OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
kvrAujemo TsakoTniin« . UskoTin«
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of AU Kinds
XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 28, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 171

^RONIKA sedmak
° daljšem bolehanju je pre-V bolnišnici v Mt. Vernon, 2 Veronica Sedmak, rojena "laršič, stara okrog 60 let. odhodom v bolnišnico je ži-dalj Č9,8a na 1097 E. 64 St. Je bila iz vasi Kal pri Št. na Krasu, fara Košana. n je članica društva Napredne ovenke, št. 137 SNPJ, in po-^nice št. 25 SŽZ. , ^kaj zapušča ožje sorodnike op tudi v domovini. Soprog je umrl pred več leti, hčer marca 1947 in brat Jo-Kiarca 1951. Pogreb se vr-V ^ soboto ob 7.30 uri zjutraj iz j^Sfebnega zavoda Joseph Žele
•^rki
^"Hovi, 6502 St. Clair Ave., v
ev sv. Vida ob 8. uri ter nato
pokopališče Calvary.
^RESAHROVAT
ceraj popoldne je preminila y ®^°jemu domu Theresa Hro-stanujoča na 6731 Edna Rojena je bila v Ljubljani, oder je prišla v Ameriko 50 leti. Bila je članica 01-društva sv. Vida in dru-
^ Srca Marije (staro).
jj^^aj zapušča otroke: Mrs Davinroy, Mrs. Alice M. "icky^ Edward J., Joseph A., E., Mildred E., Doiotuy M.
h 1
J., in vnuke, v stari do-
Ijjo ^ pa zapušča dve sestri Ju-^aksler in Johano Demšar gg sorodnikov. Soprog Jo-y, ^ je umrl 5. julija 1943, sin I. pa leta 1946. Pogreb v soboto ob 10.30 uri iz Zakrajškovega po-Vj. ^®ga zavoda v cerkev sv. J,- ^ ob 11. uri ter nato v dru-
° grobnico na pokopališče ^Vai^ Truplo bo položeno na ^^ški oder nocoj ob šestih.
®Wji se pobirajo
cesti...
FRANCISCO, 27. avgu-Howard E. Cole, do-tQV ^ New Yorka, je izgubila torbico, v kateri je bilo Vj gotovine in draguljev v liij^Jiosti $17,125. Mrs. Cole je bil^ ^^enja, da je torbico zgu-
^leki restavraciji v mestu, ■lan	se je torbica našla
i; o^^ti. Najditeljica Link, doma ^ateo, jo je izročila po-
Policija pa lastnici.
VLOGA AMERIŠKEGA DOLARJA; VTIKATI SE V NOTRANJOST!
WASHINGTON, 27. avgusta—Politično vprašanje investiranja ameriškega dolarja in dajanja ameriške pomoči drugim državam, je stopilo zopet v ospredje, ko je nova egiptska vlada Maherja zaprosila Ameriko, da naj oboroži egiptsko policijo z najmodernejšimi orožji. To da je potrebno, da se v Egiptu ohrani red in mir.
Vprašanje je v tem, ali naj se
CENE ^ROGAM
AMSTERDAM, N. Y., 27. av-
t)et p ~~~ Podjetje Mohawk Car-je najavilo, da bo zvišalo ^^®progam počenši z 8. sep-^om za 5%. Podjetje javlja, ^°višanje cen v zvezi s Se j® trajala tri mesece Sj stavkajočim dovolilo zvi-^ Wače. Vendar po zatrdilu cene preprogam še ne ^^dosegle tiste višine, ki jo id določil kot najvišjo K stabilizacijo cen.
AFRIKI %%&J0
^C^'^NNESEHRG, 27. avgu-
k jlig na dan 26. avgusta j^®"^fnška policija aretira-^ to n^ebelokožcev, ki so J'l'egj. ^^^konih nacista Malana Zoper predpise, ki za-diskriminacijo, to je oČitev po rasah.

Amerika, s tem ko daje denarno pomoč gotovemu režimu, anga žira čisto enostransko v eni državi, kot je slučaj trenotno v Egiptu.
Princip Amerike je v tem, da se ni vtikati v notranje razmere posamezne države, zlasti še ne z oboroževanjem ene stranke, ker lahko nastopi slučaj, da je stranka vržena z oblasti, in je proti-ameriški val novega režima neizogiben.
V zvezi s prošnjo ameriške vlade po pomoči se je ventiliralo vprašanje, ali naj Amerika izrabi sedanji položaj v Egiptu in Egipt indirektnim potom prisili, da se pridruži bloku Srednjega vzhoda, da pristane na to, da se Sueški kanal kolektivno zavaruje in bi pripadla Egiptu tista oblast, ki bi Egiptu sorazmerno šla.
S tem pa naj bi se indirektno rešil spor med Anglijo in Egiptom, katerega konec Maher sam ne predvideva pred potekom treh mesecev.
*
Nemčija, orožje in dolar
BONN, Nemčija, 27. avgusta —Napovedujejo se skorajšnja pogajanja med vlado Zapadne Nemčije, ameriškim poslanikom v Zapadni Nemičiji Donnellyem in španskim zastopnikom.
Predmet teh pogajanj naj bi bila dobava orožja Španiji v višini nekaj sto milijonov dolarjev. Orožje bi izdelovale nemške tovarne, Amerika pa bi bila udeležena z finančno platjo, z dolarjem.
Po zadnji vojni je bilo Nemčiji prepovedano, da bi izdelovala orožje. Če se ta načrt izvede, bodo oživele nemške tovarne, se bo obnovila nemško-španska trgovska pogodba, bo dobil španski diktator Franco gotovo odškodnino za to, da bi odstopil španske zračne in pomorske baze Ze-
dinjenim državam.
*
Dolar, jeklo in premog
BONN, Nemčija, 27. avgusta —Produkcija zapadno evropskega jekla in premoga se postopoma prilagoduje skupni upravi, kakor to predvideva načrt francoskega zunanjega ministra Schumana.
Iz te zveze je bilo objavljeno, da se računa z možnostjo, da se Amerika angažira z močnimi investicijami evropske produkcije premoga in jekla. Razgovori so že v teku, vendar pa za enkrat ne gre za več kot za izmenjavo misli in Amerika do sedaj še ni sprejela nase kakih posebnih finančnih obevznosti.
*
Krupp naj se razdeli
BONN, Nemčija, 27. avgusta — Znano podjetje Alfreda Kruppa, ki je bil glavni dobavitelj Hitlerja in katerega tovarne se nahajajo v Porurju, naj se po sklepu zavezniške komisije razdrobi. Premoženje se ceni na več kot sto milijonov dolarjev.
Po zadnji vojni je bil Krupp
obsojen kot vojni zločinec na 12 let zapora, njegovo premoženje pa je bilo konfiscirano. Leta 1951 je ameriški komisar za Nemčijo McCloy Kruppa pomilostil in mu vrnil zaplenjeno premoženje. Sedanji načrt o razdrobitvi tega podjetja je predložen še nemški vladi v izjavo.
Ultra-reakcionarci skupaj
NEW YORK, 27. avgusta— Bivši član spodnje zbornice Hamilton Fish je napovedal, da bo kandidiral za ameriškega senatorja, ko se bo ustanovila "Ameriška stranka," po zamislih McCormicka, lastnika in glavnega urednika "Chicago Tribune."
William Loeb, ki izdaja v New Hampshire in Vermontu pet časopisov, se je zavzel za tako tretjo politično stranko. "Ameriško ljudstvo rabi spremembo, te spremembe pa ne nudi niti republikanska, niti demokratska stranka. Nova stranka ne bo pod kontrolo niti Wall Streeta (finančnega središča) niti pod kontrolo prevzetnih delavskih unij."
Fish pa je razvijal program nove stranke, "da bo ta stranka zoper socializem, internacionali-zem in New Deal." Republikanci tega kova so nezadovoljni z Ei-senhowerjem in iščejo sedaj novih smeri.
DALJAVE BODO KMALU IZGINILE
Britansko letalo "Canberra" je preletelo Atlantik v enem dnevu tja in nazaj. Za polet na obe strani je rabilo 10 ur dve minuti. Nazaj grede iz New Foimdlanda je letelo s hitrostjo 606 milj na uro, kar znači nov svetovni rekord. Iz Amerike v Anglijo se bo torej lahko prišlo v enem dnevu in se bodo lahko opravili nujni posli.
Letalo je letelo na nekaterih mestih 40,000 čevljev visoko.
Iz Londona javljajo, da preskušajo lovsko letalo, ki bo letelo 660 milj na uro, bo najbolj učinkovito bojno letalo na svetu in bo njegova brzina hitrejša od brzine zvoka!
DVE IZ KONVENCIJE LEGIJONARJEV
NEW YORK, 27. avgusta— Ko je snemal parado legionar-jev, se je zgrudil in umrl fotograf newyorskega časopisa "New York Post."
Sedem sto pometačev newyor-ških ulic je trdilo, da so našli na cestah, kjer se je pomikala parada, kakih 700 ton raznih odpadkov in papirja. Na vsakega čistilca je torej prišla ena tona, da jo odstrani.
Lewis in rudarju
WASHINGTON, 27. avgusta —Formalna pogajanja med lastniki premogokopov in med Lewisom kot vodjem ameriških rudarjev se bo začela dne 3. septembra 1952.
Lastniki premogokopov so pozvali Lewisa, da naj se prekine odsotnost od dela, ko 475,000 rudarjev ne dela v spomin tistih tovarišev, ki so v izpolnjevanju svojih dolžnosti prišli ob življenje. Lewis je to ponudbo odklo nil in se bo počivanje v rudoko-pih nadaljevalo pravi do 1. sep tembra, dva dni kasneje pa se bo začelo pogajanje za novo mezdno pogodbo.
Družinska tragedija
V mestnem zaporu se nahaja Charles Howell, star 35 let, ki je policiji priznal, da je zgodaj v nedeljo zjutraj na dvorišču svojega doma obstrelil 31 let starega Allan Deutsch iz 12002 Fair-port Ave., s katerim je njegova žena Joyce, stara 31 let, prišla domov ob 5. uri. Howella so prijatelji in sosedje že preje nekajkrat opozarjali, da je njegova žena večkrat v družbi tujega moškega, ko pa sta se srečala, je nastal prepir, kateremu je sledilo streljanje. Obstreljeni Allan Deutsch je bil odpeljan v Glenville bolnišnico, Howell pa v zapor. Medtem pa je nezvesta žena skušala izvršiti samomor s tem, da je zavžila večjo količino spalnih praškov, toda se je zdravnikom posrečilo oteti je smrti.
Priložnost dela tatu
DES MOINES, Ig,., 27. avgusta—Mrs. Frances Strausbaugh, stara 31 let, je bila v službi kot blagajničarka v podjetju Betts Cadillac-Olds Co. V razdobju 17 mesecev je iz blagajne ukradla $16,305 ali skoraj tisoč dolarjev na mesec.
Strausbaugh je tatvino priznala in dala na zapisnik, da je šlo $6,240 za alkoholne pijače in za slične stvari.
Pred njo je bil aretiran v tem mestu Donald J. Pace, tudi blagajnik po poklicu, ki pa je pokradel iz poverjene mu blagajne v 18 mesecih kar $110,000.
VOJAKI SO SE POBOLJŠALI
TOKIO, 27. avgusta—Ameriški vrhovni poveljnik za Daljnji vzhod in na Koreji general Clark je izdal statistiko, ki izkazuje, da so se ameriški vojaki poboljšali in da so njihovi prestopki, izvršeni na Japonskem, padli od 119 v maju na 71 slučajev v juliju.
Blatenje poštenih ljudi v imenu boja zoper komunizem mora nehati!
Brezuspešen lov na lopove
Na dvorišču poslopja Cuyahoga Wrecking Co. na 7311 Kinsman Rd. je bilo snoči kakor na fronti. Ko je policija hotela pregledati poslopje ali je vse v redu, so začeli nanjo padati streli iz notranjosti. Policija je oči-vidno preprečila roparski vlom. Trije policijski stražniki so bili ranjeni. Policija je obkrožla poslopje in nastopila z vsemi sredstvi, da pride do zločinca. Uporabila je tudi solzilne bombe, a vse brezuspešno. Ker je bilo prisotnih veliko radovednežev, ki so se le množili, je bil celo promet za nekaj časa ustavljen. Storilci so pobegnili. Clevelandčan strokovnjak Za Jugoslavijo
Samuel Stein iz Cleveland Heightsa, strokovnjak v pomor ski stroki, je dobil od ameriškega mornariškega poveljstva, kjer je uslužben, dovoljenje, da gre v Beograd za tri mesece, kjer bo na razpolago jugoslo vanski vladi kot strokovnjak.
KREPKA IZJAVA STEVENSONA NA KONVENCIJI LEGIJE
NEW YORK, 27. avgusta—Demokratski predsedniški kandidat Adlai E. Stevenson je v velikem govoru pred delegati Ameriške legije poudaril, da dočim Amerika odklanja komunizem, pa odklanja tudi boj zoper komunizem, v katerem politični šarlatahi napadajo in blatijo poštene ljudi pod krinko patriotizma.
Amerika veruje v svobodno podjetnost v materialnem oziru,
kar pa ni dovolj, ako ne bo ščitila tudi svobode človeškega duha, je dejal Stevenson ter dostavil, da patriotizem je često "zadnje zavetišče lopovov," kakor je zapisal pred mnogo leti neki velik angleški pisatelj.
V svojem govoru je Stevenson navajal kot svarilen vzgled napade na bivšega šefa generalnega štaba in poznejšega državnega tajnika Marshalla, ki je bil napadan od republikancev v kongresu kot nekak tajen zaveznik Sovjetov, katerim da je takore-koč na krožniku izročil Kitajsko.
Udarec za McCarthyja
Ime notoričnega republikanskega senatorja Joe McCarthyja iz Wisconsina ni bilo v govoru Stevensona nikoli izrecno imenovano, a vsi poslušalci so vedeli, da je imel njega v mislih,
kakor tudi druge kroge, ki sledijo stopinjam in metodam McCarthyja, ali pa z molkom odobravajo njegovo početje.
"Tragedija našega dobe je ozračje strahu, v katerem živimo," je rekel Stevenson. "Strah pa rodi zatiranje. Vse prepogosto se zločeste grožnje proti našim ustavnim svobodščinam skrivajo pod plaščem boja proti komunizmu."
Stevenson se ne boji zamere
Stevenson, ki je v prvi svetov m vojni služil v mornarici, v drugi pa je služil vladi v civilnem svojstvu, je podal na konvenciji legijonarjev še eno izja vo, ki je zahtevala izrednega po guma. Povedal je delegatom, da kot predsednik se ne bo oziral na pritisk nobene grupe, pa bila še tako močna in vplivna, kadar bi zahtevala nekaj, kar bi bilo po njegovi zreli sodbi v nasprotju s splošnim interesom vsega ameriškega ljudstva. Potem pa je pristavil:
"To velja tudi za veterane.
Naj mimogrede omenim, da za Ameriko hitro prihaja čas, ko bodo skoro vsi odrasli moški ve
terani. Ako bi vsi zahtevali od vlade izredne nagrade, brez ozira ita dejanske telesne poškodbe, kdo pa bo plačal?"
Znano dejstvo je, da so člani Ameriške legije v mnogih krajih ■voditelji v gonjah proti osebam liberalnih nazorov v javnem ziv Ijenju, zlasti pa v šolah, kakor tudi v delavskih organizacijah. Navzlic temu pa je bil Stevenson tekom svojega govora zopet in zopet deležen viharnega odobravanja od strani navzočih delegatov.
Drug primer izrednega političnega poguma
Ta govor Stevensona je že drugi prinier izrednega političnega poguma, kajti demokratski kandidat je pred par dnevi jasno in razločno podal svoje stahšče glede še enega kočljivega vprašanja. Podal je namreč izjavo, da smatra, da velika petrolejska ležišča, ki se nahajajo na obalah Atlantika, pripadajo vsemu ameriškemu narodu, ne pa poedinim državah. V to vprašanje so predvsem zainteresirani politični in petrolejski interesi v državah Texas in California, ki grozijo, da se bodo nad Stevensonom maščevali na volilni dan.
Vprašanje teh bogatih petro-lejskih ležišč je bilo enkrat pred vrhovno zvezno sodnijo, ki je reklo, da so ležišča last vsega naroda, razen ako kongres drugače odloči. Ko je bil v kongresu sprejet tozadevni zakon, ga je predsednik Truman vetiral in preprečil njegovo uveljavljen je.
Stališče predsednika Truma-na, kateremu sledi sedaj Stevenson, je, da ti naravni zakladi se morajo rabiti za napredek vsega ljudstva, ne pa za privatne koristi. Poudarjeno je bilo zlasti; da bi dohodki, ki bi se iz tega vira stekali v zvezno blagajno moi-ali biti rabljeni za to, da se podpre javno šolstvo v takih državah, ki same nimajo dovolj sredstev za vzdrževanje prvo vrstnih šol.
Stevenson-Eisenhower
MASSON, Minn., 27. avgusta —Za farmarsko prireditev se pripravljajo tako uradne kakor privatne osebe. Prireditelji sami, ki od kraja niso vedeli, ali naj Eisenhower in Stevenson govorita oba istega dne, so se končno sporazumeli na to, da bosta oba lahko nastopila istega dne 6. septembra.
Mrs. Clara Snow je tudi za sporazum. Pripravila je deset pišk in je povabila na kosilo oba predsedniška kandidata, češ da bo za oba dovolj in da tudi upa, da bosta oba politika lahko sedela pri isti mizi.
Demokratski agitatorji svetujejo Stevensonu, naj posnema Trumana iz leta 1948. Ni dovolj, da se kandidat pripelje in odpelje z avtom, pa ga ni več. Truman je leta 1948 hodil peš milje dolgo pot in spotoma razgovar-jal s prebivalstvom o domačih potrebah in politiki. Vzgled, pravijo, je posnemanja vreden tudi za Stevensona.
KONFUZNI KANDIDAT EISENHOWER
Politični uredniki ameriških listov karakterizirajo zadnji Ei-senhowerjev govor na konvenciji Ameriške legije tako, da se v osebi Eisenhowerja, ki nastopa sedaj kot politik, kar nikdar ni bil v življenju, opaža neka zmešnjava pojmov in prakse na vse strani.
V notranji politiki povdarjajo, da Eisenhower ne ve, kam s Taft-Hartleyevim zakonom, se izmika v vprašanju cen, v vprašanju ameriških naravnih zakladov in njihovih izrab v skupne ali pa v kapitalistične namene. Prav v političnem smislu pa Eisenhower na primer ne ve, kam z pojavom v republikanski stran ki, ki se imenuje McCarthyzem. Senator McCarthy je republikanec. Njegove metode so znane. Morda se Eisenhower ne strinja
s temi metodami, toda ali naj odbije McCarthya kot republi kanca? Končno je Eisenhower sedaj šef republikanske stranke, katero mora združiti, če se da, ne pa še nadalje povzročati drobitev.
Konfuzija v zunanji politiki
Značilno je mnenje zapadno evropskega tiska, predvsem fran coskega in angleškega, ki pravi o govoru Eisenhowerja, ki ga je imel na konvenciji Ameriške Legije in ki je obravnaval ameriško zunanjo politiko. Teza Eisenhowerja je bila: Vse države in narode, ki so znani kot ruski sateliti in ki so pod komando Moskve, je osvoboditi. Eisenhower skoraj izrecno trdi, da je treba Sovjetsko zvezo pognati I
Kako kosi polijo
v Clevelandu polijo sicer polagoma narašča, vendar ne skokoma. Včeraj so beležili v Clevelandu 320 slučajev na poli ju obolelih ljudi v primeri z 41 slučaji ob istem času lanskega leta.
Iz Akrona poročajo naslednjo družinsko tragedijo:
Nečaka Roya Emcha, Edwin Emch, star 11 let, in Jack Dot-terer, star pet let, sta umrla na poli ju 5. avgusta.
Lastni sin Roya Emcha, sedemletni James, je umrl na poli-ju nekaj dni kasneje.
Oče Roy Emch se je dal preiskati in so zdravniki ugotovili, da je tudi sam obolel na poli ju. Roy Emch, star 30 let, je 26. avgusta poli ju podlegel.
V bolnici v Akronu so zaznamovali do sedaj 382 slučajev poli ja, dočim jih je bilo lansko leto ob istem času 99.
AMERIKA DOBILA PRAVDO
HAAG, Nizozemska, 27. avgusta—V pravdi, ki jo je začela Francija zoper Ameriko, da veljajo glede francoske kolonije Maroko v Severni Afriki, francoske omejitve glede uvoza blaga in denarja tudi za Amerikan-ce, je Amerika pravdo dobila. Amerika gradi v tej koloniji svoje letalske baze.
SPALNA BOLEZEN V CALIFORNIJI
SAN FRANCISCO, 27. avgusta—Najhujša epidemija v Cali-fomiji je epidemija spalne bolezni. Do sedaj je 34 bolnikov te bolezni umrlo.
Posebna ugodnost
Samo za ta teden imajo v Brodnickovi trgovini s pohištvom na 16013 Waterloo Rd. izredno posebnost na ledenicah. Dobite namreč najvišjo ceno za vašo staro ledenico, ako si nabavite novo 1952 ledenico izdelka Cyclo-matic Frigidaire, katera je med najnovejšimi na tr-gru. Ogledate si jih lahko pri Brodnickovih, kjer dobite lah-
(DaUe na 2. stranD	' PogoJe za odplačevanje.
liNAKOPRAVNOST
ii
ENAKOPRAVNOST
99
28. avgusta W®!
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) __________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _____________________________________
For Three Months—(Za tri mesece)______________________
..$10,00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_______________________
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
DELAVSTVO IN VOLITVE
(2)
Ameriško delavstvo ima pri letošnjih volitvah posebni interes, da se uveljavi. Povdarimo—delavstvo! Po zadnji statistiki ima Amerika 157,000,00 ljudi. Kako je ameriško delavstvo zastopano v številu ameriškega prebivalst\fa in kakšen je njegov razvoj?
Leta 1935 je bilo v Ameriki 37,000,000 delavstva, ki bi se lahko unijsko organiziralo. Torej pravega delavstva v polnem pomenu te besede. Leta 1937 je število bilo 38,000,000, leta 1945 že 50,000,000 in leta 1952 že 62,000,-000! Ali ta številka ne pomeni, da tvori ameriško delavstvo v celokupnem številu prebivalstva skoraj polovico prebivalstva? Ali torej ni najvažnejše, komu bo zavedno orijentirano delavstvo oddalo svoje glasove?
Pripomnimo takoj v tej zvezi, da je unijsko organiziranega kakih 16,000,000 delavstva. Če se samo unijsko organizirano delavstvo udeleži volitev in nastopi enotno, potem ni nobenega dvoma, da je to unijsko organizirano delavstvo v letošnjem volilnem letu najvažnejši volilni faktor! Ali se vsi zavedamo tega našega položaja?
S strogo delavskega stališča moramo povdariti, da gre v volilnem letu 1952 na delavski strani za nekaj velikega in pomembnega, kar pa bo odvisno od tega, ali bodo zmagali republikanci, ali pa demokrat je in to kot stranka. Naj se delavstvu, organiziranemu in neorganiziranemu, oživijo sledeča dejstva, ki so nerazdružno zvezana z demokratsko oziroma republikariško stranko kot tako:
Kar imenujemo v sestavu civilnih svoboščin in kar je zapisano za te svoboščine v ustavi, se označuje kot naš "Bili of Rights." Za te svoje svoboščine se je bojevalo svetovno delavstvo stole j a. Izraz stoletja ni pretiran, bodisi za Evropo, bodisi za Ameriko. Povdarili smo že, da so polpretekli boji za delavske pravice, za pravičen standard življenja našemu slovenskemu živi ju v Ameriki tako živa priča, da mu ni treba niti obnavljati spomin! Ameriško delavstvo, pravi tolmač ameriške demokracije, je šlo na pot, da se ta demokracija izvede tudi v realnem delavskem življenju po podjetjih in tovarnah. Kaj pa je pravzaprav demokracija, če mislimo nanjo kot na obliko vladanja? Naše zastopstvo! Mi izvolimo predstavnike, ki v našem imenu govorijo in odločajo! Ni mogoče misliti si velike države, kjer bi se ljudstvo lahko dobesedno samo vladalo. V Washingtonu se na primer ne more zbrati čez sto milijonov ameriških volilnih upravičencev, da tam izglasujejo kak zakon!
Ameriška industrija zaposljuje milijone delavstva. To delavstvo je v demokraciji na istem položaju, kot politično vzeto ameriški volilci. Kako naj delavstvo v tovarnah, ki gre na tisoče, če ne na deset tisoče, uspešno brani svoje koristi, če naj nastopa vsak posameznik kot ločena edinica? Že demokracija kot taka zahteva, da imajo tudi deset tisoči in milijoni ameriškega delavstva svoje zastopnike, katerim se izročajo pooblastila, da govorijo v imenu delavstva. Toda odkod formalna pravica, da lahko tako nastopajo? Kje je zakoq, ki dovoljuje kolektivno pogajanje—vsi za enega in eden za vse? To osnovno vprašanje, ki pa ima kot logično posledico še polno drugih izrastkov, je bilo na dnevnem redu desetletja težke, neredkoma celo krvave borbe ameriškega delavstva. Pod Franklinom Rooseveltom je slednjič napočil dan, mesec in leto julija 1935, ko je ameriški kongres izglasoval zakon, ki se kratko imenuje. Wagnerjev zakon. Ta zakon pomeni "Bili of Rights" ameriškega delavstva, pomeni svobodo združevanja v unijah in jamči kolektivno zastopstvo, ki ima v zakonu svojo osnovo, kadar gre za delavska poga'janja. Zakon je obširen in urejuje vsa delavska vprašanja, obenem pa pomeni pravično uzakonitev skoraj vsega, za kar se je delavstvo borilo. Zakon je dala Ameriki in njenemu delavstvu—demokratska stranka!
Ameriško delavstvo pa ima v najnovejši zgodovini še drugi datum, ki predstavlja tudi republikance v pravi luči. Dne 23. junija 1947 so republikanski senatorji s svojo večino odobrili Taft-Hartleyev zakon, ki pomeni za ameriško delavstvo pot navzdol. Toda izglasovala ga je republikanska stranka in to tudi proti vetu predsednika Tru-mana. Zapomnimo si: Republikanska stranka kot taka!
L.C.
UREDNIKOVA POŠTA

iTalnTBiiilaiiii
lililiiTiliiTiliiiil
Za pomoč Gasilskemu društvu v Ložki dolini
CLEVELAND, Ohio—Do sedaj imamo nabranega $461, da pomoremo gasilskemu društvu v Ložki dolini do nakupa avtomo-torne brizgalke, kar bi jim obenem služilo tudi za prevažanje bolnikov v tako zelo oddaljene bolnišnice. Kakor vidite, ni to nobena razkošnost, temveč zelo velika potreba, zato bi radi zbrali še nekoliko prispevkov, ker te naprave stanejo veliko — veliko več, kot pa imamo mi nabranega.
Seveda, radi bi še obiskali vse naše Ložane, jih poprosili za donesek in jih povabili, da pridejo v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., v soboto, 5. septembra, kjer bo Andy Turkman predvajal slike naše lepe Slovenije. Slike so izredno lepe, kar vam lahko potrdijo vsi, ki so jih že videli. Ves dobiček tega večera bo šel v sklad za nakup avto-motorne brizgalke, in če kateri Ložan ali njegov prijatelj želi kaj prispevati, lahko to stori na omenjeni večer ali pa pošlje svoj donesek na Jennie Fatur, 19821 Ormiston Ave., Euclid 19, Ohio.
Ob zaključku našega zbiranja priobčimo imena vseh prispeva-teljev v naših časopisih. Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem in na veselo svidenje v soboto, 5. septembra ob 8. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Jennie Fatur.
Glasbena Malica pripravlja opero
CLEVELAND, Ohio —Poletna vročina ne ovira pevcev cleve-landske Glasbene Matice, ki se redno udeležujejo vaj. Osebne in skupne pevske vaje za jesensko prireditev opere "La Traviata," ki bo podana dne 2. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, so v polnem teku.
V glavnih vlogah bodo ponovno nastopili Josephine Petrovčič, Edward Kenik, Frank Bradach, Emily Mahne in Wencel Frank.
Pred kratkim se je 20 članov Glasbene Matice počastilo za njih petletno stalno aktivnost pri zboru, in sicer: Anton Smith, Frank Bradach, Anne Safred, Carolyn Budan, Molly Frank, Emily Mahne, EmU Safred, Agnes Žagar, Frank Plut, Josephine Mišič, Alice Somrak, June Price, Marie Babitt, Tom Ger-mack, Sylvia Mihevc, Josephine Bradach, Louis Belle, Anton Ep-pich, Wencel Frank in Edward Kenik.
Cenjeni rojaki in rojakinje, ki se želijo pridružiti pevcem ali pomagati k nadaljnemu napredku zbora, so dobrodošli. Pevske vaje se vrše vsaki četrtek večer ob 8. uri v Slovenskem narodnem domu.
Vabljeni ste, da postanete časten, stalni ali podporni član in članica. Podrobneje se lahko informirate pri uradnikih. Vaše zanimanje in pomoč bo ohranila to nepristransko slovensko glasbeno organizacijo še dolgo časa.
Josephine Mišič.
DELOVNO LJUDSTVO V SOVJETSKI ZVEZI
zorin mesto malika
NEW YORK, 27. avgusta — Kot namestnik Malika in kot stalni sovjetski delegat pri Združenih narodih, je bil imenovan Zorin, ki je leta 1948 izvedel komunistični državni udar v Pragi.
volitve na japonskem
TOKIO, 28. avgusta—Ker je sedanja vlada ostala v parlamentu v manjšini, je bil parlament razpuščen in nove volitve razpisane za 1. oktobra 1952.
J
Don't t]Qmblc with fire-' the odds
againit youX
m
Sovjetska zveza že od svojega začetka bojkotira Mednarodno organizacijo dela, ki ima za seboj že precej plodno obdobje. Ta mednarodna organizacija je izdelala vrsto konvencij s področja reguliranja delovnih odnosov Največji del teh konvencij je ratificirala večina držav. Seveda zavisi predvsem od moči delavskega razreda, da se odredbe teh konvencij spoštujejo in v praksi izvajajo.
Sovjetska zveza ne samo ni pristopila k tej mednarodni organizaciji, temveč je njena praksa daleč od načel teh konvencij. V tem pogledu je mnogo bolj re akcionama kakor vrsta drugih kapitalističnih držav. To se nanaša predvsem na odredbe konvencij o prisilnem delu, o omejitvi delovnega časa, o zaposlitve žena pred porodom in po njem, o nočnem delu za žene in na odredbe konvencije o zaposlitvi žena na podzemeljskem delu v rudnikih.
Zadržimo se samo na nekaterih dejstvih, iz katerih se vidijo težki delovni pogoji delovnega ljudstva v Sovjetski zvezi. Birokratski državnokapitalistični sistem je dal vso oblast direktorju (Stalinova teorija "edinonače-Ija"). Ta predstavnik birokratske kaste ima v rokah vsa pooblastila, da nekontrolirano izkorišča delavstvo brez pravic Direktor podjetja lahko za en dan neopravičenega izostanka z dela odpusti delavca iz službe in ga vrže iz stanovanja. A po členu 5 odloka prezidija Vrhovnega sovjeta Zveze sovjetskih socialističnih republik z dne 26. junija 1940 delavci iz državnih zadružnih in družbenih podjetij za izostanke z dela brez opravičljivih razlogov kazensko odgovarjajo in so kaznovani s poboljševalnim delom do šest mesecev in s 25% odbitka od plače.
Kot izostanek od dela se smatra tudi:
a)	zamuda ob začetku dela ah po opoldanskem odmoru in odhod z dela pred koncem delovnega dne, če tak prekršek delovne discipline povzroči izgubo delovnega časa nad 20 minut;
b)	prekršek proti delovni dis ciplini, če ne povzroča izgube delovnega časa nad 20 minut, ampak če se to zgodi trikrat v mesecu ali pa štirikrat v dveh zaporednih mesecih;
c)	prihod na delo v pijanem stanju.
Do zgoraj navedenega odloka prezidija Vrhovnega sovjeta je veljal odlok, po katerem so delavce in uslužbence zaradi neopravičljivih izostankov takoj odpuščali iz službe.
Danes je v Sovjetski zvezi najmanj 15 milijonov ljudi v raznih t^Jjoriščih. Izkoriščajo jih za vsa najtežja dela in na tistih mestih, kjer so najtežji klimatski pogoji. Razen "političnih" kaznjen cev je največ teh žrtev Stalinovega režima obsojenih zaradi prekršitve delovne discipline. Z odvzemo svobode do 10 let kaznujejo na primer transportne delavce za radi nepravočasnega odpravljanja vlakov in ladij, kopičenja praznih vagonov na tovornih postajah, nepravočasnega iztovarjanja vagonov in ladij ali pa zaradi drugih storitev, ki povzročajo zaostajanje v planu prevoza, sestavljenem pri vladi.
Odlok prezidija Vrhovnega sovjeta Zveze sovjetskih sociali stičnih republik z dne 10. julija 1940 določa zaporno kazen od pet do osem let zaradi pošiljk blaga slabe kakovosti odnošno proizvodov, ki ne ustrezajo obveznemu standardu.
Razen tega sovjetska birokracija zelo elastično, to je samovoljno razlaga 11. člen Kodeksa zakona o delu, ki predvideva možnost vključevanja prebivalcev v obvezno delo, če to zahteva "pomanjkanje delovne sile za izvrševanje važnih državnih na-
"prostovoljce" za izvrševanje "velikih Stalinovih načrtov o preobrazbi narave." Vse to spominja na suženjsko delo pri iri-gacijskih delih v Mezopotamiji ali na zidavo egiptovskih piramid.
Mnogo pišejo v Sotjetski zvezi o posebnem položaju in o skrbi za žene. Po konvenciji Mednarodne organizacije dela žene sploh ne smejo biti zaposlene na podzemnih delih v rudarstvu. To je bilo tudi predvidevano v so vjetskem kodeksu zakona o delu iz 1922 leta (to je še za časa Lenina). Kasneje pa je Stalinova birokracija to spremenila in je to spremembo tolmačila s "povečanjem mehanizacije in z izboljšanjem zaščitne tehnike v podzemnih delih v industriji rudarstva.'
Žensko delovno silo smejo uporabljati v vseh panogah te industrije z izjemo nekaterih rudar skih strok. Iz podobnih razlogov, kakor to tolmačijo sovjetski komentatorji "v zvezi s stalnim izboljševanjem tehnike in delovnih pogojev, kakor tudi zaradi pobude naprednih žena delavk za nastop na delovnih mestih, na katerih so dotlej delali samo mo ški," se je spremenil tudi spisek ženam prepovedanih del Narodnega komisarja za delo Zveze sovjetske socialistične republike iz leta 1932. Vrsto težkih in zdravju škodljivih del, ki prej ženam niso bila dovoljena, odtlej dovoljujejo
Posebno je treba poudariti, da imajo žene v Sovjetski zvezi po rodniški dopust 25 koledarskih dni pred in 52 koledarskih dni po porodu, to je skupaj 77 dni, do leta 1944 pa še celo samo 63 dni. Mednarodna konvencija določa za ženo delavko porodniški dopust šest tednov pred in šest tednov po porodu—skupaj torej 90 dni.
O otroškem dodatku v pravem pomenu te besede se v Sovjetski zvezi ne more govoriti. Matere oziroma družine z enim ali dvema otrokoma sploh ne dobivajo dodatka za otroke. Pri rojstvu tretjega otroka dobijo enkratno pomoč 400 rubljev. Rednega mesečnega dodatka na tri otroke ni. Pri rojstvu četrtega otroka dobi družina enkratno podporo 1,300 rubljev in pa mesečni dodatek 80 rubljev. Ta mesečni dodatek pa dobi samo od drugega do petega leta otrokove starosti Lestvica podpore in mesečnega otroškega dodatka se poveča ob rojstvu vsakega naslednjega otroka. Toda mesečni otroški do datek doseže največ 300 rubljev (in to materi z 10 otroki).
Značilno je tudi, da dobivajo delavci in uslužbenci, ki niso člani sindikata, samo polovico bolniške podpore, predvidene za sindikaliste.
To je samo nekaj drobcev iz delovnega prava oziroma prakse v delovnih odnosih Sovjetske zveze. Seveda ima vse to številne negativne posledice za razvoj go spodarstva. To se izraža predvsem v odnosu neposrednih proizvajalcev do države odnosno dr žavne lastnine. Konkretnejše posledice tega se vidijo v neracio nalnem izkoriščanju mehanizacije, surovin in del/vnega časa, v slabi kakovosti proizvodov, v velikih količinah izmetka, v slabi efektivnosti vlaganja kapitala, v slabem obratovanju in v veliki fluktuaciji delavcev.
Sovjetska vlada se na vse načine trudi dokazati, da v Sovjetski zvezi življenjska raven raste in da delovno ljudstvo v "deželi zgrajenega socializma," v "prehodnem obdobju iz socializma v komunizem" živi v nekakšnem raju, medtem ko v drugih deže lah na "Zahodu večina ljudi umira od gladu. Kot najmočnejše propagandno sredstvo za take trditve navajajo zniževanja cen blagu za široko potrošnjo.
Sovjetski uradni krogi pa sami govore o tem, da je vrednost,
vjetsko državo "čista izguba" (minister za finance Zveze sovjetskih socialističnih republik Zverjev v proračunski razpravi). S tem birokratska kasta priznava, da so interesi sovjetske policijske države diamentralno različni od interesov delovnega ljudstva.
(Po "Ljudski pravici")
POMOČ DRŽAVE PRI GRADNJI DELAVSKIH HIŠIC
Za dovršitev stanovanjskih hišic, ki so jih začeli lani graditi delavci in uslužbenci na podlagi uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev, je bil pred kratkim odobren za Slovenijo kontingent 300 milijonov dinarjev. I ztega kontingenta bo Narodna banka dajala brezobrestna posojila tistim, ki so že lani začeli z gradbenimi deli, pa gradnje niso mogli nadaljevati oziroma končati, ker niso dobili potrebnega posojila.
Hkrati je zvezna vlada izdala posebno odločbo o pomoči države k stroškom za zidanje teh stanovanjskih hiš v letu 1952. Država bo dajala delavcem in uslužbencem po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš pomoč k stroškom za zidanje v višini 80% nabavne cene vzidanega gradbenega materiala, ki je bil kupljen po prostih cenah v trgovski mreži ali neposredno od državnih proizvajalnih podjetij zadružnih ali družbenih organizacij. Pomoč k stroškom za zidanje montažnih hiš v letu 1952, pa znaša 70% od prodajne cene montažne hiše.
Gornjo pomoč lahko dobe delavci in uslužbenci, ki jim je banka po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev dovolila do konca lanskega leta v ta namen kredit, oziroma delavci in uslužbenci, ki so do konca lanskega leta priglasili zidanje banki (v smislu 12. točke navodila za izvajanje navedene uredbe) in so že začeli gradbena dela. Naposled lahko dobe gornjo pomoč za dovršitev svojih stanovanjskih hiš tudi delavci in uslužbenci, ki jim je banka dovolila kredit na podlagi odločbe zveznega finančnega ministra št. 7333 z dne 21. februarja 1948 o kreditiranju delavcev in uslužbencev proizvajalnih ministrstev za zidanje stanovanjskih hiš in so že začeli z gradbenimi deli. Gornja odločba se uporablja od 1. januarja letos.
(Po "Slovinskem poročevalcu")
Konfuzni kandidat Eisenhower
(Nadaljevanje s 1. strani)
nazaj do njenih bivših meja.

pa politično izvežbani Fran®* in Angleži, vedo, na kak ^ način bi bilo to mogoče, to? samo z vojno, je dal Eisenbo^ sovjetski propagandi v usta bro geslo, da ga ta propag^t označuje kot vojnega hujslt^ ki naj kot bodoči ameriški sednik povzroči novo svew"* vojno.
Toda isti Eisenhower pravi ^ to novo vojno pripravlja kratska stranka s Trumano®'". čelu, on Eisenhower pa zasl^'J' samo mir. Kdor ni zgolj demagog, ta ve, da Rusija sVr satelitskih držav ne bo pustit*'{ rok, razen z izgubljeno vojn"' I
Eisenhower je nadalje šef publikancev. Tiste republil^^ ske stranke, ki je vojno na ji označila za Trumanovo voj"! Združeni narodi so se na uprli novi agresiji sovjetsK' imperializma, ko se je ta agr®^ šele poskušala. Toda, da se ^ stavi, je moralo govoriti Kako naj na miren način ist*^ publikanska stranka, katero^ sedaj Eisenhower, uniči soV sko invazijo tam, kjer že obs™ in kjer je družabni red v satelitskih državah že pril - . sovjetskemu, ne da bi govoriti zopet orožje?!
Konfuznost republikanske ^ nanje politike, ki se lovi ameriškim izolacionizmoiJi . ameriškim pohodom v svet, ^ ostalem kot gospodarsko čni pojav ugaja tudi republf cem, se razbere tudi iz izj^^ nanje političnih svetovalce^ sephowerja, predvsem John F ter Dullesa.
Dulles razlaga besede howerja in pravi:
"Truman pripravlja syetoypo vojno. Glavna amemke zunanje politike ^ biti v tem, da Amerika B® ^ pozna ruske zasedbe tis^
100 LETNICA PEVSKEGA DRUŠTVA NA DOLU PRI HRASTNIKU
log." Na ta način rekrutirajo dosežena z znižanjem cen, za so-
Zelo redek, a zelo pomemben je bil tak jubilej. Dolanci so s ponosom obhajali 5. in 6. julija 100-letnico obstoja svojega pevskega zbora.
Zamisel ustanovitve pevskega zbora na Dolu se je rodila že leta 1851, komaj tri leta po znani marčni revoluciji na Dunaju leta 1848, ko je bil v stari Avstriji zrušen dolgoletni reakcionarni Metternichov vladni režim.
Prvi predsednik pevskega društva na Dolu je bil Blaž Dragar. Društvo je gojilo in vadilo predvsem domače narodne pesmi, katerimi je nastopalo v tistih časih na raznih slovenskih taborih, med njimi na velikem taboru v Žalcu. Za prvim predsednikom je prevzel vodstvo tega starega pevskega zbora učitelj Kramar. Od tedanjih pevcev v tem zboru so živi še štirje člani, ki so sku paj stari 325 let, in sicer tovariši Jakob Draksler, Peter Draksler, Janez Draksler in Jože Dragar. Tovariš Jože Dragar je prevzel pevski zbor na Dolu za učiteljem Kramarjem in ga vodil do leta 1926. Takrat pa je začel pouče vati ta pevski zbor nekdanji hrastniški učitelj tovariš Davorin Čander, ki živi danes v Ljubljani in se je tudi udeležil te redke pevske slovesnosti.
Danes vodi pevski zbor na Dolu že od leta 1934 tovariš Adolf Dragar. Pevska družina šteje 39 članov ter je na pomembni višini. Sedaj se marljivo pripravlja na nastop na izletu društev "Svobod" tekoči mesec v Trbovljah. I
žav, ki jih je po drugi vojni vila pod svoje območje. Koi'"' ^
žaval"'.,
sf

zem v teh satelitskih drza' mora zrušiti v notranjost* držav. Demokrat je pravijo' novo nastali režimi v teh 3»^^. skih državah ljudstvom
f
se Amerike to dejstvo ne tic®' baje-stališče naj bi oplašf" vzelo pogum tistim narodo# rope in Azije, ki so pod sovj®' diktaturo.
Eisenhower iz ust DuH®®^ verjame, da bi bila Trui»i
P"
It^;
administracija sposobna ko ^ spor na Koreji in skleniti ^ trajno pogodbo.
Namig, da se bo republf^^"'

stranka
v nadaljni vojiim % panji posluževala tudi ga vprašanja.!
Republikanski podpr^ds' ški kandidat Nixon je v gandne namene zatrjeval, *

demokratski predsedniški
dat Stevenson konkretni

f
kako končati sovražnosti reji. Republikanci pozivljaJf vensona naj naČrt objavi ^ daj, ker bo s tem prihranil go žrtev in življenj v borih na Koreji.	_ ^jjj.
Stevensonova okolica da governer Stevenson ni o tem konkretnem načrtu premirja na Koreji iznai^^ program.	^
idikation molds our Future
®*ttbr schools a stronger



ta 1952;
ENSKOPRAVNOffB
BTRAN h
ZAKAJ ZMAGUJEMO?
eja.i» rraD®' ik
3, to j
»nJioffi
ista *' lagan* ijsks''' a
yeWT* ti
o sem pred dnevi korakal ves burjen domov, stiskajoč v ro-škatlico, v kateri sem ® zaprt zaljubljen parček, ki J pravkar priromal na mojo nji-me je nenadoma ob-kako neki jima je se-
šla
ko sta ujetnika in jima gro-pogin. Prislonil sem atlico k ušesu in prisluškoval, el drget "boljše polovice" mi omaj slišno razodeval, da jo Vendarle nekoliko strah. Prav očao pa sem slišal tudi res-»Pmnavanje "moža," da ohra-ženo": "Ni še vse izgubije-^ Počakaj, da ti povem. Moj C mi je pravkar povedal, da ^ Je pred nekaj dnevi neki de-ravno tako zaprl z nekaj nje-^^^.tcev in sestric in da J® razkazoval domačim. Nato ® Položil škatlico na okno in kaj je zgodilo? Ponoči so si s ^Jflpeljci odprli pokrovček in S—zopet so izleteli na gostijo ^^■jbližnjo njivo."
^isem vedel, ali sanjam ali je Saj je vendar dan, po p^oti pa tudi nisem hodU, da Se mu usulo seme v škornje.
sem prisluhnil: "Naj bo že '^or koli, pokazati ne smeva nikakršnega strahu," je zopet on in nadaljeval: "To sem zvedel od svojega stri-' navdaja z največjim po-Jl^^om. Na vsak način ti moram j^^edati, kaj mi je govoril ta-ko sem prilezel iz zemlje, otresel prsti in zletel, da si PoišČ(
^ eem tebe. Stric se je ravno
gostil,
°kloženi
potem šele delo, moj dragi,'
pa je povabil k bogato niizi še mene: 'Najprej
mi je dejal, 'ko se okrepčaš, pa te poučim o vsem, česar še ne veš.'
"Tako sva storila, nato pa je stric nadaljeval: 'Le poglej si najino uniformo! Take nima noben hrošč, najlepša je izmed vseh oblek in vredna, da jo nosijo vojščaki najboljše in najsil-nejše armade na svetu.'
"Kako to misliš, stric?"
" 'Kadar stari govore, otroci naj molče!' mi je z nejevoljo odgovoril. 'Ko končam, boš vprašal, kar ti ne bo jasno. Potrpi, pa ti povem; Naš narod je že zelo star, pojavil se je najprej v Ameriki in takrat še ni imel imena. Kolikor vem, so tedaj živeli zelo revno. Nobene prave hrane ni bilo zanje; ko pa so ljudje začeli saditi krompir, so prišli naši predniki k bogato obloženi mizi. In takrat se je začel naš zmagoviti pohod po svetu. Rod, ki pride sedaj iz ene same samice, ki je preživela zimo, šteje v enem letu par sto milijonov. Vsaka naša samica znese v svojem življenju od 1,200 jajčec in zarodi v enem letu do tri rodove. Vidiš, človeški strokovnjaki, ki so izračunali, da uničijo lahko potomci ene same samice v drugem letu 100 hektarov krompiriač, prav nič pretiravajo. Toda pustiva račune ljudem, ki mislijo, da so vladarji sveta, pa le še niso našli sredstev, da bi uničili nas, male živalice!
" 'Ko so ljudje spoznali velikansko škodo, ki jim jo delamo, so se seveda silno razjezili. V svojem besu so pobijali nas, naše ličinke in jajčeca. Vendar k sre-


S CUNARCom v
JUGOSLAVIJO
z najveifjimi ladjami na svetu!
VSivajfe 5>dnevne počitnice na oceanu na p>rekoocean$kih orjakih Queen Elizabeth oli pa Queen Mary na poti v Jugoslavijo • . . obiščite Pariz . • » in le vedno boste dospeli v Jugoslavijo v man| kot 7 dnevih; prav tako hitro In celo hitrejše kot direktno 8 katerimi koli drugimi ladjami! Cela voz-nina po morju in na zemlji v tel "ekonomični sezoni" je presenetljivo nizka (na pr. od $211.70 do Ljubljane). V to je vključeno potovanje po zemlji s kontinentalnimi luksuznimi brzovlaki, kar je dostojen zaključek vsakega breskrbnega potovanja in samo po sebi predstavlja počitnice. Cunardova slovita mednarodna kuhinja vključuje VaSo priljubljeno slovensko hrano.
Mauretania in Caronla Vam nudita iiti standard luksuza za 7-dnevno potovanj*.
Efconom/čn« ceno (vJ(//učno
froncosfci pr/tfan/iČn/ dav0k)
OD NEW YORKA DO CHERBOURGA Turistični
QUEEN ELIZABETH )
QUEEN MARY J
Rozred kabin
$240.50
Vlak od Cfierbourgo do Pariza drugf razred $6.75
Iz Poriza do
Ljublin« (24 ur) Zagreba (29 ur) Beograda (35 ur)
Prvi
$36.74 $43.33 $61.04
Drugt razred
$29.95 $30.68 $44.18
cunard Line
ObiUffe Val
fokaM potniški vrad
BVKOVIVIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure v nedeljo od 10. do 3. ure
EUCLID POULTRY
east 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkoysek. lastnik
®^Kovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-Nev A	za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd.
tex-^j , POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
či niso imeli preveč uspeha. Naše ličinke tudi niso neumne: skrile so se 30 centimetrov globoko v zemljo, kjer so se zabuhle in čez nekaj dni so prišli na dan novi hrošči. Naš jesenski rod pa je vedno prezimil zelo varno kar v zemlji in ko je spomladi prilezel iz nje, se je začel boj znova. Ljudje so se počasi utrudili in so ponekod navidez brezplodi boj celo opustili, drugje pa nehali saditi krompir, češ da se nas bodo tako odkrižali. Jasno, da so se zmotili, kajti če ni krompirja, si že pomagamo tudi drugače.
" 'Tudi najhujše zime nas niso uničile. Nehote so nam pomagali pri našem razvoju celo ljudje sami, ker so nas razvažali s krompirjem po vsem svetu. In ko so prišle vojne, ki so ljudi močno zaposlile, smo se lahko nemoteno čudovito razmahnili. Toda po vojnah, posebno še po zadnji, so se ljudje ponovno vrgli na nas. Razni učenjaki so že proučevali naše življenje. Poizkušali so nas in nas še skušajo uničiti z raznimi strupi, toda, doslej jim le ni uspelo, da bi nas zatrli. Zvedel sem, da so se sedaj vpletli v to reč celo Združeni narodi, pri katerih se je ustanovila mednarodna obrambna sekcija z nalogo, da nas zanesljivo uničijo. Toda ne bo se jim posrečilo, ti pravim,'—tu je komaj slišno nadaljeval—'dokler ne bodo stopili vsi ljudje'kakšne doline, pokrajine ali države, ki se nas hoče znebiti, v ta boj takoj v prvih letih popolnoma enotno in strogo disciplirani ter v njem tudi vztrajali.
"'K sreči nismo našli mnogo ljudi niti pokrajin, kjer bi naleteli na tako disciplino in vztrajnost ljudi. Mnogo več je bilo takih pokrajin, v katere smo prišli navzlic gostobesedni nasprotni propagandi docela neopazno. Sedaj smo se že tako ukoreninili, da nas zlepa ne bodo zatrli. Moj oče, ki mi je vse to povedal, je tudi pravH, da so lani že mislUi, da so prišli v deželo, kjer jim ne bo obstanka. Vsakih 14 dni so se po krompiriščih sprehajala dekleta, fantje, otroci in odrasli, ki so jih iskali med smehom in šalo, nekateri pa tudi z nejevoljo, ker jih niso takoj našli.— "Rajši bi poznali tistega, ki se je izmislil to trapasto pregledovanje" in "saj so prišle tudi gosenice na zelje, miši na žito, kobilice na travnike, pa je drugo leto vse izginilo." Take in podobne pripombe, je pravil oče, so slišali člani njegovega rodu. Zelo so se jih razveselili.—"Nič ne bo hudega," so si šepetali med seboj. "Naj le mine brez posebne borbe to in še eno leto, pa smo dobri."
" 'Niso se zmotili. Moram ti pa reči, da je letos za nas v začetku slabo kazalo. Sedaj je dobro. Skupnih pregledov ni več. Ti ljudje, ki so tako pametni, niti ne vedo, kje vse smo se že vgnez-dili. Posebno veselje imamo s tistimi ljudmi, ki nas najdejo, pa o tem molče in nikomur ne povedo besedice. Včasih še pridejo blizu, ko pa vidijo, da nas je vedno več, jim strah tako zleze v kosti, da niti ne črhnejo več. Naši najboljši zavezniki pa so tisti kmetje, ki svojih njiv niti he pregledajo, češ, pač prihodnje leto krompirja sadil ne bom; ga bom raje kupil in si prihranil trud. Takšnim vsa naša čast in
The Lake Erie Building Material Co.
J321 Marquette Ave. "0^%':==°
'^DAJALCI FINEGA GRADBENEGA LESA 2€ NAD 50 LET NA ENEM IN ISTEM NASLOVU
Odprto imamo vsaki dan U'C t CAQA GOVORIMO SLOVENSKO od 8.30 xj. do 5. pop. nC A-DUoU
^ i^sen je treba izvršiti razna dela okrog hise—pridite Ic nam po material in si prihranite denar
zahvala, zapomni si to. Jamčijo nam, da se ni treba bati, da bi se ljudstvo morda le še streznilo in odložilo za nekaj časa druge skrbi in medsebojne spore ter uničilo dosledno in brezhibno vse naše pridobljene pozicije. Nikakor namreč ne smeš pozabiti, da bi se jim to lahko posrečilo.
" 'Vidiš,' mi je dejal stric, 'to našo zgodovino povej svojim mlajšim bratcem in sestricam. Dovolj vzpodbudna je, da ti ne bo težko navdušiti jih za nadalj-no borbo, da ustvarimo čimprej to, kar doslej ni uspelo pametnim ljudem: vesoljno in enotno kraljestvo (hrošča) po vsem svetu, kjer raste krompir'."
Ko je povedal to zgodbo prestrašeni "ženi," sem iz škatljice zaslišal še tole: "Vidiš, draga, nič nama ni treba izgubljati upanja, dokler sva živa. če pa pade-va kot žrtev, ne mari! Dobro bova maščevana. Za to bo poskrbela naša vojska, pa tudi ne-čuječnost, brezdelnost, neenotnost in nedoslednost ljudi!"
Ostrmel sem! Nisem si bil na jasnem, kam naj grem z odkritjem tega tajnega pogovora, toda že naslednji trenutek me je spreletela misel: Ljudem povej! Ljudem, ki jih resno ogroža ta strašna armada. Saj je hrošč sam povedal, da še ni prepozno in kar čutil sem drget v njegovem glasu, ko je govoril 6 tem.
da se ljudje morda tik pred dvanajsto uro le še vzdramijo k dejanjem, ki prineso njemu m vsemu njegovemu rodu dokončen, neizbežen pogin. Ivan Butar.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
ali kašljate?
Pri nas imamo izborno idiavilo. da vam uslavi kašelj in prehlad. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
ke 1-1934 15813 waterloo rd.
CAMPUS SPORT SRAJCE
Poznani in zanesljiv izdelek iz najboljšega materiala, raznih barv in vzorcev, po sledečih znižanih cenah:
Prej $3.00, sedaj $2.39 Prej $3.50, sedaj $2.79 Prej $4.00, sedaj $3.19 Prej $4.50, sedaj $3.79 Prej $5.00, sedaj $3.95
Dobite jih v veliki izbiri in vse mere v poznani in zanesljivi slovenski trgovini
FRANK BELAJ
MOŠKA IN DEŠKA OPRAVA 6205 ST. CLAIR AVENUE
hiša za dve družini
spredaj; 5 sob in kopalnica zgoraj, 5 sob in kopalnica ter fornez spodaj. Klet pod vso hišo.—Zadaj je hiša s 7 sobami, vse v dobrem stanju. Na. E. 38 St. nad Payne Ave. Cena zmerna.
Pokličite HE 1-8096 1738-40 E. 38 St.
DOMESTIC ELEKTRIČNE ŠIVALNE STROJE
Za DEČKE in DEKLICE,
ki se vrnejo v šolo!
Imamo lepo izbero krasnih novih oblek in oprave v vseh merah.
Vse blago je prvovrstne kakovosti—cene najnižje.
Tudi za ženske in moške imamo obširno zalogo vsakovrstnih potrebščin. Obiščite trgovino in oglejte si posebnosti— prihranili si boste denar. .
MARY'S VARIETY STORE
7600 ST. CLAIR AVENUE



AUGUST

PRE-LABOR DAY SALE AUGUST 13th THROUGH SEPT. 2nd
Ti(re$lone

WVriees
ON TOP QUALITY De Luxe Champions
Buy r' Tire at Regular price 10
SIZE 6.00-16
EXCHANGE
PLUS TAX
Get 2'^ Tire at Vz off
SIZE , 6.00-16
EXCHANGE
PLUS TAX
Here's How You SAVB-
6.00-16 6.50-16 6.40-15 6.70-15 7.10-15 7.60-15 8.00-15 8.20-15
BUY ID rifti AT
REG PRICE
2o"o 24" 21" 22" 24" 26" 29" 30"
You'll find the lowest prices in town at Firestone during this Pre-Labor Day Sale.
COME IN AND SAVE-
We've slashed prices on top quality Firestone De Luxe Champions—the Master, piece of Tire Construction—the tire that is original equipment on America's finest cars.
Never before have we offered this famous tire at such great savings.
YOU MY
rou uvi
ON
1 mes
I TIM:
LAWN IWfiWER I* (! IE
m/k
REG. 16.95	NOW
HAND MOWER 14 69
RES. 26.95
HAND MOWER 2295
REG. 112.50
POWER MOWER 9295
REG. 133.95
POWER MOWER 115 95
LAWN ^ aA){DEN •
NOW
REG. 7.95
GARDEN HOSE
REG. 1.69
LEAF RAKE 129
REG. 1.19
HOSE NOZZLE 98«
REG. 16.95	V
WHEELBARROW 1395
ALL PICNIC JUGS 25% OFF
Fcr fhe Student's Room!
This is your opportunity to have" the BEST at a sensational sale price.
Don't wait — come in today and equip your car with safe, new tires for your Labor Day trip.
NOW...
88
u
SPECIAL
AIR CHIEF
TABLE RADIO
CENTURY TIRE SERVICE
JOSEPH DOVGAN, prop.
15300 WATERLOO ROAD	KE 1-3536
dobite sedaj po zelo znižanih cenah
Pri zamenjavi vašega starega stroja za novega, dobite pri nas veliko.
Lahka mesečna odplačila.
Norwood Appliance & Furniture
6202 st. clair ave. john susnik
ne čakajte— vidite še danes!
starejša hiša za eno družino, v zelo dobrem stanju. Nov fornez na plin, garaže in dovoz, beneški za-stori, nove preproge. Krasen vrt. Blizu transportacije, šol in trgovin. Oglejte si to lepo 6-sobno hišo še danes. Cena $14,200. .Ekskluzivno.
8 novih lesenih bungalows s 4&ž sobami, na Arlington Circle v Wickliffe. Kleti pod hišami in prilika za zgotovljenje sob zgoraj. Te hiše so Qd $13,950 in naprej ter si lahko dobite G. I. posojilo.
Zidan veneer bungalow s 4Vž sobami na krasnem Chardon Rd. Imate na izbero barvo in dekoracijo; velik podstavek in prilika za zgotovljenje zgornjih prostorov. Naš napis jena zemljiščih.
Te hiše in druge si lahko ogledate, potem pa pokličite za sestanek.
JOSE REALTY 405 E. 200 St.	IY 1-1100
hiše naprodaj
med st. clair in superior ave.
na E. 76 St. Lepa, snažna hiša s 6 sobami za eno družino; sprejem-nica, "obednica in kuhinja na prvem nadstropju; 3 spalnice in kopalnica na drugem nadstropju; beneški za-stori, klet pod vso hišo, avtomatični vodni grelec, gorkota na vročo vodo, zimska okna in mreže. Garaža, cementiran dovoz. Cena samo $9,500.
Za podrobnosti se obrnite na
kovač realty
960 EAST 1851h STREET
lepa hiša za veliko
družino
Proda se hišo s 10 sobami, pripravna za veliko družino ali za dve družini. Solnčna soba, sprejemnica, obednica, kuhinja in ena spalnica spodaj; 3 spalnice, kopalnica in prednja solnčna soba ter kuhinja zgoraj. Tri garaže; parna gorkota. Nahaja se blizu trgovin in transportacije ter St. Joseph's High šole. V zelo dobrem stanju.
Za podrobnosti se obrnite na lastnika. 18801 PASNOW AVE. KE 1-4113
delo dobijo moški
Turret Lathe Operatorji
izurjeni Plača od ure poleg visoke incentivne plače.
Le Roi Co.
Cleveland Rock Drill Division
12500 Berea Rd.
YOU
can be the woman of the year
PMPAM FOR NURSINO— Mm fflMt n«*d«d profession for woman In a National Emargancy
0
Talk to th* Director of NunM at yeor locol tiospHal, or apply to « *oW##lat# ar koapM tdwol of Nunkt«.
STRAN «
enakopravnost
MARKO KOS:
KO PADA KLASJE
(Nadaljevanje)
Zmajala je z glavo. Oči so se ji zasolzile. Odšla je k omari, pobrskala po njej in položila na stol s čipkami obšito dojenčkovo opravo.
"Poglej, moja otroka sta bila v tem, pa bo še tvoj!"
Milka je z očmi pazljivo spremljala njene gibe. Nato je rekla trdo;
"A jaz ga ne maram! Šla bom ... k zdravniku. Ne maram ga----"
Čižmarjeva si je položila prste na lica in prestrašeno šepnila:
"Pa vendar ne----Kaj je kriv
otrok!"
"Ne maram ga," je Milka solznih oči vroče in hlastno vzkliknila, "od njega ne maram otroka,
zapodil me je----In kaj bodo
ljudje rekli----Teta, za božjo
voljo, dajte mi denar, osem tisoč, in k zdravniku grem.... Ubila se bom. Tega ne zdržim.... Raje umrem."
Položila je glavo v krpe in za-
DEŠKE OBLEKE
Ako nameravate kupiti vašemu sinu ali vnuku potrebno obleko za pohajanje v šolo, boste gotovo premislili na kakovost blaga, vzorec in kako je izdelana. Lahko si jih nabavite po sledečih cenah:
Prej Prej Prej Prej Prej Prej Prej Prej
$ 8.50, $12.50, $13.50, $15.00, $18.00, $20.00, $22.50, $25.00,
sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj sedaj
$ 6.75 $10.00 $10.80 $12.00 $14.40 $16.00 $18.00 $19.95
Dobijo se v vseh merah in vzorcih v poznani in zanesljivi slovenski trgovini
FRANK BELAJ
MOŠKA IN DEŠKA OPRAVA 6205 ST. CLAIR AVENUE
jokala, starka jo je božala po laseh.
"Joj, joj, joj, otrok ti ubogi!"
Milka je dvignila objokani obraz.
"Dajte mi denar, teta!"
"Saj ga nimam. Dva tisoč imam, več ne."
Oči so se MUki posušile. Stisnila je usta, si podprla glavo in dolgo zrla na okno, ki je postajalo čedalje bolj bleščeče.
"Ne vem, kaj bo z mano.. Včasih mislim, da se mi blede."
Glasno je vzdihnila in obmolknila. Čižmarjeva je sedela sključena, s sklenjenimi rokami na kolenih.
"Ne misli na to! Še kaj hujšega smo prebile.... Pomagala ti bom. Samo potrpi."
"Ah, kako strašno je to. Čisto me je strlo.... Nič mi ni mar. Ničesar več me ne čaka.... In sedeti tu, gledati okrog sebe—to je najhuje."
Vrata so se odprla. Pokazala se je glava deklice.
"Zunaj ostani!" je velela starka.
"Ne, kar notri pojdi. Majda," je rekla Milka in se trudno dvignila. "Kruh moram iti zamesit.
Škrlatno in ogromno je vzhajalo sonce nad hribi. Prerivajoče se grmade megle daleč tam nad ravnino so ga zagrinjale, se smu-kale obenj in se ob dotiku z njim cefrale. Naglo se je dvigalo. Vrhovi gora so žareli, a obzorje je bilo sivo in vlažno. Nebo se je modrilo. In sredi brezdanje globine je zasijalo sonce v bleščeči belini. Tek mu je zastal. V šipah se je zrcalila njegova jasna luč, družeč se z neenakomernim sijem plamena, ki je padal ognjišč. Rosa se je nabirala v
__.itcheniMem»
********************* * *
Električna peč izkazana za najčistejšo
po znani preizkušnji "Bele rokavice"!
1

SEDAJ—se sami sebe lahko prepričate, daje električna kuha najčislejša kuha!
Z električno pečjo si lahko nadenete najboljše bele rokavice, potegnete prste preko površine grelnih enot peči ... IN VAŠE BELE ROKAVICE OSTANEJO BELE!
Vprašajte prijateljico, ki lastuje električno peč, da vam dovoli napraviti ta poizkus na njeni peči. Ali boljše še— obiščite prodajalca električnih predmetov za demonstracijo 1952 električne peči.
Bremenite to poletje na električno 'kuho "bele rokavice." To je moda v modernih kuhinjah.
*1*1,1 IT llll Sdfitl II Tli lltT riltUIII II TIE IITIII
"TEN O'CLOCK TUNES"
Zjulra] ob 10—WICA in WGAR
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI • Zvečer ob 10—WHK
kaplje, ki so težile listje. Pod njim sp visele temne sence. Na plotu so se svetlikale modrikaste sledi polžev, ki so bežali pred vročino. Veter je prinašal z reke svež vonj. Milka ga je sopla v globokih dihih in šla s polzaprti-mi očmi. Pred njimi se je je delala tema, tako tesno ji je bilo pri srcu. Nobenega izhoda ni videla, nobene tolažbe. Strašno razočaranje in obup sta jo trla, da ni bila zmožna misliti.
Nepopisno zapuščena se je zdela. Tuja vsem in sami sebi. Ni se mogla vživeti v življenje na vasi. Navadila se je hrupnega življenja v družbi, počitka in pisane zabave, urejenosti, kjer je plavala s tokom in jo je samo od se be vodilo od zajtrka do večerje. Zdaj ni mogla najti koraka vaško površnostjo in lahkotnostjo. Treba se bilo zanašati samo nase in delati, ne da bi na videz vedela zakaj. Grozna praznina je zazevala krog nje.
Ključ od vrat je našla za lončkom z nageljni. Okno njene sobe je zagrinjala trta in jo delala mračno in neprijazno. V kotu je stala visoka postelja. Ob steni so se vrstile tri skrinje in omara. Kovček je odprt ležal na tleh, obleka je visela na žebljih. Na mizici strto ogledalo in rezljana kapelica z Marijinim kipcem Pred njo kozarec s ščetko. Na oknici se je sušila mokra brisača. Vratca peči so izdrta ležala na tleh. Pri vratih so se kopičili očimovi komati in jermen je. Duh po plesnivem se je širil od njih
"In tu naj živim," je Milka topo dejala.
Zgrudila se je na stol, z rokami ob životu.
Prav tu je sedela pred tremi leti, polna tesnobnega pričakovanja. Odločila se je, da pojde. Nekaj zaradi spora s Stankom, malo zaradi naveličanosti nad enoličnostjo, zaradi neosnovane zavisti nad dekleti in želje, da se povzpne više.
Življenje v železarni jo je uda-
rilo kot s kijem po glavi. Stanovala je v baraki z mnogimi dekleti. Dolgo je trajalo, preden se je navadila njihovega prostaškega govorjenja. Sramu niso poznale, najgloblje človekove tajne so cinično razkrivale. Večerov se je Milka rada spominjala. Ležali so v travi s fanti iz sosednje barake in zrli v zvezde. Tedaj so si bili bližnji in dobri. V temi je čula poljube in šum ljubezni, in čutila se je tako samo, da jo je žejalo po tem. Bližati se ji je jel črno-las, visok fant, Ivan so ga klicali, Ni veliko govoril, objel jo je in poljubil, da so jo usta bolela. Dočim je bila doma s Stankom sramežljiva in plašna, se je Ivanu brez pomisleka, kot bi odpadla z nje skoraj, drhteča in po željiva vsa predala. Bil je čas brezumne omame. Zdelo se je, kot bi jo začaral, bila je slepa in prepričana, da je konec in zače tek vsega prav v tem. Ko je Ivanov sostanovalec imel nočni šiht, jo je Ivan jemal k sebi. V tem vrtincu strasti in ugodja sploh ni čutila teže svojega telesa. Hlepela je po ljubezni, po podjarm Ijanju. Ves dan je preživela kot v sanjah. V večeru je videla smisel življenja.
Tem huje je bilo, ko se ji je pričel odmikati. Iz svojega brezumja se ni mogla več povrniti. Tedaj je ugotovila, da je nosna. Objela je Ivana, stisnila glavo k njemu in mu povedala z drhtečim glasom, podobna plašnemu otroku. Odpahnil jo je in se za-krohotal.
"Ali bi me rada? ..
"Zakaj?"
"Mene že ne boš ujela! K tistemu pojdi, ki te je prej imel!"
Stisnil je usta in šel.

Ni razumela. Z zmešanimi očmi je hodila okrog, povsod iskala Ivana in rotila vsakega, naj ji pomaga. Smejali so se ji iil kazali za njo. Ivan je odpovedal in izginil. Pred Milko je zazijal prepad. Prek njega ni videla poti. Zatekla se je domov.
Tolažila se je z upanjem, da morebiti le ni res. A tajiti ni bilo več mogoče. Pod roko je že čutila trpki sad ljubezni. Krilo je zvečer že komaj zapela. Prepade-na, skoraj iz uma je opazovala svoj spremenjeni život, shujšane noge in pegasto kožo lic. Zjutraj ji je prihajalo slabo; bila je muhasta. Nenadejano je bruhnila v
jok, nato je v silni jezi krčila členke prstov. Poniževalna zavest slabosti se ji je sprevračala v srd, ki ga je krotil obup. To ni bilo nikako kesanje, bilo je strašno razočaranje. Zresnila se je. Življenje se ji je pokazalo v drugačni luči, ljudi in čustva je merila z drugimi očmi. Ljubezen je zasovražila kot otrok psa, ki ga je ugriznil.
Edino upanje ji je bilo, da naj de zdravnika, ki jo bo otel težav. Od prijateljice je zvedela, da gre do četrtega meseca lahko in brez nevarnosti. A kje dobiti denar? Zadnja bilka se ji je utrgala....
(Dalje prihodnjič)
NASIH DRAGIH RODITELJEV
ANTON BATId KAROUNA BATIČ
Naš nepozabni oče je preminil pred 20. leti 1932 leta
Dolgo let je že minilo, odkar sta zapustila nas, črna zemlja Vaju krije, a ran izbrisal ni še čas.
Nasa ljubljena mama je preminila pred 18. leti 1934 leta
Bil si dober, skrben oče, nam otrokom vedno vdan. Zlata mamina je roka nas vodila dan v dan.
Enkrat bomo se še snidli,
srečni in veseli vsi,
vsi v Bogu združeni.
Žalujoči:
LOUIS BATIČ, JOSEPH BATIČ, sinova FRANČIŠKA, poročena LARICCIA, CAROLINA, poročena GULIC in MATILDA, poročena VIDMAR, hčere
Cleveland, Ohio, dne 28. avgusta 1952.
Ml DAJEMO iN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
Dekliške šolske obleke
Krasni plaids in _ proge v najlepših m jesenskih barvah. I Mere 7 do 12. ■
Dekliška 2.99 Novelty PLAID KRILA
Barvita plaid krila, ki jih bodo deklice vesele za nošo in menjavo z bluzami in jopiči kot so stili odraslih deklet. Lepa, praktična in tudi ekonomična. V merah 7 do 14.
Dekliški 5.99 Corduroy ali flanelasti 2-komadni Jerkin Suits
Privlačni jerkins z krili iz enakega blaga, lepo ukrojena v veselje deklet v starosti 7 do 14. Lepa izbera vsakovrstnih barv.
DEKLIŠKI NYLON JOPIČI. Novi stili v prijetnih barvah in iz mehkega nylona. V merah * QO
7 do 14 ............................................................ I »O V
dekliški 2.99 VOLNENI JUMPERS. Iz čisto volneno flanelastega blaga v popularnih tem- « OO nih barvah. Dobro in po novi modi ukro- ■•TSr jr
jeni za deklice 7 do 14 _____________________________
dekliške 1.19 DO 1.99 BLUZE. Bombažne v beli barvi, iz rayona v pastelnih barvah. Mere Tt-
7 do 14 ______________________________________ __________ _____ # y C
dekliški 1.79 BOXER DUNGAREES. V regulacijskem stilu v črni ali plavi barvi. Mere; * O O
7 do 14 ........_.................................1 .OTr
dekliške 94c IN 1.19 POLO SRAJCE. Medeno pisane in v solidnih barvah. ^O#« Mere 8 do 14_________________________ #
Aktualno 3*^^ novi jesenski
KLOBUKI
99
•	Vse vodilne jesenske barve
•	Izbera stilov
•	Obširna izbera okraskov
•	Volneno sukneni fine kakovosti
•	Mere 22 in 23
•	Mladeniški in nestarostni stili Vrednosti na pretek! Vi si lahko nabavite dvakrat toliko klobukov po tej znižani ceni. Pridite zgodaj, da dobite najboljšo izbero.
žal, ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil
The May Company's Basement oddelek s klobuki
KUPITE NA FARMI
CEŠPUE HRUŠKE
VSE SADJE JE POŠKROPLJENO
VOL
Imamo tudi mlade pisci za peči in pohati—sv' zmrznjene ali očiščene čakate, ADOLPH J. SOMBAC^ MAPLE GROVE BP' med Rt. 91 in Rt. 174. bH« Route 84, Willoughby. ^ tel. Willoughby 2-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2^179
WANTED TO RENT
icti":
RESPONSIBLE School Tea' ^ wife, no children, no ^ 5 room unfurnished Any good location vicinity kie. Moderate rental.	.i|j|
ARdmore H
9
HELP WANTED
PUNCH PRESS OPERATORS DIE SETTERS SHEAR HELP , MATERIAL HANDLERS
3 Shifts 6-day week Steady work Excellent working condiw"
ALGONQUIN TOOL & DIE CO.
4908 W. FLOURNOY
FEMALE HELP
WANT^
WOMEN
for
ASSEMBLY WORK
Steady work. . Pleasant working condtio^' 5 day week. — Good P*'' Profit sharing.
Paid insurance.
Apply at
Precision Paper Tub©
2035 W. CHARLESTON
(Near Damen, Elston, ArnH' ARmitage 6-5200
O
llld
Must be conscientious 3
experienced. p'l' If interested in security we
several openings for ^
Several Typists
and
General Office Cl®*^®
Working conditions id^B& No monotony—diversify?«, Excellent Company bend' ^
McMaster - Carr Supply
'	640 W. LAKE ST.
BUSINESS OPPOR
t?A'
Good chance to buy TV and ^ REPAIR SHOP. Well establ'^
trade. Best appreciate.
offer.
gee
EStebrooK

— 3718 N.
GAS STATION — 3718 N- |H" Pumps 8,000 month. 4 eludes. 3 car garage and place. Fully equipped.
offer.	g.g8'"
JUniper
Good Buy — RESTAURANT^/ LOUNGE — Doing business. Good location S- jC Market. Best offer. See
preciate.
SEeley
GROCERY AND MARKET room flat in rear. 1951 ^ ^{ii $165,000. Business and or business. Terms. No cO tion.	„,95^"
ROdney
Do«*! gomEfo wftfi th# ockb art agoinft