srn. »o. T Ljubljani, v soboto, dne 17. luilja 1909. Leto XXXVII •s Telja po pošti: s a,i celo leto naprej . K 26-— za pol leta » . > 13-— za četrt » » , » 6*50 za en meseo * . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo Inozemstvo > 35*— == V upravništvn: s Za oelo leto napre] . S 22-40 sa pol leta * . » 11-20 sa četrt » » , » 5-60 za en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v. Uredništvo Je v Kopitarjevih olioah Stev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne b sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. b ; Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 t za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » sa več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Izhaja: Političen list za slovenski narod. vsak dan, izvzomši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. Upravništvo Je v Kopitarjevih nllcah štev. 6. = Sprejema naročnino, lnserate in reklamaoi|e. = ===== Opravniškega telefona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 16 strani. Zgodovinski trenotek. Malo nas briga v sedanjem trenotku, ko vidimo vprvič, odkar imamo Slovenci pri državni postavodaji kaj govoriti, zastopnike slovenskega ljudstva v resnično jnogočnem in smoterno izpeljanem odporu zoper vlado, kaj bledejo in obrekujejo -.tisti majhni ljudje, ki predstavljajo, slovenski liberalizem po razkritju pogodbe 3 kranjskimi Nemci. Vsi Slovenci v osrčju in na mejah čutijo, 'da pomenja slovanska pbstrukci-ja, koji načeljujejo slovenski in češki kmečki poslanci, zgodovinski dogodek in da sm'o z njo stopili na prag nove dobe tve le za vse avstrijske Slovane, jnarveč za vse, ki so v tej državi od nekdaj ponižani, omalovaževani in odirani, iiaj prebivajo to- ali onostran Litve. Le zavist in zavest 'brezpomembnosti more narekovati slovenskim liberalcem očitanja, ki jih mečejo na naše zastopnike in le tisti, ki vidijo višek vseh političnih pridobitev v tem, da kdo minister postane, so v stanu očitati našim poslancem, da po i,tem hlepijo. Kdor pa sodi pošteno in brez ozira na malenkostne domače razprtije premotriva zadnje politične dogodke v naši monarhiji v njihovi medsebojni zvezi, ta ve, da se gre zdaj ne za to, da A ali 3 to ali ono dosežeta, marveč za to, da se postavijo novi temeljni kamni celi Avstriji. Nič ni za majhno duševno obzorje nekaterih slovenskih politikov bolj značilno, kakor to, da se čudijo, zakaj so poslanci S. L. S. v državnem zboru tako silno nastopili proti Bilinskemu in označujejo ta boj za »oseben«. To je kratkovidnost, da ji ni primere. Naši poslanci niso .začeli boja s tem. da so šli nad Bilinskega, jiikaka osebna užaljenost jih ni1 vodila in nobenega majhnega ali postranskega na-jnena niso s tem imeli, niti jim je kaj mar ,za ministrovo osebo, ampak boj za pravice Jugoslovanstva so že veliko preje začeli. Komaj so naši poslanci stopili' po zadnjih volitvah na parlamentarno pozo-rišče, je že dr. Krek prvi v široko in glo-)oko zasnovanem govoru razkril rano ažnjive mažarsike državne ideje, ki je v dualizmu tesno zvezana z vso notranjo in .zunanjo politiko monarhije ter truje in za-.prečuje vsak zdrav razvoj avstrijskih narodov, zlasti pa tišči k tlom Slovane. In - ali nista Krek in Šusteršič v pravem renotku opozorila z vso veljavnostjo tiste politične dalekovidnosti in znanja, ki ju odlikuje, vso javnost na pomen, ki' ga ima jugoslovansko vprašanje za moč in bodočnost cele države? In prav tako so bili po- slanci S. L. S. prvi, ki so bosansko vprašanje prijeli od prave strani — dočim so se eni ogorčevali nad diplomaškim činom aneksije, drugi sanjali o evropskih prevratih in izpremembah v medsebojnih zvezah velesil in ugibali vse mogoče in nemogoče konstelacije, tretji zopet prelistavali zgodovino, iščoč starih pravic in kraljevskih razglasov, so naši zastopniki .povdarjali pripadnost bosanskih bratov k .veliki jugoslovanski skupini, kakor jo jc natura sama nemeneč se za pisane pogodbe in pravde ustvarila in so v prvi vrsti .Stali na straži, da ne pade bosanski kmet ,v su žn os t mažarskemu kapitalu. Oni so pokazali, kje je ključ do velikosti Avstrije, so aneksijsko vprašanje postavili v pravo inč ter Jugoslovanom pokazali polti, po kateri zamore-jo v državi postati odloči-,ven faktor in ne 'bitja druge vrste, kar so do današnjega dne vedno bili. To pa je tudi 'ključ, da doumemo tak-,tiko naših in čeških zastopnikov proti sedanji vladi. Bienerthova vlada pristaja sedanjemu političnemu položaju v Avstro-Ogrski kakor pest na oko, odtod odpor .proti nji do zadnjega! Na Bienerthova vladna vraita je potrkalo jugoslovansko vprašanje — niso ga umeli in se še boli pred Slovani zaklenili; pred Biienerthovo .vlado je stopilo vprašanje narodnega spo-fazumljen'ja, ki je danes, ko se gre za visoke cilje, bolj kot le kdaj potrebno1, — Bienerth pa je nesporazumljenje še boij ipoostril; Bienerthova vlada stoji pred dejstvom, da se krha mažarska premoč iu je ,treba le enega mahljaja, da se zruši — Bienerth je izročil usodo bosanskega nahoda v roke mažarskima velepožeruhoma Lančyju in Poipoviču in pusti, da zopet gospodujeta na Ogrskem Wekerle in Košut, ki jih je krona že hotela vreči. Glavna opora Bienerthava pa je pri tem delu Bi-linskii i'n brez zveze s poljsko žlahto bi ,vlada ne mogla te 'brezumne in brezsmo-terne politike izvajati. Vsak dan, ki podaljšuje obstoj tega vladnega sistema, pomenja nevarnost, da ,nas dogodki prehitijo. In dogodki zadnji .čas hitro jašejo! Treba je drugačnih mož kakor teh, ki danes sedijo v svetovavstvu .krone, da zagrabijo ugoden trenotek. .Vprašanje t r i1 a i i z m a, združitve Jugoslovanov v eno politično, upravno in gospodarsko skupino postaja čezdaije bolj pereče. S tem .ie tudi v 'zvezi boj, ki nas Čaka z Mažari, ki slutijo svoj konec. Česa se Mažari najbolj boje, dokazuje prav živo članek o trializmu, ki ga je spisal 'znani mažarski časnikar dr. Rudolf Havass 14. .t. mes. v »Pester Lloydu«, listu, ki stoji med mažarskimi na prvem mestu. .Mažarski politiki imajo do'ber nos; ker so Številno tako slabi in se vzdržujejo le .umetno, zato imajo jako oster instinkt, da hitro slutijo in začutijo vsako nevarnost, .ki preti njihovemu nadvladju. V uvodniku >Pester Lloyda« opozarja dr. Rudolf Havass najprvo na nevarnost in aktualnost triališkega vprašanja. Tako do-! besedno 'piše: »Res je, da ideja jugoslovanske države že dclj časa med Hrvati, Slovenci in .Dalmatinci živi. Toda ta reč .je 'bila do-zdaj le neke vrste domišljijski stvor, v kolega uresničenje Jugoslovani sami niso .verovali. Toda danes stoji to vprašanje v konkretni obliki pred nami. Saj sc jc še .nedavno poslanec Krek v avstrijskem državnem zboru izjavil, da je jugoslovansko i .vprašanje ključ za velemoč monarhije.« Nato razmolriva člankar o tem, da so .danes Dalmatinci 'od prvega do zadnjega •vneti za to misel in da celo taki navdušeni /prijatelji Košuta kakor sta Vinko Milic in dubrovniški župan dr. Pero Čingria, pristaša reške resolucije, danes o tej stvari čisto drugače mislijo. Posebno moreče skrbi prizadeva mažarskemu oficiozncmu publicistu dejstvo, da Dalmatinci snujejo jugoslovanski narodni svet, ki bo triališko propagando organiziral. Za Slovence — pravi »Pester L'loyd« — nam ni nič mar, ampak Hrvati in Dalmatinci ne smejo delj ostati pod pogubnim vplivom Dunaja, ki je baje Jugoslovanom trializem usilil. 800 let .zgodovine, vzklika člankar, veže Ogrsko ,s Hrvaško in Dalmacijo; za Ogrsko je .življenjskega pomena, da se polasti morske obali, prav tako pa more Hrvaška in .Dalmacija kulturno in gospodarsko le v .zvezi z Ogrsko prospevati. Trializem pa je Tudi za monarhijo poguben, ker razdere vez med močno Avstrijo in močno Ogrsko in uvede tretji »razdiravni faktor« v razvoj države, jugoslovansko državo. In ko-•nečno treba ogrski vladi zaklicati, da -je ,zadnji čas, da zbere vse svoje sile proti triališki ideji. Treba se je spomniti na kraljevo prisego 'in na postavo leta 1867, točka II., ki jasno pravi, da mora Njegovo .Veličanstvo ne samo varovati meje ogrske države, marveč jih še razširjevati na .one pokrajine, ki so nekdaj bile z ogrsko državo združene. Tako misli danes Ogrska. In zato ie ,za našo državno polovico življenjske važnosti, da sta si parlament in vlada že zdaj .čisto na jasnem, kakšno stališče imata nasproti 'temu zavzeti. Vsaka vlada in vsak parlament v Avstriji se morata danes zavedati, da je konec dualizma le vprašanje časa in da pomenja Slovanom nasprotna (politika smrtni greh nad Avstrijo, uboj monarhije.« Lažnjivo, na zgodovinski po-tvari temeljujoče ogrsko državno pravo mora 'pasti, četudi padejo z njim vse kra- ljevske prisege in vsi členi ogrskih državnih postav in od 'kraljev izsiljene pred-.pravice mažarskega klikovladsitva. Pn-hodnjost Avstrije je na Balkanu in stebri njenega 'bodočega razvoja se morajo opirati na 'zaupanju balkanskih narodov, tako Slovanov kakor Rumunov in Albancev. Tega zaupanja pa si Avstrija z Ogrsko ne! bo pridobila. Ogrska pomeni utelešeno nasilje, otieništvo, 'požeruštvo lil moralno korupcijo, to gnjijoče ulje na telesu srednje Evrope trnje vse, s ko'mur pride v do-.tiko. Brez sedanje Ogrske 'pa bo Avstrija gospodarica juga, srečen dom vseh v nji' prebivajočih narodov. Ali ni 'značilno, kaj piše Ob .priliki Obiska našega prestolonaslednika v Rumuniji — obisk, ki jc bil vseskozi jako pomemben — kar piše rumumski list »Adeverul«?: »Ker drugi zamolčujejo, kar jc vsem na srcu, hočemo mi odkritosrčno povedati, kar misli danes vsak Rumun in upamo, da pride naš glas do visokega gosita, ki biva v Bukareštu: Tako Rumuni v kraljestvu kakor oni na Ogrskem ■— posebno pa ti — pozdravljajo nadvojvodo Franca Ferdinanda kot bodočega kralja Avstrije in ne kot bodočega kralja Ogrske. Oni ga pozdravljajo kot kralja Avstrije, ki je v zadnjem času začela umevati socialnopoli-tične potrebe modernega časa in pomen svobodnega razvoja svojih narodnosti.« Tako visoki in veliki so upi, 'ki jih stavljajo na Avstrijo. Zato pa bi ne bilo poliltiško dalekovidno, pustiti delj na krmilu vlado Bienerthovo, ki pomenja smrt takim upom in nasprotje vsem velikim1 pričakovanjem. Nikoli ne smemo .pustiti iz oči, da .je Bienerth - Bilinskova vlada Mažarom sama odprla vrata v Bosno in odtod do morja in Obal, kamor hlepijo. Česar kraljevska prisega o 'razširjenju ogrskih mej na nekdaj z njo ma 'podlagi potvorjeiiih zgodovinskih listin »izdruže-ni!h« dežela do danes ni nikoli v praksi izvedla, to je storila sedanja avstrijska vlada, ki je bosanske kmete upregla v, kruti jarem mažarskih požeruhov! Pomni"! pa moramo tudi, da ni samo sedanja vlada Bienerth-Bilinski Košutavce za to, ker niso mogli od krone neodvisne banke izsiliti, z bosansko banko odškodovala in se potrudila, da cesar ni napravil ogrski krizi konec in pustil \Vekerla še dalje na vladi, ampak da tudi Wekerle drži Bienertha in Bilinskega! Strah pred Slovani, to je, kar druži Bienertha, Bilinskega, We-kerla in dr. Rudolfa Havassa od »Pester' Llovda«! Čc liberalci sedanjo vlado drže, podpirajo tudiKošutovce ter podpirajo korupcijo, zastavljajo pot pravici in poštenosti, ki jc na tem, da enkrat podere vele-nemško-mažarski sistem, po katerem seje dozdaj pri nas vladalo in mu žrtvovalo ko- LISTEK. slovansko pismo. Dan 5. julija in Slovaki. — Poljska Straža. — Haklatistična trava. — Ruska duhovščina zoper L. N. Tolstoja. — Nezadovolj-lost s pravoslavno hierarhijo. — Novo bolgarsko društvo v Sofiji. — Šolstvo na Crnl gori. Dan 5. julija je velik praznik vseli Slovanov, predvsem pa Slovakov. Kot Slovani proslavljajo Slovaki ta dan, ker je 5. julija god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda; kot Slovaki pa se spominjajo svojega prvega čisto slovaškega škofa Štefana Moysesa, ki je baš ta dan umrl. In letos 5. julija je minulo 40 let, kar ie ta Slovakom nepozabljivi škof umrl. Štefan Moyses jc pravzaprav dal povod, da katoliška cerkev 5. julija obhaja god sv. Cirila in Metoda in — kako nerazumljiva je božja Previdnost — baš ta dau je v 72. letu svoje starosti škof Moyses pri Teskovskem Sv. Križu izdihnil svojo blago. slavno dušo; škof Moyscs, zvesti Častilec sv. Cirila in Metoda, njun nastop-nik v škofovski časti, njun posnemalec v podučevanju in pisateljevanju in v ljubezni do naroda, je umrl na dan tisočletnicc |t>o smrti sv. Cirila. Med tem ko so se v preteklem stoletju drugi narodi že veselili svojega narodnega razvoja, so Slovaki živeli še v polni temi, v veliki narodni revščini. Nihče se za nje ni brigal, bili so čreda brez pastirja in samo družinske vezi in nekakšna nezavedna ljubezen do samega sebe jih je vzdržala pri življenju in v celoti ter jih je rešila narodnega pogina. Ko so pa požrtvovalni možje, vzrastli iz bornih Koč, jeli Slovake prebujati ter jih povsod zagovarjati, pokazalo se je, da so tudi Slovaki sposobni za narodno samostojno življenje. Štefan Moyses sc jc brez predhodnikov lotil dela iu jc izvršil ogromno delo; prebudil je tri milijone Slovakov, četudi je^ 5,3 let bil oddaljen od svojega r.aroda. Še-le h koncu svojega življenja, že kot starček sc je vrnil na Slovaško. Sedemnajst let je bil profesor v Zagrebu na univerzi, deloval je. mislil in trpel pri pobratimskem narodu hrvaškem. On kot Slovak jc bil izmed prvih, ki so prebudili Hrvate iu jih prepričali o potrebi narodnega jezika v šolah in književnosti. Štefan Moyses je pravzaprav začel za slovaški narod delovati, ko je bil že 6.? let star. Dne 25. julija leta 1851. je zasedel škofovski sedež v Banjski Bistrici. Takoj od začetka sc je trudil okoli sebe združiti vse slovaške pisateljske moči. Njegovo geslo je bilo prebujati slovaško ljudstvo z ustanovljanjem slovaških šol in z izdaja- njem slovaških knjig. V to svrho je najprej ustanovil književno društvo »Slovaško Matico«, ki jc v kratki dobi zelo veliko storila za prebujo Slovakov. A to je zelo razburilo mažarske divje šoviniste, ki so »Matico« s Kolomanom Tiszo na čelu razpustih in njeno premoženje zaplenili. Sedaj s pomočjo tega denarja mažarska vlada izdaja mažaronske, Slovake zastrupljajoče liste »Krestan«, »Krajan«, »Obzor« in druge. Moyses je pa tudi ustanovil veliko slovaških šol in stare je reformiral. Ob pravem času je zapazil bližajočo se mažarsko nevihto na slovaškem nebu iu zato je vsakega izpodbujal k vztrajnemu, napornemu delu z besedami: »Da, ogoljufani smo, izdani smo, krivico trpimo. Moramo se torej tako pripraviti, da nas n: bodo mogli prebaviti, ako nas bodo pogoltnili.« — Štirideset let je že minulo od smrti tega velikega Slovaka in doslej mu Slovaki niso postavili nobenega spomenika. ker — ne smejo! Mažarska vlada tega ne dovoli. Te dni je imela »Poljska Straža« v Krakovu svoj letni občni zbor. Odbor društva je izdal poročilo o delovanju društva v dobi od 23. sušca leta 1908. do .30. aprila t. 1. Poročilo jc obširna knjižica, ki podaja najbolj važne podatke o delovanju tega društva. »Straža« je nastala v dobi, ko je bilo vse poljsko občinstvo razburjeno vsled zadnjega pruskega nasilstva (zakon o razlastitvi in o rabi nemškega jezika pri poljskih zborovanjih). Društvo je pospeševalo domačo obrtnljo in je skrbelo za to, da se bojkotira prusko blago. Bojkot pruskega blaga se jc propagiral no le s tiskom, temveč tudi z živo besedo na zborovanjih. Na podlagi društvenih pravil jc »Straža« tudi razvila akcijo za pravice in čistost poljskega jezika. Pri društvu je že 2000 udov; s prirastkom udov raste tudi premoženje društvu, tako da društvo izdaja že svoj mesečnik pod uredništvom Kazimira Bartoševiča. »Straža« ima tri podružnice v Krakovu in 12 podružnic na deželi. V uradnem glasilu virziškega okraja, »Wirzitzer Kreisblatt«, je te dni bilo sledeče naznanilo; »Dražba trave! Torek, dne 28 junija t. 1. ob 2. uri popoldne (v gostilni) sc bode vršila dražba skupnega travnika »Dembovka«. Poljakom dražbe se udeležiti je prepovedano!«-- Peterburška mestna duma jc v spomin osemdesetletnice znanega ruskega pisatelja Tolstoja sklenila ustanoviti nekoliko ljudskih kuhinj za reveže. Te dni jc bila ena kuhinja otvorjena in predstojnik dume ie naprosil pristojnega duhovnika, da kuhinjo blagoslovi. A duhovnik je odrekel. Bil je torej naprošen drugi, toda tudi ta jc odrekel. ^Odstranite desko z napisom Tolstoja in bodem prostore bla- risbi in upravičene narodne težnje slovanskega ljudstva. Naši iposjanci pa bodo v bratski zvezi s češkimi in poljskimi ljudskimi zastopniki Šli 'dalje 'po začrtani poti, ne da bi se dali zapeljati v stran ali pa voditi od malenkostnih sebičnih ozirov. Nobena sila na svetu jih ne more zadrževati, da ne bi zastavili vse svoje moči, da se podere lažni temelj vsenemško - mažarskega nadgo-spodstva in ustvari nova Avstrija. Njihov boj ni boj za zastarele privilegije, preživele državne tvorbe in državnoipravne umišljotine, ampak boj za poštenost, za to, kar nam po božji in naturni postavi gre; boj proti laži, nasilju in oderuštvu. .OMic naših poslancev ljudstvu je zgodo-.vinsk dogodek; njega besede so našle odmev v vseli resnično slovenskih srcih. Vsi smo začutili nekaj velikega 'in nevsakdanjega: to je porok, da smo pripravljeni za poslanstvo, ki nam je v bodočnosti namenjeno. Koroški Slovenci o zakiju-čenju državnega zbora. Glasilo koroških Slovencev »Mir« piše: Se nikdar poprej ni stala slovenska delegacija v državnem zboru tako v ospred-ju, nikdar poprej se naših poslancev ■v javnosti ni toliko imenovalo, nego ravno zadnje tedne 19. zasedanja državnega zbora, ki je bilo zaključeno v soboto, dne 10. t. m. Benerthova vlada se je pokazala kot izvršilni organ nemške »Gemeinbiirg-schaft«, koje namen jc, vladati s pomočjo Poljakov proti Čehom in Jugoslovanom. To je ministr. predsednik baron Bienerth pokazal že pri sestavi svojega kabineta, v katerega je poklical najzagrizenejše nasprotnike Slovencev; udariti je hotel najprej na dobro Nemcem ravno Slovence, ker so se mu ti zdeli manj nevarni nego Čehi, o katerih pripoveduje zgodovina av-srtijskega parlamenta, da ni dobro ž njimi črešenj zobati. Oživotvoriti je hotel torej ,v obliki avstrijske vlade nemško »Gemein-Mrgschaft«, za katero se je s posebno vnemo potegoval srečni taktik in nesrečni ;vodja nemških krščanskih socialcev, dr. Gessmann. Čisto naravna posledica tega ,za avstrijske Slovane nevarnega poizkusa je bilo združenje protivladnih slovanskih parlamentarnih strank v »Slovansko enoto«, ki je takoj začela boj proti sedanji vladi. V ospredje so stopili zastopniki v tem boju najbolj iuteresiranega naroda, naši poslanci, pred vsem predsednik »Slovenskega kluba«, dr. Susteršič, ki je z izb orno taktiko ugnal že parkrat vlado v kozji rog, kakor na pr. o razpravi zaradi oderuške bosniške agrarne in komercialne banke, ko je 'dnč 4. m. m. rešilo popolnega vladnega poraza le pet ministrov, ki so glasovali za vlado proti znanemu tozadevnemu predlogu dr. Šusteršiča. To je 'bil za slovensko opozicijo uspeli, da bi 'bila morala vlada odstopiti. Vsaka druga vlada bi bila to tudi storila, le Bienerthova tega ni storila, ker jo je držala ravno nemška .»Gemeinburgschaft« in, kakor je »Reichs-post« v uvodnem članku z dne 11. t. m. poročala, bi krona ostavke Bienerthovega ministrstva ne bila sprejela. Ali bi bilo opoziciji kazalo skriti rožičke in igrati ulogo pohlevnega, nedolžnega opozicio-nalca, kakor je delal to dr. Kramar z Mla-dočehi in so poskušali pri Jugoslovanih v resnvh za Slovence odločilnih trenotkih vedno vladni dr. Ploj in dalmatinski poslanci? Nikakor ne! To bi pomenilo podati svetu dokaz, da more in sme nemška »Geimeinbiirgschait« s pomočjo Poljakov vladati v Avstriji samovoljno proti Čehom in Jugoslovanom in da so češke In jugoslovanske opozicionalne stranke proti vladnemu zlsteinu Bienerth prav nedolžne. Pravo in v teh razmerah edino uspešno orožje je bilo za opozic ■onahie stranke skrajno opozicionalno stališče — obstrukcija. Nje neposredni namen niibil in ni mogel biti, vreči sedanjo vlado, ki jo držita nemška »G em e i Wb iirgs ch a i t« in krona krčevito, ampak dokazati viadi, da tudi proti Slovencem ni mogoče v Avstriji vladati tudi. ne s pomočjo nemške »Gemeiubiirg-schait«, 'in to se je »Slovenskemu klubu« in češkim agrarcem sijajno posrečilo. Vlada bi bila rada spravila pod streho po-! godbo z Rumunijo in pooblastiini zakon, s 1 katerim 'bi se bile odprle na jugovzhodu meje balkanski živini v škodo avstrijskim kmetom. Akcijske stranke v opoziciji pa ,so sklenile, dovoliti vladi le proračun, ker tega zahteva država, ž njim pa se naj zasedanje državnega zbora tudi konča. In zgodil se je čudež! Vlada jc opetovano namignila, da se s slovenskimi poslanci ne bo pogajala, ampak jc pripravljena pogajati se le s Čehi. Tako je vlada mislila razbiti železni obroč »Slovanske enote« in osamiti Slovence. Hvalevredna disciplina čeških agrarcev in čeških narodn.h radi-kalcev ter vpliv dr. Šusteršiča sta vladne .namene preprečila. Bienerthov napuh je bil pahnjen z vladnega prestola, in vlada je naročila 'krščan-pko-socialne mešetarje, ki so se v njenem imenu pogajali z dr. Susteršičem. Prvii in poglavitni 'pogoj, 'da umaknejo slovenski obstrukcionisti nujne predloge, je bil, da Se vlada zaveže, da prepreči delovanje oderuške bosniške banke. Krščanski so-cialci so bUi s tem zadovoljni, a Bienerth .ne, ker je tako v rokah Mažarov, da delovanja 'bosniške banke ne bo mogel preprečiti. Zato je vlada ta pogoj kratkomalo zavrgla. Ta pogoj, ki ne vsebuje nezaupnice vladi, bi vlada bila morala sprejeti, in vladni poslanci, ki so prej na vsa usta .izjavljali, kakor na primer poslanec Bielo-hlavek, da obsojajo oderuško banko in da bodo obračunali z vlado, če je ne prepreči, so stali na križpotju, ali naj potegnejo zopet z vlado in pustijo pasti parlament ali ,narobe. In rešili so raje Bienertha nego .zbornico. Za vlado sedaj ni bilo drugega izhoda nego rešiti se 'z begom.. Vrgia je puško v koruzo, ker se -je opravičeno zbala poraza in bi ga bila tudi doživela, če prej ne, pa potem ko bi prišlo na vrsto glasovanje o pogodbi z Rumunijo na po-oblastilnem zakonu. Vladi je anoralio biti znano, da so si sicer do kosti Vladni nemški agrarci sami z aji nc morejo do živega; ko pa miiglja zmaga proti vladi, začnejo slovenski liberalni listi 'lvzati vladi pete, samo zato ker vodi uspešen boj proti njej vodja domače slovenske politične stranke, in bruhajo v družbi z nemškimi listi^ brez razlike na naše poslance ogenj .in žveplo. Ze svoje dni so v državnem .zboru uprizorili proti dr. Susteršiču grdo gonjo, ki jo zdaj nemški listi zopet prežvekujejo, ker nimajo bo'lj poštenega orožja, s katerim bi se mogli odkrito boriti proti dr. Susteršiču in zdaj proti Slovencem sploh, in tedaj je bilo tudi, ko ie češki poslanec dr. Dyk stvari! slovenske liberalce, češ »kolikorkrat so se Slovani družili z Nemci, so bili vselej tepeni«. Sedanje stališče slovenskih kberalniii listov ni slovensko, ni slovansko, ampak vladno-nemško. Krvavi manšetarji so se črez noč iz zavisti do »klerikalca« Šusteršiča prelevili v najkrotkejšega vladnega petolizca, ,i'n zato nam dr. Susteršič ni bil še nikoli prej tako blizu in nikoli prej bliže .nego ravno sedaj. Liberalci so naim pa sedaj tudi dokazali, da se nihče, kdor upa .na uspešno slovensko politiko, ne more ž njiJmi družiti! Za nje ima slovenska po-j litika toliko vrednosti, kolikor ima vrednosti za njihov strankarski ugled! Hrvaški glas o obstrukciji v državnem zboru. Reški »Novi List« konstatira, da so naši poslanci vladi odgovorili »dosta spretno in vješto« ter piše: Pod vodstvom njihova vodje provedena je ona lieka i ve-| lika kampanja proti Bienerthovu ministar-stvu u stvari lihvarske banke za Bosnu; pod njihovim vodstvom provedena je i zadnja obstrukcija, koja je Bienerthu za-priečila riešenje jednog diela svoga programa, te ga prisilila da uteče sa parla-mentarnog poprišta, davši zatvoriti sabor i zaključiti mu zasiedanje. Prije toga po-duzeše se razni pritisci na obstrukcijoni-ste, pak se nije krivim informacijama, ža-calo zlorabiti i najviše mjesto. Ail ovi nisu se prepali ni uzmakli, te je morao uztnak-nuti sani Bienerth. Zaključak carevinskog vieča znači pobjedu (zinago) obstrukcio-nista. Mnogi medju samim austrijskim Sla-venima javno osudjuju ovu borbu i tim je opet dokumentirana nesloga naša, u kojoj često razne strasti igraju veliku ulogu. Mi se ne žacamo reči, da smo ju sa simpati-jom pratili i da ju odobravasmo. Možda je ovo prvi put, da se u nečemu složni nala-zimo. Istina je, da su kod ove zadnje borbe dosta pretrpili interesi susjedne Srbije zbog trgovačkih ugovora, koji ne mogahu sti.piti na snagu. Ali to je bilo sasvim slučajna stvar. Obstrukcioniste u carevin-skom vieču nisu išli za tim, da naškode Srbiji, nego da učine, da se Bienerthov režim (koji je za Slavene isto tako narodno-politička provokacija, kao sto je na pr. za Hrvatsku Rauchovo Servus-društvo i narodna i politička i socialna) onemoguči. I upotriebiše sve, što se proti njemu upo-triebiti moglo, kako svjedoči akcija proti >grarnoj banci, koja je akcija išla u prvom redu na korist Srba. Tko pako očekuje, « Siaveni moraju trpitl onakva ponižen) i izazivanja, kakav je sastav BlenelrthoV vlade, samo zato, jer če ta viada učinji da kilogram mesa bude za novčlč jeftlnij taj baca veliku uvredu na siavgpske ns rodne interese. Najsmješnije je pako to, d se za trgovačke interese Srbije — sad; gdje se radi o borbi protj germanskom gc spodstvu, — zauzimlju upravo oni, koji 1 tu Srbiju u čaši vode posrkali i podjarmi kad bi mogli. Ova akcija bila je dobro vodjena I m što tko govorio, nama. se svldjela ka spretno zamišljena i energično provedeni Trebalo bi ju samo u totn pravcu naste viti, te u nju povuči sve Slavene monai kije, a pri toni se nadasve čuvati, da n dobije nikakav osobni, ili posebni strana čki cilj. Ona mora imati veči, široki, obe slavenski cilj. Ona mora da pok&že, d su, bar u Austriji, več nemoguče slaveno fobske vJade, te prononcirane njemačk vlade, u kojima par Začeka igraju ulog naših Josipoviča, kao peti točak u koliin; zadovoljni da ipak — »sjede« u ministar skom vieču. Danas, istina, i Slavenstvu Austriji duva neugodan vjetar. Ali trebi ustrajati, pak če s vremenom i dinastičk interesi uvidjeti, da je puno bolje, da s> ova monarkija oslanja na sviest i snagi svojih u svojim pravima zadovoljnih na roda, nego da ovako, poput dužnika, koj kamate plačati ne može, postaje sve viš i više ovisna o pangermanskoj politic Hohenzollerna, koji teže za prvenstvom i Evropi i za gospodstvom od Hamburga d( Carigrada i dalje. Interesi Slavenstva interesi dinastije ovdje se pokrivaju, Inač smo u poglbelji, da prama Berlinu dodje iuo u položaj jedhe oveče Bavarske, i slavenskih je političara dužnost, da iz ov stranputice i nizbrdice trgnu i vanjsku nutarnju politiku monarkije.1 Zato bi tre balo u jesen nastaviti ondje gdje' je Bie nerth utekao. Stavka v ajdovski predilnici. Sest tednov je že minulo, kar je pri' čelo stavkati 450 organiziranih delavce; in delavk v ajdovski predilnici. Dolg( vrsto let so mirno prenašali razna nasii stva in krivice od strani tovarne. Vse st pretrpeli in služili tvorničarju kot živ stroj, Toda prišli so do spoznanja, da tako ne more iti naprej in poprijeli so za znano in edino orožje, ki jim je bilo na razpolago — pričeli so stavkati. Da se jim res ni Bog zna kako imenitno godilo*, naj spričuje dejstvo, da so imeli uradniki večkrat s paragrafi opraviti, ker so se spozabili naa dplavstvom. Tudi plača je bila »sijajna« Marsikateri delavec, ki je bil nad 35 let \ tovarni, je imel celih 85 krajcarjev plače S tem denarjem naj bi potem preživlja sebe, ženo in kopico otrok! Delavstvo je podalo ravnateljstvi ultimatum, v katerem zahteva 20 odstot kov zboljšane plače pri dnevnem delu 10 odstotkov zboljšanja pri akordu. Nočn delo naj se skrajša na 11 ur. Glavna zati ralca delavstva, Kovač in Glaz, se morat; odpustiti. Delavstvo, ki je podalo te po. goje, je upalo, da bode glavno ravnatelj stvo ustreglo tem opravičenim zahtevani Toda varaii so se! Raje, kot bi zboljšal delavcem njihov položaj, raje so pustili da je delavstvo pričelo stavkati in da im; tovarna nad 1000 kron škode na dan Seveda to tovarna dobro občuti iti zati poizkuša na vse mogoče načine .razbit delavsko slogo in pričeti zopet na star način izrabljati delavstvo. Tako na pri mer pošilja uradnike med delavstvo, da b jih pregovorili k delu, kliče na pomoč žan goslovil,« glasil se je odgovor obeli duhovnikov. Nekateri ruski listi v zadnjem času izražajo svojo nezadovoljnost z delovanjem pravoslavne hierarhije, ki se jim zdi premalo energična ter baje bolj skrbi za državne nego cerkvene zadeve. Listi kažejo z ogorčenjem na dejstvo, da je tekom štirih let (po izdaji carskega ukaza o verski toleranci) že blizu en milijon pravoslavnih prestopilo h katoliški cerkvi, navzlic temu, da se ie tekom 25 let cerkveni proračun povečal od 10 milijonov na 30 milijonov rubljev. Nova državna uprava v Makedoniji in Drenopolju jc dala povod bolgarskim prebivalcem teh krajev, da so se jeli bolj pečati s prosveto. Da se to plemenito delo pospeši, ustanovilo se ie v Sofiji društvo pod naslovom »Makedono-odrinskoto kulturno prosvctitelno družestvo«, katerega namen bode širiti prosveto in narodno zavest med bolgarskimi prebivalci v Makedoniji in Drenopolju. Da bode društvo imelo tudi političen namen, je samo po sebi umevno. Bolgarski listi že zdaj pišejo, da bode društvo od makedonskih Bolgarov odvračalo vsak tuj vpliv. Sčasoma bode društvo izdajalo svoje lastno glasilo. »Glas Črnogorca« jc objavil zanimive statistične podatke o črnogorskem šolstvu v šolskem letu 1907/08. Črna gora je v tem letu imela 3 srednje šole in 120 ljudskih šol. Srednje šole so: popolna gimnazija v Cetinju, ki je imela 13 profesorjev in 229 učencev; nižja gimnazija v Podgo-rici je imela 10 profesorjev in 346 učencev; dekliški zavod carice Marije, ki ga vzdržuje Rusija, je imel 84 gojenk. V 120 ljudskih šolah je podučevalo 183 učiteljskih moči, izmed njih je bilo 16 učiteljic. Učencev je bilo 9207. Za ljudske šole je država izdala 116.796 kron in občine 32.256 kron; vkup 149.052 kron. Boliatu Pepc. Te dni sm vidu na vogleh nabit en va-I bil, de b pršli Iblan-čani u nedela naVr-hnka su-kolska žu-pa pokust. Na župa pa jest velik držim. Ena šalca biIno zaslužene pohvale. Pevski materi-jal je naravnost izboren. Oktet glasbenega društva »Ljubljane«, pod vodstvom g. Antona Svetka, je izzval salve aplavza. Tudi vsi drugi zbori so izborilo peli. Nato se je razvila zabava v okusno in fino opremljenih paviljonih, kjer so prodajale naše gospodične šampanjec in buteljke, pecivo in jestvine, tobak in cvetke. To je bilo življenja krog teh krasnih šotorčkov, v katerih so nad vse pridno stregle naše vrlo gospodične. Iz vseh kotov so donele pesmi in veselo smejanje. Šele pozno v noč so se razgubile gruče in mir je zakra-Ijeval Hvala našim damam, ki so kljub vsemu terorizmu in protiagitaciji vendarle imele pogum in prišle. Zal jim ne bo! Med gosti smo opazili poleg že omenjenih svetnika trgovske zbornice Pavšlarja z rodbino in g. Iv. Kregarja. Tudi veliko krajijske inteligence nas je posetilo. Poleg g. župana Šavnika smo opazili gospode: veletržec Dolenz, Logar, Omerza, Mavril Mayr, Pollak, Rakove, ravnatelj Fajdiga profesor Komatar, urad-ništvo okrajnega glavarstva in davkarije, mnogo duhovščine, gospe Peter Mayrje-va, učitelj Rusova itd. itd. Še celo Maj-dičevi uradniki in uradniki kranjske mestne hranilnice so nas obiskali. Tudi Sokoli v sokolski obleki se nas niso ustrašili in so si prišli preganjat skomine po naših krasnih prostorih. Dom je jako primerno svojemu namenu sezidan. V pritličju je na vrtni strani obširna dvorana, največja v Kranju, dolga nad 20 m, široka nad 8 m in visoka 6 m in ima galerijo. Preprosto, a okusno je slikana. Odra še ni. pa ga napravijo še to leto. Poleg odra je vhod v sobo, ki bo služila za knjižnico in čitalnico. V dvorani se vrše že priprave za telovadnico. Vštric z dvorano je na sprednji strani stanovanje za cerkvenika, ki bo obenem oskrbnik Doma. Prostorne in složno speljane stop-njice vodijo iz pritličja v prvo nadstropje. Tu so prostori za posojilnico in vhod na galerijo. Od tu se pride po drugih stopnicah na vrh, kjer je poleg podstrešja nad vso dvorano asfaltirana ravna streha, raz katero se nudi krasen razgled na loške hribe, tja gori k sv. Ožboltu in na Sorško polje. Ob robu te strehe so postavljene razne rastline, smokve, limone itd. Dom ima accetelinsko razsvetljavo. Na kratko rečeno: Ljudski Dom je delan jako fino, je lepo uravnan in kras častitljivega Kranja. Sedaj imamo krasen Dom! Nihče ne more več tožiti, da nimamo lokalov in zabav. Zato sedaj krinke z lica! Kdor je Sokol ali član čitalnice, ta naj ostane tam, in naj ne hodi k nam. zakaj dvoživk nam' ne treba! Sedaj bo zadostoval en sam stol. dveh ne bo treba več. Vsak pa. ki ima pošteno srce in pogum, da odločno pokaže svoje prepričanje, nam je dobrodošel. In tem kličemo na kmalošno svidenje! Naročite »Slovenca"! Mrtvaški zvonec. Strahovit poraz liberalcev v sej! kranjske trgovske zbornice dne 16. julija 1909. ZBORNICA IZREČE NEZAUPNICO SVOJIMA ZASTOPNIKOMA V DEŽELNEM ZBORU, LIBERALCEMA DR. NOVAKU IN FILIPU SUPANČIČU. Kranjske liberalce preganja kruta usoda. Zerjavljenje jim ne pomaga, politika krvavega manšetarstva se je izkazali za navaden humbug, pa tudi zdaj, ko so oblekli kranjski naprednjaki hofratske hlače, se jim prav nič boljše ue godi. Včeraj so bili tepeni v zadnji trdnjavi, ki jo imajo razun ljubljanskega občinskega sveta, tepeni pod predsedstvom svojega somišljenika v trgovski zbornici, kjer imajo večino! Nima srca, komur bi se še danes naši liberalci ne smilili. Hribar je v državnem zboru ob vso veljavo in danes obsojajo njegovo vladno protislovansko politiko njegovi najboljši prijatelji, zdaj pa jc še v kranjski trgovinski zbornici doživel, da mu s svojo stranko ni preostalo nič drugega, kakor pobegniti iz zastopstva, v katerem je sicer neomejeno gospodoval! Vsekakor je s tem svojim činom dosegel svoj vzor, barona Bienertha. Ivan Kregar predlaga nezaupnico Novaku in Zupančiču. Zbornični svetnik Ivan Kregar po-vdai ja po naznanilih in poročilih predsedstva ter tajništva razloge, zakaj so njegovi somišljeniki zahtevali, da se seja skliče. Obvelja naj sploh načelo, da imej trgovska zbornica vsak mesec enkrat sejo, ker je delo, ki ga ima zbornica vršiti, veliko in vedno boli narašča. Zato pa je treba tembolj obsojati, da je g. predsednik z današnjo sejo tako dolgo odlašal. Imenitna »zastopnika«. »Imam se pa predvsem baviti z gospodoma zastopnikoma te zbornice v deželnem zboru Kranjskem, dr. Novakom in Filipom Zupančičem. Med člani visoke zbornice se je namreč pojavila misel, da bi ne bilo nič napačno, ako bi posečala seje tudi ta dva gospoda, da bi zbornici poročala, kako sta v preteklem zasedanju zastopala trgovske in obrtniške koristi v deželnem zboru, to tembolj, ker se deželni zbor v zadnjem času veliko peča s predlogi, in načrti eminentne gospodarske važnosti, kar globoko posega tudi v interese trgovstva in obrtništva. Saj je zbornica dr. Novaka in Zupančiča zato izvolila, da v deželnem zboru njene interese zastopata, iz česar pa čisto logično tudi to sledi, da imamo mi pravico od njih slišati, kako sta to izpeljala in kako mislita nadalje delati. Ko se je tema gospodoma sporočilo, kaj o tej reči mnogi zbornični člani mislijo, sta pa poslala prečuden odgovor, katerega treba primerno osvetliti. Izjavila sta, da v zbornico nalašč ne prideta, ker je želja, da bi prihajala, prišla od strani krogov, ki ju niso v deželni zbor, oziroma v zbornico volili. (Klici: Krasna misel! To sta poslanca!) Kako naj bi to stališče označil? Naj pride želja po njuni navzočnosti od koderkoli, saj sta zato poslanca in zastopnika, da res zastopata naše koristi in nas tudi o tem informujeta. To je lepa komodnost, biti član trgovske zbornice, zraven pa še njen zastopnik v deželnem zboru, pa si prisvajati pravico, ne k sejam hoditi! Ce bi S. L. S. kakega takega lenega poslanca imela, ga sama vrže, da bi pomnil! (Živahno pritrjevanje.) Ker torej omenjena gospoda izjavljata. da se našemu vabilu, naj storita svojo dolžnost in hodita k sejam poročat o svojem delu (Ložar: Saj nič naredila nista! Veselost), ne odzoveta, predlagam: Zbornica izreči svojima zastopnikoma v deželnem zboru, dr. Novaku in Filipu Zupančiču svoje ogorčenje in nezaupanje ter se naj ta sklep sporoči tako deželnemu glavarju kakor njima samima.« Liberalce, kolih je bilo samo pet s Hribarjem vred navzočih, je ta predlog seveda hudo presenetil. Ozirali so se okoii sebe, pa kmalu spoznali, da se imajo neizrečeni lenobi svoje večine zahvaliti, da bodo z matematiško sigurnostjo pogoreli. Polnoštevilno zbrani zastopniki S. L. S. so uživali, ko so videli na obrazih svojih nasprotnikov zapisano slutnjo neizbežnega poraza. Liberalci so bili tako sami nase jezni, da še medklicev niso delali; le Hribar je mencal okoli In 'gospod Fiirsager je hudo gledal. Vsi so pa čakali, kaj bo iz-modroval Lenarčič. Lenarčič nekaj odgovarja zaradi sej, mrmra nekaj o predlogih, vrženih v zbornico v »politični smeri«, pravi, da je zadovoljen, če se vrše redne seje vsak mesec, kar se pa dr. Novaka in Zupančiča tiče, jim predsednik ne more nič očitati, ker upravičeno predpostavljata, da je zbornica o njunem delu v deželnem zboru dosti poučena. (Ložar: Kaj, ko ga pa nič ni?) Končno pa izraža željo, da bi se zbornica za resne reči brigala in ne vlačila po- litike v zbornico. (Klici: Vi ste prvi, ki ste prinesli v zbornico politiko!) Edino F{jr. sager mu ploska. Kregar pobija pred. sednikovo izvajanje. Kar zadeva politiko so predsednikove »želje« le čenče. Kar njemu in njegovi večini ni všeč, to je »p0i litika«. (Klic: To pa ni politika, da je pred. sednik pri prvi seji ušel!) Kdo se bo znie. ni! za tako otročje opomine? Ali je to p0. litika, če zahtevamo, da dr. Novak in Zu. pančič k sejam hodita? Saj jih želimo sli, šati o zadevah gospodarske narave. Zatrj seveda vztrajam pri svojem predlogu. Zadnje sredstvo. Liberalci so bili s sivojo modrostjo pri kraju. Samo še na Hribarja so vprlj svoje zadnje upe. Hriba i' vstane in raz. burjehe od predsednika zahteva, da se predlog Kregarjev, ker je nujen, po opra. vilniku zbornice postavi na konec seje. Fiirsager sede ta predlog podipilra in se krega, zakaj se zbornica sploh s Kregarje. vimi predlogi peča. Lenarčič se pridni, žuje Hribarju, ki je menda mislil, da bo neodsotne člane svoje večine, preden seja mine, iz zraka prieopral. Delo naših poslancev. Nato utemeljuje g. Kregar tri nujne predloge glede vloge na poštno ravnatelj, stvo, da uvede na poštni filialki v »Ljud-' ski posojilnici« brzojavni urad, v Vodmatu pomnoži in primernejše razdeli poštne nabiralnike ter na Martinovi cesti uredi raz. našanje in pobiranje, pisem kakor drugod g. P d v š 1 a r pa predlog, naj zbornica za^ hteva podržavljenje pošte v Kranju, kai se vse s o g l a s n o sprejme. Pravtako se sprejme Pammerjev predlog glede na trimesečno odpravo carine na žito. Hribarjev predlog propade! Zbornični svetnik dr. Ambrositscf predlaga, naj se zbornica izjavi proti na. meravani diferenciaciji mestnih doklad na pridobninski davek, kakor je to mestni svet sklenil, da deželni zbor, ki ima o tem zadnjo besedo, čuje mnenje zastopnikov trgovine in obrti, ki bodo po diferenciaciji! oškodovani. Hribar se izjavi proti pred-logu in brani občino, češ, da se je dala pri svojem sklepu voditi od različnih »social-nopolitičnih« načel, katere posamezno na. š'teva. Predlaga, da. se dr. Ambrositschev predlog ne sprejme. Ivan Kregar izjavi, da bodo njegov somišljeniki glasovali proti Hribarju in si . cer v prvi vrsti zato, ker sklepom in ukrepom občinskega sveta ne zaupajo. Diferenciacija naklad na pridobninski davek ie akcija, pri kateri je treba velike previdnosti in skrbnosti; to delo iie sme biti površno. On in njegovi tovariši bodo fcrm-cipielno vedno proti vsakim ukrepom občinskega sveta, dokler se ta ne bo preobrazil in ne bo v njem kontrole. — Hriba; je zelo nervozen in stresa okoli fraze o »takih zastopnikih ljudstva«, »socialnili politikih«, »nezavednosti« in podobne neslanosti. Pri glasovanju propade Hribarjev predlog in obvelja dr. Ambrositschev. Beg liberalcev. Zdaj ima priti na vrsto Kregarjev pred log o nezaupnici dr. Novaku in Zupančiču Hribar vstane in predlaga, da se seja za pet minut prekine. Lenarčič leni« seveda takoj ugodi in jo ubere za svojo zbegano manjšinsko večino v stransko sobo. Naših 8 poslancev in 3 zastopniki Nemcev ostanejo v dvorani. Čakajo, kdaj bo minuio Hribarjevih »pet minut«. Liberalcev pa še po desetih .minutah ni bilo nazaj. Polakirali so jo namreč iz zbornice, sam Bog vedi zakaj. Kaj pa jim je s tem pomagano, če zbeže? Ce bi bili ostali, bi bili saj Novaka in Zupančiča lahko nekoliko branili. Nesklepčna pa seja kljub njihovemu odhodu ni postala. Ali so se morebiti šli v postransko sobo preštet? Saj se je na prvi hip videlo, da nimajo večine. Zbežali so, ker so izgubili vso pamet Bilo se jim je »za obesit«, če govorimo po »Narodovo«! Bežali so, da ne bi sami svoje sramote videli, L e n a r č i č se vrne, zbegan in usmi< ljenja vreden. Nadaljuje sejo in da besedo Kregarju. Kregar osvetljuje lenobo in nerazsodnost postopanja »večine«: »Najprej vprašam g. predsednika, al nam more pojasniti, kam so naši spoštovani tovariši narodno-naprednega tnišlje-nja izginili ? (Burna veselost.) Ce so zbe^ žali (Ložar: Kaj pa!), je to res prečudno postopanje. Kam pa bo prišla zbornica ako bi se taktika gospodov narodno-napredne stranke splošno uveljavila? Ce bi n. piv mi hoteli tako delati, lahko onemogočimo vsako sejo. ker je zbornica brez nas nesklepčna. Če bodo gospodjf od nasprotne strani tako naprej postopali se jim bo cel svet smejal in "trgovinsko zbornico bodo spravili ob vso veljavo. Na še mi sejo zapustimo in trgovinska zbor niča bo postala čisto navadna komedija Ampak to se ne bo zgodilo, ker mi bon« redno k sejam hodili in delali — naj pf gospodje od narodno-napredne strani tud svojo dolžnost izpolnjujejo in se sej udeležujejo: Ali so morebiti tudi tega klerikalci krivi, da so danes liberalci v manjšini? (Veselost.) Kar se pa mojega predloga tiče, je 'dovolj utemeljen. Zbornica si ne bo pustila dopasti, da izjavljata od nje izvoljena poslanca v deželnem zboru, da ne smatrata za potrebno k sejam hoditi in o svojem delu za trgovinske in obrtne interese poročati! Obupani Lenarčič. Kar je Lenarčič na to odgovoril, po-tuenja višek brczmiselnosti. Dejal je, da izjavlja v imenu gospodov, ki so zborovanje zapustili, da je njihovo mnenje, da je postopanje gg. Novaka in Zupančiča korektno, da sta svojo dolžnost izvršila in da jima izrekajo zaupnico. (Smeh. Klici: Tukaj naj bi 'biti to 'storili! Kaj nam mar, kaj ste sami med seboj sklepali!) Sicer pa — pravi Lenarčič — je jasno, zakaj ste ta predlog v zbornico vrgli, imate slučajno večino (Ložar: Ker ste vi preleni! Ubogi vaši volivci!), zato ste ta predlog v zbornico vrgli. Zato smatram, da je odveč vsako govorjenje. (Klic: Od vaše strani! Veselost.) Predsednika 'krepko zavrne gospod Ložar. Pri glasovanju se sprejme z 11 glasovi, 8 našimi in 3 od nemške strani, predlog: »Trgovinska zbornica izreče svojima poslancema v deželnem zboru dr. Novaku in Zupančiču svoje ogorčenje nad njunim nekorektnim postopanjem in nedelova-njeni ter nezaupanje, kar se ima sporočiti tako deželnemu glavarju kakor njima samima.« Ko še g. Ha i n e r utemelji predlog, da se pozove železniško vodstvo, da na kolodvoru v Kranju odpre tehtnico in se ta predlog sprejme, zaključi predsednik sejo. Hudomušni Krega r. Omenili nam je še, da je g. Kregar uvodoma v svojem govoru g. Ambrosi-tsehu nasvetoval, naj od nagrade, ki mu gre, ker je razkril Hribarjev podpis na pogodbi z Nemci, polovico 'podari društvu za podporo ubogih, polovico pa nakloni siroti Pavli D o I i n š e k. koje mati, umrla leta 1903., je doma iz C e r k c 1 j... XXX Tako so včeraj liberalci pogoreli. Ta poraz smejo pač med svoje najsijajnejše zapisati ... Še toliko življenjske moči nimajo, da bi se v zastopih, kjer imajo še večino, vzdržali. Iz takega gnilega debla tudi solnce vladne milosti ne bo priklicalo cvetja. Prav je rekel Tavčar, da je bila zveza z Nemci glavna politična poteza liberalcev: brez nje niso mogli izhajati in obstajati. Nemci so jih vzdrževali; na lastne noge postavljeni, niso liberalci nič. Novak in Zupančič pa menda zdaj tudi vesta, kaj jima je storiti. Zbornica, v kateri imajo njuni pristaši večino, jima je pogreb naročila . . . Res, biti danes na Slovenskem liberalec, zahteva spričo takih dejstev veliko samozatajevanja . . . Ali pa more deželni zbor potrditi izvolitev poslancev, ki dobita v korporaciji, v kateri sta izvoljena, nezaupnico ? Maši r mMM. Slovanska obstrukcija v avstrijskem državnem zboru je krepak odgovor na sistem Bienerth-Hochenburger-Sturgkh-ove vlade, ki je hotela avstrijske Slovane izstradati. Krivico za krivico, izzivanje na izzivanje nam je zadnji čas pošiljala ta vlada — rohnet je na papirju celo »Slov. Narod«, sedaj pa, ko so naši poslanci pogumno udarili, »Narod« piše v korist Bienerth-Hochenburger-SturgkhOve vlade in I v a n Hribar, ta veliki občudovan e c tržaških Slovencev, je tisti, ki smatra, da bi bila n. pr. kaka obrtna šola v Ljubljani primerno odplačilo za laško pravno fakulteto v Trstu! Tako vseslovensko stališče zavzema v tem zgodovinskem boju poslanec slovenskega središča! To bi grmelo iz Trsta na naše poslance, če bi v sedanjem boju za slovansko pozicijo ob adrijski obali — še-le nedavno je metal Hribar prazne besede okolu o tej poziciji — naši poslanci za male koncesije mešetariii zase. Naši poslanci so sijajno pred vsem slovenskim svetom pokazali, da zastopajo celokupne slovenske interese in volivci S. L. S. bodo pokazali, da imajo v tem oziru večje obzorje, kakor pa Ivan Hribarjevi volivci. Ti ljudje so že srečni, ako posedujejo ljubljanski magistrat, tu sc pričenja in neha njihovo obzorje. Sedaj so skupno s »Slovenskim Narodom« v čedni družbi ultranemških listov. Sramota bi bila za naše poslance, ako bi jih ti listi hvalili. Jeza nemških listov kaže, da so naši poslanci na pravi poti. Pa ta onemogla jeza tudi ne ustavi pota naših poslancev: Vlada je hotela izstradati avstrijske Slovane, naši poslanci pa so ji pokazali, da imajo moč in trdno voljo, da izstradajo njo! Brez pravic avstrijskim Slovanom ne bo miru! + Kako sodijo o slovanski obštrukciji in o posiancih S. L. S. Nemci v rajhn? Glasilo največje in najvplivnejše stranke ! v Nemčiji, cir.ira, je ravno te dni1 doseglo velik uspeli, da je vrgio državnega kancler.a Btilo\va. »Koln. Volks-Zeitu'ng«, prinaša 13. juli'a obširen članek o slovanski obštrukciji, v katerem z občudovanja vredno objektivnostjo slika parlamentarne zaplotke, ki so privedle do Biemertho-vega bega. Najtemeljitejše se glasilo politično najizkušeuejše stranke v Nemčiji bavi z bosansko agrarno banko ter tozadevnimi predlogi dr. Šusteršiča. O napakah barona Bienertiia pa pravi doslovno: »Slovenska Ljudska Stranka bo svoj uspeh, pridobiti Slovanom vpliv na vlado, jeseni itak dosegla. Hudo pa se je nad baronom Bienerthom maščevala napaka, da ni že takoj izpočetka spoznal pomembnosti in veljave Slovencev sploh in odnehal v zadevi bosanske b??nke nasproti Bu-rianu.« Priznanje tega giasila je za naše zastopnike sijajno izpričevalo, ker je to prvič, kar imamo parlament, da je list iz nemškega rajha prizna! politični pomen Slovencev. Zdaj pa s tem primerjajte podlo psovanjc slovenskih liberalcev! + Libera:ne sanjarije so že take, da obžalujemo »Narodovo« uredništvo, ki je seveda iz »višjih« ozirov prisiljeno, da objavlja take dolge, neumne klobasarije, kakršna je zopet včerajšnja: Lov na ministrski portfelj. Znano je, 'da bi postali radi vsi liberalni gransenjerji ministri, zato pa izjavljajo, da bi postal Šusteršič rad minister. »Narod« laže, da so se klerikalci postavili na stališče, raje naj Jugoslovani sploh ne dobe ministra, če ni kranjski klerikaiec. Nato »Narod« laže. češ, da je Šusteršič preprečil Ivčevičevo imenovanje za ministra. Nato pa »Narod« 'zopet pogreva grdo laž, da bi bil Lueger ponudil »Slovanski Jednoti« nekaj mandatov in da je Šusteršič protestiral, češ, da morajo dobiti ministrstva zgolj slovenski »klerikalci« in češki agrarci. »Narod« na to pravi, da našemu dotičnemu dementiju nihče ne veruje. »Narodu« se je res »za obesit«, ker ima s svojimi gransenjerskimi informatorji večjo smolo, kakoršno imajo psi ob poostrenem pasjem kontumacu. Saj dotične grde, izmišljene laži nismo le mi dementirali, marveč tudi za to merodajni predsednik akcijskega odbora slovanskih strank, Stanek, že 15. t. ni., kar je bilo »Narodu« včeraj ravno tako dobro znano, kakor nam. Slovenska javnost naj sodi, kako zavaja »Slovenski Narod« svojo malo javnost. Tisti časi so minuli, ko so tudi liberalci »Narodu« verjeli. Mi smo Stanekovo izjavo objavili že včeraj za zabavo našim bravcem in da jezimo liberalne »Narodove« gransenjerske informatorje, navedemo dotični Stanekov odstavek, ki slove češko: »V žadnem pripade nebylo reči o tom, že by češti agrarnici a Slovinci reklamovali zastoupeni ve vladč ,pro sebe a na ukor jinych. Toto tvrzerii jest primo perfidni majici zrejme za ličel siuziti akčni strany slovanske v očih vefejuosti.« Češke klofute so hujše, kakor slovenske. Čehi že dobro poznajo naše liberalce in vse, ki so se oprijeli neresnice, ki jo tako krepko dementira Stanek. Zato je pa »Venkovo« uredništvo zapisalo pred Stanekovim pojasnilom te-le krepke češke besede: »Vuči zaškodnickym zpravam, roztroušenym po zdejših ne-meckych a nekterych českych listech, jak se zda jistvmi saniotnymi členy »ne-obstrukčnich« jinak take »reakčnidh« stran siovanskych, totiž klerikalni, realisticke, Mladočeske a plojevske.« Ne mi, »Venkov« obsoja izmišljotine hujše kakor smo jih kdaj mi. To je zelo dobro, da naše liberalne gransenjerje že po zaslugi cenijo Čehi. + Dober svet Ploju in Hribarju. Vsa jeza proti obštrukciji izvira pred vsem v tem, ker se boje naši liberalci državno-zborskega razpusta in ker se boje za svoje mandate. Ploj, 'ki vodi zdaj »Savez«, bi moral po 'zadnjih štajerskih dežehiozbc,irskih volitvah itak odstopiti, ker mu njegovi volivci več ne zaupajo. Nemški listi se že norčujejo, češ, da se gotovi ljudje zato tako jeze na obstrukcijo, ker ni di-jet. Skoraj bi jim dali prav. Zato pa svetujemo Ploiu iti Hribarju, naj posnemata francoski zgled. Ustanovili so namreč francoski poslanci zavarovanje za slučaj, če propadejo pri volitvah. Kdor propade pri volitvi in je star 55 let, dobi zavarovalno premijo .'400 frankov. Večino zavarovalnine plačuje država, le m al del1 poslanci. Naj bi Hribar in Ploj. ki se zdaj tako giftata, tudi stavila podoben predlog v zbornici. + Vsenemci hvalijo »Narod«. Velika čast je doletela »Slovenski Narod«, za katero ga pa prav nič ne zavidamo. Pohvalilo ga je namreč trobilo slovanskih nasprotnikov vsenemški »Alldeutsches Tag-blatt«. Kj, »Narod«, to je iako častno, da te h vali tisti listič, ki piše o Slovanih takole: »Der Slave mit vcrruchter Hand«. Pričakujemo, da v zahvalo »Narod« kmalu ponatisne iz »Alldeutschcs Tagblatta : »Heil, Georg Schonerer, dreitual Heil!« Schonerer snubi »Narod«. Kdo zna. če ne bo imel več sreče pri slovenskih narodo-dnevniških liberalcih, kakor pri Nemcih, ki ne marajo več zanj. -f Še enkrat volitve štajerskih delegatov. »Slov. Narod« v številki od 15. t. mes. v uvodnem članku zopet ipere tir. Ploja, ki je priprosjačii delegacijski mandat od štajerskih nemških poslancev, pre-lomivši pisano pogodbo, ter pni tem sramoti dr. Benkoviča, češ, da Nemci niso hoteli voliti dr. Benkoviča, ker se jim je studilo »njegovo postopanje za časa ob-strukcije«, da jim radi tega ni bil simpatičen, da ie bil med slovenskimi poslanci Štajerskimi dogovorjen turnus poslancev S. K. Z. z ostalo skupino; tudi se zgraža ■nad tem, da je dr. Šusteršič zahteval', da poklicani faktorji primerno ukrenejo, da dr. Ploj odloži mandat za delegacije in se pri novih volitvah drži kompromis. — Pribijemo kot iz trte zvito neresnico, da bi med poslanci S. K. Z. in Plojevo skupino kedaj bil dogovorjen kak turnus za delegacijski mandat. Dr. Benkovič pa je za k n vil le to. da se je kot zvest član »Slovenskega kluba« aktivno udeleževal obstrUkcije in da nikdar ni in ne bo iskal milosti pri nemških poslancih, pač pa jim že večkrat debele resnice povedal, med tem ko je dr. Ploj že pogosto mirno vtaknil v žep žaljive napade ljudi, ki so mu sedaj podali delegacijski mandat. Krščanski socialci nikdar niso prikrivali, da dr. Benkoviča in dr. Korošca le radi tega niso hoteli voliti, češ, da sta obstrukcionista. — Zgražanje nad zahtevo, da se pisani kompromis drži in izvede, je iprav liberalno. Liberalna surovost. Piše se nam: Pred par dnevi prišli so nekateri gospodje, kakor sc je zvedelo, profesorji iz pripravnice, v neko gostilno v Devici Mariji v Polju. Ti gospodje so se odlikovali s tem, da so na mizi nahajajoče se vžigalice »Za obmejne Slovence« pometali po tleh. Lepše pač ne morejo kazati gospodje svoje »veleolike«. In to naj bi bili zavedni Slovenci. (Prosimo za imena teh gospodov, da si jih pobližje ogledamo. Ured.) + Žirovnik je v »Učiteljskem Tovarišu« objavil celo svojo biografijo, seveda po svoje, in ne štedi z napadi na neljube mu osebe. Odgovorimo kratko le to: V Št. Vidu vlada splošno zadovoljstvo, da gre Žirovnik proč; tudi bivši njegovi pristaši pravijo, da je prav tako, bo vsaj mir odslej v občini. — Spomin z občnega zbora Kmetijske družbe kranjske. Kmetovalec nam piše: Nepozaben nam ostane letošnji občni zbor Kmetijske družbe dne 5. t. m., kjer smo videli v »Mestnem domu« žaljivce kmeta v vsej nagoti. Kdor še dosedaj ni sprevidel in spoznal liberalne surovosti, ta dan so se mu gotovo odprle oči. V »petju« se je najbolj odlikoval kmet kavarnar Krapeš. V kričanju pa se je najbolj odlikoval širokoustni mali gostilničar Anton Kališek po domače »Štajerc« iz Fužin pri Ljubljani. Tudi tega smo si dobro zapomnili! Po shodu se je v gostilni pri Križu potem hvalil, kako je Jakliča sunil itd. Videli se bomo še, gospoda liberalna, in navzlic vaši surovosti mirno dokazali, da je Kmetijska družba naša! — Proti iiberalizmu med ameriškimi Slovenci. Zadnji čas newyorški »Olas Naroda« vedno napada P. Kazimira Za-krajška in mu podtika stvari, katere so elevelandski Slovenci opetovano zavrgli kot neresnične. Ni čuda, ako je »Olas Naroda« pri tem v čedni družbi »Slovenskega Naroda«, ki je sploh evangelij za gotove gospode okolu »Glasa Naroda«. Ta zveza med starimi liberalci v stari domovini in med ameriškimi slovenskimi liberalci, bi morala ameriškim Slovencem odpreti oči, da sc ž njimi ne napravi tako, kot se je z nekimi kosami. Iz Clevelanda poroča z ozirom na napade »Glasa Naroda« elevelandska »Amerika«: Na povabilo nekaterih zavednih Slovencev se je vršil v nedeljo, dne 27. junija 1909. javni protestni shod, katerega se je udeležilo okoli 500 Slovencev. Predsednik je otvo-ril shod točno ob 4. uri popoldan in zbranemu ljudstvu v kratkih besedah omenil potnen shoda, in sicer: Zadnje čase se »Glas Naroda« bavi le z nesramnimi dopisi zoper elevelandske Slovence, posebno pa zoper farane Z. M. B. in nekdanjega župnika Rev. K. Zakrajšeka. Ta list se je drznil napadati č. g. dr. B. J e g 1 ič a in mu braniti v Ameriko, ne da bi bil premislil. da je Amerika svobodna dežela iu da je tnii. gospodu škofu pot prosta. Nadalje predsednik omenja nesramne dopisovalce iz Clevelanda in prepusti vso zadevo občinstvu. Govorniki so svoje mnenje izrazili in sklenili sledečo resolucijo: I. Zahtevamo, da »Glas Naroda« opusti vse napade, tikajoče se elevelandske naselbine tare Ž. M. B., njih faranov, denarja in sploh premoženja popolnoma v miru. ker Glas Naroda« ni še nikdar pol centa daroval za Cleveland. 2. Da naj »Glas Naroda« opusti vse napade na pre-vzvišenega škofa A. B. Jegliča in njegovega prihoda v Združene države. 3. Ako »Glas Naroda« ne opusti vsa gori navedena napadanja, kakor tudi neopravičeno sumničenje o č. sr. Rev. K. Zakraišeku, smo elevelandski Slovenci prisiljeni njegov list prezirati in ga opustiti. — To jc krepak in edino primeren odgovor. Skrajni čas jc, da sc ameriški Slovenci od potuhnjenega »Glasa Naroda« ne puste vleči v liberalizem in da mu krepko prečrtajo njegove načrte. — Newyoršk!] »Glas Naroda« jc pokazal svojo barvo. Dolgo časa je prikrival ta list svojo barvo. Lc sem pa t jc je vrgel v svet kako notico, iz katere sc je videlo mišljenje lista. V sedanjem času je pa izbruhnilo na dan. V raznih člankih je strastno napadal prevzv. ljubljanskega škofa in mu očital raznih stvarij in pregreh, katere jc posnel iz ljubljanskih liberalnih listov. Strastno je začel napadati tudi Rafaelovo družbo v Ne\v-Yorku in njenega ustanovitelja P. Kazimira. Ako se ne motimo, je Sakser agent, in potem si to boli lahko razlagamo. Ustanavlja tudi podružnico sv. Cirila in Metoda, potom katere hoče pomagati slovenskim liberalcem na Kranjskem. Slovensko ljudstvo opozarjamo na ta dejstva, da vedo s kont imajo opraviti! Zato sc naj Slovenci in Slovenke obračajo, ko pridejo v Nevv-York, na podružnico Rafaelove družbe; obračajo se naj lc nanjo v vseh zadevah, ker jim b onajboljc postregla. IBlEllllMlliiH m m m m železttato f){ma-Ymo HigijoniSna raiatava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje lil iaatni diplom k »lati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljža kti in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izhorni okus. Večkrat »dlikovano. Ned 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dsMelj ===== TRST-BarkovlJe. in na ogled razpošiljam svoja KOLESU po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2351 Fran Dušek tovarna koles, Gpočno štev. 85. na Češkem. velika tovarna z električnim obratom za GODBENO ORO^m MU v M0KECH izdeluje vse vrste glasbil iz lesa in kovine, pihata aa obhode (signale). Izvršitev in barmo-dja brez napake. STROKOVNA OPHftVA* fll 1051 vseh godal In bobnov 26-1' _Conlklza*ton SIK! a. in se dobro razvija. Zahtevajte cenikc, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjnCino od tvrdke Henrik Polsterer, tovarna za Fnttiugerjeve pogače za pse in krmila za perutnino Dunajsko flovomesto, Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik. V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja. Ustanovljeno 1393. 308 najvišjih odlikovanj. Zadnji trenutki letnega zasedanja. Poljski dnevnik ■ GIos Narodu« jc prinesel uvodni članek z naslovom: »Zadnji trenotki letnega zasedanja«, v katerem nam slika z velikim artizmom zaključek državnega zbora. Iz njega prinašamo tu nekaj odstavkov: . . . Ena takih dram se jc odigrala minulega tedna. To je bilo dovršeno moj-stersko delo skrivnostnega režiserja. Klasični dramatični konflikt dveh idej — to je bil boj »voljnih delati« z obstrukcijonisti. Junaki izvanredni, ulogc so igrale sile prve vrste. Prvi akt — nujni predlogi in prvi odpor protivne strani. Uzorno za-vozljanje dramatičnega vozl a. Drugi akt, akcija v polnem razvoju: Dr. Glabaiski, Weisskirchner in Začek obravnavajo z dr. Šusteršičem in Udržalom, da se odstrani obštrukciia. Dvorana z marmornimi stebri jc glediški oder. tti sc ploska in žalosti nad razvojem dejanja. Tretje deja-nje privede do kulmiuacijne točke: na po-zorišču nastopi umetnik v najvišjih kotur-nili. To je baron Bienerth. Potem sledi ,grška katastrofa, odgovor Bienertha, kriza in obrat k razvozljanju drame in za-ključenju državnega zbora. Toda nepričakovano pridejo na oder še novi igralci in pokvarijo grško tridejansko sestavo drame. Gg. Lucger m Gessmann izpolnita s svojo igro dodatno četrto dejanje. Torej drama po načinu Šckspirja. Četrto dejanje je zopet miniatura cele drame. Ima svoj vozelj, kulminacijno točko in katastrofo. V marmorni dvorani se ploska in žalosti. Umetniki igrajo izvrstno. Vse oznanja, da gre h koncu. Igralci že ne hodijo, ampak tekajo, nc konferujejo, ampak mečejo vprašanja in odgovore. Občinstvo zadržuje sapo. V prvih vrstah sedč časnikarji, v drugih poslanci. Od velike duševne napetosti postaja zadušno v dvorani z marmornimi stebri. XXX Prognoza popoludne: Odpro sc vrata vestibula. Vstopi dr. Sylvester. Vrže la-konične besede: »Pogajanje se je razbilo«. V dvorani zašumi, časnikarji tečejo k telefonu. Toda skrivnostni režiser ni zadovoljen s tako priprostim načinom zaključka. Četrt ure pozneje vstopi sam protagonist drame: dr. Ivan Šusteršič, imenovani Ivan Grozni. Eleganten in resen ... Bodite, gospodje, tako dobri in napišite si sledeči razglas obstrukcijskih strank. — spregovori h krdelu časnikarjev, ki so_ prihiteli iz vseh kotov poslopja. Dr. Šusteršič narekuje počasi. Reče, da so Slovani postavili za glavno zahtevo, naj zbornica sklene potom nujnega predloga, da bo odslej podpirala samo tako vlado, ki nc bo privolila, da agrarna banka odkupuje kmete, ampak zahtevamo, naj se odkupovanje vrši iz javnih sredstev in s pomočjo javnih uradnikov. Stranke večine na to zahtevo niso pritrdile. Kako to?« — vsipljejo se vprašanja. »Mi zahtevamo, da odstopi kabinet Bicnerthov, če do 8. septembra ne izvrši omenjenega načela. Stranke večine nočejo pritrditi eventualni demis;ji. Taka jc razlika med nami. »Ali pa more vlada uveljaviti ono načelo odkupovanja kmetov vpraša eden izmed časnikarjev. »Bienerthova vlada ne. Baron Bienerth gotovo nc more iti k ccsarju, rekoč: Agrarna banka ne sme pod nobenim pogojem odkupovati bosanskih kmetov. Saj bi mu cesar odgovoril: Nekoč si pa vendar ti sam in Bilinski pritrdil onemu načrtu Buriana. Ti sam si dovolil, da lahko banka odkupuje tlako kmetov pod pogojem, da bo bosanski deželni zbor temu pritrdil. »Torej druga vlada» — doda dr. Šusteršič — »zamore uresničiti naše zahteve.« »Torej obstrukcija zahteva glavo barona Bienertha za to, da umakne nujne predloge! Malenkost! Saj so stranke večine izjavile, da ne dajo nobenih političn h koncesij.« »Zato so sc pa pogajanja razbila. Stranke večine so zvezane z vlado Bienertha« — reče Šusteršič. »Ali ste zdaj obravnavali z vlado?« »Sedaj ne. Samo s strankami, katerih dobre namene poznamo. Izrekle so se — ponavljam — da se zjedinijo na našo zahtevo, naj sc odkupujejo kmetje iz javnih sredstev, toda nc marajo vreči Bienertha. Mi pa pravimo: Ce Bienerth ne izvrši te zahteve, mora odstopit i.« »Ali ste pogajanja popolnoma pretrgali?« »Popolnoma in definitivno. Konferenca načelnikov klubov bo imela samo še formalni značaj. Jutri bo »VViener Zci-tung' oglasila zaključenje zasedanja. Jaz odhajam . . . Zahvalim gospode za prijaznost« . . . konča z uljudnim nasmehom. »Na svidenje ... v jeseni . . .« — doda pri odhodu. Krdelo se razmakne. Dr. Šusteršič zagleda pri odhodu med množico debelega Juda z naočniki iu dolgim nosom. Raz- ' ceiedrana frizura mu je dajala, da jc izgledal kot kakšen profesor ali filozof. Poslušal je pojasnjevanje Šusteršiča molče in otožno. »Servus kolega« — zakliče mu dr. Šusteršič z uljudnim nasmehom, v kate-% rem sc je pa skrivalo čustvo zmago-' slavlia. Dr. Adler sc je sklonil in molčal. Pred dvema dnevoma je svetoval, naj se potlači obštrukcija Šusteršičeva. Pod tem naslovom piše »Venkov«: Kapitulacija Bienerthove v:ade in n ene večine je gotovo dejstvo, in kdor trdi nasprotno, sam sebi ne verjame. Baron Bienerth niti za korak ni prišel naprej in če je zaključil državni zbor, nam to le dokazuje, da je 'konec vsega zmagoslavja, s katerim so se 'bahali njegovi vdani ščito-nosci. Taki, kot je danes avstrijski ministrski predsednik, niso zmagovavci. Tako, kakor piše njemu udarro časopisje, nc more pisati, kdor sc zaveda zmage. Ravno nasprotno je res: Nepopisno sovraštvo in ogorčenje, ki odmeva iz sovražnega časopisja. nam dokazuje, da smo sprožili strel, ki je zadel tarčo na na občutljivejšem mestu: — ta strel jc pokazal, da je »Slovanska Jednota« činiteij, s katerim se mora jako resno računati. To je činitelj, ki more ustaviti ves stroj. In to že sedaj, ko še niso vstopili v boj vsi njeni člani, ampak samo en del. Vemo, kako je vse spletkarko proti tej obstrukciji, kako so jo podcenjevali, kako je vse vpilo proti nji. A izdano geslo: Nc se umakniti za nobeno ceno! —- je zmagalo, in tu stoji obstruk-ci a zmagovita, nc poražena! Ze ta dobr i uspela preizkušnja, ki jo jc prestala mlada »Jednota«, priča o njenem zdravem jedru i in o tem, da je zmožna postati temelj za nove in priroduejše formacije in stike med političnimi strankami avstrijskih Slovanov. To prepričanje napreduje; Poljaki in Rusini hitro izpreminjajo svoje stališče napram »Jednoti«. Velike oč!i nemškega strahu že vidijo, kako razpada v ni'č dosedanji vzrok nemške hegemonije: razdvojenost Slovanov in navidezna nespoj-Ijivost njihovih interesov. Zmaga slovanske obstrukcije je pa pokazala, da se da — samo če Slovani sami hočejo — ta predpogoj nemške naidcblaSti odstraniti. »Slovanska Jednota« jc kratko pa dobro dokazala, da slovanska politična vzajemnost ni nikaka meglena fikcija, ampak da je praktično izvedljiva. V tem dokazu -je podana neizmerna vrednost zadnjih dogodkov. Da je res tako, nam kaže najboljše velika zmedenost, ki je nastala v nemškem taboru. Nemci sami že izvajajo posledice iz teh dogodkov in bijejo plat zvona pred veliko nevarnostjo — pred slovanskim blokom! »Venkov« nato zavrača neutemeljene napade »Dena«, ki so podobni, dasi dostopnejši. od Hribarjevega zabavljanja v »Narodu«, in končuje: Upamo, da bo daljni razvoj dogodkov omogočil, da se vse slovanske stranke snidejo v »Slovanski Jednoti«, ki že danes tako plaši vse naše sovražnike, kar pomeni konec njihove protinaravne nadvlade. KusmsM glas. Starorusinski »Halieanin«, ki ni bil posebno vnet za obstrukcijsko taktiko, a ki se je ediočno boril proti sedanjemu sistemu in ni koketiral z vlado, kakor »Narod« in »Narodni Dnevnik«, ki jima ni nič za Slovanstvo, marveč le za sklcdico slabo zabeljenc vladne leče liberalnim gransen-jerjem, piše o zadnjih dogodk.h v zbornici med drugim: Baron Bienerth je računal, da z grožnjami o zaključenju dr-žavnozborskcga zasedanja p risi i i zbornico, da reši pooblastil no postavo. Ni pričakoval. da dopusti slovanska obstrukcija zaključenje zasedanja in da odpadejo di-jete tri do štiri mesece. Ni dvoma, da odpad dijet močno zadene večino poslancev, zato je zašla obstrukcija v izredno težek položaj, nikakor pa ni mogla ostati na polovici pota, ker bi sc bila osmešila in o a-čila Bienerthovo vlado. Zdaj jc v ospredju vprašanje o pavšaiiranju dijer, ker se nikakor ne sme prepustiti vladi orožje, da grozi poslancem z izgubo dijet in tako vtesnuje svobodo poslancev. Z zakijučit-vijo zasedanja je pretrgal Bienerth vse niti, ki so ga vezale s parlamentom. Niti niso bile sicer nikdar posebno močne, a vseeno vzdržan je pa le bil gotov kontakt med vlado in zbornico. Usoda Bienerthove vlade je odločno končana, i'z kaosa, v katerega ga jc zavedla Biencrfhova politika, ki čuje izključno zgolj glas nemške oligarhije, se reši cdinole parlament sam. Rešilna akcija se pa nc more prepustiti politično bankerotni vladi, marveč je morajo vzeti v roke stranke, ki streme za tem. da izvedejo enakopravnost narodov v državi. — Le pazno prečtaj-mo »Halrčaninovo« poročilo. Popolnoma trezno in pametno sodi o položaju, dasi list ni odobraval obstrukcije, le prizna, da je ugnala obstrukcija v kozji rog vlado. Treznost zmaguje povsod. Le »Narod« pa Narodni Dnevnik« sta tako zagamana, da prav nič nc poznata položaja. Vel/k čas ima vselej tudi majhne ljudi. Povestnica slovanska bo z vso uničujočo silo obsodila sedanje malostno spletkarsko razdiralno delo malih liberalnih ljudi, kakor je že obsodila tiste nesrečne slovanske voditelje, ki so se proti bratom po rodu vezali s slovanskimi 'klevet ni ki v pogubo tolikih slovanskih narodov. Dražba sv. Mateja, D r už b a s v. M o h o r j a šteje zdaj Družba sv. Mohorja šteje zdaj ■ goriški nadškofiji krški škofiji . . lavantiuski škofiji • . ljubljanski škofiji tržaško-koprski škofiji poreski in krkški škofiji seniski in dalmatinski škofiji zagrebški nadškofiji . . djakovski škofiji . . bosniškili škofijah . somboleljski in drugih ogrskih škofijah T . sekovski škofiji . . videmski nadškofiji . raznih krajih Avstrije in Evrope ..... Ameriki ..... Afriki in Aziji dosmrtnih, 152 184 . 455 763 75 12 11 23 2 11 20 21 letnih, 10243 6351 25441 32306 4639 186 216 456 67 163 219 399 229 349 2109 223 vkup 10395 udov, 6535 „ 25896 „ '■'3129 „ 714 ,, 198 ,, 227 479 „ 68 „ 171 , 221 „ 440 „ 240 369 „ 2130 „ 231 „ vkup 1787 83656 85443 udov. Za nekaj se bodo te številke še spremenile po posameznih oglasilih. Po navedenem števiiu so se še pomnožili dosmrtmki za 47, letniki za 1007, vkup za 1054 udov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo nove knjige v rokah sosedov, bo znašal celi prirastek nad 1200 udov. Pomnožili so se pa člani goriške nad-škofije najbolj, namreč za 554, za njimi tržaško-koprski za 260, potem lavantiuski za 246, člani krške škofije za 185, Atneri-kanci za 6,3, škofiji Poreč in Krk za JO, tazni kraji za 21. sekovska škofija jih je oglasila za 21, Djakovo in Bosna po 1 več. — V »črno knjigo« pa bi vpisali vse druge škofije, ako bi ne vedeli, da je tudi tam uspeh še vedno lep, ako upoštevamo gospodarsko bedo; izgubila jc ljubljanska škofija 2.31, sombotcljska 56, videmska 18, senjska in dalmatinska 12, zagrebška S in Afrika 6 članov. PODPORE OBRTNIM STANOVSKIM ZADRUGAM. Kranjski deželni odbor je sprejel glede podpor obrt. stanovskim zadrugam sledeča načela, po katerih se bo ravnal: 1. Zadruga mora 'biti zasnovana na podlagi obrtnega reda (ne društvenega zakona), kar pa velja samo za nove zadruge; 2. mora izkazati že dovršeno s t v a r-n o delo, ne samo politično-agitatorično delovanje; 3. mora izkazati urejeno poslovanje, čigar troške morajo pokrivati doneski članov; 4. uporabo subvencije za določene s vrhe, zlasti dogovorno z deželnim olrt-no-pospeševalnim zavodom; 5. prošnje morajo biti opremljene z računskim zaključkom za preteklo in eventualno s proračunom za bodoče leto; 6. predložiti je s potrdili opremljen izkaz, kako se je uporabila podpora. Deželni odbor bo v vsakem slučaju rekviriral izjavo 'zadružnega inštruktorja, ako ne bo že priložena prošnji. Posamezne zadruge redno ne dobivajo podpor, temveč samo izredne prispevke ustanovnim troškom, za posamezne prireditve itd. Dežefni odbor je dovolil sledeče podpore: GostilnKarski zadrugi ljubljanske okolice 80 K, grcmiiu trgovcev v Kočevju podporo za ustanovitev 60 K, 'zadrugi rokodelskih in sorodnih ob rtov v Kočevju 50 K. deželni zvezi gostilničarjih in krč-imarskih zadrug na Kranjskem 100 K, zadrugi črko-sobn.h slikarjev in pleskarjev 200 kron. KAJ PRAVIJO KATOLIŠKO-NARODNI MORAVANI. Katojiško-narodiii Moravani so v zadregi. Vsled svojega hiperkonservatizma obsojajo vsako obstrukcijo, in so sc tudi zdaj odtegnili. V nekem nemškem listu izjavlja zdaj P. Zaniha, da najbolj zamerijo dr. Šusteršiču, zakaj jih ni klical k posvetu po konferenci z ministrskim predsednikom, kajti po njih mnenju je bila glavna stvar, za katero se jc šlo, zagotovitev rednih razmer v češkem deželnem zboru. Tu se P. Zaruba moti, kajti dr. Šusteršiču se je šlo za še veliko večje in za nas važnejše stvari, kakor pa za češki deželni zbor. V ostalem iz avlja Zaruba sledeče: Gotovo jc, da se mora v jeseni kabinet parlamentaritzlrati in da bodo češki agrarci poslali v novi kabinet svojega moža, a'i Praška ali Udržala, a niinister-ro-jak mora postati Hruban, naj se Kramar in Masaryk še ta'ko upirata. Kdor govor ,o nasprotstvih med katoliškimi Slovenc in katoliškimi Cehi, vedoma zapeljuje čj. tatelje, kajti taki možje, kot so dr. Krek dr. Korošec in njih tovariši, vživajo naš« popolne simpatije. KRECANSKO VPRAŠANJE. »Jeni Gazeta« naglasa, da niso isti. nita poročila, po katerih bi v slučaju tur-ško-grške vojske zaradi Krete nastopili Avstro-Ogrska in Bulgarjja. List naglasa da so glede na krečansko vprašanje Tur. kom prijazne države Astro-Ogrska, Nem, čija in Bulgarija. PERZIJSKA REVOLUCIJA. Rusija in Angleška sta se baje že sporazumeli glede na šahov odstop. An gleška želi, naj bi prevzel regentstvo za šahovega mladoletnega sina Zillija šahov stric Zill cs Suitome. — Teheran je v oblasti revolucionarjev. Vsi častniki it šahovi vojaki ter kazaki, razven polkov, nika Liakova in dveh častnikov, ki sta ruska podanika, so se udaii nacijonalistom, Šaha Mohameda Alija odvedejo pod ru$. kini varstvom z njegovimi ženami v Kasvin. KOLIKO STANE PANAMSKI PREKOP? Taft, Aldrich in Payne so sklenili, da pooblaste državnega tajnika Zjedinjenili držav, da izda za Panamski prekop za-doižnice v višini .397,000.000 dolarjev. Darovi. SKLADU OBMEJNIH SLOVENCEV so poslali: 76. Anton Cesnik, c. kr. profesor v Oelju, 20 K; ,77. Z v o n i m i r K r u m p e š t e r, žup *n i k pri Sv. Gregorju, 20 K; 78. A n t o n Ga b r i j e 1 č i č, gostilničar in posestnik na Brezjali, 20 K; 79. Jožef Regen, župnik na Uncu, 20 kron; 80. G j u r o Rašica, ravnatelj »Za. družne zveze« v Ljubljani, 20 K. Spominjajte se sklada obmejnih Slo- vencev tudi v vseh veselih družbah! — Nabirajte med prijatelji in znanci! Dnevne novice. + Slovensko trgovsko šolo za deklice otvorijo šolske sestre v Šmiheflu pri No-vem mestu. Šola bo obstala iz enega tečaja. Sprejemale se bodo deklice, ki so dovršile trirazredno meščansko šolo sli pa ki narede vsprejemni izpit. Pouk bo brezplačen, da se ga morejo udeležiti tudi deklice ubožnih slojev. — Z Židi hočejo Slovane organizirati ali »Hrvatska zemal.ska banka d. d. u Osijeku«. Tržaška »Sloga« piše: Zivno stenska banka pro Cechy a Moravu iz Prage je osnovala skupaj s starejšo bančno osješko tvrdko »Sorger, Weiszmayer & Cie.« novo bančno podjetje pod naslovom: »Hrvatska zemaljska banka, dio-ničko društvo sa sjedištom u Osjeku«. 2e naslov te banke jc čuden. V drugih državah more imeti naslov »deželni« (zemalj-ski) le oni denarni zavod, ki ga vlada sama osnuje, ali pa je vsaj deloma pri njem interesirana. Hrvaška vlada pa nima na poslovanje te »deželne« banke nobene in-gerence. Naslov »deželna« je torej zgolj umazana židovska reklama in ga je od svojih političnih somišljenikov na Markovem trgu izposloval madžarski žid in po-znan mažaronski general Weiszmayer, Še bolj zanimivo je to, da uprava te barke obstoji iz gospodov: Hajek, Otto, Spi-talsky, Weiszmayer in Sorger, torej iz treh Cehov in dveh Židov. — In to naj ie »Hrvatska zemaljska banka«? Tako tedaj deluje »Zivnostenska«, skozi in skozi slovanski zavod, koje ravnatelj dr. Preis hoče vel ati za prvega zagovornika slovanske narodno-gospodarske emancipa-cijc. Ravno ta g. dr. Preis je pred nekoliko meseci obečal hrvaškemu kmečkemu poslancu v hrvaškem saboru g. Stjepami Radiču, da bo »Zivnostenska« moralno in materielno delala na gospodarsko zbliža-nje Cehov in Hrvatov. Te lepe besede so dejanja popolnoma opovrgla. Z ustanovitvijo »Hrvatske zemaljske banke« »Zivnostenska« ni delala s Hrvati in tudi ne za Hrvate, marveč naravnost proti Hrvatom, ker jc Hrvate pri tem enostavno ignorirala in vzela za posredovalce svojih poslov na Hrvaškem — tnažarske žide. O. dr. Preis, ki je bil na zadnjem vseslo-vanskem kongresu v Petrogradu in ki so mu bila tudi poverjena preddela za ustanovitev slovanske banke v avstro-ogrski monarhiji, bi moral vsaj to vedeti, da sc gospodarska organizacija Slovanov nc izvaja s posredovanjem Židov. -j- Pabrke iz »Naroda« pobira glasilo dvornega svetnika P.oja, »Sloga«. Razumno, da se 'zato ni vredno pečati s »Slo-ginim« člankom: »Na krivih potili«. Le za šalo navedemo, da zdihuje Plojcvo glasilo med drugim: »Drugi narodi imajo svoje mogočne zagovornike v raznil ministrstvih in drugih visokih službah« Zdaj pa znamo, kam nekdo obrača oči. .Saj je dvorno svetništvo tudi visoka služba. Kakor torej »Sloga« izvaja, pa je nam ,edino državni zbor mesto, kjer se 'lalrko deluje za naše ljudstvo. Ce bi bili mi poredni, pa nismo, bi lahko po »Slogi« izvajali, da dvorni svetnik v svoji visoki službi nii mogočen zagovornik. Ne mi, Plo-jeva -Sloga« tako trdi. + Nov Orel bo jutri ustanovljen na Breznici. Osebna vest. Deželni odbornik Evgen Jarc nastopi 19. t. m. dopust do konca mesca. + Iz srednjega šolstva. Profesorji Jožef Wester, M, lan Pa j k in Karo I Schrau-tzer v Ljubljani so pomaknjeni v 8. činovni .razred. — Pravi učitelj na II. drž. gimnaziji v Ljubljani Jakob Teršan je dobil naslov »profesor« »ter je postal definitiven. — Profesor Leopold Pettauer je u Novega Mesta prestavljen v Celovec. + Mladočehi se umikajo. »Narodni Listi« citirajo izjavo Stančkovo, o kateri smo včeraj poročali, in se branijo proti očitanju, da bi bili podtikali Slovencem in agrarcem lov za ministrskimi portfelji. Či-► tirali so le — nemške liste! — Visok gost v postojnski jami. Soboto, dne 10. t. m. obiskal je preč. g. škof John Stariha iz Amerike v spremstvu č. g. župnika A. Ogolina in č. g. Karo! Jan-čigaja našo svetovnoznano jamo. Visoki gost ni mogel dobiti besede, da bi hvalil ta podzemeljski raj, kateri po izrazu visokega gosta presega celo v vsakem oziru orjaško matnutovo jamo v Ameriki. — Nemški vitežki red hoče prodati slovensko zemljo v nemškutarske namene. V Rodinah pri Černomlju bo tako zrasla nemška šulterajnska šola na redovnih tleli. Mogoče se naselijo tudi pri nas naposled šc kakšni protestantje iz rajha! — Nobene policijske ure nimajo gostilničarji na Mirni. Poleg tikanja in kričavega petja pijancev čujejo sc cele noči tudi vmes streli iz revolverja in obupni klici na pomagaje. Kje pa je roka pravice? Ali spi? — Neki železniški uslužbenec, ki sliši na ime Birkenau in se ponaša celo s pridevkom »plemeniti«, čegar ravnanje pa ni prav nič plemenito, cele noči hodi okoli po Mirni z nabasanini revolverjem in napada mirne potnike, posebno pa strastno preganja nočnega čuvaja. Napadel je že tudi nekega Bulca, Malenšeka, Kumra i. dr. Sploh je za osebno varnost v Mirili prav slabo preskrbljeno. Naj se organi javne varnosti malo pobrigajo za te razmere. — Desetletnico mašništva bodo praznovali prihodnji torek, dne JO. t. m., gg. duhovniki, ki so bili posvečeni leta 1899 ,pri svojem sošolcu g. Aibramu, kuratu v Št. Petru na Krasu. Opozarjamo s tem še čnkrat vse gg. sošolce, da se udeleže tega sestanka. — Tujcem prodajajo slovensko zemljo. »Primorski List« piše: Obširno vele-posestvo v Brdih. ki je bilo last pokojnega predsednika deželne sodnije v Trstu, Urbančiča, je kupil Amadeo Bolaffio v Gorici. Okolu 150 njiv lepe slovenske zemlje je spet prišlo v roke tujcu!! Zakaj se ni tega naznanilo merodajnim slovenskim krogom in denarnim zavodom v Gorici ? — Židinja krščena. »Primorski List« piše: Sv. krst je prejela v ponedeljek v knezonadškofijski palači v Gorici Židinja gospa Lidija Marija Toribolo. Krstil jo je don Klement Corsig, kurat iz Turjaka. Prevzvišeni knezonadškof pa ji je podelil zakrament sv. birme. — Proti plesu. Občinski zastop v Preddvoru pri Kranju je sklenil, da več ne bo dajal krčmarjem licenc za ples. — Planšarsko poučno potovanje v bohinjske planine. Na to zelo zanimivo, poučno potovanje opozarjamo še enkrat. Kdor se zanima za krasoto bohinjskih planin, naj pohiti na to potovanje. Prenočilo se bode visoko pod Triglavom na Velepolju, kjer je preskrbljeno za prenočišče in hrano. Ker se je nadejati lepega vremena, bode sedaj, ko je polno življenja na planini, gotovo zadovoljilo vsakogar. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 5. uri 42 min. zjutraj. Listki naj se vzamejo do Škofje Loke. — Tečaj o zadružništvu v Splitu. Zadružna zveza ljubljanska priredi v Splitu tečaj o zadružništvu, ki bo trajal od 26. do 31. julija t. I. Udeležba je dovoljena tudi nečlanom. — Ribiško zadrugo so ustanovili v Vrgadi v Dalmaciji. Posebna zasluga na tem gre znanemu ljudskemu prijatelju in naprednemu ekonomu knezu Borelliju. — Za povzdigo pridelka ranega namiznega grozdja v Dalmaciji bo tamošnje namestništvo izdalo podpore in nagrade v finih vrstah trt, umetnem gnoju in drugih vinogradskih ROtrebŠčinah, pa tudi v denarju — Konkurenca domačemu oljkinemu olju preti iz Azije. Zadnji čas sc namreč od taiii uvaža takozvano »Soja-oljc«, ki bo jako škodilo domačemu pridelku oija v Dalmaciji in Primorju, ako se nc določi za uvoz »Soja« primerno visoka carina. V trgovinskem ministrstvu so se v to svrho že vršile ankete, ki pa niso dovedle ' do končnega zaključka. Tovarnarji namreč predlagajo carino v višini 7 K 50 vin., zastopniki trgovskih zbornic v Dalmaciji pa 40 K. Raziika je torej velika, a upajmo, da v dobi. ko sc vlada tako zavzema za gospodarsko povzdigo Dalmacije, ne bodo zopet zmagali industrijski špekulanti v škodo kmetovalca. — Vreme bo baje prihodnje dni sicer nekoliko megleno, večinoma pa podnevi sohično iti toplo, nagnjeno do viharjev. -- Toča jc tudi v Istri mnogo pobila. — Dr. Lucger pride od 1. do 15. septembra v Lovrano. — Za Roseggerjevo ustanovo bo dal dunajski občinski odbor večji znesek. — Za lahko službo prosi 17 let stari Albin Tomšič, katerega je septembra meseca prestrelila vojaka kroglja. Tomšič je miren in marljiv mladenič. Blagohotne ponudbe sprejema naše uredništvo. — Pri občinskih volitvah v Jablani?! na Notranjskem so, kakor poroča »Slovenski Narod« zmagali liberalci. — - Iz katoliške cerkve je izstopil v Celovcu c. kr. profesor telovadbe v pok. Jožef Lakomj\ rojen 15. decembra 1851 v Olšovi na Češkem. Mož je češkega rodu, toda hud nemški nacionalec! — V Ameriko potujočim naj služi v vednost, da je izdal naselniški komisar VVilliams jako stroge naredbe. Pred vsem mora imeti vsak potnik predno izstopi na suho najmanj 125 kron denarja v gotovini, če tega zneska nima ter tudi nima nika-kega sorodnika ali znanca, kateri bi zanj to svoto založil, ga komisija enostavno vrne v domovino. Celo potovalci II. razreda morajo deloma pred izselniškega komisarja. koder morajo pokazati omenjeno svoto denarja. Kako strogo se sedaj v Ne\v Yorku postopa s potniki, naj se razvidi iz slučaja, da jc samo na parobrodu flamburške družbe Priisident Lincoln« bilo vrnjenih 220 potnikov. Samo en dan je bilo vrnjenih 700 potnikov, kateri so skoro vprizorili revolto. Zato pa ljudstvo ponovno svarimo. Če nimate dosti denarja. in ostanite raje doma. — Velika ljudska veselica v Medvo« dah. V nedeljo, dne 25. t. ni., v Medvode k veliki ljudski veselici, katero priredijo tovarniški delavci iz Goričan in Medvod, na vrtu gospoda Josipa Jesilia v Medvodah. Spored: 1. Nastop slavne društvene godbe z Goričan. 2. Sreeolov. .3. Šaljiva pošta. 4. Umetalni ogenj. 5. Koriandoli-korso. 6. Petje. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. — K oblini udeležbi vabimo vse, zlasti tobačno delavstvo iz LjubKane, ker je dohod in odhod glede vlakov prav primeren in je prostor, na katerem se veselica vrši, tik kolodvora v Medvodah. —- Pogreb g. Karola Lenčeta. Piše se nam: Dne 9. julija je Slovenec naznanil v daljni svet, da je po nagli in hudi bolezni prominul v starosti 45 let g. Karol Lenče, posestnik in vinski trgovec v Lavrci. Dne 11. julija so ga prepeljali iz hiše žalosti po pogrebnem zavodu gosp. Vidaliia v Ljubljani s pogrebom prve vrste na pokopališče v Rudnik, ter jc bil položen v lastno družinsko rakev. Pokopal ga je domači g. župnik v družbi treh duhovnih-sobra-tov. Pogreb je bil nepričakovano veličasten, takega v tej mali župniji šc ni bilo. Udeležili so se ga do malega vsi župljani in nepričakovano mnogo tujcev. Kočij eno in dvouprežnih jc bilo videti do šestdeset, in krasnih vencev sorodnikov in prijateljev mnogoštevilno. Dve žalostinki so mu zapeli pevci društva »Merkur«. To je dokaz, kako je bil pokojni priljubljen pri domačih in znancih. To naj bo tudi uteha njegovi blagorodni gospej in čislanim njegovim sorodnikom! Naj v miru počiva! — Iz Gradeža se nam poroča: Šele zadnje dni 'tekočega tedna se je pričelo tu boljše vreme. Prej smo skoro vsak dan imeli nekoliko dežja. Vendar je bilo pa morje toliko toplo, da se je bilo možno kopati skoro vsak dan. Število tujcev vedno narašča. Iz zapisnika' tujcev posnamem te števifke: Leta 1905 je došlo 15. julija v Gradež 100 tujcev, lansko leto 15. julija .že 5396, letos pa je število tujcev s 15. julijem ogromno, namreč 6304. Vsak par-,nik pripeke novih. Gradež je postal svetovno kopališče. Tudi zdravilišče za duhovnike »Pio Lovvegno« je prenapolnjeno. Tekoči teden nas je bilo 14 Slovencev, veliko Poljakov, celo iz daljne Varšave in nekaj Čehov. Ze par mesecev bi-.va tu nadvojvod.nja Bianka s svojo visoko družino. Mladi nadvojvodiči in nad-vojvodrnje se cel dan zabavajo v morju iti na pesku. Največ je tu Nemcev in Čehov, ki imajo svoj hotel. Da ne manjka Mojzesovih potomcev, -je samo ob sebi unfljivo. — Liberalni list »Slovenski (?) Dom« so pričeli liberalci danes pošiljati po deželi. Zavedni Slovenci ga bodo vračal ! — Raz poslopja c. kr. okrajnega sodišča v Trebnjem vihra bela zastava v znamenje, da so se tudi v tukajšnjih ečali začele — počitnice. Lepo in prav bi bilo, da bi to počitnice dolgo trajale. — Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval neimenovan dobrotnik v Smled- niku 5 K. — Bog plačaj! Živeli posne- | movalci! — Veliko repo. tri in pol kg težko, je že zdaj pridelal posestnik Miha Jeriha v Zadvoru, p. Hrušca, kar je jako redek slučaj. Jeriha ima tudi seme za repo. — Semenj v Horjulju, ki sc je vršil v ponedeljek, dne 12. julija t. I. se je sijajno obnesel. Prignalo se je lepo število konj in okrog 400 glav goveje živine, kar je gotovo jako lepo število za našo tnalo dolino. Tudi tujcev od daleč in blizu je obiskalo v obilem številu naš prvi semenj. Tujci so se jako pohvalno izražali o naši živini ter odganjali lepo število goved seboj . Ljudstvo je bilo veselo, da se mu je vendar enkrat izpolnila že dolgo let gojena želja. Upamo, da bo tudi prihodu'i semenj, ki sc vrši dnč 5. oktobra t. 1., tako dobro obiskan. — Volkovi so 'se v velikem številu pokazali ob kranjsko-hrvaški meji in na-pravljajo mnogo škode. Inmmt in mnetMost, — Nadvojvodova pohvala slovenskega umetnika. Nadvojvoda Rainer je obiskal te dni akademično šolsko razstavo in posebno hvalil »nosilca vaze«, delo našega domačega umetnika kiparja U r b a-n i j c. Slovenskemu skladatelju H. Vola-riču nameravajo postaviti v Kobaridu spominsko ploščo in spomenik. * Muzikalije »Glasbene Matice« za 1908/09 so v tisku in bodo obsegale: Foer-ster »Domovini«, Adamič »Tri klavirske skladbe«, Michl »Človeka nikar«. * Tretjo koroško umetniško razstavo so te dni »tvorili v Celovcu. Razstava je iako lepa; ostala bode odprta do 6. septembra t. I. Zastopano je razen boljših domačih umetnikov mnogo odličnih tujih umetnikov. Zalibofg slovenskih razstav-kov nismo opazili skoraj da nič. če ne štejemo par znanih koroških posili-nerticev, ki tvorijo cvet »nemškega« umetništva koroškega. Ii Občinski svet ima izredno sejo v torek, dne 20. julija 1909 ob šestih popoldne v mestni dvorani. V slučaju, da se pri tej seji ne bi mogel rešiti ves dnevni red, se seja nadaljuje v sredo, dnč 21. t. m. ob 6. popoldne. Na dnevnem redu so poročila: o dopisu županovem glede nekaterih uorememb v načrtu pravil za sniročo se mestno zastavljavnico; o prizivn Ferdinanda Staudarcherja in Line Kreuter-Gal-letove proti naročilu mestnega magistrata giede odstranitve nemških hišnih tablic; O' dopisu županovem glede namestitve mestnega inženirja; o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede zvi-šanja obrestne mere na 4 in ipoi odstotkov; o dopisu mestnega magistrata 'glede pravnega razmerja 'kapelice na Friškovcu, ki se ima iz regularnih ozircv premestiti; o dopisu mestnega magistrata glede nakupa nekega zemljišča ob novej domobranski vojašnici v svrho otvoritve tamkaj projektovane ceste; o prošnji »Prve graške delniške pivovarne« za prodajo nekaj mestnega sveta ob hiši št. 38 na Martinovi cesti; o prošnji predstojnfštva dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani za .izplačilo nedvignjene podpore za 1. 1908.; o dopisu županovem glede zgradbe c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani; o depisu Županovem glede 'zgradbe dveh no-v i h 'i1 j u d s k ih šo I v L j u b 1 j a n i; o dopisu županovem glede razširjenja poslopja mestne višje dekliške šole; o poročilu mestnega magistrata glede regulač-ne'ga načrta za Sv. Petra predmestje II. del; o prizivu Josipa barona Sclnvegla proti odloku mestnega magistrata glede nazidave podstrešnih stanovanj pri hiši Št. 11 na Bleivveiscvi cesti; o prizivu Antona Dečmana proti stavbnemu dovolilu Mariji Kosovi za zgradbo nove 'hiše v Ci-ril-Metodovi ulici; o prizivu Franca Medica preti odloku mestnega magistrata glede zgradbe dvoriščnega trakta pri n'e-govej hiši Elizabet na cesta št. 5; o prizivu Ivana Kregarja proti odloku mestnega magistrata glede stavbe Franca Medica na dvorišču 'hiše Elizabetna cesta št. 5; o dopisu mestnega magistrata glede nekaterih prememb prevozniškega reda za mesto Ljubljano; o poročilu gasilnega in reševalnega društva o delovanju v drugem četrtletju I. 1909.; o prošnji društva »Mladike« za zagotovitev učnih prostorov za njeno zasebno ljudsko šolo; o nasvetu ravnateljstva, mestne višje dekliške šole glede razširjenja pouka v telovadbi; o računih o porabi dotacije za šolsko leto 1908/09; o prošnji Ivana Raka in drugov za podaljšanje mestnega vodovoda do novih vil ob Cesti na Rožnik; glede razširjenja podzemeljskega elcktrovcducga o-mrežja; o dolni spremembi regulačnega načrta glede neke projektovane ulice na zemljišču A. Froelicha ob Dunajski cesti. V tajni seji bodo na vrsti razne osebne ,zadeve in poročila; o ponudbi Ljudmile Kubelkove za odkup nekega stavbišča na zemljišču starega vojaškega oslkrbovali-šča; o pritožbi Frana Cirmana, mesarja in posestnika v Št. Vidu proti postopanju ravnateljstva mestnega tržit ni irskega zakupa, odnosno klavničnega ravnateljstva glede pobiranja ogledne pristojbine; O' dopisu županovem glede razmer pri električni cestni železnici ljubljanski; o prošnjah za podelitev gostilniških koncesij: Jakoba Fflipa, Antona Kajfeža, Matije Pleškota in o prošnji Ivana Gol i asa za prenos gostilniške koncesije. ii Plemiški »Kehrt euch marš« pred Okrajnim sodiščem. Danes dopoldne se je vršila pred okrajnim sodiščem velczani-miva razprava. C. kr. suplcut Steblovnik toži vladnega praktikanta Karola pl. For-eggerja zaradi razžaljenja časti, sodi sodni svetnik Potrato, toženca zastopa koncipijent dr. Furlana dr. Dimnik, obtoženca dr. Ambrositsch. Dne 13. junija t. 1. se je vračai Steblovnik z nekega izleta okolu 11. ure ponoči po Sv. Petra ccsti domov. P^ed hišo Assicurazioni Generali sta stala na trotoarju vladna praktikanta pl. For-eggcr in Karol marki Pauluci, ki sta zastavila cel trotoar in se nista hotela umakniti, tako da jc bil prisiljen Steblovnik stopiti v blato in je seveda izrazil svojo upravičeno nevoljo, češ, da zahteva navadni takt, da sc napravi na trotoarju pasantu piostor. Pl. Foreggcr je pa zakričal nad Steblovnikom: »Was, so cin Esel wilt aucli sprechen.« Stcljlovnik je nato plemiča vprašal: »Wen meinen Sie damit!« Foreggcr pa nato zakriči: »Marš! Kehrt euch! Sie wollen mich vielleicht Anstand lehren?« Steblovnik mu mirno pojasni, da ni imel namena ga poučevati, marveč je hotel le konštatirati, koga da je menil. Foregger pa na to zakriči: »Schauen Sie, dass Šic v. citer kommen, sonst liauc icli Ihr.en einc herunter!« Steblovnik jc nato Foreggerju rekel, naj kar zamahne, a Foreggcr se je premislil in vprašal Steblovni-ka za ime. Steblovnik do skrajnosti užaljen mu je rekel., da če hoče izvedeti njegovo ime, naj gre na policijo, kjer pozve za njegov naslov. Bati se mu ni treba, da bi Steblovnik pobegnil, marveč ga mirno počaka, Foregger je res šel na glavno stražnico, sc vrnil z redarjem, nakar jc izvedel Steblovnikov naslov. A zdaj se pa Foregger ni hotel legitimirati, dokler ga ni pozval redar, nakar se je legitimiral. Drugo jutro je pa poslal pl. Foregger kot izzi-vatelj in žalitelj nekega ritmojstra k Ste-blovniiku, ki pa ni ničesar opravil. — Pri današnji razpravi sta se izpočetka pl. Foregger in njegova priča marki Pauluci obnašala izzivajoče in skoraj tako, kakor da smatrata svoj nastop proti Steblovniku za junaštvo. Foregger je tudi večinoma žalitev priznal, le na besedo »Esel« sc ne spominja več. Priča Karol marki Pauluci tudi večinoma potrdi žalitve, a na dr. Dimnika zarohni, ko ga slovensko vpraša: »Mit mii bitte deutsch zu reden.« Seveda ga dr. Dimnik pouči, da mu marki nima ničesar ukazovati. Foregger se izgovarja, da ni izpoznal, da je Steblovnik akademično izobražen človek, nakar dr. Dimnik pripomni, da se nekaterim ljudem še ob belem dnevu ne pozna akademična izobrazba. Toženčev zagovornik pomiga s prstom pl. Foreggerju, ki jc srpo zrl vanj, ko stopi Foregger predenj, ga vpraša: »Zakaj me tako grdo gledate?« Foreggcr se je za to »froclarijo« pritožil pri dr. Am-brožiču, ki mu je na svetoval, naj si nekoliko na zatožni klopi ohladi svojo prevročo k'ri. Razprava sc je preložila. Pravočasno javimo kdaj se nadaljuje. Ij Predrznega tatu, ki je izvršil veiiko tatvino na dunajski pošti posebno zasledujejo na progi Gradec-Ljubljana-Gorica-Trst in proti Zagrebu, ker se je odpeljal v tej smeri. Seboj je imel dva rnicna kov-čeka. Pred odhodom je na dunajskem kolodvoru govoril gladko nemški. Ij Musica saera. V stolnic? se bo izvajalo jutri v nedeljo ob 10. uri: Missa in Es, op. 78., 'zl. Jos. Stcin, Graduale Domine. praevenisti eum, zl. Foerstcr, ofer-torij Desiderium animae ejus, z:l. Fr. Fer-jančič. Ii Umrl je v Gradcu stric deželnega odbornika grofa B a r b o t a , v pokojen i ritmojster Maksimilijan grof B a r-b o , star 74 let. lj Umrla je včeraj, na praznik kar-inelske Device Marije v župnišču sv. Jakoba dr. Pcčjakova šestindvajsetletna sestra I v a n a. Bolezen je bila kratka. Bila je večkrat previdena in popolnoma vdana v božjo voljo, kar je ostalim velika tolažba. Pogreb bo jutri, dne 18. julija ob petih popoldne. Ii Slovenska Filharmonija. Danes zvečer igra godba »Slovenske Filharmonije« od pol 7. do pol 11. ure v hotelu »Tivoli« (Pri Švicariji). lj Prvi kinematograf Pathč (prej Edison). Dunajska cesta št. 22. nasproti kavarne Evropa. Spored od sobote 17. julija do torka 20. julija: 1. Medvedji lov. 2. Pa-stirčki-piskači. (Drama v 13 delili.) 3. Lepa Carmen. (Komično.) 4. Zločinstvo lah-koživca. 5. Vojak kot pistnonoša. (Jako komično.) Ij Nesreča na južnem kolodvoru. Ko jc včeraj proti poldnevu hotel Tonniesov hlapec in posestnik Jožei Jakopin i/. Bizovika pri skladišču na južnem kolodvoru nalagati na voz, sta konja voz ipotegniia naprej, nakar je Jakopin izgubil ravnotežje in padel pod kolo. katero mu je šlo čez nogi in ga tako poškodovalo, da so •ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno boln.šnico. Ij V znamenju alkohola. S noči so sc na Ambroževem trgu sprli nek delavec in njegova žena /. nekim prodajalcem kloba-sic in njegovo priležnico ter si slednjič skočili v lase. Palice so padale po glavah in hrbtih, obdelovali so se s pestmi in kričali toliko časa, dokler ni prišel stražnik in napravil konca večerne zabave obilnemu gledajočemu občinstvu. Vzrok je bila spopada že stara jeza in preobilo za-vžit alkohol. lj Od domobrancev je bilo danes do 7. avgusta odpuščenih od vsake stotnije . 18 do 20 mož na poljsko delo. Ij Za kruhom. Včeraj se jc z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Slovencev in dva Kočevarja. I/ Travmka sc je pripeljalo na Drenov grič v delo 29 Hrvatov. lj Našla je železničarjeva žena Ana Grudnova srednjo svoto denarja. li Našla se jc srebrna ura z verižico. Kdor jo ie izgubil, naj sc oglasi v našem uredništvu. tajerskg š Šentiijski din priredi kmetijsko bralno društvo v Jarenini dne 8. avgusta z gledališko predstavo, petjem, tambura-njem in raznimi zanimivostmi. Narodna društva v okolici sc prosijo, da ta dan ne prirejajo veselic. š Veliko narodno veselico priredi »Slovensko izobraževalno društvo« in ' »Mladeniška zveza« v nedeljo, dne 18. julija, na dvorišču hotela »Avstrije« v Slov. Bistrici. Spored: 1. Slavnostni govor, govori dr. Ant. Medved. 2. Opomin k petju (P. Sattner). 1'oje mešan zbor. 3. Igra, igrajo mladenič*. -t. Detetu (Hrabr.cslav Volarič), poje mešan zbor. 5. Igra, igrajo mladenke. 6. Naša zvezda (A. Nedved), poje mešan zbor. Vmes igra slovenjebi-striška narodna godba in se vrste poučni govori poslancev, prosta zabava s konic ti in šaljivo pošto. Ker je čisti dobiček namenjen za narodne namene, vabimo vas, pridite v obilnem številu, da bodo videli naši sovražniki, da še živi naš slovenski narod in da ne bo nikoli nemška B str.ca, kakor trdijo oni. Bistrica bo ostala slovenska. Začetek veselice ob 3. uri popoldne; vstopnina 30 vin. Na \rese!o svidenje! š V Ribnici na Pohorju bo ondotni g. župnik Andrej Fišer dne 20. julija obhajal 25-Ietnico svojega mašništva. š Poroka na smrtni postelji. 7. t. m. se jc v Zavodni pri Celju na smrtni postelji poročil zlatarski pomočnik Vouk z nekim dekletom. š V imenik zagovornikov v kazenskih zadevah vpisalo ie graško sodišče g. Fr. Kešenina, notarskega kandidata na Vranskem. s Zaročil se je v Ptuju davčni nadzornik gosp. F. Ehsbacher z veletrgov-čevo hčerko Frideriko Hutter. š Lastno telovadno društvo nameravaj i ustanoviti celjski socialisti. Originelno oporoko je napravil v Rumburgu 79 let stari zasebnik Franc j\'owotny. Zapustil je 50 K ondotnemu pevskemu društvu pod pogojem, da mu ne poje pri pogrebu in 200 K godbi pod pogojeni, da pride k po!grebu brez glasbil. Dunajski mestni cestni deavci dobe vsled sklepa dunajskega občinskega sveta osemdnevni dopust. Prvi spomenik Zeppelinovi zrakto-plovni iznajdbi postavijo v Friedrichshaf-nu. Na glavnem trgu bo stal masiven, mo-numentalen vodnjak iz francoskega apnenca, izvršen po načrtu monakovskega kiparja Diamanta. Močni osrednji steber bo bogato ornamentiran in bo nosil na vrhu svetovno krogijo, na tej pa bo stal deček, držeč v rokah pozlačen zrakoplov. Smrt po zobni operaciji. Po plombiranju zoba je izkrvavel in umrl 15-letni trgovčev sin Hcrbert Bichlcr v Št. tlino-litu. Astronom Newcomb jc umrl v Wash-ingtonu star 70 let. Telefonska in talaima LOV OBČINE DOVJE. Radovljica, 17. julija. Lov občine Dovje je zdražila slovenska družba za 3115 kron. Nemci so propadli. ŽRTEV DEFRAVDANTOVA. Dunaj, 17. julija. Ravnatelj akcijske družbe javnih skladišč cesarski svetnik Josip Holbbaucr sc jc ustrelil, ker jc uru/.-bin knjigovodja Lccliner ponevcril 150.000 kron in pobegnil. 1 LJUBAVNA DRAMA. Metkovlč, 17. julija. Iz Brna s svojo , lnlctno ljubimko pobegli 19letni stari dijak trgovske šole Kropatschck je tu svojo ljubimko obstrelii, nakar je sebe ustrelil. NESREČA NA CESTNI ŽELEZNICI V PRAGI. Praga, 17. julija. Voz cestne železnice je skočil s tira. Več oseb je ranjenih. VOJSKA Z GRŠKO IN TURŠKO? So un, 17. julija. V tukajšnjih vojaških krogih so mnenja, da je vojska med Grško in Turško neizogibna. ŠAH SE ODPOVEDAL PRESTOLU. Kolin, 17. julija. »Koln. Zeitung« poroča iz Teherana: »Včeraj ob 5. uri popoldan je bil sklenjen mir. Sipahdar prevzame vojno ministrstvo. Šah se je odpovedal prestolu. Za prestolonaslednika Ah-medmirzo je imenovano regenstvo. Teheran, 17. julija. Šah se je odločil, da sc odpove prestolu, ko mu je naznanil ruski poslanik, da je pravočasni dohod ruskih vojakov nemogoč. Šah je brzojavil ruskemu carju, da se jc s svojo rodbino podal v rusko poslaništvo pod varstvo ruskega carja. Mesto jc mirno. Po mestu se vrše pobratimstva vstašev s prebivalstvom in šahoviini kazaki. Del šahove armade pleni po okolici. Nova vlada bo takoj preglasila ustavo. NOVI PERZIJSKI ŠAH. Teheran, 17. julija. Narodni zbor je ob navzočnosti ogromnega števila ljudstva proglasil prestolonaslednika za šaha, Asial-E!-Miika za regenta, Sipahgara za vojnega ministra in guvernerja v Teheranu. SESTANEK RUSKEGA CARJA IN DANSKEGA KRALJA. Peterburg, 17. julija. Pri dineju sta izrekla ruski car in danski kralj iskreni napitnici. ZOPET SMRTNE OBSODBE NA TURŠKEM. Carigrad, 17. julija. V par dneh se sestane v Adanu vojno sodišče, 'ki bo sodilo več vaiijev in paš. V par dneh bo izrečenih v Carigradu 20 novih smrtnih obsodb. Med obsojenci bodeta tudi dva turška generala. ARETIRANA RUSKA OCiLEDUHA. Krakov, 17. junija. Listi poročajo, da sta bila danes aretirana varšavska časnikarja Bronislav Dekiert in Marian Ko-z'lo\vs'ki vsled suma, da izvršujeta ogiedu-štvo na korist Rusije. Pri hišni preiskavi so našli mnogo obtežilnega materijala. Izročili so ju deželnemu sodišču. ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI VILM. Varšava, 17. julija. V bližini Vilnc jc skočil s tira tovorni vlak. 31 vozov je razbitih. Dva železniška uslužbenca sta ubita, eden težko ranjen. NESREČA PRI STRELNIH SLAVNO- STIH V HAMBURGU. Hamburg, 17. julija. Pri nemških strelnih vajah se je sprožila po nesreči puška strelca Schmieda i>z Thuringena. Schmied se je mrtev zgrudil. RAVNATELJ OBSERVATORIJA NA VEZUVU UMRL. Neapoij, 17. julija. Včeraj jc umrl profesor Mutencci, ravnatelj observatorija na Vezuvu. DELAVSKI NEMIRI V PITTSBURGU. Pittsburg, 17. julija. Tu so se veliki nemiri stavkujočih delavcev nadaljevali. Policija je ranila 250 delavcev, deset de-lavccv ie aretiranih. Šest delavcev jc ustreljenih. VELIK POTRES NA GRŠKEM. Atene, 17. julija. Včeraj je bil po Grški močan potres. Posebno strahovit je bil potres v okraju Elis. Mnogi kraji so spremenjeni v razvaline. Na raznih krajih so bruhnili na dan podzemski požari. Mnogo oseb jc ubitih, število ranjenih je veliko. Vlada je v ponesrečene kraje odposlala šotore. Atene, 17. jul ija. Okolu Havarija je potres porušil več mest. V mestu Havari je porušenih 400 hiš. i^K&rvis oje »ve. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. julija Pšenica za oktober......13 07 Pšenica za maj 1910.....14 09 Rž za oktober 1. 1909............1018 Oves ia oktober.......776 Koruza za julij 1909 ..........7 Q() Koruza za maj 1. 1910 . ... 6 97 Iifektiv:----. JfcšT Družinsko posestvo v Ptuju, obstoječe iz vile v krasni legi, lii; ljudskega vrta z ti sobami, 1 kuhinjo, 1 shrambo, kopališčem in angleškim straniščem, sobo za posle in in 2 verandama s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom za hiinc potrebe, travnikom in poljem, vse skupaj 1!» ornlri, dalje studenec (28111 globok) pri liisi (letni davek 56 K) se takoj proda za 44.000 K. Nadnijna vpraSanja prosi poročnik Jcslp Stcpec v Sežani. 1978 1 1 1979 Zahvala. Globoko ginjeni izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo za dokaze preljnbez-nivega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda uradnika »Gospodarske Zveze" v Ljubljani, Najsrčnejša zahvala za darovane vence, za obi!:;o udeležbopri pogrebu, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Aljažu na Dovjem za zadnjo tolažbo, slavni ,.Gospodarski Zvezi' gg. uradnikom ,.Gospodarske Zveze", posebej g. Voltu, blagajniku „Gospo~ darske Zveze", rodbini Knafličevi, gospe Alariji Hajner, Mariji in Ivanki Rabič in Margareti Novak. Iz Moj~ stranc sploh vsem, ki so kakorkoli to-lažiliin izkazali pokojniku zadnjo čast, najiskrenejža zahvala. Vffilna n. morjem 305-2 m, tre-J. nsfint llafc 73GD m« O Čae op»- g I Z0VlB|l Stanje bsrt-nctri v mm 171 Turape-! po Cc!rl)s Vclrovl j Webs ! nI JI 1" S "J I M' »•: tt rs 182 brezvetr. | jasno 132 si. jzali. ] del. obl. 00 254 si. jug:. j del. jasno Srednja včerajšnja tsmp; 18 4 >, aorta 19 8°. Na prodaj jc dobro ohranjen po jako nizki ceni. Več se poizve na Dunajski cesti 69, I. nadstr. igai 1-1 Išče se dobro izurjen 1951 2-1 pod zelo ugodnimi pogoji. Več se poizve pri Jožefu Gorišek, Zatična Dolenjsko. ki ima veselje do špecerijske trgovine in jc vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj 16SO (l) Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol. sprejmem v službo s 1. avgustom 1.1. Stanovanje prosto. I. Zabret, parna opekarna, Bobovek pri Kranju. 1932 2-1 JfcŽT iUT v.« -»MVBMMVBB« Zastonj dobe gospodje in gospe prospekte o pismenih delih. „ildressenverlag Gruss" Čoln 88. 1877 1-1 s mmi dobro vpeljana, sredi Ljubljane, se radi družinskih razmer takoj proda ali pa pod ugodnimi pogoji da v najem. Natančneje na Poljanski cesti 7. 1952 3_i Bencinmotor 30 konjskih sil, tri mesece rabljen, se za nizko ceno proda. - Kje, pove iz prijaznosti upravništvo. 1935 6_j za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (i) stara 2 leti, sredi Rožne doline št. 203, s 4 stanovanji, •pripravna tudi za prodajalno :-c proda po nizki ceni. — T. Čeli. 16S7 (!) Gospodarsko društvo w Bsrrra?« gi. Pa^Sn, U?i*«3zjii!s»ČFSi,-i pri prodaja -w -k mo -f."* svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. 623 (3) v Zeniinci ponudba. Učitelj, krščanskega mišljenja, 30 let star, v dobri s^šbi na Štajercem, >eli u svrho jenitvs Znanja 3 resno vzgojeno, pošteno gospodično, staro 20 do 24 let. J/c^aj premoženja sejeli, vendar jc glavni pcgsj neomadcjfevana preteklost. Dopisi, tudi anonimni, I cvent. od staršev ali varuhov pod f Šifro ..idealist 30" do 22. julija na upravo „ Slovenca" v Ljubljani. 1891 3-1 Več vrst sodov ima naprodaj H. REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 32-1 1955 Tsasiis ki jc vešča nekoliko nemščine in je dobrih starišev sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivan Žargi, trgovec Kamnik. so kile nove dvo-slovenske plešče 1 Cena 4'— krone In po 2 K 50 v. Velika zaloga 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajt* tako) brezplačno eealHe gramotooov in raznih plošč, urar in optik .*. blnbljana, Stari trg 26 V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na $s Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. tVlll.J izvirek: Glesshufo). Sauerbrunn, že!oz. postaja, zdravilno kop&lliče pri Karlsvlh varil. Jjrosfcktt Kastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom. Zahtje pri Mihael Kastner-ju, Peter Lastniku In Andrej Ssrabonu, Ljubljana. 114 62—49 Sprejme se Več se izve Poljanska cesta 49. 1975 1—1 se je po™« z 1976 ia sopst ss-dlaira. i_i s—— Razglas. Okrajna bolniška blagajna v Postojni naznanja da sc bo vrSil dne 25. julija 1.1. ob 11. uri dop. v občinski pisarni v Postojni Edina izborna priložnost za nakup za trgovce manu-fakturnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tudi zasebnikom. 40 - 45 m ostankov samo za 15 kron. Blago za bluze (angl. cefir) 80 cm širok, najnovejši krasni "vzorci. i Modnega cefirja za obleke, bluze in srajce. Kanafas za posteljne prevleke, živahne barve. Oksford za moške srajce zelo trpežne kakovosti. Krizei za spodnja krila v temnili in rtidečih barvali. Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke. Dolgost ostankov 6—10 m zajamčeno brei napake, pe-rilnl iu najboljše kakovosti. Ako ne ngaja se denar takoj vrne in zavoj se vzame nefranklran nazaj. Najmanjše naroČilo 1 zavoj 40—45 m K 15'— po povzetju. Po želji se tudi sortirajo. Tkalnica R. H0RHER. Haclsoi Češko, Dalje ponudim prve vrste vpora"bho za najfinejše perilo in opreme za neveste obeljeno rumburško platno in obeljen gradi za spodnje perilo 40 m po želji sortirano za K 18-50. 1413 10-1 Sprejme se izurjena ______ manufakturne stroke za trgovino v Ljubljani. Naslov pove upravništvo i,Slovenca". 1949 2—1 Št. 705 Flobert Teschln J/HRHHHD'. kaliber 6 ali 9 mm z moCno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni' 1/"g*f»«-f tZA* in krogljami, teža 13/< kg A*x —• Pošilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (1) Franc Dušek, orožarna, 0počnoS9, Češko. V lepem prijaznem kraju v Št. Rupertu na Dolenjskem je naprodaj pod ugodnimi pogoji lepa enonadstropna hiša tikžupne cerkve, pripravna za prodajalno in gostilno. Kdor je resen kunec naj se do 27. t m. oglasi pri Ivanu Skufca v Dragi pri Višnji-gori oziroma drugi dan 28. t. m. na dražbi v St. Rupertu. 1956 5_j Zasebniki i naj ne zamude ugodne prilike Trgovci \ za naročbo NroSnjarjil osiarol&ew naravnost iz tkalnice! z dnevnim redom razglašenim dne 20. junija t.l.po županstvih postojnskega pol.okraja. Okrajna bolniška blagajna v Postojni, dne 14. julija 1909. 1967 1-1 Načelnik: M. Šeber. 1884 Posebna ponudba: 12-1 40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno bsrveno le K 40 met. tumburške tkanine, kreas-pl ">-nafasa, zajamčeno prima kakovost, j , le K 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zaj eno platno, brez konkurence, za le K 2'25. I' r. 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 ..n. ' 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom Kl'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glaseč'mi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne na| se vsak na Julija MiiHerja tsalnico, flerm. Meitoc, Čeko. V najem se oddasta z dvoriščem vred v Novem Vodmatu, posebno pripravno za ljubljanske trgovce. Več se poizve pri lastniku ravnotam št. 37. 1068 Predno kupiš ali izposodiš klavir ali harmonij potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki HLF0HZ KREZHK SS Prepričaj se o blagnglasnosti in najtrpežnejši konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic. fl a a 3 'a a (0 x/> *—s a Al U 25 B) S U1 a (9 BI I« Kot strokovnjak in učitelj Glasb. Matice jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. - Zlasti priporočam Holzi-Heiizmanove planine, ki so neprekosljivi. Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najman|8e obroke brez zadatja. Kupi se že rabljen sobni stol na kolesih in peresih za bolnika s klosetom ter usnjato prevlako ali tudi voz z zgoraj omenjenimi stvarmi. Ponudbe na upravo ..Slovenca" 1867 4-1 se takoj sprejme k trem odraslim otrokom. Ponudbe na upravništvo tega lista. 1974 2-1 Karol Planinšek. (Sfr Nazna Naznanjam slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno »: pohištvo in deščic (parket) ::: Sk"fn1o različnc vrste od priprostega do najfinejšega izdelka W> IUIICj naslonjače, gugalnike, pisalne fotelje, obešalnike, mize v vsaki velikosti, vrtne stole, stole za glasovir i. t. d. Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic. Parket po najnižjih cenah. ::: Na zahtevo pošljem moj ilustrovani cenik zastonj in franko. ::: Ivan Bahovec 1971 H) tovarnar na Duplici p. Kamnik. 1962 3-1 u od sobote 17. $0 vštevši torka 20. juiiia 1909 Ravnateljstvo L. Schallek pod vodstvom slovitoznanega komika Tliri Pailllj<-ja poleg prvovrstnih umetniških močij. Proizvajali se bota dve izvirni budapeštanskf žaljivki. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 1 krono. E(3HOSQ13mE3BS)EBSDBX(iailtlllDB£ISIBI rSMEZEiKE Za letovišče ali t najem se odda takoj blizu Kamnika. Štiri sobe, velika klet, kuhinja, podstreha in lepa drvarnica. Od septembra naprej tudi vrt in njive. Ponudbe pod šifro »I. B.« na upravo «Slovenca.» 1832 3-1 Kupi se dobro ohranjena 1966 2-1 otroška postelj Pismene ponudbe pod K. T. na upravo »Slovenca." ki obsega 26 oralov, in sicer travnikov, njiv, hoste, vinograd s shrambo, nekaj že z novimi trtami nasajeno, in nekaj pašnika, na katerem se lahko redi osem glav živine. Poslopje je v dobrem stanu ter je oddaljeno tri četrt ure od postajo Mirne na Dolenjskem, (pri Trebnjem). Prodaja se radi slabih družinskih razmer in se ceni 14.000 K. Več se izve pri lastniku Jožefu Rometu na Kozjeku pri Št. RupertunaDolenjskem. 1969 2-1 99 ion " si dovoljuje si. občinstvu vljudno naznaniti, da toči izrecno samo pilzenski urkvel in bavarsko temno pivo 1972 1—1 Z odličnim spoštovanjem IV311 BraČSČ, raVtlStelj. naaaaaBaaaaaaaoavaaaaaaaBsi a m m Hotel Tivoli. © © © 1970 1-1 dne 17. julija celotne „Slov. filharmonije". Začetek ob 6. uri zvečer. - - - Vstop prost. ki prazdrol. Marčno pivo. iaravrca vina. Morita kuhinja. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi IVBIl KSlldS -I- MAG GI s križem 0 1937 b so neprenosljive 1 kocka za 1 krožnik litra) V-/ vinarjev. Pri nakupu pazi naj se točno na ime MAGGI kakor tudi na varstveno znamko (zvezda s križem). Drugp kocke niso MHGGI-jeve. Zaloga koles Puch. (Sturln). Glofins, Regent ln mm Specialnih znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajliranje. : ponlkianle ter popravila : solidno in oeno. __Rsrol Čomernlft Ljubljana, Dunajska c. št. 9. Edvard Ritz, trgoveG Mojstrana priporoča priljubljeni § od tovarn, delniške družbe ..Dovje" 100 kg 5 K 70 ¥ln. \ Prazne vrede vzamem po 40 vinarjev nazaj. 5S& 1883 3-1 za im na Mti 29 človeštvo. 1220 (1) Mfkakesa zo&obota več Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici. CENH STEKLENICI 1 K 60 v. Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah- Zahtevajte moj J|jjg [jg|j zastonj in franko. Železn. patent. Jjloskopf ura sa 5 K ima 6 kamnov, pristen nikel-na?t okrov, ki ostane vodno bol, kazalnik iz emajla, 38 tir idoča natančno na pol minute. Pristne srebrne ure K 6 50 S 3 srebrn, pokrovi „ 9-50 Stenske ure. . „2-70 Budilke...... 240 n z dvojnim zvoncem . „ 3-40 132 a «>'= •o-c S3 M , V 1 — O « — S rt V) o N o > .a I (H Ab največja tovarna nr, zaloga, izvoz zlatnine in srebrninc Maribor l>. i ■ Edini ugoden nakup ■ 'ostankov! 40 metrov cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov poSilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 U. J. Miček a bratr v Podebradih, Češko. Naročite takoj ! — Priporočilo) Veleč, eo-spod V I. Mavliček a bratr, Podebrady. ?..-dnjo poailjatev sem spre|cl z veaeljem in se mi |e zelo dopadla Prosim, poiljite ml še <0 metrov ostankov a ... Spoštovanjem V. V. Neu»ty«, Uhry, 16, I pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 se preč. duhovščini in veleč, cerkvenim predstojnikom vljudno priporoča za izvršitev cerkvenih posod in orodja. Ima vedno velo zalogo na razpolago. Naročila se hitro in lepo izvrže. Načrti in proračuni na razpolago. 1929 10—1 v I. nadstropju z dvema velikima in eno podstrešno sobo, balkonom, kuhinjo in pri-tiklinami na prav zdravem zraku, se od 1. avgusta odda; več se izve v vili Bergmann, Poljanska cesta štev. 83. 1927 2-1 Tacitol zobozdravnika Avgusta Schweiger]a. Velika zaloga jnvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - w Lud. Cerne juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552—1 h Kanado zložna, cena in varna vožnja Cunard Line = H 5W 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 20. julija, Carpathia, 25. julija, Ultonija, 24. avgusta 1909. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 17. julija, 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 24. julija, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. :: Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Priporoča se: (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od V20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52—1 Ceno posteljno perje. 1 Un Sivega skubljcnena perja K 2, polbelena K 280, belega K 4, finega K 6, .1...1.11-----v o sivena Duha K 8, belega .., ________ „„, 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje ^.V^t" gostega jako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanklng-blaga. 1 pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 21; posamezne pernice K 12, 11, 16; blazine K 3, K 350, K 1. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od ltf K dalje. JVL Berger v Dešenici št. 1010. CeSki les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah in vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj in pošt. prosto. 52-1 Proda se jako dobro ohranjen Poizve se vsak dan od 2. ure popoldne naprej, Stara pravda št. 3, pritličje. 1973 6-1 Gramofoni I „,., Milko Krope* m, UiiIiIIoiiii, Jorflfm trs Stev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula ■cikel. žepnih ln različnih atenskih ur, vsake vrste budilk, zlata verižioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega arebra orodje. Gramofone ttffSTVS navedeni predmeti se točno ln po nizki ceni popravljajo 2393 36 Staro zlato In srebro kakor tud' drago kamenje kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poStnine prosto. St. 11.042. 1934 3-1 Za zgradbo zajetja studenca in napajališča v Belskem, občina Postojna na 2000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predložc do 24. julija 1.1. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe zajetja studenca v Belskem". Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da ponudnik pripozna stavbene poqoje po vsej vsebini, ter da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je še dodati kot vadij 5% stavbenih stroškov v gotovini ali pa v pupi-larno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 8. julija 1909. delavnica za vsa cerkvena dela St. Ulrich, Groden. Tirolsko se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetili razpel. -- Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. -- Postrežba 1 solidna in hitra. isi8 26-i d SINGER ,66« SINGER stroje dobita la v naših trgovinah. 402 24-2 Singer Co.akc. družba za šiv. stroje. Novomesto, Veliki trg 88. najnovejši in najpopolnejši šivalni atroj. Gimnazijski Konviht Benediktinskega samostana v k Pavlo v lepi, zdravi legi v Labodski dolini, Koroško (ob progi državne železnice Zeltweg-Celje). Jo»no, popolno gimnazijo ln zasebni prlpraollolnl tečaj, Konvikt je z novo stavbo precej povečan, razširjeni nasadi za mla-deniške igre In telesne vaje; najnovejše kopalne priprave, električna razsvetljava Itd. Za pevce znižane cene! Prospekti se lahko zahtevajo od predstojništva 862 konvikta. 9_i V Novem mestu blizo kapiteljske cerkve se proda z lepim stanovanjem posebno pripravna za duhovne v pokoju ali druge zasebnike. Na-tančneji podatki se zvedo pri Pintarju v v Kandiji. 1875 3-1 Kdor je siv, izgleda star. Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta t. Vitek-ov „Immerjung", rndečk. nijave in črne barve. Barva takoj in trpežno, l kart. Ki -. 2. Vitek-ov „NucIn", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija FH. VITEK & Co. PRAGA. 1634 n tekov Jmmerjuno" Ifitek-ov Jinmerjinio" Pred uporabo. Po uporabi. Zahtevajte le Vitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo Dobi se pri: Hnt. Kancu, T. Mencingerju, Ljubljana. Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. Podružnice Spljet, Celovec tn Trst - Delniilu glavnica -K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka v LjpMjani Stritarjem m-ice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih 4 n Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzn. Podružnice Spl|et, Celovec ln Trst - Rezervni fond -K 300.000. •j^if.'. Li.ii.^ui.| .....LL_L!!TJC^ S3C= Naznanilo. SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. julijem 1.1. staroznano HF trgovino z usnjem iii pofreDščinami i 1 hči ijitliui, S*. M\m si. 5. Vodil jo bom na strogo solidni podlagi in v splošno zadovoljnost cenj. odjemalcev. Za blagohotno naklonjenost se priporoča 1905 3-1 Fran Vehovc, lastnik tvrdke J. 1931 3-1 Pri c. kr. železniško vzdrževalnem odseku Ljubljana II odda se za leto 1909., oziroma tudi za prihodnja leta rezanje na železniškem zemljišču proge Ljubljana— Grosuplje — Rudolfovo — Straža Toplice in Grosuplje — Kočevje rastočih vrb v najem na podlagi pogodbe, sklenjene s c. kr. državnoželezniškim ravnateljstvom v Trstu. Kolkovane ponudbe naj se ulože do 30. julija 1909 pri c. kr. železniško-vzdrževalnem odseku Ljubljana II, Erjavčeva cesta št. 4. I. nadstropje. Istotam so na vpogled pogodbeni pogoji. C. kr. železniško vzdrževalni odsek Ljubljana O dne 10. julija 1909. Prost ogled! t Do 1. avgusta 11 prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtovy «•«, 5 , prtičev, žepnih robcev, kravat, švi- Pnlika je zelo r ' \ . \ ' ugodna samo carskih vezd, nogavic in perila. proti takojšnjemu plačilu. Anton Šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. Avslr.= ameriška zaloga čeljev y LjuMjaiii. Poleg kavarne ,pri Slona'. Pazite natančno na firmo. 2825 26- Najstarejša prevozna tvrdka ¥ Ljubljani Jurija Jankoviča naslednik 1110 (t) MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ul.! se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim modernim vozom. _ Cene zmerne! Postrežba najtočnejša! Pozor! Priporoča sc slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina Peter Sterk Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18 kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz,spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pajčolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, posa-mentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic in slamnikov, vse po najnižji ceni. 1495 i Največja slovenska tvrdka za obuvala Združeni čevljarji v Ljubljani 14 Wolfove ulice 14 priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spa-dajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam. Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah. Naročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj. Filijalka: Stari trg štev. 28, 1133 t H JH^ in cesta S7, Ljjmbljaeia „ __ 2832 52-1 5®tsl >z prvih tovarn Avstrije: Dftrkogip, Stjpia (Puoh), Wafraiapad, izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. češenj® poučujemo brezplačno. m s?___ m |pL mt' m\ mi KM sM O fffi] SM rm nu & faeirf mt Tin KiVf Za varnost denarja jamči in je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico tudi sodišču denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4'/t°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne I. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložns knjižice drugih denarnih zavoda? kol goto? denar, ne da bi se obrestovatije prenehalo. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, in ga vlagateljem no zaračuni. Denarne ?loge in knjižice sc sprejemajo ludi po pošti in potoni c.kr.poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znnšajo obresti in to odplačilo skupaj ravno izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 60/0 izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. Posoja se tudi nst menico is* vrednostno papirjje. Hranilnica ss naliaia u KnstnI palači u Prešernovih, prej Sionoyili uiicoii št. 3, naitprofi feJešir«. hmnma Betonsko podjetje nja in marmorja. ZAJEC & HORN LJUBLJflNR, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani iiai sbhmbbhuhh irrr o Ka večja in fr nasH u Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, «S samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago. ni 2737 kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki po-■ 3ebno globoko režejo, za nizko in redko travo. = ===== Edini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled. ifftjfP Skupna rezana sklepam Btnuaa proaažeiile skltes« ',907 jez stofisož kren. 1907 3 miUiane Seststetlssč Insa. Zadružnikov čez 550. Glavni registr. zadruga z neom. zavezo v Ljjublani, pisarna na . nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po 31 01 |4 |0 t. j. K 4'75 na vsacili 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Mne ure od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418 Račun poštne hranilnice štev. 49086. Telefon štev. 135. Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique-> plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornainente, facade i. t d.— Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino w in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. 5 CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE NA ZAHTEVO. 1 BI W H Ifl KLJ3JL ozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „3pecijal" Puch-kolesa...... . K 150'— „Cnrier" kolesa........... 115*— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-- naprej. (i) Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam broz potnikov, vsled tega vso blago veliko ooneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo v Ljubljani. ■ BI Qajucčja zalega mo^lti^ in eblelt Ljubljana, t)uorni trg 3 »: podružnica: Deue me$tc, Qlauni trg, 1422 100 1 IIBBI Termalno In močvirno kopališče Postala Zaboh in Dostnlaliiče Zagorske železnice Jtu&ičRe Toplice". Sezona od fl. maja do 30. oktobra> Termalni vrelci 53° C toplote In močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovaleBcente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K 1-— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. lnterurbanska telefonska postaja. 1049 1 v- itMBKKist .v* nKRSMcrauni a Vedno in v vsaki množini Zarezano strešno opeko prve in druge vrste, z jamstvom z za nje frpežnost skozi pet let —--——■ iz lastne nove, moderno opremljene psrac opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zic3, dalje stavbni kamen za sedanje iz domačega kamen,oloma v Podpeči, pri 02230103 Edina prodaja za Kranjsko Znamka F. L.P Znamka F. L. P tiasniMMMsaraKaKV!« ..»%Miau»«rwaw.-;ra NHKUP IN PRODHJH vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. "Z3.ar8var.i8 proii izsiN pri Mih srečli in vroiln. napirisv. y Prospekte iu cenika premij zastonj in franko. Uw% . OSREDNJA MENJALNICA: M91 DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Baden,ČeSkaKamnica,ČeSkaLipa,Brno, Moravski Zum-berg, Oittdling, Novi Jičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava Podružnice stavbeni in galanterijski klepar Ljubljana, Tržaška cesta 2 se priporoča slavnemu p. n. občinstvu in preč. duhovščini v izvrševanja vseh v njegovo stroko spadajočih del, posebno pa 1700 6-1 pokrivanje M in cerkvenih zvonikov. Naročila za vsa nova dela kakor tudi popravila, ki se izvršujejo točno in po najnižjih cenah, se sprejemajo v delavnici na Tržaški cesti št. 2. iz hrastovega lesa in sicer: 30 komadov od 6 do 8 hektov 10 „ „ 15 do 18 „ 1 it n 30 „ 1 „„ 50 1 » n 60 „ oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co: 295 v Ljubljani. 156-1 » 1311 12—1 Obratni stroški 5 - 6 vin. za konj.silo in uro- Nobenega dima, nobenih saj, nobenep smradu, nobenega iz- 011 prašanega 3trojnika, nobena nevarnost za eksplozije ali ogenj, H Is nizki nabavni, stroški, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba " * ~ —- nobenega dimnika. _ Pripravljeni za takojšnji obrat. 10 80100 lll|AII l\[ 0» Ml 1 SO 3 W& ilj. Sili il UF3. Najcenejša obratna moč za izvrševanje obrta, poljedelstva in industrije. Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago. liAihiifiiiiSi./: C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje SchOnbrunnorstrasse št. 173, Sl. F. L. P. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Hi IZPELJAVA, mm vseh noslovnili transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa olavna in stranska mesta tu- iu inozemstva. Brivci. Front Zq]c s>r,v?20' Liubl'ana' Duna'ska cesta Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Konfekcije. Marija, trgovina z izgotovljeno obleko V^IK Mestni trg 9. Gričar & Mejač, zfia obleke, Prešernove Lekarne. M. Ph. Čižmar člčev trg. Ph. Mr. Leustek- lekarna poleg jubilejnega mostu. Lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven ro- tovža. Manufakturno blago. Ilir Janko> i>Pr' Cesnlku", manufakturna in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-jeve, ulice. ITeccIfvr trgovina z manufaktunim blagom, Pogačarjev trg. Lenasi & Gerkman, T^ blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Olej inserat). Pri SY. Cirilu in Metodu,,astnlk ,v-M,: jeve ulice 1. klnvc, Linger- Skaberne ^ & tr?ovi"a z _manu'akturnim trg 10. blagom na debelo in drobno, Mestni Qni 1 \7H n Franc Ksav., manufakturni trgovini OUUVflll na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata. ^OllV^n Franc Ksav., manufakturna trgo-OUU V tlil vina na debelo, Francovo nabrežje ta vodo. QflTTVXW FRANC, SIN manufakturna trgovina na OUUliltf debelo. Mestni trg št. 23. CATIViM FRANC, SIN manufakturnaIrgovlnana OV U I JU! drobno. Mestni trg St. 22, v stari Souva-novi hiši. TIrhmP Feliks, trgovina z manufakturnim blagom Ul Utmij na debelo in na drobno, Mikioščlčeva c. TTrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom Ul Uuiiu Pod trančo štev. 2. Modno in mcoano blago. SinkOViC ^ dctHč'»modna trgovina,Mestni JarCfi Petra cestfl 2- Velika izbira raznega "G* t>' perila, kravat itd. in potrebščin za krojače In šivilje. „Pri nizki ceni". 7i)rPP Franc, trgovina z mešanim blagom, manu-LV1 Cb fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23. Opreme za neveste in ženine. A Marija, opreme, perilo za go- i-lltSUVCl/ spode in damei učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. Posojilnice. Kmetska posojilnica ItfSS: lice, sprejema hranilne vloge In daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Ljudska posojilnica "ffijU Miklošičeva cesta 8. — inserat. Viiiamnn podporno društvo, Kongresni trg 19 UfljCllMU oiej inserat.__ Obrtno pomožno društvo fjan/obresnje1)"«: nilne vloge no 4s/4°/0 od dne do dne, brez odbitka rentnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi. Špecerijsko blago. T)r.U]X Franc, zaloga špecerijskega blaga, JJO.Ul^ špirita, žganja, moke, otrobov in koruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. Berjak & Sober, %°aajem' Vodnikov^ 2! T'« trgovina s špec. blagom ln iVIUOLlllgcr dehkatesami.Sv.Petra cesta št. 37. in 42. 7nn»f Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, LMICO Sv. Petra cesta 21. Urarji in zlatarji. I tld An F«"®", trgovina z urami, zlatnino ln srebrnino VUUGll Prešernove ulice. Milko, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Olej, inserat. C«ttflAr H., urar In trgovec z zlatnino in srebrnino, JUllllGl Mcstni trg, nasproti rotovža. Vilhor Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve I SMdl uiice 4. oiej inserat. Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni In ploščami, Stari trg26. Usnje. JTrAffar K- A., trgovina z usnjem in čevlj. potreb-IklC&dl Ščinami. Sv. Petra cesta štev. 2. Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2. Razne tvrdke. AnlrM Matko, trgovina r. lesno, pletarsko in £11 J&U sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje. BiSCllOf Rudolf, slaščičarna, Židovske ulice. firata fllilvVci zalogakirurgičnlhin ortopedičnih Dl&ia ItidVilU predmetov, Prešernove ulice Rrata FhPI'1 črkosllkarja, stavb, in pohlšt. plesk. Uidla LUO!.! lakirarja in prodaja oljnatih barv, Miklošičeve ul. 4. Jager TonJ. trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. KolJmann FMant jZtaIoea porce,ana in steklenlne, A» krznar in zaloga klobukov, Kon-.IVI CJV^l grešni trg. Katoliška bukvama, fljo 5, poleg stolnice. — Olej inserat. Knjigoveznica k",°l-t,sk-drul■ po Klsbi eni. Kj« se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlstilnlce, gepeljni, sls-moreznice, čistilnice, preše, za sadje i. t. d. Edino le pri: ii&e j&P <» ^ ▼ Ljubljani, Marije Terezij« cesta Stev. L, Valvasorje* trg Stev. t. in zakaj: joto ker s« dotiCni stroV is najboijsih tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker s« istih proda na tisoče in ti-soče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. M siroii 50 povsod m priliomitil. Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. 1739 Lepa zračna 661 ♦ vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. : i cilindre in čepice t najnovejših favnah ln Tolikih izberah priporoča 92-1 112 Ivan Soklič. B 3 a I—« O to IH a „Pri solncu". Slovenska trgovina. ,Pri solncu". „pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2502 Ptfipotfožam slav. občinstvu veliko zalogo favno dožlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroSke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. Najnižje cene! Solidna postrežba! Najnižje cene! 0 Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. i — ¥sa dela se Izvršnjslo točao Ml v narečji množini. — p&Sm^^Ur^^t^Mff&U^. ■'hi* s cesarskimi brzopanii&i :: Sronprinze3sia C&cilia :: Kaiser Wilhelm II, Kroa-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: helai der GroOe. :: Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Pod trančo st. 2. Postaja elsk. železnice. Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58 Lnnenistep od K 26'—, Flobert-pufth« od K 8 50, pištole od K 2'-, samokresi od KV—. :: Popravila ceno. — llustrovant ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opafino fttav. 77 1631 Češko. 32 S&atgri toritjo 4iut*%f, po Mtmmai/UHrpo&vaU no/jm obrrvgjb rSimon^Mitciett Vinko Majdič valjični mlin v Kranju, Kranjsko. Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. j Proizvodi vzamejo jak« veliko vode v se in j dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar > j« zlasti za gospode pekovske mojstre »e-I precenljive vrednosti. 2916 92-1 Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnove*, Trstu, Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bdi-canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljetn, Ercegnovem, Kotom, Sarajevem. Braojavi: Valjični mlin, Kranj. |U, v Koloiiorskils ulicais št. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flrlona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naSe druStvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos flires, Coiombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. ? Spodnji Šiški pri Ljubljani. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebaeko in češko pivo s Najcenejše 3936 domačega izdelka »2-1 priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v Ljjubljani Plen M St. 19. Stari trHl.4. Prešernove ulice SL i - Popravila točno in ceno. - tsi £ g Osrednja banka čeških hranilnic lelelon St. 12017. (Ustre uiitinuiukiuvvu ^oritelen) Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. in '/<% upravne pr.stojbfne. Financiranje javnih Vloge na knjižice in račun 't% ln 1'/,'u Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4% 1431 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo pupilnrno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije' Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: »Sporobanka*. Deponiranje kavcij In : vadij raznih vr« s Eskout mcnjlc samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije in svete brezplačno : Mmm ČasfiSf dizhovščinl priporočam stearhiske sveče za ecrEtveno rabo a: znamkami „EXCELSIOR" in „SUPEKIOR". BiHJBHBEtaSEBBBBBBBKKaBM KJSJJ HKOT-aSBraSJSZSSSESESa^ 01 __ W o J « « « 1 R „ — ~ • nr .«' ^^psKiciCTc^^Ma^tsjMpam||ghijjy - A\iajcenejjsa vožnja v Amenko. : &Ba&stmsuwmsxBBm&i EksjS i-jcIt-ff irmni um.......................................i......i.........imun.............umu,............. rske ulice štev. m BKBBBSMttBBBSKESBBBKBSBBRBBBB5ggg BBBHZ r 1B5B89B. i— IffJffllitflim.l1———Bi Najcenejša vožnja v Ameriko priporoča gospodom trgovcem In slavnemu občinstvu tovarna slamnikov v Stobu Fran Ccrar p. Domžale pri LJubljani. Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika. Vzorci na razpolago. <« Cene primerne. registrovana zadruga z neomejeno zavezo je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344*75 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema ti hranilne viole na loči račun v zvezi s celovit prometom in jiii tmm si tine vlofe fio dne flvija, Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983-93 Posojuje na zemljišča po 5'/<°/o z l>/2% na amortizacijo ali pa po 5'/4% brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URHDNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 52—1 z modernimi, velikimi brzoparniki iz je proga Na naših parnikih «Finland», *Kroonland», »Vaderland», «Zeeland», „Laplaiidu, „Menomi~ na", „Maniton", „Gothland", „Marguette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52—1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. r odjemalcem v ogled. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri •Starem tišlerju* 188 (52—1) j kanalizacije, kopališča is« SZSSCJSSaSSKViKESl fiBEESZBBESSEJ KJ3ffifi£E3C=E3£ &sssa&rsz3gsis9 Ssssl SKKseri iktsshsssskj enaEsnasEsa ^rsasa; „ ff 8®9 !? IS in Izvršitev le p?l j čl Is ===== Inzener-hidrotekt specialni tvrdkl. n ga b 1 a^Sfl? Te&aJske ossue In načrti s S zastonj, ksse povsrhlelo. « (črno pivo a h monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). ===== Pwstijaive na cion? sprejema restairater ..Narodnega desna" g. EtožlSniBi. (Telefon it. 82.) ■ gr^j^-rr-". tamm .nHrut^ffreaifrainic.K:* .um m .'-»"'tL'—.nfjyiwi i'MM.wiiiM,■ ^.»i;uw "mji.mnu.i^iffja. vseh vrst za urade, društva trgovce Itd. graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521 J^r. J{lav^a izdelovatelj f^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in sjanda$, Ljubljana, Prešernove ulice 5. Priporočata svojo velijo zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, siorelizirane obveze in pamuka, ka^or tudi nogavic za kfčne žilo, k'lne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Vse bandage so izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila so točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvanfčni poniklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila so izvršujejo točno in ceno. 3 5 3060 Podjetje betonskih stavb! Brata Seravalli & Pontello LjUBLJiiNJi, Slomškove ulice št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1 Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljcv, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidna in stroitovnjaSko izvedena. - Cena najnižja. - Jamstvo. - Zastoji, svodov patent „Thriils. IS I 5 £ IS S IWAWJS ss s' IL Ustanovljena 1847. a v B ■ a ■ Ustanovljena 1847. . 7. Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51—n Najsolidnejše blago. = čevljarski mojster LSubllaiia. Radeckega cesta 2 Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna 1 3292 J. KORENČAN •Ljubljanai 55 13 SS ST 5 8 5 S is ss n BJH n n 5 S 8 5 5 §5 5 Stavbeno, umetna in honstruhcilsho ftlia-CavniOarslvo. Hldralične vidre m sesalHs. J. Spreifzer-ia mM. L|hH|ui, Slomškovo ulice i L.. Priporoča se stavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to jI stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje i' na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne 1 križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijaiiteta: valjižni zastori in solnčne plahta po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov! § trgovina norinaberškega in galanterijskega blaga na :: drobno in na debelo, n :: Velika : zaloga pletenin kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575 C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za kroj no risanje FRANJA JEŠlft Ljubljana, Stari trg št. 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. Perje za postelje iu psih 2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom EONGRBSNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- ■. . ' ' « i v -t n ju v na ikiu. ntiii. aaveK piacuje arustvo samo. uruge nra- nilmcne knjižice se sprejemajo kot g o t o v d c n a r. ne da bi sc njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 J/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e Č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice. Dr. Fr. DolSak I. r., Prelat R. Italan 1. r., Kanonik I SuSnik 1 r zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. predsednik. »anonitt l. ausniK 1. r., m podpredsednik. Telefon št. 21- Brzojavi: Balkansped. a m v T? Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu, ||f Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. prejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago m daje na isto predujeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročcvalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carim blago in daje prednjeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiijatve na vse strani toCTo ia brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj. ::: 2645 25-1 Odgovorni urednik: Ivan Šteie.