Stev. 43. Y Mariboru 23. oktobra 1879. Te&g XIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom zt celo leto 3 g!d. kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravniitvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 „
Čemu bi Avstrija kramarskim Angležem dobra bila.
Angležu je celi svet velika kupčevalnica, kder bi on sam smel tržiti in narode izsesavati. Trgovinske namere, kramarske koristi ga vodijo povsod; barantaška sebičnost je duša angleškej politiki. Le iz teh uzrokov zasedli so velik del severne Amerike, pograbili celo Avstralijo in južno Afriko, vzeli Gibraltar, Malto in Sueški kanal, za-žugali vso Turčijo, zlasti pa bogato Indijo si podvrgli ter hlepijo sedaj po Afganistanu. Toda tukaj, že bolj pa v Turškem, naleteli so na mogočne Ruse, na slovanski rod. Več kakor 60 let kiju buje Anglež naravnemu ruskemu uplivu v Aziji in Evropi. Edinega Rasa se še boji. Temu hoče pot zapreti v Indijo pa tudi do Carigrada, do Perzijskega in Egejskega morja. Do sedaj bili so Angležem Turki najmočnejši jez zoper Rusijo. Ali vsled zadnje vojske je ta jez predret in Anglež išče novih zaveznikov, novih stražarjev zoper Ruse, zoper Slovane. No, iztaknil jih je. Avstrija in Nemčija bi naj šle kot straži na pomoč. Angleški minister vnanjih zadev, lord Salisburry, je dne 17. okt. t. 1.
v	Manchestru vpričo 700 prijateljev javno in v daljšem govoru ovo najnovejšo angleško politiko razlagal in tako prepričevalno priporočal, da so mu živahno vsi pritrjevali. Govoril je pa močno srdito zoper Ruse, omiloval Turke, hvalil Avstrijo, da se je ukrepila, in pozdravljal vest o zvezi Avstrije z Nemčijo kot „veseli glas", kot najmočnejši jez zoper nakane Rusov, Slovanov, kot najboljšo zagotovilo miru v Evropi. To mo verujemo. Kajti da bi Angleži zamogli še dalje mirno tržiti, je se
vi	„veseli glas" za nje, če bi Avstrija in Nemčija s par milijonov vojakov se namesto njih proti Rusom na stražo postavile.
Ministri angleški radi in pogosto svoje misli v takih govorih svetu naznanjajo. Vendar tolike pomenljivosti uže dolgo ni bil nobeden. Lord Sa-lisburryjev govor je sila pomenljiv. Prvič razkriva pred vsem svetom razpor med Anglijo in Rusijo, kaže smrtno sovraštvo Angležev do Rusov. Prej
ali selej pride do krvave vojske, bržčas v Aziji. Kajti ravno sedaj so Rusi vzeli Merw in stojijo z zmagonosno vojsko ob Afganistanskej meji; do Herata nimajo dalje, kakor je od Dunaja v Gradec, in do Angležev v Kabulu ne več, kakor je iz Dunaja v Trst. Drugič povzamemo, da Angleži sami obupavajo Turčijo še dalje ohraniti. Tretjič poizvemo, da se sami vojske bojijo in se toraj skušajo nasloniti na Avstrijo in Nemčijo. To se jim pa bo težko posrečilo. Avstrija nima nobenega uzroka zavoljo angleškega kramarstva s 800.000 vojakov vedno na straži stati ali se zarad Turčije zavaliti v boj zoper Ruse. Veliko več nam kaže z Rusi porazumiti se in Turčijo razdreti brez ozira na Angleže, ki so Avstrijo 1. 1859 in 1. 1866 popolnem v nesreči zapustili. Zveza Avstrije z Nemčijo ni gotova in nima tega namena, da bi se pričel boj zoper Ruse ali Francoze, marveč, da se takov boj zabrani. Bismark je sicer želel več do-segnoti, zlasti, da bi smel svobodno kresnoti po Francozih, a to mu je spodletelo. Angleži so toraj na cedilu in bodo morali boj zoper Ruse poskusiti sami ali se pa jim umakniti. To je se vč britko za Angleže in odtod tolika srditost v besedah ministra Salisburryja 1
Gospodarske stvari.
Kako rasno korenstvo hraniti, da se po zimi dobro vidrži.
M. Čas, v kterem se razno korenstvo iz zemlje jemlje, je tu ali vsaj bode kmalu tu. Run-kelni, pesa, korenje, repa i. dr. se puščajo navadno do konca oktobra, k večemu še nekaj v november na njivi. Kako jih je treba po zimi hranjevati, da najmanj škode trpč, naj se v teh vrsticah na kratko razloži. Najboljše in najpripravnejše mesto, na kterem se razno korenstvo hranuje, je dobra, suha in na drugo stran zopet hladna klet. Tudi v kopicah, v jamah se dajo razne sorte korenstva s pridom prezimovati, če je le mogoče skrbeti, da korenstvo suho in hladno ostane. Treba je, da
se nekoliko s slamo pokrije, da gornja plast snka ostane. Kdor hoče korenstva i kaj po zimi za gospodaratvene potrebe prodajati, bode dobro storil, ako razne koreninske sadeže pred zimskim vlaganjem čisto opere, ker je sicer spiranje po zimi težavno in mudno delo. Tako oprano za prodajo namenjeno korenstvo se more najboljše v sodih, ki niso več za kaj boljšega, hranjevati. Tako nabasani sodi, se drug na drugega, v za to pripravni in odločni kleti nakladajo in potem po potrebi lahko sem vzamejo. Oprano korenstvo se v sodih tudi dobro in zdravo drži. Pere se korenstvo najlabkejše v kadi ali v polovici prerezanega sada in sicer tako, da se jerbas korenstva v kad vsuje in z leseno kuhljo sem ter tje goni, dokler da je čisto. Ko se je to doseglo, se s sitom ali jerbasom iz vode jemljč, na desko, ki je nekoliko nagnjena, polož6, da se otek6, in potem v sode vložč. Pa gotovo je mnogo kmetovavcev, kteri nimajo pripravne kleti na razpolaganje in tudi mnogo takih, ki imajo več korenstva za zimo hraniti, kakor ga v klet spraviti morejo. Ti bodo korenstvo najbolje na sledeči način branjevali. Brž ko se je koreninski sadež iz zemlje vzel, nasuje se v male kopice, ktere se potem z odrezano me-tenlco ali ščavjem pokrijejo. Na to odejo se nekoliko centimetrov debelo prsti nasuje. Tako se na njivi pusti in se more nekoliko tednov ohraniti. Potem se mora pa v jame nalašč za to izkopane djati. Ko bi se pa bilo korenstvo, bodi si iz kterega koli uzroka, zarad mraza, snega itd. prekesno z njive vzeti moglo, je pa bolje, da se brž neposredno v izkopane jame spravi. Runkel-nom se metenica koj z roko priščene, ravno tako koreninju, repi pa bolje kaže jo z ostrim nožem porezati. Ravno tako tudi tako imenovani angleški repi ali turnipsu. Jama za korenstva se najbolje nareja s plugom, s kterim se globoko orje. Najprej se s takim plugom zemlja globoko razorje in sicer na meter široko in tako dolgo, da se v tako podolgovato jamo pridelano korenstvo spraviti more. Visoka bi taka kopica na grebenu ne smela več ko jeden meter biti. Ko se je zemlja s plugom razorala, izmeče se z lopato pa ne globokejše, kakor je ravno plug razoral. Prostor, na kterem se taka jama za korenstvo napravi, mora biti priročna, da mora se lahko do nje priti in mora biti moče varna tako od zgoraj kakor tudi od spodaj.
Brž ko se je prst iz jame izkidala, se korenstvo z voza v njo navozi in na njo navozi in na podolgovati štiriogelnik v njo nasuje. če se je med vlaganjem ponočnega mraza bati, mora vedno kar za odevanje pripravnega gradiva pri roki biti. Za pokrivalno gradivo služi naj slama, trstičje, listje, močvirno seno, ki se ga na korenstvo za 15 centimetrov debelo naloži. Na to se še 10 centim. debelo prsti na kopico nameče, in pod ktero odejo ostanejo sadeži brez škode hranjeni do najhujšega mraza. Ko pa najhujši mraz nastopi, se mora na vse še precej debela plast slame
položiti. Dobro bode na kopici vsake tri metre narazen cevi vsaditi, da se sadeži tako rekoč od-dihujejo, prav za prav prevetrujejo. Zato služijo cevi iz gline, kakoršne služijo za drenažo, pa ne širje, ko 10 cent. v svitlem. Kedar pride čas, da se z kopice ima korenstva odjemati, odkrije se kopica vedno na sprednji strani ali na čelu. Tu se vzame korenstva, kolikor ga je treba, ali za naprodaj ali za domače potrebe. Na to se mora kopica zopet skrbno proti mrazu zakriti in obdati in odeti. Gledati je pri tem delu tudi na to, da se naj jemlje sadež ravno o najhujšem mrazu in pa da se vsakokrat dobro zadela. Runkelni in korenje se ne sme bolj visoko nadelati in nasuti ko repa in slasti repa turnipsava.
Korenstvo je kaj koristna in izdatna živinska klaja in priporočati je, da se naši kmetovavci bolj marljivo njegove pridelave poprimejo, slasti ker se da noter do pozne spomladi lahko in dobro hraniti.
Breskva, njena pridelava in korist.
III. Breskev z volnatim sadom je mnogo sort. Najbolj znane so sledeče: 1) drobna rudeča rana breskva; sad je precej droben, na solnčni strani lepo rudeč, ima belo, prav sočno meso in močen pa prijeten muškatelov okus, zori meseca junija. Drevo je veliko, zdravo in rodovitno. 2) Rana breskva bagrenica. Sad je debel, solnčna stran temnorudeča, druga žolta in rudeče pikasta, je vzvišenega vinskega okusa in sploh izvrstna. Raste tudi v slabejših legah in je posebno sposobna za vzrejo visokih dreves, je prav rodovitna in zori začetek meseca avgusta. 3) Bela breskva Mag-dalenka. Sad je bel, srednje debelosti in zori avgusta. Drevo je zelo rodovitno in trpežno in je za visoko in pritlično rast sposobno. 4) Rudeča breskva Magdaleuka. Sad je rudeč in žolt, zori sred avgusta. Drevo je zelo rodovitno in za visoko rast sposobno. 5) Breskva Peruvijanka. Sad je precej|debel, rudečih lic, zori sred augusta. Sposobna je ta sorta za špalire in za drevesa visoke rasti. 6) Breskva žafranka. Sad je srednje velikosti, žoltega mesa, zori konec avgusta in je tudi za špalire sposobna. 7) Debela breskva ljubica. Debel, izvrsten sad, ki začetek septembra zori. Drevo hoče toplo lego in je tudi za špalire. 8) Drobna breskva ljubica. Sad droben, beložolt, rudeče pikast. Solnčna stran je temnorudeča. Je nježna breskva, zori konec avgusta, drevo je rodovitno in poganja krepke mladike. 9) Breskva belegarda. Sad je debel, lep in priljubljen, zori konec avgusta. Je za špalire. 10) Breskva kralj Juri imenovana. Sad prav debel, dragocen, zori začetek septembra. Je le za špalire. 11. Breskva Narbonka. Sad debel, dober, zori začetek septembra. Zareja se najuspešneje iz semena in kot visoko drevo odgaja. 12) Breska čudcžnokrasna. Sad je prve vrste, združuje vse dobre lastnosti tega izvrstnega sadeža. Je le za špalire. 13) Podvojena breskva montanka. Sad je debel, izvrsten,
zori konec septembra. Na Špalirih velja celo v nekoliko mrzlih legah. 14) Breskva Venerine prsi. Sad zelo lep in posebno debel, zori konec septembra pa zahteva dober stan na Spalirn. 15) Breskva galantna. Sad debel, bakrenorndeč, delikatnega okusa, zorčča meseca septembra. Drevo je srednje visoko in je za visoko rast in za špalire sposobno. 16) Breskva Bolvilska Magdalena. Je podobna rudeči breskvi Magdalenki. Sad je posebno izvrsten, ki začetek septembra zori. Drevo rado raste in obilno rodi. 17) Breskva Maltežan-ka tudi lepa Italijanka imenovana. Sad je debel, žoltozelen, proti solncu precej močno zarudel, začetek septembra zoreč. Drevo stori na špalirih posebno na jutranjo stran. Izreja se za visoko rast iz semena. 18) Kraljeva breskva. Sad debel, večjidel prek in prek rudeč, proti solncu temno bakreno rndeč, meso belo, pri koščici temnorudeče, vzvišenega delikatnega okusa. Je jedna prvih sort, zori sred septembra. 19) Zala Vitrinjka. Sad debel, žolt, solnčna stran svitlorudeča in temno mramorasta; meso belo, pri koščici rudeče, nje-žno, vzvišenega izvrstnega okusa. Sad zori konec reptembra. Drevo je krepko in ob špalirih rodovitno. 20) Breskva marula. Sad je debel, lep, in žolt, dobrega okusa. Drevo je nekoliko občutljivo, pa zelo rodovitno in se iz semena za visoko rast najbolj izreja. 21) Breskva krvava. Star znan sad. Kot visoko drevo je vedno pri-poročbe vredno.	(Konec prih.)
Živinska knga širi se po Kranjskem in Štajerskem v 49 srenjah. Dne 15. sept. 1.1. bilje sejem v Krapini. Govede so bile deloma uže okužene, čeravno hrvatska vlada tega še ni vedela. Še le ob koncu septembra je ta sosednim deželam poročati mogla, da je po Hrvatskem živinska kuga. Med tem so iz Krapine živinski kupci okoli 100 glav goveje živine na Štajersko odgnali in kugo zatepli daleč na okrog. Nesrečo sta še potem sejmova v Cmu-reku in pri sv. Lenartu v Šlov. gor. dalje razširila. Kuga se je najprvlje, prikazala v Doliču in sedaj so okužene srenje: Šmarije v brežiškem okraji, Zimica, Grušova in Ruperče v marib. okraji, Ko-gelberg Wagendorf, Kitzek, sv. Miklauž na Dras-linji, Leitring, Wolfsberg v Upniškem okraji, Mtthl-dorf v feldbaškem, Cmurek v radgonskem, Dolič in Juvanska ves v ptujskem okraji. Zaukazano je najostrejše postopanje zoper nesrečo, sejmovi so prepovedani, živinska kupčija ustavljena, sosedne dežele so pa vse zaprle svoje meje.
Trtna nš prikazala se je v Lombardiji na Italijanskem in se je sedaj prepovedalo, od ondot naročevati trsov, trsovih sadik itd.
Dopisi.
Iz Brašlovc. Dragi „Slov. Gospodar" dovoli mali prostorček priprostemu kmetičn, ki ti popiše, kaj je na Kranjskem pri vrlih Gorencih lepega
videl in skusil, ko je več tednov po svojih opravkih pri njih bival. Kot gotovo smem trditi, da, pri vseh strokah gospodarstva razun poljedelstva nas Kranjci prekosijo; posebno pri živinoreji, sadje-reji, čebeloreji, predivstvu itd. Kakor so mi pravili k vsemu temu veliko pripomore slavna kranjska kmetijska družba. Res je, da tudi naša štajerska kmetijska družba marsikaj stori in pošilja potnega učitelja g. Klingana, ki podučuje o živinoreji, pa kaj pomaga ta teoretični poduk in še ta v nemščini, katere ne razumijo naši kmetje. Opazil sem tndi, kako zelo se kmetje zavedajo svoje narodnosti, in sem najšel pri njih razne časopise, kakor: „Slov. Narod", „Slovenec", „Novice", „Danica", „Brencelj" in tudi tebe „Slov. Gosp." Nemčurčekov je veliko menje, ko pri nas. Sedaj neki po zadnjih volitvah so se poskrili, kakor ščurki pred lučjo. Imel sem priliko obiskati naših slavnih buditeljev in pesnikov spomenike: V. Vodnika, Dr. Prešerna, Š. Jenkota in Blaža Potočnika. Najbolj hvale vredno je pa to na Kranjskem, da povsod, kder sem prenočeval, so zvečer rožni venec molili, kar se pri nas poletni čas gostokrat opušča. In tudi drugekrati, kedar k molitvi zvoni, se ne sramujejo moliti. Bil sem na gradu Kr . . . g, kder imajo veliko posestva; samo govedine 40 glav redijo, in zvečer, ko zazvoni „zdrava Marija", se na dvoru grajski oskrbnik oglasi „Angeljsko češčenje"! Na to se hitro družina v kup steče in skupno molitev opravi. Povedali so mi hlapci, kako skrben je tudi za to, da so hlapci ponoči doma, in večkrat pride ponoči na postelje obiskat, ako pa kterega ne najde, imata zjutraj račun. Mislil sem si, koliko očetov in gospodarjev ta zvesti služabnik osramoti! V petih tednih sem skoraj vso bogato gorenjsko stran obhodil in mislil sem si: prav je imel Vodnik, ko je pel: „Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, — Za pridnega lega naj-prava, — Išče te sreča, um ti je dan, — Najdel jo boš, ak' nisi zaspan."	—n.
Od Pesnice. (Živinska kuga.) Nepričakovana nesreča je prišla nad nas — živinska kuga. Dva brata, kravja kupčevalca, sta jo iz sejma v Krapini na Hrvatskem zatepla k nam. V srenji Dolički, fare sv. Vrbana, se je prvič prikazala; v štirih hlevih je goveja živina po-crkala ali so jo pobili. Na veliko nesrečo so okuženo živino nekateri na pašo gonili na Juvanske travnike in tako še ovo ves okužili; 94 glav živine je palo ali se pobiti moralo. Ves šteje kakih 16 kmetov in nekaj želarjev; le dva hleva sta do sedaj kuge prosta. Sam Bog vedi, kako je to, da se niti v tako važnih, nevarnih, nujnih zadevah nemškutarije znebiti ne moremo. Ljudem je treba poduka, to pa v domaČem, jim edino popolnem razumljivem slovenskem jeziku. Sedaj pa so se sami nemški oklici in zaukazi razposlali navadnim oklicovalcem pri cerkvah. Tudi je oklicovanje pri cerkvi nezadostno. Mnogi zaostajajo po službi božji v cerkvi, drugi se hitro razškropijo, le malo
jih gre poslušat oklicovalca. Lani so zavolj bolezni „diftiritia" ali vratne vnetice slovenskim Štajercem dopošiljali nemško podučilo, letos pa vsled živinske kuge zopet samo nemške zaukaze dajejo, — le slovenskih ne, da bi jih naš kmet zamogel umeti. V tako nevarnih slučajih, kakor je goveja kuga, bi se vendar tudi na to naj gledalo, ker je lehko mogoče.
Iz Poličan. (Železnico) hočejo staviti od našega kolodvora pri jnžnej železnici do Slatine. Deželni odbor štajerski pripravlja dotičen predlog za deželni zbor in mariborski inženir g. Wiesinger je izdelal precej nadroben načrt. Železnica bi bila 12 kilometrov dolga, po 1*4 metra vsaksebnimi kolomajami. Železnica bi šla skoz Poličane nad Gabernik, kder bi bil 460 metrov dolg predor ali tunel, nad Kostrivnico, Radmance v Slatino. V 1 '/a—2 letoma bi se dodelala. Najprej bi se moralo potrebno zemljišče kupiti, v Poličanah g. A. Koh-nejev in g. J. Kampelnov hram in g. Mlakarjev hlev podreti. Ako bi ti preveč odškodnine tirjali, potegnila bi se železnica na severnej strani od cerkve, toda prekapanje in odvažanje zemlje bi tukaj stalo 10.000 fl. Železniške postaje bile bi: prva v sedanjem kolodvoru Poličanskem, druga unkraj pod Gabrnikom, tretja v Kostrivnici, četrta v Radmancih in peta v Slatini. Hlaponi bili bi 3 zadosti, potem 6 vozov za ljudi in 12 za blago. Stroški bi znašali 570.000 fl. Dohodkov na leto bi bilo 76.000 fl. letnih potroskov pa 30.000 fl. Bilo bi torej toliko dobička, da bi se po malem dolg 570.000 fl. zamogel pobotati. Za Slatino pa tudi dalje za Krapino, sploh pa za posotelske kraje in Zagorje bila bi ta železnica velika dobrota. Bržčas bi jo sčasoma od Slatine podaljšali do Krapine in dalje do Zagreba.
Od 8v. Petra pri Radgoni. (Trgatev in prezgodnji sneg.) Vesela vinska trgatev se pri nas krog Radgone začne navadno o sv. Tereziji, to je 15. oktobra. Tudi letos sta se veselo podala gospod in viničar v naše lepe zelene vinograde, iz kterih sta si obetala izvrstno vinsko kapljico, ker bil je celi september ugoden za grozdje, še tudi prvo polovico oktobra je bilo lepo vreme; zatorej se ljudje niso nič podvizali s trgatvo, ker so upali da bo se dolgo lepo ostalo. Toda človek obrača, Bog pa obrne I V noči od 15. do 16. oktobra je zapadel precej debeli sneg, ter pokril še polovico letošnje trgatve, dalje še je več poljskih pridelkov kakor, ajdo, koruzo, na mestih še tudi krompir itd. sneg zunej dobil, največo škodo je pa sneg storil po gozdih in sadunosnikih, kjer je obilno mladih drevesc polomil. Spominjam se še, da je 1. 1869. tudi sneg na grozdje zapadel, tedaj letos obhajamo nekako desetletnico prezgodaj padlega snega. — V nedeljo 19. oktobra popoldne je pogorela vini-čarija Blaža Slačeka, kmeta v Zbigovcih. Pravijo, da so otroci z žveplenkami ogenj zanetili. Skrivajte tedaj žveplenke pred otroci! Janez Duh.
Od sv. Urbana nad Ptujem. (Kuga) dalje razsaja. Od Doliča, kjer je padlo 17 glav, se je preselila v Levajnce ali Juvansko ves ob Pesnici. Od hleva do hleva davi tukaj ubogo živino. Ko se je zapazila kužna bolezen, je bilo od komisije vse priskrbljeno, da se dalje ne širi, ali ves trud je bil zastonj. Komisija ni mogla tako naglo živine ceniti, kakor jo je kuga podirala na zemljo. Kar govede od kuge ni padlo, to je bilo pobito. Žalostno so gledali gospodarji, ko se jim je živina peljala iz hleva, da se pobije, gospodinje pa so se jokale na glas, da je bilo daleč slišati njihovo upitje. Hlevi so sedaj prazni, kajti padlo je 106 glav. Podi, omet in zmast se mora odstraniti, zemlja v hlevih blizo 2 črevlja izkopati, ves gnoj uničiti, da se kje kuga ne skrije in potem zopet nad živino ne piane. Domače moči so opešale, torej so prišli vojaki na pomoč. Lovci, pijonirji, žandarji, in od polka nadvojvode Ernest 61 mož z oficirjem. Oficir stanuje v farovži, drugi vojaki pa nekaj v šoli, ktera je otrokom zaprta, v gostil-niči in drugod. Marljivo opravljajo svojo službo. Ves Levanjska je obkoljena s stražami, da ne sme in ne more nihče vun, nihče noter, zato so ubogi Levanjčani žegnansko nedeljo pri težkem delu v hlevih obhajali, ter žalostni gledali proti hiši Gospo-dovej, kjer se je božja služba opravljala. V vesi je sedaj vsa goved pobita, mogoče, da se kuga zaduši; pa kakšne nasledke bode ta nesreča imela 1 Ni še ta nesreča končala, že nas druga tlači. Sneg debeli je vso mlado drevje pokončal, staro pa raz-česal. Tužno je gledati sadonosnike, kinč in pomoč Urbaneanov, kako so poškodovani, nekteri popolno uničeni. Toča, kuga, nevihta nas je ob vse spravila, edino zaupanje nam je še ostalo — zaupanje v božjo pomoč.	K.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Na dvor svitlega cesarja prišel je vojvoda Bajlen ter v slovesnem zaslišanji za svojega španjskega kralja Alfonsa snubil nad-vojvodinjo Kristino. Cesar so prošnjo uslišali in nadvojvodinja je privolila. Minister grof Taafte je tudi bil pri cesarji in poročal o strankah v državnem zboru. Cesar so torej tako iz ust ministra samega poizvedeli, da je dosedanja nemško-libe-ralna in ustavoverska, ob enem centralistična, stranka srečno potisnena v manjšino. Slovenski, češki, poljski poslanci, združeni z nemškimi konservativci, so vedno, vsaj za 20 glasov, liberalcem naprej. V vseh odborih in odsekih imajo večino. Zato pa tudi pričaknjemo, da bode večina, zlasti naši slovenski poslanci, tirjala, naj odstopijo liberalni ministri Stremajer itd., ter dajo prostor mo-ževom, do katerih zamoremo imeti zaupanja. Z veseljem pa zamoremo priznati marljivost novega državnega zbora. Liberalni pa tudi narodni in konservativni poslanci tekmarijo med seboj, kateri bi prvi nas veto val najpotrebnejših novih postavnih
določeb, tudi vlada je več postavnih načrtov predložila. Nekateri so nže rešeni n. pr. svitlema cesarja se je prejšnja avota 4,516.000 fl. za stroške cesarskega dvora brez velikega razgovarjanja dovolila; postava o bosensko-hercegovinskej upravi, o živin-skej kugi, o polajšbah pri zlaganji posestev se je tudi od vlade bila nasvetoval»; poslanci pa so predložili: Karlon in Granič postavo zoper pona-rejevanje vina, Weeber zoper oderuštvo, Granič zoper posilno legaliziranje, Hevera zoper preveliko obdačenje posojilnic in hranilnic, Fanderlik zoper kolek pri časnikih in kolendarih. Poslanca grof Miroslavski in Mikiška sta vlado vprašala, kaj misli storiti v pomoč ubogim prebivalcem v Galiciji in Moravskem, ker se je zarad slabe letine ondi bati lakote. Odboru za adreso svitlemu cesarja predsednik je plem. Groholski, poročevalec pa grof Hohenwarth. Za uda državnemu sodišču nasvetoval je državni zbor cesarju izvoliti izmed trojice: dr. Rintelen, baron Giovanelli, dr. Dominkuš. Grof Brandis je položil mnogo prošenj za polajšbo vojaške postave bogoslovcem na korist. Za pregledovanje računov pri državnem dolgu izvolila je poslaniška hiša državnega zbora 5 udov. Do sedaj sedeli so v ovej komisiji sami liberalni ustavaki, sedaj so izvoljeni možje naše stranke, liberalci so propali s 154. glasovi proti našim 167. To je važno. Na Ogerskem zboruje tudi državni zbor, pa je precej tih; tlači ga tudi nasledek slabe letine; ljudem celo semena pomanjkuje za zimino. Le proti Hrvatom nosi Magjar visoko svoj greben. Hrvatje so vsled nesrečne nagodbe z Magjari leta 1868. politično in gmotno vrženi ob tla. V Bosni in Hercegovini je med kristijani veliko nezadovoljstva, ker vlada baje preveč z mohamedani vleče!
Vnanje države. Ali so Rusi res Merv vzeli, to še ni popolnem znano; angleški časniki so novico prvi med svet poslali, jo pa zopet tajijo, Rusi molčijo. Turški sultan je Angležem prijazne ministre zapodil in jih nadomestil s takimi, ki se nagibajo na rnsko stran. Prva sta Sajd in Mabmud-Nedim-paša. Črnogorci zbrali so 15.000 mož, da se Gusinja in Plave šiloma polastijo, ker jim Tarki iz dobra prepustiti nečejo. Rumuni so naposled vendarle judom dovolili domovinsko pravico. Na Francoskem se bojijo vsak trenutek revolucije od 8trani zdivjanih socijalistov. Grozni nalivi na Spanjskem so strašno razsajali, 500 ljudi je zalilo. Na otoku Hajti v Ameriki nastala je revolucija. Angleži v Afganistanu hudo kaznujejo prebivalce Kabalske zarad umora angleškega poslanika. Jakub-Khan se je vladi odpovedal in je 51etni njegov sinček proglašen za naslednika, gospodje v deželi so pa — Angleži. — V severnej Ameriki so se vzdignili stari Indijanci zoper bele ljndi in teh mnogo ubili. — V Avstraliji so odprli svetovno razstavo. Avstrijsko blago je tje pripeljala lepa naša ladija „Helgoland".
Za poduk in kratek čas.
Žalostna smrt ;treh izdajalcev domovine.
(Zgodovinska povest.)
I. Pod vlado cesarja Leopolda I. (1657 — 1705) se je bilo združilo več ogerskih velikašev v zaroto, katera je namenovala dežele ogerske krone avstrijskim vladarjem s pomočjo Turkov odtrgati in se je v ta namen cel6 najostudnejših in najpregrešnejših sredstev poslužiti hotela, namreč zavratno umoriti cesarja Leopolda samega. V to zaroto so bili zapleteni tudi trije možje, katerih žalostna osoda tudi Slovence zanimati utegne. Opisati hočemo namreč žalostni konec grofov: Ivana Erazma Tattenbacha, Petra Zrinskega in Krištofa Frankopana.
Grofi Tattenbachi so bili plemenita nemška rodovina porenska, ki se je bila proti koncu 16. stoletja na Štajerskem naselila. Imela je veliko gradov in zel6 razširjena posestva po slovenskem Stajeru, n. pr. v Konjice, Račje, Podčetrtek, več gradov pri Lemberškem trgu, pri Podsredi, na Bi-zeljskem in drugod. Grof Ivan Erazem Tattenbach rodil se je 1. 1631. Poročen je bil z grofico Ano Terezijo ForgaČevo, za katero pa je malo maral, dasiravno je bila duhovita in bistroumna gospa. Naš Tattenbach je bil namreč zel6 lehkomišljenega in razuzdanega življenja, družil se je s soprugo hrvatskega bana Zrinskega, z grofico Ano Katarino, rojeno Frankopaninjo. Ni se toraj čuditi, da so ga ogerski zarotniki toliko lebko za svoje hudobne, izdajalske načrte pridobili. Z banom Zrinskim in drugimi zarotniki se je bil seznanil v njihovih gradovih v Čakovcu in Lupšini (v Medjimurji.) Tu so bili napravili skrivno zavezo. Tattenbach, kateri je imei neizmerno veliko premoženja na Štajerskem ter mu podložno bilo veliko število kmetov in rudarskih delavcev v njegovih rudnikov, zavezal se je bil vse trdnjave in gradove na Štajerskem cesarskim vzeti in graške meščane zoper cesarja spuntati. V ta namen si je pripravil na svojih gradovih veliko orožja in streliva, tudi se mu je očitalo, da je imel v dveh gradovih pri Lemberškem trgu nekaj Turkov (Bošnjakov) za napad skritih. Ali prej nego je mogel s svojimi naklepi na dan, bil je izdan in zadela ga je zaslužena kazen. Lehkomišljen, kakor je bil, dopustil je enemu svojih služabnikov v Podčetrtskem gradu, da je pregledal njegove skrivnostne papirje. Ta si točno prepiše načrt zarote in upora zoper cesarja, ovadi cesarskim uradnikom, ter se tako maščuje nad svojim gospodom, s katerim sta se bila sprla. — Ivan Erazem Tattenbach ni o tem ničesar znal, ko pride 21. marca 1. 1670. v Gradec. Tu ga mestni sodeč in vojaški poveljnik primeta in za-preta z besedami: „Gospod Ivan Erazem grofRein-steinski in Tattenbach, jaz vas zavoljo veleizdaje zatvorim, podajte svoj meč!" Tattenbach se je pri teh besedah tresel, kakor šiba na vodi, da je ko-
maj svoj meč odpasati mogel. Odpeljan je bil potem na grad, kjer so ga v ječi dobro in varno zaprli.
V preiskavo so bili djani tudi njegovi služabniki. Zaprt je bil kot udeleženec pri tej zaroti Kari grof Thnrn, deželni glavar goriški, celih 18 let na gradu v Gradcu, kjer je 1689 umrl. Tatten-bachovo veliko premoženje je pripadlo zdaj državi. Našli so na njegovih gradovih blaga neizmerne vrednosti, a tudi čez 100.000 gld. dolgov. Njegove j soprugi, ki se je po zaporu moževem v Beč s svojimi dragocenostimi preseliti hotela, odločili so po njegovi smrti 2000 gld. letne pokojnine.
Tattenbach je bil skoraj 2 leti v zaporu in preiskavi. Sodnije so imele 15 obravnav ž njim. Pri zaslišanji se je čudno obnašal, danes je morebiti vse odkritosrčno obstal, jutri je vse ošabno in trdovratno tajil. Do zadnjega dneva je pričakoval cesarjeve milosti. Sodba je bila 26. novembra razglašena: da izgubi plemstvo in posestva za-se in za svoje potomce, da so mu odseka desna roka in da bo s tremi udarci ob glavo djan. Dne 28. novembra so ga odpeljali iz grada v zaprtem vozn v mestno hišo; spremljala sta ga mestni sodeč in eden duhovnik. Dne 29. novembra je bil velik deželni zbor v Gradcu, ki je bil Tattenbacha in njegovega edinega sina Antona za vse večne čase iz deželne knjige stanov (Landtafel) izbrisal in ga izročil navadnemu sodstvu. Obsodba Tatten-bachova se je bila po vseh cerkvah naznanila, zanj se je molilo in zvonilo po vseh cerkvah. Dne 30. nov. se je bil za vselej od svojega sina poslovil. Dne 1. dec. v jutro bo bila vsa mestna vrata v Gradcu eno uro več zaprta, nego navadno in vso vojaštvo bilo je komandirano. Mrtvaški oder se je bil postavil na dvoru mestne hiše. Tattenbach je mirno nanj stopil, oprt na patra, svojega tolažnika v zadnjih urah. Lepi, ponosno-ošabni še le 40 let stari mož je stal tu bled, upognjen in siv, kakor starček. Zahvalno je sezvedel, da se mu je odsekanje desne roke milostljivo spregledalo. Klečečemu se je s tremi udarci glava odsekala. Zdaj je začelo po vseh cerkvah zvoniti. Njegovo truplo se je zvečer v največjem miru pri sv. Andreji v murskem predmestji pokopalo. O njegovem sinu Antonu, za čegar odgojo je vlada skrbela, se dolgo nič ni vedelo. Se le v novejšem času se je dokazalo, da je bil za duhovniški stan izrejen in je bil vstopil v samostan v Rovni (Rein) pri Gradcu ter je umrl kot prošt v Strass-engelnu, nedaleč od Lipnice. V rovenskem samostanu imajo še masni plašč iz tistega črnega sukna, na katerem je bil Tattenbach ob glavo djan. Dolgo časa se je v istem kloštru rabil mašni plašč, ki je bil narejen iz svilnatega plašča, katerega je imel Tattenbach na dan svoje žalostne smrti.
(Dalje prih.)
Smešničar 43. Nekdanji ljubljanski škof Auguštin Grubar bil je poseben prijatel otrok ter
je znal otroke tako lepo krščanski nauk izpraše-vati, da mu ni bilo para. Nekokrat pride na Gorensko birmovat. Po opravilu se poda nekoliko sprehajat in najde pastirja na paši. Precej ga pozove in ga začne izpraševati. Med drugim ga tudi popraša: „fantič, ali veš, kdo je vse to vstva-ril, kar vidiš?" Fantiču se je to vprašanje pre-znano zdelo; torej ga bistro pogleda od glave do nog in reče: „škoda, da ste tako stari pa še tega ne veste, kdo je vse vstvaril!" Slovenija 1848.
Razne stvari.
(Zastrupil) se je Janez Freitag, po domače „srmak", kočljar in črevljar v Slivnici pri Mariboru. Po dvadnevnem mučenji je 17. t. m. umrl. Že dvakrat poprej si je hotel življenje vzeti. Bil je žganjepivec. Pravijo, da sedaj je storil samo-umor zarad prevelike pridobnine (Erwerbsteuer) in prestrogega iztirjevanja.
(V kozji rog zagnali) smo z dvakratno ponudbo za „pošnofanje" nemčursko trobljo „Cillier Zeitung". V nedeljskem listu od 19. okt. uže pravi, kako je šla starih listov „Deutsche Zeitung" iskat in res našla, da so magjarski freimavrerji Klapka, Czaky denarjev prejeli od Bismarka. Drugo je vse požrla, zlasti to, kar smo jej o judu in freimau-rerskem prijatelji Kurandi povedali. Da se je precej kislo držala pri požiranji, to se na njenej pisavi pozna. Nevedne podučiti je vsakako dobra reč. Dr. Forregerja začela je zopet braniti. Več njej odgovarjati se ne splača.
(Nekemu g. x v „ Marburger - Zeitung") ni po volji članek v „Slov. Gosp". štev. 41. o Kamnici. Ker se g. x. kaže kot osoren nevednež, druga ne rečemo, kakor da mu jegovo tolmačenje nemške besede „Gams" privoščimo. On pravi, da se mu zdi (scheint), da nemška beseda „Gams" pomeni krmo („Futter") No, morebiti oves za nemčurske osle?
(Nesrečno pod voz) prišla je Marija Funkelj v Pesarji pri Celji tako, daje bila takoj usmrtena.
(Tolovaji) so 10. okt. v Miačah šmarijskega okraja po noči napali mladega Jakoba Vrbošeka, ga ubili na dilah neke koče in vzeli hranilniške knižice s 1100 fl. in 170 fl. gotovine.
(Hišico za potnike) napravili so na visokem Obiru na Koroškem: od Železne-Kaple se pride v 6 urah do nje. Razgled na Obiru je krasen.
(Spomin na rešenje Dunaja) od Turkov, ki so 1. 1683. silovito napadali cesarsko mesto, se bo 1. 1883 slovesno obhajal. Uže 8edaj dela poseben odbor priprave.
(Smodnišnica v Spielfeldu) g. Scballhammer-jeva bila je v velikej nevarnosti, ker se je pri prvej velikej stopi ogenj vnel, da je ondi vse razletelo. Delavec Feurer bil je hudo ranjen na rokah in v obrazu.
(Zastrupila) z arsenikom se je vdova Josipina Fiedlerjeva, rojena Skazedonikova, v Slov. Bistrici.
(Mlinarje nadlegujejo tatje) posebno v okolici Slov. Gradca; dve noči zaporedoma so v dvema vesčma trem pobrali zrnje in moko.
(Najvišjo goro v Evropi) Mont-Blanc (beli breg) hočejo Francozi predreti za železnico, kakor so nže prevrtali goro Ceniš. Delo bi stalo 75 milijonov frankov. Tako bi pot iz Pariza do Genove skrajšali za 97 kilometrov.
(,rljubljanske slike") se glasi knjižica, ki objavlja zanimivo iz „Slovenca" ponatisneno berilo o ljubljanskega mesta prebivalcih. Cena trdo ve-zanej knjižici s pošto vred je 75 kr. Priporočamo knjižico vsem prijateljem šaljivo-podučnega berila in pa onim, ki želč naše mestno nemškutarstvo in liberaUtvo spoznavati.
(Drugič strela udarila) je v zvonik farne cerkve na Velikem trnu nad Krškim, ter ga razrušila, da so zvonovi na tla popadali. Lani je tudi udarilo. Sedaj bodo vendar strelovod napeljati dali.
(Zagreb poln dijakov.) Uže lani je prišel na vsako peto dušo po jeden dijak, a letos jih je več. Bolgarov je došlo študirat 20. Slovencev je pa čedalje men je.
(Glasbena Matica) razpošilja dva snopiča skla-deb, 1) dr. Ben. Ipavičevib „Slovenskih pesnij" za en glas in glasovir, 2) g. D. Fajgelnovih „Sto mediger za orgije."
(Porotniki k okrož. sodniji celjskej) dne 17. novembra bodo pozvani gospodje: Janez Schererj Karl Petovar, Anton Seibt, Fr. Unger, W. Metz, Vin. Huber, J. Zarija, Al. Nasko, Kr. Schweizer, dr. Rak, Fr. Holzer, R. Wolf, Jožef Kralj, dr. J. Smec, Fr. Greiner, J. Zarija, Fr. Staudinger, vsi iz Maribora; dalje baron Moškon, Peter Sorčnik, Gašp. Skaza, K. Kern, Miha Jevšenjak, Anton Stancer, Janez Tomšek, Jožef Potočnik (Selnica), Jakob Kokal, August Dirmajer, Franc Šnideršič (Loperšice), Janez Kranjc (sv. Vid pod Ptujem), Arminij plem. Schlichting, Frid. Smirmaul, Jožef Meško, Franc Fleischmann (Tržiše), Jož. Komauer, Kajetan Krašnik, Franc Premšak. Nadomestniki so : Eul. Dirmhirn, Al. Walland, Mor. Unger, Jož. Rakuš, dr. J. Tarbauer, J. Kupferschmied, vsi iz Celja, Jan. Pouše (Laško), Andrej Žagar (Žavec), Jož. Levičnik (Brežice).
(Perotnino) marljivo kradejo v slov. bistriškem okraji, posebno v Laporji.
(Iz Rogača) se nam piše, da je kmetu Cvet-kotu hlev užgal 7Ietni fantič; tudi hiša bi mu bila zgorela toda vrli gasilci rogački so mu jo ubranili, za kar se izreka dostojna zahvala. Zarad kuge se ne sme ne pasti ne orati; krmo bodo sedaj spo-lagali, kaj bo pa po zimi?
(200 fl. in blago ukradli) so nepoznani tatje trgovcu g. J. Volkovacu pri sv. Antonu v Slov. goricah.
Dražbe III. 25. oktobra Alojzija Pomprein 1016 fl. v Mariboru, Paul Feuchter na Faali 160 fl. in v Lobnici 4121 fl., Vine. Rajč 1080 fl. v Lju-
tomeru, Matija Praprotnik v Mekonjah 542 fl., Franc Zanek v Spodnji vesi 204 fl., Anton Levak v Artičah 4560 fl., Franc Zanek v Čeli 2040 fl., Jožef Ratej v Oplotnici 730 fl. 27. okt. Jakob Žoj-man pri sv. Ani 2270 fl., Kari Jagodič 184 fl. v Smariji. 30. okt. Ana Lorber na Kušerniku 6734 fl. 31. okt. Marko Brenner v Ročici 4529 fl. Janez Jagodič v Kačjem dolu, in Valentin Šket 4650 fl. v Šmariji.
Listič uredništva. G. C. smo uže zadnjič o istej reči poročali; zato hvala; g. G. se bo zgodilo. Cerkvena priloga izide prihodnjič, tedaj objavimo dopis iz Ormoža in raznoterost iz Celja t
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
		g				a				«				
Mesta		s 00 X	>t£ SS		3 >Ü o		Oves		>3 s s E-t			o » CJ t« U	Ajda	
	fl	kr	fl.	kr.	fl.	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor .	7	90	4	90	4	70	2	60	4	90	4	90	4	90
Ptuj . . .	7	70	4	75	4	40	2	50	4	60	3	70	4	60
Gradec . .	10	14	6	12	7	36	3	25	5	33	—	—	6	28
Celovec . .	8	72	5	80	5	34	2	64	5	40	—	—	—	20
Ljubljana. .	10	—	5	66	4	64	2	20	6	63	—	—	—	—
Varaždin	1	—	5	60	5	20	2	80	5	—	3	10	4	—
Dunaj 1§ * Pest J" £	13	15	9	35	10	25	6	70	7	25	6	85	—	—
	12	95	8	82	8	90	6	12	6	67	4	65	5	50
Najnovejši bnrzi na Dunaju.
Papirna renta 68'50 — Srebrna renta 69 60 — Zlata renta
81-65 — Akcije narodne banke 840'--Kreditne akcije
265---Napoleon 9.35 — Ces. kr. cekini 5 57 —
Loterij ne številke s
V	Trstu 18. oktobra 1879: 5, 8, 48, 17, 89.
V	Lincu „ „	47, 30, 1, 38, 66.
Prihodnje srečkanje: 31. okt. 1879.
Ponudba.
Največjo zalogo najboljše robe za izdelovanje vsakojakih,
modnih oblačil za gospode, kakor tudi uže izdelano obleko
mnogovrstnega kroja po najnižjej ceni priporočuje slavnemu občestvu
A. Scheikl
v Mariboru, v gosposkej ulici zraven zlatarja Schön a.
Fanta,
3—3
ki je slovenskega in jezika zmožen in dobro izšolan, vzame v štaeuno z blagom vsake vrste Tomaž Miki,
trgovec pri sv. Marjeti pod Ptujem.
1—3
Učiteljska služba.
na trorazredni šoli v Negovi IV. plačilnega razreda 8 poboljškom letnih 20 gld. za stanovanje se razpisuje.
Prosilci nemškega in slovenskega jezika sposobni naj vložijo svoje prošnje po pravilnem potn do konca novembra t 1.
Okrajni šolski svet t zgornji Radgoni 11. oktobra 1379.
Predsednik: PremerstelH.
?
Z
v Mariborn se vzame priden fant v uk. Kje? se izvč v Lorencovi tiskarni.
1—3
Oznanilo.
Mežnar in orglar čednega zadržanja se takoj v službo sprejme pri farni cerkvi sv. Petra v Za-vodnjem. Več se izve pri cerkvenem predstoj-ništvu.	2—2

Franz Jesenko,
krojač v Mariborn, priporočnje se za zimo p, n. občinstvu
z čisto novim blagom za zimske obleke,
ter zagotavlja dobro postrežbo po prav nizkej ceni.

NaduČiteljska služba
izpraznena na trirazredni šoli v Šent-Juriju na Ščavnici IV. plačilnega razreda se razpisuje.
Prosilci nemškega in slovenskega jezika zmožni naj vložijo svoje prošnje do konca novembra t. 1. po pravilnem potu.
Okrajni šolski svet v zgornji Radgoni 12. okt. 1879. 1—3	Predsednik: Premersteln.
Železna ognjišča
in jih posamezne dele, potem
£ peci 5S
iz plehovine ali litega železa,
9C* nagrobne križe
priporoča po najnižjej ceni
Danijel Rakuš-eva
ŽELEZARIJSKA KUPČIJA 4—8	v Olji, v grsškej nlici.
3c
S
Mlatllulce,
najnovejše, izvrstno sestavljene, potem jako po ceni pa tudi mnogo boljše od lanskih rezne mašine za rezanje živinske krme, enojni pa tudi dvojni plugi, brane, čistilnice za zrnje, trijerji in sploh vsakovrstno kmetijsko orodje, stare želežniške šine za porabo pri stavbah, za poprečne droge pri obokih, dalje
železno - cink - bakreno plehovino,
kljucarsko §iavbemko «pravo.
okove za okna in dveri, železna ognjišča, vrata iz kovanega in litega železa, križe, lepe peči iz litega železa, ventile in spravo za studence ali stepihe, kuhinjsko spravo, kotle iz železa in bakra,
vsakovrstno orodje za delavce,
debelo pozlačene križe nagrobne, medene mrtvaške truge ali rakve, itd. itd. na veliko izbiro in po uajnizkej ceni prodava
Wogg in Radakovits
10—10	trgovina z železjem „pri zlatem sidru" v Celji.
Zunanjim naročilom se takoj ustreza in, če se želi, dopošljejo tudi cenilniki in proračuni brezplačno.