?" je vprašal služabnik. "Ali je šef doma?" sem dejal. "Napravil je turo v gore," je odgovoril. "Ali Želite kaj posebnega?" • , "Samo par vinarjev, da s{ kupim jeati," aem rekel In ae poakuail nasmehniti, "lačen aem in niti vinarja nimam." "Potem ate prav tako bogati kakor jaz," je odvrnil in urejal svoje vitle sukanca. "Oh, nikar me ne odbijte — ne atorite tega!" aem rekel iu čutil, kako je ledenelo moje telo. "Zares, akoro mrtev aem od stradanja; že mnogo dni niaem ničeaar jedel." Z vao reanobo, ne da bi zinil. beaedico, je pričel obračati on avoje žepe drugega za drugim. Ako nemara ne verujem njegovim besedam, kaj? i "Samo pet vinarjtv? V par dneh vam jih dam deaet za to." "Dragi moj, ali me hočete nemara zapeljati, da bi ukradel iz blagajne?" je vprašal nestrpno. "Da," aem rekel, "da, vzemite pet viharjev Iz blagajne."*! "To pa niate naleteli na pravega," je končal a priatavkom: "in zraven bi vam rad ie povedal, da mi je zdaj dovolj te zgodbe." Bolan od glada in žareč od aramu, aem ae splazil ven. Zaradi beraške koati aem bil po-atal pea in je vendar niaem dobil. Ne, zdaj ae je moralo končati,' Res aem padel ie vae pregloboko, Toliko /et aem se bil vzdržal pokonci, atal trdno in naravnost v maraikateri težki, uri, zdaj pa aem ae hipoma pogreznil do brutalnega beračenja. Ta edini dan je poairovel vao amer mojega miiljenja, zamazal moj čut z brezmiaelnoatjo. Kakor budalo aem ae kiaal in cmeril tam prud najnižjim kramarčkom. In kaj ae je vae to haanilo? Ali niaem ie v naprej pogrešal drobtinice kruha, ki bi jo lahko vtaktiil v uata? Tako daleč aem zabredel, da aem ae zagabll aamemu aebi. Da, da, zdaj je moralo biti temu konec! Zdaj ao nemara že zaprli pri naa vežna vrata in moral aem ae jx>dvizati, če niaem hotei apet na rotovžu prebiti noči . . . To mi je vlilo moči; na rotovžu niaem hotel apati. Hvala bogu, na Reinjem stolpu je bila ura iele sedem; imel aem ie tri ure pred aabo, preden bi biia vrata zaprta. Kako aem ae bil preatraiil! In nič, nič ni oatalo, Čeaar ne bi poekuail, atoril aem, kar aem mogel. Da ae mi resnično, tekom vaega dne, niti enkrat ni hotelo, posrečiti! Ako bi tudi pripovedoval, nihče bi mi r ne verjel, ln ako bi napiaal, bi dejali, da je zlagano. Ne na enem meatu I Da, d*, pri vaem • tem ni bilo ukreniti ničeaar; predvaem aamo ne pohajati okrog in ae cmeriti. FeJ, to je oatudno, to ti lahko zagotovim, prijatelj, a tem mi postaneš naravnost.zopern! Ako ni nobenega upanja več, pač nI ved nobenega! Sicer pa, ali bi ai ne mogel ukraati jmst ovsa tam notri v hlevu? Samo zaandlikala ae je ta mi-ael, »amo vtplamenel« — vedel aem, da je hlev zaprt. Olajšal aem ai atvar in po polževo lezel domov. Zažejaio me je, k sreči prvič ta dan in tako aem iel, da ae ogledam naokrog, kjer bi lahko pil. Od tržišča aem bil preveč oddaljen in v zaaebno hiio nisem,hotel iti, nemara bi tudi lahko počakal, dokler ne pridem domov; to je trajalo še četrt ure. Nikakor nisem hotel reči, da bi obdržal v sebi požirek vode; moj želodec ni prenesel prav ničesar več. Ampak gumbi? Z gumbi še nisem bjl poakuail. Tiho aem obstal in se moral nasmehniti. Nemara da bi se le še našel 'kak svet! Nisem bil ie Čisto preklet! Deset vinarjev bi prav gotovo dobil zanje in v četrtek prejmem honorar za svoj članek v čaaopiau! Se sem doživel, da se je vse zboljialo! Kako sem le mogel pozabiti na gumbe! Privlekel sem jih iz žepa in jih medpotoma ogledoval; od radosti ae mi je temnilo pred očmi, nič več nisem videl ceate, kjer sem hodil. t. Kakt> natanko seih poznal veliko klet, moje zatočiiče ob temnih večerih, prijatelj moj, moj krvoses! Vse, kar sem imel, je izginilo tu spodaj kos za kosom, moje drobnarije z doma, moja poslednja knjiga.! Ob dražbenih dnevih sem običajno hodil doli, da sem gledal in vsakokrat sem bil vesel, če se je zdelo, da so pri-Ale moje knjige v dobre roke. Igralec Magel-aen je imel mojo uro in na to sem bil skoro ponosen; almanah, ki je vseboval moj prvi poetični poskus, je kupil neki znanec in moj svri-nik se je zasidral pri fotografu, da ga je izposojal v ateljeju, Ničesar ni torej bilo, ob kar bi ae a potikal. Gumbe sem držal v roki pripravljene, ko sem vstopil. "Stric" sedi pri svojem pultu In piie. "Saj se ne mudi," izustim od strahu, da ga ne bi zmotil in ne razsrdil radi svojega nagovora. Glas mi je zvenel tako čudno votlo, aam aem ga jedva še spoznal, srce pa mi je udarjalo kot kladivo. Priiel mi je smehljaje nasproti, kot je to storil običajno, se oprl z obema rokama plosko-ma na mizo in ae mi zagledal v obraz, ne da bi kaj spregovoril. Tu imam nekaj in aem ga hotel aamo vprašati, ako bi pač lahko rabil to . . . nekaj, kar mi je ležalo doma aamo v napotje, zagotavljam vaa, aamo v nadlego . . . nekaj gumbov . .. Torej kaj- Jedkaj je z gumbi? In pri tem je priiel a svojimi očmi moji roki čisto blizu. Ako mi ne more dati par vinarjev za to? .. . Toliko, kot se mu pač zdi . . . Čisto po njego-verti preudarku . .. Za te gumbe? In "stric" strmi začudeno vame. Za te gumbe? . . . Tedaj se je zasmejal stari zastavljalec in stopil brez vaake besede nazaj k svojemu pultu. Stal sem tam. Prav za prav nisem bil upal, a vendar aem amatral za možno, da mi pomore. Njegov ameh je bila moja amrtna obsodba. Z- očali bi mi zdaj tudi prav nič ne pomagalo. Svoja očala bi seveda tudi dodal, to se razume, aem rekel in jih vzel v roke. Samo deaet vinarjev, ali, če hoče, tudi aamo pet. - "Saj veate, da vam za vaša očala ne morem dati ničeaar," Je rekel "atric"; "to aem vam že preje nekoč povedal." "Ampak jaz rabim poitno znamko," aem dejal zamolklo; "saj ne morem odpoalati niti pi-aem, ki jih moram piaati. Znamko za deaet ali j»et vinarjev, čisto kot vam drago." "Dajte, za boljo voljo, apravite ae od tod!" je odvrnil in zamahnil z roko proti meni. (Dalje prihodnjič) - Razlika med uradnikom in holajznikom J it me/ I luč ar Uradne ure za uradnika ae začno ob 7 :.'M) in *«. končajo ob 14. To urejajo postave, pragmatike in okrtržnice. I.iena tablica na zunanji a t ran i pisarniških vrat |ta v svojem temnem okviru vljudno o|M«arja. da a« uradne ure za atranke od 10. do 12. Pa ai uradnik komaj dobro natakne črno za V i t no rokavico, odtrga liat na koledarju ter sediTk mi-si. ko pride že |»rva atranka. Ta ponižno, z utemeljenim izgovo-rom. da kasneje ne utegne, dru-ga samozavest no in groaečc, V sveati si, da je uradnik zaradi stranke tn ne obratno; vsaka pa za\eatrto krši napis na vratih. • — Želite? . — Izvitima« i jo, proalm! — Vai poklic? — Kundidatinja za krojaču o* — Vam t zda poslovno knjižico žadruga krojače v! — Kje pa je ta. prosim? . —? ko v prani žep ter izvleči voini red, seznam cest, ulic in trgov, i-metiik zadrug In morda ie vodič po ljubljanakih pokopališčih. Toda v tem zatuli telefon, to prepotrebno zlo, takisto v prid javnosti. | — lialo! Želite? — Ali pri vaa izdajat« legitimacije? — Da! | — Oesa l»a je treba? — Kaj pa ate. goapodičiia? — Za teb na uradnica. — Ste zavarovani pri Pokojninskem zavodu? — Sem. *=» Potem dobite tu tiakovino. ki jo morate točno izpolniti in ji priložiti dve fotografiji, odlok Pokojninskega zavoda o aavaro- vnnju^ rojstni liat, zadnje iolako Izpričevalo . . . Prva atranka je mlprla aat-vormcejin zdaj buta Ijudaka poplava oi> vrata pljuaka in valovi v pisarno. zaganja ob mite. hrumi in hsič* aloritl avojo drlavljanako dolžnost, sa katero j« imela prej čaaa na pfttek, v |»'tih minutah ('rudnik |« sto-ji v črm gneči kalfor moraki svetilnik, navljajo/V aklenje-nem krogoteku: Kaj ate, Pokoj, ninaki zavod, Zadruga, dve fotografiji, odlok pokojninskega zavoda, rojatni liat, zadnje šol-ako izpričevalo. Tako aprašuje atranke iz obličja v obličje. Uko jim odgovarja po telefonu. Legitimacija je dokument, ki bo dloveka spremljala vae življenje do groba, kakor senca in zve-at! angel varuh. In Za dokument Je vrne kakor .treba dokumentov, ki dokument dokumentirajo. Rojstni liat je potreiien. da o-blast ve. kako se piM in kako ti Je ime ter kdaj in kje a i ae rodil. Zadnje šolsko izpričevalo jel potrebno za dokaz izobrazbe. Odlok P<»kojninakega zavoda opraviči zahtevo atranke po tiamei-čenaki legitimaciji. In uradnik argumentira, gn atranka pohlevno gleda. iMMluia, kar nenadoma pa zal»li«ne plamrnček v očeh ia lečami naočnikov in jezik nedolžno »(traša: — Ali je treba tudf rfptrkVva-I« o cepljenju kos? Ogorčen molk je edino pravi odgov or, kajti uradnik je šara- di ljudstva ln ne ljudrtvo zaradi uradnika. Uradnik pa je tudi ieponoje-valec peresnikov in peres, črnila ln pivnikov ln potem so vae mize in vsi pulti, kakor bi na nji^ viseli roji čebel. - družine. Nadalje skrbi za javno pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom. Socialno-zaščitni zakon je ,bil sprejet leta 1986 in spremenjen leta lp39. Sledeči čl»* nek razlaga našim čitateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod starostnimi in posmrtni nskim i določbami tega zakona. C1 a n e k I. ~ Mesečna zavarovalnina se začenja letos Delavci in delavke, ki so sedaj 65 ali več let stari, ako so u-pravičeni v zmislu socialno-zaš-čitnega zakona, začenjajo letos — L 1940 — dobivati mesečna starortno-eavarovahia gladila Poskrbljeno je tudi za mesečna zavarovalna plačila v prid njihovim družinam. Istočasno, ko starejši delavci dobivajo svoje pokojnine, si milijoni mladih delavcev in delavk nakupljajo zavarovalne kredite, ki nekega dne, ko bodo stari, bodo prinašali pokojnine njim in njihovim družinam. Med tam pa, kadarkoli zavarovan delavec u-mre, brez ozira na njegovo starost, bodo njegova vdova, otroci ali odvisni starši dobivali zavarovalna plačila. Socialno-zaščitni zakon skrbi za vse to z napravo, ki se naziva "starostno in posmrtninsko zavarovanje". Federalna vlada upravlja to napravo po oblasti, ki se naziva Social Security Board, in federalne zakladnice (U. S. Treasury). Ta naprava j«| povsem različna od one, po kateri I>otrebni stari ljudje utegnejo dobivati mesečne podpore v gotovini po državnih aH okrajnih oziroma mestnih uradih za soci alno oskrbo. Te podpore se izplačujejo Ie radi tega, ker oni, ki jih dobivajo, ne morejo vzdrževati sami sebe. Stafostno in posmrtninsko zavarovanje pa izplačujejo le radi tega, ker oni, ki jih dobivajo, ne morejo vzdrževati sami sebe. Starostno in posmrtninsko zavarovanje .pa izplačuje pokojnine delavcem in njihovim družinam radi zasluženih mezd in vplačanih davkov. Kake deluje sistem starostnega lit posmrtninskega zavarovanja Starostno in posmrtninsko zavarovanje se nanaša na delavce in družine delavcev, ki delajo v podjetjih, katera spadajo pod zakon. To v glavnem pomeni nameščanja v tovarnah, delavnicah, rudnikih, veleobrtih, na ameri-ikih ladjah, v prodajalnicah, pisarnah, bankah in drugih trgovskih ali obrtnih podjetjih. Zakon prihaja v poštev t^udi, če je en sam delavec zaposlen. Ti delavci in njihovi delodajalci nosijo skupaj stroške zavarovalnega sistema. Vsak plačuje davek, ki sedaj znaša en cent za vsak dolar delavčeve plače. Ta davčni prispevek s strani milijonov delavcev in delodajalcev se vlaga v sklad v federalni zakladnici. Iz tega sklada se izplačujejo pokojnine in posmrt-nine. Ako ste delavec, ki dobivate glavno, pea Je. Zmuzne se ob no- mezdo ali plačo, je zneaek plači-gah katerekoli atranke v sobo, o-1 R® utegnete dobivati, odvi-vohava pulte, mize, košare in »*n od zneska plače, kl jo pov-pljuvalnike, se sprehodi is kota v prečno dobivate na mesec za delo, kot. slednjič pa obsedi pri topli na katero ae zakon nanaša. Da peči. Ko uradnik odpravi stran- "Ploh kaj dobivate za pokojnino, ko, ae pozanima tudi sa p«a. Ne j« potrebno, da ste na takem delu vpraia ga sicer po vzroku, ki ga zaslužili vaa j $60 ali več v vsa-je blagovolil privesti v urad, saj kem izmed gotovega števila če- legitimacije aa 90 din gotovo ne potrebuje, ko jo ima «e za vratom tako za 160 din. Toda aku-Aa mu poiskati lastnika. Sprašuje. gleda, toda nihče ga noče pripoznati. fo tako sledi evakuacija. zvezana s nevarnostjo u-griza. stekline in blagodatjo zdravljenja v Pasteurjevem zavodu . . . ftpoflobnoat uradnika mora biti res obsežna in mnogostran-aka. taka. kakršno je njegovo mučeništvo. Biti mora strpen in molče prezirati krtenje prepisov trtletij. Morate biti 66 let atari ali več in ne delati več. Najmanjša pokojnina, ki jo morete dobi-vati. ,)<• $20 na mesec, najviija pa $86 na meaec. trd kakor konjač. temeljito podkovan v nauku o rasah ter v aportnih vedah. Vae to In še marsikaj mora biti uradnik, služabnik božji, viseč med avetoatjo prisege in strogostjo dmciplin-sk«im paragrafa. Ne sme biti jezljlv in obrekljiv, sicer mu javnost brezobzirno naprti . „ . - ■ , ■■---očetov- o uradnih urah sa stranke, imeti atvo holajznika. sa katerega do-mora dobre živce « otirom na ktor niti vedel ni, da živi med javnoat in telefon, biti mora u- itami in dela nepotrebno zgago, atrežljlv kakor prometni straž- razburjanje, medsebojno šumnik. prepričljiv kakor pridigar, ničenje, polemiko v listih . . . Ni treba biti ameriški državljan, da ste upravičen do zavarovalnih plačil. Plačila za vašo družino se izračunajo na podlagi vaših lastnih plačil. Za ženo ali otroka oziroma odvisnega roditelja je znesek polovica onega, kar Vi sami dobivate. Za vdovo v starosti čez 65 let ali za vdovo z malimi otroki v njeni oskrbi zna-ia mesečno plačilo tri četrtine tega, kar bi njen mož dobival. Ako ni družine, se izplača enkratno plačilo za pogrebne stroške zavarovanca. Ker vi sami prispevate k svojemu zavarovanju, imate vi in vaša družina pravico do zavarovalnine, ko je plačljiva brez ozira na to, dali imate drugo lastnino ali drug dohodek ali pa ne. Ker tudi vaš delodajalec pomaga plačevati za vaše zavarovanje, vam more vlada plačevar ti veliko več kot znašajo davčni Ali ate že naročili Prosu! Mladinski list svojemu priji ali sorodniku v domovino?' edini d^r trajne vrednoat( I za mil denar lahko pošljete i cem v domovine. DOBITI ŽELIM Vdova želi dobiti 2 poltena io ns Slovenca ali Hrvata na stana in hrano. $10 na teden. Mri. B. menit, 2226 S. Trumbull, Cfcj Rock«ell 7089. < -(; (Poitnloa plačana.) VHKBUJB 1834 STRANI in JK OKCHV V PLATNO VEZANA — HKOKO NKVEBJKTN JK, DA JB MOGOČE TAKO NAJPOPOLNill KNJIGO DOBITI ZA T4KO ZMERNO | E. W. Edwards, Ujnik new-yorške delavske federacije. PETEK, 19 prispevki, ki ste jih ^^ Tudi delodajalci T H kakor delavci in n imajo korist od J* varovanja. Tovarne, fi! prodajalne in vse drug^S govine in induatrij« ^ 2 od denarja ki gi delavci^ za hrano oblačilo, stailovJ karkoli že kupujejo. čev davčni prispevek kii starostni in posmrtninski V rovalni sklad, se zopet J obliki pokojninskih pl^ cem in njihovim družini svoje strani troSijotTd. Tako se ta denar zopet vn delodajalčev žep in tako a ga k dobremu uspevanju £ OPAZKA—S ia tem «ts nega in posmrtninskega i rovanja se nanaša le m lavce in njihove družin-upravičeni pod tem akjfc Naj se ne pomeša z javi» poro, ki je federalno^ sistem, ki pomaga ljudei so v potrebi — starim Ijg slepcem in odvisnim otrq Za informacije o zavarov» sistemu ae obrnite na na ji urad Social Securitv da. Za informacije o javni pori obrnite se na najbgž rad za socialno oskrbo. I Encyclopedic KNJIGA VSEBUJE: RAZLAG in 1200 SLU ■NCVKLOPKDIA. v kal« kakerioegakeU peklira usjii m beeede zadajale v njegov« atnk if t'.-/'. '> / Poslovenil FRAN ALBRECHT