74. ifevilRn v LjuDiiom v pelek 30. marca 19Z3. Leto LUI. lihaja vsak dan popoldne, isvzeattl nalete la praznike. fnaeratl: do 9 petit vrst 4 1 D. oJ 10—15 petit vrsi i 1 D 50 n, večji inserati oetit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rekhroe, prekBd petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne non iJdj besedi 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav napre. — Inseratn! dave* posebej. Vprašanjem glede inseratov nai se nriloii znamka za odgovor 0i»»avniatvo „Slov. Naroda1 in „Naradna tiskarna*' laaHova ulica si 5, pritlično. — TeUf»a št. 394. Urelsiatro „Slov. Naro-iV' "nrot dalie — dokler ne izginejo s pozorišča Giunta in njegovi ljudje. Politična situacija STALIŠČE VLADE NAPRAM RADI-CEVLH RESOLUCIJAM. — KRITIČNI MOMENT. Zbira !te znamke za ,Jww%iw^ Mso"! — Beograd, 29. marca. (Izv.) No-I tranjepolitični položaj je resen. Država preživl;a krizo, ki bo končno odločila nje stalno obliko. Nastopili so momenti, ki so usodepo'ni za obstoj državne oblike. Beogradska javnost to najbolje občuti in živahno se sedaj komentirajo vladine iz.ave, izrečene potom ministra pravde dr. Laze Markoviča na včerajšnjem sestanku z novinarji v ministrstvu pravde. Vsi politični krogi pričakujejo, da bo vlada primorana storiti v najkrajšem času zelo važne sklepe in nastopiti proti Radićevi politiki odkrito in odločno. Radičev manifest na hrvatski narod, indirektno naslovljen tudi na srbski narod, oziroma na junaške Šu-madince, je vzbudil v Beogradu sološ-no pozornost. Ta maniMst in resolucije nedeljske skupščine v Zagrebu dnjeio povod vladi, da mora začeti z obrambo državne oblike. Radičev manifest je treba smatrati za protidržaven akt it* s tegr ~*^"a je premotrivati tudi vso rjosedai.. politično taktiko Hrvatske republikanske seljačke stranke. Kakor je Vaš dopisnik že včeraj iavil, je ministrski svet sklenil, da podaja minister pravde dr. Laza Marko-vić dnevno dopoldne situacijska poročila zastopnikom domačega tiska. Včeraj ob 10. dopoldne je bil prvi sestanek novinarjev v ministrstvu pravde. Izjava, ki jo je podal minister pravde o politični situaciji, je vrlo značilna. Izjava veli: Resolucije Hrvatske republikanske seljačke stranke so političen akt. Kot take jih vlada motri s stališča politike. Radikalna stranka je primorana zavzeti napram njim svoje stališče. Pripomniti pa je treba, da je (Radičev) manifest tak, da ne more interesirati samo radikalne vlade, temveč vso ravnost, ker je njega program naperjen proti interesom celokupne države, ki so se smatra!? kot bistveni za bodočnost našega naroda v svobodi in neodvisnosti. Predpostavljajoč, da najiskreneie govori Radič, da želi, kakor sam veli, napredek vseh treh narodov, smatramo, da je njegov program proti napredku te države in proti narodnemu edhi-stvu. Njegov program znači napad na današnjo državno ustavo. Po naši ustavi in naziranju današnje demokracije je svobodno zahtevati spremembo notranje ureditve države, toda zakon brani nas:lno spremembo ustave. In baš v tej točki je Radić nejasen. Potem če smatramo njegovo delo za tako, kakor on misli, da se lahko spremeni ustava na drug način, tedaj se nalaga vsaki odgovorni vladi dolžnost, da to delovanje spremlja ne samo kot eksponent kake politike, nego tudi kot poklicani čuvar ustave in zakona. S treh vidikov ima vlada računati in po teh uravnati svoje stališče. Katerokoli pot pojde Radič, vedno mu s!edi proiiakc'ja. Dosedanje Radićeve iz;ave in poslednja njegova resolucija po vsebini dosti jasno odkrivajo v sebi neki element, iz katerega se more sklepati, da on ali ne sme izraziti prave misli radi bojazni nastopiv-ših posledic ali pa izjave v resoluciji ne predstavljajo njegov pravi in resnični program, ki bi se ga moglo sploh vzeti v resno razmotrivanje. Kar se tiče vesti o ustanovitvi re-vizi.onističnega bloka, je sporno, da Radić želi imeti v svoji stranki dr. Korošca in dr. Spaho, toda vpoštevati je treba, da so te skupine izraz mase in da ne morejo pričakovati uspeha, če Integralno sprejmejo Radičev program. Radić naglasa, da govori v imenu hrvatskega narodnega zastopstva. Ml tega ne priznavamo in ne moremo privoliti v to, da bi Ž njim vodili razgovore. Koncem svoje izjave je minister pravde dr. Marković kratko omenil točko Radičeve resolucije, ki se nanaša na Šumadince. ki veli. da so Hrvatje Še za časa Avstro - Ogrske Srbom priznavali i njih ime i njih zastavo, iz česar se mora naravno izvajati sklepv da Hrvatje v tej državi nimajo zavarovanih svojih interesov in popolne državljanske enakopravnosti, kar ni res, ker jim je to potom ustave popolnoma zajamčeno. Sklepe, ki so bil! storjen! na sestanku dr. Korošca, Radića in dr. Spaha beogradska politična javnost popolnoma dobro ocenjuje in presoja. Značilna je tudi včerajšnja seja ministrskega sveta, ki je trajala od 16. do 21. Zanimivo je dejstvo, da je bil včeraj novinarjem zabranjen vstop v predsobo ministrskega predsedstva. RADIĆ IN ZAKON O ZAŠČITI DRŽAVE. — Beograd, 29. marca. (Izv.) Vsa beogradska javnost stoji pod vtisom Radićevih resolucij in pod vtisom poročil o sestanku dr. Korošca z Radićem. Jasno je sedaj, da gre Radićeva politika za tem, preprečiti notranjo politično konsolidacijo. Gotovi krogi zahtevajo od vlade, da vporabi proti Radflču zakon o zaščiti države. Radikalna vlada še ni popolnoma jasno določila smernic za protiakcijo proti Radiću, ki je postal sedaj agresiven. Iz resolucij je jasno razvideti, da Rad?ć ne priznava naše države, in vedno bolj se sedaj čuje glas. da je treba v tem odločilnem trenutku vpoštevati edino moment: >ali za državo ali proti državi!« SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd, 29. marca. (Izv.) O včerajšnji, od 16. do 21. trajajoči seji ministrskega sveta je bil izdan kratek komunike, ki govori, da je ministrski svet razpravljal o tekočih političnih poslih in vzel v pretres zagrebška poročila o razgovorih Stjepana Radića, dr. Korošca in dr. Spaha. Komunike pa v prvi vrsti naglasa dejstvo, da je za danes ob 10. dopoldne sklican finančni odbor, ki ima vladi odobriti gotove kredite iz zunanjega in 7% investicijskega posojila za gradnjo železniških prog. Konstatirajo, da vlada v sedanjem finančnem odboru nima večine, ker Ima samo 10 sigurnih glasov proti 21 opozicije. Vladni komunike pa naglasa, da vlada v finančnem odboru ne bo zahtevala zaupnice, ker nekateri sedanji člani finančnega odbora niso več poslanci. Dalje je ministrski svet razpravljal o pravilniku glede zdravljenja državnih uradnikov v državnih in samoupravnih bolnicah, reševal je tekoče zadeve iz resora ministrstva financ in končno, kakor gori omenjeno, je nadaljeval de-bato o notranji situaciji. PARITETNA KOMISIJA. SESTANEK PO VELIKINOCL — Beograd, 29 marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je prispel v Beograd predsednik jugoslovenske delegacije v paritetni komisiji dr. Otokar Rybaf. Ker je bil zunanji minister zaposlen, dr. Ry-baf vladi ni podal poročila, obširno pa je poročal o poteku dosedanjih pogajanj z Italijo posvetovalni komisiji. Sestanka so se udeležili admiral Priča, polkovnik Hrdljanović in dr. Grga AngiellnoviČ. Paritetna komisija se Ima ponovno sestati po veliki noči. Prvi formelni sestanek se ima vršiti okoli 10. aprila. Beogradski listi naglašajo, da se pari tetna komisija ne sestane več v Opatiji, ker je ta kraj zelo neugoden za sestanke in se za sedež komisije določi kako drugo mesto. Najbrže se bo konferenca nadaljevala v R i m u ali v Firenci. Iz Opatije so odpotovali vsi naši člani delegacije. Tam je ostal edinole tajnik Dušan Gjorgjević. JUGOSLOVENSKO-BOLGAR-SKA KONFERENCA V SOFIJI. — Beograd, 29. marca. (Izv.) Bolgarski delegati, ki so se udeleževali konference v NiŠu, so prispeli v Sofijo ter so predložili vladi konvencijo o organizaciji obmejnih straž. V Sofiji pa se sestanete posebni delegaciji, ki imate urediti administrativna in pravna vpra-šama med obema državama. A. E. W. Mason: KLIC NA POMOČ, Roman. »Monsieur,« je odgovorila, »bili ste v Aixu brez služabnika in zdi se mi, da ste iz onih krogov, ki ne gredo nikoli kam brez služabnika, tako dolgo, da so v stanu dajati mu plačo. To je bila moja prva misel. Potem pa, ko ste nadaljevali vaše prijateljstvo z gospodično Celijo — in sem tako jasno videla z lastnimi očmi, da je ne ljubite — sem bila o tem prepričana.« Pri naslednji priliki, ko sta se srečala, je bil spet Harry Wethermill nagovoril Heleno Vauouier. Govoril je ž njo eno minuto ali dve o popolnoma postranskih stvareh, potem pa Je, rekel naglo: »Mislim, da je gospa Dauvray zelo bogata?« »Ima veliko bogastvo v draguljih,« je dejala Helena Vauquier. Wethermill se je začudil. Ženska je videla, da je bil ta večer razburjen. Roka se mu je tresla in obraz se mu je spremenil. Gotovo ga je stvar prevzela. Zelo redko se je zgodilo, da se ni obvladal. V tem trenutku je mislila udariti. »Dragulje, ki jih spravlja v safe v svoji spalnici,« je dodala. »Torej zakaj pa ne--?« je začel in se ustavil . »Rekla sem, da tudi jaz potrebujem pomoči,« je odvrnila Helena, ne da bi spremenila obraz. Bilo je devet zvečer. Helena Vauouier je prišla dol v Casino s plaščem za gospo Dau-vrav. Oba sta korakala navzdol po ozki ulici, na katere koncu stoji Casino. In zgodilo se je, da je nek služabnik v Casini, z imenom Alfonz Ruel, šel mimo njih, jih oba spoznal in — se sam pri sebi z zadovoljstvom nasmejal. Kaj naj dela Wethermill v spremstvu služkinje gospe Dauvrav? Ruel ni dvomil. Ruel je videl zadnje dni dovolj pogosto Wethermilla z ljubko spremljevalko gospe Dauvrav. Ruel je imel, kot vsi Francozi, simpatijo do zaljubljencev. Želel jima je vse dobro, tema mladima in prijetnima človekoma in upal je, da bo služkinja podpirala s načrte. Toda ko je šel mimo, je ujel stavek, ki ga je nenadoma izrekel WethermilL »Da ,res je, moram priti do denarja.« In razburjen glas in besede so se utisnile v njegov spomin. Slišal je tudi, kako ga je opozorila služkinja s »Tiho!« Nato sta bila že tako daleč, da ju ni mogel več slišati. Toda obrnil se je In videl, da Wethermill naglo govori. Kar je Harry VVethermill govoril, je govoril v blazni In zaupni naglici. »Vi ste uganili, Helena — samo vi.« Zastavil je svoj patent dvakrat, enkrat v Franciji, drugič v Angliji, in drugič to je bilo ravno pred enim mesecem. Dobil je zato veliko svoto, s katero je plačal nadležne upnike. Upal je, da bo vrnil svoto z novo iznajdbo. »Toda Helena, povem vam,« je dejal, »vest mi ne da miru.« In ko se je nasmejala, ji je razložil: »O, ne to, kar duhovniki imenujejo vest; to vem. A vkljub temu imam vest — vest o zadevah, ki so res važne, v vseh svojih doživljajih. V moji novi iznajdbi je napaka. Lahko se da popraviti, to vem. Ker pa še nisem prišel na to, kako, in — si ne vem pomagati — moram iti ravno pot Ne morem pustiti, do ostane nepopolna, ko vem. da je nepopolna in da se da izboljšati, ko vem, da bom prej ali slej prišel na potrebno izpopolnitev. To je, kar Imam v mislih, če govorim o vesti.« Helena Va*iquier se je nedolžno nasmejala. Moški so čudni ljudje. Stvari, ki so v resnici brezpomembne, jih vznemirjati in plašijo in jim ne puste po noči spati. Toda ona mu ni nasprotovala, to je bila ena njenih čudnih posebnosti, ki ji je prinašala uspehov. »In ljudje bodo prišli na to, da ste vaše pravo dvakrat prodali,« je rekla z obžalovanjem. »To je žalostno, monsieur!« »V Angliji,« je odgovoril, »to že vedo.« »Tn kaj bo sedaj?« / »Žugajo mi,« je rekel VVethermill. »Dali so mi mesec dni, da vrnem denar. Ce ne, padem v nemilost, zaprejo me in kaznovan bom.« Helena Vauouier je korakala hladno naprej. Veliko veselje, ki ga je čutila, se ni prikazalo na njenem obličju, samo glas ga je malo kazal. »Monsieur me bo morda počakal jutri "v Ženevi,« je dejala. In imenovala mu je malo kavarno v zakotni ulici. »Ob nedeljah popoldne sem prosta.« In ko sta bila blizu vile in luči, je šla sama naprej. Wethermill je stopal zadaj. Poskusil je svojo srečo v igri in izgubil. In — in — moral je imeti denar. Peljal se je, kot sta se bila dogovorila, naslednji dan v Ženevo in predstavljena sta mu bila Adela Tace* in Hipolit. »To so moji dobri prijatelji,« je dejala Helena Vauquier \Vethermillu, ki mu nikakor nI prijal mladi mož z velikimi ušesi in mastnimi lasmi. Prej jih ni nikdar videl, predno nista prišla to leto v Aix. Srran 2. *S L O V PN S K I NAIMIU« d n c 30 marca i y;>3. štev. 74 Telefonska f n brzoiauna poročila Gospodarski problem Avstrije. PROMET S SUŠAKOM. — Beograd, 29. marca. (Izv.) Kakor znano, še ni popolnoma normiran potniški tovorni promet s Sušakom. Ministrstvo saobraćaja je včeraj odredilo oziroma naročilo šefu postaje v Bakru, da stori vse potrebno za ureditev prometa na postali Braidica. Ta postaja ima 14 tirov. Posta'a ima izključno služiti le tovornemu prometu. IZENAČFNJE DFAGINJSK!H DCKLAD ŽELEZNIČARJEM. — Eecgrad, 29. marca. (Tzv.) Deputaciji osrednjega odbora Saveza ju-goslovenskih železničarjev, ki je intervenirala radi izenačenja doklad železničarjev na Hrvatskem in v Sloveniii z onimi v Si bi ji. je minister saobrača;a včeraj dopoldne izdavil, da pr*de vprašanje izenačenja že'ezn^čarsVh d^g'nj-skHi dok!ad na dnevni rei današnje seje finančnega odbora. Take j, ko danes finančni odbor sprejme zadevne predloge in sk!epe, odredi mhTster saobraćaja brzoiavmm potom vsem d'rekc!-Jam državnih že!ezn:c, da se razlika tako] izp'ača. POGODBA r> Jf JžNI ŽELEZNICI. — R»m, 28. marca. fTzv.) Danes so b!fa pogaianja o Južni že!ezn?ci popolnoma končana. Jutri drpo'dne se pogodba podp'še od »n'eres?ran*h d~žav, opra v nega sveAa Južne že'eznlce in od zastopnikov delničarjev. Pcgodba v glavnem urejuje tranzitni promet med interesiranimi državami. D^fcčc.t fe enotna uprava. AvstrFskl de'eg-»c!ii se |e posrečilo doseči nekatere c**;?^ve. Sestanek državnikom v MIlanu, — Dunaj, 28. marca. (Tzvt.) Zvezni koncelar dr. Seipel le v spremstvu dveh ▼HTIh državn;b uradnrkov danes zvečer ©dpotovM v Mffaft, k?er se sestane v petek * Italfianskim ministrskim predsednikom Mussolini;em. Na sestanku se v Klavnem razmotriva načrt trgovinske pogodbe med Ttalro fn Avstr"o. Mussolini pa obenem namerava predT^?iti načrt za sannci'o Sredme Evrope. V M?lan prispe po poročilih ?z Varave tudi poljski zunanji minister Skrzvnskl. — DnnaV 28. marca. (K. B.) Zvezni Iraneelar dr. Se?pel je v spremstvu sek^li-skega načelnika v zunnnk ministrstvu dr Petra sekclskega svetn'ka dr. Wimmerla boco' odootova! v M Han. Na kolodvoru se fe od niega poslovil dunajski! italijanski poslanik Orsfm-Baronl. — Rim, 28. marca. (K. B.) Atenca Volta poroča, da prispe zve~n* kancelar dr. Sefpel v četrtek zvečer v MMan. Pogajanja z ministrskim predsednikom M"Sso-llni'em se bodo vršita v petek. Mogoče *e tndf, da se bodo pogajan'a nadal:evr»1a. »TI Mondo« v uvodnem članku pozdravna koncelarjev prihod kot dokaz, da Je Avstrija prrpravUena nadaljevat! gospodarsko VpostavVenle, kar bo osiguralo ravnotežje erednje Evrope. — Pariz, 28. marca. (K. B.) Rimski poročevalec »Petit Pnrlslen« p'še, da le prispel Mussolini v Milan, kjer se sestane m avstrijskim zveznim kancelar Jem dr. Sefplom. Tud! belgl'skl zunanji minister Jaspar fn poPskl zunanji minister Skrzvn-skl se sestaneta tekom velikonočnih praznikov z Mussolini"em v Milanu. Tem po-gajanjam pripisujejo veliko politično važ-nost Dafte Je zn-'no, da ođpotu'e v M'ian fnd! Stlnnes, ki bi rad stopil v stike z Mu-ssolfnljem. tlTCCOT.INI POTTVA n»*4V-NIKE NA"j7T>qxVENIH DRŽAV. — Rim, 28. marca, (izvir.) Paralelno M ameriško akcijo, uvedeno na mednarodnem kongresu trgovinskfh zbornic v Rimu V zadevi ured'tve in rešitve reparaerske-ta vprašanja in voinih dolgov, le ttnll'an-skf ministrski predsednik Mussolini pozval vodilne politike in državnike n^siedstvenlh držav na sestanek, k* se ima vršiti deloma V Milanu dedoma v Rimu. Na sestanek so pozvan! pol'skf zunanji minister Skrzvnskl, Češkoslovaški zunanif minTster dr. Beneš In po nekaterih poročilih tudi ministrski predsednik NHcola Paš'č. TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN ITALIJO. — Rim, 28. marca (Izvir.) Pogajan'a glede trgovinske pogodbe med Avstriio in Italijo so se danes m»rf~Pevala. V drugem čitanju je Itali'anska delegaera premotrila avstrijske predloge. V glavnem je dosežen sporazum glede ureditve promet^ med Avstrijo fn prfstr»nfšxem v Trstu. Znf^'o se pristaniške pffsfoT^tre n-* korist Avstriji. Določalo se posebni pogoji za av;tr!isk! Izvoz in uvoz. Posebno skladišče se določi Avstriji za petrolej. NOVA ROMUNSKA USTAVA — Bukarešta, 28. marca. (Izvir.) Parlament Je spreel z 262 glasov! proti 8 Klasovom novo ustavo. Za ustavo so glasovali tudi židovski poslanci, ker so v ustav! gotova 2ldom ugodna določila. Vsem romunskim državlianom nova ustava garantira popolno državljansko svobodo. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH NA DUNAJU. — Dunaj. 28. marca. (Izvir.) Danes zvečer so priredili brezposelni kovinarji demonstrativen obhod po mestu. Prišlo Je do spopada s policijo, ki Je demonstrante končno razpršila. DemonstrantJe so priredili demonstracije pred krščanskosocijalni-B9i dnevniki. _ Politične vesti. — Berlin, 28. marca. (K. B.) »Vossi-sche Zcitung« poroča iz Rima: Mednarodni kongres trgovskih zbornic je razpravljal na včerajšnji seji o pospo carskem problemu Avstrije. Referati italijanskega delegata o avstrijski Naredni banki Nvliua in finančnega direktorja Društva narodov Salterja so bili zelo optimistični. Nvlius Je izjavil da si je nova avstrijska banka potom stroge prometne politike prid bila že splošno zaupanje. Razvoj narodnega gospodarstva, izkoriščanje vodnih sil in dejstvo, da Dunaj kot fineneno fn prometno - trrov^ko središče polcgoma zopet prl.obiva prejšnji pomen, vse to je povzročilo, da v Avstriji vlada sedaj zaupanje v lastno moč. Politika avstrijske vlade in sporazum z generalnim komisarjem Društva narodov dr. Zim-mermannom energično deluje na vzpostavitvi.. Na ta način so dani predpogoj! za razpis dolgotrajnega mednarodnega posojila. Drugi referent ScTer Je govoril še z večjo S"mozavestio. Avstrl!a lahko služI kot edini prak'fCnl primer za metode, po ka*erl*i je treba z mednarodnega fn konstruktivnega strKčča uredit! povojne razmere. Pot^m sloge v notranjosti in na zunaj Avstrija ne bo samo ohranl^na, marveč se bo postavila tudi na lastne noge. Sedaj Jc praktično dokazano, da ie Avstrija kot država, ki tvori prehod v jugozahodno Fvror)^. s"oos'bna za sam-s'ojno ž*v-ljenle. Kurz kro^e le s+ab;r*z?ran že nol leta. Devizna ceiMrafs je nvWa Sv-| v^pital znaxno zvijati. r^an'me vWe N se ble pri stalnem Imrsn zvijale za ^0 %. K-nčno le Saite,r Priznal da Je tr^ba nrema^at! Se marsikatero rvf^o rlas*l neraposl^host. Vend*»r oa sr""J n da le nrl^?"i ne g!"d* na to v^likn h"!«*!' ?--kor Jeseni, če ho sod~lo-vanje med AvsAr?io In dn"dH evronsk!ml državami traiaTo dal'*'4 b"dn iz^olni^n7 t"di *r»redpo'T^?i ^m**rifce ki **• bo udeželia bodočega avstrijskega p^sn!ila. PROCES P^nn KATOt »§VM DUHOVNIKOM V RUSIJT. — Par*7. 2*?. marca. (Hawas) rlerrlot Je poslal č;černu br-'o'av'-o, v kater! izraža željo francoske demokracije z Iskreno prošn'o, pustiti petrogradskega mitropolita pri živl'cn:u. — London, 2*. marca. (Wo!ff) VVest-minsterski kne^oškof je Izdal včeraj protest proti moskovskemu procesu, kier le b?l rbso'en na smrt petrograd^ki knezo-škof in drug! • kat°P5Vl duhovniki. VELIKI NFMT"t v BARCELONI. — Pariz, 28. marca (Havas.) »Tour-nal«« poroča iz Madrida: Nemiri v Barceloni se širijo. 26". marca Je bi neki de'o-vodja v stanovanju težko ranjen z nožem. Drugega zastopnika delavske or^anzacije so na?li v stanovanju s prerezanim vratom. Naoadl na cest! so vedno bol! ur gest 26. t. m. pon^č! Je b:l usfr"Jien n^k? delavec drugi pa Je Hi rbit s palico. Zločinci, ki so nato pobegnili, niso znani. VREME. — DunaL 28. marca. ^Uradno vremensko poročilo.) Vreme Je bilo tudi danes v splošnem Jasno, vendar pa so se že zjutraj pojavili na nebu manjši oblaki ki so se tekom dneva razširili, kar Je povzrcčMo da temoeratura ni dosegla včerajšnje višine. Znašala je sicer v srnlošn^m še vedno nad 15*. nikjer pa nI dosegla 20*. Vreme se Iz-prenvnla polagoma tako. da le nr'čakovatl postab*an!e, nikakor na ne docela sl"bo vreme. V bodeče pričak"!~I"> v snl^šn-m lepo vreme, vendar pa bolj oblačno kakor desedaj. BORPA ZA ŽUPNIKA. Berl'n. 28. marca. (Tzvlr) Tz neke obme;ne poiske vas! prlhala poročHo o težkem boju, k! ga *e Imelo pol'sko vodstvo proti Ži*pnyku. župnika bi marali aretirati. Toda kmet'e In posebno kmefce so se postavile v bran za župn'ka. Orožn'š'vo 'e bilo primorano poklicati na pomoč vo;a-štvo. Vas, ki se Te popolnoma zrbar'ka.d:-rala. le naskočPo 120 mož pehote in 80 ka-valerTstov. Vnel se 'e pravcat! bo». Okoli župnTš5a so Ženske napravile neprodlren kordon. Do zadn'ca so branHe župnika. Končno se Je vo'aštvu posreČHo utrjeno župn;šče zavzeti ter župnika aretirati. V zapor so odvedli tudi 56 najboJevfte.'SIh Žensk. Jnlfska kratili a. — Odpravljene pretnre. Na Goriškem se odpravilo preture (okr. sodni'e) v Kobaridu, Cerknem in v Vipavi. V vse! Italiji bo odpravljenih 550 pretur. Mussolini je pričel šteditl vsepovsod!. — V Kobaridu se obnašajo Italilanskl pritepencl zelo ošabno in izzivalno. Ker je bil v »Straž!« neki dopis Iz Kobarida, so pograbili pri razprodajalcu listov vse izvode »Straže« in jih sežgali. Po noči so kričal! »smrt Mfklavčiču!« Ita1i:ani bf radf otvorili otroški vrtec za slovenske otroke seveda, pripravljeni bi bili tud! imenovati ta vrtec slovenski, toda učili bi se otroci v njem italijansko. Ker Slovenci nočejo takega vrtca« besnč Italijančki divje po Kobaridu ob vsaki priliki. Razmere v Julijski krajini se razvijajo res vedno lepše. »UDOMA* C BUDUHrlM = Pred razpustom narodne skupščine. Včeraj smo zabeležili vest, da je z ozirom na politično situacijo treba računati s skorajšnjim razpustom narodne skupščine in z razpisom novih volitev, ki bodo nemara mes-sca avgusta. To vest potrjujejo skoro vsi listi, ki imaio ozke zveze z radikalno stranko in Paši-Ć2V0 vlado. V tem pogledu je zanimiv razgovor, ki ga je imel urednik sarajevske »Večernje pošte« z nekim uglednim radikalnim politikom. Na pripombo urednika, da se snuje zveza med Radićem, KorcScem in Spahom v svrho ustanovitve opozicijonalncga bloka, ki bi lahko nato strmoglavil vlado, je radikalni politik iz.avil: »Za ta slučaj je treba uva-ževati, da prinese Pašič s seboj že na prvo sejo narodne skupščine ukaz o njenem razpustu. Možnost novih volitev je b:Ia predmet najživah-nejše debate že na zadnji ministrski se/i. Računati je treba s tem, da se v najkra'Šem času razpišejo nove volitve.« Na vprašanje, kaj namerava vlada storiti, ako bi pri novih volitvah Radić in njegovi zavezniki dobili Š2 več mandatov ka^or 18. marca, :'e radikalni politi kiz!avil: »M;n;strski predsednik Pašič zastopa stal;šče, da je treba za vsako ceno omogočiti redno funkcijonira-nje parlamenta, in Če bi b;lo v to svrho pohtrebno tudi sedemkrat razpustiti narodno skup Smo in razpisati nove volitve.« — Tudi naše informacije se krijejo z iz'avo, ki jo je radikalni politik podal uredniku »Večernje pošte«. Pašićeva vTada je krepko odločena, da ne stopi z Radićem v nobena poga;anja. ker je prepričana, da je z njim z rzirom na njegove na novejše resolucije, ki so v vsem svojem bistvu eminentno prntidržavne. nemogoč vsak sporazum. Zato je toliko kakor gotovo, da bo parlament že v aprilu raz-puščen, akn uvede Radić-Koroščev blok kakršnokoli akcijo v parlamentu. V tem slučauj bodo nove volitve meseca avgusta, nai^asneie pa v prvi polovici meseca septembra. = SeJa fzvrš?Tr»efira odbora klerl-kalre stranke. O seii izvrševalnega odbora klerikalne stranke priohču'e »Slovenec« na čelu I;sta komunike, katerega prvi del se glasi tako-le: »Tzvrševal-ni odbor ?LS je vzo! na znan le poročilo dr. Korošca o politični situacin ter konstatira!, da v dosedar^m načrtu radikalne stranke za razrešitev situacije ni nobenega izgleda za dosego avtonomije. Zato ie ta načrt nespreierrliiv. Dogovor s Hrvatsko republikansko sekačko stranko in jugoslovensko muslimansko organizaero glede bodoče taktike v borbi proti c^rrarsti'nemu režimu je izvrŠevalni odbor rnVbi-;i, naglašaioč pri tem. da ostane ST.S kot zastopnica slovenskega narrria gled^ svojega progama n?odvi*r»a i*» nedotakljiva.« — Hm. nedot^kluVa! T^bnl f*z!kj govore, da ?e dr. Korošeo oo*Šel v 7n«*reb in se s kožo in kostmi n~oda! Radiću zato, ker se je bal, da bi Rad?ć z MSptnNnun ne začel hoditi v nlegov zelnik. Pa ie Koro-?ee srečno do?*g°l. da je ostala klerikalna stranka za Radića — nedotakljiva. A^o bodo druge stranke respektirale to klerikalno »nedotakljivost«, to pa je drugo vnrpSante. = K'cnkafen t'$k m fTrTnts'rem. Klerikalni list »H^va^ka obrana^ v Oreku ie prenehaj izhajati, zagreb^j klerikalni dnevnik »Narodna nolitika« bo izbami *o^ai samo kot tednik. = Iz d'n'^matsVft ^»iižbe. 7a poslanskega ta mika v BerPnu je bil imenovan šef kabineta zunanjega ministrstva Spasoje Vesnlć. ss NalvečH an^e^kl Tstl o drju Pt'ilmi. Ob nrilik! drla Pasma smrti so prinesle »Times« na^l-dnjo karakteristiko zr»amenit° vsa potrebna po?asnila. —g ftaljan! proti konkurenci fugosTo-venskega cementa. Družba proizvajalcev cementa v JuJ?Jskl krajini je poslala Italijanski vladi spomenico, v kateri zahteva, da se v n~ši trgovski pogodbi med Italro in Jugosl°vf*o postav! visoka carina na jugoslovensM cement, da bi se tako z?5čl-t*ka »talijanska industrija cementa na istrski oba!!. —g Pr«dukc'ja mleka v Sv'cf. Predlanskim je Švica producirala 21.6 mil. kvln-talov mleka, kar pomeni, da 7^5.000 švicarskih krav da je vsaka povprečno na leto 2930 kg mleka. Izvoz mlečnih Izdelkov Jan! Je znašal 41 56\.2^0kg v skupni vrednost! 9* mil. frankov. Sir so nabavljale naiveč Z'eđ'n'ere države, NemčTa, Franci'a, Italija, BelgPa fn Anglija, konvenzirano mleko pa v prvi vrst! Francija, potem še razne druge drŽave. —g Ttifi fzložnfk1 na k*Jevskem vefesel-mu. Poroča»o. da ie tu'ih Izložnlkov na ve-lese'mu v K?;evu vsega skupai 150. Interes se Je osredotočil na vzorce tujih stro'ev, zlasti gospodarskih. Sklenjena so številna naročila. —g Ameriška zunanja trgovina v februarju. Vrednost izvoza je dosegla višino 310 milijonov dolarjev proti 251 milijonov dolarjev prejšnjega leta, med to je bilo 1 399.000 dolarjev v zlatu proti 1,732.000 dolarjev v zlatu v istem Času lanskega leta. Glede izvoza srebra ni nikakih podatkov. Tudi manjka zo-p»?t skupno število glede uvoza, isto-tako vrednost uvoza srebra. Zlata se je uvozilo v znesku 8,383.000 dolarjev proti 23.701.000 dolarjev v februarju lanskega leta. —g Reforma trgovskih zbornic na Češkoslovaškem. V češkoslovaškem trgovskem ministrstvu izdelujejo zakonski načrt za reorganizacijo trgovskih in obrtnih zbornic katerih delokrog bo odgovarjal velikosti žup, dočim se v Kralj. Gradcu osnuje nova trgovska zbornica. Volilni red se spremeni in se uvedejo namesto dosedanjih dveh tri sekcije: trgovina, industrija in obrt. Za volitve se določi proporcionalni sistem. —g Industrijska situacja v Moskvi. Industrijskih tmstov v moskovski provinciji Je 32. Delavcev Je bilo zaposlenih v teh podjetjih mesca decembra 182.000. Od teh jih Je delalo 106.000 v tekstilnih tvor-nlcah, kjer so Izdelali omenjenega mesca 24 milijonov metrov tkanin. Volnenega blaga se je Izdelalo v decembru 1,600.000 metrov. Sedaj primanjkuje znova surovin. Zato so morale nekatere tvornice ustaviti svoje delo, najbrže začasno. —g Izvoz naših konj na Dunaj. Dunajski mesarji vedno bolj naročajo za svoje mesnice konje iz Jugoslavije. Zlasti jim dopadejo konji iz okolice Osje-ka. Prodajajo se po 20 do 26 K za kg žive teže. Iz Osjeka pošiljajo na Dunaj vsak teden po tri do štiri vagone konj za klanje. —g Nove že'eznlške lokomotive. Ministrstvo saobračaja dobi tekom 1923. 300 modemih železniških lokomotiv kot vojno odškodnina Za varnost Ljubljane in njene bližnje ckelioe. Včeraj zvečer Je gradbena direkcija sklicala v veliko dvorano mestnega magistrata anketo v svrho sporazuma gbde skupnega nastopa, da se d s:že cd pristojne cblasti premestitev nr.inicijskega skladišča iz neprsrednje bližine LJubljane. Na sestanek so bili povabljeni: predsedstvo pokrajinske uprave, veliki žirpan dr. Lukan, državna pcslanca J. Relsner in I. Sianovnik, mestni magistrat, županstvo občine Jezica, inspektorat drž. železnic in ravnateljstvo jnžne železnice v LJubljani, trgovska in obrtnifka zbornica, društvo hišnih posestnikov in zastopniki Ijibljanskih listov. Sejo jc otvoril gradbeni direktor višji Inž. Hanu 5. ki jc v kra'.kih b:scdah obrazložil pomen te ankete in nujno potrebo, da se skladišča streliva rdstranjc z Iji'bllanskega polja, kajti s tem bo omogočen razvoj mesta proti severovzhodu, kar bo ugodno vplivalo trdi na stanovanjsko bedo. Nanašal Jc ncvarnrst. ki preti večiemu delu mesta fn mnogim vas^m v rk~!icl v slučaju katastrofe kajti v skladiščih se nahaia velika množina eksplozivnih snovi. Objekti pa ne odgovarjajo v tehničnem pogledu predpišem o modernih zgradbah. Kot referent je nastop7! stavb, nadsvetnik Inž. Skabcrnc. ki je p^da! obširno poročilo o tehničnih nedostatkih municijskih skladišč, o premajhnem varnos'nem radiju In množin! streliva ki Je deloma starega Izvora, torej nestabMno in nevarnost, ki s'edi Iz teh podatkov, ne ogroža samo večjega dela Ljubljane, marveč tudi nično okolico, posebno občine St. Vid. Šmartno cb Savi, Jezico, Moste. Dcbrunje in deloma tudi Vič. Da se cdstrani ta nevarnost. Je gradbena direkcija hotela najprej strokovno pregledati skladišča in municijo. V to svrho Je prslala na lice mesta Izvedenca dr. S a m-c a in kemika Menjajeva. ki sta ugotov"la upravičenost domneve, da Je okolica teh skladišč v stalni neposredni nevarnosti. Zaloge streliva so precej velike. Ce bi se zvečal varnostni radij do 4 km bi bila logična posledica izpraznitev severo-vzhrd-nega dela LJubljane in že omenjenih cbCIn. Ker pa je taka zahteva nesmiselna. Je treba storiti vse mogoče, da municilsko skladišče čimpreje izgine iz ljubljanske okolice. Zato predlaga, da se za to vprašanje zavzamejo vsi prizadeti krogi. Zupan mesta LJubljane naj rkliče v to svrho Izredno sejo, na kateri bi se znova zahtevala nujna in takojšnja odstranitev skladišč. Isto naj bi storile tudi druge prizadete občine. Mestna cbčina naj bi sklicala sestanek županov, da bi se posvetovali In sklepali o stroških, ki bodo nastali v zvezi s premestitvijo. Slično postopanje se priporoča tudi obema železnicama, društvu hJS-nih posestnikov ter trgovski in obrtniški zbornici. Veliki župan dr. L u k a n se le predružil izvajanjem poročevalca In obljubil, da bo osebno Interveniral pri vladi v Beogradu, naglašal pa Je, da morajo občine takoj prevzeti obvez glede stroškov, tako da bo njegovo posredovanje imelo realno podlago. Mag. svetnik Jančigaj Je Izjavil, da gre pri celi stvari samo za stroške In novo zemljišče, da bo torej to vprašanje rešeno takoj ko se vojaški ob'astl da to dvoje na razpolago. Končno Je bil sprejet predlog, naj se konstituira v to svrho akcijski odbor, sestoječ Iz zastopnika mestne občine, gradbene direkcije, občine Jezice In društva hišnih posestnikov. Ta odbor bi Imel nalogo začeti potrebno propagando In poučiti ljudstvo o pomenu In važnosti tega koraka. Vsi sklepi so bili spreJeU, nakar Je predsednik znključil sejo. Tako Je končno to vprašanje eminentne važnosti začelo dozorevat! in Je prišlo pred širšo Javnost. Nesporno Je dejstvo, da varnost Imetja In življenja večjega dela LJubljane kakor tudi njene severo-vzhodne okolice nujno zahteva, da se zainteres'rajo za to vprašanje ne samo prizadeti krogi« k! bi v slučaju katastrofe trpeli nedosledno škodo, marveč tudi vsa naša Javnost zlasti pa oni merodajni faktorji, v čijih kompeten-co snada Č*m Prejšnja odstranitev nevarnih' skladišč Iz llubljanske okolice. Da bo pri današnjih neurejenih razmerah na eni strani In pri težkočah same transakcije na drugI usodna rešitev tega perečega vprašanja zadela na marsikako oviro. Je razumllvo. Upoštevati Je treba v prvi vrsti materijclno stran, kl je v sličnih slučaj;h vedno In povsod najbolj kočljiva. Zemljišče In zgradba novega modernega skladišča bo zahtevala precejšnje stroške, prizadete občine, posebno ljubljanska, si bodo nakopale s tem nove izdatke, ki navidez ne bodo prinesli nobene koristi, toda vse to Je v primeri z nevarnostjo, v kateri se nahaja velik del prebivalstva Ljubljane In bližnje okolice tako neznatno, da o kaki zapreki od te strani ne more in ne sme biti niti govora. Kdor se zaveda, ka) pomeni toliko streliva v neposredni bližini mesta In mnogih vasi, ki lahko vsak čas eksplodira in povzroči strašno bedo ter uniči sto in sto človeških življenj, kdor se zamisli nad nevarnostjo ki visi noč In dan nad njegovim imetjem In glavo, gotovo ne bo dovolil, da mu danes ali Jutri katastrofa uniči vse, kar si Je pridobil s težkim trudom, in pokoplje pod razvalinami nJega !n njegovo družino. Zato bo rade volje prevzel del stroškov za skupni blagor. V tem pogledu mora vsakogar navdajati skrb za lastno varnost In smisel za intere-e skupnosti in zato ne sme biti nobcn:h pomislekov ali obotavllania. Kar se tiče praktične strani tega vprašanja, je treba z vso resnostjo naglašati sledeče: Smodnišnica mora izginiti iz ljubljanske okolice čim prej. Različna nepotrebna pogajanja In dopisovanja enega urada z drugim, formalnosti In zavlačevanje abso-solutno ne sme vplivati na nujnost te akcije. Novo skladišče naj se zgradi v kraju, kjer eksplozivne snovi v slučaju katastrofe ne bodo ogrožale vsai človeških življenj in imetja zasebnikov, varnostni radij naj iz« redenci tako] v začetku odrede v zadcst-iem razmeru, kajti sicer bo sedanja nevar-iost samo prenesena na drugo mesto, morda ickoliko zmanjšana, nikakor pa ne odstra-:na- Glede stroškov naj merodajni faktorji pesredujejo pri ministrstvu za vejno in niernarico tako, da bo del stroškov prevzemava. Ta želja je popolnoma upravičena, kajti od novega modernega skladišča ki jo vsekakor večje in bolj primerno kakor j rs e dan le, bo imela koristi v prvi vrsti vo-'ka cblast Opozarjamo na tem mestu slasti že cmenjene cbčine, naj temeljito »reudarijo, kakšni nevarnosti bo izpostavljeno njihovo prebivalstvo dotlej, dokler se smodnišnica nahajala na dosedanjem jmestu. Dobro bi bilo, če bedo župani teh kbčin nemudoma sklicali shode ali na kak drug način zainteresirali in obrazložili svojim ebčanem pomen same premestitve smcdnišnlc in s tem v zvezi neizbežnih denarnih žrtev. S tem bi pospešili rešitev tega prrblema, cbenem pa bi preprečili vsako oviro, ki lahko nastane takrat, ko bo cela Utvar formalno že rešena. Občinstvo mora {pri tel akciji samo sodelovati z vso ener-|o in vztrajnestjo, moralno in gmotno, Ikajti to vprašanje Je danes tako aktuelno, da ne trpi nebenega odlašanja. Dnevne vesti. V Lmbuani. dne 29. marca 1923. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA* LISCA V LJUBLJANL OPERA. i Četrtek, 29. marca: Zaprto* Petek, 30. marca: Zaprto. Sobota, 31. marca: Zaprto. Nedelja, 1. aprila: Gorenjski slavček Izv. Ponedeljek, 2. aprila: Carmen Izven I Torek, 3. aprila: Zaprto. DRAMA. (Četrtek, 29. marca: Zaprto. Petek 30. marca: Zaprto. Soobta 31. marca: Zaprto. Nedelja, 1. aprila: Otok In struga Izv. (Ponedeljek, 2. aprila: ob 3. pop. Za pravdo in srce Izven ob 8. zvečer Othello Izven Torek, 3. aprila: Zaprto. m m m — Mestno gledališče t Celja. V torek I Je v našem mestnem gledališču gostovalo mariborsko narodno gledališče s Schčn-herrjevo noviteto »Ono«, dramo v petih dejanjih. Gledališče je bilo zopet polno umet-Ittosti željnega celjskega občinstva. Igralo se je dovršeno v polno zadovoljnost občin-Istva. — Tone Seliškar : Trbovlje. V založbi I Slovenske socijalne matice je izšla gorenja [pesniška zbirka. Cena broširanemu Izvodu Je Din 12, vezanemu Din 17. Dobi se po vseh knjigarnah. O knjigi 5e spregovorimo. — čebular. Knjigovodstvo za dvoraz-redne trgovske šole. Ta knjiga, ki Jo Je izdala kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, le pisana Jako priprosto fn razumljivo in ie prava knjiga za pouk na dvoraz-ređnih In nadaljevalnih trgovskih Šolah, ter se mora radi svoje preglednosti in pripro-stostl ter praktične porabljivosti priporočati zlastf praktičnim trgovcem In samoukom; knjiga obsega tako enostavno kakor dvo-stavno kn?igovodstvo zaključek trgovskih kntfg, poslovanje trgovin na drobno, nauk o trgovskih družbah, knjigovodstvo o komisijskih kupčijskih podjetMh zlasti tudi poslovanje pri špedicijah In bankah In najpotrebnejše iz meničnega pouka. Knjiga raziasnuje v bistvenem tudi amerikansko kn:Igovod-stvo fn podala Jako poučUlv vzgled amerl-kanskega žurnala. Ta kniiga je kakor svoj cas izdano Podkrajškovo knjigovodstvo za lesne obrtnike, ki Je izšlo v isti kr. zalogi Šolskih knHg in učil v Liublianl, Izpolnila Jako občutltvo vrzel naše strokovne litera-hrre in bo to kniiga, brez katere ne bo mo-jrel IzhalatI noben kniigovod'a, noben manjši trgovec Jn noben trgovski nastavljenec. Cena je pri obšimosti knjige jako zmerna. GtesM vesffilk. — Dragi poslovilni koncert kubanskih kozakov. Na splošno željo občinstva prirede kubanski kozaki na velikonočni ponedeljek zadnji poslovilni koncert. Koncert s popolnoma drugačnim sporedom se vrši v ponedeljek ob pol 9. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Pevsk: zbor pod vodstvom S. G. Sokolova. Spored bo priobčen v prihodnjih Številkah našega Usta. — Ljubljanski župan tudi cdsto- , pl? Kakor je znano, je voJstvo soci-jalnodemokratske stranke na Štajerskem načelno sklenilo, da naj vsi ! njeni funkcijonarji v občinah, ki jih [ ima v rokah socijalnodemokratbka i stranka, a so v njih pri zadnjih skap- j ščinskih volitvah ostali socijalni de-mokratje v manjšini, odlože sveje mandate. Ta sklep se v prvi vrsti na- I naša na občinski odbor v Mariboru* 1 kjer tvorijo socijalni demokratje, ka- | kor znano, relativno večino. Pokorcč j se temu sklepu, bo mariborski župan vsekakor že v kratkem odstopil, to i tembolj, ker so nastala tudi med vlado in mariborskim občinskim svetom zelo ostra nesoglasja. Kakor č-ijemo, ni izključeno, da bi v kratkem ne odstopil in s svojimi političnimi somišljeniki položil mandata tudi — ljubljanski župan dr. Ljudevit Peric. Vplivajo nanj njegovi somišljeniki iz Maribora, a merodajni so zanj tudi drugi zelo tehtni vzroki in oziri. Zupan dr. Peric namreč nima v občinskem svetu zanesljive večinn. To potrjuje »Rdeči Prapor«, glasilo ljubljanske oblastne organizacije SSJ, ki piše med drugim v svoji zadnji številki: »Ljubljanski občinski svet bo imel težke dni. Na trajnost koalicije med klerikalci in socijalisti iz stranke delavnega ljudstva ne verujejo, kajti odkritosrčna ni bila od prvega početka. Ali je res potreba razredni stranki, da gre v koalicijo z meščansko stranko? Po našem mnenj j to ni socijaiistično, kar kažejo zadnje občinske volitve v Ljubljani.« — Ako dr. Peric odloži svoj mandat in ako njemu slede tudi njegovi somišljeniki v občinskem svetu, lahko nastane kočljivo vprašanje, ako niso upravičeni klerikalni namestniki iz liste »Zveze delavnega ljudstva«, da stopijo na mesto odstopivših socialistov. V tem slučaju bi klerikalci dobili na prav komoden in cenen način dvetretjinsko večino v ljubljanskem občinskem svetu. Seveda, če bi to vlada pripustila, kar pa je malo verjetno! Verjetno je, da bi se v tem primeru vlada odločila za ^ razpust občinskega sveta In za razpis novih volitev. Kakor se torej dogodki razvijajo, ni izključeno, da bomo letos imeli še ne samo skupščinske, marveč tudi občinske volitve v Ljubljani! — Od avtonomije k federaciji. Doslej so klerikalci poznali samo avtonomijo. Njej so posvečali vse svo- — »Legina« šora v Splitu zopet otvorjena. Včeraj zjutraj je bila v Splitu zopet otvorjena »Legina« šr.la. Vsi Itali.ani so bili navzoči in poslali so Mussoliniju zahvalno brzojavko. Otvoritev ja imela demonstrativen znaCaj. — Kor kubanskih kozaka peva bo-Žcstvenu liturgiju u pravoslavnoj kapjlL vojašnica vojvode Mišića, na Taboru, 1. aprila o. g. — Nedelja-Cveti, tačno u 10 čas. — Stanovanjska razsodišča. Pod tem zaglavjein prinaša v Ljubljani izhajajoče glasilo posestnikov »Moj dom« (š:ev 3 od dne 16. marca 1923) članek v katerem raz-razpravl;a o nedostatkih pri stanovanrskih razsodiščih, posebe; tudi v tej smeri, da predsednik razsodišča baje ne more samostojno glasovati. Članek veli: »Pred razsodišči se je udomačila ta praksa: Najemnik A je dosedaj plačeval letno najemnino 2000 Din. Hišni gospodar B zahteva 4000 Din. Razsodnik-na'emnik C glasuje za 3000 Din. razsodnik hišni posestnik D glasu e za 4000 Din. fn predsednik se pridružuje glasu razsodnika najemnika C, tako da obvelja vsota 3000 Din..... Morda bi pred- sedrrk gbsoval za kako srednjo pot, n. pr. za 3500 Din. pa ne more, ker mora dirimirati ( se pridružiti glasu enega ali drugega razsodnika). Pravilnik b! se moral novelirati v tem smislu, da sme predsednik razsodišča glasovati za vsoto med vsotama za kateri glasujeta oba člana razsodišča In da bi od nega določena vsota obveljala.« Tako »Moj dom«. Po mojem mne-n*u ne presoja stvari pravilno. To. kar hoče doseči z noveliranjem pravilnika, velja že zdaj, predsednik razsodišča ima samostojno pravico do glasovanja. V smislu po čl. 31. odst. 2. pravilnika zapovedanega postopka velja namreč v takih primerih določilo: »Kadar se gledć vsot, o kateri Je sklep?ti, pokaže več mnenj kakor dve, a od teh nima nobeno večine za se, tedaj se za na večjo vsoto oddani glasovi d oštevajo za na:bližJo nižjo vsoto oddanim glasovom tako dolgo, dokler se ne pokaže nadpolo-vična večina glasov.« V zgoraj navedenem primeru bi torej smel predsednik glasovati za 3500 Din. in bi ta vsota obveljala. Predsednik more glasovati tudi za manšo vsoto, kakor oba razsodnika, obveljala bi vselej sred na vsota n. pr.: Razsodnik A glasuje za 1000, razsodnik B za 2000, predsednik za 500; obveljala bi vstota 1000. Kratko, pravilnik nikjer ne določa, da bi ne Imel predsednik popolnoma samostojne pravice glasovanja; temu nasprotujoče postopanje bi bilo nepravilno. — Dr. Kron-vogel. — Zdravje In lola v Ameriki. Federalni urad za prosveto »United States Bureau o! Hducation« v Ameriki ima poseben oddelek, ki se peča s fizično vzgojo In Šolsko higFe-no. Zdravstvena vzgo"a obstoja v poduče-vanju šolskih otrok, kako treba Jesti In spati, igrati In delati, uči:o jih rednega prebav-Ijanja In snažnostl. Otroku treba privzgojiti je članke in notice, pod geslom avto-TJ ™vado za zavest zdravja, da Je vsaka ose. SnMsfvo. — Tombola Sokola Lmblhna IL Zanl- Tnan'e za tombolo silno narašča, posebno ker se nudi prilika, doseči za 10 kron elegantno pohištvo vredno blizu 50.000 kron. Poleg tega dobitka so Še glavni, kateri vsak reprezentira težke tisočake. Istotako bodo kvaterne In činki dragoceni. Hočemo letos neditf igralcem kar največ, zatorej naj nik-đo ne zamudi kupiti vsaj nekaj tablic, ker bi mu bilo sicer resnično žal. Vsakomur Pa bo eno In drugo prav pršlo, za to Je odbor posvetil vso svojo skrb. Preskrbite si tablice čim najhitreje, ker njih Število ni veliko Jn je omejeno. — Sokolu Ljubljana U. Je poslal njegov zvesti Član brat Ferdo Sartory Iz Pittsburga tudi letos znatno darilo 1000 Din. za zgradbo doma. Vrli Sokol, kl donaSa Iz daljne Amerike za prepotrebni dom, zasluži vso Pohvalo. Toplo priporočamo v posnemanje Posebno, ker je treba kriti dolg za parcelo. — Plesni odsek Sokola Moste priredi »a Vel. ponedel ek dne 2. aprila ti za Člane plesne šole zaključni venček, kamor se vabijo tudi vsi br. in sestre, kl se zanimajo *a ples. Venček se vrši v sokolski dvorani na Selu. Pričetek ob 7. zvečer. Odsek. Poizvedbe. — Izgubila se Je 28. t. m. zvečer zlata zapestnica od Rimske ceste, po Bleiweisovl cesti, Šubičevi ulici, mimo muze'a, v operno gledališče. Pošten najditelj se prosi, da jo «Ua srn policiji. nomije so vodili tudi vso politično borbo. Besede »federacija« se niso samo skrbno ogibali, marveč so jo naravnost odklanjali. Včeraj pa je dr. Korošec sklenil pakt s Stjepanom Radićem, kl se, kakor znano, ne bori za avtonomijo, marveč suče konje za federacijo. In tako se je zsrodilo. da so se tudi naši klerikalci kar preko noči spreobrnili iz avtonomistov v federaliste. Izpričuje to današnji »Slovenec«, ki v članku »Trnjeva pot« še sicer piše o avtonomiji, vendar pa tej besedi že dosledno v oklepaju dostavlja besedo — federacija. Na enem mestu dostavlja federaciji še celo znak etc, Iz česar bi se dalo I sklepati, da klerikalci sami še ne ! smatrajo svoje metamorfoze iz avto-! nomistov v federaliste za zaključeno, j Zato že kar danes iz previdnosti do-j stavljajo besedi »federacija« etc, češ v nekaj mesecih lahko postane-I mo iz federalistov že zopet nekaj I drugega, morda celo odkriti bojevni-I ki za neodvisno slovensko liliputsko republičico po milosti Rima. Ej, previdnost je vedno dobra! — Novega pokrajinskega namestnika so imeli klerikalci pripravljenega na krožniku, da ga prezentiralo v Beogradu. Bil je to dr. Janko Brejc. Toda iz te moke ni bilo kruha. Iz Beograda je do-šel odločen refi, ko se je čulo da hočejo klerikalni voditelji igrati pod eno odejo naenkrat z dvema ljubimcema in imeti svoje železo pripravljeno kar v dveh ognjih. — Poset romunske In nase kraljice v Dalmaciji. Po veliki noči odpotujete romunska kraljica Marija in naša kraljica Marija v Dalmacijo ter obiščete Bo-ko Kotorsko. Dubrovnik in Split. Po tem potovanju odpotujeta kralj Aleksander in kraljica Mari a v Pariz, kjer po-setita predsednika francoske republike Milleranda. V Parizu ostaneta kralj in kraljica le nekaj dni. — Avtomatski telefoni. Ministrstvo pošte in brzojava ie naročilo na račun reparacij v Nemčiji tri avtomatske telefonske centrale z večjim številom avtomatskih telefonov. Telefonske avtomatske centrale se nameste v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ker je za te centrale potrebno posebno osobje, pošlje ministrstvo v Berlin več gojencev telefonsko-brzojavnih delavnic iz vseh treh direkcij, kjer bodo te centrale instalirane. ba dolžna družbi in domovini, da ie zdrava, krepka In sposobna za delo. Zdravniško pregledovani šolskih otrok je pokazalo, da imajo otroci po deželi po večini pokvarjene oči. slabe zobe, bolne bezgavke in da je 20% otrok slabih, ker imajo premalo hrane. Zdravstvena vzgoja se v vsakem oziru izplača, ker gotovo je, da zdrav otrok bolje napreduje. V neki osredn'ezapadnl državi Je bilo na leto do 400 otrok, ki so zaostajali v šoli. Državo so stali na leto 25.000 dolarjev. Država se je pobrigala za n'e, odstranila vzroke njihovemu bolehanju, porabila za to 25f)0 dolarjev, posledica pa je bila, da je četrtina teh zaostalih otrok začela dobro napredovati. Tako si jc država prlštedila 6000 dolarjev, ker se Je pravočasno pobrigala za porpravo nekaterih telesnih hib In za odstranitev bolehanja. — Kipar Ivan Mešrrovlč za gladu loče ▼ Rusiji. Kipar Ivan Meštrovič Je dovolil, da se od njegovih del vzetih iz Biblije IzvrSl serija Šestih slik. kl se bodo prodajale v korist gladujočih v Rusiji. — Denarni zavodi v LJubffan! ta Celin ne bodo poslovali na veI*ko soboto. — Potresni sunek, trajajoč približno 2 sekundi, so v nedeljo ekrog pol 10. čutili v Celju. — Portugalski konzulat t Zagrebu. Predsednik portugalske republike Je imenoval našega državljana Aleksandra Ehrmana za častnega konzula Portugalske v Zagrebu. — UCteFe In učtelfce. ki so se priglasili za počitniški izlet, vabimo na IT. sestanek v soboto 31. tm. ob 10. dop. v hotel Tivoli. Vabijo se tudi oni. kl se Izleta udeleže fn se niso priglasil« (čl. v »Učit. Tov.c St. 12). Zidnii čas Je, da se definitivno pomenimo. Za odbor: S. M. — Mestni park v Celfu. V celjskem mestnem vrtu Je pričelo zopet živahno vrvenje. Pripravljajo sc pota, katera se bodo letos zopet po dolgem času zopet posula s finim drobnim peskom, vrtnar že pripravlja gredice fn zasaja spomladanske cvetlice. Razpostavljene so tudi že klopi. Celjani že pridno uživajo sveži zrak In solnčne žarke, katere Jim nudi mestni vrt, kl je menda eden najlepših na Spod. štajerskem po svoji legi. Vrtnar se trudi, da park v krasoti tudi letošnje leto ne bo zaostajal. Mestna občina je zgradila tudi nov cvetličnjak na mestni strani Savlu*. — Vodstvo splošne bolnice v Maribora nam pISe: Z ozlrom na vest, ki Je izSla pred kratkim v Slov, Narodu, da *e klepar 0»ran umrl na operaciji, se pojasnjuje, da Oman nI ležal in tudi nI bil operiran v mariborski bolnici. — Dragi slovenski napisi. Uradni Ust ob'avlja izpremembo pristojbin za javne napise po občinah. Za nnp!«e v tujem Jeziku se izterja pristojbina v štirikratni meri večja nego za druge napise. Najmanjši znesek te pristojbine v tujem jeziku je ste Ur. — Tajništvo narodne napredne stranke 5c nahaja začasno v Knafijevi ulici štev. 5 1. Tam se sprejemajo vse pismene in ustmene prijave. UraJn? ure so v ponedeljek, torek in sredo od 3.—6. ure popoldne, v četrtek, petek in soboto pa od 9.—12. ure popoldne. — Poletna vroč na na štajerskem. Iz Maribora: V torek dne 27. marca je top!c-mer na Glavnem trgu v Mariboru kazal fe 31 stopin' R v sredo pa 28. toplomer v opoldanski senri pa je kzzal rba dni ?! stopinj C. Po znakih nd srede dne 23. marca soditi, se bo to izredno vroče in krasno vreme že v bližnjih dneh spremenilo, ker ie barometer jel padati. — Dražta or-5Jnsk*h lovev. Pri p^dp1-: -I nem okrajnem glavarstvu v Radovljici se j bodo oddala v zakup občinska lovišča za dobo petih let t j. od 1. julija 1923 do 30. h\-ni;a 192S in sicer: 1.) v ponedeljek d .e 23. apr'.la t. L lovi cbčin: Kranjskagora. Poteče. Kropa, 2.) v torek, dne 24. aprila t L lovi občin: Jesenice, Kor. Be!a. Gore. 3.) v sr^-do, dne 25. aprila t. 1. lovi cbč'n Poh. Bistrica. Srednavas. Bled. 4.) v četrtek, dne 26. aprla t L lovi občin Ljubno, Leše Mo-Snje. 5.) v petek, dne 27. a~r la t. I. lovi občin: Lesce, OvSiSe, Radovi ica in Predtrg. Dražba se prične ob določenih dnevih točno ob 10. uri In sicer v uradmh prostorih okr. glavarstva. Dražbenl pogoji so na vpogled med uradnimi urami. — SkerJančkov gaj v Marlbom. Narodno gledališče v Mariboru je dne 27. marca uprizorilo primfero \VTlTrereve in Reicher-tove operete »Skračkov ga'c (V/o d?e Ler-che sfngt) katero je uglazbi! sloveči glaz-benik Fran Lehar. Starega kmeta Torok Pal ie predstavljal Razberger, n'egovo vnukinjo Margito ga Mitrov;čevp, slikarja Šnn-dorja Janko In pevko Vilmo Sustarjeva, barona Arpada Grom in ženfna Pišto Roško. Najbol'ša :e bila ga. M'trovlčeva. — Sporazum In k o mrene Je med našo državo In Itallo razglaša »Uradni list« v svoji 30. številki. — Ponesrečen vojak. V Aleksandrovi vojašnici v Gaberju Je te dni padci z okna v drugem nadstropju neki vojak. Priletel je na električne žice, katere so ga ubile. — Smrtna nesreča v Ormožu. Preteklo nedeljo je zažarel Ormož prvič v električni luči. Dasiravno pa dovodna žica še ni povsod napePana. je nova napeljava že zahtevala človeško žrtev. Učenec šestega razreda Franc Belec v Libanjah Je iz neprevidnosti pri'el na zemljo visečo električno žico In Je bil na mestu mrtev. Navzlic takojšnji pomoči se ubogega dečka nI moglo več rešiti. — Lopov z Dolenjskega. K posestniku Antonijeviču Iz Grabovca je prišel mlad človek okoli 33 let star In se mu predstavil Pavle Stefanovič, uradnik ministrstva pravde rekoč, da se Antonrevičev sin nahaja pred zagrebškim sodiščem In da ga za kavcHo 20.000 Din lahko pusti na svobodo. Antonijevič se Je z njim odpeljal v Beograd In vzel s seboj 27.000 Din. V hotelu »Marinkovič«, kjer sta prenočevala, je stefanovič Antonijevlča kloroformiral, ga začel daviti In končno z oropanim denarjem pobegnil. Antonnevlč, ki Je prišel kmalu k zavesti, je zadevo ovadil policiji, kl Je Štefanovlča Se isti dan aretirala v Zemunu. Napadalec pa se ne pfše Stefanovič, temveč Ivan Novak, doma Iz Mirne na Dolenjskem. Novak Je nevaren vlomilec tn ima na vesti še več drugih zločinov. — Velika tatvine t vlaka Trgovskemu potniku Iz Sofije Alojziju Frledmanu je bil med vožnjo v brzoviaku od Maribora do Poljčan ukraden usn'en potn} kovček, v katerem se je nahajala vložna kn:l-žlca, glaseča se na 23 milijonov avstrijskih kron in 170.000 K našega denarja. Tatvino Je izvršil neki kmečki fant, ki ga orožniki že zasledujejo. — Razne tatvine. Ivanu Rozmanu, tovarnarju v Rožni dolini je bilo 28. tm. ukradeno kolo znamke »Pariš« vredno 5000 K. — V St. Vidu pri Grobelnem je bilo iz trgovine Marije LindiČ ukradeno več perila, v vrednosti 2560 K. — Na Vodnikovem trgu so se zopet pojavili žeparji. Tako je neki žepar izmaknil Neži Zupančič usnjato denarnico s 400 K; Mariji Cvek pa je bila Iz Žepa ukradena denarnica s 60 K in zlata ovratna verižica. V Mariboru je bil 23. t. m. ukraden pisalni stroj znamke »Underwood« Stev. 5, last tvrdke Fran Janlček, vreden 60 kron. — Drzna tatvina. Neznan vlomilec le vdrl v Tomačevem v navzočnosti domačih v hišo Franca Srakarja. Žena je b!Ia sama s petimi otroki doma. Tat je vezna vrata zveza! z vrvjo tako, da ni aihfa mogel Iz h*5e. Odnesel je Iz ene sobe vso obleko cele družine, dalje zlatnino in ra*ne "istT ie. Občinstvo se opozarja, da ukradenih oblek ne kupuje! — Aretacija, Policija Je aretirala 27. tm. nekega Henrika Šabca, ki je prodajal po mestu 4 vreče rozin pa 25 kg. Šabec je Izjavil, da je rozine kupil v Zagrebu po 100 K kilogram, kar pa ni verjetno in so rozine najbrže ukradene. Komur je kaj znano o tem, naj to javi policijski direkciji v Ljubljani. — Mol brez aog bo na veliki ponede-lek dne 2. aprila t L v »Ljudskem domu« StreliSka ulica 12. Izvajal predstavo kot univerzalni umetnik v korist vojnim žrtvam. Program Je prvovrsten. Najslavnejše točke sporeda: Hipnoza, kale psi j a. magija, ekvilibristika in prvikrat novost: »Kraljica golobov« s 13 živimi izurjenimi golobi. Začetek predstave ob pol 16. popoldne in ob 20. ivečer. Predprodaja vstopnic do nedelje v trafiki PreSemova ulica 54. in na dan predstav 1 nro pred vsako predstavo. Za mnogobrojni obisk vljudno vabi odbor. — Čevlje kupajte eđ domač'h tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na boljši In na'-cene'31. Olavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta St. 1 — Anacot-pasfll« iti te od opasnosti influence t PxUkMvfli vratnt oboljenja. ■ I Turisfika in sport. — ^Plarj'nskega VeslnlVa« 4. številka je izšla s to-le vsebino. Jakcb A1 j a Ž: ! »Planinski spominU. Pr. V. Korun: »Bivak i pod Ojslruo«. Darinka »Preko Kranl-I skogorskib planin« Cez hrib in dol: ^Na Gorenjsko in na Triglav«. »Po Hudem Prasku na Mrzlo Goro«. Kotiček: »Izgubi cr.j vodnik«. Društvene vesti. — Obzor.— Slika: Kepa. — »Planinski Vestnik« priporočamo vsem planincem, da si na-rr.je. Vsak pbn nec in prijatelj narave naj smatra za svojo dolžnost, da je naročen na ta list, ker podpira s te;u društvene cilje. Str :'i za :sk so danes tako veliki, da more dr tStveno glasilo uspevati samo. ako so nanj naročeni prav vsi pbn nci. — Oivoritev celjske koče pod Tovstom se Je izvršila v nedeljo, 25. t. m. dopcldne. Kcča se bo že za to sezono uredila tako. da bo v njej urejeno tudi prenrčišče za turiste in se bo v njej d bila tudi Jed in pijača. — T. ti. SV. v. 1^63 : Iliria I. ia 2. arr'li. Prcdrrrd: ;a vstopnic se vrši pri td. J. Goreč palača Ljublj. kreditne banke. Znižane članske in di'aške vstopnice se izdaja-jajo edinole v predprodaji. Opozarja se, da je dostop na '"grišče brez vstopnice zabra-n"en. Izvrsufoči Član? nogom, sekcije, ki so c^n! oproščeni vstopnine, morajo dvigniti pros*e v?'opnroe proti pred!ožrtvi legitlma-cj:e pri td I. Goreč. Pred^ekne: V ncdelro ob pol IS. !*ri IlirFa IT proti Svoboda Ljub-Tana. v ponedel'ek ob pol 15. url Slovan proti Ilirija rez. r:rfv?f!3 vesli. — Sobotno predavm'c v društvu »Soča* izostane radi velikonočnih praznikov. V soboto, dne 7. aprila prediva pisatelj dr. Ivo Šorli o »položaju pribežnikov v Jugoslaviji«, na kar odbor že danes opoz:ir:a svoje člane in prijatelje, katerim Želi prijetne praznike. — Moška podružnica »Družbe sv. Cirila In Metoda za St. Jakob In Trnovo« vabi vse člane in orijateMe družbe na redni btni občni zbor v oetek dne f>. aprila 1923 ob 20. url v gostilni pri Kavčiču, Privoz. Dnevn? red običajen. — Zveza blvš:h «alez. gojencev trna na velikonočni ponedeljek, dne 2. aprila t. L svoi redni občni zbor na Rakovniku. Popoldne ob V;6. priredi v Mlad. domu na Ko-del^evem tam^šnM naraščaj na čost udeležencem in nj'hovim družinam Igro: »Kraljestvo 1'ubeznf« z godbo. Sledi zr.bivnl večer. Gostje kot prijatelji mladine dobrodošli! Borzna poročila. — Zagreb, 29. marca. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 18.325, 18.425. Pariz 5.48. 5.54. London 463.50, 466.—, Berlin 0.47. 0.475, Praga 294.—, 296.—, Dunaj 0.1385, 0.14, Trst 4.89, 4.93. Bukarešta —.—, 48.50. Newyork 98.50. 99.50 (ček), Budimpešta 2.25, 2.325. Valute: dolar 96.25, 97.25, češka krona 2.90. 2.92, Ka 0.138, 0.139. — Curih, 29. marca. (Izv.) Današnja" predborza. Zagreb 5.525, Berlin 0.0258, Amsterdam 213.45. Newyork 5.415, London 25.37, Pariz 35.80, Milan 26.85, "Przzm 16.075, Varšava 0.013, Budimpešta 0.115. Dunaj 0.0076, avstr. žig. krone 0.0076. Solita 4.05. — Trst, 28. marca. Zagreb 20.60, Berlin 0.10. Praga 60.50. Pariz 133.75, London 94.75, Newyork 20.15, Curih 375.—v ----- '■-' *>$' Glavni urednik: 1MSTO PUSTOSLEMŠEtt Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Dve spalni opravi, ena črHSnjeva, masivna, politiratia; cena 6350 Din. dnjga javorjev«. ma# ivna. belo politlrana. cena 6500 Din PRODAM. Obe zelo elegantno izde* lani. — Ogledata sc pH Josipu 5toIfa, mizarstvo. Spodnje Loke št. 34, poŠta Lukovica pri Domžalah. 3150 Direktno zasiopstoD sever^nmenških tvrdk za razne izdelke ali pridelke kot: avtomobile, mehaniko orodje, manufakturo itd. izposluje odgovor rr m interesentom American d. z o. z. Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Aflliirani zavod: Jugoslav Amerfcati Corporation, New York. 318S Dve posestvi nnproifo!. 8 oralov, od tega je 2 orala gozda, lep sadonosnik, njive obsejane. hiša in h'evl v dobrem stanju z orodjem za K 800.000. Pismene ponudbe ali usimene na M. Uril, Sv. Marjeta na D av. polju, ali na Eitl, Vič 12 pri Ljubljani. — 6 oralov, od tega 4 orale njiv obsejanih, pol orala debelega smrekovega lesa za posekati, 1 krava in gospodarsko orodje. Cena 700.000 K Ponudbe na Fran« Brt'( posestnik na Dobrovcih, p. Hoče Eri Mar boiu, ali na Ertl, Vič št. 12 prt •ubijani. 31 SI 26 000 m9 se odda v najem v Mostah pri Ljubljani v bližini kemične tovarne enemu ali več interesentom. Natančneje se po« izve v tovarni kemičnih izdelkov Golob & Ko, Vit 5tran '4 •b L l) V C io M NAKOUt dne SO marca 1923 Stev 74. Vodno žago VZAMEM V NAJEM za več let. — Ponudbe pod >StaIna voda 3114« na upravo »Slov. Naroda«. Tihi družabnik a 150—200 000 Din v gotovini se sprejme takoj v veliko trgovino z mešanim blagom v večjem induitri akem trgu na deželi Naslov se izve v upravi lista. 3201 Kovaškega pomočnika, neomenjenega, popolnoma zmožnega z* izdelovanje gozdnega orodja (aekir, plankač, campinov) SPREJME TAKOJ Anton PETKOVŠEK. Logatec. 3068 Kot učenec v k-, ko manufakturno ali špece* rijsko trgovino ŽELI VSTOPITI krepak deček iz boljše rodbine. _ Ponudbe pod: »Pridnost in poste* nost'3136« na upravo »Slov. Nar.*. Ceno se proda zemljišče TIK KOLODVORA V LJUB* L JANI. — Vprašati pri anonč* nem zavodu Drago BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica št. 5 pod: »KLADIŠČEc 3132 Maslinovo ulje prve vrsti, poare bistro, veoma ukusno, her. rni« risa u kantama od 18 litara, po 20 di* nara litar, pakovanje i poštarina na« pose i novac barem diVlomlčno una* pred. SALTE Samuel PEROJEVIĆ, Makarska. 2903 Išče se cospndlcna, inteligentna fn pridna, ki si želi dm# Unsko življenje, in KI BT PREVZE* LA VZGOJO TREH OTROK (4 do 8 let starih). Prednost ima trgovsko naobražena. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in po mož« »osti a sliko na: Poštni predal 3 v Celju. 3147 Velika zaloga raznovrstnih OTRO* SKIH VOZIČKOV. LESENIH VO* ZICKOV na štirih kolesih, DVOKO« I/ES nejnoveiSega tina. malih naj* novejših MOTORČKOV. ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. — PNEVMATIKA na debelo in drob* no, POCENI. — Sprejemajo se tudi vsa popravila. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov in delov. LJILJANA, Karlovaka ceata 4. 3216 Kaoalirji! ac pozabite, da se bliža Velika noč in da ne saostanete z običajnimi darili. Najbolj prikupi j ivo za Vase zlate je, če jim poklonite kremo loralda, sploh znano ljubimko krasnega spola, milo Zorni* a, katero se vedno bolj fn bolj Uče, Koloajsko voeo Loula XIV in Baski, neobičajno fino dišeče za lice in telo. Razen tega vsa vrste francoskih pudrov, kakor Cotj, Hoeblgant, Pl-Terjev Fompet at Floramj. Od Roger A Galet (Vera Violatta, rienr iv Aaaoarr, Ilaaon I. t d. Parfumi In toiletne vode prvih francoskih koprneti-čar jtv priporoča nAH-PAKrVMEBIJaV Mestni trg 11. 3173 V najem se odda TRAVNIK ^približno 1% ha) V R02NI DOLINI. — Naslov pove uprava •>S!ov. Naroda«. 3231 Zamenjani stanovanje, obstoječe iz dveh lepih sob, kuhinje in pritiklin * več jun, s tremi ali šti* rimi sobami, istotako v mestu, proti nagradi. — Ponudbe na: Poštni pre* dal št. 41. 3214 Vsestransko verriran drž. ureHnik išče stranski zaslužek ZA POPOLDANSKE URE. — Sprejme tudi delo na dom. — Po* nudbe pod Delo/3220 na upravo lista. Sobico, rracno in priietno, eventvalno tudi s hrano — KDO BT DAL V NA* JEM MIRNEMU GOSPODU s 1. aprilom. — Ponudbe na upravo Usta pod ^Zračna in prijetna/3251«. Nov čebelnjak SE PRODA PO ZELO UGODNI CENI. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 3112 Več donašBlo^v potrebuje prvovrstna restavracija. Ponudbe naj se pošljejo na upra* vo »Slov. Nar.« pod »5t.20/3166*. Več malo rabljenih otroških vozičkov SE POCENI PRODA. — Ljub. ljana, Zvonarska ulica L 3215 Želim vstopiti V KAKO TRGOVSKO ali drugo PODJETJE KOT SODRU2ABNIK s kapitalom v znesku 200.000 Din, ali pa na kako dobro obrestujočo aolid* no posojilo — Ponudbe in pogoje na upravo »Slovenakega Naroda« pod »Poso j ilo/3217«. Diamalt! Pozor, pekli Diamalt — tovarne Hauser In Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pii glavnem zastopniku za Jugoslavijo Edvard Duianeo, Zagreb. Skladišče: Strosmajerjevs ulica 10. Zai mesto Ljubljano dobi se Diamalt v pekami VILJEM BIZJAK, Go-sposvetska cesta 7, po originalni tvor-nllki ceni. 3123 Oglje. drva. Carbonaria d. z o. z, sa eksp >rt og'ja in drv v Kočevja, kupi po aajvišjih dnevnih cenah vsako množino lepega, suhega, dobro žganega, brez-prašnega in brezprimesnega, z vilami nakladanega bukovega oglja ter lepih suhih bukovih drv, sposobnih za eksport, cepanic brez okroglic Ponudbe je poslati z navedbo množino razpoložljivega bl.iga in cen« franko vagon nakladalne postaje na naslov Dražba Carbonaria, Kočevje« Plačilo takoj pri prejemu blaga. Reflektira se samo na lepo, brezhibno blago. 32<5 v Zagrebu v neposredni bližini gledališča se proda. Hila je na dve ulici, z dvema vhodoma, dolga 47 m in ima 15 stanovanj. Cena 1,200.000 dinarjev. Povprašati ARSENIĆ, Janez Trdinova ulica 8., I. nadstropje, od 12 do 14 ure. 3218 Tužnim srcem naznanjam kruto vest, da je šel za svojim dragim sinkom nadvse ljubljeni mi soprog, sin, brat, zet, svak, stric gospod Leopold Grohar ki je 27. marca po dolgi mučni bolezni v tolažbi svete vere ▼ zdravilišču Topolščica preminul. Truplo nepozabnega se prepelje v Ljubljano, od koder se bo vršil pogreb iz mrtvašnice Sv. Krištofa v petek, dne 30. marca ob štirih popoldne. V LJUBLJANI, 29. marca 1923. Ivanka Grohar nI. Cotrnan« Žalujoča soproga in ostali sorodnlkL Smimska preproga, skoraj nova (320 X 220) NA PRODAJ. — Ogleda se pri: Fr. Ks. Ca*ner, Vegova ulica 6. 324° Mesečno sobo išče za takoj GOSPODIČNA. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »J. K./3242«. IŠČE SE energičen, zveden lovski in gozdni čuvaj. Prošnje je poslati na gozdni urad v Onlotnici. 3247 Prodam lesen kurnik ZA KOKOSI s tremi vratci, predel j en za gnezda in valenje, nokrit z lepenko in opeko. — v?s!ov po^e uprava lista. 3232 Deklica želi mesta učenke z vso oskrbo v hiši. Zmožna je tudi nemščine v govoru in pisavi. — Ponudbe pod »Pridna/3237« na upravo »Slov. Naroda*. Išče se zanesljiv šofer. Osebno se je zglasiti pri: »HER* MES«, d. z o. z„ Šolski drevored štev. 8. 3238 Takoj se sprejmeta dva dobra URARSKA POMOČ* NIKA. — Ponudbe naj se poš* ljejo na rvrdko R. Bizjak, urar. Maribor. 3225 IŠČE SE DOBRA TN SNAŽNA kuharica SAMO ZA DOPOLDNEVE. — Predstaviti se jc: Aleksandrova cesta št. 7 (v trgovini A. Babka). 3223 Trebamo dobrog brusača (šlajfera) stakla (fazetnega brusa* ča), koji je po mogučnosti vješt i previjanju (belegovanju) ogle* dala. — Ponude na: Savo Bilbija i drug, Sarajevo. 3248 Prodam zlato brošo z velikim diamantom, bril j an ti in koralami za 2500 dinarjev; pri* pravno za pirhe. — Gradišče 3, I. nadstropje (Jenko) od 1. do 2. ure popoldne. Ceno se proda pohištvo (novo) za spalnico in kuhinjo, politirano, masivno iz hrastove* ga lesa. — Ogleda se na Vrtači št. 3, pritličje 1 vrata. (Vhod iz BIerweisove ceste med hišami št. 3 in 5. 3235 Otroške oblekce za dečke tn deklica, damska bluze, predpasnike ter razno perilo za go* spode tn dame nudf v veliki izbiri po znižanih cenah tvrdka F. in I. GORIČAR, LJUBLJANA. Sv. Petra ceata it. 29. 3213 Dobro idočo trgovino ODDAM TAKOJ V NAJEM do* tičnemu, ki mi plača za pet let na* jemnino v naprej. Nahaja se na pro* metnem kraju v večjem trgu Slove* nije. s krasnim stanovanjem. Vpra* sanja pod Briljantna bodočnost/3245 na upravo »Slov. Naroda«. Knjigovodjo-bilančnika orvovrstno, samostojno moč z daljšo prakso I§ČE VEČJA TOVARNA NA DE2ELI. Plača dobra in prosto stanovanje. Na* stop po dogovoru. — Ponudbe pod »Zaupno mesto/3226« na upravo lista. Absolvent državne trgovske šole v Ljubi j a* ni, zmožen vseh pisarniških del, IŠČE SLUŽBE pri kakem večjem, najrajše usnjarskem podjetju, ker ima v njem že nekoliko prakse. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Kontorist/3219*. z večjim kapitalom išče radi povišanja dnevne produkcije in razširjenja podjetia obstoječe, zelo doblčkanosno podjetje, parna žaga z lastno veliko Samsko zalogo, združena s premogokopom z najboljšim premogom v Jugoslaviji, v najboljši prometni leg!. 3163 Vabilo na redni občni zbor »POSOJILNICE V TREBNJEM« ki bo v nedeljo dne $. aprila 1923. ob 9. dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelatva; 2. potrjen je letnega račtma za leto 1922.; 3. Čitanje raviajjakega poročila; 4. volitev dveh računskih pre* glednikov: 5. slučajnosti NACBLSTOO. Dvokolesa, motorčki, OTROČJI VOZIČKI, ŠIVALNI STROJI, najceneje pri »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlov* ska cesta št. 4. 1909 za damske kostume v največji izbiri pri A. & E Skeberne Ijtfeljina. Mestni tri si 10 iportne,n vojaške železnifarske Cepiče izdeluje P. Semko, krznar Križe vniika ulica 7. 2712 2274 Petrolejske vrife z zaboji ali brez zabojev in železne barele kupujemo v vsaki množini. Hrovat & Komp., Ljubljana, Vegova ulica 6. Rabljene britvice GiUete, Mem itd. se sprejemajo v elektr. brušenje v drogeriji L C. Kotar, Wolfova ulica 3, in v drogeriji Anton Kane, Židovska ulica 1. Zunanja naročila hitro in točno. 2455 Trstje a« strope izdelujem z najmoder nI m i stroji in iz najboljšega materijala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji ceni. L Jugoslovanska tvornica Bakula Jos. R. Puh, Ljubljena, Oradallca ulica 22. Telef. 531. Gostilničarji pozor! Zaradi preselitve SE PRODA jako poceni takozvani »DAMSKOKAPEL* NI ORKESTRION«, popolnoma dobro ohranjen, firme Hupfeld, z dve* ma valjcema, katerih vsak igra osem komadov. Orkestrion igra klavir, man« dolino, orgle, ksilofon itd. ter ima popolno bilo. — Več: Bozin BENKO, gostilničar. Belo var. Hrvatska. 2872 za trgovi se Iščejo v najem v prometnem kraju Slovenije v mestu aH na deželi. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Promet 3107«. 3107. Kupimo rabljene poljske 1784 tračnice in drugi materijal za poljsko železnico Ponudbe pod .Poljske železnice 1784* na upravo Slov. Naroda. Jumperji pletene jopice vedno zadnja novost I A. Sinko vic Mil. K. Soss LJUBLJANA, Mestni trg 19. Crno vino liter 28 K čez ulico. Vsak petek sveže rite nudi gostilna pri Težaku, Sv. Jakoba trg St. 5. Za obilen pose t se priporoča Ivnnka Vldmart 3234 ro^tlničarkfl. ser* ^Xij^i» -sjg Medlcinalna mllai ?ysolno, katranovo, katrano-zvepleno, ive^lenomlečno 'anollnevo, koraka kakor tudi vse vrate toaletnega mila nudi ok na|ugodne?sih cenah v znani nafbollši kvaliteti, Tvornica sapuna „MIRIS1* d. d. Sušak Glavno zsstopstvc in zaloga za oelo Slovenijo: Družba „SLOVENIJA". Ljub. _liana. Gosposka ulica 4. 294; Prvovrstni laneni lirnež svitlorumen ln svitlorujav, zajamčeno Cist v sod h in ročkah« terpenttnako olje, Dekalln in laneno olla nn41mo no najnižjih dnevnih cea h. Hrovat & Comp Telefon interurban 301. 2939 LJubljana. Brsojavkei Brovatport ^ Ravnokar prispeli a # pomladanski in % letni modeli za dame kakor: kostumi, obleke in plašči. Velika taloga damskih žalnih oblek! Za gospode in dečke vedno v zalogi naj- |J l \ \Ulf modernejše obleke in površnike priporoča li LUl\iV, Cene brez konkurenca! LJubljana, Pred Skotilo 19 Dne tnaadstropsi i z lepim, prostim trgovskim lokalom v centrumu Ljub* ljane (100 korakov od glavne pošte) na najlepši in najprostornejši ulici ugodno na prodaj. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 8236 Haiprimernejša Velikonočna durila Francoske parfume znamke Coty, Houbigent Piver Eau de Cologne št 1899, najfinejša mila in vse vrste toaletne potrebščine nudi drogerija Anton Banof LJubljana, Židovska ulica 1. 3229 1 i pika za 99. lovce I Proda ae več rabljenih pušk, a toc 1 Hammerlos dvocevka belgijska C 16 za . . . . D 3000* 1 Toplever . s ključem spodaj C 16 ... 900* 2 n m m • C 16 « . . . 1000* 1 Orener . belgijska C 16 . 2000- j m " divje svinje C 12 .... m 1400 1 puška za krogljo z daljnogledom....., m 1500" 1 dvocevka, obe cevi za kroglo C 11......m 1250- 1 enocevka za krogljo Cll.........M 400* 1 dvocevka za SIbre in za krogljo. Hamerles, C 28—65 „ 1250 1 »t m n rt $$ t**-. .•.••M 875' 1 dvocevka za Sibre in za krogljo.......m 1500* l „ za daljnji atrel C 16.......m 1375- 1 Flobert puška C 6........... . m 115 1 n C 6............. 150- 1 m piStola za tarčo..........„ 125 Omenjena oroije Je rabljeno toda v dobrem atanjn ter Je Is prijaznosti na ogleda pri F. II R«. pflM, Lilijam, talmrgova Dlita E, kjer ae doke vaa poJaanlla> Vabilo IV. redni občni zbor Jugoslovanskega kreditnega zavoda v f jubljani registr. zadruge z omejeno zavezo Id ae Trii ▼ soboto, dne 14. aprila 1923 ob 9. popoldo v posvetovalnici na magistratu v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. čitanja tn odobrenje zapianika o zadnjem občnem zboru. 1. Poročilo upravnega sveta in nadzorstva. 3. Poročilo o Izvršeni reviziji. 4. Potrjenje računskega zaključka za leto 1922. 5. Razdelitev čiste za dobička. 6. Odobritev nekaterih ukrepov upravnega aveta. 7. Dopolnilna volitev upravnega sveta ia nadzoiatva, 8. Slučajnoati. Glasom § 31 pravii je občni zbor aklepčen, če je zastopana vaa] eni petina vplačanih delefev. Ako bi tega ne bilo, vrši ae pol ure kasne e na iste~ prostoru s prvotnim sporedom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira števil* udeležbe. Za ■pravni svet Jugosiov. k re 411 nege k« voda v Ljubljeni ■ Predsednik: Karel Urkanftlft L r. 36 983492 BA 11093324 0878