Poštnina plačana ▼ gotovini* • Uodlioni, v nedeljo 11 pilu 19ZJ. -—- mm - Ceno Din r Izhaja vsak član popoldne, IzvzemSJ nedelje In praznike. — In sera ti do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4-— Din; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2.-* Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5. L nadstropje. — Telefon 2034. Volilna vlada se že maje Zanimanje za sejo glavnega odbora NRS- — Bojevi tost paši-ćevcev in uzunovićevcev. — Muslimani se že puntajo* — Tudi demokrati niso zadovoljni z volilno vlado. — Beograd, 18. junija. Beogradske politične javnosti se je že polastila volilna nervoznost. Vse konference poe-dmih klubov, katoor tudi vlade, so posvečene izključno le volitvam. Večina poslancev je tekom včerajšnjega in današnjega dne zapustila Beograd ter odšla v svoja volilna okrožja, kjer bo že prihodnje dni pričela volilna kampanja. Z največjo napetostjo se pričakuje v politični javnosti seja glavnega odbora radikalne stranke, ki je sklicana za ponedeljek dopoldne. Tekom včerajšnjega in današnjega dne so stalno zbrani vsi prvaki radikalnega centru-ma in pašičevcev, ki razpravljajo o tej seji. Snoči se je vršil dolgotrajen sestanek1 na stanovanju Nikole Uzunovica. Sestanka so se udeležili vsi odličnejša zastopniki obeh skupin, M se intenzivno pripravljata na skupen nastop proti vladi g. Vukičevića. Na sestanku so razpravljali predvsem o stališču, ki naj ga zavzamejo na pondeljkovi seji. Kaikor doznava vaš dopisnik z dobro poučene strani, so se uzunovičevci in pašičevci sporazumeli na to, da s posebnim pismom pozovejo g. Vukičevića, da na seji točno pojasni svoje stališče, ki ga zavzema do radikalne stranke ter da se izjavi, ali priznava sklepe glavnega odbora NRS in ali hoče priznati samo one kandidature, kli jih bo določil in odobril glavni odbor. Ce g. VulciČević teh pogojev ne sprejme, bo stavljen oficijelni predlog, da se ga izključi iz NRS. V tem slučaju izda glavni odbor NRS poseben proglas na narod, v katerem pojasni razmerje med stranko in vlado g. Vukičevića in ji obenem napove najostrej-ši boj. Danes dopoldne so se razširile v političnih krosih vesti, da so izbruhnili v vladi novi spori. Veliko pozornost je vzbudilo poročilo današnje «Pravde», v katerem se naglasa, da vlada med bosanskimi muslimani veliko nezadovoljstvo z novoimenovanim! velikimi župani v Bosni in Hercegovini, dočim se je ob priliki razglasa tozadevnega i ukaza v vladnih vrstah naglašalo, da I je bil dosežen glede velikih županov popoln sporazum. Po informacijah vašega dopisnika iz okolice dr. Spahe je nastal radi tega v vladi sami resen spor ter je baje dr. Spaho celo zagrozil z demisijo, ako bi VukJičević nemudoma ne ugodil zahtevam in svoječas-nim obljubam muslimanov. Na drugi strani pa je tudi v vrstah demokratske stranke opažati veliko nezadovoljnost z načinom izpopolnitve vlade. Dejstvo, da je dobila demokratska zajednica pri izpopolnitvi dodeljeno samo brezpomembno ministrstvo za izenačenje zakonov, ki je že takorekoč v likvidaciji, je vzbudila v vseh vrstah DZ vtis, da je demokratska zajednica zapostavljena. Zato so stavili demokrati sedaj zahtevo, da se uvedejo v vseh važnejših ministrstvih državni pod tajniki. De mokratskia zajednica zahteva državne podtajnike predvsem v notranjem, finančnem in prosvetnem ministrstvu. V demokratskih krogih se povdarja, da g. Vukičević po prelomu z radikalno stranko ne more trditi, da predstavlja v vladi večinsko stranko ter da nosi faktično vse breme vlade demokratska zajednica in so zato njene zahteve po primernem zastopstvu v vladi povsem upravičene. V zvezi s tem se komentira tudi nenadna odgoditev za danes dopoldne sklicane seje ministrskega sveta. Ministrski predsednik je tik pred napovedano uro po daljši konferenci z Vojo Marinkovičem obvestil vse ministre, da je seja odgođena, ker je ministrski predsednik zadržan. Ta odgoditev se komentira v političnih krogih tako, da so nastali spori v vladi tako resni, da lahko izbruhne nova vladna kriza. Ministrski predsednik Vukičević je takoj nato skupno z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem odšel na dvor ter se dolgo časa razgovarial s Topolo. Domneva se, da je tudi ta razgovor z dvorom v Topoli v zvezi s težkočami, ki so se pojavile v vladi. Za danes zvečer se pričakuje po-vratek kralja in kraljice iz Topole. Na dvoru je že pojačena straža in razobe-šena zastava. Teror v Rusiji se nadaljuje Tudi Nemcem ne prizanašajo. — Boljševik! dolže ameriške kapitaliste. — Obsedno stanje v Moskvi. — Varšava, IS. juneija. Snoči so se razširile v Varšavi vesti, da je bil v Moskvi izvršen napad na poljsko poslaništvo. Na podlagi uradnih informacij so bile te vesti danes zjutraj odločno demantirane. Pač pa prihajajo iz Moskve vesti o nadaljnem terorju sovjetskih oblasti proti nasprotnikom boljševiškega režima v Rušiti. Včeraj je bil v Moskvi aretiran in ustreljen tolmač nemških priseljencev v Moskvi Fran Dober, osumljen vohunstva v prid monarhi-stov. Osumili so ga špiionaže v prid Anglije. Njegova žena s triletnim otrokom je bila za pet let izgnana v Sibiriio. Nemški poslanik je vložil radi teza. pri sovjetski vladi oster protest. Včeraj je bil ustreljen tudi bivši kapitan neke nemške paroplovne dmžbe, ki je že 30 let vozil med Petro-gradom in Bremenom. — Moskva. 18. junija. Sovjetske oblasti razglašajo, da je ustreljeni finski polkovnik Efengreen v preiskavi priznal, da je znani ameriški milijonar ponudil komunistom velike zneske za umor komisarja čičerina ter da je tudi umor sovjetskega delegata Vorova v Ženevi delo amriške-ga kapitala. Tekom zadnjih dni je bilo v Moskvi in Leningradu aretiranih nad 2000 oseb. Sovjetski komisarijat za vojno in mornarico je izdal včeraj instrukcije za mobilizacijo celokupne vojne industrije. Nad Moskvo je proglašeno obsedno stanje. Sovjetska vlada je obenem sklenila, da se do nadaljnega ustavi izdajanje potnih listov za vse ruske državljane. CHAMBERLIN PRILETI JUTRI NA DUNAJ — Dunaj. 18. junija. Službeno. se objavlja, da dospela ameriška letalca Chamberlin in Levine v nedeljo ob 17. na svojem letalu »Misg Columbia« na Dunaj. Avstrijski letalci jima polete nasproti do Manakovega. Z njima potuje tudi zastopnik avstrijskega ministrstva za trgovino. Ostali avstrijski aeroplani bodo pričakovali ameriške goste pri Melku na Dunavu ter jih bodo spremljali na aspernsko letališče pri Dunaju. Tam jih pozdravi minister trgovine dr. Schurff. V ponedeljek dopoldne bosta letalca sprejeta pri avstrijskem kancelarju, popoldne pa ju sprejme predsednik avstrijske republike. Chamberlin in Levine ostaneta na Dunaju do četrtka, na kar poletita v Budimpešto. KRIZA RUMUNSKE VLADE — Bukarešta, 18. junija. Ker pogajanja med liberalno in narodno kmetsko stranko niso rodila zaželjenih uspehov, je izbruhni* la v vladi kneza Stirbeva nova kriza. Vsi trije liberalni ministri v dosedanjem k a bi* netu bodo tekem današnjega popoldneva radi tega podali ostavko. Splošno se raču* r.a, da bo Stirbcv nato predložil kralju demisijo celokupne vlade. Pričakuje sc, da bp sestava nove vlade »overjena predsedniku liberalne stranke Bratianu, ki bo bržkone setavil homogeno liberalno vlado. Ta vlada bo nato izvedla volitve, ki bodo po spi oš* nem pričakovanju končale s popolnim uspe* hom liberalne stranke. Po končanih volit« vah naj bi se na izrecno željo kralja šesta* vila nacijonalna koncentracijska vlada, ki naj bi izvedla potrebno reformo državne uprave in uvedla tako v notranjosti kakor na zunaj politiko močne roke. NOVO POSLOPJE ZAGREBŠKE BORZE — Zagreb, 18. junija. Danes dopoldne ob 10. se je vršila svečana otvoritev novega poslopja zagrebške borze. Otvoritve se je udeležil tudi trgovinski minister dr. Mehmed Spaho ter številni zastopniki iz inozemstva, tako iz Prase. Dunaja, Brna, Bratislave in drugod. Novo poslopje je vseskozi reprezentativno. Gradben stroški so znašali 16% milijona Din. NOV LETALSKI REKORD — London, 18. junija. Danes ob 12.15 je starta! na letališču Cronwell pri Londonu angleški letalski poročnik Mackworts, ki hoče brez pristanka poleteti iz Londona v Bornbav. Ogromna množica občinstva je pri odhodu pozdravljala podjetnega letaka. Italija je začela popuščati Energična intervencija velesil- — Društvo narodov bo posredovalo« — Spor z Albanijo pred mirno poravnavo. Beograd, IS. junija. V albanskem sporu je nastal popolen zastoj. Po odhodu albanskega poslanika naša vlada ni ukrenila ničesar in se omejuje na to, da počaka na uspeh intervencije velesil v Tirani. Glasom uradnih obvestil se. je ta intervencija včeraj izvršila. Albanska vlada je v zadregi, ker se boji zamere pri velesilah, če tej ponovni in kategorični intervenciji ne ugodi, na drugi strani pa ne more desauirati Italije, ki je dala inicijativo za postopanje albanske vlade in sploh inscenirala ves konflikt. Ahmed beg Zogu, ki je doslej odkanjal po direktivah Italije vsako vmešavanje kake tretje sile v ta spor, je te dni podal inozemskim novinarjem v Tirani izjavo, da je Albanija pripravljena priznati odločbo kakega mednarodnega razsodišča, naj ga imenuje ali Društvo narodov ali pa konferenca veleposlanikov. V tukajšnjih krogih se sodi, ta znači ta izjava prvi umik Albanije. — Rim, 18. junija. Tukajšnji vladni krogi izražajo bojazen, da v jugoslo-vensko-albanskem sporu kljub nasprotnemu prizadevanju Italije vendarle pride do intervencije Društva narodov. Vsi današnji listi komentirajo izjavo državnega podtajnika angleškega zunanjega ministrstva Lampsona, ki jo je podal včeraj povodom interpelacije nekega poslanca delavske stranke. Lamp-son je v svoji izjavi naglasil, da zunanji minister Chamberlain ne bo opustil nobene prilike, da deluje za spravo med Beogradom irf Tirano. Ni pa izključeno, da bo v jugoslovensko-a!banskem sporu razpravjal tudi svet Društva narodov. »Giornale d'Italija« naglasa v komentarju, da sta se Francija in Anglija sporazumeli z Italijo, da se Italija ne bo unirala razpravi o aretaciji jugo* slovenskega dragomana. vendar pa le pod pogojem, da jugo slo venska vlada ne bo zahtevala obenem tudi razprave o ostalih vprašanjih, ki se tičejo Albanije. »Tribuna« si prizadeva, da nasli- ka tiranski incident kot malenkost, o katerem ni vredno razpr. in izgubljati čas z razpravami o zadevah, ki se lahko rešijo potom direktnih pogajanj. Italijanski vladni krogi so zato pokre-nili sedaj potom tiranske vlade akcijo v cilju, da se prepreči intervencija Društva narodov na ta način, da pristane Albanija na mednarodno razsodišče, katerega se je baš Italija o priliki spora z Jugoslavijo radi tiranskega pakta na vse načine branila. Glede na razgovore v Ženevi se splošno računa, da bo jugoslovensko albanski spor v najkrajšem času mirnim potom likvidiran. — Pariz, 18. junija. aPetit Parisien» poroča iz Ženeve, da se je o jugoslo* venskosalbanskem konfliktu o priliki zasedanja Društva narodov mnogo ob* širaeje in temeljiteje razpravljalo ka* kor pa so to zabeležili listi. Razgovori in razprave so bile sicer neoficijelne, vendar pa so v znatni meri razčistile pojme. Prevladala pa je očividno italis janska teza, ki gre za tem. da se raz* pravi j a o tiranskem incidentu popolno* ma ločeno, da se na ta način onemo* goci razprava o tiranskem paktu, ki bi bila Italiji zelo neljuba in radi katere bi se lahko poslabšali odnosa j i med Italijo in zapadnimi velesilami. Zato je prišlo v Ženevi do sklepa, da se skuša ponovno potom intervencij v Beogra* du in Tirani doseči mirno likvidacijo tega spora. —Beograd, 18. junija. Včeraj opol* dne je posetil zunanjega ministra drja. Alarinkoviča češkoslovaški poslanik Jan Šeba. Kakor doznava vaš dopisnik, je češkoslovaški poslanik pri tej priliki sporočil naši vladi, da je češkoslova* ški zunanji minister pripravljen posrc* dovati v našem sporu z Albanijo, da bi se na ta način dosegla čimprejšnja prijateljska in sporazumna poravnava tega, za vso evropsko javnost neprijet* nega spora. Jalovo zasedanje ON Diplomati so že odpotovali. — Ženeva, 18. junija. Radi nenadnega odhoda francoskega zunanjega ministra Bri* anda jo bilo zasedanje Društva narodov predčasno zaključeno. Včeraj popoldne se je vršila zadnja seja, na kateri pa ni prišlo do razprave o kakem važnejšem vprašanju in so bile vse še nerešene točke dnevnega reda odložene za jesensko zasedanje, ki se bo vršilo meseca septembra. Zasedanje je zaključil predsedujoči angleški zunanji minister Chamberlain s kratkim nagovorom, na-glašujoč, da je rudi to zasedanje rodilo zadovoljive uspehe, četudi manj, kakor pa se je pričakovalo. VeČina državnikov je tekom današnjega dopoldneva že odpotovala, ostali pa potujejo šele jutri, deloma domov, deloma pa na oddih v razna kopališča. Francoski listi pišejo, da je tokratno zasedanje Društva narodov precej razočaralo ter ostalo brez pozitivnih uspehov. Tudi angleški tisk sodi precej skeptično o doseženih uspehih ter naglasa, da je bila vsa važnost 45. zasedanja le v neoficijelnih razgovorih med poedinimi zunanjimi ministri. 0 najaktualnejših problemih, to je o ruskem vprašanju in o albanskem sporu se sploh ni oficijelno razpravljalo, dasi sta baš ti dve vprašanji za vso Evropo največje važnosti. Zavrnjene italij izmišljotine Izjava gen. Kornerja. — Dunaj, 18. junija. Glede na včerajšnjo vest rimske --Tribune* o pogajanjih med jugoslovenskimi generalšfcahnrmi oficirji in avstrijsko republikansko obrambno zvezo ie podal danes general Korner sledečo izjavo: Bilo bi pod mojo častjo, ako bi izgubljal le eno samo besedo o takih bedasto-čah. Avstrijska republikanska zveza ne predstavlja nikake oblasti, ki bi mogla sklepati kakršnekoli pogodbe. To bi pomenilo, da je ta organizacija nekaka država v državi. Namen republikanske zveze je predvsem obramba statusa quo in ustave v avstrijski republiki pred napadi z leve ali desne. V to svrho nam niso potrebne niti puške niti topovi, ki jih* mi tudi faktično nimamo, niti jih potrebujemo. Naše naloge so predvsem notranje-politične-ga značaja. Jasno pa je, da se zanimamo prav tako tudi za zunanjo politiko, a to le v kolikor gre za ohranitev evropskega •miru, ne pa da bi sodelovali pri komplorih, ki bi lahko zapletli vso Evropo v krvavo vodao. Italija se pripravlja na vojno Industrija v službi militarizma. — Rim, 18. junija. Iz zanesljivih virov se doznava, da se je vršila nedavno v Milanu tajna konferenca med zastopniki vlade in zastopniki italijanske industrije. Na konferenci se je predvsem razpravljalo o tem, v katerem času bi se dala industrijska podjetja preurediti v vojne svrhe. Zastopniki industrije so v to svrho zahtevali večje kredite, ki jih je vlada brez nadaljnjega odobrila in izplačala. Preureditve posameznih podjetij za izdelavo vojnega materijala so v polnem teku. Nekatera podjetja so že preurejena in z vso paro izdelujejo potrebščine za armado. Tako se doznava, da izdeluje tovarna Cobianchi dnevno 1000 vojaških čepic, tvornica » Breda i v Šesto St. Giovanni je preurejena za fabrikacijo haubic raznega kalibra in jih je doslej izdelala in izročila vojnemu ministrstvu že preko 40.000. Kovinska industrija je povečini že preurejena za fabrikacijo municije. ITALIJANSKE SKOMINE — Rim, 18. junija. Na včerajšnji seji rimskega senata je stavil senator Mariotti predlog, naj določi vlada kredit v znesku 6 milijonov lir za utrditev Zadra in otoka Lastovo. V svoji utemeljitvi naglasa, da tvorijo dalmatinski otoki, ki so v rokah Jugoslavije, take naravne utrdbe, da si mora vsaka mornarica na njih polomiti zobe. Italija mora zato pravočasno skrbeti, kako bo ohranila in očuvala svojo posest na vzhodni obali Jadranskega morja. Zato se mu zdi nujno potrebno, da se spremeni otok Lastovo v tako trdnjavo, ki bo dominirala nad vso dalmatinsko obalo od Kvarnera pa doli do Boke Kotorske. MADŽARSKO-RUMUNSKI OBMEJNI INCIDENT Budimpešta, 17. junija, d. V bližini Be* rettyo - Ujfalu se je pripetil neprijeten obmejni incident. Med 10. in 11. uro ponoči sta dva rum unska obmejna stražnika prekoračila mejo ter prišla na madžarsko ozemlje. Madžarska straža ju je hotela ustaviti, vendar pa se Rumuna za pozive straže nista zmenila. Eden izmed obeh rum unskih vojakov je takoj nato pobegnil nazaj preko meje, drugi pa je začel streljati na madžarsko obmejno stražo, ki je nato oddala na napadalca več strelov ter ga ubila. Včeraj se je na licu mesta sestala mešana madžarsko - romunska komisija, da ugotovi dejanski stan. Avtomobilska nesreča v Spodnji Podrobnosti o nesreči. — Ponesrečenec izven nevarnosti. Pasantje, ki so se snoči nahajali tik velikega vhoda pivovarne >Union«, so bili priča razburljivega dogodka. Pod avtomobil št. 74.2014 je padel neki mladenič šibkejše konstitucije. V trenutku nesreče ja bilo tam Šest oseb, ki so pozneje v podrobnostih opisale težko avtomobilsko nesrečo. Posestnik in avtoizvoŠČek, 37-letni Leopold Lenardič iz Kranja, ki so je včeraj popoldne pripeljal z novo kupljenim avtomobilom znamke sFiat< v Ljubljano, da bi dobil za avto pri velikem županu predpisano avtomobilsko številko, je v družbi gostihii-Čarkine hčerke Franice Medja vozil po Celovški cesti v smeri proti Šiški odnosno Kranju. Vozil je z zmerno hitrostjo in pravilno po desni strani ceste, to je ob pivovarni »Unioni. Že med vožnjo od železniškega prelaza je zapazil na levem hodniku za pešce ob velesejmu mladeniča, ki je tekel, kakor da bi se skušal spustiti v tekmo z avtom, obenem pa se je vzpenjal in trgal kostanjevo listje. Ob 18.30 je Leopold Lenardič pri vozil do vhoda pivovarne >Union<. Naenkrat je zapazil, da se je šibki mladenič spustil z levega hodnika v dir čez cesto na desni hodnik. Avto je bil kakih 15 korakov še pred njim. Mladenič pa je dalje tekel ter ie, kakor mnoge priče pripovedujejo, skušal na vsak način prehiteti avtomobil. Pri tem ga je prijel levi sprednji blatnik, mladenič se je vzpel in hotel skočiti na motor, pri tem pa je razbil Šipo in obenem padel vznak na tla. Očividce je spreletela groza. Začuli so se klici na pomoč. Mladenič je nezavesten in ves okrvavljen obležal na cesti. Lastnik avtomobila, ki je zapazil kritični položaj, je takoj ustavil voz in skušal pomagati. Bil pa je sam sila deprimiran in počakal je na stražnika, da ugotovi dejanski stan. Bilo mu je zelo hudo, da se mu je pripetila nesreča z novim avtomobilom. Mladenič je bil, kakor je ugotovil višji stražnik Simon Hlebec, ki je takoj prišel na kraj nesreče, dne 15. oktrobra 1907 v Ljubljani rojeni Aleš Zalaznik, sin gostilni čarke, vdove pri ^šestici: na Dunajski cesti. Po uesreči je nekaj časa ležal nezavesten na cesti. Imel je poškodbe na glavi in rokah, leve noge sploh ni mogel premakniti. Iz pivovarne Union£ so uslužbenci in uradniki prihiteli ponesrečencu na pomoč. Močili *o ga z vodo in tako je končno prišel k zavesti. Iz pivovarne so tudi takoj obvestili o nesreči rešilno postajo, ki je z avtom odpeljala težko ranjenega Aleša Zalaznika v javno bolnico. Na kirurgičnem oddelku je ponesrečencu nudil prvo pomoč zdravnik dr. Kra-maršič. Lastnik avtomobila Lenardič se je skupno z ostalimi pričami odzval vabilu službujočega stražnika in odšel na policijo, kjer so sestavili zapisnik in notirali imena prič. Sam Lenardič in spremljevalka Frančiški Medja zatrjujeta, da sta imela vtis, kakor da bi hotel Aleš Zalaznik skočiti na avtomobil in da se je skušal v teku z avtom, kajti avto ga je že pustil nekaj korakov zadaj ob strani. Vest o nesreči se je takoj raznesla po Ljubljani. Ponesrečeni Aleš Zalaznik je mladenič mirnega značaja, zanimal se je osobiio za fotografski sport, učil se je gostilničar-stva, a je nekoliko bolehen. Danes zjutraj so Zalaznika prenesli iz javne bolnice v Leonišče, kjer ostane v nadaljni oskrbi. Njegovo stanje, kakor nam javljajo iz Leonišča, je še precej povoljno. Zalaznik o svoji nesreči. Kakor omenjeno, se ponesrečeni Aleš Zalaznik v nadaljni zdravniški oskrbi nahaja v Leonišču. Ima posebno sobico in bodo zdravniki danes popoldne izvršili končno operacijo na težko poškodovani nogi, ki jo čeloma zlomljena, zdrobljena iu izpahnjena. Aleš Zalaznik ima po glavi in obeh rokah tudi znatne poškodbe, kar je dokaz, da ga je moral avtomobil z veliko silo vreči n» tla. Nesrečo opisuje takole: — Šel sem včeraj proti večeru v pivovarno >Unionc naročit za našo gostilno pivo. Kakor vedno, sem Sel po levem hodniku počasi in sem spotoma res utrgal kostanjevo peresce. Tekel pa nisem in se tudi nisem spustil v dirko z avtomobilom, saj to bi bilo tudi nespametno. Kje pa morem jaz dirkati z avtomobilom? Čez cesto sem šel naravnost proti pivovarni. Jaz avtomobila nisem zapazil, tudi nisem slišal nobenega signala. Nisem hotel skočiti na avtomobil. Po mojem je avtomobil vozil zelo tiho, tako, da ga ni bilo čuti. Toliko vem, da me je sprednji del avtomobila prijel, kaj pa se je potem z menoj zgodilo, ne vem. Bil sem dolgo v nezavesti. Cez cesto nisem tekel... Sedaj se počutim bolje . .. Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801.50, Berlin 13.50, Rim 316, London 276SO, Newyork 56.80, Pariz 223.50, Praga 168.60, Curih 19.05. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Berlin 123.30, Milan 28.90, London 2525, Newyork 330, Para 3035, Praga 15.40. Obsodba brezdelja vladnih strank. — Dobrodošel obračun s klerikalnimi ljudskimi sleparji- — SDS t boju za konsolidacijo državnega gospodarstva« za leto 1919 in 1930. odštela- Tako se ponavlja vsaki dve leti. 2e skozi Sest let so se najemnine vsaki 2 leti poviševale in nikomur ni priSlo na misel, da bi naknadno vodarino. katero je že odračirnal, terjal. Da je letos tako visoka vodarina, je naravno, ker se je osnovna cena leta 1914. v kronah v istem znesku v dinarjih šestkrat pomnožila In khjub temu mestni mazistrat odstotek ni znižal. Naknadno terjanje doplačila ]e le zopetno povišanje najemnine, kar pa po sedanjem stanovanjskem zakonu nI upravičeno. (Kolikor smo informirani, zadene krivda pri tem mestni magistrat, kl ni znižal vo-darine. Prizadeti nafemniki naj se obrnejo za pojasnila na Društvo h&nih posestnikov, ki jim bo rade volje pojasnilo v vsakem poedinem primeru, ali je pobiranje vodari-ne zakonito ali ne. — Op. ured.) Občni zbor društva, Treznost" Ljubljansko društvo cTreznosU je imelo 11. junija občni zbor, ki je ueopaženo šel mimo širše javnosti. Po pozdravu zastopnika velikega župana gosp. prosvetnega inšpektorja gosp. Cepudra, se je predsednik dr. Mikič spomnil Članov: sestre Horvatove in brata Pretnarja. Po pozdravu gosp. inšpektor ja je pozdravil občni zbor tudi se gosp. Lin-dič kot zastopnik . Ob tej priliki so se izgladile diference s tan Cvetko, namestnik Branko Bartol, blagajnik pisatelj Cerkvenik, namestnica Michlerjeva, knjižničarka Marica Rakovčeva, arhivar Lambert, odborniki: dr. Pire, Jerajeva. Gale. Revizorji: prof. dr. Kobič, dr. V. Kraigherjeva in Todorovičeva. Vodje sekcij se izvolijo na sestankih. Brat Horvat se zahvali za izkazano čast na izvolitvi predsednikom. Zahvalil se tudi dosedanjemu predsedniku dr. Mikiču za dosedanje intenzivno delo za društvo. Nato se s-prejme sprememba pravil, s čemer se društvo spreminja v zvezo podružnic. Med slučajnostmi je bilo govora o kongresu. O kongresni pisarni je poročal njen vodja dr. Mikič. Začela je poslovati 25. aprila. Do danes je prejela in odposlala preko 600 pisem. Denarni promet znaša preko 10.000 Din. Prijavljenih je dosedaj za kongres 60 najrazličnejših krajev Jugoslavije. Nato se je vršila slavnostna doživijenska obljuba, ki so jo položili Člani: učitelj Horvat ml., Lambert, Schartova, Hudoverniko-va in Marica Rakovčeva. Tako šteje sedaj društvo 11 doživljenjskih članov. KDOR SKRBI ZA SVOJE ČEVLJE J Pz w Pasto šBetež mca KOLEDAR. Danes: Sobota, 18. junija 1927; katoličani: Marcela; pravoslavni: 5. junija, V tej. Jutri: Nedelja, 19. junija 1927; katoličani: Jul. od Fal.; pravoslavni: 6. jumji, Visarijoa. I)ANA?>'L PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Kino Mana: »David in Golijatc. DE2LRNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva c.; Trnkoczv, Mestni trg. Jutri: Ramor, Miklošičeva c. Trnkocz}. Kamen za pucat* Ker so nastopili v Ljubljani pasji dnevi, se v neki ljubljanski trgovini a Čevlji ljudje kar ne morejo razvrstiti, toliko jih je. Vsak hoče za poletje res praktične, lahke in udobne platnene cevije. V tisti trgovini torej kupuje mlade in staro platnene čevlje. Prodajalec. mladf eleganten gospod, pa zaključi barantanje z besedami: "Gospodična še kamen za pucaV» ali egospod, mladi gospod, šc kamen za pucat\ kaj nc" ali, ^milostiva, tudi kamen za pucat'^. Ta milostiva je bila slučajno Srb-kinja in je kar pobledela. ^Pucanja se namreč zelo boji, ker je njen mos oficir in tudi ne ve, da je elegantni gospod mislil kamen za čiščenje plat nenih čevljev. Tisti gospod bi pa rabil kamen, ki bi malo «$pucafa njegovo slovenščino! Obspodarstuo. ■ Naša trgovina s Češkoslovaško Prejeli smo «Mesečni pregled zunanje trgovine CSR za mesc april*-, iz katere po* snemamo statistične podatke o češkoslova* škem izvozu v Jugoslavijo in našem uvozu na Češkoslovaško. Uvoz iz Jugoslavije je znašal v aprilu 39.128 ton in 8726 komadov v vrednosti 59,400.000 Kč. Od 1. januarja do 30. apriia je znašal češkoslovaški uvoz iz Jugoslavije 148.291 ton in 35.508 komadov v skupni vrednosti 237,925.000 Kč. Največ je uvozila Češkoslovaška iz Jugoslavije v aprilu žita, stročja, moke. mlevskih izdeikov in riža. in sicer 25.719 ton v vrednosti 36,462.00<> češkoslov. kron. Na drugem meatu jo Sivi* na, ki jo je uvozila Češkoslovaška 7976 glav v vrednosti 11,458.000 Kč, na tretjem mestu so živalski proizvodi z 1,675.000. na četrtem kemične pomožne snovi in kemic* ni proizvodi za 1,573.000 Kč, na petem bar* vilske in strojarske snovi z 1,502.000, na se* stem minerali je za 1,498.000 Kč itd. CeakoslovaSki izvoz v Jugoslavijo ie znašal v aprilu 10.239 ton in 25.795 koma* dov, v vrednosti 73,472.000 Kč. Od 1. janu* arja do 30. aprila je izvozila Češkoslovaška v Jugoslavijo 31350 ton blaga in 142.467 komadov v skupni vrednosti 277.087.O0Ti češkofllov. kron. Na prvem mestu je bila v aprilu bombaževina in bombaževinasti ir. delki. ki ro dosegli vrednost 24,005.000 K: na drugem mestu so bile vžigalne *novi i 13,452.000, na tretjem volna in volneno bla* go za 8,252.000. na četrtem usnje in usnjeni izdelki s 4.908.000, na petem železo in železni izdelki s 4,292000. na petem stroji, aparati in sestavni deli s 3,484.000 itd. Zanimivo je, da je bil češkoslovaški uvoz v Jugoslavijo v aprilu izdatno večji kot izvoz iz Jugoslavije, dočim je rszlika za prvo štiri mesece letošnjega leta ne« znatna. —g Skupščina Saveza denarnih zavodot*. Včeraj se je pričela v Zagrebu glavna *ku|>-žčina denarnih zavodov v kraljevini SHS. Iz poročila o delovanju v tekočem letu |i razvidno, da ni bilo doseženo povoljno n/.-merje med domačimi in tujimi denarnimi sredstvi. To razmerje je še vedno 1 : H. Lani so se povečali samo rezervni Ionu Vloge pri vseh denarnih zavodih so znašale koncem leta 7 milijard. Obrestna mera za posojila je padla od 18 do 24 odstotkov na 12 do 16 odstotkov, torej za 30 do 40 odstotkov. V preteklem letu je povišalo delniško glavnico 11 denarnih zavodov in sicer v skupnem znesku 11,425.000 Din. Likvidiralo je pet zavodov s kapitalom 1,625.000 Din. Efl zavod je znižal delniško glavnico za 40 milijonov Din. —g Kongres mednarodne iroovske zbor* nlce. Naši delegati za kongres Mednarodne trgovske zbornice odpotujejo v Stockholm 2. t. m. Delegati iz vseh krajev naše drža« ve, med katerimi žal ni zastopnika sloven« skih gospodarskih krogov, se sestane j o dne 24. t. m. na našem poslaništvu v Berlinu, od koder odpotujejo skupaj v Stockholm. Razpust Narodne skupščine pomenja v resnici obsodbo njenega dela. Ta obsodba ■je tem očitnejša, ker je krona odobrila s svojim prtstankotn motrvaciio od min. predsednica V. Vukičevlća predlaganega razpusta, da Je treba izvoliti novo Narod« no skupščino zaradi teza, ker Je dosedanja za vsako resno zakonodajno delo nesposobna, najmanj ca sposobna rešiti pro-ibleme ozdravljenja našega mfzernega gospodarskega položaja. To pomeni obsodbo dela radikalsko-radičevske koalicije kakor tudi radikalsko klerikalne koalicije ter priznanje neplodnosti sedanje radikalsko-davldoviČevske koalicije. Povdariamo to tudi zaradi tega, ker so klerikalni listi v času sodelovanja klerikalcev v vladi ponovno naglašali, da uživa radJkalsko-klerrkalna vlada polno zaupanje krone. Sam. demokrati s svojim ved j o Sv. f^ibHSevićem so ves čas eksperimentiranja z NaTodno skupščino, odkar se je opustila premočrtna politika, začrtana s sprejetjem vidovdanske ustave, novdarjali potrebo dokaza županja narodu, ker so se pa vsakokratne vladne stranke sklicevale na. zaupanje krone, je vredno omeniti, da jim je bilo z razpustom Narodne skupščine, v kateri so tvoTile veČino, bas* od te strani izrecno nezaupanje. Ob volitvah ga j!m bo izrekel tudi narod. Motivacija, s katero je predlagal Velja Vukičević kroni razpust Narodne tkupšči-ne, naglasa potrebo saniranja in konsolidacije državnih financ s potrebnimi zakoni, ki bi obenem olajšali gospodarsko krizo in zagotovili intenzivnejši gospodarski razvoj države. »Ves naš narod živi v težki so-spodarski krizi,« pravi V. Vukičević v pis. mu na kralja. »Njene težke posledice močno občutijo vsi sloji naroda, zlasti pa poljedelci.« V. Vukičević navaja nato celo vrsto za-konov gospodarskega značaja, ki bj se Imeli uveljaviti in ki jih sedanja Narodna skupščina, oziroma dosedanje vladne veČine v tej skupščini niso hotele in znale uveljavati. Tako navaja potrebo zakonov o državnem računovodstvu, o organizaciji finančnih obasti, o neposrednih davkih, potrebo revizije vseh fiskalnih zakonov, da bi se njihovo funkcijoniranje spravilo v sklad z neoviranim razvojem državnega eospodarsrva, kakor tudi potrebo revizije celokupne gospodarske zakonodaje, da bi se državno gospodarstvo osvobodilo mnogobrojnih odvisnih administrativnih formalnosti, ki ovirajo njega razvoj. Naglasa se potreba ureditve agrarnih odnošajev, rešitve vprašanja ceninih kreditov. snovanja kmetijskih in konzumnih zadrug, nadalje potreba zakonov o javnih delih, graditev železnic o melioracijah itd. Povdarja se potreba pospeševanja industrije in posvečanja skrbi delavskemu stanu. Vse to, kar navala min. predsednik Vukičević v pismu, v katerem je predlagal kroni razpust Narodne skupščine, kot potrebno za ozdravljenje državnega gospodarstva in za odpravo gospodarske krize, t>i moralo biti prav za r>rav program vsake ax>slovne vlade, to se pravi vseh vlad, ki so od februarskih volitev leta 1925. vodile državno gospodarstvo. Dejstvo ie, da od Vukičevega označenega in od ljudstva za-željenega programa nobena izmed vlad, ki smo jih imeli od volitev leta 1925. menda že kakih deset, ni izvrševala in da je bil v resnici že skrajni Čas, da se Narodna skupščina, v kateri so se večinske stranke borile samo za premoč druga nad drugo, ne pa za rešitev perečih vprašani našega javnega življenja, razpusti in pokliče narod k sodbi In obsodbi teli strank. Po rešitvi državnopravnih vprašanj in »prejetju vidovdanske ustave je SDS povdarjala nujno potrebo zakonodaje za rešitev gospodarskih in socijalnih vprašanj in s tem geslom je šla pri zadnjih skupščinskih volitvah leta 1925. tudi v volilni boj. Kmalu po volitvah je bila SDS vsled vero-Icmnosti radikalske stranke odstranjena od sodelovanja v državni upravi in danes lahko z žalostjo ugotavljamo, da smo pri reševanju gospodarskih in socijalnih problemov še vedno tam, kjer smo bili leta 1925., v mnogem pa celo znatno nazadoval!.. Ničesar pozitivnega nimamo beležiti v dobi, ko so si delHi vodstvo državne uprave radikali v družbi z Tadičevci in nazadnje s klerikalci. Vse to, kar našteva ministrski predsednik Vukičević v svojem pismu na Jcrono, bi bilo že davno lahko izvršeno, če bi se vladne stranke zavedale svoje dolžnosti in če bi same ne ovirale dela. Mi Slovenci imamo poklicati na odgovor zaradi brezdelja in neplodnosti dosedanje Narodne skupščine pred vsem klerikalno stranko, ki je bila slovenska večinska stranka in ki je imela zlasti letos kot vladna večinska stranka odločen vpliv na zakonodajno delo za konsolidaciio državnega gospodarstva in ublažitev gospodarske krize. Kaj so vse obijuJbovali voditelji SLS pred volitvami leta 1925. In kai so vse dosegli?! Vse svoje delo so osredotočili edino v boj proti samostojnim demokratom, ki niso ničesar drugega povdarjali, kakor potrebo gospodarske in socijalne zakonodaje. Zdi se nam, da so bili klerikalni voditelji ves čas s kurjo slepoto udarjeni, ker se moramo vendar vprašati, kakšen pomen in kakšne koristi ie imelo za slovensko ljudstvo to, da je stranka z 20 slovenskimi mandati zanemarjala vse drugo zaradi boja proti stranki, ki je imela doslej samo dva slovenska mandata. In končno se moramo vprašati, ali se mora res boj proti političnemu nasprotniku voditi samo z demagoškim varanjem javnosti, kakor je to delala SLS, ali ni verjetno, da bi bil politični nasprotnik veliko prej potisnjen v stran z uspehi lastnega resnega in stvarnega dela za narod? Teh uspehov klerikalna stranka ne moro pokazati, zato tudi njeno varanje slovenske javnosti ni moglo škodovati SDS, ki se je prav zaradi tega v zadnjih letih okrepila, kar se bo jasno manifestiralo pri septem* berskih volitvah v Narodno skupščino. SLS je bila zastopana s štirimi ministri v vladi v najodločilnejšem času, ko sta se uveljavljala novi državni proračun in novi finančni zakon. Takrat, ko je stopala SLS v vlado, bi morala postaviti kot pogoj svojega glasovanja za novi proračun in nepo* pularni finančni zakon, da se Narodni skupščini predlože tudi najnujnejši zakonski predlogi, ki jih omenja sedaj V. Vukičević v svojem pismu na krono kot potrebne za konsolidacijo državnega gospodarstva in odpravo splošne gospodarske krize. Tega ni storila, usodni trenutek je zamudila, pre* skrbela je samo nekaterim svojim'pristašem prosto pot do korit, ljudstvo pa je ostalo praznih rok. Niti enega stanu in sloja ni zadovoljila klerikalna stranka s svojim de* lom v vladi, pač pa je mnogim še poslabšala njihov položaj. Nas veseli, da bo dana možnost sJoven» skemu ljudstvu pokazati svoje nezadovolj* stvo nad to politiko slovenske večinske stranke, ki jI je doslej slepo zaupalo, ve* rujoč v njene prazne fraze in obljube. Nam je končno vse eno, kdo sedi v volilni vladi, — zahtevamo predvsem svobodne volitve — ugotavljamo, da nas veseli izpolnitev zahte* ve SDS, naj se apelira na narod, ali odo* brava eksperimentiranje z ljudsko voljo in izigravanje parlamentarizma, kakršno se je vršilo zadnja leta v njegovo škodo. SDS ima veliko zadoščenje v tem, da je ob svojem času svarila pred tem eksperimentiranjem, bila je edina stranka, ki je neprestano dosledno zahtevala, naj se vpraša narod, ali je zadovoljen a tako državno politiko. Zato ge SDS volitev ne boji, kakor se jih druge stranke, pač pa jih pozdravlja. Pozdravlja jih tem bolj, ker so z motivacijo razpusta Narodne skupščine postavljene na tisto podlago, na kateri je šla SDS tudi leta 1925 po končanih državnozborskih in ustavnih bojih v volilni boj, to se pravi, na zahtevo po konsolidaciji državnega gospodarstva ter rešitvi gospodarskih in socijalnih vprašanj. Prav zato bodo tudi vsi razsodni in pošteni elementi, ki so siti praznih obljub ljudskih sleparjev, ki žele pozitivnega dela v nas! zakonodaji, ki žele zboljšanja našega državnega in narodnega gospodarstva in odprave socijalne bede, Sil v volilni boj 6 SDSI Tiskovine vseh vrst izdeluje lično In ceno Narodna tiskarna v Ljubljani Beli sokolski Ljubljani! Vt letošnjih Vidovih dneh se bo vršil v Ljubljani V. pokrajinski zlet Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, ki bo z nJim združena svečana otvoritev novega sokolskega doma na Taboru, Pričakujemo mnogobrojnega obiska sokolskih žup: Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto, Maribor, SušaksReka in Zagreb, katerih udeležba na tem zletu je obvezna. Prijavljena so odposlan* stva ostalih žup, ki prihite v onih dneh v Ljubljano —• v zibelko Sokolstva na slovanskem jugu, Obiščćjo nas bratje Čehoslovaki, Poljaki in Rusi. ki bodo v bratski ljubezni do nas Jugoslove* nov pripomogli, da se naša bela sokoU ska Ljubljana v onih dneh izpremeni v veličasten sokolski tabor. Vse brate in sestre iz slovanskega sveta bomo sprejeli in pozdravili z ra* dostnimi srci. Da dobi ta radost tudi vidnega izraza, poživljamo prebivab stvo Ljubljane in okolice, naj okrasi hiše in stanovanja, ulice, ceste in trge z državnimi in narodnimi zastavami, s cvetjem in zelenjem. Pohod slovanske* ga Sokolstva po naši zemlji naj v dneh 26. do 29. junija pozdravlja okrašeno lice bele sokolske Ljubljane in naj ga spremljajo pozdravni klici slovenske gostoljubnosti in iskrenega sokolskega bratstva! Naj stori vsak vse, kar more, da ostanejo vsakemu udeležencu v najlep; šem spominu dnevi, ki jih bo preživel med nami! ZDRAVO! V Ljubljani, dne 18. junija 1927. Slavnostni in zletni odbor. Upnikom Slavenske banke! Ponovno opozarjamo upnike Slavenske banke, da se neprijavljene ali nepravilno prijavljene terjatve od konkurznega sodišča sploh ne bodo vpoštevale, tako da se onemu, ki ne bi svoje terjatve pravočasno In pravilno prijavil, sploh ne bo izpiralo ničesar. Po zakonu potrebne prijave terjatev proti Slavenski banki konkurznemu sodišču v Zagrebu po predpisih hrvatskega *oakiirznega reda in zastopanje interesov terjatev v konkurzu tega zavoda vrši bxez nagrade «Odbor upnikov Slavenske banke» v Ljubljani. Upniki, katerim smo že razposlati navodila, naj nam vipošijejo takoj pravilno izpolnjena pooblastila in podatke o svoji terjatvi. Upniki, ki še niso prejeli v.'•lih navodil, naj nam javijo z dopisnico svoj naslov. *Odbor upnikov Slavenske banke* v Ljubljani ie enotna in nadStrankarska upniška organizacija, obstoječa že od novembra 1926 in zastopajoča pred otvoritvijo konkurza že nad 50.000.000 dinarjev terjatev. Člani odbora so: Dr. Drago Meru-5iČ. predsednik, dr. Roman Ravnihar, tajnik, dr. Anton Božič v Cedju, dr. Janko Brejc, Janko Bukovec, podpredsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Ivan Mi-kuž bančni ravnatelj, dr. Franc Pavlin, bančni ravnatelj, Franc Pretnar, predsednik Zveze iujrosl. hranilnic. Albin Prepeluh, Zvonko Zolgar, ravnatelj zavarovalnice v Ljubljani, iVan Avsenek, industrijalec v Ljubljani. Naš naslov: Odbor upnikov Slavenske banke, Ljubljana. Poštni preda] Št 80. Vse kar je prav Iz krogov ljubljanskih kronskih upokojencev nam pišejo: Nekateri hišni gospodarji zahtevajo s 1. junijem doplačilo 20% vodarine za junij in nazaj od L januarja dalje, Češ, to morajo stranke povrniti. Ker pa hišni gospodarji vodarino — 10^ vodarino, 8/«? gostaščino in 2% kanalizacijo — skupaj 20% že pri napovedi najemninskega davka odšteiejo, dobe taisto dvakrat povrnjeno. Res je, da davčna administracija od napovedane celotne najemnine le v letu 1925 in 1926 že plačano vodarino — odmerjena od najemninskega donosa leta 1923 in 1924 — odšteje, nasprotno pa mestni magistrat od povprečne leta 1925 in 192/3 vplačane celotne najemnine 20% vodarino za leto 1927 in 192S takoj odmeri in to vodarino. katera se bo leta 1927. Ln 1928. pri mestnem magistratu plačala, bo davčna administracija v prihodnji napovedi najemninskega donosa XII. H^aferJoo. Profesor se je ustavil deset korakov pred Napoleonom. Vzpel se je v stre* menih, se odkril in uljudno pozdravil bledomodre lovce, medvedje čepice gar* distov, blesteče štabne častnike in mo* ža z marmornatim profilom. Zdelo se je, da ga srečanje s to povorko anahro* nizma ni niti najmanj presenetilo. Vo* jaki, ki so bili vajeni srečavati v pu« stinji samo običajne protivnike, so se ustavili kaor na povelje z orožjem v ro« kah. Vprašujoče so se ozirali na moža v trioglatem klobuku. Napoleon, ki je dobil namesto svojega ubitega belca drugega konja, je od jahal pred vojsko in se ustavil pred neznancem. — Kdo ste? Kaj želite? — je vpra« šal in ga srdito pogledal. —Moje ime. sire, je profesor Pelo* tard. Želim vam prav ponižno čestitati k zmagi v bitki pri Austerlitzu. Profesor je vtaknil klobuk v roko, s katero je držal uzdo. Nič ni moglo biti tako naravnega, kakor poteze na njegovem obrazu, ko je nazval moža v trioglatem klobuku sire in mu česti* tal k zmagi pri Austerlitzu. — Bitka pri Austerlitzu je bila končana pred pol ure. Kako pa sploh ve* ste, da je prišlo tu do bitke? — Ah, sirel Mar naj bi boginja slave pozabila na svojega ljubljenca, ki ji je delal včasi toliko preglavic? To bi bilo nespametno. Tudi ona je žena in vse žene obožavaj o silo. Smeje je pozdravil obe dami v Na« poleonovem spremstvu: — Josefina, kaj ne? Marija Louisa, ako se ne motim? Napoleon se je naglo obrnil k mla* di dami v usnjeni obleki. — Ali poznate tega gospoda? Josefina je zmajala z glavo in se nasmehnila. — A vi, madame? Madame Delatour, ki je že zardela brez austerliSke kreme, je odgovorila z zaničljivim naglasom: — Kdo je ta predrznež? Zakaj pu* stite, da vas zadržuje? Napoleon je zamahnil z roko, ka* kor da hoče pognati svojega konja. Profesor je s kretnjo protestiraL — Sire, obžalujem, ako prihajam ob nepravem času, toda prositi moram, da mi posvetite trenutek pozornosti. Stvar je v tem, da prihajam kot prosi* lec. Prihajam k vam s proSnjo, ki je pa ne bo težko izpolniti onemu, ki je pravkar zmagal pri Austerlitzu ln ki stoji na p rajni novih, slavnejših zmag. Mož usode je spustil roko, v kateri je držal uzdo. — O kakšni prošnji govorite? O kasnih zmagah govorite, ki bi bik- se večje kakor je ona pri Austerlitzu? Kdo ste? — Dovolite, da odgovorim najprej na zadnje vprašanje. Sem profesor, ubog nepraktičen učenjak, ki ve o na« Črtih vašega veličanstva samo to. kar lahko sklepa iz zakonov logike. Toda kdor vidi padajočo dežno kapljo, lahko sklepa iz nje o Niagari. Mož, ki ie zmagal pri Austerlitzu na Korziki, se ne bo zadovoljil, predno ne zmaga tudi pri Austerlitzu na kontinentu. Vaše veličanstvo stopi torej jutri ali poju* trišnjim prvič po sto letih zopet na francoska tla. Kje? Tega ne vem toč. no, domnevam pa, da blizu Frejus, kakor onega znamenitega jutra v man cu 1815. Frejus je blizu Antibesa, Čigar letalska stanica je imela zadnje čase smolo, da je izgubila dva svoja naj* boljša aeroplana. Toda veliko letalo je za prevoz gotovo prikladnejše, kakor pa počasi ploveči balon, dasi je slednji lepši. Da ne govorim o občeznanem dejstvu, da je balon težko oropati. Ko polete Napoleonovi orli s Korzike v Antibes — kdo bi dvomil, da polete dalje od zvonika do zvonika, dokler ne obsede na Notre Pa,me? frank Heller: 44 Novi Napoleon Roman. Z Lavertissom sva se začudeno spo« gledala. Najino presenečenje je bilo tako veliko, da sva komaj slišala nov nagovor zmagovalca pri Austerlitzu: — Vojaki moje garde, izvojevali smo veliko zmago! Zdaj se lahko mir* no lotimo večjih ciljev. Samo nekaj dni še in stopili bomo na francoska tla, med ljudstvo, ki mi je bilo tako pri srcu! Njegovo stoletje suženjstva pod gobe* zdavimi advokati, političnimi šarlatani in revolucijonarnimi mazači — to sto* letje se bliža koncu. Vrnimo to nesreč« no francosko ljudstvo na pot, katero je zapustilo pred sto leti — na pot časti, na pot zmage, na Napoleonovo pot! Se nekaj dni in moji orli polete od zvonf'. do zvonika, dokler ne prilete do No tre Dame. Od kod so mi bile te Napoleonove fraze znane? Aha, zdaj sem se spom* nil. Z letakov, ki so jih metali po Rivi* j eri pred mojim odhodom na Korziko. *Caj jih je dal res on širiti? In kakšna blaznost so bile njegove besede, da ho* če stopiti na francoska tla?, Iz zamišljenosti mu je zdramil Nel* sonov rojak Graham, ki je prilezel ves upehan na hrib in vzkliknil: — Boney je zmagal! Tega bi si ni» koli ne bil mislil o tej pritlikavi opici. Ali pa razumete, kaj pomeni to za na* ju? Večno ujetništvo — ako se profe* sor pravočasno ne pojavi. — Profesor! — sem vzkliknil zanič* ljivo. — Kaj pa more storiti profesor proti možu, ki snuje vojno proti fran* coski republiki? Samo nekaj vem, in si* cer to, da je moja korziška dedščina za vse večne čase izgubljena! Toda to je postranska stvar. Človek mora pač no* sti stroške, ako hoče videti, kako se pi*> še svetovna zgodovina! Vojska se je začela spuščati s Hriba v dolino. Odšli smo z njo. Mr. Graham me je nezaupljivo pogledal. — Vojno proti francoski republiki, pravite? Pri moji veri, skrajni čas je, da pride profesor! Tisti hip je pri jahal čez planino na konju cesarski armadi nasproti nežna« nec. Bil je v zaprašeni popotni obleki, drugače je pa izgledal svež in spočit. Bil je mož, o katerem sem najmanj mislil, da ga zagledam — težko priča« « kovani prijatelj mr. Grabama, profesor. 795964 Ljubosumen mož s 50 ženami V Beograda je lastnik nekega bifeja, ki je živel s 50 ženami« v ljubosumnosti zaklal svojo najljubšo ljubico. V četrtek se je v Beogradu v Vranj-ski ulici odigrala krvava rodbinska drama. Lastnik bifeja Matija Krstić je v navalu ljubosumnosti na zverinski način razmesaril svojo priležnico Ano Grbači jo, ki jo je pred šestimi meseci vzel v službo kot natakarico. Že takoj prve dni, ko je prišla k njemu, se je Krstić zaljubil vanjo in vse njene zahteve je slepo izpolnjeval. Dajal ji je tudi večje vsote denarja, ki jih je lepa Ana pošiljala svojim staršem. Ker sta se dobro razumela, ji je Krstić nekega dne ponudil, naj stopi ž njim v skupno življenje. Ana se ni dolgo pomišljala in Če tudi je bil Matija invalid brez noge, je takoj pristala na njegov predlog. Živela sta dolgo časa, bakor moreta živeti le mož in žena. Matija je izpolnjeval vse pogoje vzornega moža, Ana pa je bila dobra gospodinja, ki je strogo pazila na red v hiši. Matija je bil znan kot perverzen človek. Menjal je ženske skoro vsak mesec ter je bil zaradi tega tudi že večkrat kaznovan od policijskih oblasti Najdalje je še živel z Ano, ker mu je bila najljubša od vseh dosedanjih žensk. V zadnjem času se je pričel ž njo prepirati, v poslednjih dneh pa jo je tudi večkrat pretepel. Ana se je naveličala njegovega ti-ranstva ter je sklenila, da ga zapusti. V sredo zjutraj po zopetnem pretepu je nenadoma odšla iz Matijevega sta- novanja v Kralja Aleksandra ulici ter pobegnila k svoji teti v Vranjski ulicL To je tako razjarilo Matijo, da je skte-nil maščevati se. Medtem je Ana vložila na policiji tožbo proti Matiji, v kateri je zahtevala plačo za šestmesečno delo, za katero ni ničesar prejela. Policija je vzela pritožbo takoj na znanje in naročila Matiji, naj izplača dolžno vsoto. Marija je kljub temu, da je bil presenečen nad postopanjem Ane, odštel denar in se vrnil domov s sklepom, da se maščuje. V četrtek je ves dan pil, zvečer pa je prišel pred stanovanje Ane in jo pozval, naj pride na prosto. Ana je prišla na dvorišče in Matija jo je pričel rotiti, naj se vrne k njemu. Ker je odbijala njegovo zahtevo, je potegnil iz žepa suknje velik mesarski nož in ji ga dvakrat zasadil v želodec. Ana je obupno zakričala in se zgrudila zatem na tla. Prihiteli so sosedje, ki so obvestili policijo in reševalno postajo. Ano so prepeljali v bolnišnico, kjer je par ur nato izdihnila. Aretirani Matija je izjavil na policiji, da ni imel nabena ubiti svoje ljubimke, ker pa ga je izzivala in k>er je bil preveč ljubosumen, je svoje dejanje storil v nezavestnem stanju. Ta njegova izjava se zdi seveda precej čudna, kajti na policiji trdijo, da je Matija Krstić v zadnjih 7 letih živel v skupnem gospodinjstvu z najmanj 50 ženskami. Judje v Ljubljani Judovski sinagogi. — Spolno občevanje med judi in katoliki kaznivo z odrezanjem nosa ali s smrtjo. — Pogromi. — Obglavljen Jud* — Izgon judov v 16« veku« i. Ljubljana je bila že v srednjem veku trvahno trgovsko mesto. Trsovstvo nemških mest južno reki Meni ie težilo na Adrijo in severno Italijo. Trgovska roba je prihajala preko Tirolske. Goriške in Ljubljane v Benetke, Genovo, Milan, Pizo, Flo-renco in druga laška mesta. Ljubljana ob plovni Ljubljanici in blizu Save je bila središče kranjske trgovine ter menda zelo bogata. Že spočetka ti- veka sta bogata ljubljanska trgovca Peter Berlach in Peter Baldaviz nastopila kot dobrosrčna podpornika; Berlach je leta 1043. zgradil deško sirotišnico, Baldaviz pa cerkev sv. Filipa. Da tako ugodno mesto ni moglo ostati brez judov, je trmljivo. Judje imajo izvrsten nos in hitro zavohajo, kje so možni dobri zaslužki. Kdaj so se naselili v Ljubljani prvi judje, doslej ni znano. Valvasor poroča, da so si ljubljanski judje staro sinagogo leta 1213. nadomestili z novo, še lepšo. Gotovo je, da je stara sinagoga stala že dolgo, preden so se štedljivi judje odločili, da jo podero in si zgrade novo. In nedvomno so bili jugovski skupički in dobički s trgovanjem z Benečani. Madžari in Hrvati izredno veliki, da so rzlahka žrtvovali nekaj tisočakov za novo sinagogo. Vsekakor je moralo biti v Ljubljani v 13- veku judov mmogo, da so si vzdrževali in celo iznova gradili sinagogo. Valvasor poroča tudi, da je leta 1278. Friderik Lam-berg sklenil plačati svojim sorodnikom vse dolgove, ki jih imajo pri judih v Ljubljani, koroškem Šentvidu, Judenburgu, Radgoni In v Mariboru. In Valvasor je ponatisnil tudi potrdilno pobotnico, da ie Laraberg resnično poravnal dolgove; listino pa sta podpisala Abraham Jakopov Mariborski in Tzmael Izakov Radgonski; podpisi juden-burškega, šentviškega in ljubljanskega zastopnika judov so bili na listini že zabrisani- Torej v današnji Židovski ulici, oziroma Židovski stezi (ki se je za Valvasorjevih časov zvala s-Reveren-tz Gasslein«; morda po judovskem - velikem • svečeniku?) so imeli ljubljanski imoviti judje sinagogo še leta 1516. V spisu št. L, zveženi XLVHI., arhiva ljubljanskega stolnega kapitlja se namreč sinagoga omenja: »1516 Ablass fiiT die Kapelle Allerheiligen nachst der Syna-goge der Juden in Laibach.« Obe cerkvi sta izginili. Judov Ljubljančanje že takrat niso trpeli. Zato so živeli »udje in katoličani strogo ločeni. Dimitz je v »Laib. Ztg.« leta 1866. pripovedoval: »Stroga odločenost preganjanega (judovskega) rodu se ie vzdrževala tudi v Ljubljani. Ostro in s kaznijo je bilo prepovedano spolno občevanje med kristijani in judi. Judje so prestopek kaznovali pri ženah z odrezaniem nosu, kristjanje s smrtjo.« Kako so judje kaznoval: moškega, ni povedano! Mar je bilo moškim judom molče dovoljeno ljubiti Ljubljančanke? Ali pa so moškim judovskim grešnikom namesto nosu odrezali kaj drugega? Viri o tem molče, dasi bi bilo posebno zanimivo zvedeti. Niti ne vemo, koliko lepih judovk ie hodilo po Ljubljani brez nosu! Da so Ljubljančanje verjeli judovske »ritualne umore« otrok, pripoveduje zopet Valvasor: »Leta 1290. ie nastal med meščani in judi zaradi nekega izgubljenega otroka velik ramovš in tepež. Pri tej priliki je bilo pobitih mnogo judov.« — Valvasor pripoveduje tudi, da je leta 1408. neki jud onečastil, menda posilil, krščansko dekle, kar je izzvalo med Ljubljančani velikansko razburjenje. Mestni sodnik je dal zločinca zapreti in potem, ko. je jud vse priznal, obglaviti! Strela božja! In Ljubljančanje so bili zadovoljni, judje pa so razkačeni ugovarjali. PriSo ie do nove kr- vave bitke, v kateri ie ostalo mnogo ranjencev in troje ubitih judov. Med judi in kristjani je bil menda zmerom ravs in kavs. L. 1537 so Ljubljančani obdolžili Jude, da so jim zastrupili vodnjake. Napetost proti judovskim oderuhom in opasnim trgovskim tekmecem je naraščala. Končno so Ljubljančanje naprosili cesarja Maksimi ljama, naj jih izžene iz mesta in dežele. Cesar jim je prošnjo uslišal v postu L 1406 in ukazal, da se morajo judje do Treh kraljev iz Kranjske izgubiti. Ta cesarska milost je stala Ljubljančane 4000 tolarjev. A žrtev ie bila zaman, ker cesarski ukaz je ostal le kos papirja: Judje niso odšlL Ljubljančanje so torej prosili cesarja vnovič ter kakor i 1496 potožili, da morajo po judih prenašati zasramovanja zaradi najsvetejšega, da so jim judje več otrok poklali in jim vzeli kri ter mnogo kristjanov osleparili. gmotno odrli in zarubili. Cesar je vnovič ukazal, da morajo judje brez obotavljanja iz dežele, da naj posebni komisarji ugotove po dolžnih pismih dolgove kristjanov in način odplačevanja. Ivanu [ji. Turjaškemu, gospodu na Šumbergu pa je cesar pisal med drugim: «Ker se judje v našem mestu Ljubljani pečajo z raznimi obrti in posli ter s tem kristjane in zlasti naše ljubi j meščane občutno prikirajšujejo v njih obrtih in zasluž-ikih, ne kaže, da bi se to trpelo še nadalje. Zato naročamo z vso resnostjo, da prepo-veste judom v Ljubljani vsakršno trgovino ter jo odpravite in zabranite za vse večne čase. Akc pa zalotite juda, da bi se še dalje pečal z obrtjo ali trgovino, mu zaplenite vse blago in ga izročite meni kot globo... Dano v našem mestu Oudenarde v Flandriji dne 4. avg. 1513... Cesar torej zdaj judov ni več izganjal, nego je judom le prepovedal trgovati in obrtovati! Po vrhu pa je zahteval, naj Ljubljančani judom plenijo obrtovalnice in trgovino, a plen pošiljajo njemu! Kakor Ljubljana, so prosile pomoči proti judom obenem tri dežele. Kranjska, Štajerska in Koroška. Dosegle pa so malo; samo krošnjariti in sejmariti niso smeli judje niti na deželi. Čudno je, da so judje smeli prihajati na Uubljamske letne sejme. Ob tistih dneh so stanovali baje večinoma v ljublj. Gradišču, kjer so jih vselej že čakala pripravljena stanovanja. Ker pa so judje v Ljubljani vzlic vsem cesarskim ukazom ost ah nadalje ter so uganjal: svoje oderuške posle, so se ljubljanski župan, sodnik in svetovalci obrnili ponovno na cesarja, naj vendar že odreši Ljubljano judovskih pijavk in zajedalk. In Maksimi 1 jan je tretjič uslišal prošnjo ter podelil Ljubljani privilegij, s katerim je judom «za vso večnost prepovedano prebivati in se naseljati v deželi,* Ljubljančanom pa dovoljeno jude pognati iz mesta in prepovedati judom živeti v Ljubljani... Privilegij je bil napisan v femsbrucku 1. jam. 1515... Ljubljančanje so ta privilegij izkoristili in jude pregnali. L. 1781 je deželni glavar Franc Adam grof Lamberški naznanil kranjskim stanovom, da so veljavni še vsi stari cesarski privilegija Ljubljane in da zatorej cesarja Jožefa II. tolerančni ediikt glede judov za Ljubljano ne prihaja v poštev. Tako judje niti pod Jožefom II. niso smela za stalno več v deželo in v Ljubljano, iz katere so bili 1. 1515 definitivno izgnani. CELJSKIM V0LILCEM! Kdor ie narodno zaveden in kdor želi, da bo vladal v mestu Celju tudi se nadalje red in gospodarski napredek, ta bo vrgel pri občinskih volitvah, 19. junija, svojo kroglico v L (prvo) skrinjico! (n)a Qrs4a mila i 3oa drukutsko perJcr Rinso Ni to zopet običajen milnati prašek ali mogoče navado milo v drugi obliki, temveč najnovejši proizvod kot posledica znanstve* nega raziskavanja na polju izdelovanja mila. Trpežnost vašega perila ni več odvisna od mnogokratnega pranja, kajti Rinso prav sam odstrani nečdstoto iz perila ter je radi tega vsako, za perilo toliko škodljivo riba* nje nepotrebno. Dnevi, ko ste se mučili v sopari pralnega kotla, so za vas prošli, ako bodete uporabljali Rinso. Rinso očisti pre* ko noči v hladni vodi vse madeže, prihrani vam delo, čas in denar, kajti potrebno vam je izvršiti pri pranju samo tri lahka opra* vila, ki so: Pomešati Rinso glasom opisa na zavoju, namočiti perilo in izplakniti ga v čisti vodi. RINSO izdelujejo Lux*fvornice! 1 Prosveta Repertoar Narodnega gledališča OPERA. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 19.: »Grofica Marica<, opereta. Izv. Na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Pondeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: >Fidelio<. Red C. Sreda, 22.: Zaprto. Četrtek, 23.: »Tajdac. Red A. Petek, 24.: >Madame Butterfly<. Gostovanje g. Dariana. Red E. Sobota, 25.: »Poljska kri-c. Opereta. Izven. Nedelja, 26.: >Seviljski brivece. Gostovanje v Celju. Izven. Pondeljek, 27.: Zaprto. Danilo Goinleli: M9J Mladi celjski poet Gorinšek je izdal v samozaložbi zbirko mladinskih pesmi. Avtor, ki je sotrudnik naših mladinskih listov, je povezal svoje popje v šopek in ga podal ljubljeni mladini. Zbirko je posvetil svoji materi. V >Maju< je mnogo pesmi, ki ohranijo trajno vrednost. Baš pri mladinskih stvareh so naivni otroci najboljši kritiki, ker dobro Čutijo, katera pesem je porojena v čisto umetniškem razpoloženju; take pesmi se takoj nauče na izust, n. pr. Župančičevega »Cicibana* pozna naša deca skero bolj kot svoje šolske knjige — dočim ji prisiljeni verzi ne ostanejo v spominu. Pesmi kot so Maj, Zelja, Snežec, Jutro, Tecimo, se bo deca pač razveselila. Kako naivno prosi deček svojo mater v 2>Soncku< Mamica moja, daj, ateka prosi, 9 palico sonček naj sklati z neba! a naposlen se fantiček izda, da je zaspanček in da se zato boji solnca: Atek naj Bogcu sonček izklati, zjutraj nikdar naj mi več ne vzžari, zmeraj iz sanj me prelepih vzbudi, pa še potem mi ne da več zaspati! Zbirko zaključujeta dve materinski pesmi. Že v tej prvi zbirki kaže pesnik izreden dar mladinskega poeta. Če bo nadaljeval svojo pot. lahko od njega še mnogo pričakujemo. Ljubka zbirka.. bo pač dobrodošla naši mladini. Osobito bi priporočal šolskim vodstvom, da si jo naroce za svoje knjižnice, saj smo še tako revni na dobri mladinski literaturi! G. Strniša. Gostovanje ljubljanske opere v Celju. V nedeljo 26. t. m. popoldne ob treh gostu* je ljubljanski operni ansambl v mestnem gledališču v Celju in vprizori eno najbolj* ših komičnih oper svetovnega repertoarja, Rossinijevo opero aSeviljski brivec*. Glav* ne vloge poj o pod taktirko kapelnika gosp. Neffata ga. Lovšetova ter gg. Banovec. Be* tetto, Janko in Zupan. Opozarjamo prebi* valstvo Celja pa tudi bližnje okolice na to predstavo. Začetek je točno popoldne ob 3., konec pa pred 6. uro. Ugodne železniške zveze omogočajo tudi okoličanom poset predstave. Cene navadne operne; predptrb* daja vstopnic v Celju. Opereta *Groftca Marica* se poje ju* tri, v nedeljo ob 8. uri zvečer v ljubljanski operi v korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. — Začetek predstave točno ob 20. uri. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve vabita uprava in Udruže« nje p. n. občinstvo k mnogobrojnemu po* seru. p Za zaključek operne sezone priprav* Ija ljubljanska opera vprizoritev opere «Faust» in pa Nedbalove operete «Polj« ska kri». Spominska svečanost na čast Jovanu Cvijiću v Parizu. Slovanski institut v Pa* rizu ie nriredil minuli četrtek na čast pokoj- nemu jugoslovenskemu učenjaku Jovanu Cvijiču, predsedniku srbske Akademije znanosti, spominsko svečanost, katere so se udeležili najodličnejši predstavniki pariškega znanstvenega veta. Vsi govori in predavanja na tej svečanosti so natisnjena v posebnem zvezku z naslovom: V spomin Jovana Cvijiča. Lep uspeh jugoslovenskega profesorja. .Kakor poročajo pariški listi,-je bil danes* ob 13. promoviran na pariški univerzi profesor beogradske gimnazije Aleksander Arnavto-vič, tajnik jugoslov. sekcije v Slovanskem institutu za doktorja celokupne književnosti. Njegovo disertacijsko delo je monografija o slavnem francoskem pisatelju Henryii Bec-queu. Pariški listi naglašajo, da je to najboljša Študija o imenovanem francoskem pisatelju, kar jih doslej pozna francoska literatura. — Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljubljani priredi v nedeljo dne 19. junija 1927 ob 15. uri v Domu v št. Vidu koncert pod vodstvom prof. Adolfa Grobminga. Xa programu so najlepše skladbe slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev. Cene so običajne. K obilni udeležbi najvljudneje vas hi odbor. — Predprodaja vstopnic pri gdc. I. Zakotnik v Št. Vidu. Grofica Marica 35-tič na slovenskem odru. Predstava, ki se vrši v nedeljo dne 19. . m. ob 8. uri v opernem gledališču pri znižanih cenah, bo — kakor se obeta — izredno animirana in zanimiva. Vsak, kdor se hoče iz srca nasmejati in razvedriti, naj ne zamudi prilike. Turistom! Iz pisarne SPD prejemamo: Radi zadnjega slabega vremena, ki je vladalo le po nekaterih krajih Gorenjske, moramo pojasniti našim turistom in prijateljem prirode , da s - tem- da dežuje v Ljubljani ali v Kranju, Lescah, na Bledu. Žirovnici ah pa v Kamniku ali mogoče, kje na Dolenjskem ali Štajerskem, še ni gotovo, da dežuoe tudi po naših planinah. Vsi nedeljski turisti nam javljajo, da je zadnjo nedeljo bilo relo lepo vreme tako v Kamniški Bistrici, kakor na Krvavcu, Kamniškem sedlu, *ia Kokrškem sedlu, na Rati-tovcu in na Crni prsti. Le ponoči med 23. in 24. je padlo nekaj kapelj dežja po teh krajih. Črna prst je bila zagrnjena v megle do 10. dopoldne, nakar se je zjasnilo in turisti, ki se ne ustrašijo vsake meglice, so imeli čist in krasen razgled prav notri do Gorice in izliva Soče. Ta razgled je trajal do 17. popoldne in šele potem so prišle zopet megle na vrh. Istotako je bilo na Golici, v Vratih, na Sianičevi koča in sprva po Bohinju. Radi tega priporočamo turistom in planincem, da ravno tedaj, ko se pripravlja eventualno po Ljubljanskem polju in po nižavah slabo vreme, naj pohite v planine, da se izognejo neprilikam slabega vremena po dolinah. Za slučaj pa. da nastopi tudi v planinah slabo vreme, skrbi Osrednji odbor SPD, da so vse koče za sedaj že dostopnih tur otvoTjene in dobro oskrbovane. ; Na naši skrajni meji je oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču, v romantičbi dolini Vrat te vzame pod gostoljubno streho Aljažev dom s prvovrstno postrežbo, na Golici je nad 60 ležišč v obeh kočah, na Crni prsti je nad 30 ležišč. V Malnerjevi koči, ki je na novo adaptirana, imaš tudi novo sobo z dvema posteljama in udobna skupna ležišča z žimmeami tako, da je vsakemu turistu, ki poseti Crno prst, zasigura-no udobno prenočišče. Postrežba v obeh kočah ie dobra, razglednice, zemljevidi so na razpolago. -53 Istotako sta hotela Sv. Janez in Zlatorog v popolnem obratu. 16. t. m. se je otvo- rila pošta pri Sv. Janezu, ki ima telefon in brzojav. Krekova koča na Rautovcu ima letos že lepo število posemikov. kar kaže, da je ta lepa točka vredna, di jo poseti vsak turist Kdor se boji dežja, odnosno slabega vremena, naj cre med tednom, ko je sigurn" lepo vreme, na lepo dvodnevno turo v Kamniške planine, zlasti ker so Coozova koča na Kokrškem sedlu. Dom na Krvavcu. Kamniško sedlo ia Vedka planina že izborno oskrbovane. Onim turisiom pa, k! se bojijo slabega vremena, priporočamo prijeten izlet v Kamniško Bistrico. Sport — Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji. Na sestanku dne 17. maja se je konstituirala eksekutiva gornjega odho« ra, ki jo tvorijo sledeča gospoda: Dr. Fran Zupane, predsednik; Helena Pajničeva. podpredsednica; tajnik L Savo Sancm; bla« gajnik, Jakob Gorjanc; odborniki: dr. Sou« van, dr. Jesenko, Joso Goreč. V odbor pri* dejo tudi načelniki publicističnega*, financi« jelnega in prireditvenega odseka, ki j»e ustanovijo v najkrajšem času. Poziva se SK Ilirija, da na mesto tajnika II. imenuje mesto g. šircelja, ki je to funkcijo odklo« nil, drugo osebo. Prihodnja seja eksekutive se vrši v četrtek dne 23. t. m. ob 21. uri v damski sobi kavarne «Emona». Pozivajo se vse športne organizacije v Sloveniji, ki niso do sedaj imenovale svojega delegata v *Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji, da to store v najkrajšem času. po možnosti do 23. t. m. Naslov odbora ie: Selenburgova ulica 5. — 500 kilometrska kvalitetna \ožnja pc> Sloveniji in Hrvatski, ki io v dneh 2S. m 29. junija priredi motoklub -Ljubljana«, vzbuja že sedaj med motociklisti pozor« nost. To bo prva širše zasnovana tekmoval« na motociklistična vožnja v naši državi, udeležencem bo nudila priliko, da preizku« sijo praktičnost in zanesljivost svojih \ o. zU in svojo lastno voznotehnično spretnost. Ruta je definitivno določena. Start H v Ljubljani, pot vodi prvi dan >*kozi Kam. nik. Gornji grad (kontrola), Mozirje. So^ stanj, Velenje. Slovenjgradec, Dravograd (kontrola), Maribor (cilj prve etape), dali-skozi Ptuj. Rogatec v Rogaško Slatino. V Rogaški Slatini prenočevanje Drugi dan gre pot čez Podčetrtek, Brežice. Samobor. Plješevico, Karlovac (cilj prve etape dne ga dneva) Netretič. Metlika, Novo mest". Trebnije v Ljubljano, kjer je končni ciii in kjer se zvečer razdelijo nagrade mol najboljše vozače. Prijave sprejema d<> 25. t. m. Motoklub «Ljubljana» v Ljubljani, Kes* ljcva cesta 1. 511 n — Kolesarsko društ\o « Ljuhl jamcu " Dohrunie priredi v nedeljo dne 10. t. m. kolesarske dirke. Start in cilj je v Zadvnru pri gostilni Jeriha. Začetek ob 15. Vabilo se vsa kolesarska društva, da se je udeleže. Po končani dirki se vrši vrtna veselica. — Skupni odhod kolesarjev jc iz Ljubljane, Sv. Jakoba trg. ob pol 14. — SK Celje — Ilirija. W igrišču Sk Ili* riie se vrši jutri, v nedeljo ob 17.45 uri pri* jateljska nogometna tekma med Ilirijo in SK Celjem, večkratnim prvakom celjskega okrož.a LNP-a. Celje so je vedno odlikovalo pO ambicijozni in fair igri; v Ljubljani igra prvič v letošnji sezoni, kar dela njegov nastop proii Iliriji toliko zanimivejši. — Pot predtekma so vrši ob H>. uri prven.-tven.i tekma Slavlja : Javornik. — Fimfe pr\enstva 11. razreda v ljub* Ijznskem okrožju L S P. se odigra jutri, v nedeljo ob uri n.i igrtSSn SK Ilirije. Tekmeca za prvenstvo II. razreda in obenem za Dapredovaojc v I. razred sta SK Stavlja, SK Javornik z Rakeka, prvak izvenljubl.pn-!=kih klubov II. razr. v ljubljanskem okrožju. sla\ija si je pretekli praznik po trdem boiu končno osvojila PfveuaUo II. razreda \ Ljubljani, Javornik je zmagal v Novem mestu nad Elanom s :> : O ;n na Ljubljani, dne 18. junij* 1927. Pisane zgodbe iz naših krajev Nemuzikalični konji. — Tihotapstvo lesa. — Imel dve ženi, pa še ni mogel živeti« — Subotiške senzacije. Da nekatere živali niso muzikalič-ne, je znana stvar. Psi na pr. začno takoj strašno zavijati, če se v njihovi bližini oglasi sodba, a tudi konji, ki se smatrajo sicer za eno najuiteligentnej-soh živali, ne kažejo vselej muzikalič-nih talentov, pa naj si bodo to že kmetski konji izpred gnojnega voza ali pa mestni izpred kočije. Taki nemuzikalični konji so na Telovo malone spravili Spličane ob godbo pri procesiji. Procesija se je ravnokar zbirala in vojaška godba je intonirala poskočno koračnico. V tem trenutku je privozil mimo godbe neki seljak iz okolice z dvema iskrima konjičema. Konjičkoma pa udarjanje velikega bobna in cviljenje klarinetov ni prav nič ugajalo. Kakor besna sta se zapodila med godbenike. Dva godbenika in nekega stražnika, ki je skušal konja ustaviti, sta podrla na tla in pogazila. Le s težavo so nato ostali ukrotili splašena konja in preprečili še večjo nesrečo. Pri nas na meji navadno cvete tihotapstvo saharina, cigaretnega papirja in drugih taktih malenkosti, dočim o kaki drugi robi, ki jo je težje skrivati, ni slišati. Da bi pa kdo tihotapil kar cele pošiljke lesa, o tem pa se gotovo še nikomur sanjalo ni. Tak špas so si dovolili hrvatski kmetje, ki so na ta način precej občutno oškodovali drŽavo. V Jastrebarskem so veliki državni gozdovi, kjer vodijo eksploatacijo strokovnjaki. Splošna redukcija državnih nameščencev je zadela tudi večje število gozdarjev, ki so bili lani odpuščeni. S tem se je seveda v veliki meri zmanjšala kontrola nad obsežnimi gozdovi in marsikak kmetic iz okolice si je sedaj brez odobrenja oblasti dobavljal drva. Gozdarji so za take male tatvine sicer vedeli, vendar pa tatov niso zasledovali, če škoda ni bila res velika. Zadnji čas so pa opažali, da se je nekdo kar na veliko lotil sekanja gozdov ter podiral kar cela drevesa. Nihče ni verjel, da bi mogel kdo cele tovore lesa neopaženo spravljati iz gozda, a kljub najstrožji pozornosti gozdarjev in nadzornikov niso mogli izslediti drznih tatov. Gozdarji so vsako jutro odkrili par novih štorov, kjer so še prejšnjega dne rasle najlepše hojke in hrasti. Kmalu je postalo jasno, da nekdo pri belem dnevu odvaža les. Zato so uvedli popolnoma skrivaj kontrolne liste. Vsak voznik je dobil v gozdu, ko je naložil les. nekak tovorni list z natančno označbo količine in vrste lesa. Vozniki sami niso vedeli, kaj irnajo v kuvertah. Na robu gozdov so Čakali gozdni čuvaji in so voznike natančno ktontrolirali. Med vozniki je bil tud: 1 jak Miloš Klisurić, ki je imel na svojem vozičku pošten tovor lesa. Bil pa je brez kontrolnega listka. Začeli so ga spraševati, kje je naložil, koliko ima in kam vozi. Kmetic se je kmalu zapletel v protislovja in tako se je sam ujel v nastavljeno past. Nadaljna preiskava je dognala, da ie že dolgo izvažal les iz državnih gozdov, ne da bi ga bil kdo zasačil. Napravil si je namreč gozdarsko štampiljko ter sam žigosal razža-gana debla. Zato nobenemu gozdnemu čuvaju ni prišlo na misel, da bi bila debla, ki jih je vozil KUsurič, ukradena. Pri hišni preiskavi so našli še več ponarejenih štampilj. Dognalo se je, da je na ta način iztihotapil iz državnih gozdov najmanj 50 vagonov lesa. Les je prodajal nekemu lesnemu trgovcu v Sloveniji, kateremu se je izdajal za bogatega posestnika v Slavoniji. Sedaj so ga vtaknili v luknjo. Začetkom tega meseca je utonil pri kopanju v Savi v Zagrebu natakar Mihajlo Vrtačnik, rodom iz Blance pn Brežicah. Po njegovi smrti so ugotovili, da je imel že nad dve leti dve zakonski ženi, dasiravno ni bil inuslim»irske vere. Avgusta 1924. se je poročil v Zagrebu z Matildo Koblec. Kmalu po poroki je Vertačnik odšel v Srbijo za plačilnega natakarja. Ker pa se mu ni godilo dobro, se je vrnil v Osijek, kjer je imel lepo službico v neki boljši gostilni. Komaj leto dni pozneje se je vnovič poročil s takrat IS-ietno Jelen-ko Mijič, ki seveda o njegovi prvi ženi ni imela niti pojma. Z obema pa je živel v dobrih odnošajih. Od časa do ČV sa jc prihajal v Zagreb k svoji ženi na «oddih», dočim mu je druga gospodinjila v Osijeku. Vse bi morda šlo po sreči, da ni nekega dne na izletu v Vukovar naletel na obe ženi naenkrat. Obe sta se grdo spogledali in padla je marsikaka psovka. Vrtačnik je imel mnogo neprilik, predno je i eno 1 drugo prepričal, da je ona njegova žena, a druga le neka pozabljena ljubezen iz prejšnjih časov. Toda ženski instinkt mu ni dal več miru. Neprestana napetost, iskanje izgovorov in strah, da pride njegova zakonska zgodba na dan. sta ga končno spravili v obup. Dočim se je sprva mislilo, da je utonil po nesreči, je sedaj jasno, da ie izvršil samomor. Po njegovi smrti sc je prva oglasila pri policiji njegova zagrebška žena ter prevzela njegovo zapuščino. Ko pa jc ona druga v Osijeku čitala o nesreči, je tc dni prišla v Zagreb na policijo ter se prijavila kot njegova žena, da prevzame zapuščino, zlasti še, ker ie Vertačnik zapustil v Osijeku precej dolgov, ki jih mora sedaj ona plačevati. Uradnik sc jc nemalo začudil, ko je spoznal, zakaj gre. Se večje pa je bilo začudenje obeh žen, ko sta si druga drugi s pravilnimi poročnimi listi dokazovali, da sta polnomočni zakonski ženi pokojnika. Kako sc bo stvar dalje razvijala, je odvisno od sodišča. Smola obstoja namreč v tem, da ima ena tri otroke, druga pa na njegov račun -15.000 Din dolgov. Zapuščina torej ni niti za eno niti za dnut> preveč razveseljiva. Tudi Subotica ni brez SCflUKij. I sredo popoldne je izvršila samomor žena bogatega veleposestnika Tijaća. /ena je bila že delj časa živčno boina. V sredo je neopaženo odsia na podstrešje, sc sama polila s petrolejem in zažgala. V hipu je bila vsa v plamenih in kot goreča baklja je pridrvela v s -novanje. Le čudnemu naključju ie pripisati, da ni nastal v hiši poiar. Domačini so jo takoj pokrili z odejami, da so udušiii plamene, vendar oa je 2c zadobila tako težke opekline, da je par ur nato v bolnic umrla. — Nič manjšo sezacijo ni vzbudilo dejanje SOletnega starca Pajc Stančiča. ki je z nožem ubil trgovca Josipa Bacha. Stančič jc prišel v času, ko je Bach že zapiral svojo trgovino, k njemu in zahteval, naj mu da malo bencina za vžigalnik. Trgovcu se radi take malenkosti ni zdelo vredn • da bi še enkrat odpiral trgovino in je prosil starca, naj pride naslednje?! dne. To pa jc Stančića tako razkačilo. da je potegnil nož in začel groziti. Bach je vse do zadnjega trenutka mislil, da se starec šali in mu je smeje nastavii prsL češ. kar udari. Starec p- ie res trikrat naglo zamahnil ter zabodel IfgOVCS naravnost v srce. Nezavestnega sc prepeljali v bolnico, kjer je naslednjega dne podlegel težkim ranam. Starca so aretirali in zaprli. — Prihod finančnega ministra v Ljubljano. Finančni minister dr. Bogdan Marko vie" je odpotoval v Zagreb, kjer ostane već dni, nakar potuje v Ljubljano. Minister potuje po službenih opravkih. — Spremembe v prosvetnem ministrstvu. Ker je dosedanji pomočnik prosvetnega ministra Dragomir Obradovič imenovan za ministra ver, je postavljen za namestnika pomočnika prosvetnega ministra Dimitrij Magarašević, načelnik oddelka za srednješolski pouk. Novi prosvetni minister dr. Niko Peric bo pozneje imenoval svojega pomočnika. — Odlikovani kulturni delavci. Na predlog prosvetnega ministra je kralj odlikoval : z redom Belega orla V. razreda dr. Ferda Sišrca, univ. profesorja v Zagrebu, z redom Sv. Save IV. razreda dr. Milka Kosa, izrednega profesorja na iil. fakulteti v Skoplju, dr. Mihajla Avramoviča, ravnatelja arheološkega muzeja v Splitu in Petra M, Petroviča, upravitelja »Narodnega dela« v Beogradu. -~ Železniška proga Rogatec—Krapina. Prometno mimistrstvo je razpisaJo javno oddajo gradbenih del železniške proge Rogatec—Krapina. Stroški za gradnjo te proge so proračunani na 15 mlliionov Din. — Uredba o znižanju davka. V generalni direkciji davkov pripravljajo uredbo o znižanju davkov. Uredba z veljavnostjo zakona bo v kratkem izdelana in bo veljavna, dokler ne stopi v veljavo novi davčni zakon. — Novi zlatniki. Narodna banka v Beogradu jc prejela večjo množino novih zlatnikov, kovanih v Franciji. Zlatniki so bili poslani iz Pariza po morju na SuŠak. — Poziv. Usodna elementarna nesreča v ljubljanski oblasti me zopet sili, da apeliram na človekoljubje in radodarnost prebivalcev ljubljanske oblasti. V Starem trgu v Črnomaljskem srezu je uničil dne 21. maja 1927 silen požar osem hiš z gospodarskimi poslopji, vsemi hlevi, skednji, svinjaki in kletmi, z vsem orodjem, obleko, živežem in krmo, upepelil trem trgovcem vse zaloge in več obrtnikom vso opremo. Poginila je živina, pokončani so sadovnjaki in vrtovi. Devet posestnikov s 40 družinskimi člani je brez strehe In ob premoženje; nizke zavarovalnine ne morejo kriti prizadetim ogromne škode, ki znaša preko 3,700.000 Din. Da se olajša nesrečnim pogo-reicem beda, pozivam prebivalstvo ljubljanske oblasti, da jim pomaga z milimi da-Tovi, ki jih sprejemajo: v Ljubljani veliki župan in mestni magistrat (oddati osebno ali poslati po pošti na naslov mestne blagajne ljubljanske; pri poštnih pošiljatvah je treba navesti namen pošiljatve), na deželi pa vsi sreski poglavarji in oblastva, ki jih bodo oni določili. — Veliki župan: Dr, Vodoolvec I. r. — Odbor k. o, SDS na Viču vabi svoje somišljenike na zaupni sestanek, ki se vrli v torek dne 21. junija ob S. uri zvečer v gostilni Sokolskega doma. Dnevni red: občinske volitve. — Prepovedan avstrijski list. Notranje ministrstvo je prepovedalo razširjanje »Neues VViener Tagblatta, ker ie zopet pričel pisati proti interesom naše države. — Bolgarski komltski vojvoda obsojen na 20 let ječe. Sodišče v štipu je obsodilo na 20 let težke ječe Jordana Nanevića iz sela Lezova v ovčjepoljskem srezu,- ki je kot bolgarski komitski vojvoda zakrivil mnogo zločinov, ropov in umorov v bre-galniški oblasti. — Sklicanje državnega odbora. Državni odbor, ki se ima osnovati po določbah zakona o volitvah poslancev za Narodno skupščino, je sklican k prvi plenarni seji za 22. t. m. v Beogradu. — Izpopolnitev gospodarskega sveta. Ministrstvo za trgovino in Industrijo je odločilo, da se čim prej izpopolni novi gospodarski svet. Beogradske zbornice, trgovska, obrtniška in industrijska bodo delegirale vanj po enega zastopnika, delavstvo pa bo zastopano po delegatu, ki ga bo določilo osrednie tajništvo delavskih zbornic. — Združitev osleškega In novosadskega gledališča. V prosvetnem ministrstvu se proučuje predlog upravnika osješkega gledališča P. Konjoviča o združitvi osješkega in novosadskega gledališča, ki sta zašli v težke finančne težkoče. Po tem predlogu bi novo gledališče uživalo poleg državne subvencije tudi podporo. mest, v katerih bi gostovalo. — Javna čitalnica. Krajevna skupina •Društva rudniških nameščencev v Trbovljah* obvešča trboveljsko javnost, da bo otvorila 1. juli j t t. L javno čitalnico. Nje prostor se nahaja v bivši biljardni sobi ge. Ane Forte na Vodah. Soba je prostorna, dovolj zračna in izredno dobro razsvetljena. Čitalnica razpolaga z nad 70imi različnimi tu in inozemskimi časopisi in revijami in bo odprta vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in od 17. do 21. ure po-ipoldne odn. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. S tem, da se bo dosedanja društvent čitalnica odprla vsej trboveljski javnosti, se vsi dosedanji mesečni prispevki za čitalnico razveljavijo in vpostavijo s I. julijem t L enotni mesečni prispevki za vse obiskovalce(ke) -člane(ice) čitalnice, v znesku Din 5.—. Ker je to prva tako obširna ustanova v Trboveljski občini in ker razpolaga Stalnica z mnogimi časopisi in revijami in bo z majhnimi mesečnimi prspevki vsakomur omogočen dostop, se nadelamo, da bo povečalo trboveljsko občinstvo našo javno Čitalnico v lepem številu. — Učne osebe za meščanske šole. Z ozirom na tozadevno vest v časopisju je ministrstvo prosvete s svojim odlokom O. N. br. 32702 z dne 28. maja odredilo, da se prošnje osnovnošolskega učiteljstva za namestitev na meščanskih šolah v bodočem šolskem letu ne bodo upoštevale, ker bo letos absolviralo nad 30 slovenskih učiteljev Višjo pedagoško šolo v Zagrebu in Beogradu. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Od 1. do 7. junija je bilo v mariborski oblasti 29 slučajev tifuzniu bolezni, 67 škrlatinke, 2 davice, 24 duiljivega kašlja, 3 vraničnega prisada, 1 ošpic, 1 sena in 1 krčevite odrevenelosti. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 13. t. m. ie bilo v mariborski oblasti 23 slučajev svinjske kuge, 16 svinjske rdečice, 2 stekline 1, konjskih garij, 1 šu-štavca. — Sprejem otrok v državno gluhonem-nico v Ljubljani. Začetkom šolskega leta 1927-28 sc sprejmejo v državno gluhonem-nico v Ljubljani vnovič gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku ali za sprejem v zavod so: gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok s posluhom ne more naučiti glasovnega govora, izpolnjeno 7. in še neprekoračeno 10. leto starosti ter primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobrazbo. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. julija pri ravnate!istvu gluho-nemnice. — Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto 5. sept. t. L in traja do 1. aprila 1928. V njo se sprejmejo notranje in vnanie gojenke. Prošnje za sprejem je vložiti najpozneje do 15. avgusta t. I. pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pošta Novo mesto, kjer se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine itd. Prošnji, ki je kolka prosta, je priložiti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. — Izseljevanje v Kanado je ustavljeno. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja, da je kanadska vlada za daljšo dobo ustavila doseljevanje v Kanado. Parobrodske družbe morajo vrniti naplačila. — Gradnja delavskih stanovanj. Minister za socijalno politiko je dovolil večje kredite za gradnjo delavskih stanovanj. Tako je dovolil beogradski občini kredit 10 milijonov Din, za Ljubljano Je dovoljenih 1,800.000 Din, ki so v prvi vrsti namenjeni za g.radnjo poslopja DZ na Miklošičevi cesti. — Ruski vojni invalidi v Jugoslaviji. Te dni se je vršil v Beogradu kongres ruskih vojnih invalidov, ki žive v naši državi. Iz tajniškega poročila, prečitanega na kongresu, je razvidno, da je ministrski svet sklenil 28. decembra 1925, da se ruskim vojnim invalidom nakaže stalna letna podpora 6 milijonov dinarjev od pričetka proračunskega leta 1925-26. Podpis tega sklepa je izmed ministrov odklonil edino St. Radič. Razen te podpore so ruski vojni invalidi uživali tudi brezplačno zdravljenje v raznih naših bolnicah in sanatorijih ter so se sprejemali v brezplačno učenje obrti v zemunskem invalidskem zavodu. Dve dobrodelni loteriji sta prinesli 393.908 Din Čistega dobička. — Vrelo mleko povzročilo smrt. Stanko Pucelj, 11-letni posestnikov sin iz Kranja, je bil snoči z gorenjskim vlakom pripeljan v ljubljansko javno bolnico, ker je imel po telesu težke opekline. Kakor zatrjujejo, je deček po nerodnosti zvrnil nase velik lonec vrelega mleka, ki ga je mati postavila na mizo. Mleko je povzročilo težke opekline po životu. Za temi opeklinami je Stanko Pucelj danes zjutraj umrl. — V apnici utonila. V Poljanah pri Kresnicah, okraj Litija, je na Telovo padla 2-letna hčerka Železniškega delavca Frančiška Mikuš v drugače prazno apnico. kjer je bila do 23 cm visoka voda. Deklica je utonila in so jo pogrešili šele proti večeru. — Zaradi tatvine železniških tračnic aretiran župan. V Prilepu ie policija aretirala predsednika občine Petra Sokolovića, ki je ob'ožen, da je kupoval ukradene železniške tračnice, katere so našli povodom preiskave v njegovi hiši. Aretacija je vzbudila med tamošnjim prebivalstvom veliko senzacijo. Iz Ljubljane —lj Vprašanje cestne zelenice v Ljubljani. Zadnje dni se vrše živahna pogajanja med zastopniki mestne občine ljubljanske in zastopniki cestne železnice glede prevzema cestne železnice od strani občine. Pogajanja v splošnem potekajo povoljno. —lj Palača poštne hranilnice v Ljubljani. Kakor znano, je nekdanji Čekovni urad kupil pred približno 5 le+i stavbno parcelo ob Aleksandrovi cesti v bližini Narodnega doma. V zadevno kupno pogodbo je bil stavljen tudi pogoj, da mora čekovni urad poslopje po načrtih, odobrenih od mestne občine, zgraditi v enem letu. Poteklo je že pet let, toda vprašanje gradnje palače čekovnega urada odnosno sedaj Poštne hranilnice je še vedno na mrtvi točki. Kakor čujemo, niso tu krivi v prvi vrsti interesi-rani faktorji, ki bi želeli, da se palača Čimprej zgrad, marveč je krivda pri faktorjih, ki sestavljajo načne. Načrti palače baje spe spanje pravičnega in so zakljenjeni v miznici. —lj Sobotni ljubljanski trg. Današnji trg je bil vse dopoldne zelo živahen. Blaga je bilo v izobilju. V prvi vrsti je bila pripeljana na trg velika, skoraj rekordna množina domačih in tujih črešenj. Bilo jih je približno okoli 200 košar. Domače čreš-nje so prinesle kmetice iz Orel, DobrunJ, Laz ob Savi, kakor tudi iz bHznjih krajev mariborske oblasti. Cene črešnđam so sedaj splošno od 5 do 10 Din kg. Na trgu je bila dalje velika množina rdečih Jagod, nabranih zlasti v okolici Škofje Loke in Medvod. Cene rdečim jagodam so še precej visoke in so jih prodajali po 7—8 Din liter. Tudi borovnic, 1 1 po 2 Din, je bilo mnogo. Na trgu je bilo tudi nekaj jurScov. —Ij Telečje meso se je podražilo. Zadnje dneve se je podražilo telečje meso in sicer I. vrste od 20 na 22.50 Din te II. vrste od 17 na 20 Din. Nekateri mesarji ute- meljujejo pojav podražitve s tem, da so sedaj teleta v ceni poskočila in da so zelo redka, drugi pa, da na cene močno vpliva velik izvoz telet v inozemstvo. —IJ Velik* parada ljubljanske garnizlje. Na Vidov dan 28. t m. ob 8- zjutraj se bo vršila na vojaškem veZDali$6u pri Zalogu velika parada ljubljanske garniziie. —lj Vreme. Vročina dosega rekord. Snoči ob 21. je kazal barometer 760.5. termometer + 25° C. danes ob 7. zjutraj barometer 759.5. termometer -H9*C, opoldne barometer 758, termometer H-3^C. Barometer pada. Dunajsko metereološko poročilo napoveduje za nedeljo oblačno in nevihte v južnih alpskih krajih, —lj Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. juliia do 25. avgusta 1927 pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. —lj Koncert v hotelu «TivoU» se vrši v nedeljo 19- t. m. od 15.—20. ure. Priporoča se Vekoslav Dolničar. 510-n -— K poročilu o občnem zboru Zveze za tujski promet omenjamo, da je bil navzoč tudi magistratni ravnatelj in svetnik v Celju g. Ivo Šubic, ki je bil imenovan v glavni odbor Zveze —lj Paraš t os za žrtve boljševiškega terorja. Teror, ki nikdar ni prenehal pri boljše viški vladi v Rusiji, se je v zadnjem času znatno dvignil ter je bilo zopet usmr-čtenih več uglednih in popolnoma nedolžnih oseb. V nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 11. po maši bo odslužen v pravoslavni kapelici parastos za nedolžne žrtve boliševiške-ga terorja in vabi ruski odbor člane ruske kolonije k polnoštevimi udeležbi. —I j Življenje med kanibalu Danes in v nedeljo, 18. in 19. t. m. predvaja ZKD v kinu Matici izredno zanimiv 6 dejanski kulturni velefilm, ki nam predočuje v lepih slikah življenje v Srednji Afriki med plemenom kanibalov. Film nam prikazuje vse njih šege in navade, njih bojne igre ter opasnost lova in boja z divjimi zvermi. Posnela ga je švedska ekspedicija, ki si je postavila za načrt proučiti notranjost države Kongo, bivališče kanibalov. Opozarjamo vsakogar da si ogleda ta film, ki je zlasti poučen za naše dljaštvo in šolsko mladino. Predstave se vrše v soboto ob 14.30 In nedeljo ob 11.15 dopoldne. Opozarjamo ceni. občinstvo da nedeljska prva predstava ob 9.30 odpade radi procesije in da se vrši v nedeljo 1 sama predstava ob označeni uri. Cene običajne 2 In 4 Din. —lj Christofov zavod v Ljubljani, edina državno dovoljena zasebna šola za stenografijo in strojepisje v ljubljanski oblasti, vpisuje za prihodnje šolsko leto ves mesec junij in julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7. — Vpisnina 10 Din., šolnina nizka; revni gojenci dobijo primeren popust. — 478-n —lj Male tatvine. Veliki tatovi so v hudi vročini na oddihu, mali tatovi pa stikajo povsod, da bi kaj sunili. Uradnici Heleni Hudovernfkovi je neznan uzmovič iz zakljenjenega stanovanja v Vošnjakovi ulici odnesel nekaj perila, cenjenega na 140 Din. Zidarski delavec Aleš Ozdič je bil na Telovo zaposlen v Lattermannovem drevoredu pri vrtiljaku. Ker je bilo sila vroče, je suknjič z listnico odložil. Ko je zvečer pogledal v suknjič, je presenečen zapazil, da mu je zmanjkala listnica .s 100 Din gotovine. Tatvine je osumljen njegov tovariš, ki je tudi gonil vrtiljak. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je prijela in zaprla tri osebe radi manjših deliktov. Aretiran je bil neki Gustl radi posesti pločevine sumljivega izvora, dalje je bil prijet neki starejši vlačugar, a neki Bosanec je moral na policijo, ker je prodajal pokvarjen sladoled. Prijavljeni sta dve manjši tatvini. Dva možakarja sta prijavljena radi nedostojnega vedenja, preklinjanja in pijanosti. Devet voznikov prejme plačilne naloge, ker so se pregrešili proti cestnopolicilskemu redu. —lj Velika izbera rasnega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin, se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. Zargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64-L K— Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši v nedeljo, dne 19. t. m. ter v naprej vsako nedeljo do preklica. Začetek ob S. popoldne. Vstopnina prosta. 925 —lj Krištof lč-Bučar: Dospele krasne bluze. S4L [TO — zobna pasta najboljša! * Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 53 Iz Celja —c NARODNI VOLILCI! Pri današnjih občinskih volitvah vrzite vsi. ki ste za gospodarski napredek našega mesta in vsi, ki ste zato, da obdrži naše mesto še dalje čisti narodni značaj, svojo kroglico v prvo sk/Sniico. —c Vreme je zadnje dni pri nas zelo lepo toplo. Kopalna sezona je v polnem teku. Mestna kopališča ob Savinji so otvoriena. Prebivalstvo se jih pridno poslužuje. Polna kopalcev so pa tudi prosta kopališča. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. —c Smrtna nesreča. 25 letna Jožefa Klep je na praznik 16. t. m. obirala na Po-lulah pn Celju pri svojih rediteljih črešnje. Po nesreči je padla z drevesa, pri čemur si je zlomila hrbtenico in pre.uia lobanjo. Spravili so jo v celjsko bolnico, kier pa je kmalu nato vsled poškodb umrla. —c Rudarska nesreča. 541etni rudar Tomaž Drolc je 16. t. m. delal v premogovniku v Hudi jami. Pri delu se ie zrušila zemlja in ga pokopala pod seboj. Zlomilo mu je obe nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —c Samomor. 16. t. m. zjutrai ob 3. uri sc je v keramični tovarni v Ootovljah obesil 57 letni kurjač tovarne Grabner.' Dejanje je, kakor soditi, izvršil v hipni zmedenosti. Iz Maribora —m Nesreča pri kopanju. Včeraj popoldne je utonil v mariborskem dravskem kopališču 11-letni dijak Fran Lorber. Skoči je z visoke deske v mrzlo vodo. Ker ni bil dober plavač, ga je tok zanesel v sredino Drave, kjer se je začel potapljati in klicati na pomoč. Plavalni mojster in neki dijak sta takoj pohitela s čolni na pomoč, veudar pa je med tem Lorber že izginil v valovili. Nesreča je povzročila med kopalci veliko razburjenje. Bil bi pa res tudi že skrajni čas, da bi si Maribor omislil primemo kopališče, ker sedanje res ne zasluži tega imena. —«m Obrtna razstava v Gotzovi dvorani ostane odprta samo še v nedeljo, dne 19. t m. Vsem, ki si je še niso ogledali, obisk toplo priporočamo. Vstopnine ni. Razstava se nepreklicno zaključi v nedeljo zvečer, v ponedeljek pa morajo vsi razstav-ljalci prevzeti razstavljene predmete. —m Grafična razstava, ki je bila na praznik otvoriena v dvorani Študijske knjižnice, ostane odprta samo še v nedeljo. Razstava ni le za strokovnjaka, marveč za vsakega lajika zelo zanimiva in zato obisk kar najtopleje priporočamo. Razstava nudi izbran materijal iz vseh panog grafične umetnosti in le obenem dokaz visoke stopnje zmožnosti in okusa našega grafičnega delavstva. Na razstavi so zastopane vse štiri mariborske tiskarne. —m Nesrečen padec. V Strossmajerje-vi ulici je padel učenec Vilko Kalh tako nesrečno, da si je pri padcu prebil lobanjo. Rešilni oddelek mu Je nudil prvo pomoč ter ga nato izročil v domačo oskrbo. —m Izletniki na Pohorje. Krasni poletni dnevi so privabili na naše zeleno Pohorje vse polno izletnikov od blizu In daleč. Mariborska in Ruška koča sta stalno zasedeni, sobe pa so za počitnice že danes ođdane. V nedeljo prispe zopet yečJa slcu- pina- Hrva/tov, ki bodo na tridnevni turi premerili vse pohorsko gorovje. Izpred sodišča Ženil se je. Sodnik: — No Jože! Ali ste ukradli i-tetu dve postelji? Jože: — Očetu se sploh ukrasti ne more! Vzel sem pa dve postelji, tega pač M tajim. —- Zato vas moram kaznovati. — Kakor mislite! Poglejte! Ubog dehu vec sem. Moja Mihelca me čaka 2o d\c leti; oženil bi sc rad. Oče ima v drvarnici dve stari postelji; pa sem si mislil: dobri bosta, saj ju bo postlala ljubezen in pn* jetno se bo na njih spalo. Res sem poste« I ji odnesel! — Pa se le niste poročiliV — Seveda se nisem. Pomislite! Mihelca. moja Mihelca se je premislila in se zagledala v drugega, češ da mc jc dovolj dolgo čakala. Jezen sem bil in žalosten; pa sem postelji prodal. — Ker ste postelji prodali, boste /dai brez postelje ležali na naših •rpričnahv Wri dni. — Ovbe, ta bo pa huda. Pa naj bo še to; če mi «oča» privoščijo tak počitek, dru# krače bi me ne bili naznanili!« Grajske granate. Na Gradu sta sredi dvorišča strmeli na zidanih podstavkih pred vodnjakom dve izstreljeni gratai — spomin svetovne vojne. V noči na 24. maja je nekdo eno teh gra« nat izruval in pri tem odkrušil tudi nekaj zidu. Strogi hišnik, ki vse pretirano gleda, je cenil škodo kar 300 Din, dočim je biU škoda komaj petino tolika. Ker so pa prav tisti večer imeli fantje v grajski kapelici pevsko vajo, ?ta bila osumljena tega pre-stopka Andrej in Tadej. Pred sodnikom sta dokazovala svoj alibi in trdila, da sta nedolžna. Ker je manj* kalo dokazov, sta bila oba oproščena PRIZANAŠAJTE PLANINSKI FLORI I ---Moda--- promenad ne oDleKe, priljubi) morskih kopališčih in letoviščih. ene Sestavljeni kompleti Prvotni komplet ie obstojal iz oble-ke in kratkega ali enako dolgega plašča. Pozneje so se pojavile tudi obleke iz dveh delov, iz krila enake barve in istega blaga kakor plašč ter bluze in plašča. Bluza je običajno harmonirala s podlogo plašča. Potem so se pojavili plašči, podšiti s svilo, iz katere je bila narejena vsa obleka. Plašč je bil enako dolg kakor obleka. Toda vse te varijacije kompletov so imele veliko napako, da je bilo treba nositi vedno vse dele skupaj. Ako je oblekla dama kaki drug plašč, je bil celotni vtis pokvarjen. Tako je bila dama prisiljena hoditi vedno v isti toaleti, kar je nasprotovalo temeljni zahtevi sedanje mode po pogosti izpremembi. Taki kompleti so sicer lepi, vendar pa niso ustrezali damam, ki si ne morejo nabaviti vsak mesec nove obleke. Pač pa so novi vzorci kompletov damam srednjih slojev ljubši, ker zadostuje ena obleka z nekolikimi dopolnili, pa sc zdi, da ima dama bogato zalogo novih oblek. Med novimi kompleti je najbolj priljubljena kombinacija večerne s popoldansko toaleto. Večerna obleka je brez rokavov. Ako jo hoče dama nositi kot popoldansko, obleče čez njo bolero z tdolgimi rokavi bodisi iz istega blaga •in enake barve kakor obleka, ali pa po-Jvsem drugačni. Taka obleka sc lahko [nosi popoldne in zvečer. Druga kombinacija je obleka z dolgimi rokavi, čez njo pa daljši telovnik brez rokavov. Narejen je bodisi iz toplega blaga, du-vetina ali flanela, bodisi iz lažjega volnenega blaga. V tem slučaju se mora telovnik po blagu ujemati z obleko, torej svila na svilo, krep-žoržet na krep-tžoržet ali sifon in krepdešin itd. Novi komplet nudi dami glede po-odinih delov bogato izbiro. Tudi v pogledu barv je dovoljena večja pestrost. Letos je priljubljena zlasti siva barva v neštetih niansah. Samo en del kompleta je lahko živahnejše barve. Število te- lovnikov in boler ni omejeno. K raznim oblekam lahko nosimo en bolero, al! pa imamo več b^ler k eni toaleti. Cesto se nosi k večerni obleki gladek plašč iz krep-žoržeta, obrobljen za vratom s kožuhovino ali pa z gosto nabranim ovratnikom. Za komplete iz večin delov, ki se nosijo zlasti v kopališčih, lahko porabimo tudi stare obleke. Detske oblekce Poletje je doba, ko lahko naši malčki skačejo na solncu in se igrajo v pesku, kolikor jim drago. Sledovi detskih iger in celodnevnega bivanja na svežem zraku se poznajo zvečer v obliki umazane obleke in izborneza apetita. Vse mamice tarnajo, da morajo neprestano prati in likati obleke svojih malčkov, toda dete, ki mora paziti, da se pri igrah ne zaraaže. ni dete, marveč lutka, ki so ji kretnje strogo predpisane. Zato zdravo dete prav malo ceni tako zvane paradne detske obleke. Poletna detska obleka mora biti taka, da prenese vse madeže od peska, blata, črnih jagod itd., da se da oprati in spraviti v prvotno stanje. Poleg tega mora biti ohlapna, da otroka ne ovira pri igrah in da ima sveži zrak dostop do telesa. Za igre na mestnih igriščih in v drevoredih priporoča moda oblekce, ki imajo namesto krila široke hlače. Tako se zdi, da skačejo po pesku sami fantki. Take obleke so za deklice zelo praktične, ker ne more pesek do telesa. Na počitnicah, v kopališčih in letoviščih, kjer ni toliko prahu kakor v mestih, lahko nosi deca lahke oblekce. Deca se počuti najbolje, ako sme skakati po travi v Evinem kostumu. Ako se pri tem umaže, ni posehna nesreča, ker se lahko zvečer v kopeli umije. Vrt je sploh detski eldorado, posebno če je pri rokah še bazen. Detske oblekce se ravnajo sicer po modi odraslih, vendar pa morajo imeti na sebi nekaj izrazito detskega Mamica, ki hoče napraviti deci posebno veselje, ne sme pozabiti, da ima deca na obleki zelo rada raono-grarne in razne motive. Najraje Ima deca na obleki motive raznih živali, ki jih potem navdušeno razkazuje drugim malčkom. Geometrija v modi Človek bi mislil, da ta suhoparna veda z modo kot najfantastičtiejšo «vedo» ne more imeti nič skupnega tem bolj, ker sovraži geometrijo večina žensk že iz šole. V resnici pa naletimo na geometrijo v modi zelo pogosto in kmalu bo treba vzeti v roke šestilo. kadar si bomo hoteli omisliti novo obleko. Tudi na vzorec blaga ima geometrija velik vpliv. Krepdešina, marokena in raznih vrst svilenega blaga si skoraj ne moremo misliti brez drobnih geometričnih vzorcev ali ornamemtov. Zelo priljubljeni so trikotniki, nepravilni četverokot-niki, pike in krogi. Najbolj se pa uveljavlja vpliv geometričnih omamen tov v okraskih oblek. Na večernih oblekah vidimo često tako zvane lege v obliki polkrogov na krilu ali pa razne elipse iz srebrnih ali zlatih bort. Kostumi in plašči so oktrašeni z ozkimi našivi, ki tvorijo geometrične figure, četverokot-nike, trikotnike itd. Vpliv geometrije se vidi tudi na najnovejših vzorcih damskega perila zlasti pri kombinacijah dveh vrst blaga ali dveh barv. Tako se kombinira krepdešin jn svileni muselin ali svetla z motno svilo itd. Iz enega blaga je narejen temeljni vzorec, iz drugega pa okraski. Veseli kotiček Ženske. On (zaljubljeno): Poglej, dušica, na tisoče zvezdic zre doli na naju... Ona: Povej hitro, ali mi klobuk dobro p risto ja. Zelo verjetno. Zdravnik: Zadnjič sem ozdravil zelo kompliciran zlom leve noge. Opera-cajl mi je tako uspela, da si Je mož pri zadnjem tekmovanju v brzoteku priboril prvo nagrado. Kolega: To Je zelo verjetno. Bržkone si mu bas* pred tekmo predložil račun ... mammmmmmmmBmamBmmmmmmammmmmmamm ooro iu polepša ^as ELI DA CREME DE IH (mCKJE HEUBE neobhodno potrebna vsaki dami. Koža (o takoj upija, Osvežuje ln daje koži barvo alaSastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vednev Vzemite jo vsako uro — ona Je tajnost lepote. Se ne sveti, ne maže. Krema medlo prirodne barve Problem dvojne morale Pogovor s pisateljem A, Cerkvenikom. — Človeška družba se mora notranje preraditi* 2e Ivan Cankar se ie srdito boTi! proti | hinavščlni in lail v našem javnem in zasebnem življenju. On je prvi, ki je odkrito in brez ovinkov povedal vsakemu In vsem, kaj je pri nas gnilega In pobijanja vrednega. Po Cankarju so se pojavili literati in pesniki v našem javnem življenju kakor gobe po dežju. Večina teh mladih je zajadrala v misticizem in sentimentalnost, kakor da bi bila v naši literaturi borba proti laži v vseh njenih oblikah že končana. Le malo jih je, ki se zavedajo, da se ie treba še vedno boriti In izvoievati končno zmago, ker se je hinavstvo in laž Tazpasla v naši javnosti baš zadnje čase kakor še nikoli poprej. Angelo Cerkvenik se je uvrstil med te borce in tako rekoč nadaljuje od Cankarja započeti boj. Dočim Je Cankar bičal nemoralnost naše krščanske morale boli v splošnem in abstraktno, zlasti proti koncu njegovega umetniškega udejstvovarda. se je Cerkvenik omejil posebno na etična ljubezenska in zakonska vprašanja. Da so ti problemi najbolj pereči in da od njih ozdravljenja in rešitve zavisi ozdravljenje vse družbe, je vsakemu razumljivo. Pri drugih narodih se umetniki bore s peresom že dolgo proti nemoralnosti morale. Vsak skuša v svojih delih podati svojo tezo in s tem brez dvoma doprinese k resnični, končnoveljavnl in pravilni rešitvi tega perečega problema. Drugače je pri nas. Umetnika, ki se z dobro voljo in odkrito ter brez hlnavščlne bori za resnico, naša kritika raztrga in obsodi. Resnica oči kolje je star pregovor in pri nas je proklet vsak, ki razkrinka gnilobo In laž našega javnega življenja. Vrže se mu v obraz, da so to že »premagane« in ne več »aktualne« teme, dočim se potaplja ogromna večina naroda v laži in hinavstvu krščanske morale z vsemi njenimi slabimi posledicami. Naš urednik je posetil pisatelja Angela Cerkvc-nika. Ta mu je v kratkem razgovoru očrtal svoj nazor in svoje resnice, za katere se dosledno bori v vseh svojih delih. Angelo Cerkvenik stanuje v eni izmed vi! kolonije >Stan in dom« v Rožni dolini. Urednika je sprejela pisateljeva soproga. Nenavadna radost in zadovoljstvo ji žari iz obraza, kar ie pri današnjih zakoncih redek pojav. 2e ob vstopu se občini domačnost, družinska sreča in veselie. Gospod pisatelj je gladko obrit in ostrižen Napravi vtis preprostega inteligenta z mirnimi potezami v obrazu in mirnimi gestami. Iz oči mu sije neka sanio^avcst in nepremagljiva volja. — Od kdaj se že literarno udeistvujetc? — Ze kot gimnazijec na srednji šoli v Pazinu sem sodeloval pri dijaških listih. Po maturi med visokošolskimi Študijami v Lvovu in Ljubljani sem nadaljeval s pisateljevanjem. Leta 1920. so bili v reviji »iMaska« objavljeni »Pogovori <. Prispeval sem več povesti za »Kres«, za ameriškega »Proletarca« in »Družinski koledar*, ki izhaja v Čikagu in je najboljši slovenski koledar. V teh listih sem objav:! povesti »Na cilju«, »Svojim maščevanje«, »Bog jo je kaznoval«, satiro »Domovina, spominja] se svojih herojev« in mojo prvo dramo »V kaverni« 5 Seliškarj'em piševa najraie v ameriških slovenskih Ustih, ker nas vedno prosijo za sodelovanle in tudi dobro plačajo. Tem krajšim povestim je sledila trilogija »V vrtincu«, leta 1925. objavljena v »Zvonu«, 1 »Greh« in »Očiščenje«. — V vaših delih se vleče kakor ideca nit problem seksualnost!, družbe in morale! — Da, borim se proti dvojni morali, proti laži in hinavstvu v morali. Ljudje naj dejansko tako žive, kakor mislilo in čutijo. Na splošno se ti problemi ne dajo rešiti. Vendar je dolžnost vsakega, da svojemu miljeju in razmeram primerno reši to vprašanje. Glavno je notranje preroienje. Največja napaka socialističnih strank je. da skušajc z zgolj gospodarskimi in materijalnim! metodami družbo prenoviti. Zdi se ml, da se splošno napačno razume Marksov historični materijalizem. Sem za duhovno rcvoluc: in proti vsakemu nasflju. Vse drugo pride ne da bi gasilci bili o tem avizlranl n sto. samo ob sebi. Seveda bi se morala izpre-mcni:i tudi socijalna struktura naše družbe Z odpravo lažne dvojne morale bi bila tu di prostitucija odpravljena. Tako pa naša propadajoča krščanska morala, ki je zasta^ rela in brez življenla, le pospešuje prostitucijo. Posebno pri nas Je ženstvo zelc konzervativno in zlasti ženske ne pojmujejo pravilno socijalnega pojava prostitucije, njega vzrokov in posledic. Radi ljubosumja in egoizma naše ženstvo sovraži prostitutke namesto da bi jim priskočilo na pomoč in jih rešilo gospodar, skega suženjstva, v katerem se nahajajo. Prepričan sem, da bi se večina prostitutk odločila'za pošteno preživljanje z delom, čc bi jim to bilo mogoče Sem tudi proti svobodni ljubezni in rušenju družine, ki je bila je in ostane baza človeške družbe. Moja etika je identična s higijeno; etično življenje je življenje po načelih moderne higijene. Stare morale ovirajo etično Življenje v tem smislu. Borim se proti vsem predsodkom krščanske morale in priznam na njej le to, kar je v skladu s higijci: i Vse ostale teološke kurijozitete spadajo v st^ri vek. Borim se tudi proti religijozne- Serge Veber: Bridge — AH hočete igrati z nami partijo bridgea? Četrti nam manjka in... — Gotovo, gospod, takoj. In Luc Deschartres je sledil vprašal-cu tako voljno, da se je ta začudil. — Nisem vedel, da tako zelo ljubite bridge. — Redko igram bridge. res je, toda kadar me kdo prosi, naj bom četrti, mu nikoli ne odreČem. To me spominja na .nekaj strašnega... — Saj ste ves bled... —- Po končani igri vam bom povedal, kaj se mi je nekoč pripetilo. — Štirje smo šli na izlet, je pričal Luc, ko je bil bridge končan, — štirje, Marcel in Jacques, moja dva bratranca, Daniel Cintrat, prijatelj, ki je prebil z nami mesec oktober na bretonskem obrežju, in jaz. Žensk nt bilo v družbi. Žalibog, kajti če bi bila kaka ženska takrat v naši družbi, bi gotovo ne bila trpela, da bi mi prizadeli toliko gorja. Priznati moram, da sem bil ves dan silno siten. Nikakor ne ljubim dolgih izletov, kadar je treba ves čas hoditi peš in tako sem le nerad šel z njimi. Odšli smo zgodaj zjutraj. Do kosila smo prevalili že kakih 12 kilometrov. Ustavili smo se v mali vasi in gostilničar nam je razložil vse zanimivosti okolice, ki naj bi si jih ogledali. Tako smo tekali od kalvarije do kalvarije, od jame do jame, od cerkvice do cerkvice in ura je že zdavnaj odbila pet, ko smo mislili na to, da se bo treba vrniti domov. Najel sem voz, ki naj bi nas odpeljal domov, toda prokleti turisti so se odločili, da se vrnejo peš, kakor smo prišli. — Kakor hočete, toda jaz ne grem peš. sem protestiral. — Vi se lahko zabavate s tem, da delate rekorde. Kar se tiče mene, se vsedem na koleselj. Lahko je bilo govoriti tako. Ti bedaki niso odnehali, preden nisem pristal na to, da se vrnem skupno z njimi. — Saj se vendar ne boš vrnil sam, so dejali — Ti si pa res srtnoba... In pomisli, jutri boš lahko povedal vsemu svetu, da si prehodil danes preko štirideset kilometrov. Nas vendar ne boš zapustil kar tako... Luc. ti pa nisi pravi prijatelj... Tako so me pregovorili in pridružil sem se jim. Ker nisem izurjen v hoji, sem bil v najkrajšem času utrujen in začel sem se jeziti, sitnariti, vzdihovati, se nad vsem pritoževati, nad slabo cesto, nad pretežkimi čevlji, nad vročino, skratka, vse me je jezilo. Morali so hoditi bolj počasi, ko sem jim dejal, da jih ne morem dohajati. Prisilil sem jih, da so hodili po potih, ki so meni ugajali in tako smo večkrat zgrešili pravo pot. O vsaki priliki sem jim dejal: —• Uprav prismojena je bila vaša misel... še le ponoči bomo prišli domov ... večerja bo mrzla ... prokleti butci... res imenitna taka mala »promenada« po naravi ... £e mnogokrat bom šel z vami! Skratka, obnašal sem se naravnost nrznosno. Moja slaba volja se jih je kmalu prijela kakor nalezljiva bolezen in hodili smo molče naprej. Že dolgo mi niso več odgovarjali in čutil sem, 'ako je v njih rasla nema jeza, ker sem jim skvaril vse veselje in vso zabavo. Po moji krivdi smo hodili tako počasi, da nas je prehitela noč. Ob enem je nastal vihar in nebo so v kratkem času zastrnili temni oblaki. Zvezde in luna so se skrile in kmalu je zadivjala nevihta. Tema je bila kakor v rogu. Bili smo še tri kilometre od doma. na robu gostega gozda, kjer se je pričenjalo posestvo mojih bratrancev. V bližini ni bilo nobene hiše, nobene luči. — Mali gospodin, paviljon je streljaj naprej. Skušajmo priti do njega, je zatulil Marcel, kajti veter je spoti odnašal besede. Z veliko težavo smo sc splazili naprej in končno našli paviljon. Komaj smo zaprli vrata, tako je razsajal vihar. Prižgal sem petrolejko, ki je visela s stropa. — Lepa reč! sem mrmral. — Devet je ura in prenočiti bomo morali tu in brez večerje smo tudi. — Imenitno, je zaklical Danijel, tu v kotu sem našel karte za bridge. — Krasno! sta vzkliknila oba druga, sedimo! Mene je zopet pograbila jeza: — Prokleto se motite, če mislite, da bom jaz igral z vami! Zavlekli ste me sem. zabavajte se sami! Igrajte trije, če hočete... — Cuj, Luc, sedaj p i že res enkrat lahko nehaš s svojim sitnareniem. Saj dobro veš, da ni zanimivo, če igrajo bridge samo trije. — Pustite me v miru. Truden sem in spati hočem. Vrgel sem se na klop in zaspal, moji trije tovariši pa so pričeli sami igrati. Ko sem jaz utrujen od dolge hoje kmalu zasmrčal, so oni trije sklenili, da me kaznujejo za moje netovarisko obnašanje. Izmislili so si sledeče: Kakor sem že rekel, je bila zunaj tema kakor v rogu. Ugasnili so petrolejko in tudi v paviljonu je zavladala babilonska tema. Nato so zopet sedli za mizo in nadaljevali v temi svojo igro. Nenadoma so me njihovi glasni v.»ru"ki zbudili: — En pik, je zaklical Marcel. — Dva srca, mu je pomagal iacqucs. — Dva brez adutov, je nadaljeval Danijel. Zamislite si. kak utis Ima človok. ko se zbudi, odpre oči, ne vidi ničesar, marveč samo sliši, kako dva metra od njega kvartajo. Prisegam vam, btfo jc strašno. Za trenotek sem mislil, da še spim, teda vihar, ki sem ga čul od zunaj, me je prepričal, da ne sanjam. Sicer se je pa skrivnostna igra poleg mene nadaljevala. — Ti igraš, Marcel! — Tref! In začul sem nohte, ki so pobirali kart« po mizi. Vsedel se.-n se fa dejal z nervoznim nasmehom: — Čudno, ha ha ... Igrate v temi? — Kaj se ti blede? je dejaj eden ou njih. Ali si bolan? Tre! as!... — Ne moti nas pri Igri. prosim... ti izraš, Danijel... — Adut, je zaklical Danijel, vse je moje... in vrgel je karte na mizo. — — Torej peta igra, je dejal Jacqnc-sov glas. Ali nimaš drugega svinčnika. ti ne piše. Groza me je zagrabila. — Nemogoče, nemogoče ... sem za-mrmral in šel sem v smeri proti oknu. Večkrat sem se zadel, preden sem se mu približal. Odprl sem ga in pogledal ven. Vihar je planil v sobo. a vsied temnih oblakov in drevja nisem vide! prav ničesar. Bila je prava egiptovska tema. — Ali si pijan? je zatulil Jacques, Takoj zapri okno! To sem tudi storil. Vrnil sem se proti njim. Naenkrat sem zadel ob Marcela Čutil sem, da je vstal. — Če boš tako nadaljeval, ti eno pripeljem, ali razumeš? — Marcel! sem zaječal... Marce!, zakaj igrate brez luči?... Ali je luč ugasnila? Hudobneži so se začeli smejati na glas. — Ali si ob pamet? mi je deja Jacques. — Ali si slep? — Dotakiu; se vendar, je zaklical Jacques, me prijel za roko in se z njo dotaknil še vročega cilindra petrolejke. Zatulil sem, tako sem se opekel. Stran T«, «SEOV EKSKI NAROD* dne 19. junija 1927. Ste V. 13/ mu formalizmu; naš narod ne doživlja več religije, vse, kar se pri nas Imenuje vera, je le formalizem in ceremoniializcm. — Kakšne načrte Imate za bodočnost? —t Pišem »Sina«, kler obdendem povojno dobo in problem povojne slovenske generacije. Poleg tega nameravam dramatizirati »Roko pravice c, ki bo satirična tragedija. Naš urednik si je ogledal vence s trakovi, podarjene pisatelju ob priliki predvajanja »Oreha« in »V vrtincu«, sliko Bratine t glavnimi igralci ob priliki krsta »Očiščenja« na ptujskem odru in Stiplovškove, Kraljeve in Vidmarjeve umetnine na stenah, na kar se je poslovil. Snbskribirajte Shakespearea : pri Tiskovni zadrugi! : Napisi na ploščah prevlečeni s radio*tinkturo> morejo se čitati tudi ponoči. — En primer« i: nogavice,, ključ: Razgovor z odvetnikom dr. F. Papežem in umetnikom profesorjem Franketom. — Kaj pripovedujeta častitljiva starčka o svojem dolgem življenju. Pravijo, da se je življenje zelo, zelo tgpi enienilo. Današnja generacija ne občuti te izpremembe tako zelo, kakor starejši ljrd-ie, ki venomer tarnajo, da vera peša, da ie mladina pokvarjena, da žive ljudje slabo m se vdajajo grehotam. Nekdaj, pravijo, je bilo drugače. Da je bilo drugače, o tem smo vsi pre-frričani. Da bi pa izvedel natančneje, kaj se |e tako izpremenilo, v slabo ali dobro stran, se je naš urednik odločil posetiti naše najstarejše, častitljive, osivele in sključene starčke ter jih povprašati, kako so oni nekdaj živeli in kako sodijo o današnjem početju in življenju. Izvedel ie za odličnega Statista in tenorista, ki pa noče biti imenovan; Ie-ta mu je rade volje povedal, kateri so najstarejši v Ljubljani. Gospodu je že menda okoli 70 let, letnice in datume je pa kar iz rokava stresal. To je spomin, si je mislil naš iznajdljivi urednik ter pomislil nase in na mnoge druge z bloki, koledarji in vozli na robcu. Torej temu gospodu se moramo zahvaliti, da smo mogli poiskati naše najstarejše; gospod je eden tistih, ki molče delajo in nočejo, da se iih obesi za vsako malenkost na veliki zvon. Odvetnik dr. Papež. Na Gosposvetski cesti št. 10 stanuje ljubljanski najstarejši odvetnik dr. Fran Papež, ki je bfl rojen leta 1838. Kuharica, ki je sprejela našega urednika, se ie smehljala kakor se smehljajo vse okrogle, dobro rejene in dobrodušne kuharice, zavedajoč se svoje doniinantne pozicije v družinskem gospodarstvu. Smehljala se je in ga vodila skozi vrsto sob v zadnjo, manjšo, kjer preživflja dr. Papež zadnje urice svojega dolgega življenia. Ležal je na divanu, zatopljen v neko nemško revijo, menda rudi iz davnih časov, sodeč po orumeneleni papirju in stari obliki. Saj bi bilo res čudno, če bi ga našel z »Razgledom« v roki. StaTČek se je počasi dvignil, skoraj začudeno je gledal prišleca. — Kako to, da ste ravno mene posetili? ga Je vprašal. — Kaj sem najstarejši v Ljubljani? Med advokati ja, mislim pa, da žive še starejši v Ljubljani G. dr. Papež je fizično že zelo slab. Govori v pretrganih stavkih, sliši slabo in mu je moral urednik svoja vprašanja v uho kričati. — Kako kaj sodite o današnjem življenju v primeri s starimi časi? — Radi oslabljeni a sem navezan na sobo in se ne morem sprehajati po mestu in opazovati življenja in sveta, kakor bi hotel. Vendar vidim, da ie vse lepše in boljše kakor je nekdaj bilo. Ljubljana napreduje in raste. Z družbo Pa nimam stikov in ne morem soditi, kako živi. — Kako ste živeli, da ste dosegli tako visoko starost? — Hodil sem mnogo po deželi in hribih. Najljubša mi je bfla Šmarna gora. V nekem — Slep sem postal... Ničesar več ne vidim... Znova so se smejali. — Kaj še! Igrajmo naprej. — Čujte, sem zajecljal, to je grozno, prisegam vam, da ne vidim ničesar več. — Sedaj pa imamo res dovolj, če si pijan lezi in se prespi, je dejal Marcel. Tresel sem se od nervoznosti in začel vzdihovati. — Moje oči, moje uboge oči... Marcel... Jacques... Eden je zašepetal, a tako, da sem moral slišati: — Morda je pa le res? ... Morda res nič več ne vidi?... Prišli so k meni, Danijel me je prijel za roke in dejal: — Luc! Kaj pa ti je?... ti revež ti! — Počakaj, prižgal bom užigalico, je rekel Marcel. Slišal sem, kako je prasknil vžigalico in jo držal pred mojimi očrni. Hudobnež jo je seveda drgnil na nepravem koncu. Ni se vžgala, a oni so se delali, kot bi gorela. — Ali ničesar ne vidiš, so me začeli vpraševati z glasom, ki je še povečal mojo grozo. Zdelo se mi je, da bom znorel. Zatulil sem od strahu, odprl vrata in zbežal na prosto. Nekaj minut pozneje, so me našli vsega okrvavljenega ležati poleg telegrafskega droga; zijal sem kot bedast v električno luč v daljavi in se brez prestanka smejal, kot bi se mi bledlo. Dva meseca sem bil res ves'zmeden, gledal sem ljudi in stvari z očmi, povečanimi od groze, kakor da bi se čudile, da zopet vidijo. Ozdravil sem, toda sedaj lahko razumete, zakaj nikoli nočem odreči, če me kdo prosi naj bom četrti pri bridsec letu sem bn 52krat na nji. Oblazil sem pa tudi Stol, Golico, Sv. Katarino, celo na Triglavu sem bn enkrat, toda samo do Kredarice sem prilezel. Naši »Skal as!« in drugi hribolazci bi našteli gotovo lepše, daljše in nevarnejše ture, če bi jih takole pobaral, kje hodijo. Na Triglav, prav na vrb plezajo »za zaju-trek« m različne »severne« stene si privoščijo kar mimogrede. Pil nisem veliko, je nadaljeval starček, vsak mlad človek pa dela neumnosti ra tudi jaz nisem bil izjema. Večno bobnajoči moralisti in vsi, ki ne pometate samo pred svojim pragom, poslušajte in berite. 89 let je dosegel, visoka starost, čeprav ga je tu pa tam »polomil«. Bo že menda res, da bi ne vedeli, kako se pametno živi, če bi obenem ne živeli nespametno, kakor bi ne poznali lepega, če bi ne bilo grdega na svetu. — Moji stariši so bili zdravi in čvrsti, zato sem tudi jaz dosegel visoko starost, je nadaljeval dr. Papež. — Tudi moji trije otroci so zdravi in močni. Ce ne bi lani po nesreči padel in si polomil kosti, bi še danes Šetal po ljubljanskih ulicah. Mislil sem tudi, da pojdem pred ženo v grob; že pet let je mrtva. Veseli me tudi, da živim v svobodni Jugoslaviji; avstrijskega absolutizma nisem mogel trpeti. Starček je mukoma iskal spomine iz preteklosti in videti je bilo, da ni navajen novinarske nadležnosti. Razgovor ga je izčrpal, da je skoraj omahnil nazaj. — Težko govorim, je še pripomnil, — star sem pač. — Še pridite! je rekel uredniku v slovo — morda se spomnim še kakih podrobnosti iz mojega življenja. Profesor Franke. Prof. Franketa dobiš gotovo v podstrešnem ateljeju »Mladike«, mi je zatrdil prijatelj. Napotil sem se proti »Mladiki« in našel najstarejšega slovenskega umetnika res tam; ravno čopiče je milil, stoječ, s sklonjeno glavo in s stresočuni se rokami. Ko sem mu razložil, kaj bi rad izvedel od njega, mi je odgovoril: — Jaz vam ne morem dosti povedati, ampak moj prijatelj Peter Grasseli, ta bi vam znal marsikaj in o marsičem povedati. Poleg tega je vedno šaljiv in če se na ulici srečava, me naprej pozdravi kot starejšega. Istega leta sva rojena, on je pa nekaj mesecev mlajši. Leta 1841. sva oba zagledala luč sveta. Tudi njega je že zdelalo, mi ne gre več tako Tavno, kakor še pred leti. Sicer pa kar vprašajte, sem ravno pri takem delu, da me ne morete motiti. — Gospod profesor, kako je bilo, ko ste prvič občutili učenja bridkost v osnovni šoli? — Takrat se je vršil pouk na šolah vse drugače kakor dandanašnji. Šolo smo imeli kar v gostilniški sobi; pozimi smo se odpravili v šolo vsak s polenom na hrbtu in smo sami kurili. V Cerkljah, kjer sem hodil v šolo, smo imeli za učitelja nekdanjega škofovega »pedentaria«. Učfli se nismo mnogo. Naš učitelj je znal tudi orgijati. Naši učitelji danes znajo še kaj več nego orgijati, sem si mislil. Tudi bi čudno bilo, Če bi danes šoiarček s polenom na hrbtu prišel v šolo. Zdi se mi tudi, da danes škofov »ped en t ar« ne more postati kar tako »šomašter«, kakor je bilo to nekoč mogoče. — V šoli nas je bilo 40, nadaljuje gospod Frankć, — ko sem bi pa 40 let star, nas je živelo le še polovica. Ostali so se ponesrečili, le eden med njimi je zmrznil. Največ jih je izgubilo življenje v medsebojnem pretepu. Kmetski fantje so se takrat veliko huje med seboj pretepavali kakor danes. Je torej le res, sem zopet pomislil, da se je naše kmetsko življenje v slabo stran spremenilo. Kmetski fantje so pomehkuženi, nmrajo več »korajže« in le redkokdaj se stepo do krvavega. Čemu so pa orožniki in sodišča? Zakaj bi se mrcvarili in z bojnim krikom »auf biks« razburjali? Saj je veliko lepše in lažje, če se ga »naznani« in s tem obračuna z niim. — Nekdaj, — je nadaljeval gospod Franke*, — je življenje na kmetih potekalo drugače. Iz Trsta so kmetje tihotapili živila in Žido. Ce je bila slaba letina, jc bilo mnogo beračev, kmetje so slabo živeli. Torej le ni bilo vse tako lepo in rožnato, kakor se bahajo naše starine. Danes, ko je na kmetih v vsaki drugi hiši gostilna in v vsaki tretji trgovina, jim ni treba priskr-bovati si soli »kontrabant« iz drugih mest. Res pa je, da danes ljudje tudi tihotapijo, se ne s soljo, pa s tobakom, kokainom, zlatom itd. Spremenil se je torej le predmet tisotacttesja. —* Kaj ste pa počenjali kot srednješolec, gospod profesor? — Učil sem se; edina naša zabava je bfla brcanje žoge. V šoli so bili naši predstavniki zelo strogi in tudi gospodinje so nas dobro držale na vajetih. Plesali smo pa samo v predpustu. Vsi, Id brcate žogo tudi danes, namesto da bi gulili francoske nepravilne glagole in druge take podobne stvari, bodite poto-Iaženi. Tudi vaši predniki v drugi polovici preteklega stoletja so počenjali isto. Res je, da vi ne plešete samo ob pustu, če bi ta takrat poznali two - steepe, fokstrote in čarlstone in ne samo polko, kvadrilo in valček ter harmoniko, bi se gotovo pogosteje zavrteli. — Kaj pa Ljubljana, se je močno spremenila? — Seveda se je spremenila. Kjer je danes hotel Slon, je bila »furmanska« gostilna »Pri Mokar ju« z velikim dvoriščem. Furmani so se tam ustavljali s svojimi »pa- rizerji«. Furmani so se pa na »bagerlah« pred njimi vozili. Tudi tam, kjer je danes Podunajsko - jadranska banka, je bila kmetska gostilna. Mene je zlasti zanimalo pokanje bičev. Saj veste, da kmetski fantje najraje z bičem pokajo. Primerjal sem v duhu današnje življenje Z nekdanjim življenjem pred poŠto. vBager-lov« in »parizerjev« ni več. nadomestili so jih izvoščki in avtomobili. Tudi pokanje z bičem slišiš le redko, zato pa povzročajo večji hrup električni vozovi, avtomobilske hupe in ves ostali promet na tem glavnem ljubljanskem križišču. — Na vlado moram še dopodne — mi je dejal g. prof. Frankć, — za ribarsko tehniko se še vedno zanimam in zbog tega moram na vlado- Drugič me pa Še obiščite, če hočete še kaj izvedeti. Poslovil sem se od prijaznega starčka v nadi, da mi bo ob priliki še kaj zanimivega povedal o stari Ljubljani. Umetni otoki v oceanu Za redni zračni promet med Evropo in Ameriko je treba šest umetnih otokov. — Stroški so proračunani na 250 milijonov frankov. Moderna tehnika je dosegla zadnja leta na vseh poljih svojega udejstvova-nja presenetljive uspehe. Po ogromnem napredku avtombilizma in avijati-ke se je lotila novega drznega načrta, o katerem se našim prednikom v prejšnjem stoletju niti sanjalo ni. Gre za umetne otoke sredi morskega prostranstva. V Parizu se je že ustanovila belgijsko-francoska delniška družba, ki namerava zgraditi v Atlantskem oceanu celo vrsto umetnih otokov, na katerih bodo postajališča zračne zveze med Evropo in Ameriko. Družba ima že sedaj na razpolago nad 800 milijonov frankov, tako da je smeli načrt s te strani zasiguran. Finančniki, ki nameravajo naložiti svoj kapital v to moderno podjetje, so prepričani, da se bo kapital v nekaj letih izborno obrestoval. O umetnih otokih v oceanu se je začelo resno govoriti takoj po svetovni vojni. Toda kakor pri vseh sličnih načrtih, tako je bilo tudi z umetnimi otoki v oceanu, ki so jih smatrali celo mnogi inženirji in tehniki za produkt prenapete fantazje. L. 1922. je hil predložen francoski Akademiji znanosti v vseh podrobnostih izdelan načrt umetnega otoka. Akademija je - načrt proučila in pristojna komisija učenjakov je priznala^ da se da ta načrt s sredstvi moderne tehnike uresničiti. Pozneje je dobilo tajništvo akademije še več načrtov, v katerih so inženjerji točno navajali, kako nameravajo zgraditi v oceanu umetne otoke. Vse te načrte in skice je spravtla akademija v svojo knjižnico in tako je vprašanje umetnih otokov za nekaj let zaspalo. Akademija sama nima dovolj denarnih sredstev, da bi se lotila tako dragega in riskant-nega podjetja. Med finančniki pa tudi ni bilo nikogar, ki bi riskiral milijone za umetne otoke, o katerih so dvomili celo najpodjetnejŠi inženjerji. Pot do rednega zračnega prometa med Evropo in Ameriko se je zdela po svetovni vojni še zelo dolga. Nihče ni hotel verjeti, da bi bilo mogoče po zraku potovati v Ameriko. Razmah moderne tehnike je pa kmalu pokazal, da zračna zveza med Evropo in Ameriko ne spada več med fantastične načrte, marveč da je samo še vprašanje časa, kdaj bo redni zračni promet med starim in novim svetom o tvor j en. Lind-berghov in Chamberlinov polet Čez Atlantski ocean sta najboljši dokaz, da stojimo na pragu nove dobe v prometu med Evropo in Ameriko. Zdaj, ko je jasno, da morska prostranstva moderni tehniki ne morejo preprečiti razmaha, so se začeli inženjerji znova pečati s problemom umetnih otokov v oceanu. Zadevne načrte lahko delimo v dve skupini. V prvo skupino spadajo načrti, ki govore o plavajočih otokih. Umetni otoki bi plavali na morski površini, vendar bi pa ne bili izpostavljeni viharjem. Tak otok bi imel obliko podkve, sredi katere bi bil umeten bazen. Več šans ima drugi načrt, ki predvideva umetne otoke v obliki naravnih. Kakor znano, je morje v globljih plasteh mirno. Tudi največji vihar ne more razburkati morja v globini 150 do 200 m. Umetni otoki bi morali biti zgrajeni na temelju, ki bi segal do 800 m v morsko gladino. Imel bi obliko podkve, dolg bi bil 450, Širok pa 230 m. Na vsakem otoku bi bil žaromet, ki bi kazal pilotom pot. Vsi umetni otoki bi bili opremljeni z meteorološkirni in brezžičnimi postajami, kakor tudi z dela\micarni za popravilo aeroplanov. Poleg tesa bi bil na vsakem otoku hotel, kjer bi lahko potniki prenočevali. Za redni zračni promet med Evropo in Ameriko bi zadostovalo 6 umetnih otokov. Zaenkrat nameravajo zgraditi samo en otok, pozneje, ko se izkaže, da je na ta način mogoče odstraniti vse ovire v zračnem prometu čez ocean, bi pa zgradili še ostalih 5. Stroški za vseh 6 otokov so preračunani na 250 milijonov frankov. Zastrupljenje z nitrobenzoiom V sredo se je razširila v mestecu Miroslavu na Moravskem vest o zastrupi j enju zidarjev, uslužbenih pri nekem stavbniku pri prezidavi tovarne za eterična olja. Zidarji so našli na podstrešju zaboje, v katerih je bilo polno raznih steklenic. V enem zaboju so bile manjše steklenice, napolnjene z nitrobenzoiom, ki ga pa zidarji niso poznali. Ker so bili žejni, so pomešali sladko tekočino z vodo, da bi pogasili žejo. Kmalu je postalo vsem slabo. Dva zidarja sta se začela zvijati v strašnih krčih in klicati na pomoč. Videč, da je tovarišema postalo nenadoma slabo, so ostali zidarji poklicali zdravnika, sami so si pa izpraznili želodce z umetnim bljuvanjem. Ko je prispel zdravnik, je bila prva pomoč pri dveh zidarjih že prepozna. V strašnih bolečinah sta vpričo zdravnika umrla. Tretji zidar je pobegnil iz strahu pred strašno smrtjo v vas, kjer so ga pozneje našli in prepeljali v bolnico. Tudi on je podlegel zastrupljeniu. Nitrobenzol je zahteval še četrto žrtev, zidarja Pejhala, ki je umrl med prevozom v bolnico. Ostalih šest zidarjev so zdravTiiki v zadnjem hipu rešili. Dobro jih je potegnil Te dni se je razširila med športnim svetom senzacijonalna vest, da je češkoslovaški plavač in Sokol Spaček pobil vse dosedanje plavalne rekorde s tem, da je v najkrajšem času preplaval Rokavski zaliv. O Špačekovem uspehu so priobčevali obširna poročila zlasti češkoslovaški listi, pa tudi francoski tisk mu je nasedel. Naposled se je začelo zanimati za dozdevni plavalni rekord tudi češkoslovaško zunanje ministrstvo. Kmalu se je pa izkazalo, da je Spaček športnike pošteno potegnil. Pariški športni dnevnik «FAuto» je priobčil izjavo uglednega rovanskega trgovca Roberta Morliona, ki se je seznanil s Spačkom med vožnjo v Calais in ki daje informacije o tem, kako je Spaček preživel dan, ko je baje plaval čez Rokavski zaliv. Spaček je dal prednost pred slano morsko vodo finemu francoskemu vinu. Morlion pripoveduje, da se je v vlaku seznanil z možem, ki ga ie začel nagovarjati v slabi nemščini. Morlion obvlada za silo nemščino in tako se je začel pomenkovati z nezna- nim potnikom, ki je pripovedoval, da je poslan iz Češkoslovaške, da preplava Rokavski zaliv. V Calais bi moral prispeti češkoslovaški zdravnik, ki bi ga pri plavanju spremljal. Spaček je pokazal Morlionu potni list, plavalni kostum in razne fotografije. Oba sta v Calaisu izstopila. Trgovec je priporočil Spačku hotel in opozoril hotelirja, da je Spaček češkoslovaški šampijon, ki namerava preplavati Rokavski zaliv. Morlion se je nastanil poleg Špačkove sobe. To je bilo v torek, v sredo se je sestal Morlion s Spačkom pri obedu, po katerem je odšel Spaček v svojo sobo in naročil, naj ga ob petih popoldne zbude. V četrtek zjutraj je Spaček zapustil hotel češ, da gre trenirat. Istega dne je Morlion izvedel, da češkoslovaški zdravnik ni prispel v Calais in da je Spaček odpotoval. Famozni športnik se je vrnil v četrtek zvečer v Pariz, v petek je pa lansdral v svet vest o svojem plavalnem rekordu. Velik respekt pred zakonom Pariški inteligenci, še bolj pa francoski vladi dela hude preglavice mučna afera, ki bi jo rada vlada spravila s sveta na ta način, da bi bil volk sit in koza cela. Gre za razveljavljenje dekreta, s katerim je bil imenovan L 1923. za generalnega ravnatelja Narodne knjižnice Roland Marcel. Prosvetni minister Leon Berard je imenoval po smrti nesposobnega Hommola na to važno mesto enega najboljših francoskih strokovnjakov na tem polju Marcela. S tem je formalno prekršil kraljevo naredbo z dne 30. decembra 1846, ki pravi: »Diploma arhi-varja-paleografa daje pravico do funkcije uradnika v javnih knjižnicah kraljevine v proporcu enega mesta na tri izpraznjena mesta, Minister Berard je poznal to naredbo, pa si je mislil: generalni ravnatelj ni mišljen v naredbi ki jo je stilizira! minister de Salvindv. kajti on je šef, ne pa uradnik. Toda dva arhivarja paleografa sta se pritožila na državni svet, ki je po štirih letih sklenil, da je treba kraljevsko naredbo spoštovati in da je smatrati imenovanje generalnega ravnatelja za imenovanje uradnika. Roland Marcel pravno torej ni več ravnatelj Narodne knjižnice in vlada je sedaj v zagati, kako naj ta problem reši. Na Marcel ovi strani so vsi stalni poset-niki Narodne knjižnice, čijih število zna- ša skoraj 200.0^J. Med njimi naletimo na odlične znai^venike iz vsega sveta. Marcel je storU za Narodno knjižnico v štirih letih toliko, kolikor m storil na njegovem mestu nihče v 40 letih. Toda respekt pred zakoni in naredbami je tako velik, da mu javno mnenje ni kos. Neki duhoviti francoski novinar je hotel pokazati, da je pretirani respekt pred zakonom često smešen. V ta namen je izvlekel iz zaprašenih arhivov kraljevski edikt iz 1. 765. s katerim je Pipin Mali odredil, da vladarska moč v nobenem primeru ne sme priti iz rok karolinške dinastije. Ako bi bila francoska vlada dosledna, bi morala sedaj na podlagi tega edikta anulirati republiko. Zakon je sicer zakon, vendar pa respekt pred njim ne sme iti tako daleč, da bi veljale določbe, ki so že davno izgubile svo; namen. Živa ali mrtva ? Francoska javnost še vedno upa, da sta se letalca Nungesser in Coli rešila. Vsaka vest o njuni usodi spravi na noge vso Francijo in zato ni čuda, da so vzbudile te dni brzojavke iz Amerike o svetlobnih signalih v Kanadi splošne pozornost V torek so priobčili vsi francoski listi brzojavko, v kateri poročajo iz Amerike o raketah, ki so jih videli v severnem delu kanadske pokrajine Ouebec. Javnost je bila prepričana, da zažigata rakete pogrešana letalca Nungesser in Coli. Francoski vojaški krogi so trdili, da to ni izključeno, kajti letalca sta vzela seboj mnogo raket «Chi-cago Herald* je prejel iz Gradraera v Kanadi telefonsko vest da se nahajata francoska letalca Nungesser in Coli v drvarskem taboru na južnem bregu reke Saguenay v pokrajiniOuebec, Tudi to vest so ponatisnili francoski listi in javnost je bila prepričana, da sta letalca res živa. Takoj drugi dan je pa prispela iz krata Chircoutimi na reki Saguenav brzojavna vest, da poročila o Nunges-serju in Coliju ne odgovarjajo resnici. List iCanadian Press* je priobčil izjavo predsednika letalske družbe v Grandmeru \Vilsona, da je vsako iskanje francoskih letalcev zaman. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je lansi-ral vest o raketah neki šumarski uradnik, ki je telefoniral svoji materi, da ie našel pogrešana francoska letalca. Pozneje je sam izjavil, da se je dolgočasil in ker ni vedel kaj početi, je poslal v svet senzacijonalno vest ki je pa v resnici neumestna mistifikacija. Umetni obtok krvi V dunajski sodno-medicinski insti* tut so nedavno pripeljali neko 401etno ženo, ki je skočila iz tretjega nadstrop* ja v samomorilnem oamenu na cesto. Rešilna postaja ji je obvezala rane na nogi, med vožnjo v bolnico je pa sa* momorilka izdihnila ter so jo nato pre* nesli v sekcijsko dvorano sodno*medi* cinskega instituta. To se je zgodilo ob 10. uri. Ob 14. istega dne je prišel na kliniko dr. Eisenmenger, ki je kon« struiral aparat za oživljenje mrtvecev. Aparat ima električni pogon; postavi so ga na trebuh, ki ga spravi aparat v rit* mično gibanje. Doslej so vporabljali ta aparat le pri navidezno mrtvih. Zdravnik je namestil aparat, mrtvi ženi so potegnili iz ust jezik in ga pri* trdili; istočasno je brizgal asistent solno razstopino v veno leve roke samo* morilke. Aparat je deloval kake pol ure. De* set minut pozneje je začela iz rane na nogi curljati kri, mrtvaško bledi obraz je spremenil barvo, ni sicer postal rož* nat, kakor pri živih, ampak plavkast, kakor pri zadušenih- Vene so se polnile in praznile, v truplu je kri zopet krožila. Ko so od* stranili aparat, je rana nehala krvaveti, obraz je mrtvaško pobledel. Doslej so aparat preizkusili le na dveh truplih. V principu deluje po me* todi za oživljanje utopljencev. Razlika pa je ta, da more aparat pognati kri tudi skozi kapilare in skleniti krvni ob* tok s tem, da vodi kisika v polno kri v zadušeno staničje in slabo, z ogljeno ki* slino nasičeno kri v pljuča, kjer se očisti. Ta nova metoda oživljanja bi morda v zvezi s kemičnimi oživljajoči* mi sredstvi uresničila sanje o obujanju mrtvih. Prvi korak je storjen; obtok krvi v mrtvecu se je posrečil. Slovo „Železne pesti" >Zelezna pesU je namreč pridevek slovitega newyoršlcega kriminalnega uradnika Diamonda, ki je bil strah in trepet zločincev proslulega nevvyorškega zločinskega okraja >Hella Kitchen«, a se jo sedaj odloČil, da stopi v zasluženi pokoj in poeeti svojo domovino Irsko. V slovo so mu njegovi številni znanci in prijatelji, zastopniki oblasti ter številni prosuli zločinci Newyorka na predvečer njegovega odhoda priredili nenavadno prisrčno plovo- Pri slavju so bili navzoči njegovi naj-zagrizenejši nasprotniki, da se v spravi poslove od njega. Po vrsti napitnic se je oglasil k besedi tudi eden najdrznejših newvorških bandi * o v in s humorjem poudarjal, da je užival Diamond uprav legendarno slavo. Vzrok temu je dejstvo, da je nosil pri sebi vedno dve krepelci, ker je eno vedno prehitro razbil na butici svojega nasprotnika. Krepelce ali >pendrek< je bilo njegovo edino orožje, kajti samokresa se ni nikdar posluževal. Končno mu je v imenu newyorškib bandi tov poklonil krasno zlato uro, kateri je priložil tudi potrdilo urarja, da je bila pošteno kupljena. Zaključil je svoj govor z besedami, da je izguba očeta Diamonda za ne\vyoi>ko sodrgo pač velika škoda, zakaj borba s poštenim nasprotnikom je i banditu častna. 2901 7771 štev. 137 «SEOVENSKI NAROD« dne 19. junija lvsrr. stran 7 Paberki tržaškega življenja O sv. Antonu Padovanskem. — Kako se prižigajo sveče svetniku in hudiču: za bolezen, za ljubezen, za «banane». — «Na-rodnjaki ! — Dovtip o « povišan ju»* m. n. — V Trstu, 14. junija. \ čeraj je bil sv. Anton Padovanski. Sv. Anton je velik svetnik v Trstu in njegova cerkev ob kanalu je bila včeraj od jutra do večera polna pobožnega in nepoboinega ljudstva. Tržačan je pač tak, da mora biti prisoten povsod, kjer se da kaj videti in slišati, in pri Sv. Antonu Novem se vidi in sliši vedno kaj lepega in zanimivega, posebno pa še na tak praznik, ko vse ženice, ki stavijo v loterijo, vse devičice, ki jih zadene kaka bolezen v ljubezni, in celo najodličnejši svedrovci, ki si žele obilo »banan« (denarja) v werthei-tnovki, katero nameravajo navrtati, prižigajo svoje svečice in sveče. In ker je •Plccolo« najvernejža slika in prilika tega naivno - pobožno-pretkanega-rokovniaškega tažačanstva, se vam ni treba čuditi, če vidite, da je tudi njegov poljski Zid pri-fcgal v nJem svojo svečo sv. Antonu, kar mu kot bivšemu framazonu, ki za. je spo-koril fašizem, zelo dobro pristoja. Je pač tako, da se tudi, ali pravzaprav, predvsem ravno on drži tiste stare tržaške: »Viva la Spagna dove che si bevi e magna!« Seveda je tega *bevere« in »magnare« — aašj pravijo »pijače in iedače* — v Trstu vedno manj, in če bi bila tržaški prefekt m vladni komisar na mestni občini Trža-5an. ne pa regnikola. bi bili včeraj prav rotm o goreli v njunem imenu dve debeli rveci pri Sv. Antonu Novem, da bi svetnik ta pristojnem mestu irprosil za Trst nekaj reč — prometa. O bivšem dr$. podtajniku in sedanjem preds. uprave glavnih skladišč, icspodu Baneliju, se itak govori po mestu, la so sa včeraj videli pri Sv. Antonu Nožem in ž njim tudi vladnega komisarja v rgovski zbornici, dr. Segreja, ki sicer ni. Tržaćan, pa se je vsaj v tem pogledu že 3reccj potržačanil. Jc pač tako, da gre tržaški promet vedno bolj navzdol in ne pomagajo prav nič vse najlepše obljube, ki prihajajo iz Rima, če ni — »banan«. Tržaška trgovska zbornica je te dni objavila statistiko tržaškega trgovinskega prometa za pravkar proSli mesec maTnfk, ki bi moral biti zelo dober, ker so že vsepovsod pošle zaloge lanskeca domačega žitnega pridelka in se morajo torej ogromne količine uvažati iz inozemstva. Vkljub vsemu temu pa ic vsevkupni tržaški promet, po suhem in po morju, znašal v letošnjem mesecu majniku komaj 4 milijone 351.31S kvintalov, torej 43.513 vagonov ali približno 1706 vagonov na delovni dan in je napram lanjskemu mescu mainiku padel za 44.606 kvintalov ali 446 vagonov. Če se upošteva, da je promet meseca maj-nika leta 1924. še znašal 5.521.S57 aH 55.218 vagonov, je treba potem takem sedaj zabeležiti nad 21 odstotkov izgube povsod: pri prometu, pri zaposlenosti' delovnih močf, pri zaslužku. Se žalostnejša pa je stvar, če se primerja vsevkupni promet letošnjih prvih petih mesecev s prometom v istem času leta 1924. Že napram lani je padel piomet za 7572 vagonov, a napram letu 1924. pa kar za 64.439 ali 24 odstotkov. Leta 1924 je namreč znašal v prvih petih mesecih 270.122 vagonov, letos pa samo še 205 tisoč 753. Gospod Banelli, o katerem je pisala pokojna »La Sera«, da ima kot ravnatelj glavnih skla-dišč 100.000 lir letne plače, naj bi pač vsaj za vsak stoti vagon izgube prižgal svečo sv. Antonu. Kako sijajno bi bila cerkev razsvetljena in morda bi tudi pomagalo, ko vse drugo ne pomaga nič! To prižiganje sveč je pač neka posebna stvar. So ljudje, ki Jih prižigajo na dve strani obenem, sv. Antonu in hudiču, da se ne zamerijo niti temu niti onemu. Tako delajo danes zlasti vsi tržaški in še bolj seveda razni letoviški in kopališki hotelirji in »panzijouistic, ki na eni strani pojo čast in hvalo fašizmu, ki z revalorizacijo lire tako po očetovsko skrbi za okrepitev Italijanskega narodnega gospodarstva, ter z »velikanskim« navdušenjem plačujejo kavcije za obratno dovoljenje in prispevke za fašistične sindikate, seveda poleg vseh ostalih rednih in izrednih, neposrednih in posrednih državnih, pokrajinskih In občinskih davščin; na drugi strani pa se v drago plačanih oglasih v nemfidh. čeških, poij-sih in madžarskih listih sladkajo tujemu svetu, da bi ga privabili v svoje prazne hotele in penzije. Ali vse ne pomazt nič. Tujcev nI in ni. Vlada, ki bi bila že zdavnaj rada porinila liro na tretjino, če ne že celo na polovico predvojne vrednosti, mora sedaj skrbeti, da jo zadržuje na sedanji višini, da bi ne porastla in odgnala še zadnjega tujca od meje, zlasti pa ne najmlajših in sedaj najzaželjenejših, če ne že najboljših prijateljev, Madžarov, od katerih se pričakuje vsaj delna nadomestitev vsega ostalega ogromnega primanjkljaja v tujskem prometu. Zato sedaj sprejemajo s takimi častmi in takimi sijajnimi banketi madžarske novinarje, ki potujejo po Italiji ter so prišli tudi v Opatijo In Trst m se te dni dajo po Llovdu in Cosulichu zalagati v Portorose z brancini, jastogi in šampanjcem. V Opatij in Portorose so jih bili zelo veseli, ali če bo to laško prižiganje sveč svetnikom madžarskega javnega mnenja obrodilo tudi kak znatnejši žvenketajoč odmev za žepe laskih hotelirjev, je pa seveda diugo vprašanje, ker se koncem konca tudi madžarsko prijateljstvo nehava pri revalorizaciji — prijateljske valute. Kako napreduje tujski promet v Trstu, kaže zelo jasno dejstvo, da se »Hotel Rc-gina«, ki bi se bil moral že otvoriti, Še vedno ni otvorU in se ni niti Še začelo delo za notranjo opremo, dočim je palača Adria-tike. ki stoji pred njim in se je začela veliko pozneje graditi kot pa »Narodni donu popravljati, že celo leto obljudena. Ce se pomisli, da bi se bili seda], ko je »Hotel Europa« zaradi stečaja že več mesecev zaprt in v vsem kolodvorskem okrožju ni niti enega, hotela, lastniki novega hotela v bivšem »Narodnem domiic pač zelo podvizali, da bi podjetje izročili čim prej prometu, če bi — kazalo. Ker pa ne kaže, pa se dela. kakor bi se jim sanjalo. Si pač mislijo: »Cim prej odpremo, tem več bo izg:oe!« Pol milijona lir letne najemnine pač tudi niso mačje solze, in tisti, kii jih bo moral plačevati, bo gotovo prižgal sv. Antonu marsikatero svečo, da bi ga rešil — poloma! Na naravnost diven način. ki bo zelo zanimal marsikaterega Primorca na vaši strani meje, pa so v nedeljo. 12. t. m. prižigali sveče sv. Antonu in hudiču cbrtniki in trgovci sežanskega okrožja, ali prav za prav iz sežanske, povirske in Stacske občine. Sestanku je predsedoval zaupnik fa-šistovske stranke in fašistovske trgovske federacije Graftioli, prisotna pa sta. bi'a. seveda tudi tajnik (vodja) iašistovskega obrtniškega sindikata, vitez Ludvik Ma-horčič, in tajnik obrtniškega Konsorcija Palmieri. Pa je vstal na tem sestanku gospod Guiseppe Oerbez, po naše: Jože Gr-bec, in predlagal, da naj se odpravijo vsi slovenski napisi na trgovskih in obrtniških prostorih. Predlog je bil spre.et enodušno, z vsemi glasovi. Sežana, kraška metropola, nekdanja neomajna narodna trdnjava, je po sklepu svojih lastnih sinov, ki so še včeraj prisegali večno zvestobo svojemu slovenskemu rodu in jeziku, danes vrgla s svojih zidov v blato fantovskega ita^jan-stva še zadnje javne znake svoje narodnosti. Sežana, prva s -^akim Lklepom v vsem Primorju. Pa ne bi človek prižgil sveče sv. Antonu ali pa hudiču, če ne obema obenem, da bi nas rešila takiti sinov našega r.sroda! Za zaključek, da ne končam tako žalostno, evo vam aktualnega tržaškega dovupa, ki govori tudi o prižiganju sveč sv. Antonu In ki lih po zatrlevaniu Tržačanov daje prižgati v sami Padovi sam kralj Vitim lo Emanuele po svojem sinu presto'oi'asled-niku, da bi ga padovanski svetnik n-šil največje njegove nadloge, gospoda Musso-Iinija. Na takem potu v Padovo se ie srečal pred kakimi tedni prestolonas!ed«vk /. go- spodom Mussolinijem. (Znano je, da se ta dva gospoda sploh ne srečavata; menda zaradi medsebojne naklonjenosti.) Pa reče prestolonaslednik: — — Dragi bratranecl (Mussolini 'nu naj-višje italijansko odlikovanje. Animcijatin red, Čigar imetniki Imajo naslov kraljevih bratrancev.) Kar počneš' % mojim gospodo^ očetom, že vendar presega vse meje! — Kaj pa vendar počnem z gospod Din? — vpraša Mussolini. — Pošiljaš ga kot zidarja po vseh mogočih krajih- Saj že leta in leta ne dela drugega'; samo temeljne kamne polaga! — Potolaži se, dragi bratranec, pomagano bo tebi in njemu,, — je odvrnil Mussolini in se poslovil. Nekoliko dni po kraljevem obisku v Trstu sta se zopet srečala, pa vpraša Mussolini prestolonaslednika: — No, dragi bratranec, si sedaj zado» voljen z menoi? — Zakaj, dragi bratranec? — vpraša začudeno prestolonaslednik. — Vendar zaradi gospoda očeta! — Kako neki? — Per bacco! Ali ga nisem dovolj počastil, ko sem ga povišal od zidaria v pri-žigača in ga poslal v Trst prižigat svetil« nlk?!--- To nedeljo je bil prestolonaslednik v Padovi, ln pravijo, da je namesto ene, prižgal kar cel šop sveč sv. Antonu! Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Matematika v HoUvvvoodu. V neki šoli v filmskem mestu Hollv« \vood je dal učitelj učencem sledeče vprašanje: — Vzemimo n. pr., da sc Pola Nc» gri pelje s točke A proti točki B s hitrostjo 120 km na uro, a Charlic Chanlin z nasprotne strani s hitrostjo 100 Km na uro. Razdalje med A in R znaša 1000 km. Povej mi Jackic, kje se bosta srečala? Brihtni učenec jc odvrnil: — Naj* bržc v bolnici. PEi -Siiio mejama?« tieidvnžcc - a popravo vseh pisalnih računskih, kopirnih, razmnoževalnih stroje« ■ in blagajn po konkurenčni ceni Lud. Baraga ZEUSA šelenburgov? ulica 6|1 Omare za led vsakovrstne, vs*h dimenzij — prodaja ter jih izvršuje tudi po naročilu ,— 5. Praprotnik, Jenkova ulica 7. 1491 Pisalne stroje nove in rabljene Undexwooci, Remington, Simth, Brocs in za potovanje povrvrstne — nudi z garancijo Josip Pukl v Cci liu. — Popravila vseb znamk. ~Do Din 60.000 posodim brez obresti za pri» merno stanovanje. — Pogoj: vknjižba na prvo mesto. — Po* rudbe pod «-Posojilo/H94» na upravo «SIov. Naroda». Trgovski pomočnik vojaščine prost — išče mesta; gre tudi na deželo. Nastopi las hko takoj. — Ponudbe pod ^Pomocrjik/1455» na upravo izdeluje poglavitno športne in narodne noše, dalje plašče iz velbledje dlake, plašče Hubertus in gozdarske ovratnike, Išče spretnega, dobro uvedenega zastopnika za vse področje kraljevine SHS. Oglašajo naj se samo gospe dje s la. referencami, ki so že poslovali v enaki siužbi. Ponudbe na tvornico lodna in mehanično tvornico za moške obleke Richard Kassin, G RAZ, Jakominigasse 23 Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo i domači in inozemski za domačo kurjave in industrijske svrhe vseh vrst UM. Premog Kovaški premog KOkS ivamiški, plavžarski in plinsk Brikete Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1 Konkurzna razprodaja. V konkurzno maso Odon in Amalija Koutny. Ljubljana, spadajoča trgovska zaloga blaga, kot razno orodje, žage, tehnični ln drugi predmeti se imajo razprodati globoko pod cenilno vrednostjo. Razprodaja bo trajala le kratek čas. Pospešena konkurzna razprodaja se vrši med poslovnimi urami v trgovini Odon Koutny, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Uprava konkurzno maso. Prodala realitet. V konkurzno maso Odona in Amalije Koutnv spadajoče realitete, to so: 1. Tronadstropni trgovski hiši na vogalu Aleksandrove in Beethovnove ulice, pripravni zlasti za banko, zavarovalnico ali v druge poslovne svihe, z obstoječimi trgovskimi in skladiščnimi prostori, ki so takoi na razpolago, sodno ocenjeni na 2,277.420 Din. 2. Enonadstropna hiša v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica 149 z zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji in velikim vrtom, sodno ocenjena na dinarjev 379 738 — se imajo po sklepu upniškega odbora z dne 28. maja 1927 prodati najboljšemu ponudniku s pridržkom odobritve po upniškem odboru in sodni odobritvi. Interesenti se poživljajo, da vlože najkasneje do dne 30. junija 1927 pismene za 1 mesec obvezne oferte na roke upravnika mase dr. Alojzija Kubala, odvetnika v Ljubljani, kjer so tudi točnejši podatki na razpolago, Uprava konkurzne mase. Krat. ang. parobrod, linija HDVflL MfllL LlHEzn3UžH0flWEHlHD 5razJlijo-Urasuay-Argentinlo ,n Kubo-Ch ti e-Per u intormaaie brezplačno pri podzastopniku: (JU6UANA. Kolodvorska ulica štev. 26. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Ubrestovania vlog, nakup ln prodaja vsako-vrstnih vrednostnih papirjev, deviz lo valut borzna naročila, p red nI ml In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila ? tu- In inozemstvo, safe-deooslts Itd. Itd. Brzojavke: Kredit LraHlana. Telefon It 40. 457. M« SS :n 806. Urejuje; Josip Zoisnflo, mm Za aNaaodao Fran — Za del lista; Oton Christot — Val v Ljubljani. 533691