LETO XXXII., ŠT. 48 Ptuj, 13. decembra 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 OLASiiO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA 4mm0 te li Hi aai Zlati znak za prizadevne sindikalne delavce (stran 3) Da bo pot do gramoza krajša in širša (stran 4) Vrnili se bodo - kako jih bomo sprejeli (stran 5) Kmetijski zakoni (stran 7) Tednikova modna svetovalka (stran 10) Ta generacija vojakov je prva oblekla tudi nove uniforme Foto: I. Ciani Mladi vojaki so se že v začetku pouka seznanili s sestavnimi deli topa Foto: I. Ciani Svečana zaobljuba mladih vojakov v okviru letošnjih prireditev in proslav ob dnevu obo- roženih sil je bila v soboto. 8. decembra v Slovenski Bistrici svečana zaobljuba mladih vojakov iz vojašnic Ptuj in Slovenska Bistrica. Gre za prvo generacijo mladih, ki so letos zaključili šolanje v srednjih šolah. Ob tej priložnosti so jim pripravili kraj.šo slovesnost, katere so se udeležili predstavniki družbeno-poli-. ličnega življenja obeh občin. Ta generacija vojakov je tudi prva oblekla nove uniforme, ki so prilagojene vsem zahtevam vo- jaškega življenja in dela. V okviru slovesnosti so v vojašnici Pohorskega bataljona odprli vojaško restavracijo hotelskega tipa. MG AKCIJSKO PREMALO ENOTNI Na seji občinske konferen- ce ZKS Ptuj. ki je bila v po- nedeljek. 10. decembra, so razpravljalci v osrednji točki kritično ocenili idejnopolitič- no in akcijsko usposobljenost občinske organizacije. Treba je reči. da se še vedno sreču- jemo z že znanimi težavami. V krajevnih skupnostih osnovne organizacije ne morejo v pravi meri pritegniti k delu komu- nistov, ki so sicer organizirani v delovnih okoljih, tam pa se srečujejo s problemi nesklep- čnosti sej. Sicer Je nesklep- čnost v zadnjem času vse po- gostejši pojav ne samo na se- jah osnovnih organizacij ZKS temveč v vseh okoljih. Po drugi strani pa tudi ne more- mo meriti aktivnosti komu- nistov zgolj po udeležbi na sejah, čeprav tudi tega ni za- nemariti. Eden izmed razpravljalcev je menil, da smo sicer idejno- politično dovolj enotni, pre- malo pa akcijsko enotni. Še vse prepogosto osnovne organizacije obravnavajo svoje notranje probleme, na- mesto da bi svoje delo zasta- vili na problemih iz življenja in dela. Vse premala je po- vezanost s samoupravnimi strukturami in delegacijami tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih, to pa pomeni odtujenost od aktu- alnih problemov današnjega dne. Člani konference so me- nili, da bi morali zaostriti odgovrnosi vsakega komu- nista in Jih za neaktivnost primerno kaznovati ali celo izključiti iz organizacije. Obenem pa Je potrebno na- meniti več pozornosti kadro- vanju oziroma sprejemanju novih članov, kar Je naloga osnovnih organizacij. Naloga osnovnih organiza- cij zveze komunistov je tudi kadrovanje v razne oblike idejnopolitičnega usposablja- nja, ki mora bili permanentno /a vse člane. Po dosedanjih podatkih takemu usposablja- nju posvečamo vse premalo pozornosti. Morda bo v man- datu, ki se je pravkar pričel nekoliko bolje, saj ima večina osnovnih organizacij imeno- vane komisije ali člane sekre- tariata za idejnopolitično usposabljanje. Seveda pa Je ob tem potrebno povdariti. da Je dolžnost vsakega komunis- ta, da se neprestano indivi- dualno usposablja, za kar je dovolj literature na naših knjižnih policah. — le po njej je treba seči in jo tudi prebrati. N. D. Obrambna pripravljenost - porok za mir Pod tem geslom bodo v ptujski občini potekale prireditve in proslave ob dnevu oboroženih sil — 22. decembru. Ob letošnjem prazniku smo v občini pripravili vrsto manifestacij, ki bodo dosegle vrhuntc v času od 19. do 22. decembra. Prva prireditev, je bila že v soboto v Slovenski Bistrici, ko so se svečano zaobljubili mladi vojaki; v tekočem tednu pa bodo vojaki, starešine, člani zveze borcev, pripadniki teritorialne obrambe in drugi obiskali šole ter v priložnostnih razgovorih obudili spomin na slavne dni naše preteklosti in razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Obiski delovnih organizacij bodo v času od 19. do 21. decembra; v ormoški občini pa že 17. decembra. Vojaki in starešine bodo obiskali delovne organizacije; Olga Meglic — temeljno organizacijo Dolane, temeljno organizacijo Volneni izdelki Majšperk, Agis, TGA, Kidričevo in Slovin ter Primat v Ormožu. Na teh razgovorih bodo sodelovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti Cirkulane in Majšperk; osnovni namenu pa je seznanitev z organizacojo proizvodnje, družbeno-političnem in samoupravnim življenjem delovne organizacije in krajevne skupnosti. Delovni ljudje ptujske občine bodo vrnili obisk vojašnici 18. decembra; ob tej priložnosti bodo sodelovali tudi občani ormoške občine. Mladi ptujske občine bodo svečano proslavili praznik oboroženih sil na priložnostni akademiji, ki bo 20: decembra v športni dvorani Mladika v Ptuju. V okviru tega bo tudi tehnični zbor vojaške opreme pred dvorano in pred osnovno šolo Tone Znidarič. V izložbenih oknih ptujskih trgovin in v nekaterih delovnih organizacijah bomo v dneh pred praznikom razstavili fotografije in drugi material, ki ponazarja življenje in delo vojaškega kolektiva; več pozornosti bo ob tej priložnosti posvečeno tudi civilni zaščiti. Predvideno je, da bi bila razstava ,,Tito — 40 let na čelu partije" v delovnih organizacijah: Agis, TGA, temeljna organizacija volneni izdelki Majšperk in Olga Meglic— obrat Dolane. V okviru aktivnosti mladih je potrebno omeniti prizadevanja izobraževalne skupnosti, ki je tudi letos organizirala izbor najboljšega spisa učencev osnovnih in srednjih šol, ki ga bodo prebirali prebrali na svečani svečani akademiji, ki bo 20. decembra v ptujskem gledališču. Osrednja slovesnost ob dnevu oboroženih sil bo na sam dan praz.nika 22. decembra v ptujski; vojašnici. Svečani sprejem za starešine in vojake bo letos v Ormožu in sicer 21. decembra. Na osrednji slovesnosti ob prazniku armade in ljudstva bo podeljenih, tudi več priznanj republiškega sekretarja za SLO, kakor tudi priznanja to^itohalne obi^mbe. MG^ PRIREDITVE OB DNEVU JLA ORMOŽ v občini Ormož so s prireditvami ob dnevu ju- goslovanske ljudske armade začeli že v torek in včeraj, ko so predstavniki vojaških starešin in vojaki obiskali osnovne šole. V teh dneh so se pričeli tudi natečaji /a literarne in likovne stvaritve na temo JL.A. Prihodnji teden pa bodo predstavniki jugos- lovanske ljudske armade obiskali delovne kolektive Primat in Slovin. 21. decembra bo pred svečano akademijo, ki bo v domu kulture v Ormožu, sprejem pri predsedniku občinske skupščine Mirku Novaku. V aktivnosti ob praznovanju dneva JLA bo ob- činska konferenca SZDL organizirala še rekre- ativno streljanje s pištolo in avtomatsko puško in sicer za vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. Proslave bodo tudi v vseh osnovnih šolah in nekaterih krajevnih skupnostih, nosilec le-teh pa bodo pionirji in mladinci. Seveda se v aktivnosti vključuje še lokalna radijska postaja, v izložbenih prostorih pa bo oddelek za ljudsko obrambo razs- tavi! dosežke naših voiakov in vojaške tehnike. zk JUTRI SKUPNA SEJA OBČINSKE KONFERBICE ZKS IN OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Vse poti vodijo k boljšemu In racionalnejšemu gospodarjenju Tudi razprava na jutrgnji skupni seji občin- ske konference ZKS Ptuj in občinskega sveta ZSS Ptuj se ne bo mogla ogniti oceni dosedanjih stabilizacijskih prizadevanj v občinskem merilu, saj je stabilizacija v bistvu boj za boljše in racio- nalnejše gospodarjenje na vseh področjih družbenega življenja in dela. Dnevni red skupne seje, je sicer obsežen, vendar bomo pozornost tokrat posvetili oceni tekočih gospodarskih gibanj in uresničevanju resolucije o družbeno- ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1979 in nalogam za prihodnje leto. Površen pregled nad gospodarskimi tokovi v letošnjem letu daje sicer optimističen pogled v prihodnje, pa nam podrobna analiza stanja kaj kmalu pokaže nekoliko slabšo sliko. Kot smo že ocenjevali ob prvem polletju, so bili nasplošno v gospc)darstvu občine doseženi ugodni finančni rezultati, ki pa niso v toliki meri odraz dobrega dela, kot višjih cen. Bolj malo so vidni tudi rezultati prizadevanj oziroma uresničevanj ukrepov za stabilizacijo gospodarskih tokov, ki smo jih sprejeli že v akciji zaključni račun 78. letos smo pri teh aktivnostih že nekoliko zatajili, kljub temu, da smo si zadali stalno nalogo sprotnega spremljanja gospodarjenja. Več elana je bilo pri obravnavi rezultatov prvega trimesečja, mnogo manj pa ob polletnih rezulta- tih, z^to pa znova več ob devetih mesečnih rezultatih. Sedaj ob koncu poslovnega leta nas čaka toliko večja obveza, da zamujeno vsaj omilimo, če že ne nadoknadimo, saj je leto 1980, tudi zadnje plansko leto v obdobju srednjeročne- ga plana 1976—1980 in obenem čas, ko bomo dodelali naše plane za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Zato bo temeljita analiza doseženih rezultatov tudi že temelj za bodočo pravilno razvojno usmeritev. Veliko obvezo je delavcem naložila prva konferenca slovenskih sindikatov, ki je obravna- vala med drugim tudi področje samoupravnega družbenega planiranja in se zavzela za to, da delavec resnično samoupravno odloča o pogojih in rezultatih svojega in družbenega dela ter ga obenem zadolžila, da sprotno spremlja gospodarske tokove in z vsemi svojimi sposob- nostmi prispeva k trajnemu, boljšemu in perspektivnejšemu gospodarstvu, ki bo trden temelj jutrišnjega dne. Seveda pa se bomo danes odločali za takšen razvoj, ki ga bomo zmožni tudi uresničiti, ne da bi podrli postavljene stabili- zacijske okvire; to pa je družbena obveza in odgovornost nas vseh. MG PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ Tudi O družbenih svetih Zbori ptujske občinske skupščine se bodo sestali v ponedeljek, 17. decembra najprej na skupnem zasedanju. Tam bodo sprejemali predloga sklepov o razrešitvi predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta ter o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov izvršnega sveta SO Ptuj. Zatem bodo delegati zasedali na ločenih sejah, kjer je med najpo- membnejšimi točkami dnevnega reda prav gotovo obravnava in sprejem osnutka dogovora o oblikovanju družbenih svetov v občini Ptuj in pri upravnih organih občine. V občini bi naj ustanovili družbeni svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega planiranja ter družbeni svet za vprašanja prostora in za varstvo okolja. Za področje del in nalog upravnih organov v občini pa bi ustanovili družbeni svet za vprašanja prostora in za varstvo okolja in davčne politike. Delegati vseh zborov bodo poleg tega obravnavali še predlog sklepa o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za zaposlovanje občine Ptuj, predlog sklepa o soglasju k statutu zavoda za varstvo in de- lovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja Dornava, predlog sklepa o ustanovitvi dislociranih oddelkov centra za usmerjeno izobra zevanje Ptuj, predlog dogovora o izvajanju davčne politike v SR Sloveniji, volitve in imenovanja in vprašanja delegatov. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa •niajo na dnevnem redu še naslednje točke: predloga odlokov o spremembi odloka o davkih občanov v občini in o upravljanju in razpola- ganju s stavbnim zemljiščem v občini Ptuj, osnutka odlokov o določitvi poprečne gradbene cene stanovanj in poprečnih stroškov komunalnega Urejanja stavbnih zemljišč za leto 1980 ter o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Ptuj in o ukrepih za zavarovanje voda, pa še predloga sklepov za izvzem zemljišča iz javnega dobra ter o prenosu pravice Uporabe zgradbe Narodnega doma v Ptuju na kuhurno skupnost občine Ptuj. N. D. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 13. december 1979 - XEIXMIK Dogovor za nakup I letala Ptujsko gospodarstvo je vedno bolj zavzeto za to, da najde čim krajšo pot za poslovne stike s sodelujočimi organizacijami, ki so raz-: stresene sirom domovine, prav tako pa tudi v tujini. Da bi tu storili korak naprej je Aeroklub Ptuj povabil na sejo UO predstavnike organizacij združenega dela, predvsem zainteresirane, da bi se dogovorili za skupno akcijo. Razprava je tekla o potrebi in možnosti nakupa dvomotornega letala, ki bi služilo predvsem potrebam gospodarstva. Iz informativnega dogovora predstavnikov OZD iz Ptuja in Ormoža ter Aerokluba Ptuj, izhaja, da potrebe so, da bodo v bodoče še večje in pa to, da je treba pritegniti k .sodelovanju še tiste OZD, ki niso bile pri- sotne. Nakup je predviden v naslednjem srednjeročnem obdobju in bi bil realno uresničljiv v letu 1981. Udeleženci razprave so se sporazumeli o pripravi dogovora o združevanju sredstev za nakup letala, medtem ko bo Aeroklub skrbel za pilote, tehnično vzdrževanje in hangar. Imenovana je bila posebna komisija, ki bo vse to pripravila tako da se bo združeno delo lahko odločalo o realizaciji pobude, ki jo je ponudil AeroH"b. Dejstvo jc, aa moramo tudi na tem področju plansko razmišljati, ker postaja poslovni čas, če ga želimo glede na maloštevilne strokovne kadre res s pridom izrabljati, vedno bolj dragocen. m. g. Analiza devetme- sečnega poslovanja v ptujski občini v teh dneh bodo delovne organizacije s področja gospo- darstva prejele anahze devetme- sečnega poslovanja, ki jih je sestavila na osnovi periodičnih obračunov Služba družbenega knjigovodstva podružnica Ptuj. S tem podružnica SDK Ptuj nada- ljuje že ustaljeno prakso, da sproti seznanja delovne organi- zacije s poslovnimi rezultati na področju občine. Med tem časom pa so bile že posredovane infor- macije o gibanju osebnih dohod- kov, tekom meseca decembra pa bo še sledila informacija o inve- sticijah v teku. Vse te informacije in analize pa imajo za namen, da se nudi temeljnim organizacijam združenega dela možnost, da v smislu zakona o združenem delu primerjajo svoje rezultate gospo- darjenja z rezultati v okviru delovne organizacije, panoge in občine. Kljub temu, da je analiza pregledno sestavljena in ustrezno pojasnjena, pa bi opozoril na nekatere posebnosti v analizi. Še vedno ima največji vpliv na gospodarstvo občine industrija z 31 temeljnimi organizacijami združenega dela, v katerih zdru- žuje delo kar 6.357 delavcev ali 46,9 % vseh delavcev v gospodar- stvu občine, na drugem mestu je trgovina z 10 TOZD in 1582 zaposlenimi in na tretjem kmetij- stvo z 9 TOZD in 1.275 delavci. Na industrijo odpade 43,7 % skupnega prihodka, na trgovino 30% in na kmetijstvo 12,4%; delež industrije se je zvišal od preteklega leta za 2,1 % (vključi- tev HE Formin in Elektronike TOZD Gorenja), delež trgovine je zmanjšan za 1,1 % kmetijstva pa za 0,2 %. V skupnem prihodku je še vedno delež prihodkov iz skup- nega prihodka nezadosten, če- prav je večji za 3 % kot v prete- klem letu, ker je ta način pridobi- vanja skupnega prihodka delno urejen v TGA, medtem ko v drugih delovnih organizacijah, razen v AGIS-u med dvemi TOZD takih samoupravnih spo- razumov ni. čeprav v DO Perut- nina poteka doseganje skupnega prihodka preko TOZD komerci- jale. Možnosti za razvoj dohod- kovnih odnosov na osnovi skup- nega prihodki in dohodka pa obstojajo v vseh delovnih organi- zacijah. To področje je potrebno čimprej uredili v skladu z zako- nom o združenem delu, ker le tako bodo podani pogoji nadalj- njega razvoja dohodkovnih od- nosov tudi izven delovnih orga- nizacij in občine. Zadeve glede tega vprašanja je treba pričeti urejati v lastni hiši, ker še vedno tudi znotraj delovnih organizacij prevladujejo kupoprodajni od- nosi. Rast porabljenih sredstev je počasnejša od rasti prihodka, tudi znotraj porabljenih sredstev ni bistvenenjših premikov glede strukture, so pa posamezne vrste stroškov izredno porastle v abso- lutnih zneskih kot so to dnevnice (za 16.300 tisoč dm), orugi po- slovni stroški (za 11.100 tisoč din) in bo potrebno v vsaki temeljni organizaciji združenega dela te stroške temeljito preveriti in dokazati njihovo upravičenost. Tudi porast sredstev za delo- vne skupnosti, za katere so TOZD izločile znesek 188.939 tisoč din ali 40 % več kot v preteklem letu. je vprašljivo, ker tudi na tem področju še niso dosledno izvedena načela svo- godne menjave dela in prihaja marsikje do starega načina finan- ciranja teh skupnosti, ne pa za dohodek na osnovi dejansko opravljenega dela. Za delovne skupnosti so TOZD izločile 8,67 % dohodka. Tudi dehtev dohodka in čiste- ga dohodka ni v vseh TOZD potekala v skladu z resolucijski- mi izhodišči in sprejetimi plani v TOZD, 29 TOZD od skupno 84 je namenilo za osebne dohodke in skupno porabo več kot je znašala stopnja rasti dohodka, 28 TOZD je rušilo planska razmer- ja, ker je namenilo za osebne dohodke več, kot je znašal dosto- tek doseganja dohodka po planu za leto 1979. Kar 41 TOZD je med tistimi pri katerih dosežena planirana akumulacija bolj za- ostaja za planirano, kot so za- ostajali osebni dohodki za plani- ranimi. Vse to pa kaže, da so bih osebni dohodki za planiranimi Vse to pa kaže, da so bili osebni dohodki bolj odvisni od rasti življenjskih stroškov kot pa od povečane storilnosti. Tudi razponi povprečno izplačanih osebnih dohodkov .so zelo visoki, tako znaša razpon v industriji od 3.943 din do 8.424 din. v kmetij- stvu od 5.508 do 9.038 din, v gradbeništvu od 5.082 do 8.481 din. v prometu od 5.999 do 8.312 din, trgovini od 5.830 do 10.434 din, gostinstvu od 5.480 do 5.764 din, obrti od 4.993 do 7.785 din itd. Najvišji povprečno izplačan OD je bil v projektivnem biroju v znesku 11.044 din, najnižji pa v LIP lesna industrija Ptuj v zne- sku 3.943 din. Povprečje OD v gospodarstvu je znašalo 6.204 din in je kar 40 TOZD izpod tega povprečja. O likvidnosti in združevanju sredstev je bilo že dovolj napisa- nega, in so na tem področju nastali razni premiki, ki kažejo na izboljšanje tega, predvsem kar zadeva likvidnost, čeprav tudi na tem področju še ni vse storjeno, kar bi bilo možno. Bo pa to področje podrobneje osvetljeno v informaciji o poteku investicij. To je le nekaj pripomb k analizam za prvih devet mesecev letošnjega leta. Naloga vseh DPO v TOZD pa je, da resno proučijo analize, da primerjajo svoje rezultate z rezultati dela drugih, ter na osnovi tega spreje- majo ustrezne zaključke. Predv- sem pa je potebno, da preverijo, ali so ti rezultati in taka delitev- dohodka in čistega dohodka v skladu s sprejetimi plani, stabili- zacijskimi ukrepi in resolucijo. I. Granda S krepkimi koraki iz nerazvitosti GOSPODARSTVO OBCINE 0RM02 Služba družbenega knjigovodstva Ptuj je dostavila v teh dneh vsem temeljnim organizacijam občine Ormož analizo poslo- vanja za devet mesecev tekočega leta. Namen analize je. da omogoči delavcem primerjavo tako v okviru občine kol v okviru republike. Značilno za gospodarstvo občine Ormož je, da se razvija pretežno iz lastnih sredstev in sredstev bančnih kreditov, lak način razvoja je sorazmerno drag m počasen, to pa ima za po- sledico tudi manj sredstev za razvoj družbenih dejavnosti. Zato se v zadnjih letih kaže vedno bo\} težnja za združevanje izven občine z ve- čjimi delovnimi organizacijami, ki bi bile pri- pravljene združili na tem prostoru, kjer je še dovolj deknne sile. sredstva in pomagale po- sodobili proizvt)dnj() s prenosom tehnologije. Tako je v zadnjem času bila uspešna združitev trgovine v okviru SOZD Mercalor. kmetijstva v okviru SOZD Slovin. pripravlja se združitev gradbeništva in opekarne v SOZD Gradiš, o obstajajo pa že na tem področju temeljne organizacije, kjer je sedež delovnih organizacij bodisi v Mariboru (Primat itd.) Portorožu (Droga) Itd. V področju industrije je 6 delovnih organizacij, od tega 3 TOZD, katerih matično DO so izven območja Ormoža, v kmetijstvu so 4 TOZD v okviru Slovina itd. Doseženi dohodek na delavca v gospodar- stvuznaša l34.556dinalizaokrog4l tisočmanj kolje republiško povprečje, akumulalivnost je za 2 stopnji nižja od republiške, doseženi čisti dohodek na delavca je za 32 tisoč din nižji od repubii.škega. Osebni dohodek in sredstva za skupno po- rabo na delavca znašajo 9.144 din in soza 2.200 din nižji od republiškega povprečja mesečno. Netio osebni dohodek na delavca je 5.659 din, republiško povprečje pa znaša 6.813. din. Po- vprečno porabljena sredstva na delavca znašajo 587 din. v republiki 660; donosnost sredstev (celotni prihodek na porabljena sredstva) je 137.38 v občini, v republiki pa je 131.76 to pa kaže. da se združevanje sredstev v okviru gospodarstva občine izplača. Še nekaj značilnosti: Celotni prihodek je rastel počasneje za 4 stopnje kol je rastel v republiki, prav lako pa so za 2 % stopnji po- časnjeje raslla porabljena sredstva, dohodek pa je zaostajal v rasli za 7 stopenj, čisti dohodek j? zaostajal za 6 stopenj, sredstva za osebne do- hodke pa za 10 stopenj za republiškimi. Negativni moment, ki spremlja gospodar- jenje v okviru občine pa je precejšen izpad delovnih ur. saj je od povječno 2.092 delavcev ' mesečno, bilo mesečno odsotnih povprečno 90 delavcev, kar predstavlja 32.391 tisoč din iz- pada dohodka po približnih ocenah na osnovi devetmesečnih rezultatov. Zaskrbljujoč je pa podatek v analizi za devet mesecev, daje stopnja akumulativnosti padala kar pri 5 temeljnih organizacijah združenega dela. ter bodo morale te delovne organizacije nadt)knaditi izpad akumulacije v zadnjem iromesečju na osnovi delitve po zaključnem računu, na kar morajo misliti že .sedaj tako poslovodni organi, kol družbeno politične organizacije v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela. Prav tako bo moralo 7 delovnih organizacij poskrbeti, da bo končna delitev v skladu z resolucijo in sprejetimi plani za leto 1979. Več pozornosti bodo morali poslovodni organi posvetiti tudi izboljšanju likvidnosti, ki se je v primerjavi z istim obdobjem lani po- slabšala, saj .seje zadolženost povečala, pove- čale pa so se tudi zaloge gotovih izdelkov in zaloge trgovskega blaga in to za več kot pa so naraslli ustrezni viri financiranja (predvsem kratkoročni krediti). V večji meri bo treba preiti na uporabo vrednostnih papirjev in na njihovo sprotno porabo po indosiranju. Na območju občine Ormož nobena temeljna organizacija ni zaključila poslovanja z izgubo, medtem ko je bila ta v preteklih letih stalno prisotna. Iz analize sledi, da je gospodarstvo v na- predovanju, manjka mu le več pomoči iz raz- vitih področij, izboljšanje bi prineslo tudi po- vezovanje na osnovi skupnega prihodka in dohodka s koristniki proizvodov predelovalnih panog, dohodkovnih odno.sov pa na področju trgovine, ker bi poslovne partnerje nujno sililo v skupne naložbe v modernizacijo proizvodnje, s tem pa tudi doseganju boljših rezultatov. I. G. POGOVOR Z MlADffifn VOJAKI PTUJSKE VOJASNK^E Nahene je prve šii... Tako. kol so pred kratkim odšli iz ptujske občine mladi fantje služit domovini v različne kraje Jugoslavije, tako so pred dobrim tednom dni prišli v Dušana Kvedra v Ptuj mladi krepki fantje iz vseh republik Jugoslavije. Ptujska vojašnica bo njihov drugi dom. mesto Ptuj pa, vse do dne, ko bodo odšli v prekomando ali pa nazaj domov. Uspelo nam je zbrali šest mladih fantov iz različnih republik, v času, ko je z njimi stekel pogovor so bili še čisto »sveži«, vojaško uniformo so nosili le dan ali dva in lako .so bile tudi njihove izjave popolnoma sveže: Dindev Bončo iz Strumice v SR Makedoniji: »V Ptuju sem šele dva dni, sicer sem prvič lukaj. Do sedaj sem vedel za to mesto le na zemljividu, takoj, ko sem dobil poziv za Ptuj, smo s kolegi segli po zemljevidu in ga kmalu ludi našli. Ko sem prišel semkaj je bil že mrak in zato nisem veliko videl. Tovariši v moji enoti, ki Ptuj že dobro poznajo pa pravijo, daje to staro zgodovinsko mesto. Sicer pa bom imel še veliko časa. da si ga ogledam. Prve dni je pač malo ležje. Nekaj časa potrebuješ, da se privadiš. Preden sem odšel od doma smo imeli lovariški banket. Veliko nas je bilo, prava zabava in potem so me spremljali zjutraj do postaje z domačo godbo. Še zdaj me morem verjeti, da je vse tako hitro minilo . ..« Branko Bigovič iz Cetinja v Črni gori: »Ni še dva dni, kar sem prišel v to mesto, ki bo z mano vse vojaške dni. Bi! je mrak. ko sem se z dvema kolego- ma pripeljal na železniško posta- jo v Ptuju. V uri in pol smo si mesto malo ogledali. Mislim, da ni preveč veliko je pa prikupno. Tukaj v enoti sem takoj navezal prijateljstvo s tovariši. Nisem vedel, daje res tako. ko prideš v vojsko. Tudi pri nas je bilo lepo preden sem od.šel od doma. Veliko se nas je zbralo, jedli smo in pili ter se veselili. Ko smo se poslavljali pa je bilo najtežje, do vlaka so me spremljali in mi .še dolgo mahali v pozdrav.« Slavko Dolovac iz Zemuna v SR Srbiji: »Moj stric je služil domovini v Mariboru, zalo Ptuj dobro pozna. Vse lepo mi je pravil o tem mestu. Kako je polno zgodovine, koliko je staro, koliko muzejev ima in grad, skratka, da je lepo. Nisem ga še videl, šele drugi dan sem tukaj. Preveč sem pod vtisom slovesa od domačih. Pri nas je taka navada, da se pred odhodom v vojsko zbere vsa rodbina, fantje, dekleta, godba, sosedje, znanci. Pleše se. pije in je do zore, potem pa se;vsi skupaj odpravijo proti železniški ali avtobusni postaji. Ko .sem jaz odhajal k vojakom se nas je ob slovesu zbralo prek 200. To je za vsakega nepozabno doživetje.« Fadil Tupo iz Bugojna v SR Bosna in Hercegovina: »Prišel sem iz mesta, kije nekoliko večje od Ptuja. Čeprav sem tukaj šele tretji dan mi je že všeč. Našel sem veliko prijateljev iz različnih republik so. Da je res. kot je večkrat slišali, da je vsaka voja- ška enota Jugoslavija v malem. Pravo bratstvo in prijateljstvo vlada med nami. To niso le besede, spoznal sem. da je res. Najtežje je pač prve dni, dokler se ne privadiš in če v teh dneh najdeš prijatelja je vse skupaj lažje. Vsak prosti čas izkoristiš za pogovore, tako da ne misliš več toliko na domače, na poslovilni večer, na kolege, dekleta in rodni kraj. Pa kaj češ vse bo kmalu minilo.« Marko Rogič iz Zadra v SR Hrvatski: »Ptuj je lepo mesto. Ko sem prišel sem mi je ostalo nekaj časa. Srečal sem kolega, ki je prav tako prišel v Ptuj služit vojsko, pa sva kakšni dve uri hodila po mestu. Mislim, da ima Ptuj precej sličnega z Zadrom. le Slavko Dolovac iz Zemuna v Srbiji Fadil Tupo iz Bugojna v Besni Marko Rogič iz Zadra v Hrvatski Dindev Bončo iz Strumice v Makedoniji Branko Bigovič iz Cetinja v Črni gori Marjan Orazem iz Kamnika da je nekaj manjši. Stare zgodo- vinske zgradbe, muzeji, stare ulice, v.se to je nekako podobno. Nek most. ki sem ga videl je zelo podoben kanalu v Jazinah v Zadru. Mislim, da bo lepo tukaj le precej hladno je. Ko sem odšel od doma je bilo vsega. Polna hiša ljudi je bila. sam ne vem koliko. Radio in gramofon smo poslušali in se veselili. Vsega je bilo. .Marjan Oražem iz Kamnika v Sloveniji: »Vsakdo bi rekel, daje nam Slovencem najlažje služit v Sloveniji. Pa ni lako, mislim, da je še težje. Blizu si pa ne moreš domov. Sicer pričakujem, da bo le nekoliko lažje, med služenjem lahko vsak vojak korisli dva vikenda, saj veste za kaj gre. Drugače pa je bilo zelo lepo, ko smo imeli doma poslovilni večer. Zbral sem najboljše kolege, vča- sih zberejo fantje še kolegice. Zbrali smo si oslarijo, kjer nas niso prehitro nagnali ter uživali ob glasbi in petju. Po končani zabavi smo šli še nekaj lepega zapel dekletom pod okna. skrat- ka čudovito je bilo. Pri nas je navada, da ni posebnega posla- vljanja. Takole z rokami in poljubi. Vsak hitro nabaše svoje in gre. da ni mučno.« pripravil: M. Ozmec Jubilej Metalkinega prodajnega skladišča Metaikinega jubileja v Ptuju so se udeležili številni gostje in poslovni sode- lavci, (foto: mš) V prostorih narodnega doma v Ptuju so v soboto popoldan delavci j METALKE, poslovni partnerji in drugi go.stje, proslavili dva pomembna jubileja, ki jih ta veliki 2000-članski kolektiv praznuje v letošnjem letu. 16. ' decembra pred desetimi leti je bilo v Ptuju odprto prodajno skladišče] številka 43 kot poslovna enota TOZD Trgovina, ta jubilej pa so združili tudi s 30-letnico METALKE, ki je bila ustanovljena leta 1949 in seje iz; majhne železninarske organizacije razvila v veliko in sodobno podjetje v j katerem danes združuje delo že 2000 delavcev. i Tudi poslovna enota v Ptuju seje v minuhh desetih letih vključevala in j vključila v gospodarski razvoj Ptuja in njegovega širšega območja s čimer ! je postala pomemben povezovalec med proizvajalci in kupci s svojo bogato: ponudbo najrazličnejših izdelkov. Na tej jubilejni slovesnosti so se govorniki dotaknili predvsem doseda-; njih uspehov, ki jih delovna organizacija in njena poslovna enota v Ptuju \ dosegata. Ob tem pa so poudarili, da je to obveznost in vzpodbuda za delo ! v prihodnje, kar je tudi porok za še boljše sodelovanje z vsemi poslovnimi j partnerji, delovnimi ljudmi in občani ptujske občine. i V zaključnem delu slovesnosti so se zbranim predstavili še člani' mešanega pevskega zbora METALKE pod vodstvom dirigenta Mitje j Gobca in najmlajša folklorna skupina v ptujski občini — mladi plesalci iz j Markovec, ki so pod vodstvom Silve Kolaričeve ludi to pot navdušili si svojo prisrčnostjo in nastopom domačih plesov. TEDNIK -^13. december 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Z ZAGANJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE 0RM02 Poslovali brez izgub - kako ob koncu leta Delegati zborov občinske skupščine so pre- jšnjo sredo poleg poročila o delovanju krajevne samouprave v preteklih treh letih obravnavali še gradivo o poslovanju tozdov iz gospodarstva za obdobje od januarja do septembra leto- šnjega leta in ob koncu še o delegatskih vprašanjih. Ko sem se pogovarjal z delegati zbora zd- ruženega dela in krajevnih skupnosti, je eden od delegatov menil, da bi bilo prav, če bi de- legatska vprašanja delegati postavljali že na začetku dnevnega reda in bi odgovore pred- stavniki skupščine, izvršnega sveta, družbe- nopolitičnih organizacij, zxlruženega dela in interesnih skupnosti lahko odgovorili ob koncu skupnega zasedanja. Tako bi namreč prihranili dragocen čas in papir. Dobra zamisel, .sem si rekel. V Ormožu so s poslovanjem v preteklem obdobju zadovoljni, hkrati pa jih navdaja bo- jazen, da bodo ob koncu letošnjega leta po- slovali slabše, kajti večina tozdov je ob koncu septembra poslovalo na robu rentabilnosti. In- dustrijska proizvodnja seje povečala za 15,6 odstotkov, povečano je trgovanje s tujino, prav tako so se tudi povečale proizvodne storitve in pt)večala so se sredstva akumulacije in sicer za 40 odstotkov. Najvišji osebni dohodek je bil izplačan v skupnih službah delovne skupnosti Jože Kerenčič, najnižji pa v tozdu Optyl. Po- vprečen osebni dohodek je v preteklem obdobju znašal nekaj nad 5600dinarjev. Poleg povečanja osebnih dohodkov, se je povečalo tudi število zaposlenih. Določena (xlstopanja so nastala tudi v družbenih dejavnostih, pred- vsem v osnovnih šolah. V razpravi so delegati menili, da bi lažje razpravljali, če bi v roke dobili preči.ščeno be- sedilo z manj številkami in več komentarja ter kritičnih ocen. Ugotovili so, da stabilizacijska prizadevanja ni.so dosegla namena, kajti večina tozdov ne uresničuje stabilizacijske ukrepe, to pa je tudi vzrok za šibko rentabil- nost. Tako .so delegati družbenopolitičnega zbora delegatsko skupščinospomnili na sklepe ob polletnem poslovanju. Posebno pozornost je treba posvetiti tozd Go.sad iz Središča ob Dravi. Primatu in Slogu. Tako je treba sproti zasledovati in ocenjevati rezultate poslovanja, povečati ekonomičnost in v celoti izkoristiti dane možnosti (prostore, kadre in opremo) ter zmanjšati zaloge. Med delegatskimi vprašanji je bilo najzani- mivejše tisto o čistilni napravi v Središču ob Dravi. Le-to bi financirali krajevna skupnost, tozd Gosad in morebiti še občinska komunalna skupnost. Čistilno napravo bi pričeli graditi v prihcxlnjem srednjeročnem obdobju. Pred- stavniki izvršnega sveta SO Ormož so menili, da je v občini potrebno napraviti prednostni vrstni red. Najnujnejša takšna naprava je pri novi sladkorni tovarni. Če bo osnaževanje prostora v Središču ob Dravi doseglo kritično mejo. potem ni razlogov za gradnjo takšne čistilne naprave. Ob koncu skupnega zasedanja so se delegati poslovili od načelnika davčne uprave SO Ormož, delegata in družbenopolitičnega de- lavca Franca Forštnariča iz Središča ob Dravi. zk V VaiBŽdinu slovesno zaključena 18. delavska srečanja bratstva in prijateljstva S slavnostno sejo koordinacij- skega odbora za sodelovanje brat- skih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, Cakovec. Koorivnica. Krapina, Maribor, Ormož, Pragrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, bila je v Varaždinu 8. decembra 1979. so bila zakliučena 18. tradicionalna delavska sreča- nja bratstva in prijateljstva '79. Hkrati je bila občina Ormož imenovana za predseduočo občino 19. tradiconalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva ,,Ormož'80". S tem je tudi sedež koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin prene- sen iz občine Varaždin v občino Ormož. Predsedujoči koordinacijskega odbora in občinskega sveta ZSH Varaždin Boris Vadla, je v oceni poudaril uspehe, ki iih s skupnimi napori dosegajo sodelujoče občine na področju medrepubliškega sodelovanja. Dejal je, da se na ta način v praksi uresničujejo besede tovariša TITA, da je treba brat- stvo in enotnost naših narodov čuvati kot zenico svojega očesa. Pri uresničevanju letošnjega pro- grama medrepubliškega sodelo- vanje je aktivno sodelovalo nad 5.000 pionirjev, mladine, delavcev, kmetov, pripadnikov civilne zaščite, članov kulturnih in drugih društev. V poročilu koordinacij- skega odbora je na vidno mesto uvrščena tretia mladinska delovna brigada ,,Bratstvo prijateljstvo", ' ki je sodelovala na zvezni mladin- ski delovni akciji ,.Sarajevo '79", ki je prejela listino družbene ak- tivnosti in b'!a proglašena za pet- krat udarno. V njenih vrstah je 22 brigadirjev prejelo naziv udarnika, 13 pa jih ie bilo pohvaljenih. Dosedanji predsednik koordina- cijskega odbora se je v program- ski usmeritvi za delo v prihodnje posebej zavzel za razvijanje sodelovanja na področju gospo- darstva, kjer je veliko neizkorišče- nih možnosti. Udeležence slav- nostne seje je seznanil z gospodar- skim razvojem občine Varaždin ter s pripravami na proslavo 800. obletnice mesta Varaždin, ki bo Predsedstvo slavnostne seje v Varaždinu. Maks Antolič, podpredsednik OS ZSS Ormož, je ob prevzemu odgovornosti izvedbe programa 19. srečanj zagotovil, da bodo nalogo uspešno opravili. Foto: JOS potekala pod pokroviteljstvom tovariša TITA leta 1981. Ob tej priliki so v Varaždinu podelili 29 plaket Bratstva in prijateljstva kot najvišje priznanje za aktivno sodelovanje v progra- mih srečanj bratstva in prijatelj- stva, za razvijanje medrepubliške- ga sodelovanja in širjenja bratstva, prijateljstva in enotnosti med narodi in narodnostmi socialistične Jugoslavije, iz občine Ormož je plaketo Bratstva in prijateljstva prejelo prosvetno društvo Obrez, iz občine Ptuj pa: Franci GOLOB, Karel ŽMAVC, osnovna šola Martina Koresa Podlehnik, osnovna organizacija ZSS uprave skupščine občine Ptuj in ptujski instrumentalni ansambel DPD„Svoboda" Ptuj. Tovarišu TITU so udeleženci poslali pozdravno pismo. Delega- cija bratskih občin je položila ve- nec na grobnico paduh borcev NOV in šopke cvetja na grobove umrlih dolgoletnih zaslužnih sin- dikalnih delavcev na področju medrepubliškega sodelovanja. Slo- vesnost je zaključil obrtniški pev- ski zbor Varaždin z bogatim iz- borom pesmi. Občinski svet ZSH Varaždin je uspešno opravil zahtevne in ob- sežne naloge nosilca 18. tradicio- nalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva in zasluži javno priznanje in pohvalo. Občinskemu svetu ZSS Ormož, ki je prevzel odgovornost za organizacijo in izvedbo programa 19. tradicional- nih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva pa v letu 1980 želimo mnogo uspehov. FB Milan Krajnik na novi delovni dolžnosti Dosedanji glavni direktor TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, dipl. oec. Milan Krajnik je bil v sredo 5. decembra imenovan za profesio- nalnega podpredsednika medobčin- ske gospodarske zbornice Maribor, zadolžen je za področje gospodar- stva in ekonomskih odnosov s tuji- no. Milan Krajnik, pod- preti stil ni k medobčinske gospodar- ske zbornice Maribor. Milan Krajnik je bil najprej direktor takratne Sigme v Ptuju, za tem je več let opravljal naloge in dela glavnega direktorja TGA Kidričevo, vmes pa je opravlial Se dela in naloge vršilca aoižnosti direktorja SOZD UNIAL. Razen tega je do sedaj opravljal že vrsto pomembnih funkcij. Tako je od leta 1973 do lani opravljal naloge predsednika poslovne skup- nosti aluminijske industrije Jugo- slavije, še sedaj je podpredsednik izvršnega odbora Združene alumi- nijske industrije Jugoslavije. Je član izvršnega odbora mednarodne organizacije za boksit in glinico IBA s sedežem v Jamaici, član izvršnega odbora gospodarske zbornice SRS, član delegacije gospodarske zbornice v republi- škem svetu za družbeno ekonomski razvoj SRS, predsednik komisije za ekonomske odnose s tujino pri medobčinski gospodarski zbornici itd. Pred tem je med drugim bil poslanec gospodarskega zbora skupščine SRS, večkrat je bil član občinske konference jn komiteja ZKS Ptuj, predsednik sveta za gospodarstvo SO Ptuj ter predsed- nik raznih komisij pri ZK, SZDL in ZSS. iZlatiznak za prizadevne ptujske sindikalne delavce Na slovesnosti, ki je bila 10. decembra v Ljubljani iii ki sta jo organizirala republiški svet ZS Slovenije, skupaj s komisijo sveta za sindikalna priznanja, so najzaslužnejšim sindikalnim delavcem podelili zlati sindikalni znak za leto 1979. Skupno je biJo podeljenih 65 zlatih znakov; med temi je tudi pet sindikalnih organizacij, so to visoko sindikalno priznanje dobile za večletno zgledno, učinkovito in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov članstva, upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda. Med najboljšimi sindikalnimi organizacijami in tako tudi prejemnik zlatega znaka za letos je tudi osnovna organizacija ZS Slovenije Mesokombinata Perutnina Ptuj. Na ponedeljkovi slovesnosti, ki je bila obenem posvečena 60-letnici Komunistične partije, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov, pa je zlati znak prejelo tudi 60 sindikalnih delavcev; iz ptujske občine sta priznanje prejela dolgoletna sindikalna aktivista: Simon Pešec in Danilo Masten. MG Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja, zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS št. 3/73) in 37. člena Statuta kraje^e skupnosti Podgorci je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji dne 23. 11. 1979 na predlog sveta krajevne skupnosti Podgorci sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju krajevne skupnosti Podgorci 1. člen Za območje krajevne skupnosti Podgorci, ki obsega naselja, Bresnica, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Preclava, Ritmerk, in Strjanci se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za s(^inanciranje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena na oomočju krajevne skupnosti Podgorci 2. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje komunalnih in drugih objektov: A. MODERNIZACIJA LOKALNIH IN KRAJEVNIH CEST: — cesta Bresnica — Lasigovci — del ceste Bresnica — gas. dom — cesta Podgorci — Cvetkovci — cesta fina prevleka Tušek — Megla — cesta Osluševci Erhatič — Megla — cesta OsluSevci — Zamušani — cesta Podgorci — Sarje B. VZDRŽEVANJE OSTALIH MAKADAMSKIH CEST: — letno 2.000 kub. metrov gramoza — prispevek za vodovod — delo na krajevnih cestah — most v Cvetkovdh in cesta v Strjancih — obnova eldctrike Cvetkovci — Strjanci — obnova mrliške veže C. FINANCIRANJE OSTALIH POTREB IN DEJAVNOSTI: — tajnik in administracija — SLO in DSZ — dotacije organizacijam in društvom 3. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za dobo 1.1. 1980 do 31. 12. 1984 4. člen Investicijska vrednost A. B. C. program iz 2 člena tega sklepa predvidoma znaša 7,014.394 din. 5. člen VISINA IN OSNOVA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA JE NASLEDNJA: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila po stopnji 3 "/o od neto osebnega dohodka — za zavezance, ki imajo dohodke od kmetijstva po stopnji 10 % letnega novega katastrskega dohodka — za zavezance, ki imajo dohodek od'samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oziroma nadomestila po stopnji 10 % od osnove, ki je podlaga za odmero davka in prispevka po odbitku davka, — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 3 % od. izplačane pokojnine. — za zavezance zaposlene v tujini v pavšalnem znesku 2.880,- din letno, — 200 din letno po gospodinjstvu za ureditev mrliške vežice — za zavezance, ki imajo dohodke od dveh ali več. virov, navedenih v tem členu, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej. 6. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Podgorci 7. člen Za oprostitev plačevanj krajevnega samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zakona o samoprispevku. 8. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Podgorci in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Podgorci. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je glasovala zanj večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delovni ljudje oz. občani za katere se uradno ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali pa na služenju vojaškega roka JLA in se glasovanja niso mogli opravičeno udeležiti. 9. člen Referendum bo v nedeljo 30. decembra 1979 na glasovalnih mestih kot običajno, ki jih bo določila volilna komisija krajevne skupnosti Podgorci. 10. člen Na referendumu glasujemo občani neposredno in tajno z glasovni- co. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST PODGORCI GLASOVNICA za referendum dne 30. decembra 1979 glasujem ZA PROTI uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje: A programa: — asfaltiranje občinskih in krajevnih cest B programa: — vzdrževanje ostalih makadamskih cest C program: — financiranje ostalih potreb in dejavnosti na območju KS Pod- gorci. 11. člen Vse glasovnice so overjene z štampiljko krajevne skupnosti Pod- gorci (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, PROTI pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.) 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti Podgorci, Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti Podgorci o uspešnosti izida referenduma sprejme skujjščina krajevne skupnosti Podgorci. 13. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestila in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najpozneje do 31. decembra tekočega leta. 14. eien Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo krajevni samoprispevek za vsako leto na žiro račun krajevne skupnosti do 30. junija tekočega leta. Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v določenem roku, bodo obveznosti prisilno izterjane, po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 1». člen O sredstvih krajevnega samoprispevka se vsakoletno sestavi obra- čun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini krajevne skupnosti Podgorci. 16. člen Ta sklep se objavi v TEDNIKU — PTUJ Podgorci, dne 10. 12. 1979 Stev.: 389/79 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI PODGORCI VENTA Mirko 1. r. 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 13. december 1979 — TKPBUK ormož Krajevna skupnost ni komunalno podjetje So v razpravi ugotavljali delegati zbora krajevnih skupnosti, ko so obravnavali poročilo o delovanju krajevnih skupnosti v obdobju 1975 do 1978. Da je temu res tako dokazuje podatek, da v vseh KS največ skrbi posvečajo vodooskrbi, kanalizaciji, gradnji cest in podobno. Nikakor pa v Ifrajevnih skupnostih ne najdejo skupnega jezika z delovnimi organiza- cijami in družbenopolitično skupnostjo za reševanje drugih problemov kot so celovito financiranje delegatskega sistema, tajnikov in drugih administrativnih del. Tako KS ostaja prepuščena sama sebi in lastnemu pridobivanju fmančnih sredstev in so takorekoč pravo komunalno podjetje. Je že prav, da si občani urejujejo ceste, otroško varstvo, kulturne domove in podobno. V zadnjem obdobju so občani in delovni ljudje s krajevnim samoprispevkom zbrali prek 22 milijonov dinarjev in z dodatnimi pogodbami še 14 milijonov dinarjev in s temi sredstvi z asfaltom povezali vse KS z občinskim središčem, vodo je pridobilo več kot 1000 gospodinjstev itd. Veliko so dosegli na področju zdravstva, otroškega varstva, šolstva in preskrbe z električno energijo. Gradivo na 15 straneh in z 12 tabelami nazorno prikazuje dosežke krajevnih skupnostih v zadnjih treh letih, vendar kot so menili delegati (iz Velike Nedelje) je preveč deklerativno in brez ocene delegatskih odnosov. V krajevmh skupnostih ormoške občine deluje prek 100 delegatov in bi zato bilo prav, da bi v gradivu bila ocena delovanja delegacij. Res je, da številke predstavljajo entuziazem, dobro voljo, solidarnost in naprednost delovnih ljudi in občanov, vendar pa to še ne pomeni vsega. Delegati so v mislih imeli sodelovanje krajevnih skupnosti s tozdi in interesnimi skupnostmi. Kar se zadeva prostorov in delo tajnikov je treba zapisati, da imajo le v treh KS ustrezne prostore. V krajevnih skupnostih si ne morejo ,,privoščiti" tajnikov, so menili delegati, kajti krajevni samoprispevek ni namenjen za razdelitev osebnega dohodka, temveč za uresničevanje programa dejavnosti. Zato bi bilo prav, če bi v KS razmišljali o administrativnem delavcu, ki bi skrbel za pošto, vabila, pisanje zapisnikov itd. Takšnega delavca v KS bolj potrebujejo kot tajnika, so ugotavljali delegati. V razpravi je bilo slišati, da denarja, ki ga ne ustvarjamo, nanj tudi ne smemo računati. Treba bo poiskati nove vire in drugačne oblike financi- ranja KS. Ena od oblik je sodelovanje delovnih organizacij, možnosti so še pri taksah, davkih itd. Poročilo, ki so ga prejšnjo sredo obravnavah delegati vseh zborov občinske skupščine, je osnova za nastanek dobrega in konkretnega poročila o delovanju krajevnih skupnosti. Navsezadnje pa je treba ugotoviti, da je delovanje krajevne samouprave uspešno, solidarnost ljudi — velika in funkcioniranje delegatskega sistema jfc—^ovoljivo. Prav pa bi bilo, če bi se čimprej znebili občutka in re^^^-tiosti, da je krajevna skupnost postala poleg temeljne samoupravne skupi. ' delovnih ljudi in občanov še komunalno podjetje! zk prb) SKUPSČMO samoupravne enote za upravljanje iN razpouganje S STAVBNIM ZEMUISCEM Nenačrtnost cokla razvoja Med točkami dnevnega reda jutrišnjega za.sedanja skupščine samoupravne enote /a upravlja- nje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri samoupravni ko- munalni skupnosti občine Ptuj velja omeniti o.snutek programa urejanja stavbnega zemljišča v občini Ptuj v letu 1980. Program daje prednost tistim nalogam, ki so že sprejete v okviru samou- pravne stanovanjske skupnosti in organov samoupravne enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri samou- pravni komunalni skupnosti. Predvideva pa, da bi se uredila naslednja stavbna zemlji.šča: Ra- beljčja vas — zahod, Budina — Brstje, Njiverce, Selška — Mejna — Draženska cesta. Mariborska cesta — Zahod in industrijska cona Ptuj I. Osnutek tudi po- udarja, da ,se pristopa k urejanju teh območij zaradi sedanje stopnje urejenosti tega prostora in ker so za ta območja že na voljo zazidalni načrti. Cokla bodočega razvoja je dosedanja nenačrtnost pri gospo- darjenju s prostorom, ki kljub hitrejšemu razvoju komunalnega gospodarstva v zadnjem obdob- ju, predvsem izgradnje vodovod- nega in kanalizacij.skega omrež- ja, cestnega omrežja, tudi energe- tike, v primerjavi z ostalim gospodarstvom, še vedno zaosta- ja. Planiranje v prostoru bi moralo izhajati iz družbenih planov in dolgoročnih zasnov rabe in urejanja prostora, vendar tega ni bilo; vsa ta vprašanja so se v dosedanjem obdobju reševa- la nenačrtno in po potrebi, ne pa usklajeno in sistemsko. V urbani- stičnih programih pa tudi ni bilo etapnih programov pridobivanja in urejanja zemljišča. Neureje- nost stanovanjske in druge grad- nje je samo še slabšala stopnjo komunalne opremljenosti zemlji- .šč in tako zmožnost komunalne- ga gospodarstva za intenzivno gospodarjenje s komunalnimi napravami in stavbnimi zemlji- šči. Največji problem pri tem pa je bilo in je še vedno financira- nje. Potrebno bo razrešiti pristoj- nosti med komunalno skupnostjo in enoto upravljanje in razpo- laganje s stavbnim zemljiščem; pri tem pa je posebno vpra.šanje mestna renta, ki je v slovenskem prostoru še neopredeljena. Pred ustanovitvijo enote so imeli odločujočo vlogo pri ureja- nju stavbnega zemljišča občina in krajevne skupnosti, kar pa je povzročilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ustrezne dokumentacije, še večjo nenačrt- nost. Za dosedanje obdobje je zjiačilno tudi, da se niso upošte- vala zakonska določila glede priprave in opremljanja stavbne- ga zemlji.šča, zato so obstoječa stanovanjska naselja v veliki meri brez ustrezne komunalne opremljenosti; poseben problem pa pri tem predstavlja odvodnja- vanje fekalnih in meteornih vo- da, kar pa v prihodnje ne bi smelo biti zaradi zgraditve čistil- ne naprave in zbirnih kolektor- iev. Tako ie zagotovo, da bo naknadno opremljanje že pozi- danih sosesk povezano s številni- mi težavami. Pri tem pa ne bi mogli trditi, da pri opremljanju stavbnega zemljišča v ptujski občini doslej ni bilo kakovostnih premikov. Bili so, vendar je v pretežni men šlo za urejanje stavbnih zemljišč sočasno z grad- njo, vendar pa je potrebno po- udariti, da so bila ta zemljišča v končni fazi tudi opremljena. Največ zaslug za to ima samou- pravna stanovanjska skupnost, ki je bila poleg komunalne skupno- sti tudi glavni financer urejanja stavbnih zemljišč v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Sprejeti zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji- ščem pa je p«.)stavil tudi samou- pravne temelje za urejanje tega vprašanja. Nasplošno pa bo po- trebno pri urejanju stavbno-zem- Ijiškega gospodarstva uresničiti sprejeta idejno-politična izhodi- šča 8. kongresa ZKS. Prizadevati si bo potrebno za takšne druž- beno-ekonomske odnose, ki bo- do stavbno-zemljiško gospodar- stvo uveljavili kot del družbene reprodukcije, v kateri enako- pravno odločajo delavci temelj- nih organizacij skupaj z izvajalci komunalnih storitev. Največjo pozornost bo zato enota za upravljanje in razpola- ganje s stavbnim zemljiščem v prihodnje posvetila sodobnemu in racionalnemu urejanju stavb- nih zemljišč, pravočasnemu ure- janju stavbnih zemljišč in to še j pred pričetkom gradnje objektov \ ter zagotavljanju funkcionalne j povezanosti in delovanju vseh j objektov znotraj prostora. V i skladu z zakonom o upravljanju ] in razpolaganju s stavbnim zem- : Ijiščem in občinskim odlokom bo } potrebno stavbno zemljišče ure- : jati v okviru urbanističnih in \ letnih programov urejanja stavb- : nega zemljišča. Tako bo v urba- i nistično in zazidalno urejenih mestih in naseljih možna gradnja le na tistih stavbnih zemljiščih, ki bodo urejena v skladu z določili zakona o urejanju in razpolaga- nju s stavbnim zemljiščem. S temi zemljišči pa bo upravljala in razpolagala samoupravna enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem. Sredstva za urejanje stavbnega zemljišča bodo zagolavljaU dose- daj znani viri: sredstva investitor- jev, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, sredstva, ki jih po posebnih samoupravnih sporazumih združujejo zaintere- sirane samoupravne interesne skupnosti, občina, komunalna organizacija, krajevne skupnosti in druge samoupravne organiza- cije in skupnosti ter investitorji, sredstva iz obveznega prispevka uporabnikov komunalnih stori- tev, ki jih na podlagi 23. in 24. člena zakona o komunalnih de- javnostih posebnega družbenega pomena predpiše skupščina obči- ne, sredstva pridobljena z oddajo urejenega stavbnega zemljišča, krediti poslovnih bank, sredstva, izločena iz sredstev za stanovanj- sko graditev, ki so na podlagi samoupravnega sporazuma na- menijo za financiranje gradnje komunalnih objektov in naprav individualne rabe v stanovaivj- skih soseskah v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, sredstva organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in druga sredstva samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj Pnpravila: MG USPEŠNO DELO v domu Franc Kramberger je v to- rek potekala peta seja skupščine sa- moupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj. Po odobritvi zapisnika tretje seje, četrte zaradi nesklepčnosti ni bilo, so delegati obravnavali poročilo o ures- ničevanju plana dela skupnosti v letu 1979 s predlogom aneksa k samo- upravnemu sporazumu za leto 1980. Ugotovili so. da delo poteka po spre- jetem programu in da je skupnost v dveh letih delovanja svoj obstoj po- polnoma opravičila. Postala je neloč- ljivi del kmetijstva ptujske občine, največ pozornosti pa posveča pospe- ševanju in izboljšanju bioloških osnov s posebnim poudarkom na manjraz- vita območja občine, ob tem pa se srečuje s pomanjkanjem strokovnja- kov za svetovalno delo. V razpravi so delegati opozorili na potrebo po enotnejšem in bolj učin- kovitem sistemu izobraževanja kme- tovalcev, zlasti v zimskem času. na is- kanje bolj zanesljivih virov za finan- ciranje delovanja skupnosti, kar ob sedanji nizki akumulativnosti kmetij- skih delovnih organizacij ni zagotov- ljeno. Poudarjeno je bilo, da je po- speševalna služba kljub številčni šib- kosti dosegla vzpodbudne rezultate, pomembne tudi za širši kmetijski prostor. Delegati so program izvajanja sprejetih nalog potrdili, pravtako tudi izhodišča za sestavo srednjeročnega programa skupnosti, kjer se bomo za- vzeli za enotno prispevno stopnjo pri zagotovitvi sredstev za delo pospeše- valne skupnosti, saj je proizvodnja hrane naš skupni interes. Ob koncu seje so delegati v večino glasov sprejeli tudi družbeni dogovor za ohranjanje, vzdrževanje in izbolj- šanja življenjskih pogojev za divjad v haloškem in dravskopoljskem lovsko- gojitvenem območju, saj ta v sedanji obliki omogoča dogovarjanje med lovci in kmetijci. kar bo do izraza najjjolj prišlo pri sestavi in sprejema- nju samoupravnega sporazuma za to področje. 1. kotar POBUDA gVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Da bo pot do gramoza krajša in širša Potrebe po gramozu, tako v gradbeništvu kol za asfaltno bazo, predvsem pa za nasipe bodisi pri gradnji in vzdrževanju cest ali pri drugih gradnjah, so iz leta v leto večje. Povezano s tem pa nastaja tudi problem kako zadostiti vsem tem potrebam. Na ta problem opozarjajo tudi pogosta delegat- ska vprašanja tako v zborih občinske skupščine kot v skup- ščinah interesnih skupnosti. Kljub temu. da je območje ptujske občine bogato z gra- mozom, vendar je črpanje gra- moza pogojeno z vodnogospo- darskim stanjem podtalnice, kije vir pitne vode. varovanjem visoko 'kakovostnih kmetijskih zemljišč in podobno. Zaradi tega je bilo z urbanističnim programom občine Ptuj dogovorjeno, daje gramoz za nasipe moč pridobivati v zalogah HE SD-1 (dejansko gaje tu le še največ za 3 leta),v HE SD-2 (tu ga pa sploh ni), z aktiviranjem kam- nolomov, saj bi bil sekanec boljši material za nasipe makadamskih cest na območju Haloz in Slo- venskih goric^kot pa je meljasti gramoz. Ti kamnolomi bi bili v Zetalah. Zavrčii in na Vurbergu. ter na območju Šturmovca, kjer bi lahko zajemali gramoz iz vode. Imenovan je bil tudi posebni odbor za preučitev in ureditev gramoznic, ki ga vodi Željko Sarič iz Stavbar-Drava Ptuj, ostali člani pa so predstavniki vseh nepo- srednih uporabnikov gramoza. Ta odbor deluje že eno leto, ven- dar od besed še niso prišli h kon- kretnim dejanjem. Prav zaradi tega je izvršni svet SO Ptuj po svojem članu, pristojnem za to področje, FERDU VEINGF.R- LU, sklical delovni razgovor, kije bil v torek, 4. decembra v Ptuju. Na razgovoru so sodelovali poleg predsednika odbora za ureditev gramoznic še predstav- niki komunalnega podjetja Ptuj, lokalne skupnosti za ceste, oddelka za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj, član IS SO Ptuj, odgo^'oren za področje de- lovanja krajevnih skupnosti in drugi. Po uvodni obrazložitvi, ki jo je dal Fcrdo Veingerl. se je, razvila živahna razprava, ki je; •potrdila, da je problem v zvezi s! pridobivanjem gramoza še bolj pereč kot to izgleda na zunaj, da so zadeve na tem področju neureje- ne in nas lahko privede v krizni položaj, če se ne bo takoj z vso' odgovornostjo pristopilo k na- črtnemu reševanju nalog na tem področju. Obenem pa to kaže, kako umestna je bila pobuda izvršnega sveta SO Ptuj. da se delo bistveno pospeši. KAKŠNO JE DEJANSKO STANJE GLEDE GRAMOZA? Čeprav so predstavniki komu- nalne skupnosti občine Ptuj, ces- tnega podjetja Maribor TOZD Vzdrževanje Ptuj in še nekateri drugi opravičili svoj izostanek, so na razgovoru vseeno ugotovili, kako izgleda položaj na področju oskrbe z gramozom. Delo odbora za ureditev gra- moznic je delno hromilo to, da so posamezni predstavniki nepo- srednih uporabnikov iskali pred- vsem svoje koristi, to je svoje de- javnosti, premalo pa splošne po- trebe. Glavni propust je v tem, da še niso bile napravljene raziskave in zato ne vemo kako in kaj. Go- vori se npr. da gramoz, ki bi ga zajemali iz vode v Sturmovcu ni primeren za nasipe, ker je preveč izpran, pa tudi pri betoniranju porabi več cementa, kar pomeni, da podraži delo za 25 din pri ku- bičnem metru. Na območju občine je po oceni okrog 250 »črnih« gramoznic in ker ni dovoljne kontrole, jih marsikdo izkorišča. Od prodane- ga gramoza tudi ni nihče ničesar odvajal za raziskave in investira- nje v gramoznice, zato smo tudi brez denarja za začetne ukrepe na tem področju. Precej območij, zlasti okrog Kidričevega je sicer okategorizi- ranih kot visokokakovostna kmetijska zemljišča, toda pod kakim pol metra prsti, so tudi nad 10 m globoki sloji gramoza, zato bi bilo opravičljivo črpati gramoz tudi na takih krajih, prispevek za spremembo namembnosti zem- ljišča pa bi vračunali v ceno gra- moza. Predlagano je tudi bilo. da bi naj pri gradnji raznih objektov, zlasti farm. ki bodo načrtovane na gramoznih slojih, tla najprej iz- koristili za gramoznico in šele p(,item začeli graditi objekt. Pro- blem za gramoz bo namreč vse večji, zato je nujno, da ga koristi- mo kar najbolj gospodarno. Skladi gramoza, ki so nastali ob gradnji HF SD-1 bodo najmanj v Treh letih izčrpani, območje med Grajeno in staro strugo Drave j*" že zaščiteno, zalo bo nujno iskati nove lokacije za črpanje gramoza, že izčrpane gramozne jame pa spreminjati nazaj v kmetijska zemljišča. Kamnolom v Žetalah (k. o. Dobrina)je last cestnega podjetja, ki ga je pred dobrim desetletjem zaprlo. Ce bi ga ponovno aktivi- rali, bi to zahtevalo veliko inves- ticijo, nimamo pa raziskav in ugotovoljenih potreb, če bi si? ta investicija tudi izplačala. Nič tudi neverno, kakoje s kamnolomom v Zavrču. Vemo, da bomo v na- slednjem petletnem obdobju po- trebovali okrog 5 milijonov kubi- kov gramoza, žal pa ne vemo, kje ga bomo lahko črpali. KONKRETNO OBVEZUJOČI DOGOVOR Razpravljalci so končali svoj razgovor s skupnimi ugotovitva- mi, ki morajo biti vodilo za naprej. Predvsem velja ugotovitev, da mora odbor za odpravo stanja in ureditev vprašanj s področja pri- dobivanja gramoza za stene in nasipe čimprej napraviti potrebne raziskave na območjih, ki so bila predvidena v urbanističnem pro- gramu občine Ptuj za pridobiva- nje gramoza. Zato je takoj treba začeti z izvajanjem aktivnosti na področju raziskav in zagotavlja- nja sredstev za ureditev spoznani h razmer na tem področju. V odboru se je treba takoj do- govoriti o načinu združevanja sredstev sedanjih nosilcev porabe gramoza in cene prodanega gra- moza. Podrobneje oceniti mož- nosti posameznih nosilcev in na podlagi strokovno preučene oce- ne določiti glavnega nosilca raz- voja na področju pridobivanja gramoza za nasipe (za stene je nosilec znan G P Stavbar-Dra- va). Pri tem je treba upoštevati samoupravno komunalno skup- nost občine Ptuj. lokalno skup- nost za ceste in Komunalno pod- jetje Ptuj. Glavni nosilec naj bo tudi nosilec združevanja sredstev iz prodanega gramoza, ki mora upoštevati načelo svobodne me- njave dela. obenem pa omogočati uveljavljanje solidarnostnega de- javnika v ceni za dela. ki so po- sebnega družbenega pomena. Glede možnosti pridobivanja gramoza — sekanca ali lomljenca iz kamnoloma v Žetalah, je treba preučiti predlog, da Cestno pod- jetje Maribor TOZD Vzdrževanje Ptuj postane nasilec za pridobi- vanie gramoza iz omenjenega kamnoloma, po možnosti pa tudi iz drugih, za potrebe območja Haloz in Slovenskih goric. Pravje, da v delo odbora vključijo tudi predstavnika te TOZD. Krajevne skupnosti naj skupaj in dogovorno s strokovno službo območne vodne skupnosti ali Vodnogospodarskega podjetja Maribor in s pristojnimi strokov- nimi službami za območja občine Ptuj pripravijo programe za ure- ditev obstoječih gramoznic na območju posameznih krajevnih skupnosti. Predloge je treba predložiti oddelku za gospodar- stvo in urbanizem SO Ptuj v na- daljnji postopek. Odbor za ureditev gramoznic, naj takoj napravi podrobno ana- lizo in ugotovitve s področja svo- jega dela in jo najkasneje do 15. decembra predloži izvršnemu svetu SO Ptuj. O poročilu bo raz- pravljal izvršni svet. oblikoval stališča in jih posredoval uprav- nim organom in drugim pristoj- nim nosilcem, da se uredijo in uskladijo vsa razmerja uporabni- kov in icoristnikov gramoza. FF VIDNI REZULTATI POVEZOVANJA V letu 1977 se je trgovsko podjetje Merkur Ptuj povezovalo v sestavljeno organizacijo Emona Ljubljana. Prerez skozi preteklo dvolet- no obdobje kaže, daje bil to pravilen korak, saj beležijo kakovostne premike na določenih področjih, ki imajo odraz tudi v trgovskem podjetju Emona — Merkur v Ptuju. Pri tem velja zlasti omeniti dobro organizirano interno banko, prek katere se odvija celotna finančna funkcija za sestavljeno organizacijo. V okvir le- te je ptujsko trgovsko podjetje tudi podpisnik samoupravnega sporazuma o združevanju sred- stev in dela za nadaljnji razvoj; sredstva za investicijsko gradnjo pa se združujejo prek in- terne banke. Za novo srednjeročno obdobje 1981 —1985 načrtujejo v ptujski Emoni gradnjo prodajnega centra v izmeri 3000 kvadrat, metrov, ki bo predvidoma na območju Rabelčje vasi — zahod; sredstva za gradnjo pa si bodo pridobili na podlagi združevanja oziroma po kriterijih, ki so jih prevzeli, ko so postali član sestavljene organizacije. Pomembna prednost iz povezave je tudi založenost z določenimi artikli, ki jih ni mogoče dobiti drugje iz razloga, ker je Emona tudi uvoznik in ima dobro razvito grosistično službo Potem je še tudi podpis samoupravnega sporazuma s 187 proizvajalci o skupnem nastopu in skupnem poslovanju, ki prav tako vpliva na pozitivne učinke združitve. Ob tem so še drugi vidni rezultati povezovanja, tako v organizacijskem pogledu, strokovni pomoči pri delu in podobno. Za letošnje leto načrtujejo v trgovskem podjetju, da bodo dosegli 21 milijard S din celotnega prihodka; že doseženi rezultati pa kažejo, da bo le-ta v primerjavi z lanskim ob- dobjem višji za 26 odstotkov, dohodek pa celo za 36 odstotkov. Veliko pozornost posvečajo tudi povezovanju s kupcem, saj le-to še ni zaži- velo v željeni obliki.Nove možnosti so sedaj podane z novo organizacijo konference potrošnikov, ki bi naj bila v kratkem ustanov- ljena tudi v Ptuju. Vrzeli v ponudbi trgovskega blaga so občutili tudi v trgovinah neživilske stroke. Težave, ki so jih povzročili sprejeti restrikcijski ukrepi, imajo določen učinek v pridobivanju celotnega prihodka ptujske Emone. Letošnje leto je na.sploh značilno po visoki inflaciji in je tako zaradi notranje nediscipline na gospodarskem področju, kot zaradi slabših gospodarskih učin- kov v zunanji trgovini, prišlo do problemov v založenosti trga z določenimi artikli. Močan je bil tudi pritisk na cene in ker niso bili pravo- časno dovoljeni dvigi le-teh, je bilo pomanj- kanje artiklov ,,nujno". Takšen je primer Gorenja, zato je v trgovinah primanjkovalo izdelkov bele tehnike, določene akustike, pa tudi določenih vrst tekstilnih artiklov. Pri tem je potrebno poudariti, da pomanjkanje teh vrst blaga, ni tako občuteno kot prav pomanjkanje osnovnih življenskih artiklov. Trgovino so močno pritisnili tudi spremenjeni pogoji pridobivanja potrošniških kreditov, ki so se med letom že dvakrat spremenili. Pričakovati pa je, da se bodo le-ti že v začetku prihodnjega leta spremenili. Potrebno bo storiti veliko, da bomo omilili inflacijo; največ pa na področju politike cen, ki nikakor ne ustreza. V trgovskem podjetju Emona — Merkur intenzivno delajo na pripravi planskih dokumentov za obdobje 1981 — 1985. PripraviH so že analizo poslovanja za obdobje 1976—1979 ter analizo razvojnih možnosti za obdobje 1981 — 1985 s smernicami razvoja. Delo na pripravi planov pa poteka sočasno s planiranjem v sestavljeni organizaciji. V tre- nutku je največja pozornost usmerjena na področje komercialnega planiranja, ugotavlja- nju možnih povezav z raznimi delovnimi orga- nizacijami v novem srednjeročnem obddbju, zlasti tistimi, s katerimi trajno poslovno sodelu- jejo; saj je le tako močno uicsničiti sočasnost planiranja med proizvodnio in trgovino. MG TBSNflK december 1979 SESTAVKI IN KOMENTRJI - 5 Prapor ZZB NOV je razvil predsednik skuplU'ine KS Ivan ŠumandI in ga predal pra|Hir^čaku Janezu Zelenku, sodelavcu Slovenskogoriške — Lackove čete Foto: Langerholc Naj/aslužneji^i krajan Jurij Sven^k prejema plaketo od predsednika KO ZZB NOV Franca Vambergerja Foto: Langerholc Ob dnevu republike v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica razvili prapor ZZB NOV v počastitev Dneva republike so borci in aktivisti narodnoosvobodilne vojne krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica razvili svoj prapor. Temu izredno pomembnemu dogodku je dai močan povdarek nosilec partizanske spomenice 1941 in preživeli borec Slovenskogoriške — Lackove čete, Zvonko SAGADIN. V svojem pripovedovanju je orisal razvoj narodnoosvobt>dilnega gibanja na ptujskem območju, ki je vzniklo že v letu 1941, ko so se pri Alojzu LOVRF.NČIČU v Novi vasi pri Ptuju pričeli zbirati prvi partiza- ni. Njegova živa pripoved o liku kmeta in narodnega heroja Jožeta Lacka ter njegovih .sobojevnikov za svobodo je segla globoko v srce vseh udeležencev svečanosti ob Dnevu republike in razvitju prapora borcev in aktivistov NOV. Temu izrednemu dogodku je sledila sveča- na izročitev najvišjih priznanj krajevne skup- nosti, kijih v skladu z novim statutom krajev- ne skupnosti podeljuje krajevna skupščina. Soglasno so sprejeli sklep, da prvo zlato plaketo krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica podelijo Josipu Brozu TITU. S tem priznanjem so krajani, krajevna .skupšči- na in družbenopolitične organizacije izrazili svojo najglobljo hvaležnost za njegovo zgodo- vinsko vlogo in opravljeno delo neprecenljive vrednosti, ki gaje vložil v razvoj predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja, v izved- bo zmagovitega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, v graditev samou- pravne socialistične družbe vseh narodov in narodnosti ter v politiko neuvrščenosti, miru. svobode in sožitja med narodi in državami vsega sveta. V znak trajnega priznanja za sodelovanje v narodnoosvobodilnem gibanju, za aktivno družbenopolitično delo in prispevek k razvoju krajevne skupnosti ,so plakete krajevne skupnsti Heroja Lacka Rogoznica prejeli: Jože KAUČEVIČ st.. Jože KRALJ. Štefka LAČF.N. Milan LACKO. Lizika LACKO. Jurij SVENŠEK (član KPJ/ZKJ od 1932. leta). Franc VAMBFRGER in Janez ZE- LEN KO. Za posebne in izredne uspehe dosežene na področju družbenoekonomskega razvoja, za vzorno sodelovanje in prispevek k razvoju krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica je plaketo prejela ludi OPEKAR- NA PTUJ, Družbeno priznanje v obliki listine pa so prejeli: Simon RUS. za sodelovanje v narodnoos- vobodilnem boju in za aktivno družbenopoli- tično delo v krajevni skupnosti; Feliks BAGAR. Anton HORVAT. Franc PETROVIČ. Štefan SEMENIČKI in Stanko ŽITNIK st.. za posebne in izredne uspehe dosežene na področju družbenopolitičnega dela v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter v delu organov krajevne in vaške .samou- prave: Rajko KRALJ. Branko LAH, Marica LENART. Marko POTOČNIK in Martin POTOČNIK, za posebne in izredne uspehe dosežene na področju družbenopolitičnega dela v Zvezi socialistične mladine: Cecilija KRALJ, za posebne in izredne uspehe dosežene v delu krajevne organizacije Rdečega križa: I Ignac KEKEC. Ivan RUBIN in Lizika VAMBFRGER. za posebne in izredne uspe- he dosežene v delu prosvetnega društva »Alojz Arnuš« Rogoznica. Svečanost ob Dnevu republike in razvitju prapora ZZB NOV sla sklenila ženski pevski zbor prosvetnega društva »Alojz Arnuš<< in osnovna organizacija ZSMS »Franc Kram- berger<- Rogoznica z bogatim kulturnim programom. Vsem dobitnikom priznanj krajevne skup- nosti Heroja Lacka Rogoznica iskreno čestita tudi naše uredništvo! FB NALOGE SINDIKATOV PO PRVI KONFERENCI ZS SLOVENIJE Prva konferenca slovenskih sindikatov je bila namenjena uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja ter demo- kratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovorno- sti. Kot udeleženec le konferen- ce, lahko trdim, daje bila konfe- renca izredno delovna; na kateri pa delegati niso govorili samo o problemih planiranja in gospo- darjenja, temveč so nakazali tudi rešitve teh problemov, da bi v resnici dosegli čimboljše rezulta- te gospodarjenja še v sedanjem, predvsem pa v novem planskem obdobju. Zato pa je potrebno uveljaviti odločujočo vlogo in od|;ovornost delavcev v družbe- nem planiranju- V sindikatih moramo zato obveščati, mobilizi- rati in organizirati delavce za uveljavljanje njihove odločilne vloge pri pripravljanju, spreje- manju in uresničevanju planov. Pri tem imajo posebno vlogo in odgovornost osnovne organi- zacije sindikata. Le-te sicer ne bodo same sodelovale v pripravi planov, pač pa bo3o vzpodbujale samoupravne organe in skupaj z njimi terjale odgovornost stro- kovnih služb in vseh. ki .so dolžni plane pripraviti v določenih rokih. Prav tako bo osnovna organizacija prispevala k večji realnosti planov in terjala, da bodo delavci obveščeni o tem. kakšne aktivnosti bo organizacija morala podvzeti. da bodo realizi- rani planski cilji. Vemo ludi. da morajo delavci planirali ne le svoj razvoj in svojo proizvodnjo, marveč tudi potre- be in razvoj na področju vseh družbenih dejavnosti, vse ele- mente družbenega standarda delavcev ter življenjske razmere ■ v krajevni skupnosti, kjer delavci živijo. Plani morajo izhajati iz realne ocene možnosti, ki bodo temeljili na čvrstih samouprav- nih sporazumih in ne smejo in ne morejo biti le spisek želja in pričakovanj. Plani bodočega razvoja mora- jo vsebovati tudi konkretne pro- grame za odpravo pomanjkljivo- sti in probleme gospodarjenja, ki jih ugotavljamo v .sedanjem plan- skem obdobju. Te probleme pa poznamo, saj jih ugotavljamo ob analizah gospodarjenja, ob pe- riodičnih in zaključnem računu in so pogosto taki. na katere pa delavci lahko vplivajo. Osnovna organizacija sindikata mora po- znali vse bistvene probleme, s katerimi se srečujejo njeni delav- ci v krajevnih skupnostih. Vedeti mora. kako delavci rešujejo na primer stanovanjska vprašanja, kakšno je njiho\o zdravstveno stanje, kako je zagotovljeno var- stvo in šolanje njihovih otrok, kakšen je predvideni razvoj kul- ture, kako so urejeni prevozi na delo. prehrana med delom, re- kreacija in oddih delavcev. Spo- sobna mora biti ugotoviti, kate- rim od teh vprašanj je potrebno v naslednjem obdobju dati pred- nost in podobno. Mnenja sem. da je potrebno skozi dosledno nagrajevanje po rezultatih dela in tega v 50 odstotkih organizacij združenega dela ptujske občine še nimamo izpeljanega; ustrezno vplivati na porast produktivnosti in storilno- sti in sploh le skozi povečani dohodek zagotavljati višji osebni in družbeni standard delavcev. Nalogam sindikata v samou- pravnem družbenem planiranju smo v občinskem .svetu ZS Ptuj posvetili posebno sejo in stališča že obvezujejo osnovne organiza- cije za konkretne aktivnosti. Na prvi konferenci ZS Slove- nije je bila razprava tudi o demokratizaciji odnosov in kre- pitvi kolektivnega dela in odgo- vornosti v ZS Slovenije kot pobudi tovariša Tita na 8. kon- gresu ZS Jugoslavije. Gre predv- sem zato. da sindikat izkoristi vse možnosti za svoje delovanje, saj še nismo uspeli v zadostni meri vključili vseh članov za aktivno- sti, da bi bili lahko zadovoljni. Predvsem velja to za osnovno organizacijo sindikata, kjer se uresničujejo vsi sklepi in stališča in tu je tudi jedro sindikalnega dela. Zal tudi pri nas ugotavlja- mo še dosti forumskega dela in premalo angažiranosti članov izvršnega odbora sindikata, če- prav lahko ocenim sodelovanje občinskega sveta in njegovih organov z osnovnimi organizaci- jami za delo dobro. To sicer ne povscid in bo sedaj ob občnih zborih osnovnih organizacij pri- ložnost, da ocenimo tudi to sodelova-nje in neaktivne člane zamenjamo z novimi. Pa ne samo na občinski ravni, ludi v osnov- nih organizacijah in sindikalnih skupinah. V osnovnih organizacijah ni predvidenih sprememb in osta- nejo \ veljavi določila statuta. Tudi vnaprej se še predvideva v zvezi sindikatov, da bodo del aktivnosti na občinski ravni opravljali voljeni profesionalni delavci, ki jih v nobenem prime- ru ne bi smeli povečevali. Za te velja enoleten mandat z možnos- tjo enkratne ponovitve takrat, ko bo cKcna pokazala, da je takšna rešitev boljša od zamenjave. V predsedstvu občinskega sveta pa bo počasi, vendar vztrajno in zanesljivo prodira v te, včasih izrazite vi- ničarske kraje. Izkoriščanje pri- dnih in marljivih prebivalcev Haloz smo odpravili, vendar še vedno nimajo vseh pogojev za boljše življenje. Še vedno morajo njihovi otroci po več kilometrov peš v šolo, ki joje zobčasa že moč- no načel v velikem številu gospo- dinjstev je še vedno potrebno ho- dili po vodo v dolino, s »piito« na rami, do telefona in tako nujno zdravniško in živinozdravniško pomoč je daleč, do tega. da bi vse vasi povezali z asfaltirano cesto, Mirko Obran kar so ponekod že opravili pa bo potrebno še veliko dela, prispevka in samoodpovedovanja. Mirko Obran, dosedanji tajnik krajevne skupnosti nam je o delu v zadnjih dveh letih povedal: »Komisija za komunalno ure- ditev sije kot prednostno nalogo v letošnjem letu zadala izgradnjo mrliške veže vsaj do tretje faze. Zaradi zastoja pri izdaji potrebne dokumentacije, ureditvi lastništ- va in soglasij, tudi republiških, naloge nismo uspel izvesti. Priča- kujemo, da bomo tako lastništvo kot gradbeno dovoljenje dobili do konca leta. Znatna finančna sredstva, gre za 70 starih milijo- nov, bodo zagotovili delno iz sa- moprispevka, deset odstotkov, prispevkom lastnikov grobov za desetletno obdobje, del sredstev pa bomo zbrali s pomočjo poseb- nih pogodb. V zadnjem obdobju smo v Hrastovcu postavili novo trans- formatorsko postajo, ki je že v obratovanjuJCrajani v Hrastovcu in delno Belskem vrhu so s tem mnogo pridobili. Potreb po izg- radnji takšnih postaj je še več. Letos smo nameravali postaviti postajo za Goričak. Turški vrh in Drenovec, vendar se bo z gradnjo pričelo v februarju prihodnjega Ičta. Postajo potrebujejo še v vz- hodnem delu Turškega vrha. Korenjaku. Po dogovoru s pred- stavniki elektrogospodarstva bo to izvedeno v letu 1981 ali 1982. Znano je. da smo koncem leta 1978 asfaltirali cesto Goričak —Turški vrh v dolžini 4 km, čeprav je bilo planiranih 6 kilo- metrov do povezave s sosednjo krajevno skupnostjo Cirkulane. Ta dva kilometra bomo asfaltirali v prihodnjem letu. Asfaltno pre- vleko pa čaka še cesta Gončak Slavko Bdšak —Drenovec, ki je modernizacije zelo potrebna. Ta je bila planira- na, vendar je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izvedba iz- padla. Precej sredstev potrebuje- mo za gramoziranje krajevnih cest. kjer imamo vpeljan sistem »dinar na dinar«. Krajevna skupnost prispeva enak delež sredstev kot ga za gramoziranje zberejo krajani v določenem za- selku, kjer je gramoziranje po- trebno. Potreb pa je veliko, saj so ceste v slabem stanju, zlasti cesta Goričak—Drenovec, ki bi jo mo- rala gramozirati oziroma za gra- moziranje zagotoviti sredstva Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj. vendar cesta v zadnjih dveh letih ni bila grmozirana, le izrav- nana s strojem. V prihodnjem letu imamo v programu, kot sem že prej omenil, gramoziranje krajevnih cest. izg- radnjo mrliške veže do tretje faze, zraven pa še izgradnjo avtobusne postaje v Drenovcu, seveda ma- njše, delno ureditev pokopališča, po dogovoru z območno skup- nostjo za PTT promet bomo dobili avtomatsko te efonsko centralo za 20 naročnikov. Tako bomo bolje telefonsko povezani z drugimi kraji in ob tem uredili tudi po- vezavo krajev znotraj krajevne skupnosti. Te namreč sedaj sploh ni.« Na prvi pogled bolj malo nalog. Vendar le na prvi pogled, saj iz- ve/lba zahteva znatna finančna sredstva, ki pa jih je na tem območju bolj malo. zaposlenost ni tako velika kot drugod. V pripravah na planiranje za prihodnje leto in naslediije sred- njeročno obdobje, zbiranju pred- logov. v«;^'-.JevanJU zelja m po- lico, največ bremena odpade na svet krajevne skupnosti. V završki Ludvik Kotar krajevni skupnosti ga vodi Slavko Belšak. O čem torej v zadnjem času največ razpravljajo? »Največ se pogovarjamo o vsakdanjih težavah, največ pa seveda o komunalni ureditvi, gramoziranju cest, ureditvi vo- dovodnega omrežja in elektri- čnega omrežja. To so najbolj pe- reči problemi. Ob tem pa ureju- jemo oziroma razrešujemo so- cialne probleme, tu smo že veliko naredili. V zadnjem času pa naj- več časa posvetimo smernicam za sestavo plana razvoja naše kra- jevne skupnosti v obdobju 1981 — 1985. V prihodnjem obdobju name- ravamo dokončati mrliško vežo in urediti pokopališče, modernizi- Del vasi Goričak, kjer so dvorana, zdravstvena postoja, trgovina in gasilski dom rali ceste Goričak—Drenovec, Turški vrh—Pestike in Zavrč — Dubrava. Pri modernizaciji mora imeli prednost cesta Go- ričak—Drenovec. Ureditev tele- fonskega omrežja bo tudi pri- hodnja naloga, zlasti povezava Zavrč—Drenovec in Zavrč —Turški vrh. saj sedaj nekateri krajani imajo kar 7 kilometrov do prvega telefona. Uredili bomo ludi zazidalni načrt in urbanisti- čni plan za območje naše krajevne skupnosti, poskušali pa bomo tudi z nadaljnjim moderniziranjem električnega omrežja, ki sedaj več ne ustreza zahtevam. Veliko pre- glavic nam ob deževju povzročajo poplave in bomo zato regulirali potoke v Drenovcu. Turškem vrhu in Hrastovcu. nadaljevali pa bomo zgramoziranjem krajevnih cest. .Med najbolj pereče proble- me sodi vodovod, zalo načrtuje- mo gradnjo vaških vodovodov, skupnih za več gospodinjstev. Vendar še sedaj ne vemo na ka- kšen način bomo tukaj prišli do vode. En vodovod sicer imamo, z varaždinskega območja, vendarje voda v njem le občasno, pa še to le v okolici Zavrča. Prebivalci hri- bovitih predelov še vedno morajo po več sto metrov daleč v dolino po vodo injo na ramenih nosijodo- mov. Prav bi bilo. da bi si tudi haloški človek lahko doma natočil v(xio iz vodovoda. Ob vsem tem pa bi želeli urediti, in če se bodalo. zgraditi novo šolo. V programu je sicer obnova, vendar bo ta zaradi dotrajane zgradbe ter potrebe po ureditvi ogrevanja veliko stala. Mogoče bi s sredstvi za obnovo in našim prispevkom lahko postavili novo šolo na ugodnejšem kraju, bližje krajem odkoder je največ otrok. Želimo namreč tudi našim otrokom zagotoviti enake mo- žnosti izobraževanja kot so drug- ič « O zagotavljanju sredstev za iz- vedbo postavljenih nalog smo si- cer nekaj že sli.šali. Več o tem nam je povedal predsednik skupščine Ludvik Kotar: »Sredstva zagotavljamo s sa- moprispevkom, med drugim pa tudi prek samoupravnega spo- razuma za financiranje progra- mov razvoja krajevnih skupnosti. Del teh sredstev so solidarnostna sredstva za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, med katere sodi tudi na.ša. Ker se bo ta oblika v prihodnjem letu iztekla predla- gamo, da sporazum obnovimo in po možnosti spremenimo način delitve zbranih sredstev v tem, da več sredstev namenimo za soh- darnost. S sedanjim načinom bo namreč ptujska občina še dolgo imela manjrazvite krajevne skupnosti, kar pravgotovo ni zaželjeno. Del sredstev zoeremo luai s posebnimi prispevki . krajanov prek pogodb. Med nalogami, ki sta jih pred- govomika omenila je nekaj tak- šnih, ki ne pridejo v programe dela raznih samoupravnih inter- esnih skupnosti, med njimi lahko omenim izgradno mrliške veže, ki nas bo veljala kar med 60 in 80 starih milijonov našega prispev- ka, kar je tudi celotna vrednost investicije. Z večjim solidarnos- tnimi sredstvi bi lahko delno po- krivali tudi takšne potrebe in želje v manjrazvitih krajevnih skup- nostih. Letno se v blagajno krajevne skupnosti iz samoprispevka steče okrog 50 do 60 starih milijonov dinaijev. Ta sredstva smo name- nili zlasti za modernizacijo cest in delno za ureditev ostalih potreb pri komunalnem urejanju. Tako smo zagotovili potreben delež sredstev, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju na$e ceste med prvimi prišle na vrslb, saj to narekujejo potrebe. Vprašanje je namreč, ali tX)doj>o slabiii cestah, ki jih deževje še dodatno poslabša, avtobusi še naprej prevažali naše otroke v šolo, v Cirkulane in v Ptuj.« Želja, potreb in zahtev je precej, sredstev pa bolj malo. Tako bi lahko strnili pogovor v krajevni skupnosti Zavrč. Vendar razvoj gre naprej, čeprav ponekod hi- treje, drugje pa bolj počasi. Tako je tudi v tem delu Haloz. Veliko so že pridobili, veliko želja in potreb pa -še ostaja, vendar med njimi niso le želje, temveč resnične po- trebe. Iz tega zapisa in če ne poznamo teh krajev, bi lahko razbrali, da v krajevni skupnosti Zavrč razen nekaj kilometrov asfalta in trafo postaj nimajo ničesar drugega. Pa ni tako. Trgovska mreža je dobra, imajo lepo dvorano za prireditve, čeprav je teh res bolj malo in bi o tej plati njihovega dela potrebno posebej govoriti, precej časa že stoji gasilski dom. ki je že potre- ben obnove.imajo splošno in zo- bozdravstveno postajo, delovno enoto Kmetijskega kombinata Ptuj. redno in pogosto avtobusno zvezo z veCjimi sredi.šči pa čeprav morajo nekateri do avtobusa prepešačiti po nekaj kilometrov. Skratka, niso brez vsega, kot bi to lahko izgledalo na prvi pogled, vendar brez želja in potreb tudi nadaljnjega razvoja ni. 1. kotar foto R PRAZNOVANJE V DORNAVI V zadnjem obdobju se krajevna skupnost Dornava. ki združuje naselji Dornava in Mezgovci hitro razvija. Krajani se ponašajo s tem, da so s samoprispevkom in seveda z družbeno pomočjo uspeli asfaltirati domala vse ceste in poti v obeh naseljih. Zgradili so novo šolo. V lanskem letu so z združe- nimi močmi obnovili in vzorno uredili prosvetni dom v Dornavi, letos pa so mezgovski gasilci s pomočjo krajanov obnovili in razširili gasilski dom. Poleg teh uspehov je bila vse- kakor najpomembnejša akcija v tem letu gradnja vodovoda. »Zd- ravo pitno vodo v vsako hišo« ni bilo le geslo, marveč naloga in obveznost, ki sojo krajani zaves- tno sprejeli. Načrtovali so. da bodo dela končali do krajevnega praznika, ki ga praznujejo 10. oktobra v spomin na žrtve ob na- padu na partizansko postojanko pri Golobovih v Mezgocih. Pa ni šlo tako gladko. Zataknilo se je, ker komunalno podjetje, menda iz objektivnih razlogov, ni uspelo izvršiti dogovorjenih del. Kersose krajani in organizatorji del dogo- vorili, da bodo 3. krajevni praznik proslavljali ob otvoritvi vodovo- da, je naneslo tako. da so njihov praznik združili s praznovanjem dneva republike. Aktivnosti ' ob praznovanju obeh praznikov so se začele že minulo soboto, ko je prosvetno društvo Dornava organiziralo glasbeni večer, na katerem so so- delovali: moški pevski zbor Alojz Štrafela Markovci. mešani pevski zbor Ignac Žgeč Dornava in an- sambel Mavrica iz Dornave. Pri- reditve se je udeležilo blizu 300 obiskovalcev. Lahko bi rekli, vsak peti krajan. Razne aktivnosti DPO in dru- štev so se nato vrstile ves teden. Posebno aktivni pa so bili učenci, ki so nestrpno pričakovali trenu- tek.kosossvojim nastopom lahko počastili rojstni dan naše samo- upravne socialistične Jugoslavije. Osrednja slovesnost ob tem veli- kem dogodku se je začela s slav- nostno sejo KS Dornava. ki jo je v prosvetni dvorani vodil predsed- nik skupščine Anton Velikonja. V svojem govoru je največ pozor- nosti namenil prav letošnji akciji »Zdravo pitno vodo v vsako hišo.« Ob tem je opozoril na .solidarno«;t krajanov pri zbiranju sredstev za vodovod. Takrat so namreč gos- podinjstva prispevala različne prispevke glede na socialne in ekonomske možnosti. Enaki delež so prispevali le za individualne priključke. Tudi sekundarne vode in priključke do (xidaljenih gos- podinjstev so solidarnostno izko- pali. Organizirali so več vaških prostovoljnih delovnih akcij. Pri izkopu primarnega voda pa je bila velika pomoč delo mladinske de- lovne brigade, ki ima v Dornavi domovanja. V nadaljevanju je govoril o poteku del in opozoril, da je na vodovod priključenih že blizu 90 % gospodinjstev. S tem je izpolnjena naloga, ki so si jo zas- tavili, zaloje razglasil, daje novi vodovcKl s tem odprt. Združena pevska zbora iz Dornave in Markovec na začetni proslavi obeh praznikov. V nadaljevanju je govonl o sa- moupravni organiziranosti in po- vedal, da so na tem podrtKju na- redili velik korak naprej. Samo- upravna organiziranost jim omo- goča, da lahko uspešno usklaju- jejo in uresničujejo večino p)ozi- tivnih interesov krajanov. To se kaže v delu samoupravnih organov, delegacij in društev, in še posebej akciji NNNP 79. ki je pokazala, da zrelo s pravico in odgovornostjo prevzemajo eno temeljnih ustanovnih pravic in dolžnosti v svoje roke. To je skrb in pripravljenost za varnost in svobodo. Samoupravna organiziranost je našla pot tudi do krajanov začas- no zaposlenih v tujini in večina njih je že spoznala, kolje dejal, da lahko svoje največje vrednote uživajo le v svojih sredinah ena- kovredni in enakopravni. Tudi za naprej že načrtujejo. Med drugim morajo zgraditi mriiško vežo. razširit in posodo- biti trgovino, šolo organizirati kot celodnevno šolo. urediti urbanis- tični načrt K S, poskrbeti za osnovno opremo civilne in na- rodne zaščite ter zgraditi telefon- sko centralo z omrežjem. O pomenu praznika je nato govoril še predsednik K K SZDL Dornava Konrad Vertič. ki je krajanom, še posebej prisotnim, izrekel prisrčne čestitke ob obeh praznikih. Slavje so nadaljevali s ksrbno izbranim in dobro pri- pravljenim kulturnim progra- mom učenci dornavske šole in pevci rnešanega pevskega zbora Ignac Žgeč. ki je zapel več bor- benih in drugih pesmi. Za prijetno počutje in dobro razpoloženje obiskovalcev te po- ■ membne prireditve pa sta ob zaključku poskrbela ansambel Mavrica, ki je goste zabaval in mladinski aktiv, ki jim je postregel zjestvinami in pijačami. Besedilo in posnetek: L. C. TEDNIK ~ <*ecember 1979 NASE KMETIJSTVO ~ 7 MLEKARSKA SKUPNOST ROGOZNICA O prevzemu, kontroli in plačilu za mleko v petek 23. novembra zjutraj so se na Rogoznici sestali kmeto- valci člani tamkajšnje mlekarske skupnosti s predstavniki Kmetij- skega kombinata Ptuj TOZD Mlekarna in Kmetijske zadruge Ptuj Beseda je bila o medseboj- nem zaupanju, obračunu za oddano rhleko in možnostih za večjo proizvodnjo in seveda kva- litetnejše mleko. V začetku pogovora je beseda tekla o nezaupanju mlekarne do zbiralcev ko gre zajemanje mleč- nih vzorcev pri ugotavljanju tolščobe, ki je osnova za plačilo. Ugotovili so, da .seje nezaupanje mlekarne, ki je zbiralce poobla- stila zajemanje vzorcev, port)dilo v glavah nekaterih posamezni- kov v TOZD Mlekarna, kar lahko označimo kot neodgovor- no izjavo. Veliko razprave je bilo okrog obračunavanja dohodka kmetovalcev od mlekarske proiz- vodnje, upoštevanju tolščobne stopnje in poprečja zbiralnice. Tu je, kot je bilo razbrati iz razprave kmetovalcev, precej nejasnosti, ki pa jih je predstav- nik Mlekarne pojasnil. Kmeto- valci se namreč čutijo prizadete, saj jim poprečje zbiralnice njiho- ve izmerjene tolščobne stopnje zmanjšuje, vendar pa ob ugod- nem poprečju zbiralnice tudi povečuje. V tem primeru pritožb ni bilo. Prav je, da se na takšnih pogovorih proizvajalcev, organi- zatorjev proizvodnje in odkupa ter predelovalcev vse težave pojasnijo in odpravijo, potrebno pa bo še več medsebojnega zaupanja in dogovarjanja. Tudi v okviru .same mlekarske skupno- sti, ki po količinah oddanega mleka sodi med manjše, se je potrebno dogovoriti in spoštovati zahteve po kvalitetnem mleku, saj nekateri posamezniki z nepra- vilnim ravnanjem lahko škoduje- jo vsem kmetovalcem v okviru zbiralnice, gre zlasti za znižanje poprečja zbiralnice in oporečnost mleka. Ob kravi mlekarici so potrebni še ostali pogoji za večjo proiz- vodnjo mleka (foto arhiv) Naslednji problem, ki tare proizvajalce v tej mlekarski skup- nosti, je sama zbiralnica. Sedaj domuje v zasebni zgradbi in lahko se primeri, da jo bodo morali preseliti. Toda kam? Kot pravijo kmetovalci, v krajevni skupnosti Heroja Lacka za novo- gradnjo zbiralnice ni razumeva- nja, saj so nekateri posamezniki proti gradnji. Pravgotovo bodo morali na Rogoznici skupni inte- resi prevladati nad interesi posa- meznikov, še zlasti ko gre za tako pomembno proizvodnjo kot je proizvodnja hrane oziroma v tem primeru mleka. Veliko besed je bilo tudi o možnostih za povečano mlekar- sko proizvodnjo. Kmetovalci so opozarjali na ostarelost. saj kme- tije potrebujejo mlade roke. Mla- di so si namreč poiskali boljši kos kruha. Vprašanje pa je. ali je ta kos kruha res boljši in ali so res izkoriščene vse možnosti za večjo proizvodnjo v sedanjih pogojih. Pravgotovo niso. Seveda na vpra- šanje kako doseči večjo in cenej- šo proizvodnjo ter s tem večji dohodek na kmetiji, ni enostavno niti lahko odgovoriti. Samo z večjo ceno za oddano mleko? Verjetno ne. Dve kravi mlekarici na kmetiji še ne zagotavljata osnovnega dohodka. Potrebno bo izboljšati krmno osnovo, več vlagati v zemljo in povečanje števila krav ter še marsikaj uredi- ti. Vse to pa zahteva denarna sredstva, ki pa jih je na sedanjih kmetijah bolj malo. Seveda pa je ob tem potrebna tudi pogostejša prisotnost pospeševalcev v hlevih kmetovalcev. 1. kotar Odgovor kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Mlekarna Poročilo s sestanka mlekarske skupnosti Rogoznica smo objavi- li tudi v kmetijski oddaji Radia Ptuj 25. novembra. Za odgovore smo se obrnili na Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mlekarna, kjer so se takoj odzvali in pripra- vili obrazložitev k prispevku, objavljenem v omenjeni oddaji. OBRAZLOŽITEV V omenjeni oddaji je bila nakazana problematika s sesan- ka mlekarske skupnosti Rogozni- ca, ki pa je značilna tudi za nekatere druge mlekarske skup- nosti katerih obveščanje ni za- dostno. Zato naj ta sestavek služi kot pojasnilo vsem tistim, ki se še niso seznanili z načinom dela. kateri je urejen s Pravilnikom o enotnih pogojih zbiranja in od- kupa svežega mleka. Ta pravil- nik je bil sprejet na seji Poslovne- ga odbora z mlekarstvo, 11. 7. 1977 in dopolnjen na seji istega organa 28. 7. 1979. Poslovni odbor je sestavljen iz delegatov, ki jih volijo mlekarske skupnolsti in delegatov drugih organizacij. Po sklepu tega organa je bil pravilnik razdeljen na vse zbiral- nice mleka in posebej še vsem predsednikom mlekarskih skup- nosti. Glavne določbe tega pra- vilnika so naslednje: ,— mleko mora biti prineseno na zbiralnico sveže pomolženo, še toplo in mora vsebovati naj- manj 3,2% tolšče, 8,5% suhe snovi brez masti, specifična teža mora biti 1.028 do 1,032, kislina ne sme presegati 7,5 SH in mora vzdržati reduktazni test najmanj 2 uri oziroma vsebovati največ 5 milijonov klic v enem mililitru mleka; — kakovost svežega mleka ugotavljajo pooblaščeni delavci mlekarne oziroma organizacije, ki organizira odkup mleka; — vzorec za ugotavljanje indi- vidualne tolšče vzame poblaščeni delavec najmanj enkrat mesečno, nedoločenega dne, enkrat meseč- no pa lahko vzame vzorec tudi zbiralec mleka nenapovedane- ga dne; — vzorec za ugotavljanje pov- prečja tolšče zbiralnice jemljejo pooblaščeni delavci mlekarne najmanj trikrat mesečno; — strokovne analize opravlja laboratorij mlekarne; — proizvajalec mleka mora sodelovati pri odvzemu vzorca, kar potrdi s podpisom na zapisni- ku, lahko pa prisostvuje tudi analizi vzorca v laboratoriju, kjer se analiza opravlja na elektronski napravi — Milkotesterju, kjer vsak lahko odčita rezultate; — pravilnik predpisuje sankci- je, ko mleko ne ustreza določbam pravilnika, in sankcije v primeru, če proizvajalec na dan kontrole ne prinese mleka na zbiralnico, ne da bi o tem predhodno obvestil zbiralca. V takem prime- ru se mu nileko obračuna po 3.2% tolšče. V slučaju, da proiz- vajalec sporoči izostanek oddaje en dan prej, se mu kvaliteta obračuna po povprečju zbiralni- ce. Cene in način obračuna so 3rav tako predmet tega pravilni- ca, ki se na sejah poslovnega odbora dopolnuje glede na dolo- čila Živinorejske poslovne skup- nosti in na predloge delegatov. Ob spVemembah cene na zbiral- nicah objavljajo ceniki mleka, sedanji veljavni obračun pa je naslednji: — o.snova za obračun mleka je ugotovljena individualna tolšča mleka korigirana (popravljena) na osnovi dnevnega poprečja proge in tri do petkratnega mesečnega povprečja zbiralnice. Iz obeh povprečij se izračuna korekcijski faktor, ki je razviden na obračunski poli za mleko in so z njim pomnožene vse indivi- dualne tolšče. Pri tem pa lahko pride do znižanja ali do zvišanja individualne tolšče mleka, odvis- no od tega. kako se ujema povprečje zbiralnice z indivi- dualnimi tolščami. Pri izplačilu mleka enake tolščobe lahko pri- de do različne cene zaradi odbit- ka na reduktazo — čistočo mle- ka. Vzorce za ugotavljanje re- duktaze jemlje inšpektor oziro- ma pod njegovim nazdorstvom pooblaščeni delavec. Pravilik predpisuje, da mora proizvajalec prinesti na zbiralni- co, ki je opremljena s hladilno napravo, sveže še toplo mleko. Na zbiralnicah, kjer hladilne naprave ni, pa se mleko zbira le zjutraj, vendar ločeno mleko večerne in jutranje molže. Mleko večerne molže morajo proizvajal- ci ohladiti sami. Higienska kako- vost mleka, ohlajenega v hladil- nih napravah, je boljša, zato je naš interes, da bi vso mleko hladili na zbiralnicah. Interes proizvajalcev bi moral biti za čimpogostejšo hlevsko kontrolo, kije podlaga za nadalj- ne selekcijsko delo. To kontrolo izvajajo kontrolorji organizatorja proizvodnje — kmetijske zadru- ge. Ti hkrati svetujejo proizvajal- cem ukrepe za izboljšanje proiz- vodnje in kvalitete mleka. Mož- nosti za poučitev o strokovni proizvodnji mleka bo v zimskem času več. saj bodo na to tematiko organizirana predavanja. Od za- nimanja proizvajalcev, organizi- ranih v mlekarske skupnosti, pa sta odvisna udeležba in rezultat takšnih predavanj. dipl. ing. Janez Vrečer SLOV. BISTRICA z izsuševanjem do novih kmetijskih površin Na območju občine Slovenska Bistrica so v zadnjih nekaj letih uspeli pridobiti precejšnje število novih površin, ki so jih namenili intenzivni kmetijski proizvodnji. Ob teh prizadevanjih za pove- čanje kmetijskih zemljišč pa jim ostaja še vedno okoli 850 hektar- jev zemljišč, ki so ob deževjih iz- postavljena poplavljanju in zato ostajajo kmetijsko neizkoriščena. Med takšna se v prvi vrsti uvrščajo predeli vzdolžno ob celotni dolini reke Dravinje, od Poljčan do Makol in naprej skozi Majšperk. To je tudi eden od pomembnih vzrokov, zakaj .so krajevne skup- nosti Makole in Studenice še da- nes nerazvite. Tem težavam se na več krajih bistriške občine pridružujejo še površine močvirij. Prav proti tem -se vse uspešneje borijo pri Kme- tijskem kombinatu Slovenska Bistrica, z opravljenimi melio- racijami in izsuševanji. Ko bodo s temi deli končali, o času zjtklju- čnih del danes še ni mogoče točno govoriti, in ob tem opravili tudi vsa vzporedna sanacijska dela v nižinskih predelih občine, bo na območju celotne občine Sloven- ska Bistrica blizu 4000 hektarjev zemljišč mogoče obdelovati tudi z najsodobnejšimi kmetijskimi .stroji. To pa bo pomenilo, da bo kmetijstvo v občini Slovenska Bistrica tudi v prihodnjem sred- njeročnem razvojnem obodbju imelo pomembno vlogo pri raz- voju gospodarske moči. te sicer bolj industrijske občine. Viktor Horvat Iznajdljivost in uporabnost »Ja. pa še kako prav pride ta nenavaden in star pripomoček za vleko ter pretakanje vina iz sodov v steklenice ali poliče«, je prešerno razlagal Anton Jerič iz Dragonje vasi. Buče natege ali po štajersko »cugi« so vzgojili doma, zanje je skrbela gospodinja, ki je to nenavadno rastlino redno zalivala, obrezo- vala in gnojila. V tem času bučo natego še posebej pridno uporabljajo, kajti vino se je že napravilo in marsikdo ga rad z natego potegne na plan. Anton Jerič je povedal, če je pri dobri sapi, s pomočjo natege povleče kar liter in pol vina iz soda. Mlajši še najbrž buč nateg ne poznajo, starejši pa -SOjih gojili doma. dajim tako ni bilo tjeba kupovati gumijastih cevi in kovinskih lijakov. Če v trgovinah v prihodnje zmanjka plastičnih in gumijastih cevi ter lijakov, se oglasi pri Jeričevih v Dragonji vasi in radi vam bodo ponudili buče. fudi spraznjevanje bučine vsebine vas bodo naučili. Pri tem delu je treba potrpežljivosti in spretnosti. besedilo in slika: zk Kakšnih dvajset jih je. ^ svežih seveda. V kleti pa se buča natega takole uporablja. BOGOMIR KOSTANJEVEC Kmetijski zakoni (prikaz in pojasnitev nekaterih določb) 1. nadaljevanje Pri izračunu vrednosti proizvodnje iz storitev dosežene z osebnim delom na kmetijskem zemljišču je treba upoštevati tudi dohodke, ki izvira iz združevanja dela, zemlji.šč, delovnih in drugih sredstev med kmeti ali iz združevanja kmetov zdelom delavcev v kmetijskih zadrugah, v organizacijah združenega dela itd. Upoštevati je treba tudi dohodek, ki izvira iz druge s kmetijsko dejavnostjo povezane dejavnosti kot n. pr. dohodek iz kmečkega turizma ipd. Ugotovitev pogojev pod e) za status kmeta po ZKZ terja, da občinske skupščine čimprej sprejmejo ustrezne predpise. Kot vidimo lahko po točki pod 1) pridobijo status kmeta ne samo lastniki kmetij- skega zemljišča, temveč tudi zakupniki kmetijskih zemljišč, kmetov zakonec, hčerka, sinovi itd, če so izpoljnjeni zgoraj pod a) do c) obrav- navani pogoji 2) OBČAN, ki mu je kmetijska dejavnost pomenila glavno ali dopolnilno dejavnost, vendar zaradi: a) starosti ali b) delovne nezmožnosti ali c) začasnega dela v tujini, ne obdelujejo kmetijskega zemljišča z osebnim delom, če poskrbi za njegovo obdelavo. Pod točko 2) se torej smatra za kmeta občan, čeprav ni, dokler mu je kmetijska dejavnost pomenila glavno ali dopolnilno dejavnost, iz- polnjeval vseh pogojev, ki jih mora izpolnjevati občan pod 1) če hoče imeti status kmeta. 3) OBČAN, ki da izjavo na zapisnik pri občinskem upravnem organu, pristojnem za kmetijstvo, da bo z osebnim delom obdeloval kmetijsko zemljišče, ki ga namerava pridobiti, da mu bo kmetijska dejavnost glavna ali dopolnilna dejavnost ter dokaže za to dejavnost primerno usposobljenost. Po ocenitvi resničnosti in resnosti izjave, po- nujenih dokazov itd. bo za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ liste občine v kateri je zemljišče, ki ga občan želi pridobiti, izdal ustrezno odločbo zoper katero je po določbah zakona o splošnem upravnem postopku dovoljena pritožba na Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zoper odločbo tega sekretariata pa je dopustna tožba na Vrhovno sodišče SR Slovenije po določbah zakona o upravnem sporu. Pravico do pritožbe in do sprožitve upravnega spora ima prizadeti občan in pa kmetijska zemljiška skupnost. Pod točko 3) gre za bodoče kmete, ki si nameravajo s kupnimi in drugimipogodbami pridobiti kmetijsko zemljišče. Nastane vprašanje aH bo lahko oziroma kako bo občinski upravni organ v času uveljavitve ZKZ pa do izdaje Navodila o tem, kdaj se šteje da je občan ustrezno usposobljen za obdelovanje kmetijskega zemljišča, ocenjeval omenjeno usposobljenost. Neizdajanje odločb o statusu kmeta iz razloga, da še ni navodil od strani republiškega sekretarja, pa bi, po našem mnenju bilo nesmotrno in škodljivo, saj bi administrativno onemogočalo »rojstvo« novih kmetov. 4) OBČAN, ki je lastnik kmetijskega zemljišča, vendar tega ne obdeluje z osebnim delom v taki meri, da bi mu kmetijska dejavnost pomenila glavno oziroma dopolnilno dejavnost in to iz razloga, ker je v delovnem razmerju ali je obrtnik ipd. in kateremu na tem zemljišču z osebnim delom opravljajo kot svojo glavno ali dopolnilno dejavnost sledeče osebe, ki so zaradi tega tud^i kmetje po ZKZ in sicer: — njegov zakonec, ali oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem. O taki osebi govori 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS št. 15/76), ki se glasi: »Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila za- konske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi .sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa.« — njegovi potomci (otroci, vnuki, pravnuki) — njegovi posvojenci in njihovi potomci — njegovi bratje in sestre . — njegovi nečaki in nečakinje. Zgoraj omenjene osebe, ki jim je priznan status kmetu pa imajo tudi pravico zahtevati, da se to dejstvo zaznamuje v zemljiški knjigi pri zemljiškoknjižnem vložku, v katerem je vpisano kmetijsko zemljišče, ki ga obdelujejo. Tak vpis zaznambe statusa kmeta v zemljiški knjigi, ki ima le ugotovitveni značaj, ima za občana, ki se ga tiče. predvsem ta pomen, da lažje dokazuje dejstva, ki so pomembna pri uveljavljanju nekaterih pravic. Ali ima po ZKZ kmet, ki mu je kmetijska dejavnost glavni vir dohodkov (čisti kmet) drugačne pravice kot kmet, ki ima še ^ge vire dohodkov kot n. p. iz delovnega razmerja ipd? V glavnem ne, razen v dveh primerih: Po 3 odst. 24. čl. ZKZ ima ob enakih pogojih prednostno pravico do nakupa kmetijskega zemljišča kmetijska organizacija, med kmeti pa le tisti, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost. Po 2. odst. 147. čl. ZKZ ima kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost pravico do drugega ustreznega zemljišča, drugi kmetje in drugi občani pa le do denarne odškodnine. Razlika med zgoraj omenjenima skupinama kmetov pa obstaja po nekaterih drugih zakonih. Tako n.pr. po zakonu o davkih občanov po Zakonu o zdravstvenem varstvu, po Zakonu pokojninskem in invalid- skem zavarovanju, po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov itd. Katere organizacije so po ZKZ kmetijske organizacije? To so tiste, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali pa imajo potrebo po kmetijskih zemljiščih zaradi opravljanja njihove dejavnosti oziroma njihovih namenov. Če izpolnjujejo te pogoje so kmetijske organizacije: — organizacije združenega dela (kombinati, ki jim je predmet kmetijska proizvodrija, podjetja, ki izdelujejo sredstva za varstvo rastlin in ki na svojih zemljiščih ta sredstva preizkušajo, hoteli, bolnišnice, če imajo lastno kmetijsko proizvodnjo kol stranksko dejavnost itd) — kmetijska zadruga in druge oblike združevanja kmetov, ki so družbene prave osebe. Po Zakonu o združevanju kmetov (Ur. list SRS 1/79) v zvezi s 37 čl. Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76) so družbene pravne osebe poleg kmetijskih zadrug še sledeče oblike združevanja kmetov; Temeljne zadružne organizacije, temeljne "organizacije kooperantov iz delovne organizacije kooperantov. — kazensko poboljševalni zavodi in njihove gospodarske enote — šole npr. kmetijske — društva n.pr. lovska Kdo odloča, če nastane dvom: ali ima občan status kmeta in ali gre za kmetij.sko organizacijo? Čeprav so to zadevne določbe ZKZ dokaj jasne vendar življenje rodi vedno nove primere, kijih je v praksi mogoče različno tolmačiti. Zato je ZKZ določil, da v primeru, če bo nastal dvom glede vprašanja ali ima neki občan status kmeta in ali neka organizacija spada med kmetijske organizacije, o tem odloči občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo in to liste občine v kateri je pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga tak občan obdeluje oz. organizacija uporablja. Zoper tako odločbo je do- pustno vložiti pritožbo in pokreniti upravni spor. Nadaljevanje prihodnjič Popravek V prvem prispevku, objavljenem v Tedniku št. 46. je tiskarski škrat izpustil nekaj besed v četrtem odstavku (od spodaj navzgor). Zato odstavek objavljamo v celoti, ki se pravilno glasi: »Višina vrednosti vlaganja oziroma proizvodnje in storitev, ki jo je treba doseči je odvisna od uvrstitve kmetijskih zemljišč glede na njihovo kvaliteto v posebna območja. Uvrstitev mora izvršiti občinska skupščina s prostorskim planom, ki mora upoštevati drugi odstavek 10. členaZKZ, ki se glasi;« 8 - iz naSih krajev 13. december 1979 — TEDNIK TEMEUNi DELEGAT Dober den. Gnes gdo van jaz toto pismo piSen vuni tak toplo sunct sije kak, da bi se namesto zime mislila pomlod gor na jesen spravti. Tudi t roben tiče že cvetejo. Kakšne de te vremen gdo te vi mojo pismo cajtngah šteli ne bi moga rečti, lehko pa da de že tak vej k i sneg, ke de van do kolen segna, če te si daj pokleknoli. Ovi den sma z Mico listje v šumi grablala, ke de naša krava Sek pozimi na toplen spola. Ja, keri si zaj tote dni neje listja v listjak sprava pa je resen provi vmajoh. Tak po tihen van po ven, pa toga ne smete nikomi dale naprej povedati, da man tudi jaz, fčosik v listjaki kvantir. To je navodno te, če malo alkoholično prestra- šeni domu priden no nečen, da bi me Mica ponoči okoli voglov nagojala. Stisnen se k našemu čuvaji Reksi no si malo pesjega živleja privoščin. Dobro se razmima še posebno v tistih primerih, če po štireh v listjak priden... Pa ke nete mislili, da sen jaz resen pijonec. Ne, to pa ne. Samo noge me boj slabo nosijoino si moren fčosik z rokami pri hoji pomogati. Ne ven bi van zavujpa ali ne? Včeraj smo pri naši hiši ,,sedmino"meli. Pujceka smo iz kože slekli no ga notri v tunko zabalza- mirali. Hujdo je, če se more človik od dvojega prijotela posloviti. Ki je celo leto v štalinki kruta. Meso pa je le meso. Saj vena poznate tisti pregovor: ..Naj bo mujcek. pujcek ali pesek — samo. da da je mesek...!" Čujen. ke v mestnih mesnicah svinjsko meso samo še na recept dobite. Jaja, ja. več krompira te mogli jesti, da nan nede v kleteh zegnila. Jaz sen to ovokrat v gostilni kar ponosen bija gdo mi mi je eden reka: ..Svija frdamana... " Pa vete kaj sen mu reka: ..Hvala za kompli- ment, mene bi v klavnici z veseljon sprejeli, tebe pa še šintar ne bi hteja pogledati.." Te pa srečno. Pozdrovla vas Vaš kolinekov LUJZ. Proslava ob dnevu republike in poimenovanje šole v sredo smo v telovadnici slovesno proslavili dan republike in poimenovali šolo. Šola, ki je imela doslej začasni naziv Šola v ustanavljanju, je dobila novo ime po revolucionarki Olgi Meglic. Predsednica KK SZDL v KS Olge Meglic je o njej prebrala kratek življenjepis. Proslavi so prisostvovali tudi učenci in učitelji iz drugih osnovnih šol ter predstavniki iz občine. Učenci višjih razredov smo pripravili kratek kulturni program. Najprej je zapel pevski zbor pod vodstvom tovariša Pulka, nato je nastopila V imenu DPO, občinske skupščine in izobraževalne skupnosti občine Ptuj, je učence, učite^e in starše pozdravil Stanko Lepej, namestnik sekretarja OK ZKS Ptuj. skupina recitatorjev, ki jih vodi tovarišica Golobova. Za njim je učenec iz 8/b razreda zaigral na kitaro in zraven veselo zapel. Nazadnje je še zaplesala ritmična skupina pod vodstvom tovarišice Lačnove. Člani ritmičnega krožka smo bili oblečeni, kakor nam je najbolj všeč. Obuli smo copate, pisane nogavice, do kolen pa so nam segale kavbojke. K hlačam smo oblekli rdeče majice, okrog vratu pa smo si zavezali pisane rute. Ko smo odplesali, so se nam zahvalili z aplavzom, ki je ogrel vsako dlan. Na prosjavi je sodeloval tudi novinar Marjan Sneberger, ki je naš program ^snel na magnetofonski trak. Po proslavi smo odhiteli domov, saj so bili pred nami prosti dnevi, ki jih jeTiotel vsakdo kar najbolje izkoristiti. Obiskovalcem je bil naš program všeč, zato smo bili povabljeni na proslavo v krajevno skupnost Olge Meglic, po kateri je naša šola dobila ime. §e podatek: v šoli nas je 493 učencev, razvrščenih v 19 oddelkih. Vesna Brlek, 8/b, OS Olge Meglic. Ptuj, ZG. POLSKAVA Potrebe po organiziranem otroškem varstvu Krajevna skupnost Zg. Polskava v občini Slovenska Bistrica beleži v zadnjih letih, najhitrejšo rast gradnje zasebnih stanovanjskih hiš. Tukaj si gradijo predvsem mlade družine, te pa prinašajo s seboj tudi potrebe po organiziranem otroškem varstvu. Večina med njimi je redno zaposlena, predvsem v večjih industrijskih središčih. Zaradi tega se starši vračajo domov precej pozno. Hitremu porastu števila predšolskih otrok, katerih starši bi želeli organizirano varstvo, pa ne morejo slediti že sedaj pretesni prostori obstoječega otroškega vrtca. Prav zato so se v krajevni skupnosti Zg. Polskava odločili za gradnjo novega vrtca. V ta namen so že odkupili zemlji.šče v vehkosti 3600 kvadratnih metrov. Izvršili so tudi predlokacijske preglede. Tako v KS Zg. Polskava načrtujejo, da bodo z gradnjo vrtca lahko pričeli že prihodnjo sporr'id. Gradnja bo trajala predvidoma eno leto. Potrebna sredstva v ta namen bodo zbrali s pomočjo krajevnega in občinskega samoprispevka. Viktor Horvat Večer starejših občanov Komisija za zdravstvo in soci- alno varstvo pri krajevni skupnosti Kidričevo je pripravila tradicional- ni večer starejših občanov. V tej krajevni skupnosti je več kot 320 občanov v starosti nad šestdeset let. V restavraciji Kidričevo se jih je zbralo okrog dvesto in sker iz vseh vasi, ki pripadajo krajevni skupno- sti Kidričevo. V ta namen so pripravili tudi kulturni program, v njem so so- delovali otroci iz vrtca Kidričevo, osnovna šola, ženski pevski zbor, zaplesali pa so tudi člani osnovno- šolske folklore. Skratka vse je bflo narejeno, da bi se starejši občani čim bolje počutili. Pri realizaciji družabnega večera starejših ob- čanov so pomagali predstavniki družbenopolitičnih organizacij v KS. Veliko je pomenil program, ki so ga pripravili kot izraz pozornosti do njih. Sedaj priletni, nekoč pa mladostni in zagnani pri izgradnji naše domovine in pri vzgoji svojih otrok so veliko naredili za našo družbo. Zato je prav, da se spom- nimo na njih in tudi, da se pripravi družabni večer starejših občanov, da se-le ti nekoliko razvedrijo. Danilo Klajnšek Silvestrski izkupiček za gledališki abonma Ko je volje dovolj, zmanjka de- narja, ko je denarja, zmanjka volje. Tako je ponavadi. V KS Cirkovce so se zato, ker jim primanjkuje denarja, odločili, da z izkupičkom silvestrovanja obča- nom omogočijo ogled še dveh ali treh gledaliških predstav. Sil- vestrovanje bo v dvorani doma kra- janov, za veselje pa bo poskrbel znani slovenski narodno zabavni ansambel. Prireditelji silvestrova- nja pripravljajo v najdaljši noči posebno presenečenje, zato pridite, lepo vam bo. zk KDO BO ODPEUAL SMETI? 2e dalj časa veter razpihuje papir in druge smeti iz kontejnerja. Od zadnjega odvoza smeti je že minilo precej časa, dvakrat pa je v smeti nekdo tudi podtaknfl ogenj. Okrog ,.smetnjaka" v Apačah leži veliko papirja in ostalih smeti. Cas bi že bil, da odgovorni to odpelje, vendar kdo ga bo opozoril, saj opozorila občanov nič ne zaležejo. Danilo Klajnšek Kje je budnost? Menda je malokje toliko neodgovornosti do javne imovine, kot v Moškanjcih do luknjaste in ob dežju kalužaste pešpoti, od gasilskega stolpa proti železniški postaji. Ob tej poti so pristojni organi sicer postavili opozorilni prometni znak, da je prepovedano voziti, vendar ga nekateri tujci in tudi domačini ne upoštevajo. Cas je že, da ugotovljeni kršitelji uredijo pot v uporabno stanje za upravičene pešce, ki hodijo na železniško in avtobusno postajo. Prav tako ta pot služi povezavi med krajevnima središčema Gorišnico in Dornavo, zato pešcem vsaj na tem delčku pripada pravica varne hoje, če jih že povsod drugje ogroža motoriziran promet. U. P. CIRKOVCE V nedeljo zbor občanov Priprave na družbeno planira- nje za obdobje 1981 do 1985 so v krajevni skupnosti Cirkovce že stekle. Ker so dokumenti fx zapisani dovolj konkretno, so se v krajevni skupnosti odločili, da v nedeljo dopoldne organizirajo zbor občanov, za katere se bodo ■)ogovorili za nadaljnji razvoj crajevne skupnosti. Tako bo beseda o preskrbi prebivalstva, o možnostih gradnje nove trgovi- ne, o asfaltiranju krajevnih in občinskih cest ter o programu aktivnosti v prihodnjem letu. Najbrž ni potrebno poudaijati, da bodo v krajevni skupnosti največ pozornosti namenili pre- skrbi prebivalstva in o gradnji večjega trgovskega centra. Dose- danji trgovski prostori sicer ustrezajo, vendar bi zaradi ne- ustreznih skladišč, premalega asortimana artiklov in drugo, bilo prav. če bi v krajevni skup- nosti Cirkovce v novem srednje- ročnem obdobju pričeli z gradnjo novega trgovskega lokala, ki bi tako v kraj spet privabil marsika- terega kupca, ki seje v preteklem obdobju odločil za nakup v Ptuju. Kidričevem in Prager- skem. Na zboru občanov bodo ocenili še delovanje delegatskih odnosov in obnašanje delegacij za zbor krajevnih skupnosti in skup>ščine interesnih skupnosti. zk Trojno srečanje v igri z zvenečo žogo V soboto 8. decembra smo se srečali slepi športniki Ptuja, Maribora in Gradca. Ptujčani z eno ekipo, Mariborčani z dvema in Gradčani s tremi ekipami. Seveda so se gostitelji, Gradčani doma dobro prii»'avili, premagali goste in zasluženo dosegli prva tri mesta, Mariborčani so bili četrti in peti, mi Ptuj- čani v sestavi Andrej Furjan, Gustl Trstenjak in Franc Vuk smo pa bili na zadnjem mestu. Malo smo seveda razočarani, toda če pomislimo na naše gostitelje, ki so imeli ekipe sestavljene iz samih mladincev, naši tekmovalci pa so vsi starejši od 33 let, zato so z lahkoto premagovali ostale. Škoda, da so naši slepi mladinci tako zaspani, da ne moremo z njimi računati. Seveda znajo naši športniki tudi športno prenašati poraze in se potolažiti, da boljši zmaga. Srečni smo tudi, da lahko prispevamo svoj, čeprav mali delež k utrjevanju bratstva in prijateljstva med narodi. Prav tako so izrazili naši avstrijski kolegi in z veseljem sprejeli naše vabilo, da se drugo leto aprila srečamo v Ptuju in tako še poglobimo naše sodelova- nje, ki postaja že tradicionalno. Upamo, da se bomo mi takrat izkazali kot dobri organizatorji in da bodo naši športniki imeh več sreče. joSi Akcija „Nič nas ne sme presenetiti" v Velilci Nedelji KRITIČNA DCENA v Tedniku, kije najbolj razširjeno in najbolj brano glasilo na našem območju, le redko kdaj kaj prečitaš o dogajanjih v krajevnih skup- nostih ormoške občine. To me tako jezi. da bom sam. pa čeprav nevajen pisanja, skušal opisati nekaj dogajanj v krajevni skupnosti Velika Nedelja, čeprav so dogajanja že nekoliko za nami. Na vajo >>NNNP—79« seje KS pripravljala že od maja letos. Na novo smo formirali enote CZ. jih delno s pomočjo oddelka za LO pri SO, Ormož opremi i z najnujnejšo opremo in jih začeli strokovno usposabljati. Julija je oddelek za LO usposobil vse pripadnike CZ za prvo medicinsko pomoč, v avgustu pa so se začele usposabljati gasilske enote, vežbala so jih do- mača gasilska društva, ki so š tem začela z realizacijo obrambnih načrtov. Za ostale enote je oddelek za LO obljubil, da jih bo usposobil skozi zimo 1979/80. Sama vaja je 29. 9. 1979 po naših ocenitvah zelo dobro uspela. Predpostavka je bila ne- nadni letalski bombni napad. Vodstvo KS in vodstva družbenopolitičnih organizacij so uvedla v KS izredno stanje, saj so zaradi tega že ob 5. uri zjutraj sklicali izredne seje sveta KS in izvršnih organov DPO in sprejeli ustrezne ukrepe. »Sovražnik« paje naenkrat presenetil z bombnim napadom na vasi Trgovišče. Mi- hovci in Veliko Nedeljo, da bi si olajšal pot od Ptuja proti Ormožu. Ko .so sirene s svojimi zavijajočimi znaki napovedale nevarnost zra- čnega napada, se je celotno prebivalstvo KS Velika Nedelja zateklo v improvizirana in na- ravna zaklonišča, na cestah seje ustavil promet, v vinogradih, kjer so trgali grozdje je trgačev naenkrat zmanjkalo. Vse je be7.alo v zaklo- nišča. Nastale so — »ruševine« in na v.seh straneh so »gorele« zgradbe. Pixl ru.ševinami so bili ljudje in živina. Sirene so naznačile konec nevarnosti in zatulile znan znak za požar in civilna zaščita je bila naenkrat na delu. v akciji. Gasilci so hite li gasili, reševalci s<^i odstranjevali ruševine in ponesrečence predali enotam prve medicinske pomoči, ponesrečene živali pa veterinarski enoti, ki je živalim nudila prvo pomoč ali pa liste preveč poškodovane dala enoti za zakol. Fkipe pp/e medicinske pomoči so ranjencem nudili prvo pomoč in težje ranjene odpeljala v improvizirano bolnišnico, lažje ranjene pa predala ekipi za socialno delo zaradi nadaljnje oskrbe. Zaradi pričakovanja agresije in nadaljnjih bombnih napadov se je začela evakuacija prebivalstva iz ogroženih vasi v hribe in goz- dove. Vodstvo KS in vodstva krajevnih DPO so se preseUIa na vojne lokacije. Osnovna šola in vrtec sta se preselila z učenci in malčki na varno, šola pa je organizirala tudi pouk na prostem. Civilna zaščita je s svojimi enotami za zveze imela stalne zveze z občinskimi in krajevnimi štabi in oblastnimi vodstvi. Evakuirano po- dročje so zasedle enote TO in varovale dru- žbeno in ljudsko premoženje skupno s pri- padniki narodne zaščite. Zvečer je bila zaradi nevarnosti zračnega napada obvezna zatem- nitev, da sovražnik ne bi vedel, kam naj vrže svoje uničujoče bombe. Vaja je bila res vsesplošna, saj so občani sodelovali, kot da gre za res. Tudi vsa društva so pomagala. Taborniki so na hitro postavili bolnišnico in tabor in vse skupaj zamaskirali. V tabor so se zatekli ljudje iz evakuiranega po- dročja. Organizacije Rdečega križa so poma- gale pri negovanju ranjenih. Društvo prijate- ljev mladine je pomagalo pri evakuaciji vrtca in šole. gasilci so pomagali pn gašenju požarov in pri reševanju. In še bi lahko naštevali. Drugi dan 30. septembra so vse enote CZ in teritoralne obrambe ter pripadniki narodne za.ščite skuj^aj z delovnimi ljudmj in občani slavile zmago nad sovražnikom. Športniki so organizirali partiz.anski marš. lovci in .strelska družina pa strelska tekmovanja. Vaški sveti in vaški odbori SZDL so v vsaki vasi organizirali Tino7JČnifK>hod na partizanski miting, ki gaje krajevna konferenca SZDL pripravila na Lu- novcu. Ob štirinajsti uri je bilo na Lunovcu veliča.stno videti, kako so se z vseh strani pri- bliževale kolone ljudi, vsaka s pesmijo in zvoki harmonike. Na zvišanem prostoru seje zbralo nad šesLsto ljudi in prisostvovalo kulturnemu delu. na katerem so stidelovali učenci osnovne šole Velika Nedelja, mladinci in člani pro- svetnega društva. Po kulturnem programu je ljudi nagovoril še predsednik krajevne konfe- rence SZDL Velika Nedelja Franc Kosi in sekretar osnovne organizacije ZKS Ivan Vaj- da. na koncu pa je član izvršnega organa rokometnega kluba podelil priznanja najbo- ljšim v partizanskem maršu in v strelskem tekmovanju. Veselo ljudsko rajanje paje trajalo še dolgo v noč. Odbor za LO in DSZ pri krajevni skupnosti Velika Nedelja je skupaj s svetom KS analiziral celoten potek vaje in ugotovil, da so bile tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba s posebnimi ukrepi odpraviti, da se ne bi v prihodnje po- novile. Z naše strani .so bile le manjše pomanjklji- vosti, posebej paje odbor za LO in DSZ obsojal vedenje odgovornih v delovnih organizacijah oz. v TOZD. v katerih so zaposleni naši delavci. Če navedemo samo nekaj primerov, da so v Bolnici Ormož vsem delavcem zabičali, da morajo v sobotopriti v službo, pa če dobijo pet pozivov od krajevne skupnosti; ali pa Agis Ptuj, kije vsem svojim delavcem ki so sodelovali v akciji v domači KS pisal neopravičene izos- tanke z dela. čeprav so prinesli potrdila. To- varna avtomobilov Maribor in Metalna sta že pred vajo delavcem razdelili ciklostirane letake na katerih piše. daje prvo služba šele potem KS in. da sc nimajo kaj vključevati v KS. V ne- dogled bi lahko naštevali. Ali take delovne organizacije sploh poznajo koncept našega vsesplošnega ljudskega odpora? Po moje mora vsaka TOZD že v obrambnem načrtu predvideti in razporedfti na civilne dolžnosti toliko delavcev, koliko jih nujno rabi za proizvodnjo oziroma za dejavnost v izrednih razmerah, ostale pa mora pustiti proste, da delujejo v K S. Vse to pj^ mora seveda biti vsklajeno z oddelkom za LO tiste občine v kateri ima delavec stalno prebivali.šče. Kra- jevna skupnost ne more vMjučiti v svoje for- macije le kmetov in brezposlenih. ker Jih je občutno premalo, zalo je nujno, da TOZD delovanje KS jemljejo bolj resno in upoštevajo zasnovo koncepta SLO našega samoupravne- ga socialističnega sistema. Kot nepravilnost pri vaji je odbor za LO in DSZ ocenil tudi to. da so v občni Ormož vse ustrezne občinske enote civilne zaščite in teri- torialne obrambe delovale samo v eni KS in sicer v KS Ormož, kjer je tudi sedež občine. Odtx)r smatra, da so občinske enote zasno- vane za celotno območje občine, ne pa za eno krajevno skupnost. toliko za danes, prihodnjič pa bi nadaljeval zostalimi dogajanji v krajevni skupnosti Velika Nedelja. Albert Ozvatič TEDNIK - 13- december 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 V MstriSki občini so pevski zbori trenutno najbolj razširjena oblika kalturnega adcjstvovanja občanov (pevski zbor Tii^). Razstave in likovna ustvarjanja najmlajSih so bogata osnova i^Jihovih vrednotenj kulturnih dolMn. OK ZKS SLOVENSKA BISTRICA „Človek, delo in kultura" Letošnja osrednja svečanost v okviru praznovanj 29. novembra je bila za komuniste občine Slovenska Bistrica, dogodek, ki ga bodo še dolgo pomnili, tako. po delavnosti kot tudi kvalitetno pripravljenem kuhumem programu, ki so ga za uvod v delovni del seje, izvedli moški pevski zbor DPD Svoboda in učenci osnovne šole Pohorski odred iz Slovenske Bistrice. Dvanajsta redna seja je bila istočasno tudi razširjena svečana seja konference ZKS Slovenska Bistrica, saj so na njej izročili knjige „Tito o liku komunista", 42 novosprejetim članom ZK. Ob tem pa so proslavili tudi partij- ske jubUeje, 60 let KPJ—ZK in SKOJ ter revolucionarnih sindikatov. Največji del svečane seje so pod naslovom „Clovek, delo, kultura", posvetili ocenili dose- danjih aktivnosti komunistov na področju izva- janja kulturne politike v občini Slovenska Bistrica. Uvodne v besede na temo je izrekel predsednik aktiva komunistov, kulturnih delav- cev. Avgust Vidmar, ki je povdaril, da OK ZKS Slovenska Bistrica že več let skrbno in odgovorno spremlja, usmerja in aktivno sodeluje v dejavnostih na kulturnem področju na vseh področjih življenja in dela komunistov ter vseh občanov. Akcijska konferenca v letu 1976 je bila osnova, ki je dala široke in konkretne usmeritve vsem komunistom na različnih področjih dela in življenja. V tem obdobju je OK ZKS Slovenska Bistrica na več konferencah sprejemala konkretne zadolžitve in ocenjevala opravljeno delo komunistov na {»dročju kulturnega življenja. Osnovne naloge akcijskega programa so jim bile in ostajajo tudi v prihodnje, saj so bile prilagojene različnim sredinam in vsebujajo predvsem podružbljanje kulture, njeno medsebojno tesnejšo povezanost in vzgojno izobraževalni proces. S posebno pozornostjo so se lotili programske oživitve Zveze kulturnih prosvetnih organizacij, aktivnosti ter obveznosti samoupravnih kulturnih skupnosti, obveznosti sindikatov in SZDL na področje kuUure v OZD in KS, vzpodbujanje k usposabljanju kadrov za delo na področju kulture v OZD in KS, vzpodbujanje k usposabljanju kadrov za delo na področju kulture in skrbi za samoupravno organiziranost na vseh področjih kulturnega življenja in amaterskemu delu v kulturi. Razprava je pokazala, da je bilo v vrstah ZK po akciji ,,Človek, delo, kultura" veliko stor- jenega, predvsem v kulturnih ustanovah in društvih občine. Se pKisebno velikega pomena pa je bilo široko spoznanje občanov, ki so prav iz te akcije začutili potrebo in obveznost, da postanejo tudi sami sooblikovalci kulturnega življenja v svojem okolju. To je dobilo svoje mesto tudi v akcijskih programih KS in neka- terih OZDf Na šolah so bila ustanovljena kul- turna društva, v KS kjer je ta dejavnost pred leti zamrla, pa .so jo ponovno oživeli. V posameznih OZD so pričeli resneje razmišljati tudi o imenovanju kulturnih animatorjev. Tesnejše so postale vezi med izvajalci in uporabniki kuhure, amaterizem je postal bogatejši in bolj množičen pa tudi vsebina kuhurnega ustvarjanja je sedaj čistejša in bolj usmerjena v današnji čas. Kljub tem uspehom v bistriški občini ugotavljajo, da v nekaterih KS in OZD potrošnja kulturnih dobrin in zagotavljanje pogojev za njegovo ustvarjanje ostaja v preveč ozkih krogih zadolženih, zagnanih in odgovor- nih za kulturo. Vzpodbudna pa je ugotovitev, da se v zadnjem obdobju vključuje v kulturna ustvarjanja vse več mladine, predvsem iz vrst kmečke mladine in mladih delavcev. Se nekaj fjomembnega so na tej konferenci povdarili, to, da je med nosilci razvoja kulturnega življenja v KS in tudi OZD vedno več ZK prek svojih organizacij in članstva v društvih je močno prisotna tudi organizacija SZDL, vendar bo morala ' ta v prihodnje biti še bolj akcijsko usmerjena. O večji aktivnosti bo potrebno spregovoriti tudi v samoupravni skupnosti za kulturo. Tudi delegatska baza ob tem ni dovolj aktivna. Se vedno v nekaterih sredinah prevladuje občutek, da o opravili vse obveznosti do kulture že s tem, da so sprejeli program interesne skupnosti, ji zagotovili sredstva in mogoče še od časa do časa odkupijo kakšno prireditev. Tako tudi ni slučaj, da so na posameznih kvalitetnih predstavah sedeži razprodani, ker so vstopnice odkupile organizacije, delavci pa se predstave kljub temu ne udeležijo. Ugodnejša je podoba v KS kjer ugotavljajo, da se kuhurna dejavnost v zadnjem obdobju povečuje predvsem ob nastajanju novih društev, družin, zborov in skupin. Obnavljajo tudi kulturne domove. Več je tudi želja, da bi svoje domove obnovili v nakrajšem času. Da bi tudi v bodoče komunisti kar najbolj ustvarjalno delovali na področju kuhure so na seji sprejeli več konkretnih akcijskih sklepov med katerimi so postavili v ospredje nalogo, da bo postala kultura potreba vsakega občana, to pa bo doseženo z večjimi in stalnejšimi stiki med kulturnimi animatorji in občani. Sredstva informiranja bodo pri tem odigravala pomembno vlogo. Več pozornosti bodo posve- tili tudi izobraževanju kadrov, v večji meri bo potrebno pri oblikovanju kulturnega življenja pritegniti vse družbenopolitične sredine v kraju in občini. Prevladati pa bo moralo tudi spozna- nje, da kultura ni samo tisti del življenja, ki se odvija na odru, v kulturnih domovih, ampak tudi številna dogajanja izven njih. Izdelati bo treba tudi enoten program kulturnih dejavnosti v občini za daljše obdobje. Oblikovala se je tudi ideja o izdajanju posebnega občinskega zbor- nika, ki bi obravnaval vsa kulturna dogajanja v njenem življenskem prostoru. Ustanavljanje pionirskih kulturnih društev na šolah bi bil prvi korak v smeri izobraževanja lastnega kadra. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat- VIDA ROJIC SLOVENSKE GORICE (126. nadaljevanje) zadnji IV^sec četništva v slovenskih goricah Za četnike navajajo marčni dokumenti iz leta 1945. da so pridobiU v svoje vrste večje število prebivalcev, kjer ljudje niso pripravljeni na žrtve, ki jih zahteva Osvobodilna fronta. Četniki navajajo v svoji propagandi še naprej laži, kako njihova vojska, ki je prava jugoslovanska vojska, osvobaja jugoslovanske pokrajine in kako nevarna je komunistična Osvobodilna fronta za bodočnost Slovencev, kakoje četniška zveza z Nemci le začasna, saj so njihovi pravi zavezniki Anglo-Amerikanci. Od ljudi, ki .so se četnikom pridružili, niso zahtevali žrtev. V nevarnosti so bile le njihove oborože- ne enote. Propaganda četnikov ni bila ovirana, saj .so hodili naokoli tudi pri belem dnevu. Vse to je vplivalo, da so se četniške vrste okrepile od februarja do marca na okrog 500 oboroženih mož. Četniki so marca 1945 najbolj nasilno obračunavali s člani in Sodelavci Osvobodilne fronte. Ustrelili so več ljudi. Razpredli so tudi svojo vohunsko mrežo, s katero so zasledovali terence OF. Se vedno so izdajali Zmagoslavov časopis KRI IN ZEMLJA. Sirili so tudi ženski list SLOVENKA SEM. V dokumentih beremo še o njihovih postojankah pri Malečniku, v ■lakobskem dolu. Koreni in da .so prodrli tudi na Dravsko polje. Na Ptuj pa so poslali 20 belogardistov iz Ljubljane, da bi širili svoje gibanje. Na četni.ških pohodih, beremo v dokumentih, spremlja četnike nemška policija. Ljudje ne vedo pri čem so. Sprašujejo se, ali je zveza nied četniki in okupatorjem res le začasna. Osvobodilna fronta se trudi z aktivisti in svojim tiskom razgaliti četništvo. Četniške obsodbe četniki so marca 1945 obsodili na smrt trgovca in gostilničarja Maksa Ermana v Zg. Porčiču pri Lenartu. Kakor vemo je bil sekretar odbora OF v domačem kraju. Smrtno obsodbo so mu prinesli na dom, ko je bil odsoten. Obsod- bo je prevzela žena. Ko se je mož vrnil, sta z ženo odšla v ilegalo, otroka pa odpeljala k materi v Selce. Za Selce vemo, da sta se tam Zadrževala aktivista Danijel Hoj.s-Ljubo iz Radgone (sedaj zobni zdravnik) in Mladen Devide-Tone (po vojni na pomembnih političnih položajih in predstavnik Jugoslavije v tujini). Oba sta vodila vsak svojo Partizansko skupino. Iz Selc so hodili partizani po lenarškem okraju na akcije. Spomladi 1945 so razoroževali nemške vojake, ki so se po teh krajih umikali proti zahodu. Naj navedemo še, da so četniki obsodili na smrt tudi Ido Rojkovo. hčerko gostilničarja in rnesarja v Gradišču, ki je vneto delovala v osvobodilnem gibanju. Četniki so jo zaprli na svojo postojanko v Malečniku, jo mučili in nazadnje ubili. (Viri: dok. 16287 - 24. 3. zg. arhiv CK ZKS; dok 16286 - 23. 3. 1945; zg. arhiv CK ZKS: dok. 654/111-24. 3. 45. muzej NO Maribor; Kronika NOB Lenart, muzej NO Maribor; izjava Mak.sa Ermana.) MOBILIZACIJA V NOV Poročilo o mobilizaciji v mariborskem okrožju z dne 1. marca 1945 nas seznanja, da so mobilizirali februarja 137 novin- cev v NOV. V okrožju pa je še precej skrivačev in dezerterjev raznih vrst, ki se skrivajo pred mobilizatorji NOV in pred Nem- ci. Skrivači imajo doma povečini bunkerje, da so varnejši. Slabo je, da se ne vključujejo v NOV, še slab.še pa, da se izdajajo za partizane, kadar nasilno nastopa- jo pred ljudmi in iz njih izsiljujejo živež in razne druge vrednosti. Zato je nujno, da Osvobodilna fronta skrivače razkrinkava. V poročilu beremo, da ne deluje redna zveza z vojaškimi enotami, kar je glavna ovira pri uspešni mobilizaciji. Vendar pa je potrebno nadaljevati z večjo pri- zadetostjo z mobilizacijo in to takoj, kajti drugače bodo Osvobo- dilno fronto prehiteli četniki, ki imajo sedaj okrog 150 oboroženih mož, največ domačinov. Kakor smo zvedeli, navaja poročilo, je k četnikom prispelo nekaj domo- brancev. Poročilo je podpisal Jože Gričar-Metod (štev. dok. 16286. arhiv CK ZKS. Ljubljana). Ker navajajo poznejši marčni dokumenti iz leta 1945, da so četniške oborožene enote štele okrog 500 mož, je to potrdilo, da so četniki uspeli s svojo mobilizacijo. V kakšnem številu ne vemo, ker so se pomnožili tudi z domobranci iz Ljubljane. utrdbe V dopisu Poverjeništva OF za severnovzhodno Slovenijo, ki ga je poslalo 15. marca 1945 Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko. Edo Zorko-Mihec, aktivist of v lenarškem okraju, v ilegali od septembra 1944, od 1. aprila 1945 predsednik okrajnega odbora of Lenart beremo, da kopljejo Nemci dva zasilna obrambna pasova. Prvi teče od Ormoža do Mure, drugi pa od Drave proti Koreni, Muri in Radgoni. Vzdolž Mure in ob glavnih cestah kopljejo še strelske jarke. Na delo mora iz vsake hiše en član družine. Ljudje se delu izogibljejb, a orožni- ki hodijo ponje in jih vodijo pod stražo na delo. Nekatere kaznujejo tudi s koncentracijskim taboriščem. Po Slovenskih goricah prirejajo Nemci policijske in orožniške hajke, v katerih se zbere tudi po 200 oboroženih mož. Kuhinjo si vozijo s seboj. Ponoči prenočujejo po vaseh, čez dan pa pregledujejo teren. Za ubile izdajalce streljajo talce. Zaradi hajk in nemškega vojaštva, ki gaje vedno več, je mobiliza- cija hudo ovirana in slabo poteka. V dopisu beremo dalje, da je bil član poverjeništva Franček Majcen deset dni v Medjimurju, kjer je zvedel, daje Ferdo Godina odšel marca iz Medjimurja v Prekmurje. Dopis navaja, da seje Godina povezal s »kotarjem« Čakovec, kjer je gibanje aktivistov sedaj tako nevarno, da se samo skrivajo po zemljankah. Na koncu dopisa, ki ga je podpisala Štefka (Cvetka Praprotnik) beremo, daje ona odšla na Ptuj, Kocbek pa v Medjurečje. SPOPADI V začetku marca je prispela manjša .skupina VDV za nekaj dni s Pohorja v Slovenske gorice. Priključili so seji aktivisti Mladen Devide- Tone, Branko ZADRAVEC in Edo ZORKO-Mihec. Z njimi jih je bilo v enoti okrog 35. Vodil jih je Egon. Med bivanjem v Slovenskih gori- cah so napadli nekaj nemških postojank. Med drugim so razgnali center organizacije Hitlerjugend v Gradišču. Ko so po akciji odšli v Osek k Toplaku, so jih tu čez kakšne dve uri obkolili Nemci, a zjuri- šem so se prebili. V spopadu sta obležala nemški oficir in vojak, drugi so se umaknili. Del skupine VDV je od.šel od tu proti Zavrhu in Sel- cam. kjer je naslednjega dne razgnal nemško stražo pri kopanju strelskih jarkov. Od tedaj niso več mogli tu prisiliti ljudi, da bi še nadaljevali s kopanjem jarkov. V Grajeni, na Klinarjevem domu (št. 15) je bil marca spopad med partizani in Nemci. Pri tem je padel nemški vojak. Ustrelil gaje parti- zan Kac. Nemci so ogorčeni nad svojo izgubo minirali Klinarjevo domačijo, Janeza Klinarja in njegovo ženo pa odpeljali v internacijo. Sin Franc, star 15 let. je kot brezdomec našel zatočišče pri Jožetu Kukoviču v Dupleškem vrhu. kjer so ga gestapovci aprila ubili, a o tem več pozneje. 15. marca je padel v spopadu z Nemci pri Sp. Kungoti kurir postaje TV-16 Alojz Škamlec (21) iz Dragučove. kije odšel v partizane julija 1942. Na dan spopada z Nemci je bil na kurirski poti s kurirjem Francem Repino. V začetku marca je bil spopad med 12 partizani terenci in okrog 200 Nemci, ko .so šli partizani od Radenc proti Oseku. Nemci so dobili med bojem okrepitve iz Ptuja. V spopadu so bili mrtvi trije Nemci in so imeli tudi več ranjenih. Na partizanski strani je bil huje ranjen Jakob Mlinaric. (Viri: Tone Stefanec: NOB v občini Lenart, spis last avtorja; Kronika NOB Šmaijete ob Pesnici; Opis NOB Grajene; — arhiv muzeja NO Maribor) Nadaljevanje prihodnjič PREMIERA .^FERE" NA PTUJSKEM ODRU V počastitev letošnjih partijskih in sindikalnih jubilejev ter obenem za otvoritveno predstavo v tej sezoni, je ptujski gledališki ansambel pod vodstvom režiserja Petra Malca pripravil v ponedeljek premiero drame Primoža Kozaka AFERA v kalen so nastopili Lojze Matiašič, Stane Horvat. Ivo Serdinšek, Marjan Šneberger, Mirko Vaupotič, Jože Krivec, Franček Simonič in Silvo llec. Afero je Primož Kozak napisal leta 1959 in je bila doslej samo trikrat upnzonena na slovenskin odrin. čeorav le ooJia žie mnoga uruga ju- goslovanska gledališka središča. Kratka vsepiiia: v origadi je komisar Marcel naročil nekemu niž- jemu oficirju naj napade odročno vas. Oficirju se naloga ni zdela povsem izvedljiva, ker bi lahko v njej padla vsa skupina, zato ie šel h komandantu Simonu, kije ukaz razveljavil. Zaradi tega je Marcelnaročil trem svojim vojakom naj tega oficirja ustrelijo. To je razjezilo komandanta Simona, ki je zahteval, da te tri vojake Kaznuje. Marcel tega seveda ni mogel storiti, ker je sam izdal povelja za ustrelitev, zato je Simon na lastno pest aretiral te tri njegove vojake.Tako je prišlo med njimado odkritega spora in načelnik Sone Bernard bi moral odstraniti enega izmed njiju.Ta tega ni storil in je Simon zahteval naj se vojaki na referendumu odločijo kateri bo v brigadi ostal. To je preprečil zvezni oficir pri štabu cone Kristijan, kije po posvetu z Bernardom vse skupaj prijavil štabu. Taje poklical vse akterje afere na razgovor in zaslišanje m tu se tudi drama začne .. . In še skupen posnetek „udeležencev" AFERE na ptiuskem odru. Stojmo — od leve proti desni: Jože Krivec, Marjan Šneberger, Mirko Vaupotič, Ivo Serdinšek, Stane Horvat, Franček Simonič in Silvo llec. Sedijo pa Lojze Matjašič, Tatjana Vaupotič (šepetalka) in režiser Peter Malec. (foto: Kosi) Na ponedeljkovi premieri so se ptujski gledahščniki in predstavniki Zveze kulturnih organizacij ter DPD Svoboda zahvalili tudi režiserju Petru Malcu za njegovo 50-letnico dela v gledališču, obenem pa mu izrekli iskrene čestitke še za minuli 70. rojstni dan z željo, da ta — 185 režija v njegovem obširnem gledališkem opusu ni zadnja. 20 let delavske univerze -lOletRada V soboto bodo v Ormožu proslavili 20-obletnico delavske umverze Ormož in 10 let lokalne radijske postaje. Ob tej priložnosti bodo na slovesnosti, na kateri bo o vlogi izobraževanja in obveščanja govoril predsednik izvršnega sveta SO Ormož Franjo Križmančič, Dodelili plakete in priznanja Delavske univerze. Po kuhumem programu bo v prostorih Delavske univerze še tovariško srečanje. Šesta revija odraslih pevskih zborov Zveza kulturnih organizacij v Ptuju bo jutri že šestič zapored organizirala občinsko revijo odraslih pevskih zborov, na kateri bo letos nastopilo kar 21 mešanih, moških in ženskih pevskih zborov iz vseh območij ptujske občine. Zanimiv bo tudi skupni zaključni nastop blizu 600 pevcev, ki je bil že doslej vsako leto za vse p)oslušalce posebno prijetno doživetje. Revija zborov bo v športni dvorani MLADIKA v Ptuju jutri ob 18. uri. Vljudno vabljeni! 10 - naSi dopisniki 13. december 1979 — TEDNIK IZ NASEUA KIDRIČEVO II. Nihče noče uicrepati | Problemov naselja II v Kidričevem ni treba posebej opisovati, saj so ti stalno prisotni, zlasti pa je problem kanalizacija. Za primer naj navedem zidano barako St. 6.3, kjer stanuje 7 družin z majhnimi otroci, vendar so brez kopalnice, stranišča so skupna, odtoki vode neurejeni itd. Cesto morajostanovalci prenašati neznosen smrad, trdijo, da so pristojne službe opozarjali, vendar ni nihče nič podvzel. Upajo, da bodo zadeve urejene .še pred nastopom ostrejšega mraza, ureditev bi naj pospešil tudi ta članek. 5 Takole je ob zadnjem deževju izgledal vhod v zgradbo št. 63 V tem naselju se proizvodna obrt vse bolj širi, nastaja praktično že prava mala industrija, zato je nujno, da bi za celotno naselje uredili potrebno kanalizacijo in sploh uredili naselje, kot se za bivalno okolje spodobi. Vsa leta se že govori, da bodo barake, ta neljub spomin iz zadnje vojne podrli, vendar stanovanj manjka, zato jih baje celo prodajajo delavcem, namesto, da bi jih sproti odstranjevali, če se katera izprazne. Proizvodna obrt se v naselju vse bolj širi, gradbena dela opravlja »pleskar« iz Ptuja Dejstvo je tudi, da precej delavcev v TGA stanuje v tem naselju, tovarna jim nudi stanovanja drugje, vendar nočejo, ker je previsoka stanarina. Stvar zahteva celovite rešitve, če hočemo to »taborišče« iz druge svetovne vojne urediti v lepo, zdravo in urejeno naselje. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč, Manifestacija Iculture in sicupnih poti ŠTATENBER& Kar polne tri dni so bili prebivalci občin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice priča velike in pomembne poti k povezovanju kulturnega življenja obeh sosednjih občin. Povezovanje teh občin na drugih področjih, predvsem gospo- darskem in športnem traja že daljše obdobje, in to ne brez uspehov. Prav ti uspehi pa so bili tudi vzpodbuda, da so želje po tesnej- šem povezovanju na področju kul- ture postale resničnost. V zelo kratkem obdobju je pot v skupni razvoj kulturnih dogajanj "dobila ,,asfaltno prevleko", po kateri kulturne dobrine hitreje in kvalitetneje prehajajo iz ene v dru- go občino. Zadnja in najmočnejša podoba v teh prizadevanj so prav gotovo prireditve in filmske pred- stave v okviru skupne manifestacije na območju SR Slovenije, revije nimov neuvrščenih dežel in manj znanih kinomatografij, ki poteka od letošnjega septembra do konca decembra v štirih krajih obeh ob- čin. V konjiški občini predvajajo tedensko po en film v kinodvora- nah Slovenska Bistrica in Poljčane. Skupno bodo tako predstavili kar 17 filmov. Odločilen korak v nadaljnji, še hitrejši razvoj izmenjav kulturnih dobrin teh dveh sosednjih občin pa je bilo nedavno tovariSko srečanje na gradu Statenberg. Srečanje je organizirala filmska sekcija pri godbi na pihala Slovenske Konjice in zveza kulturnih organizacij Slovenske Konjice, v sodelovanju z zvezo kulturnih organizacij občine Slovenska Bistrica. Srečanje so bila posvečena praznovanju Dneva republike, trajala pa so skupno kar tri dni. Tako so na sam dan 29. novembra na gradu Statenberg nastopili člani folklorne skupine LIP Slovenske Konjice. O njiho- vem nastopu pa je bilo izrečeno veliko pohvalnih besed. Tega dne so obiskovalcem zavrteli tudi film Vesna. Naslednji dan 30. novembra dopoldne so se zbrali na skupnem posvetovanju najvidnejši kuhurni delavci občin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice. Čeprav je ob tem potrebno pripomniti, da se srečanja niso udeležili mnogi, ki bi jim bilo prav to velika vzpodbuda za nadaljnje delo, pa je v popol- Družabna srečanja na gradu Statenberg postajajo vez med ljudmi sosednjih občin pa tudi republik in zamejstva. nosti doseglo svoj namen. Njegovi sklepi pa bodo kmalu postali tudi resničnost v kulturnem življenju obeh občin. Velikega pomena so bila pred- vsem tovariška srečanja s katerimi so kulturni delavci obeh občin, v sodelovanju z velikim številom pre- bivalcev bistriške in konjiške ob- čine zaključili vsakega od treh prireditvenih dni. To je bila nova priložnost, da so se kulturni delavci srečali in izmenjali izkušnje iz svojih delovnih področij. Ob tem je potrebno povdariti, da so si gostinci na gradu Statenberg prizadevali gostom zagotoviti kar najbolj prijetno počutje v tej idilični sredini, žal pa je oviral mraz, ki je kljuboval za debelimi zidovi gradu Statenberg, čeprav so peči delovale s polno zmogljivostjo. Seveda je ta hladni občutek kljuboval samo do prvih zvokov zabavnega ansambla Mediteran iz Ljubljane ter pevci Jelko Cvetežar, Braco Korenom in Jankom Ropretom, saj so znali prav ti dvigniti temperaturo obiskovalcev do pravega ugodja. Pozabiti ne smemo velikih priza- devanj organizatorjev Filmski sek- ciji pri godbi na pihala Slovenske Konjice ter Zveze kulturnih orga- nizacij občin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice ter delovnih organizacij Dekorativna in Kompas iz Ljubljane, ki sta ta srečanja tudi finančno podprli in tako zagotovili popolno počutje blizu 700 prebi- valcev obeh občin, ki so v teh treh dneh obiskali grad Statenberg in predvsem aktivno sodelovali v še tesnejšem kulturnem povezovanju v prihodnjem obdobju. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat TEDNfKOVA MODNA SVETOVAUCA Kaj obleči za najdaljšo noč Čeprav se krila občutno kra- jšajo, si v najdaljši noči le privo- ščimo dolgo krilo ali obleko, saj smo v takšni videti svečanejše in vitkej.še. Že od najstarejših časov bi vse ženske rade bile čim lepše in tako je še danes. Zato .se za to noč že zdaj začnimo pripravljati in mis- lili, kaj bomo oblekle, kdaj bomo šle k frizerju, morda h kozme- tičarki .. . tako. da ne bo zadrege in slabe volje, ali pa morda celo izgovora. — saj nimam kaj obleči in ne morem na zabavo. Ce smo iznajdljive in znamo narediti kaj tudi same. nas silves- irova garderoba ne bo preveč vščipnila za denarnico, saj nam jo bodo gostinci tako ali tako precej izpraznili. Z majhnimi dodatki lahko »staro« obleko spremenimo v novo. Na primer na kakšno temno obleko si omislimo svetleči široki pas iz bliščic. ki so letos tako mo- derni. Vendar ta obleka naj bo iz lahkega materiala, ohlapnejšega kroja, lako da boste s pasom po- vdarile svoj pas. Seveda pa ni enostavno dobiti takšen pas. Pas je lahko tudi zlat ali srebrn, naj se ujeina s čeveljčki in nakitom. Iz prej klasične obleke lahko na- redimo močno dekoltirano morda pa biti nekoliko širši. Ce pa smo še bolj iznajdljive, lahko kakšno obleko tudi pre- krojimo in naredimo iz prej kla- sične obleke, zdaj močno dekol- tirano. našijemo kakšne bliščice ali perle. pa bomo zopet super modne! Morda še malo o barvah, ak- tualne so: vsi odtenki lila barve, od najtemnejše do najsvetlejše, rdeče barve—zlasti bordo in zmeraj elegantna črna barva. Vz- orci so drobni cvetlični veliko pa je tudi geometrijskih likov, ki so lepo usklajeni v vzorce. To bo noč. ki bo trajala iz leta v leto. torej zelo dolga, zato se tudi mi začnimo prej pripravljati na- njo, da bo tudi vesela in brezskr- bna! Vera Pasje lahko tudi zlat ali srebrn Vzorci so drobni cvetlični Zlatorumena zvitorepka To zverinico imajo ljudje za eno izmed najbolj prebrisanih živali kar je tudi opravičeno. To vedo še posebno kmetje, če jim odnese kakšno kokoško iz kurnika ali kak.šnega rcjenega kunca iz preslabo zbile kletke, saj to je prava poslastica za zvitorepko, ki pa jih je na Dravskem polju kar precej. Njeno visoko kvalitetno krzno je dragoceno, saj si ga ženske kaj rade nadenejo okoli vratu. Zvitorepkam življenjski prostor je predvsem gosto grmičevje in visoka trava v gozdovih, kjer jo je težko opaziti. Je krvoločna zver in napravi veliko škode med divjadjo. Krade tudi takrat, ko ni lačna, ker si žrtev pokoplje, ali pa jo odnese v svoj domek v globoko skopane rove. Čeprav je zvitorepka, vseeno se vedno ne izmuzne. Posnetek: D. Ris Odstrel lisic v lov.ski družmi Boris Kidrič Kidričevo je v letnem času pov- prečno pet. v zimskem času okrog deset. To je .seveda malo glede na to. da je na tem območju lisic veliko več. Največjih pade v lovskih jesenskih pogonih. V decembru in januarju je Krzno lisice najdragocenejše. Takrat je njena dlaka dolga, gosta m svetlejše barve. Leto.šnji jesenski lov je bil v LD Kidričevo manj uspešen. Lovci pravijo, da so temu krive lisice, zato jih tudi upravičeno imenujejo zvitorepke. B. Cafuta Razočarani potnilci Pišem v imenu 33 potnikov, ki smo obiskali Katarinin sejem 26. novembra v Ptuju. Ker nismo mogli na redni avtobus, ki pelje iz Ptuja ob 11.45 na relaciji Ptuj-Polenšak-Tomaž-Ormož, nas je 33 potnikov šlo na dodatni avtobus. ?x na Ptuju nam je šofer avtobusa povedal, da bo peljal samo do Polenšaka, tam pa bomo prestopili na redni avtobus. Kasiral je seveda od vsakega posebej, do njegove izstopne postaje. Na Polenšak smo .se pripeljali dobrih deset minut pred rednim avtobu- som in izstopili.. Šofer je šel obračat avtobusa na Polenšak pred gostilno. V tem času je pripeljal redni avtobus. Šofer se je samo nasmejal odpljal veselo naprej. Ko se je oni šofer iz Polenšaka vrnil smo ga prosili, naj nas pelje do Tomaža, ni hotel nič shšati, rekel je, da mora na svojo redno pro- go. Stvar bi bila rešena, če bi dodatni avtobus peljal do Savec, tam bi iz oba avtobusa stopili potniki in bi naprej imeli prostor v enem avtobusu. Naj še napišem od kje so bili potniki: iz Savec, Rakovec Rucmanec, Sejanec, Tomaža, Pršetinec, Hranjigovec, Lahonec in Zvaba. Bili so to sami starejši potniki in tudi nekaj mater z otroki. Spraševali smo se ali je lo pravilen odnos do potnikov, ki so morali plačali avtobus do doma na- zadnje pa še dobro uro do doma pešačiti. Kajti iz Polenšaka do zadnje iz- lopne postaje je precej kilometrov. ________MiriaPJobI' Obramba in zaščita vse pomembnejši šolsici predmet Obrambni dnevi v šolah so tre- nutki, ko profesorji obrambe in zaščite preverijo praktično znanje in sposobnosti učencev v naravi. Takrat tekmujejo iz različnih šol in razredov med seboj in sicer: v ori- entaciji, v streljanju z zračnim orožjem, z reševanjem nalog iz zgodovine ter z drugimi točkami s področja obrambe. Med preverjanjem praktičnega znanja. Letos se je odvijalo veliko repu- bliško tekmovanje v orientaciji na področju občine Sevnica. Zbralo se je kar 800 mladih iz vse Sloveni- je v parku pred tovarno konfekcije ,,Jutranjka". Tekmovanje je zaje- malo preverjanje telesnih zmoglji- vosti in znanja iz orientacije, prve 'pomoči in varstva narave. Udeleži- lo se ga je 146 ekip, vsaka je štela po pet mladincev. Učencem je obramba in zaščita za klopjo v šoli mnogo manj zanimiva in se jim zdi tudi lažja. V resnici pa ni tako. Mnogo zanimivejša je, ko se uspo- sabljajo vojaških spretnosti, temelnih bojnih postopkov, pri streljanju s pehotnim orožjem, pri orientaciji s kompasom na raznih taborenjih in pohodih, kjer se seznanjajo z borci med NOB. Priporočljivo bi bilo, da bi pro- fesorji čim pogosteje zakrivali okna in predvajali učencem film s področja snovi, ki ga v učbeniku obdelujejo. Omembe vreden je tudi tovariš Franc Bezjak, ki zelo uspešno razvija pouk pri obrambi in zaščiti, saj učencem v srednjih in poklicnih šolah redno predv .ja filme in jih praktično usposablja. V ta namen prinaša razne rekvizite kot so protitankovske mine, peho- tne mine, razloži njihovo funk- cioniranje, njihov namen, njihovo moč itd. Tako so predavanja zani- mivejša in popolnejša. Iz statistike nam je znano, da v šolah obrambno vzgajamo 1,200.000 mladih in tem je potre- bno zagotoviti čim boljše pogoje, da se bodo uspešno usposabljali. Pouk je prilagojen psihofizičnim zmogljivostim učencev, ki spo- znajo temeljne pojme, da se lahko uspešno vključujejo v ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Seveda si učenci sami želijo še več filmov in praktičnega usposab- ljanja, saj si lažje predstavljajo in dojamejo snov v učbenikih. Besedilo in posnetek: B. Cafuia TEDNIK ~ december 1979 IZ NAŠIH KRAJEV - 11 Mladi so pridno delali do lionca kiiub bolečim žuljem Po končanem delu Se skupni posnetek za spomin Lokalna MDA v KS Videm je uspela Krajanom je treba velikokrat pomagati. Kako začeti z delom? Najprej je potrebno soglasje, da se ustanovi kakšna lokalna mladinska delovna brigada. Takšno soglasje so sprejeli v OO ZSMS Videm. Ustanovili so LMDB, ki naj bi pomagala pri delu tam, kjer bo potrebno. Ob organizaciji preimenovanja MA v OO ZSMS, so se na novo ustanovljene OO združile in skupno so prijeli za lopate in motike 17. novembra v Dravinjskem vrhu. Dravinski vrh leži pod vznožjem Haloz. Ob- čani tega kraja so s skupnim samoprispevkom asfaltirali kakšna 2 km cestišča. Vsekakor je bilo za to, da so cesto sploh lahko asfaltirali, potrebno veliko dela in truda. Delali so skoraj vsako soboto in nedeljo. Veliko truda v to delo je vložil Ivan Kokol, ki je dejal naslednje: ,,Ni mi žal za ves trud, ki sem ga vložil v delo na cestišču. Ta cesta je sedaj ponos vseh občanov. V tej vasi živi malo ljudi. Ker se med seboj zelo dobro razumemo, smo s skupnim samoprispevkom lahko uredili cesto. Zelo smo veseli, da nam je na pomoč ,,pri- skočila" LMDB. Zelo veliko so naredili. Sedaj se vidi, da je lahko mladina aktivna povsod, ne glede za kakšno delo gre. Čeprav imajo na rokah že precej žuljev, jih ti ne motijo toliko, da ne bi delali." Ko sem videla, kako pridno delajo mla- dinci, mi je bilo žal, da se te akcije nisem mogla udeležiti tudi sama. Izgubila sem se med mladinci in jih opazovala. Zastavo so obesili visoko. Plapolala je ponosno in hotela čim više. Vas je bila odeta v slavnostni dan. Starejši ob- čani, ki jim leta ne dopuščajo, da bi lahko delali, so z veseljem opazovali, kako pridno je prijela mlada roka za kramp in lopato. Mladince, ki so se udeležili LMDA sem povpraševala kaj menijo o tej akciji. Irena Tomše — OO ZSMS Videm; ,,Ko sem zvedela za to lokalno akcijo, sem se takoj odločila, da preživim prosto soboto med krajani, ki jim je potrebna pomoč. Vesela sem, da so bih vaščani zadovoljni z našim delom, saj smo se trudili, da naredimo čimveč." Mitja Tement — OO ZSMS Videm: „Cutim neko potrebo, da je treba pomagati krajanom v ,,Pristavi" (tako imenujemo ta kraj mi). Ce bomo pomagali mi njim, bodo tudi oni nudil pomoč nam, kadar jo bomo potrebovali." Vid Strafela — OO ZSMS Sturmovci: ,,Akcije, ki je potekala danes, sem se udeležil zato, da spoznam čim več mladih. To pomeni tudi boljše, spoznavanje celotne KS Videm. Za nas, ki smo prišli iz Šturmovca, pomeni to dogodek aktivnosti, saj smo na novo ustanov- ljeno OO ZSMS in smo se do sedaj bolj slabo izkazali. Danilo Bratušek — OO ZSMS Majski vrh: ,,Mislim, da je ta akcija velikega pomena, saj pripomore k hhrejšemu razvoju KS. Moram priznati, da lahko računamo svoj kraj med manj razvitega, posebno če gledamo na videz Haloz, ki so prav tako potrebne pomoči. Imamo grdo cesto in tudi vodovod si zelo želimo. Upam, da bodo tudi krajani pomagaU mladini, kadar bo potrebno. Jože Potočnik — OO ZSMS Majski vrh doma iz Pristave: ,,Na takšne akcije kot je ta, sem se že navadil. Te akcije sem se udeležil zato, da sem spoznal nove prijatelje in njihove navade. Takšno delo in spoznavanje mladih naj bi bilo nekakšno dopolnilo k življenju." Boris Novak je bil eden izmed prvih pobud- nikov za ustanovitev LMDB. Ustanovljena je bila v začetku junija z namenom, da bi delali v okviru KS. Pobudo je dala vsa mladina, ki je čutila, da se takšna brigada ustanovi. V to brigado je včlanjenih 40 mladincev. ,,Ta akcija ima velik pomen, da se mladi združimo in delamo skupaj. Takšno brigado smo ustanovili zato, da smo videli ali se vse to sploh lahko formira. Odziv na to akcijo, ki smo jo izvedli danes, se je izkazala zelo uspešno. S to akcijo smo preizkusili tudi aktivnost članov, ki so se vključili v MDB. Izkazala se je mladin- ska zavest, da so enakopravni člani socialistične družbe v graditvi, ki so jo začeli naši vrstniki v povojni graditvi porušene domovine. Vesel sem, da se je vabilu odzvalo še več članov ZSMS, kot jih je včlanjenih. Upam, da bo po tej prvi akciji, ki smo jo speljali zares odlično še več takšnih. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vodstvu KS Videm, ki nas je podprla, da smo članom MDB postregli z malico in s toplim čajem. S to akcijo smo tudi dokazaU vsa priza- devanja pri izpeljevanju vseh akcij in drugih prireditev, ki smo jih organizirali skozi vse leta in s tem pokazali, da nismo tako neaktivni, kot nekateri trdijo. Mislim, da nas bodo ,,opazili", kot aktivne člane v DPO in društvih. Ne samo kot njihove člane, namreč tudi kot mladince. S tem se bo aktivnost članov ZSMS zelo povečala in ne bo obrekovanja na račun mladih. Z novo reorganizacijo MA v OO, smo pridobili na številu aktivnih članov, ki so prev- zeli vodilne funkcije. Na novo ustanovljeni sta OO ZSMS v Sturmovcu in Pobrežju. S tem upam in želim, da se bo delo mladih še bolj izboljšalo in da bo ZSMS, kot frontna organizacija mladih v KS Videm postala v bodoče enakovredna organizacija z drugimi DPO v KS Videm." Na zemljo se je pričel spuščati mrak in mladinci so zaključili svojo delovno akcijo. V imenu vseh vaščanov se jim je zahvalil za pomoč Ivan Kokol in dejal, da želi in upa, da se drugo leto zopet srečajo na takšni akciji v Halozah, kjer bodo stekla dela na cesti, ki vodi iz Vidma skozi Dravinjski in Majski vrh v Podlehnik. Mladi so z zadovoljstvom odšli proti Vidmu. Se zadnjič so pogledali po cesti, ki jim je dala toliko lepih trenutkov. Na njej so ostaU samo še vaščani, ki so tudi to soboto preživeli ob cestnih jarkih. Z brigade se je oglasila brigadirska pesem. Mladincev niso motili krvavi žulji na rokah, na utrujenost pa so pozabili. Kaj naj rečem k vsem tem besedam, ki so mi jih povedali mladinci. Splača se nekaj narediti v korist sebi, vaščanom, KS in vsekakor OO ZSMS. Na tej akciji je sodelovalo 45 članov iz OO ZSMS Videm, Majski vrh. Tržeč, Pobrežje in Sturmovec. Preden so se člani LMDB razšli so MDB pozdravili z brigadirskim ZDRAVO! Besedilo in posnetki: Marjana Hvakc-Jana Ustvarjanje mladih v znamenju 60. obletnice SLOVENSKA BISTRICA Osnovna značilnost vseh aktiv- nosti mladih na območju občine Slovenska Bistrica, v celotnem letošnjem letu je bilo praznovanje 60. obletnice SKOJ, ZKJ in revo- lucionarnih sindikatov", je v uvodni besedi povdaril na nedavni volilno programski konferenci OK ZSMS Slovenska Bistrica njen predsednik Jože Trglec, ki je svoje poročilo o pretekli dejavnosti na- daljeval z besedami: ,,Mladi smo bili in bomo tudi v prihodnje orga- nizirani v smeri vsestranskih spoznavanj zgodovine naše revolu- cije, dosežkov naše izgradnje in naporov za nadaljnjo krepitev ter razvijanje samoupravnih odnosov, narodne enakopravnosti in enot- nosti". Letošnje leto je bilo za mlade v bistriški objini pomembno tudi v smeri uresničevanja zastavljenih akcij na X. kongresu ZSMS v Novi Gorici. Na območju občine živi okoli 8000 mladih, starih od 14 do 27 let. Večina med njimi je tudi aktivno vključena vsaj v eno od oblik mladinske dejavnosti. Združujejo se v skupno 37 OO ZSMS na območju KS, 32 jih deluje v TOZD, 12 OO ZSMS je aktivnih na področju izobraževal- nih dejavnosti in štiri OO ZSMS vključujejo mlade iz kmetijstva. V teku pa so akcije za ustanovitev OO ZSMS v novoustanovljenih krajevnih skupnostih na območju bistriške občine. Te so nastale predvsem z razpodelitvijo na več KS iz dosedaj velike KS Sloven- ska Bistrica. Pri OK ZSMS že vrsto let ugotavljajo,, da so OO ZSMS na podeželju po doseženi aktivnosti mnogo uspešnejše od tistih v večjih industrijskih središčih. Ob tem so se mladi udeleževali prav vseh pomembnejših svečanosti in prire- ditev v svojih sredinah in tudi v akcijah širšega družbenega pomena kot so volitve v organe KS, njihovem samoupravnem preoblikovanju, z udarniškim delom so prispevali velik delež pri izboljšanju komunalnih in drugih objektov v občini, v okviru mla- dinskih delovnih brigad so zabele- žili enega doslej največj uspehov. Uspešni so bili tudi pri prenašanju tradicij NOB, pohodnih dejav- Mladi v osnovnih šolah delujejo v okviru svojih akcijskih programov, med katerimi so tudi srečania vrstiiikov iz drusih šol. nostih, športnih tekmovanjih in na kulturnem področju. Ob tem je na nedavni konferenci prevladalo prepričanje, da bo potrebno več pozornosti posvetiti informiranju javnosti o svojih aktivnostih, saj nemalokrat veliki delovni uspehi ostanejo za širši krog občanov nepoznani prav zaradi nezadostno razvitih obUk informiranja. Kljub dobri zastopanosti mladih v delegatskem sistemu ostaja neza- dovoljiva njihova vloga v širšem povezovanju mladih z drugimi družbenopolitičnimi organizaci- jami v KS, TOZD pa tudi v ob- činskem okviru. Mladi so na zborih občanov in kot člani delegacij premalo aktivni. Več uspeha je občutili samo v primerih večjih skupnih akcij. Mladi dele- gati še vse premalo prenašajo stališča svoje baze v delegacije, pa tudi povratnih informacij je zelo malo. Ce bi ocenili sodelovanje OO ZSMS z mladimi iz osnovnih šol, lahko z gotovostjo govorijo o pomembnem koraku naprej, saj je prav to sodelovanje prineslo mnoge novosti in predvsem obnavljanja kadrov. Številne naloge, ki bremenijo delovne kolektive v bistriški občini v precejšnji meri vplivajo tudi na aktivnost mladih. Čeprav bi prav ti morali pokazati od delu svojo pravo vrednost pa je nemalokrat opaziti, da v svojem prostem času ne najdejo stika z OO ZSMS-v svoji sredini, če ta sploh še aktivno deluje. V nekaterih TOZD so namreč ugotovili, da bo potrebno zaorati novo ledino, če bodo hoteli obnoviti delo OO ZSMS. Kljub temu, da se je kmečka mladina v bistriški občini pričela organizirati bolj pozno pa so njihovi delovni rezultati zelo uspešni, čeprav se tudi tukaj sreču- jejo s pomanjkanjem kadrov in težavnimi pogoji dela, zlasti v aktivu mladih kmetovalcev v Zg. Polskavi, Smartnem na Pohorju, v Makolah in Sludenicah. Med največje uspehe mladih kmetoval- cev prav gotovo uvrščajo že tra- dicionalna tekmovanja mladih traktoristov v Kočnem na Pohorju in tekmovanja ,,Kaj več o kmetij- stvu," ki ga organizira aktiv MK Zg. Polskava. Že tradiconalno uspešno sodelu- jejo mladi bistriške občine tudi z vojaki iz garnizij JLA v Slovenske Bistrice in Slava Klavora iz Maribora. To se je pokazalo tudi pri nedavnem naboru mladincev za JLA. Besedilo in slika: Besedilo in slika: Viktor Horvat im v KS IVAN SPOLBIJAK PTUJ Dom SZDL zopet središče življenja Proslava dneva republike, ki le bila 28. novembra v domu SZDL na Zadružnem trgu. je bila za krajane te KS in šolskega okoliša OS Ivan Spolenjak ponovna potrditev, da le dom resnično mesto zbiranja iniadtli in odraslih. To je tudi najboljši dokaz, kako upravičeno so bila porab- ljena sredstva iz samoprispevka za obnovo tega doma. Program proslave so pripravili učitelji in učenci OS Ivan Spolenjak, mladinska organizacija in krajevna skiipnost. proslavni nagovor pa ie imel Milan Masten, predsednik KK SZDL. Krajani, predvsem pa starši šolarjev so dvorano napolnili in občudovali nastopajoče učence, nastop pevskega zbora, ki ga vodi učiteljica Ivanka Plavčeva in izvajanje drugih zanimivih točk pod vodstvom učiteljic Marice Praprotnikove, Savke Drevenškove in ide Gajserjeve. Ureditev doma je bila pjotrebna. ne le za proslave, temveč tudi za seje DPO in društev te KS, zbore občanov in posvetovanja. Obstoj^tega doma tudi nujno spominja na pred leti umrlega predsednika SZDL. Ivana Rudolfa, kije ostal častni predsednik dosmrti saj je vložil ogromno, truda v to. daje bifdom zgrajen m urejen. Letos sodom iz samoprispevka zopet obnovili, odprto je le še ostalo vprašanje sredstev za nakup nQve opreme za dvorano. JTV.' Šola mladih peres - za mlade informatorje iz osnovnih in srednjih šol v centru za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Ptuj skrbimo predvsem, da je širša javnost seznanjena z delom mladine v ptiiiski občini. Za mlade, ki lih zanima informiranje smo v okviru COP-a organizirali »Solo mladih peres.« Program izobraževanja je razdeljen na štiri dele. S šolo smo oričeli 23. nov. 79. Zbrali smo se na osnovni šoli Tone Znidarič. Poleg teh predavanj smo si zamislih kot pogovore o delu mladih na oodročiu obveščanja. Najprej smo spregovorili o pomenu informiranja v naši družbi, pogovarjali smo se o vKljucevaniu intormiranja v ucm program, o ustanovitvi no\'inarskih krožkov v šotah ... V naslednjih treh petkovih popoldnevih se bomo pogovarjali o načinu in oblikah pisanja. Hkrati pa bomo pričeh tudi s praktičnim delom. Pri tem nam bodo pomagali novinarji Radio-Tednik Ptuj. Spregovorili bomo tudi o radijskih oddaiah in eno tudi sami posneli. Namen te šole je. da »najdemo« mlade, kijih zanima novinarstvo, da jih vključimo v delo CUK-a m jih usmerjamo v kasnejše šolanje. V okviru COP-a pripravljamo podobno »Šolo mladih peres« za informatorje iz OO ZSM v KS. Z večjim številom dopisnikov bo tudi naše glasilo: Gremo na delo, kvalitetnejše. Helena Bezjak ŠOLA IZ ŠOLE V ŠOLO Sestanke slušateljev »šole mladih peresc. o tem poročamo posebej, je bil prvič 23. novembra v OŠ Tone Znidarič Ptuj. Namen le šole ali krožka je bil. da med mladmi vzbudi zanimanje za pisanje, skratka novinarskega duha. ki ga je med učenci osnovnih šol še premalo. V krožku smo se pogovarjali z dijakinjama Diano Bohak in Savico Pičerko. ki je tudi predsednica komisije za informiranje pri OK ZSMS Ptuj. Diana pa je član te komisije. Iz razgovora izhaja, da je dejavnost novinarstva na osnovnih šolah šele v po- vojih m namen šole mladih peres je. da bo ta de- javnost čimprej sh(xlila. Naslednji sestanek jc bil v petek. 7. decembra v osnovni šoli Franca Osojnika. kjer smo nadaljevali z navedeno temo razgovora. Tako se bo šola mladih peres selila iz šole v šolo in povsod obravnavalo konkretno problematiko informiranja na šoli. Novinarska sekcija OS Franc Osojnik 12 - NAŠI DOPISNIKI 13. december 1979 — fKlMCTK ZASLUŽENA KAZEN Oči ini večkrat pripoveduje dogodivščine iz mladih dni. Nekoč mi je povedal t o-le zgodbo. Bilo je v jesenskih dneh leta 1944. V Sobetincih je živel kmet, ki je' čestokrat na žandameriji ovajal, kje se zadržujejo partizani. Možakar je: nosil velike brke, ki jih je skrbno negoval. Vedno jih je gladil in vihal, j Partizani so se dogovorili, da bodo izdajalca kaznovali. Tudi moj oči je I bil partizan. Nekoč sta se oči in njegov prijatelj napotila na izdajalcev dom. l3omači so bili zbrani pri večerji. Oči je potrkal na okno in poklical kmeta, naj pride malo na hišni prag. Ko je stopil v temo, si je najprej zavihal brke, potem pa z očmi spraševal, kaj bi rad. Oči ga je vprašal v nemščini: ,,Morda veš, kje so partizani?" Kmet je bil takoj uslužen in odvrnil: ,,Vem. V bukovski šumi so." ,,Ali m.i lahko pokažeš pot do njih?" je v nemščini prosil oči, ki ga je hotel zvabiti v gozd. Kmet je prikimal in odšel z očijem nič hudega sluteč v noč. Se prej si je oči obrnil titovko narobe, da ne bi kmet v njem spoznal partizana. Očijev soborec pa se je tiho plazil za njima. Na poti sta se pogovarjala v nemščini, da izdajalec ne bi kaj posumil. Ko so prispeli globoko v gozd, ga je oči ustavil in vprašal: ,,Kolikokrat ste poročali Nemcem o partizanih?" Kmet se je prestrašil, kajti oči ga je ogovoril v slovenščini in si medtem obrnil titovko. Iz teme je stopil očijev prijatelj. Zgrabila sta možakarja in ga vrgla na tla. Oči je vzel škarje in mu odrezal polovico brkov, grozeč: ,,To je za tvojo podlo dejanje. Ce boš še enkrat tožil, gorje tebi!" Preden sta ga izpustila, sta mu naročila: ,,Teci proti vasi in vpij: ,,Živel Tito." Bežal je, kolikor so ga nesle noge, in na vso moč kričal: ,,Živel Tito!" Ce bi ga takrat slišali Nemci, bi ga gotovo ubili. Sandi Cvitanič, 7. b OŠ Franc Belšak Gorišnica oh, Ti odrasli ... (Šaljivka) Vsak otrok ima rad odrasle, posebno starše. Vendar ne zme- raj, posebno takrat ne. ko mu nekaj zagodejo ali ga spravijo v neroden položaj. Takrat pa se. kdor je kratke pameti in dolgega jezika, že zna izmotati. Tako je bilo pred letom dni. Na poti iz šole sem se pogovar- jal s sošolci in tako .sem zamudil za pol ure. In že. ko sem bil pred hišo. me je oče vprašal: »Kje si hodil?« — »Po zemlji.« sem i^dgovoril. »Ti bom že dal po zemlji.« seje razjezil oče in z^čel naštevati, kaj moram narediti: »Nasekaj dr\a. idi v trgovino, pometi pred garažo, itd . . .« Ostalega nisem več slišal, ker sem šel nejevoljen v sobo in se vrgel na posteljo. Sele, ko sem nekaj časa lako ležal, sem se spomni! na pogovor s prijate- ljem. Domenila sva se namreč, da greva v gozd po kostanje. Hitro sem se preoblekel in zme- tal vase nekaj hrane in že sem^se napotil v gozd. Toda že pred dvoriščnimi vrati, se oglasi oče za menoj: »Kam pa greš?« — »Naprej«, sem mu odgovoril in že sem vedel, da ne bo nič s kostanji. »Takoj pojdi nazaj!« je rekel oče in opravljal svojo delo naprej. Minila meje volja od vsega, zato sem šel nazaj v sobo in se spet vrgel na posteljo. Cez nekaj časa stopi oče v sobo in se začudi, da ležim ter reče: »Kaj pa ti je. da sredi dneva ležiš, ko drugi delajo?« — »Ce pa . .. če pa sem šel nazaj in sem se zaletel v kostanj. Saj si mi rekel, da naj grem nazaj, ali ne? In poglej, kakšno buško imam na glavi.« Pokazal sem mu glavo in pri tem svojem laganju sem pozabil, da spioh nimam buške in da se nisem nikamor zaletel. In potem, hočeš nočeš, moral sem opraviti vsa naročena dela s stokratnimi obrestmi vred. Franček Narat. 8/a, OŠ. Videm pri Ptuju MATI O, mati, zakaj si mi umrla, saj vidi se, da te ni, drugače zdaj je doma, ko tebe več ni. Želim SI, da prišla bi kdaj in ponosen bil hi nate, kot bil sem nekdaj. Saj vem, da te ne bo, zato sem žalosten. Le spominjal se bom nate. A Ibin Kostanje vec, 7/ b. OS Olga Meglic, Ptuj MOJ DOMAČI KRAJ Stanujem v Brstju. Brstje je mala vas. Od Ptuja je oddžiljena dva kilometra. V vasi je nekaj kmetij. Prebivalci se bavijo s poljedeljstvom. Nekaj jih hodi v službo. Naša hiša stoji ob cesti. Je velika in široka. Imamo kokoši in zajce. V ozadju je vrt. Nimam prijateljev, da bi se igral. Blizu nas teče potok Rogoznica. Sašo Žitnik, 3/c, OS Tone Znidarič, Ptuj kako skrbiiv1 za zdravje ZJLTR.AJ SI UMIJl.M OB- R.AZ IN UShSA. VSAK TE- Df N SI SKOPAM. ZVFCFR SI UMIJEM OBRAZ IN NO- GF. DANFS ZJUTRAJ MI JF MAMA K)RFZALA NOHTE. DELALA SEM POCEPE. TE- KALA SEM OKOLI MIZE. Z MAMICO SVA ŠLI V GOZD. TEKLA SEM OKOLI HIŠE. VESNA HROMIŠ. I. RAZRED. OŠ Majšperk UMI VAN SE VSAK DAN. VSAKO NEDELJO SE KO- PAM. UMIJEM SE ZJUTAJ IN ZVEČER. ZJUTRAJ SI UMI- JEM OBRAZ IN ZOBE PO- STRIŽFM SI NOHTE. SUZANA ŽOLGER. 1. razred. OŠ Majšperk UMIJEM SI OBR.AZ. UMIJEM SI ROKE. ZVFCER si UMI- JEM NOGE. UMIJEM SI UŠE- SA. UMIJEM SI ZOBE. KO- PLJEM SF I NKRAT NA TE- DEN. RAD TELOVADIM. RAD JEM SIR. ROMAN PERNAT. I. razred OŠ Majšperk kurirCek Sedaj je jesen. V gozdu odpa- da listje. Skozi oblake sveti luna. Kurirček Tinček stopa hrabro po gozdu. Kurir Tinček nosi v torbici važno pismo za partizane. Skrbno čuva torbico. Tinčku kurirčku daje puška pogum. Romana Tovornik. 2/b. razred OŠ v ustanavljanju. Ptuj Tako so proslavili dan republike v OŠ Olga Meglic Ptuj Foto: S. Kosi TUDI TO SE ZGODI V razred je prišel Albin iz 3/a. Povedal je, če kupiš knjigo, dobiš peresnico. Vlado je dvignil roko in dejal: Jaz bi imel samo peresnico. Vsi smo se smejali.^ , _ Gorazd Cermla, Videm pri Ptuju SPOMIN Nimam očeta, da bi z njim obujala njegove mladostne spomine. Bila sem še majhen otrok, stara leto in pol, ko sem ga izgubila. Imam pa starejšega brata, ki mi večkrat pripoveduje o svojih potegavščinah. Hodil je še v šolo. Nekoč je prišel spet brez domače naloge To je bila njegova slabost. Vselej je moral po pouku ostati v šoli, pisati nalogo in se učiti. Nikoli ni bil sam. V razredu je bilo več takih ,,pridnih" učencev. Tisti dan jih je tovarišica hudo kaznovala. Štiri dolge ure so sedeli v šolskih klopeh, da jih je že pošteno pestila lakota. Ko so odhajaH čez šolski prag, je bilo že pozno popoldne. Sosedov Franček in moj brat sta leno stopala po prašni cesti in se hudovala na tovarišico. Nenadoma je dejal Franček: ,,Peter, poglej, na državni njivi sejejo pšenico. Tam so cekarji, v katerih je malica. Kaj, ko bi si z njo potešila lakoto." Cekarji so ju zapeljivo vabili, zato sta obstala in čakala, da bodo delavci prišli na drugi konec dolge njive. Pogledala sta naokrog. Nikogar nikjer. Skočila sta k cekarjem. Zgrabila sta prvega in našla v njem klobase ter kruh. Vzela sta in se skrila v koruzo onkraj ceste. Sumljivo je zašumelo, zato sta se u.stavila, tiho sedla in si razdelila bogato malico. Ko sta pojedla, se je oglasil brat: ,,Franček kradla sva. To ni pošteno." ,,Res je," je odvrnil Franček, ,,toda lakota je bila močnejša. Ce naju bodo z.asliševali, bova vse zanikala." Sita, toda obremenjena z vestjo, sta se bližala domači vasi. ,,Ali sta bila za to kaznovana?" sem radovedno vprašala brata. Le-ta se je nasmehnil in dejal: ,,Ne, ker sva molčaia." Tatjana Bezjak, 7.a OS Franc Belšak Gorišnica PONUJANEGA NI LEPO ODKLONITI Moj oče se je rodil v številni družini. Že v otroških letih sta dedek in babica svoje otroke lepo pripravljala za življenje, ki ni vedno sončno in srečno. Nova vas je imela veliko porednih dečkov. Med njimi je bil tudi moj oče. Ce so dečki kaj ušpičili, je bil moj oče vedno zraven in seveda tudi vsega kriv. Po ljudski sodbi je bil poglavar porednežev. Saj tudi, motili se niso. Tudi v šoli so se učitelji nanj že navadili: enkrat na teden ni imel domače naloge, enkrat na teden je bil po pouku zaprt...... Takšne je pač bil Stefl Bilo je v soboto. Sonce je že vzhajalo in kmalu se bo začel nov delovni dan. Ljudje se bodo potili na polju, hiteli delati za ljubi kruhek. Moj oče se tisti dan ni mučil na travniku, da bi obračal seno in ga nalagal. Rekli so mu, da bo ostal doma in gospodaril. Preden so domači odšli, mu je sestra ponudila jabolko. Ker je hotel ravno materino, mu je le-ta dejala: ,,Vzami, kar li kdo ponuja. Ponujanega ni lepo odkloniti." Njegovi so odšli in tedaj je ostal sam. Počedil in nahranil je živino pa ni vedel, kaj bi zdaj počel. Pod vasjo se vije Drava in ob pogledu na žuborečo reko ga je mikalo, da bi jo vsaj dvakrat preplaval. Znal je dobro plavati, saj je rase! ob vodi. Kolikokrat je že padel v vodo in klical na pomoč! Ob njej in v njej si jc nabiral življenjske izkušnje. Ko je odhajal na kopanje, je moral skozi sadovnjak, ki je bil last velikega skopuha. Ta ni mogel prenesti, da bi se kdo gostil z njegovimi jabolki, ki so bila tako. mikavna. Tudi očeta so vedno zapeljevala. Ura je bila enajst. Sonce je pripekalo. Na obrežju je stal očetov priiatelj in ea vabil k vodi. Stekel jc skozi sadovnjak in spotoma utrgal rdeče jabolko. Ko se je ozrl, je zagledal soseda skopuha, ki je gledal, kako je fant grizel njegov sadež. Oče se je pognal v vodo in zaplaval, da ne bi videl ostrega pogleda, ki je govoril: ,,Enkrat si že utrgal moje jabolko. Priz.anesel sem ti. Danes si že drugič utrgaLSamo enkrat še in...! Cas je tekel. Iz hleva so se oglašale krave in klicale pozabljivega gospodarja. Hitro seje oblekel in se s prijateljem pognal skozi sadovnjak. Natrgala sta si jabollc. Prijatelj je ugledal soseda in zbežal, mojega očeta pa je sosed mika.stil: ,,Kaj delaš, falot? Ali te niso doma poučili, da je pri nas nevarno krasti?" ,,0, oprostite, mati so mi rekli, da moram vzeti, ''ar se mi ponuja. Drevo mi je tako prijazno ponujale svoje sadeže, pa se nudbi nisem mogel ubraniti in sem utrgal." seje zna.šel moj oče. Sosed ' izpustil, misleč, da je fantek res tako mislil in dovolil zvitemu očetu ti najlepše jabolko. Moj oče pa ni bil sam.o zvit in nagajiv, bil je tudi velik strahopetnež. V5 akem šumu je mislil, da ga nekdo zalezuje Sc danes se s smehom na lih spominja svoje mladosti, ki mu kljub štirim težkim vojnim letom ja lepe in srečne spomine. Marinka Horvat, 7. b OS Franc Belšak Gorišnica MINUS TROJKA Prvič v tem šolskem letu sem dobila minus trojko. To je bilo pri spoznavanju družbe. Tovarišica me je presenetila, ker me je vprašala družbo, ko nisem bila pripravljena. Snovi o slovenskem panonskem svetu nisem vedela. Bila sem žalostna in jezna sama nase. To minus trojko si bom čimprej popravila. Simona Benčič, 4/c, OS Tone Znidarič, Ptuj KAKŠEN MORA BITI PIONIR PIONIR MORA BITI M.AR- LJIV UCENEC in DOBER TO- VARIŠ. LJUBITI MORA SVOJO DOMOVINO IN TOVARIŠA TI- TA. LEPO SE MORA OBNAŠA- TI IN VSAKEMU POMAGATI. BITI MORA HVALEŽEN IN DELAVEN. POŠTENEGA ČLO- VEKA IMA VSAKDO RAD. MIHELCAMIKL, 1/B, OS TONEŽNIDARIC, PTUJ vesel dogodek Jesen JC šla v zimo. Začeli so se hladni dnevi. Ljudje smo si kupili bolj tople obleke. Ptice selivke so se že odselile. Sneg je pobelil vsa polja iii travnike. Za zimsko veselje gaje bilo dovolj. Nekateri otroci so se smučali, drugi pa sankali. Jaz sem se smučal in sankal. Bilo je prijetno. Večina ljudi je le hladne dneve izkoristila za koline. Ko sem se šel na Pohorje smučat, sem videl, kako so ljudje lovili prašička. Tako sem .se smejal, da sem skoraj počil od smeha. Majhen fant. z imenom Peter, je prašička prijel za rep. Prašiček pa je pt>divjal in ga vrgel v blato. Peter JC bil lako zamazan, da se mu ni videla obleka in obraz. Potem so ga le ulovili. Ljudje skrbimo ludi za ptice. Za siničke in še večino drugih. Naredimo jim hišice in jim natrosimo hrano ali pa jim hrano natrosimo na police. Tako se je končalo zimsko veselje. Upam. da se že bomo lahko zabavali na snegu. Bojan Gavez. OŠ Franca Osojnika HUDA URA Modro nebo tam za goro je postalo temno. Veter brije; strašna in hitra se bliža nevihta. Zamegljene oči, solzna lica— težko je v hudi uri biti sam. Helena Kranjčič, 7/b, OŠ Olga Meglic, Ptuj DOPISUJEM SI Na srečanju z dopisniki iz Oplo- tnice sem spoznala učenko Valerijo Mataln. V hipu sva postali dobri prijateljici. Obljubili sva si, da si bova velikokrat pisali. Preko nje sem spoznala tudi učenko Lucijo Žnidar. Dala mi je svoj naslov. Tudi z njo sem postala dobra pri- jateljica. Rekla mi je, da bo mi velikokrat pisala. Z veseljem spre- jemam in odgovarjam na njene Stanka Belšak, dopisni krožek, OS Videm pri Ptuju ŠOLSKO TEKMOVANJE V PLAVANJU Bilo je pri uri telovadbe. Tovarišica je vprašala: »Katera izmed deklic želi tekmovati v plavanju?« Roko je dvignila le ena deklica. To sem bila jaz. »To je nemogoče«, je rekla. »Samo ena deklica? Kaj pa li Julija?« Julija seje hotela izmuzniti, toda tovarišica je odločno rekla, da morava biti v soboto ob pol osmih v toplicah. Obe sva se stresli. Hitro so minili dnevi in sobota je bil tu. Ob pol osmih sva bili z Julijo v toplicah. Mnt)go učencev je bolo tam. Bilo nas jc kar 140. Neka ti>varišica je rekla, da lahko gremo v slačilnice. Vsi smt) se zagnali. Preoblekli smo se v kopalke in šli h bazenu. Neka- teri učenci so že plavali. Tudi jaz sem skočila v vodo in zaplavala. »Konec plavanja.« je zakUcal starier. In že je na start klical tekmovalce. Zapiskal je in tek- movalci so skočili v vodo. Cez nekaj časa je zaklical: »Na start naj pride Breda Vidovič.« Kar stresla sem se. toda morala sem plavati. Moja prva disciplina je bila 50 m pesno. Dosegla sem prvo mesto. Joj. ko bi videli kako srečna sem bila, kar zavriskala sem od veselja. Tekmovanje je teklo naprej. Starter je poklical na start spel mene. Plavala sem 50 m. kravi. Dosegla sem drugo mesto. Tudi s tem uspehom sem bila zadovoljnja. Še dvakrat sem plavala in to v disciplinah hrbtno in delfin. Obakrat sem dosegla drugo mesto. S svojim uspehom sem bila zelo zadovoljna. Po končanem tekmovanju je sodnik rekel, naj se hitro obleče- mo, potem pa naj pridemo v restavracijo. Oblekla sem se in Sla. Bila sem med zadnjimi. Toda v.seeno sem dobila prosti sedež. Sledila je podelitev diplom. Dobila sem štiri diplome OŠ F. Osojnik je dosegla prvo mesto. Zelo smo bili veseli. Jaz sem šla tudi po pokal. Dvignila sem ga v zrak. Vsi drugi učenci so zaplo- skali. Kmalu zatem sem odšla do- mov. Mama in oče sta bila zelo vesela mojega uspeha. V ponedeljek sem pokal nesla v šolo. Dala sem ga tov. ravnate- lju. Bil je zelo navdušen. Čestital nam je in nam zaželel še mnogo uspehov v športu. Breda Vidovič. 5/c. OŠ F. Osojnik. Ptuj MLADINSKA DELOVNA AKCIJA V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI Mladince krajevne skupnosti Olge Meglic iz Ptuja tare velik problem — nimajo pravega igrišča za rekreacijo npr. za nogomet, rokomet, košar- ko. Starejši občani so sicer obljubljali, da bodo oni uredili prostor pred domom SZDL v igrišče, vendar se mladi niso strinjali, ker bi tam odrasli postavili gugalnice. peskovnike in klopce za otroke. Tako so se mladi zadnjo soboto v avgustu zbrali na mladinskem se- stanku. Po dolgem razpravljanju, raznih predlogih pa tudi po neresnem razgovoru so se odločili, da bodo drugi dan izvedli akcijo ,,Uredimo igri- šče". Se istega dne so izdelali plakate, ki so vse občane, tiste sposobne se- veda, vabili na mladinsko akcijo. Akcija je bila napovedana za deveto uro. Že prej je bilo pred domom vse polno lopat, krampov, grabelj in košar. Mladi, pa tudi nekaj starejših je bilo, so bili izredno razpoloženi. Z vso vnemo so pričeli delati. Najprej sta dva starejša moška pokosila travo. Mladi so potlej v košarah odnašali pokošeno travo za Dravo. Ko je bilo pokošeno, so močni fantje prijeli za krampe in lopate ter začeli prekopavati. Dekleta so v košarah odnašala kamenje, strohnele veje, smeti in z grabljami rahljale zemljo pod grmiče- vjem. Ko je bilo prekopano, so hitro zapravljali in z ročnim valjarjem utrdili zemljo. Postavili so še preproste gole in tablo s košem. Po končani akciji so si žejo gasili s Coca-Colo in si zadovoljno ogledo- vali sadove svojega dela. Že ob treh popoldne je bila napovedana nogo- metna tekma med Vičavo in Orešjem. Upam, da bo ta uspela akcija v naši krajevni skupnosti spodbudila druge mladinske organizacije, da bi organizirale kaj podobnega, kajti v slogi je moč. Natalija Cačkovič, 8/a, OS Olga Meglic, Ptuj PIONIR MORA BITI PRIDEN. DOBRO SE MORA UCiTl IN UBOGATI TOVARiSiCO. VESELA SEM. DA SEM PO- STALA PIONIRKA. SRECNA SEM, KER SEM ŽE CLAN PIO- NIRSKE ORGANIZACIJE. HlJANll A PLANINC, 1/B, OS TONEŽNIDARIC, PTUJ MOJ ZAJCEK Rada imam živali. Želela sem. da bi ludi mi imeli katero od njih. Lani junija, ko smo se preselili v hišo. je očka prinesel od znancev zajčka. Imel je rjavo kožušček in bel repek. Vedno mu je eno uho stalo pokonci, drugopasemuje p)vešalo. Ker je imel bel repek, smo mu dali ime Belko. Ponoči se je vlegel in mirno spal. Podnevi smo ga včasih spustili ven in sva s sestrico pazili nanj. Nekega dne je bil spel na prostem. Tekal je z enega konca v drugega. Naenkrat pa ga ni bilo nikjer. Iskali sva ga in se baU. kaj bo rekel očka. Po dolgem iskanju pa je nazadnje sam prišel iz veli- kega okrasnega grma. Jezni sva bili nanj. ker nama je naredil to- liko skrbi. Poklicali sva očka. da gaje dal v njegovo hišico. To je bi! star televizor s streho in napisom VILA DOLGOUHFC. Hišica je imela štiri noge in je stala pod vrbo. Ko je prišla pozna in hladna jesen in smo se bali. da bo zajčka zunaj zeblo, smo ga dali prijate- ljem, ki imajo zanj primeren prostor. Zelo se mi smilijo živali, kijih ljudje na kakšršenkoli način mučijo. Natalija IvanuSa. 4/a. OŠ v ustanavljanju. Ptuj VARČEVANJE Ze vrsto let varčujem, denar spoštujem. Varčujem samo zato, da si čez leto kupim novo kolo. Ze mnogo denarja privarčevanega imam, vendar vse premalo varčevati znam. .Mnogo denarja zapravila sem, za bombone, žvečilne in zja kaj še vse, ne vem. Najprej bom bolj pridno varčevala, denarja ne bom tako razmetala. Ce bom varčevala, bom bolj bogata postala. V mislih še marsikaj imam, zalo dinar k dinarju dam. Tako bom lepo vsoto imela, *^JP ^ ngjnujnejše stvari vzela. „ Marinka Alt, dopisniški krožek, H/b, OŠ Videm pri Ptuju TEMtflK - december 1979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 SKL - SKUPINA A: DRAVA-LITIJA-ZAGORJE 72:78 (36:3S)< PORAZ V ZAKLJUČKU SREČANJA Športna dvorana Mladika, gledalcev 100, sodnika Vračko in Tkavc (Maribor); Drava: Filipič 2, L. Beranič 14, Petek, Reš, Marčič 4, Kosender, Bedrač 22, Cobelj 12, R. Beranič 4, Savurdjič, Dobrijevič 13, Musič; L itija—Zagorje: Jalovšek, Kos 23, Kotar, Vidic, Balič 6, Mlakar, Planine, Gradišek 6, Pušnik 14, Gričar 12, Grošelj, Omahne 16; V šestem kolu tekmovanja v A skupini slovenske košarkarske lige so igralci ptujske Drave doma izgubili z Litijo — Zagorje, srečanje enakovrednih nasprotnikov pa je bilo v soboto zvečer. Po začetnem vodstvu domačih z 10:7 so gostje bolje zadevali in v 13. minuti vodili z dese- timi koši razhke. Vendar so jih domači z uspeš- nim presingom ujeli in v začetku 18. minute prešli v vodstvo s točko razlike. Do konca prvega dela sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Enakovredna igra se je nadaljevala tudi v drugem delu. Po številnih izjiienjavah v vodstvu so igralci Lilije povedli s šestimi zadetki razhke, vendar so jih domači košarkarji ponovno ujeli. Zadnje izenačenje je bilo dobro minuto pred koncem pri rezultatu 72:72! V zaključku so se gostje bolje znašli in dosegli šest zaporednih zadetkov, domačini pa nobenega. Zmaga gostov je zaslužena, saj so v odločilnih trenutkih bolje zadevali. Domači igralci so srečanje izgubili po zaslugi slabih metov in številnih napakah v obrambi. S tem pora/oin so se dokončno poslo- vili od super lige in bodo po zaključku s tekmo- vanjem nadaljevali v območni ligi. V prihodnjem kolu gostuje Drava v Dravogradu. Lestvica skupine A: 1. Branik 5 5 O 528:369 10 2. Litija-Zag. 6 5 1 520:477 10 3. Dravograd 5 2 3 402:442 4 4. Drava 6 15 453:526 2 5. Pomurje 6 1 5 463:552 2 1. kotar ZMAGOVALCI TURNIRJA V MALEM NOGOMETU Korenine (foto D. Klajnšek) V prejšnji številki smo poročali o turnirju v malem nogometu v počastitev Dneva republike. Tokrat predstavljamo zmagovalce. Kore- nine iz Velenja, ki so v finalnem srečanju premagali ekipo Kmetijskega kombinata Ptuj. Za Korenine so nasjopili: Cvetkovič, Pasič, Hanžekovič, Perger, Carli, Bi.ščič, Vizovišek in Starki. 1. k. Uspešen nastop šahistov Izbire Letošnje ekipno republiško prvenstvo v .šahu je bilo razdeljeno na dva turnirja. Prvi je bil v začetku novembra na Pohorju, drugi pa od 29. novembra do 1. decembra v Postojni. Šahisti SD Izbira so dosegli velik uspeh, saj so o.svojili tretje mesto. Zmagal jc mariborski Kovinar 58 točk. pred Celjem 57 in Izbiro 52. Ptujski šahisti so odigrali dcvel srečanj. Od tega so šestkrat zmagali, dvakrat izgubili in enkrat igrali neodločeno. In kako so se odrezali posamezniki in posameznice v ekipi Izbire? Polajžar 5,5 točke iz 9 partij. Bohak 5,5 (9). Klemenčič 4.5 (9), Podkrajšek 6 (8), Majcenovič 6 (9). Seruga 7 (9). Kneževič 0.5 (1), Vaupotič 5 (9), Pavlin 6 (9), Žmavc 1,5 (9) in Brgicz 45(9). Z uspešnimi igrami sla si Majcenovič in Seruga priborila normo za naslov mojNtrskega kandidata, Pavlinova in Brglez pa za 2. kategorijo. B. R..1. k OBČINSKO PRVENSPfO V ROKOMETU ZA PIOi^»^y: Rokometni klub Drava je v sode- lovanju z Zvezo telesnokulturnih organi7.acij občine Ptuj izvedel občin- sko prvenstvo v rokometu za pionirke. Prijavile so se ekipe devetih osnovnih šol. nastopilo pa jih je osem. ker se ekipa OŠ Cirkulane tekmovanja ni udeležila. Ekipe so bile v predtekmo- vanju razdeljene v tri skupine. V prvi je zmagala .^ola v ustanavljanju pred OŠ Tone Znidarič in Dornavo, v drugi 0§ Markovci pred Gorišnico in Cirkula- nami in v tretji OS Franc Osojnik pred Hajdino in 0§ Ivan Spolenjak. Finalni del tekmovanja je bil 26. oktobra na igriščih Šole v ustanavlja- nju (sedaj OS Olga .Meglic), v Goriš- nici in Dornavi. V skupini za uvrstitev od 1. do tretjega mesta je zmagala OŠ Franc Osojnik in tako osvojila občin- sko prvenstvo. Druga je OŠ Bratov Štrafela Markovci. tretja pa OŠ Olga Meglic. Četrto mesto je osvojila Haj- dina. peto OŠ Tone Znidarič, šesto Gorišnica. sedmo Ivan Spolenjak in deveto OŠ Dornava. Najboljše strelke so bile: Lebar (Tone Znidarič) 15. .Sipek (Ivan Spo- lenjak) 14. Rimele (Franc Osojnik) 13. Štalcer m Osterman (obe OŠ Olga Meglic) po 11 itd. Tekmovanje je po- tekalo v hladnem vremenu m brez poškodb, kvaliteta prikazanega roko- meta pa ni bila na pričakovani ravni. Vadbo rokometa na omenjenih osnovnih šolah so prevzeli vaditelji Rokometnega kluba Drava in lahko pričakujemo, da se bo kakovost pio- nirskega rokometa v ptujski občini, kar je osnova za nadaljne delo, izboljšala. I. kotar TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ SEJA SKUPŠČINE B019. DECEMBRA Prihodnjo sredo se bodo na redni seji sestali dele- gati obeh zborov skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj. In o čem bo tekla beseda? Najprej o analizi izvajanja programa v srednjeročnem obdobju 1976-1980 in razvojnih možnostih telesnokulturne dejavnosti v občini Ptuj in naši republiki za obdobie 1981-1985. Za tem bo na vrsti poročilo o delu in finan- čna izvedba programa za obdobje devetih mesecev letošnjega leta in predlog rebalansa finančnega načrta za leto 1979. Nato bodo delegati sklepali o^ začasnem financiranjti telesnokulturne dejavnosti v prvih treh mesecih prihodnjega leta ter o predlogu razdelitve finančnih sredstev za program skupnosti v priho- dnjem letu. Po predlogu bo za telesnokuhurno de- javnost v prihodnjem letu na voljo 818 starih nvH- jonov dinarjev in 150 starih milijonov posebnega združevanja za srednješolski zavod. Največ sredstev bo namenjenih za prireditve in množične akciie. dejavnost ZTKO in vzdrževanje, skupni program, anuitete ter samoupravno organiziranost in stro- kovno službo. 1. k. PRIMER MIKIJA PRSTECA Atletika je kraljica športov. Spomnimo se velikih tekmovanj od balkanskih prvenstev pa vse do svetovnega pokala. Veliko dobrih tekmovalcev privablja k atletski stezi tudi veliko občinstva, ki uživa ob zanimivih dvobojih in vrhun- skih rezultatih. Pri nas smo imeli in še imamo peščico dobrih atle- tov, ki se lahko uspešno spustijo v dvoboje z vodilnimi svetovnimi atleti. Nekoč dolgoprogaš Mihelič, tekač čez ovire Lorger, Korica in še nekateri, cjanes pa Stekič, Zdravkovič, Kopitar in drugi. Vzgojiti oz. odkriti veliki talent pri atletiki je izredno težko, če pa se že odkrije, potem jih nekaj uspe, ker imajo dobre pogoje. Veliko je takšnih, ki tonejo v si- vino poprečja in to predvsem zaradi tega, ker niso imeli niti naj- osnovnejših pogojev za delo. Tudi Ptuj je imel nekoč dobre atlete, dosegli so nekaj lepih uspehov, med nje prav gotovo sodi Miki Pr- stec. Že v osnovni šoli je kazal veliko nagnjenost do raznih športov, tako je nastopal v atletski, rokometni, košarkarski in telovadni vrsti šole. Posku.šal se je tudi v partizanskem mnogoboju in to je bilo odločilne- ga pomena, kajti partizanski mnogoboj je vseboval redovne vaje, proste vaje in atletske disci- pline: tek na 100 m, tek na 1000 m, skok v daljavo met krogle in ple- zanje po vrvi. Prav v len discipUnah partizan- skega mnogoboja je pokazal kot pionir velike sposobnosti za teke. Tako je pričel nastopati na razli- čnih atletskih tekmovanjih. Rezul- tati so se vidno izboljševali iz me- seca v mesec. Treniral je dva do tri krat na teden pod vodstvom prof. Milana Cimerman. Kot mlajši mladinec je dosegel na državnem prvenstvu lepe uvrstitve v teku na 300 m in v skoku v daljavo, prav tako pa na republiškem, osvojil je drugo mesto v teku na 400 m in tri uvrsthve med prvih šest tekmoval- cev. Po teh začetnih uspehih se je s prof. Cimermanom dogovoril za še intenzivnejšo vadbo. Treniral je 3—5 krat na teden, naredila sta tudi plan treniranja. Tako je osvo- jil leta 1972 štiri državne naslove in Miki Prslec —tekvcilj. sicer v teku na 3(X) m, teku na 300 m ovire, skok v daljino in postal je državni prvak v peteroboju za starejše mladince. V konkurenci mlajših in starejših mladincev je Miki Prslec dosegel veliko prvih, drugih, tretjih in veli- ko mest v finalu in to v raznih di- sciplinah na državnih, republiških in tudi na mednarodnih tekmo- vanjih. Dobri rezultati so bili po- rok, da se je Miki Prslec udeležil tudi Balkaniade v Varni (Bolgarija). To je bilo leta 1975. Na tem prvenstu je osvojil drugo mesto v teku na 400 m in v štafeti 4 \ 400 m. Se istega leia je bil najuspešnejši tekmovalec dvoboja Jugoslavija-Madžarska z osvo- jenima dvema prvima mestoma; štiristo metrov ovire in štafeta 4x400 m. Na naslednji Balkaniadi je bil Miki Prstec prav tako izredno uspešen. V Karlovcu je leta 1975 osvojil več medalj in sicer prvo mesto v štafeti 4x4000 m, drugo mesto v teku na 400 m ovire in tre- tje mesto v teku na 400 m. Se iste- ga leta se je udeležil evropskega prvenstva mladincev v Atenah, kjer je s štafeto 4x400 m dosegel osmo mesto, v teku na 400 pa dvanajsto mesto. Leta 1976 je sodeloval v članski vrsti na četveroboju v Budimpešti, kjer so sodelovale reprezentance Češkoslovaške, Madžarske, Špani- je in Jugoslavije. Miki Prstec je bil član zmagovite štafete 4x400 m. Nadalje je bil še sedem let član republiške reprezentance. Prav tako je osvojil veliko prvih mest in drugih dobrih uvrstitev na raličnih turnirjih v tujini. Miki Prstec je bil velika per- spektiva naše atletike. Imel je izre- dno dobre rezultate v teku na 400 m in na 200 m. Kronološki pregled rezultatov kaže da je bil v nenehnem vzponu, od leta 1976 pa pa je pričel postopno padati. Leta 1973 je bil rezultat v teku na 400 m 50,0, leta 1974 49,0 leta 1975 48,0, leta 1976 47,6. leta 1977 48,3, leta 1978 48,7 in leta 1979 Miki Prstec ni tekel na 400 m zaradi poškodbe, dvoranski rezultat na Dunaju pa je 49,9. Sočasno je Miki Prstec gojil še glasbo. Verjetno so ga uspehi v atletiki spodbudili, da se je začel resneje ukvarjati z atletiko. Treni- ral je v težkih pogojih. Neurejene slačilnice, po snegu, v blatu itd. Toda dokler so bili rezultati v vzponu, je bilo še vse dobro. Po letu 1976, ko je postal član, bi bilo potrebno še več trenirati, vendar žal ni bilo tako. V klubu so se do- govorili, da bo z njim delal prof. Milan Cimerman, kadar pa ne bi mogel, bi z njim delal drugi trener v klubu. Zal pa se je večkrat zgo- dilo, da je treniral sam samcat, zraven tega pa po neurejeni stezi, blatu, dežju itd. Razumljivo je, da poleni tudi volja prične pešali. Ko ni bilo več rezultata, so mu ukinili zvezno štipendijo s tem pa tudi podporo v Ptuju. Takrat, ko bi mu morali pomagati kot mlademu človeku, atletu, ki je prišel v krizo pa se to ni zgodilo. Bil poif cialni kandidat za OI v Moiui^_..., evropsko prvenstvo v Pragi. Da to je bil čas, ki je minil. To boli, kajti z dobrimi pripravami bi lahko do- segel nekaj desetink in sodeloval na OI v Monirealu. To bi bil po- nos za vso ptujsko občino. Zal pa do lega ni prišlo. Ostalo je le pri talentu. Vendar vse še ni izgu- bljeno, čeprav je veliko zamujene- ga- Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek PRVENSTVO SRS ZA MLADINKE Drava ni uspela Ob koncu preteklega meseca je bilo predtekmovanje odprtega klubskega prvenstva naše republike v rokometu za mladinke. Igralke Drave so nastopile na turnirju v Ljubljani, zraven njih pa še Velenje, Olimpija, Branik, Fužinar in Vuzenica. V prvem srečanju so se Ptujčanke pomerile z ljubljansko Olimpijo in srečanje izgubile s 13:6 (5:4). Ta poraz jim je zaprl pot v finalni obračun te skupine, kljub zmagi s 15:4 (7:1) proti Vuzenici. V srečanju za tretje mesto so igralke Drave nato premagale mladinke Fuži- narja s 15:9 (8:4). V finale odprtega klubskega prvenstva se je uvrstila ekipa Velenja, ki je v finalu premagala Olimpijo. Za Dravo so na prvenstvu nastopile: Farič, Cerne, Teodorovič, Novak, Kranjc, Lepej, Vičar, Kmetec, Vršič, Domiter, Galun in Kokol. 1. kotar NAMIZNI TENIS Uspešno delo Namizni tenis spada med priljubljene športe, saj ne zahteva kdo ve kako velikega prostora, prav tako pa rekviziti niso tako dragi. Barve Ptu- ja že več let uspešno zastopajo igralci in igralke NTK Ptuj. Tako kot leta nazaj so tudi letos zavihali rokave in že zgodaj pričeli z delom. V prvi polovici avgusta so pričeli s pripravami, končali pa so jih okrog 25. avgusta. Fantje so imeli 1. septembra kvalifikacijsko tekmo- vanje v Izoli za prvo republiško ligo. Vendar zaradi zapletov z registracijo Damirja Jančekiča igrajo sedaj v drugi republiški ligi. Ta igralec je bil re- gistriran za več klubov v sosednji republiki in za njih tudi nastopal. Dokumenti so izgledali v redu in prišlo je do tega, da so moško ekipo Ptuja najprej hoteli diskvalificirati, vendar so ji kasneje dovolili nastop v drugi republiški ligi. V naši republiki, kakor tudi v zveznem merilu imamo letos novi sistem tekmovanja. Mlade igralke Ptuja so morale najprej igrati kvalifikacije, kjer so se v 1. republiSki ligi uvrstile med prvih pet ekip in s tem pridobile Mlada ekipa s trenerjem Pšajdom (od leve) Sonja Marinkovič, ValerUa Novak in Tjaša Meško. pravico nastopa na turnirjih prvih pet ekip. Namen tekmovanja je ta, da bi se odigralo čim več srečanj v krajšem časovnem obdobju in da bi bili ti boji zares kvalitetni. Dekleta oz. pionirke so se dobro pripravljale in so tako na turnirju v Vrtojbi pri Novi Gorici izborile pravico nastopa v 1, 2 in 3 jakostni skupi- ni. V prvi jakostni skupini so Tjaša Meško, Tamara Kampuž, sedaj pa se jim je pridružila tudi Sonja Marinkovič. Valerija Novak pa še naprej na- stopa v tretji skupini. Vse mlade igralke so zelo perspektivne, saj četrto mesto v republiški ligi, z mladimi igralkami na čelu z Urško Majnik pred- stavlja velik uspeh. Tudi v prihodnosti se za razvoj in kvaliteto namiznega tenisa v Ptuju ni bati, dosedanji rezultati so porok za tako trditev. Besedilo in posnetek: Danilo Klanjšek Iz TVD Partizan Kidričevo Pri telovadnem društvu Partizan Kidričevo so pripravili predavanje o korektivni ali zdravstveni gimnastiki. Vsak četrtek v tednu se te gimna- stike udeležijo predšolski otroci, ki jo vadita Malčka Cernezel in Dora Mihelič. Predavanja se predvsem nanašajo na pravibio držo telesa, vzroke drž, razvoja otrok in njihove obremenjenosti. Na redni seji so člani UP TVD Partizan Kidričevo obravnavali nekatere stvari, ki jih bo treba urediti v bližnji prihodnosti. Med drugim se bodo poskušali dogovoriti s TVD Partizan Studenci iz Maribora za izmenjavo ene izmene v Puli, prav tako pa so se dogovorili, da bodo na- bavili trenerke in vodniške dnevnike za pripravo in ugotavljanje prisotnosti. Pričeli so tudi s pripravami za organiziranje smučarskega tečaja v Vuzenici. D. Klajnšek Predavanje »Everest 79" v ponedeljek zvečer, 10. decembra je bilo v narodnem domu v Ptuju predavanje ,,Everest 79", ki sta ga pripravila Planinsko društvo Ptuj in Delavska univerza v Ptuju. Predavala sta Viki Grošelj in Vanji Matijevec, ki sta bila člana naše planinske ekipe, ki je osvojila najvišji vrh sveta. Predavanje je bilo pope- streno tudi z nad 200 diapozitivi, ki so jih posneli naši zmagovalci Everesta. B. G. KOMUNALNO PODJEfJE PTUJ OS SKUPNIH SLUŽB .idaričevo nabrežje 3, Ptuj objavlja POPRAVEK OGLASA Z DNE 6. 12. 1979 Dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE - MEHANOGRAFA se objavljajo za določen čas (9 mesecev) in ne za nedoločen čas, kot je bilo po- motoma objavljeno. 14 - ZA RAZVEDRILO 13. december 1979 - TEllMIK TEDNIK - 13. december 1979 OGLASI IN OBJAVE - 15 Bojan Klemenčič, izvršni sekretar C K ZKS foto: zk V četrteic in petei(, 6. in 7. decembra je bil v dvo- rani narodnega doma v Ptuju seminar za vodstva osnovnih organizacij ZKS ptujske občine. Na seminar so bili vabljeni sekretarji, namestniki in še vsaj en član sektretariata. Ker je v ptujski občini danes že 146 osnovnih organizacij, so bili vabljeni na seminar razdeljeni na dve skupim in oba dneva je bil narodni dom poln, kar kaže na zanimanje novoiz- voljenih vodstev OO ZKS za idejno usposabljanje. Organizator seminarja je bil komite občinske kon- ference ZKS Ptuj, ki je vsak dan prvo uro seminarja namenil organizacijskim vprašanjem. Predavanja so obsegala tri glavne teme. Prvo predavanje je bilo o organiziranosti in me- todah dela v OO ZKS, oba dneva je o tem govoril Bojan Klemenčič, izvršni sekretar CK ZKS. O nalogah Zveze komunistov v pnjlitičnem sistemu socialističnega samoupravljanja je prvi dan govoril Peter Toš, izvršni sekretar CK ZKS, drugi dan pa Stanko Lepej, član CK ZKS in namestnik sekretarja komiteja OK ZKS Ptuj. O nalogah komunistov v splošnem ljudskem odporu pa je oba dneva govoril slušateljem Slavko Soršak iz Maribora. V popoldanskem delu seminarja pa so oba dneva slušatelji po skupinah obiskali posamezne osnovne organizacije ZKS in skupaj s komunisti tistih or- ganizacij razpravljali o praktičnem izvajanju nalog s področij, ki so bila obravnavana na seminarju. Raz- prave o tem so bile v vseh organizacijah živahne. FF Srečanje zdravstvenih delavcev Preteklo soboto so se v Velenju srečali zdravstveni delavci zdravstvenega centra Ptuj — temeljne or- ganizacije bolnišnica, zdravstvenega doma Velenje in bolnišnice Topolščica. Zdravstveni delavci so se letos prvič srečali na športnih igrah, ki jih je organiziral zdravstveni dom Velenje. Tekmovali pa so v šestih športnih disciplinah: malem nogometu, kegljanju, streljanju, šahu, pikadu in rokometu. Ptujčani so bili v vseh disciplinah med najboljšimi in so osvojili več prvih mest; prvi pa so bili tudi v skupnem seštevku. Ob tej priložnosti je potrebno posebno priznanje dati rokometašicam in kegljavkam ptujske bolnišnice, ki so se tokrat izredno izkazale; sevetfa pa velja pohvala tudi ostalim športnikom. Poleg športnih užitkov, ki jih je nudilo tekmo- vanje, pa so zdravstveni delavci srečanje izrabili za medsebojno spoznavanje in dogovore za bodoče sode- lovanje. Med obiskom v Velenju so si ogledali tudi bolnišnico Topolščico in termoelektrarno Šoštanj. Ob koncu so se dogovorili, da bo prihodnje srečanje v Ptuju v letu 1980 in ga bodo pripravili delavci temeljne organizacije bolnišnica Ptuj. MG Zlati par Pimgraač v soboto, 1. decembra sta na matičnem uradu v Ptuju slovesno potrdila 50 letnico skupnega ži- vljenja zakonca IVAN in MARIJA PUNGRAČlC iz Turškega vrha 14, KS Zavrč. Bila sta vinogradni- ška delavca in danes uživata zaslu- ženo pokojnino. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, od teh jih danes še pet živi. Zlatoporočenca sta po- nosna na svoje otroke, na 8 vnukov in 1 pravnuka. Ivan je te dni dopolnil 72 let, Marija pa 70. Želi- mo jima še mnogo zdravih in sre- čnih let skupnega življenja. Ivan in Marija Pungračič s svojimi najdražjimi ob razglasitvi za zlato- poročenca v poročni dvorani na ptujskem magistratu Foto: Langerholc ŠPORT OB DNEVUJLA v okviru letošnjih praznovanj dneva oboroženih sil so bile v preteklem tednu v ptujski občini tri športne prireditve. V torek .sose pomerili strelci in šahisti. v petek pa kegljači. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO Nastopilo je pet ekip s 24 tek- movalci in tekmovalkami, tek- movanje paje potekalo v športni dvorani Mladika, v novem stre- li.šču za zračno orožje. Med eki- pami je zmagala prva ekipa Občinske strelske zveze z 867 krogi, pred Občinskim štabom za teritorialno obrambo 853 krogov in vojašnico Dušan Kveder 823 krogov. Med posamezniki so bili najboljši: 1. Štefan Skok (OSZ II) 184. 2. Tonči Planine (OSZ I). 3. Zdenka Matjašič (OSZ I) 179, 4. Valter Lotar (JLA) 176, 5. Mira Skok (OSZ II) 176 itd. Ob koncu .so se udeleženci do- govorili, da bodo izvedli tudi tekmovanje v streljanju z voja.ško pištolo in avtomatsko puško. ŠAH Šahovsko društvo Izbira je iz- vedlo simultanko. ki .se je je ude- ležilo 17 šahistov s katerimi seje pomeril mojstrski kandidat Da- nilo Polajžar. Polajžar je dosegel 6 zmag. 10 remijev in en poraz. KEGUANJE V petek sta se na kegljišču Drave pomerili vrsti vojašnice Dušan Kveder in kegljaškega kluba Drava. Zmagali so »doma- čini« s 183 keglji razlike. O prireditvah, ki so bile in še bodo v tem tednu, bomo poročali v prihodnji številki. B. R.. 1. k. Prednost gradnji pekarne Gradnja nove pekarne v Ptuju je že več let na papirju občinskih razvojnih dokumentov, kakor tudi planska naloga temeljne organiza- cije ,,Vinko Reš" Ptuj, kije vklju- čena v delovno organizacijo INTES. V tekočem letu je temeljni organizaciji uspelo zbrati potrebne dokumente za gradnjo, vendar se zatika pri pridobivanju finančnih sredstev. Finančna konstrukcija si- cer obstaja, vendar sredstva še niso zagotovljena. Temeljna organiza- cija naj bi pri gradnji sodelovala z 300 milijoni S din, milijardo sred- stev pa bi prispevala delovna or- ganizacija Intes iz združenih sred- stev; ostanek sredstev do celotne investicije štiri milijarde in 100 milijonov S din, pa bi po predlogu prispevali: banka, izvajalci del in opreme in drugi. Novogradnjo so v temeljni or- ganizaciji vključili tudi v plan za prihodnje leto, ki je že pripravljen in bo sprejet do konca meseca. Pripravili pa so tudi že smernice razvoja za obdobje 1981-1985, v katerih so zajeli najpomembnejše naloge v tem obdobju. Kot prednost so zapisali nemoteno oskrbovanje ptujske občine s pekovskimi in slačičarskimi in dru- gimi izdelki ter razširitev proizvo- dnje suhega peciva ter specialnih vrst kruha. MG Kmečka gostija ob kurentovanju že v preteklem letu je odbor za organizacijo kurentovanja odločil, da poleg osrednje pustne prireditve, pripravi več drugih prireditev, ki bi naj obogatile pustni čas. Zato je sklenil, da tudi program 20. jubilejnega kurentovanja vsebuje več takih prireditev. Ena bi naj bila nastop ljudskih pevcev in godcev, druga pa kmečka gostija s Ptujskega polja. Zanimivo je, da se bo po teh običajih poročila prava nevesta in ženin. Pogoji za pri- javo pa bodo objavljeni v prihodnji številki Tednika.__MG Koncert moškega komornega zbora Ptuj Komorni moški pevski zbor, ki deluje v Ptuju od leta 1%1 dalje, nekako nadaljuje tradicijo prejšnjih moških in mešanih pevskih zborov, kj so jih vodili priznani glasbeni pedagogi in dirigenti. Danes zbor šteje 28 pevcev in se je pod vodstvom Franca Lačna minuli petek predstavil s svo- jim samostojnim letnim koncertom. Vseh izvedenih osemnajst pesmi začenši s skladbico neznanega avtorja DONNE VENITE AL BALLO in z zaključno Uroša Kreka SE ŽE SVITA BO DEN ter tudi tiste, ki so jih še pridjali h koncertnemu programu, je ponovno navdušilo prepolno dvorano narodnega doma, ki je izvajalce nagrajevala z gromkimi aplavzi. S svojimi dosedanjimi nastopi se je zbor že uveljavil na srečanjih v delovnih kolektivih, ob prazničnih nastopih, na revijah in na samostojnih koncertih. Nič manj uspešen pa ni bil na medrepubliških .srečanjih bratstva in prijateljstva, zapel je tudi med koroškimi Slovenci in gostil druge zbore v Člani Moškega komornega zbora z dirigentom Francem Lačnom med petkovim nastopom. (foto: M. Ozmec) Ptuju. Zbor kuje umetniški izraz iz pristnega ljudskega občutja, iz zanosa borbene pesmi, iz pevske klasike in iz sodobnega ustvarjanja. Pevsko veščino paje zbor izpričal z izvedbo renesančnih, klasičnih in sodobnih del. Posebej dobro se je uveljavil tudi na tekmovanju zborov v Gorici, kjer je dosegel drugo in tretje mesto, na tekmovanju pevskih zborov Slovenije NAŠA PESEM 74 v Mariboru paje osvojil srebrno odličje. Kvaliteto zbora so potrdili tudi radijski in televizijski nastopi ter samostojna velika plošča. Umetniški vodja zbora je Franc LAČEN in pod njegovim vodstvom se je zbor tokrat tudi predstavil v odlično izvajalsko tehnični, zvokovni in programski usklajenosti. Na petkovem koncertu so podelili tudi 16 Gallussovih odUčij za aktivno delo na glasbeno pevskem področju. Bronaste značke so prejeli Stanko Bac, Franc Ornik, Mirko Segula, Jože Foltin, Feliks Polanec, Janez Trafela, Jože Selinšek, Peter llec in Franc Preac — vsi pojejo že najmanj pet oziroma petnajst let. Srebrna odličja za delo do 25 let so dobili Franc Lačen, Jože Cič, Anton Lorger, Jože Demikovič, Jože Kodrič in Mirko Kotnik, zlato pa za več kot 25 let pevskega udejstvovanja — Jože llovšek. mš RAZSTAVA v RESTAVRACIJI HOTELA v ponedeljek dopoldan .so v restavraciji hotela Petovio v Ptuju odprli razstavo amaterske slikarke Veronike Rakuš, ki se predstavlja z vec kot 20 izbranimi deli najrazličnejše vsebine. Gre za talentirano mlado slikarko, ki želi svoja aela predstaviti širšemu krogu ljubiteljev amaterskega likovnega izraza. Razstava, ki bo odprta do konca tedna, vzbuja med obiskovalci veliko zanimanja; zato se v temeljni organizaciji Haloški biser odločili, da tudi v prihodnje organizirajo podobne razstave. MG tRNiKlDNlKA v dneh od 3. do vključno 10. decembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah, v enem požaru in v nekaterih drugih dogodkih. Med vzroki nesreč naj tokrat opozorimo na neprevidnost otrok na cesti in na neznanje in neupoštevanje cestno promet- nih predpisov. Materialna škoda znaša skupaj tokrat okoli ]0.000 din, lahko pa bi bila še večja če gasilci ne bi omejili požara. DVE ŽRTVI NEPREVIDNOSTI Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v nedeljo 2. decembra okoli 16.50 pri Lancovi vasi. Po lokalni cesti je iz Vidma proti Ptuju peljal kolo s pomožnim motorjem Stanko Svenšek (29) iz Apač 237. Na kolesu z motorjem je peljal še sopotnika Franca Klasiča (36) iz Pobrežja na Dravskem polju. Blizu Lancove vasi je Svenšek zapeljal iz stranske na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če je ta prosta. V tem trenutku je pripeljal po pred- nostni cesti voznik osebnega avto- mobila Drago Pavlovič iz Koplje- viča, sicer na začasnem delu v Avstriji. Prišlo je do trčenja v kate- rem je umrl sopotnik Franc Klasič. Voznik Svenšek je bil zelo hudo poškodovan, zaradi česar je v četrtek 6. decembra umrl. NEPREVIDNOST OTROKA Huda nesreča se je zgodila v sredo 5. decembra v Juršincih. Otrok M. P. iz Sakušaka 84 je na kolesu peljal Janeza Špindlerja (22) iz Zagorcev 24. Otrok je peljal po stranski cesti in zavil na glavno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljala voznica osebnega avto- mobila Anica Matjašič iz Gibine 15. Prišlo je do hudega trčenja pri čemer sta oba na kolesu dobila hude telesne poškodbe. MANJŠI POŽAR NA VELIKEM OKIČU V sredo 5. decembra okoli 15. ure je začel goreti senik ob gospo- darskem poslopju Marije Mere iz Velikega Okiča 5. Do požara je prišlo zaradi nepazljivosti pri kurjenju odpadne trave. Pravočas- nemu posredovanju gasilcev iz Leskovca gre zahvala, da se požar ni razširil. Tako je zgorel le senik in v njem okoli 1500 kg sena. Mate- rialna škoda znaša le okoli 5.{XX) di- narjev. — OM UMRL ZARADI POSLEDIC NESREČE V četrtek, 6. decembra se je zgo- dila hujša prometna nesreča na lokalni cesti v Zaklu pri Podleh- niku. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Janez Kozel, star 68 let je zavozil na neutrjeno bankino, vrglo ga je na sredino cestišča, kjer je obležal hudo poškodovan. V soboto zjutraj paje v ptujski bol- nišnici umrl. CIRKOVCE V nedeljo tretja predstava V nedeljo se bodo v Cirkovcah v tretji abonmajski gledališki pred- stavi predstavili igralci slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Pred- stava bo ob 19. uri, ljubiteljem gledališča pa se obeta prijeten kul- turni dogodek. Celjski gledališčniki se bodo predstavili z delom A. T. Linharta — A. Inkre- ta Play Linhart. Komedija je do- slej požela veliko uspeha in znano je, da jo je občinstvo zelo dobro sprejelo in ocenilo. 23. decembra pa bodo v Cirkovcah s Kozakovo dramo Afera gostovali ptujski gle- dališčniki. zk Rodile so: Dragica Pintarič Šardinje46 — deklico; Elizabeta Kociper. Dob- ravska 5. Ormož — Matejo; Ma- rija Antolin. Cvetkovci 96 — Zvonko; Kristina Pulko. Žetale 97 — deklico; Ida Podpadec. Ziher- lova ploščad 8 — dečka; Adela Šilak. Lackova 10 — dečka; Silva Horvat. Obrez 37 — dečka; Ida Uplaznik. Velika Nedelja 24 — Dejana; Zdenka Fatur^ Maribor, Ul. Moše Pijade 48 — Mojco; Stanislava Mitrovič, Ptuj.ska 13/a. Ormož — Tadejo. Poroke: Miran Lah, Cesta kurirjev NOV 43 in Dragica Levičnik. Pivkova 12; Milan Simonič. Ja- nežovski vrh 48 in Majda Zorčič. Ločki vrh 46; Franc Zavec. Lan- cova vas 24 in Marija Podgoršek, Lancova vas 38; Ivan Veselic. Kolarovec 31/a in Marta Furjan. Kolarovec 31/a; Jože Kirbiš. F\)ljska 4 in Danica Bratovčak, Kidričevo 14; Branko Skrbinšek. Miklavž na Dr. polju. Na Dobravi 6/a in Ana Petek, Starošince 5. Umrli so: .Marija Herga. Volkmerjeva 10, roj. 1904. umrla 28. novembra 1979: Franc Arbeiter. Meje 23. roj. 1919. umrl 27. novembra 1979; Maksimiljan Gabrovec. Žetale 39. roj. 1909. umrl 3. decembra 1979; Julijana Pintarič, Gruško- vec 79. roj. 1898. umrla 2. de- cembra 1979; Franc Luknjar. Hum 40. roj. 1905. umrl 4. de- cembra 1979; Ida Kraviščan, Drenovec 13, roj. 1908. umrla 4. decembra 1979; Ivana Trop, Ptujska 13, Ormož. roj. 1906. umrl;' 7, decembra 1979; Ljud- mila fintarič. Senčak24, roj. 1923. umrla 6. decembra 1979; Stani.s- !av Svenšek, Apače 237. roj. 1950. umr! 6. decembra 1979; Jakob Mohinski. Hajdo.še 20. roj. 1914. umrl (, decembra 1979; Valentin Logo/ar, Središče ob Dravi. Trg talcev 8. roj. 1898, umrl 9. de- cembr.; 1979; Mirko Kocmut. Žabjak 45. roj. 1926. umrl 6. de- cembr;; 1979. TlSimC izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik MI- HAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in upravt- Radio-Tednik telefon (062) 771 261 m 771-226. Celotna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400—603—31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Ha podlag" zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu spada TED NIK med proizvode, za katere se n€ plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.