Stav. 215 ¥ Trstu, v Mrtak, dM S. Mptaanbra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asilkeg« št 20, L nadstr. — Vat dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma m m spr*Jeirajo in rokopisi se ne vraCaJo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lartnik konaoreij lista .Edinosti*. — Tlak tiskarne .Edino*!", vpisane zadnje« M orrejerrtm poroftvora v Trstu, ulica Sv. Prsiičllki Astfkega m. ML Telefon uredaUtva in uprave Mev. 11-07. Naročnina znafs: Za cek> Isto.......K JJ- n pol leta ..........................I«™ zs tri neaacc. .............. Zs nedeljsko Udajo a cata tata...... pol leta ............... i te Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosii ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka nsdaljita vrsta............. t— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema tnserstnl oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se poiiljajo u prs v I Usta. Plačuje se Izključno to upravi .edinosti". — Plača lu taU se v Trstu. Upava in tassratal oddelek se nahajata v ulid Sv. FrančUk* Aslfkega It 30. — PoSoofaranitnlčnl račun ft. 84I.A52. Houa veliko bitko med Francozi In Nemd. - Zadnji M Gladovanja kneza Viljema v Albaniji. DUNAJ 2. (Kor.) (Ob 9 dopoldne.) Eno-| FlUOCOSKa VlOlfl U PlftSđ V BlffellL tedenska srdita bitka v ozemlju Zamošč -Tyšovci, se je končala včeraj s popolno zmago armade generala Auffenberga. Bili so vieti roji ruskih vojakov in osvojenih 160 topov. Rusi se umikajo preko Busa. Tudi armada generala Dankla, ki napada sedaj Lublin, ima zaznamovati neprestane uspehe. V vzhodni Galiciji je Lvov še v naših rokah, četudi je tamkaj položaj vsled prodiranja ruskih čet, ki so v veliki premoči* zelo težaven. DUNAJ 2. (Kor.) V prvih večernih lirah so pozneji večerni tisti prinesli vest o sijajnih zmagah armad Dankla in Auffenberga v milijonski vojni na severnem bojišču. V vseh delih glavnega mesta je vzbudila ta vest veselo zadoščenje. Večerni listi javljajo, da je ta vest po tolikih dneh nestrpnega pričakovanja vzra-dostiia vsa srca prebivalcev. Nada se podkreplja, da se tudi še preostala naloga dovrši povoljno. Sin poslanca barona Solymossvja m bajtico padel BUDIMPEŠTA. 2. (Kor.) Državni po-oianec baron Solymossy je dobil uradno poročilo, da je njegov sin, zadet od dveh krogelj, na ruskem bojišču umrl junaške smrti. On je pravnuk generala Arturja Churchilla. Število vjetib Rusov. BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) »Budimpester Korrespondenz« javlja, da je število Rusov, ki so jih vjele naše čete, večje, kakor so je domnevalo v začetku. Sarno na Ogrskem jih je že 8500. i mi fiemšKo - belgljsKo - Frnr.co-tUm bojišča. PARIZ, 1. (Kor.) Uradni komunike, iz-ucn ob 11 ponoči pravi: 1. Vsled nadaljevanja obkoljevalnega gibanja Nemcev in da se izognemo kaki odločilni akciji, ki bi zamogla izvršiti le pod neugodnimi razmerami, so se naše čete na našem levem krilu umaknile deloma proti jugu, deloma proti jugovzhodu. Akcija, ki smo jo napravili v okolici Rethela, je omogočila, da se je sovražnik ustavit 2. V centrumu in na našem desnem krilu med Lotaringijo in Vogezi, jo položaj neizpremenjen. Nemški aeroplan nad Parizom PARIZ, ». (K.) (Agence Havas preko Rima.) Proti 6. uri zvečer se je pojavil neki nemški aeroplan nad Parizom in ie vrgel dve bombi. Ena teh je eksplodirala na Ha-noverski cesti v bližini avenue de i opera in je po. zročUa malo škodo. Druga pa je padla, ne da bi eksplodirala, v Rul Mail na streho neke štirinadstropne hiše, ki jo je prodrla, ne da bi povzročila znatne škode. Bombo so od Reimsom in Verdunom. BERLIN 2. (Kor.) Veliki generalni štab javlja: Srednja armadna skupina francoska, okoli 10 arrnadnih zborov, je bila RIM, 2. (Kor.) »Gloroale d'ltalia« poroča Iz MarseilU: Glasom zanesljivih poročil Iz Pariza, se bo farncoska vlada tekom par dni, morda že jutri, preselila v Bordeara. Razburjenje v Pariza. CURIH 2. (Kor.) »Neue Zuericher Zei-tung« poroča: Odkar je došla vest o Char-leroi, vlada v Parizu precejšnja poparje-nost. Videti je le še francoske in belgijske begunce, ki prihajajo trumoma iz Belgije in severne Francjie. Nahajajo se v jako žalostnem položaju. Listi uvidevajo, da morajo biti bolj zmerni. Poročilo senatorja Gervaisa v »Matinu« o uporu 15. armad -nega zbora pri Luneville, je vzbudilo silno ogorčenje. Dotični vojaki so morali prvi v boj in so bili strahovito decimirani. Ar-madno vodstvo je prepovedalo francoskim časopisom, da bi sledili operacijam. Le za Angleže je bila napravljena izjema, vsled česar pa je bila »Times« začasno prepovedana za Francijo. Angleško poslaništvo v Bernu priznava v svojih poročilih o nemško - angleških bojih, da so se morali Angleži umakniti in da so izgubili 5000 mož. Pariške utrdbe mah vredne. FRANK OBROD o/M, 2. (Kor.) Rimskemu dopisniku lista »Frankfuter Zeitung« je povedal neki stotnik italijanskega generalnega štaba, da mu je iz zanesljivega vira znano, da so pariške utrdbe malo vredne. Zidane so bile že pred letom 1886. Stavbe so samo iz zemlje in opeke in niso i moderne. Dogodki v mesta Liven. BERLIN 2. (Kor.) List »Berliner Tag-blatt« prinaša poročilo, ki je izšlo v listu »Nieu\ve Rotterdamscher Courant« o pravih dogodkih v mestu Lo\ven sledeče: V torek okoli 11. ure zvečer, ko je bilo mesto zasedeno po prilično majhnem številu domobrancev in rednih vojakov in so se pomikale skoz mesto dolge vrste pro-vianta in municije, se je kar naenkrat iz neke hiše, ki se nahaja nasproti kolodvoru, kjer stanuje mestni poveljnik in pa štab, streljalo. Kmalo nato se je streljalo tudi iz sosednih hiš. In začelo se je nato streljati od hiše do hiše, od ulice do ulice. Veliko vojakov je bilo ubitih, še več ranjenih. Konji trenskih voz so bili ubiti ali so se odtrgali in zbežali. Jasno je bilo videti tudi strele strojne puške v ogledal-nih oknih kolodvora. Preiskava je dognala, da je bila strojna puška nastavljena v tretjem nadstropju nekega nasproti stoječega hotela. Postopanje Francozov v ColmarJu STRASSBURO, 2. (Kor.) Dopisnik lista > Strassburger Post« poroča iz Colmarja, o rigoroznem postopanju Francozov sledeče: Glede mnogih aretacij uradnikov in staronemcev se v poročilu naglaša, da so prišle francoske čete s že izdelanimi povelji za aretacije v vasi. kjer je znani slikar iz Colmarja Jean Jaques Waltz, s priimkom »Hansi«, igral žalostno vlogo izdajalca. Ljudje v vaseh, ki so videli »Hansi ja« vsaki dan v uniformi francoskega infanterista, pripovedujejo z zgražanjem o ostudnih početjih tega nesramnega izdajalca domovine. Francozi so trdno u-pali in mislili, da jim ne bode več treba zapustiti Alzacije. Razobesili so s teatra-ličnimi govori na zvoniku Turkheima francosko zastavo, uravnali uro po francoskem času, uredili prodajne cene, prepovedali prebivalcem zapustiti vas, prižgati luči i. t. d. Vedli so se sploh tako nezaup-no, da je že sam pojav »pickelhaub« pro-vzročil in prinesel oproščenje. Angleško poročilo o zmagovitem prodiranju Remcev v Franciji LONDON 2. (Kor.) Posebni korespon-, dent »Timesa« pošilja iz Amiensa obširno poročilo o bojih tekom zadnjih tednov in pravi, da se izvršuje nemško prodiranje v resnici z neverjetno naglico. Potem ko je odredil general Joffre umikanje na vsej eraj med Reim^om in Verdunom vrže-: fronti, niso hoteli pustiti Nemci, ravnajoč na nazaj. Zasledovanje se nadaljuje. Francosko prodiranje iz Verduna je bilo odbito. Nemški cesar se je nahajal tekom bitke pri armadi prestolonaslednika in je ostal celo noč med četami. — PL Stein. Trdnjava Glvet pciiia. BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan poroča z današnjim dnem uradno: Trdnjava Ciivet je dne 31. avgusta padla. (Givet je južno od Namurja ob belgijsko-franco-ski meji. Op. ured.) se po najboljših vojnih določilih, niti tre-notka. da bi se odpočili, ampak so nadaljevali zasledovanje. Neprestano so pošiljali Nemci proti sovražniku oklopne avtomobile, aeroplane in zrakoplove. O hrabrosti Nemcev se ne izplača govoriti. Oni korakajo v sklenjenih vrstah naprej. Če padejo pod artiljerijskim ognjem kake vrste, potem se vrže novo moštvo. Premoč Nemcev je tako velika, da je nikakor ni mogoče zadržati, kakor ne valov morja. Premoč v številu topov in strojnih pušk, kakor izvrstno organizirana poizvedovalna zrakoplovna služba, so najboljši porok za srečo Nemčije. Zaplenjeni ruski, francoski in belgijski topovi v Berlinu. BERLIN 2. (Kot.) Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo vse prebivalstvo Berlina na nogah, ki je hotelo videti sprevod z zaplenjenimi ruskimi, belgijskimi in francoskimi topovi. Vsa poslopja so bila v zastavah. Sprevod je prišel iz artiljerijske vojašnice. Po pravi via triumphalis so peljali zaplenjene topove kozaški konji. Spredaj je šla vojaška godba, ki je igrala patrijotične koračnice, pozdravljena od množice z navdušenimi klici. Sprevod je šel pred cesarski grad. Nato so bili topovi razstavljeni pred gradom in presto-lonaslednikovo palačo. BERLIN 2. (Kor.) Obisk borze je bil danes manjši, ker si je večina interesentov hotela ogledati sprevod osvojenih topov. Razpoloženje je nespremenjeno sigurno in včerajšnji denarni kurzi so ostali isti. Za danes sklicana seja borznega na-čelništva je bila radi lokalne prometne o-mejitve odpovedana in se bo vršila jutri. Francozi in Angleži vporabljajo dum -dum krogi je. BERLIN 2. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Naše čete so odvzele, kakor se je že poročalo, vjetim Francozom in Angležem na tisoče infanterijskih patron z globoko izglobljenimi strelnimi ostmi. Patrone imajo deloma še znamenje, kjer so jih izdelovali. Da so te patrone izdelovali z gotovimi stroji, je dognano brezdvomno. Tak stroj so našli Nerpci v utrdbah Long-wyja. ćete so dobile torej imenovane patrone naravnost od vojne uprave. Vjeti angleški oficirji zatrjujejo pod častno besedo, da so tudi oni dobili enake patrone za samokrese. Rane nemških vojakov pričajo o strašnem učinku dum-dum krogelj. Dočim se v Nemčiji vporabljajo, ne oziraje se na sklepe ženevske konvencije, taka znamenja barbarskega vojsk ovod-stva, se ravna Nemčija točno po določilih ženevske konvencije in nemške čete nikjer ne vporabljajo dum-dum krogelj. Z rasfio-Mfflškesii bojišta. PETROGRAD 1. (Kor.) (Došlo preko Kopenhagna. Pet. brz. agentura.) Komunike ruskega štaba generalissima pravi: V južno vzhodno P rušijo so odposlali Nemci močna ojačenja s cele fronte in so napadli naša oba armadna zbora z veliko premočjo. Našim četam je prizadejala nemška težka artiljerija velike Izgube. Nemci so pripeljali težko artiljerijo iz sosednih, ob Vlsli ležečih trdnjav. V tej bitki je padel general Samsonov. Mi smo zopet v zvezi s sovražnikom in smo odposlali nova ojačenja. Na avstrijski fronti se trdovratni boji nadaljujejo. RonJend s severnega bojiiia. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Danes zvečer je prispel s severnega bojišča transport ranjencev. Večji del prispelih je le lahko ranjenih. Na kolodvor je prišla tudi nad-voj vod inja Avgusta in razdelila med ranjence cigare in cigarete. Ko je nadvojvo-dinja zagledala nekega ranjenega infanterista, ki je nekoga iskal, ga je vprašala, koga išče. Infanterist je vprašal, da išče svojega stotnika, s katerim se je skupno bojeval cela dva dni in ki je bil tudi ranjen. Nadvojvodinja je spravila infanterista v svoj avtomobil in ga odpeljala osebno v bolnišnico, kjer je ležal stotnik, ki ga je iskal. Bolgarska ostane nevtralna. SOFIJA, 1. (Kor.) Na intervencijo posameznih zastopnikov držav tripleentente radi potovanja 600 Nemcev skozi Bolgarsko in Carigrad, ki da so bili nemški oficirji in mornarji, je bolgarska vlada danes odgovorila, da je faktično šlo pred kratkim 600 Nemcev skozi Bolgarsko, a so imeli vsi civilno obleko in tudi potne liste v popolnem redu. Prišli so iz Rumu-nije. Izjavili so, da hočejo iti skupno v Carigrad. Pod temi okoliščinami se ne more radi tega pritoževati pri merodaj-nih bolgarskih oblastih, da niso zahtevale od potnikov, da se izkažejo s pravilnimi listinami. Kar se nje same tiče, izjavlja vlada kategorično, da ni ničesar vedela o tem, da so šli Nemci ali kaki drugi tuji podaniki skozi Bolgarsko v posebnem vlaku. Glasom obstoječih zakonov in na-redb, je sestava posebnih vlakov stvar postajenačelnikov, ki imajo samo dolžnost, da se tozadevno sporazumejo z železniškim ravnateljstvom. Vrh tega so potovali imenovani Nemci tudi po Rumuniji s posebnim vlakom pod istimi pogoji, ne da bi zadeli na kake težkoče. Vlada smatra dalje za svojo dolžnost, da protestira proti vsakemu sumničenju, ki bi šlo za tem, da se dvomi o bolgarskem sklepu glede popolne nevtralnosti bolgarske države napram sedanjim vojnim dogodkom. Odgovor je bil izročen danes ruskemu poslaniku. Jutri bo izročen enak odgovor tudi francoskemu in angleškemu po-slaniku.__ Romanski liberalni politik pred vzbruha sovraitva do Hemale. BUKAREŠT 2. (Kor.) Danes je izšla brošura pod naslovom »V razjasnilo položaja. Beseda na Rumunce«. Spisana je od Jona Frunza, psevdonim, pod katerim je treba iskati bivšega poslanca in imenitnega liberalnega politika- Brošura se bavi z odnošaji Rumunije do Nemčije. Pisatelj izvaja, da je imela Rumunska od leta 1878. sem od Nemčije samo dobro, o čemur se je tudi lansko leto lahko prepričala. Od kod torej ta nenadni vzbruh sovraštva do Nemčije, vpeljan od onih, ki povsem pofrancozeni mislijo, da se naša sedanjost in bodočnost lahko tvega in stavi v nevarnost samo Franciji na ljubo? Tako sočustvovanje je bilo mogoče še leta 1870., ker je bila takrat nemška vojna brez upliva na nas. Danes pa se bijejo boji za rusko gospodstvo preko dežel, h katerim pripada tudi Rumunija. Ta izbruh sovraštva ni nič druzega, kot dokaz popolnega nepoznanja rumunskih interesov; Za Rdsfi križ. DUNAJ, 2. (Kor.) Glasom neke privatne brzojavke, je znani filantrop, baron Derry, ki je sedaj kot ritmojster v vojni, stavil na razpolago del svojega gradu, naznanjajo, da bodo, ker je potenci termin, določen za sporazum z meščani in ker knez še vedno nI odpotoval, napadli mesto lu je obstreljevali, če meščani tekom zelo kratkega roka ne naznanijo, da so pripravljeni se udati. Vlada je dovolila zborovanje notablov mesta, kojih sklepov pa noče priznati. RIM 2. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača z dne 1. avgusta: Albanski veljaki so na svojem zborovanju sklenili, da zaprosijo vstaše. da počakalo na odgovor meščanov glede ojlh zadnjega pisma, do sobote. Jutri dopoldne odide kontrolna komisija v Šjak, da se informira o zadnjih preciznih zahtevah vstašev. Princ Viljem Wied bo v slučaju, če se ne zgodi kaj posebnega, odpotoval Iz Drača danes, v četrtek. RIM 1. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača z dne 31. avgusta ob 11 zvečer: Zvečer je obrambna artiljerija izstrelila več strelov. Vstaši so le slabo odgovarjali. Od dveh krogelj, ki ste bili oči-vldno na mer jen i na palačo kneza Viljema, je padla ena v morje, druga pa v bližino rotovža. Prebivalstva se je polastila panika. Avstrija in najnovejši dogodki v Albaniji. DUNAJ 2. (Kor.) »Politische Korre-spondenz« poroča: Kakor se poroča z merodajne strani, se bo avstrijska vlada kljub sedanji vojni točno držala določil londonske konference glede Albanije. Zahtevala bo zlasti, da se strogo varuje nevtralnost Albanije. Eventualni vpadi sosednjih balkanskih držav v albanski teritorij, kakor ga je določila Evropa, torej nikakor ne bi mogli ustvariti trajne okupacije ozemlja. Avstrijska vlada je tudi v tein oziru v popolnem sporazumu z Italijo. Macedonski revoludjnnnrci porušili most čez reko Vardar. SOFIJA 1. (Kor.) Kakor poročajo listi, je bil most preko Vardarja pri GiinendŠe >Hof Stoli« v Klosterneuburgu za ranjene 1 od macedonskih revolucijonarcev popol- vojake in ga v to svrho tudi popolnoma opremil. Istočasno je nakazal »Rdečem križu« tudi precejšnjo svoto denarja. ^ DUNAJ, 2. (Kor.) Nadvojvoda Fran Salvator je naslovil na ministra za zunanje zadeve, grofa Berchtolda pismo, v katerem se mu za dar v znesku 20.000 K, ki ga je grof Berchtold naklonil »Rdečemu križu«, najtopleje in prisrčno zahvaljuje. Prvi Obersthofmajster, knez Monte-nuovo in soproga sta razven daru 10.000 kron stavila »Rdečemu križu« na razpolago tudi povsem opremljeno rekonvale-scentno hišo za dvajset ranjenih mož v Margarethen ob Mossi. Poduk na tereziianski akademiji. DUNAJ 2. (Kor.) Pouk na terezijanski akademiji se začne normalno. Blagovni in DUNAJ 2. (Kor.) Pšenica trdno vzdržuje, rž trdno, ječmen mirno, koruza tiho, oves mlačno. Vreme lepo, pa oblačno. Iz Alhaniie. Zadnje ure ViUessvega gostovanja v ftibaniii. RIM 1. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Zunanji aiplomatični zastopniki so se zbrali včeraj ob 10 zvečer v poslopju italijanskega poslaništva in so sklenili, da vprašajo albansko vlado, kake garancije hoče nuditi v Draču stanujočim tujim državljanom in to v očigled resnemu položaju mesta in radi nezadovoljnosti, ki vlada vsled neizplačanja plač. Danes dopoldne je napravil tozadevno rumunski poslanik kot doyen diplomatič-nega zbora primerne korake pri ministrskem predsedniku, ki pa si je pridržal odgovor. Vstaši so poslali dopoldne zastopnikom velesil pismo, kjer izjavljajo, da so računali z odpotovanjem kneza. Ker pa so videli, da se njihove želje niso izpolnile, obveščajo zato zastopnike velesil, da bodo uresničili svoj že naznanjeni program in jih obveščajo, da naj poskrbe za lastno in za varstvo tujih državljanov. Diplomatični zastopniki so imeli ponoči posvetovanje in so sklenili odgovoriti vstašem, da naj vsled dejstva, da se vrše sedaj pogajanja z albansko vlado glede mirne rešitve krize, počakajo toliko časa, ta, nakar so blamirani sopotniki prosili da bodo pogajanja končana. Vstaši so po- dami oproščenja. Tako poroča »Ceskć slali tncfl Jnsttf effendiju pismo, kjer mu'Slovo«. noma porušen. Vsled neprestanega zasledovanja Macedoncev od strani srbskih oblasti, je začelo med prebivalstvom vreti in je vsled tega pričakovati še drugih a-tentatov. List »Kambana« piše nroti neprestanim pozivom ruskih panslavistov, da bi Bolgarija priskočila na pomoč Rusiji in pravi, da vsi ti klici bi lahko kvečjemu ganili rusko in srbsko orodje v Bolgariji, bolgarsko ljudstvo samo pa da ostane mirno. Bolgarsko samozatajevanje ne pojde tako daleč, da bi si Bolgarija sama kopala jamo, kakor to zahtevajo vedni ruski klici. __ KonRlave. Drugi dan glasovanja. RIM 2. (Kor.) »Agenzia Steiani« poroča: Točno ob 11 dopoldne se je iz dimnika sikstinske kapele zopet pokadilo; 10 minut kasneje je sledil drugi dim. Današnje dopoldansko glasovanje je bilo torej brezuspešno. Na trgu sv. Petra je bila zbrana mnogoštevilna množica ljudstva. Italijanski pisatelj o Nemcih. RIM, 2. (Kor.) »Giornale d'ltalia« objavlja pismo znanega pisatelja Cesare de Lollisa, z naslovom »Oennania barbara?«, kjer pravi imenovani pisatelj med drugim: Dobro je in večina naroda tudi odobrava, da je Italija nevtralna. Toda Italijani poznajo Nemčijo mnogo premalo, pač pa bolj Francoze in francoske razmere in to vsled vpliva narodne francoske literature, tako, da smatrajo Nemčijo kot barbarsko deželo. Toda ravno nasprotno: ravno Nemčija je spravila duševna dela in proizvode zopet do veljave. Ravno ona je zopet oživela ideale in vrli tega ustvarila hitro in popolno gospodarsko, industrijalno, trgovinsko in vojaško veličino in to s sanozatajevanjem in vsled stremljenja po redu in disciplini. Razne politične uesti. Pomota. L>ve v dunajski poljski družbi dobro poznani dami sta se v tramvaju na Dunaju menili na glas v poljskem jeziku. Sopotniki so mislili, da so to Rusinje ali Srbkinje ter so jih pričeli vehementno in-sultirati. Sele potem se je izkazala pomo- stT2n n. „EDINOST" št. 215. V Trstu, dne 3. septembra 1914. Profesor dr. Pestotnik ni zaprt Listi so poročali, da je bil licealni profesor v Ljubljani dr. Pavel Pestotnik, starosta Sokola I. v Ljubljani, zaprt. Sedaj pa je poslal dr. Pestotnik sam popravek listom, v katerem pravi, da to ni res, temveč da je prost. Šolski pouk lia Kranjskem prične po mestih in industrijskih krajih s 15. septembrom. "a deželi pa s 1. novembrom, ker ljudje na deželi vporabljajo svoje otroke za poljedelska dela. Petrograd utrjen. »No\va Reforma« poroča. da je bilo v Petrogradu najetih mnogo nezaposlenih za dnevno plačo 3 rub-ljev. Ti delavci utrjajo Petrograd; torej se gre za enaka fortifikacijska dela, kakor pri nas za Dunaj in Budimpešto. S srbskemu bojišča. Bitka pri Kamenici, v bližini Valjeva. Zagrebški dopisnik lista »Grazer Volks-blatt je govoril z nekim ranjencem, ki se je bil udeležil bitke pri Kamenici. Ranjenec mu je pripovedoval sledeče: 12. avgusta ob 10. uri dopoldne smo prestopili srbsko mejo. Ze v začetku moram omeniti, da je vojna, ki jo vodijo Srbi, prava, pravcata gerilja-vojna. Vsprejeti smo bili zato tudi takoj od komitašev in oboroženih kmetov. Ti vojniki streljajo iz stanovanj in drugih skrivališč. Zelo spretni so, kajti navadno takoj zginejo kot kafra, predno se jim človek približa. Poskrijejo se, kjer je že, ali v grmičevju ali pa po koruznih poljih. Pripominjam, da je srbska dežela zelo rodovitna in da čisto nič ne zaostaja za našo Slavonijo. Koruza je tako visoka, da se iz nje ne vidi niti jezdeca, sadno drevje je polno, da se kar šibi. Hiše so vse čedne, prilično take, kakor po naših malih mestih in trgih. 12. in 13. avgusta smo se pomikali proti južni strani, 14. avgusta pa je bila bitka. Loznico smo pustili v plamenu. Gorelo je vsepovsod, ogenj so zanetili naši težki topovi. Korakali smo naprej ter bili vedno vznemirjanj po četaših. katerim so pomagali kmetje, ki niso bili poklicani pod orožje, ženske in otroci. Dne 15. avgusta nas je zajela strašna nevihta. Trudni, zmučeni in do kože premočeni smo dospeli do Jerebica planine, katere edini vrh je Vrdarica, kjer se je razvil boj, v katerem sem bil ranjen jaz. Vrdarica je približno 222 metrov visoka. Od tu je lep razgled na Kamenico. Na pobočju Kamenice so bile napravljene utrdbe, vse višje ena od druge; zasedene so bile od regularne vojske. Na vrhu je bila postavljena artiljerija, tudi dobro utrjena. Dominirala je vso okolico in tudi naše čete lahko zadela. Pripominjam to, da se lažje umeje, v kako kislo jabolko smo morali ugrizniti. Tudi ni smeti prezreti dejstva. da se Srbi vedno postavijo na dobro pokrite pozicije. Navadno se ne vidi niti moštva, niti topov; šele vzdigujoči se dim in plamen izdasta sovražnika. Srbske utrdbe so vseskozi moderno napravljene in odgovarjajo svojemu smotru, kakor je tudi o srbskem vojaku treba pripoznati, da nam je istoveten sovražnik. No in prišlo je do spopada. Napad 7 napadom, krepko nas je podpirala naša artiljerija. Srbska se ž njo ne more meriti, dasi je treba priznati, da zasluži tudi srbska, kar se dostaje dela in materijala vse priznanje in da je ni smeti podcenjevati. Naj o-menim tu posebno našo gorsko artilje-tijo, ki je do skrajnosti hrabra, nje moštvo, pravi sinovi gora, je gibčno, zmožno, oprezno kot mačke, svoje topove nosi na rokah kot mala deteta. Utrdbo za utrdbo smo si osvojevali, a mene je pač tu dohitelo par zrn šrapnela, ranjen sem bil na levem ušesu in na več mestih leve strani telesa. Kaj naj t-ovem o izgubah? Na obeh straneh se je delalo morilno — temu pa odgovarjajo tudi obojestranske izgube. Srbski častniki se ne vdajo nikoli, vsak se rajži umori sam, ali pa postrele drug druzega. Srbi bojujejo obupen boj. Znajo, da gre za biti ali ne biti. Zato bo pa tudi v tej vojni srbsko bojišče prepojeno s krvjo, vojna bo tu najhujša, kajti sovražnik se ne bori tako hrabro vsled svoje še precej nepokvarjene, zato krepke, naravne PODLISTEK Vihar in tiišna Prevel iz laščlne H. C. „Nisem trden v figuralnem zlogu in morda vas niti prav ne razumem!** sem pripomni!. Ali zdi se mi, da J rij ni pri volji, da b» Igrat z vami nehvaležno vlogo kroglje živega srebra „To ni od njega odvisno. Predno bi sanje postale resnica, bi mogel potegniti vetrić, ki bi zrušil moj idol z njegovega piedestala." „Ah*4, ser* " kol, ugriznivši se nehote v us?nic<\ >ravd evali ste se pač za Jurja le kake četr; u e." „V kakem tonu govorite to !" .V k: kem tonu ? Ali niso to vaše lastne besede ? In da se ta Ideal kmalu zruši se svojega piedestala ?" „Da, res sem rekla to. Toda ni bilo prav, da sem izgovorila to! Dopustila sem, da tžu .e v moji duši, kakor da sva si stara prijatelja. Pojasnjevala sem vaše razburjenje v svoji duši in ki nastaja morda iz pretir ne občutljivosti in ki more imeti morda zame ste Ali Naperla je te besede proti meni izrazom i2zočaranja, nje srce je trpelo ob mojem zasrnehu, in bi o mi je, kakor da čujem iz njenih be-^ed so ze, ki sta jih očesi zadrževali. Priznavam, da nisem še nikoli občutil sile, temveč podpira ga, in to zelo zdat-no, tudi obup. Ponoči sem opažal in prisluškoval glasove srbskih piščali, glas jim je jednak onemu nočnih tičev, s temi pibčaJrni si dajejo znamenja. Tudi obleka srbskih vojakov je zelo praktična, barve je- take kot zemlja in ker so vojaki navadno tudi v obraz zagoreli, jih od ta! ni možno razločevati. DGniffce uostL Zaustavi jen je delovanja porotiiui sodišč. Javili smo že, da je z naredbami skupnega minisirstva zaustavljeno delovanje porotnih sodišč v vsej državi. K tej odredbi dodaja vlada nastopno obrazloženje: Vpoklic starejih tečajev črne vojske in obveznost k vojnim dajatvam, ki se raz teza na moške do 50. leta, odtezata mnogoštevilno oseb porotniški službi. V mnogih krajih bi sestava porotne klopi sploh ne bi bila mo/iia v posamičnih slučajih. Pa tudi tam, kjer bi se morda ino^lo še zgoditi, je več nego opravičeno domnevanje, da bi se porotniki silneje nego kcdai udajali v sili časa vihravim javnim misom in bi pritczali v svoje razmišljanje razmere in dogodke, ki s posamično stvarjo v razpravi ne stoje v nikaki zvezi in ki naj bi ne delovali nanje. Porotniki ne bi imeli notranjega miru in prevdarka, da bi na razpravi predložena dejstva presojali sama za-se, in da bi, kakor zahteva od njih prisega, sodili le po prepričanju, utemeljenem na dokazilih, navedenih za in proti obtožencu. Istotako je jasno, da bi se mnogorazmo-trivane poinankljivosti porotniškega postopanja še škodljiveje uveljavljale v času, v katerem se porotniki — pod težo inno-gokaterih skrbi svojega poklica — ne bi mogli popolnoma posvečati svoji službi. Te pomanjkljivosti obstoje v glavnem v razdelitvi sodne oblasti med sodniki pr poklicu in porotniki, v težavnem stavljenju vprašanj, ki mnogokrat dovaja do ne-sporazumJjeni in v pomanjkanju vsakega utemeljevanja pravoreka. Vzlic dobri volji in vnemi posamičnika, bi nedostajali miru, treznosti in brezstrastnosti v presojanju, ki t\ urijo bistveno jamstvo za nepristranske in neodvisne pravoreke. K tem razlogom prihaja še pomislek, ki sicer po besedilu zakona od leta 187« o začasnem zaustavljanju porotnih sodisc ne more biti odločilen, ki pa irna vendar pomen, ki se ga ne sme ptKlcenjevati. P< vojnih dogodkih je gospodarsko življenje mnogo motjeno in ovirano. Država se more uveljavljati na zunaj le, če zbira in uporablja vse-vsoje sile. Porotno sodišče bi za precejšen čas — gre lahko le za dneve ali tedne, pa tudi za mesece — iz datno število mož, stoječih notri v prido-bitvenem življenju, priklenilo na sedež sodišča, oddaljenega od njihovih bivališč, ker morajo vsak dan prihajati vsaj k se stavi porotne klopi. V miru more prebivalstvo nositi to breme, ne da bi se bilo bati škode za skupnost, ali za posamičnika. V sedanjem času pa bi pomenjalo to zapravljanje gospodarskih sil in nalaganje bremen prebivalstvu, ki bi jih komaj moglo nositi. Kako ravna laška gospoda s slovenskimi posli! V petek zvečer je nastal v neki hiši v bližini postaje Kozina-Herpe-Ije, kjer se nahaja neka laška gospoda na letovišču, prepir med gospo in služkinjo, neko štajersko Slovenko. Hči iste gospe je sunila nato služkinjo tako močno ob vrata, da je dobila hude bolečine na roki. Ko je potem gospa videla, kako je služkinji zatekla roka. si je mislila, da zdaj dalj časa ne bo za delo in jo je takoj drugi dan odslovila od hiše. Ćlanf Godbenega društva N. D. 0„ ki še niso bili poklicani pod orožje, so vabljeni, da se udeleže odborove seje, ki se bo vršila danes, ob 8 zvečer, v gostilni »Jadran«. Predsednik. Delni promet brzovlakov na južni železnici. Poleg že objavljenih osebnih vlakov bodo vozili na južni železnici, pri-čenši dne 4. septembra, še sledeči brzo-viaki: takega pravnega čuta in take skesanosti. Celo v meglenem opominu na svojo prvo izpoved nisem našel nič temu odkritosrčnemu kesu sličnega, kakor tudi globoke boli, ki je težila moje srce ob misli, da sem raz-žalil svojega bližnjega v obliki Fulvie. Pri-pognil sem svojo postavo v obliko vprašaja, da sem svojo gla/o približal njeni, in rekel sem z iskrenim prepričanjem: „O, odpustite, Fulvia! Prisezam vam pri svoji duši, da vas nisem hotel razž2iiti, recite, da mi odpuščate J- Podala mi je roko, ne da bi govorila in se mi je hotela prijavno nasmehniti v nadomestilo za primanjkajoče besede, ali njeni ustnici sta se tresii v tem trenotku in v njenih očesih so blestele kristalnosvitle rosne kaplje.... Ubogo, velikodušno žensko srce I Bila je ganjena. In jaz 1 Ah, nisem vedel, da more tako peči vest, če smo raz-žalili svojega bližnjega ! Vedno sem prosil j tega svojega dražestnega „bližnjega", naj j mi odpusti ter mi dokaže s tem, da hoče ! zopet pričeti z najinem prekinjenim govorom. Tako srečen sem bil na tem zaupanju in tako užaloščen, da sem je zapravi!____ Ali ne, nisem ga zapravil! Ni ve:jela. Ni res? „In zakaj ne govorte dalje? Zakaj mi nočete reći, zakaj so izginile vaše simpatije do Jurja ?u Prijazen nasmeh, stisk roke in milost deleči bližnji je nadaljeval: „Ali se spominjate plesa mint lega torka? Ne da bi bila v resnici zaljubljena v Jurija, sem bila vendar trko slabotna, da sem se zanj* lepo odičHa. Zdelo se mi je, kakor da me ljubi tako, kakor bi želela biti ljubljena, in v kažnjivi Na progi Dunaj-Trst vlaki štev 5 in 6. Vlak štev. 2 bo odhajal iz Trsta ob 8. uri 10 minut zjutraj; Vlak štev. 6 bo odhajal iz Trsta ob 8. uri 45 minut zvečer. Vlak štev. 5 bo prihajal v Trst ob 9. uri 15 minut zjutraj. Vlak štev. 1 bo prihajal v Trst ob 9. uri 10 minut zvečer. V zvezi s temi vlaki bosta vozila na progi Trst-Nabrežina-Krmin brzovlaka štev. 24/1005, iz Trsta ob 8. uri 35 minut zjutraj, in štev. 1006/25 v Trst ob 8. uri 4i minut zvečer. — Vlak štev. 24/1005 prične voziti šele dne 5. septembra 1914. Nadaljna naznanila so razvidna na tozadevnih lepakih. Železniški promet. Tukajšnje ravnateljstvo c. kr. državnih železnic razglaša, da se poleg z dnem 1. septembra začetega omejenega prometa za civilne osebe z 1. septembrom uvede tudi delen brzoviak-ni promet iz Trsta c. kr. drž. žel. preko Solnograda na Dunaj - zapadni kolodvor in na Dunaj - južni kolodvor z direktnimi vozovi 1. in 2. razreda v obeh smereh Uvedejo se vlaki št. 701, 702, 707 in 708 z nastopnim voznim redom: Št. 702 iz Trsta ob 5.30 pop.; na Dunaj ob 8.15 predp. Št. 708 iz Trsta predp.; v Solnograd ob 4.58 pop.; na Dunaj ob 8.40 pop. Štev. 702 ima v Podrožci zvezo z vlakom št. 2, ki vozi le do Celovca; v Celovec ob 10.17 pop. Št. 701 v Trst ob 11.25 predp., z Dunaja ob 8.40 pop. Št. 707 v Trst ob 8.16 pop., z Dunaja ob 7.35 predp., iz Solnograda ob 11.22 predp. Štev. 701 ima v Podrožci zvezo z vlakom št. 1, ki vozi le do Celovca; iz Celovca ob 5.53 predp. 1, 2,) in so ga zato odvedli na policijo. Pozneje se je pa konstatiralo, da so bila vrata vra-tarjeve lope v isti veži odprta in da je bilo ukradenih za preko 20 kron predmetov. Seveda se sumi, da je to tatvino izvršil oni človek, ki je spal v veži in ki ie sedaj v zaporih: je to 431etni voznik Anton Brecelj, doma iz Sela. Aretiran žepni tat Predsnočnjim je bil v ulici G. Carducci aretiran 18letni brezposelni kotlar Ivan Delconte, doma iz Milj, ker je malo prei v bližini gos t "In e »Aurora« ukradel privatnemu uradniku Evgenu Cafariatu iz žepa novčarko, v kateri je bilo 18 kron denarja. — Aretirani Delconte je že dobro znan policiji in sodišču ter je cclo izgnan iz Trsta. Ogljarja. ki sta ukradla vrečo oglja. 38letni Anton Puželj, doma iz Kočevja, in 31 letni Martin Mlekar, doma iz Ostrega Brda. oba brezposelna ogljarja, sta bila včeraj popoldne aretirana, ker sta malo prej v ulici Oktavijana Avgusta z nekega voza ukradla vrečo oglja, in sicer na škodo »Splošne transportne družbe«. Taivina z vlomom o belem dnevu. Včeraj med poldnem in 2. uro popoldne, ko je bila trgovina s praženo kavo tvrdke MainI v ulici del Ponterosso zaprta, je neznan tat s ponarejenimi ključi odprl vrata trgovine in potem iz odprtega predala ukradel 900 kron denarja. Seveda je bila o tej tatvini takoj obveščena policija. llmrli so: Prijavljeni dne 2. t. m. na mestnem fizikatu: Scarbonzin Marija, 70 let, ulica del Molino a Vento štev. 35; Sar-tori Danilo, leto dni, ulica dei Montecchi štev. 15. — V mestni bolnišnici dne 31. m. m.: Lah Helena, 51 let; Tomič Ariste-ja, 5 mesecev; Umek Andrej, 30 let; Mar-gheri Margarita, 38 let. Radi psovke »porchi de ščavi«. V II. nadstropju hiše štev. 11 v ulici Media stanujeta zakonska Matej in Marija Prelc, oba zavedna Slovenca. V isti hiši in v ravno istern nadstropju pa stanujeti tudi sestri Margarita in Nella Delpin, katerima je Slovenec trn v peti. In včeraj predpold-ne sti te dve sestri dali izbruha temu svojemu sovraštvu ter začeli Prelčeva zmerjati s »porchi de ščavi!« Prelčeva sta ju pa ogorčeno zavrnila. Marija Prelčeva je v svoji ogorčenosti celo pograbila kuhinjski nož, s katerim je obe sestri nekoliko ranila po rokah. Objestni sestri Nella in Margarita Delpin sta nato pozvali redarja, ki je aretiral Prelca in njegovo ženo, Jočim sti šle onidve na zdravniško postajo, da jima je zdravnik obvezal rane. Zastrupi jen je vsled pomote, lčletna go-spica Linda Doria, stanujoča v ulici D. Rossetti štev. 24, je včeraj po pomoti izpila nekoliko jodijeve tinkture, vsled česar ji je postajalo vedno huje. Spremili so jo nato na zdravniško postajo, kjer ji je zdravnik izpral želodec. Hotelski gost, ki je hotel pobegniti, ne da bi plačal račun. 38Ietni trgovski agent Leopold Prelzer, doma iz Gradca, je pet dni ložiral v Exelsior-Palace hotelu in tam napravil K 84.50 računa. Predsnočnjim se je pa neopaženo izmuznil iz hotela, ne da bi poravnal omenjeni račun. Ko je pa sobar hotela, Josip Praxe opazil, da je Prelzer izginil s svojim kovčegom vred, je šel brž na kolodvor južne železnice, kjer je našel Prelzerja ravno, ko je hotel na vlak, da bi se odpeljal v Gradec. Pra-xe je seveda takoj pozval redarja m dal Prelzerja aretirati. Aretiran uzmovič. Na zahtevo Manje vdove Zarunove, stanujoče v ulici della Cereria štev. 10, je bil predsnočnjim v kavarni »Moka« aretiran 191etni mornar Jurij Aličević, doma iz Spljita. Zarunova ga je pa dala aretirati zato, ker ji je še dne 8. junija, ko je namreč še stanoval pri njej, ukradel več komadov obleke, v skupni vrednosti 20 kron. — Poleg tega ima pa Aličević odgovarjati še radi druge tatvine: dne 31. avgusta je namreč na javni ulici ukradel Placidi Kalčičevi iz rok ruto, v kateri je bilo za 5 kron drobiža. Zaspan tat. Predvčerajšnjim zjutraj so redarji našli nekega človeka, ki je spal v veži hiše štev. 10 v ulici del Solitario ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici detle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. mm MALI OOL&SI □□ o se računajo po 4 stot- be.^^Mio-Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanja : pristojbina znaš* 4" sfotiiik. : □□ □□ i Radi cdpotouanjn Naslov pove Inscratni oddelek Edinosti 958 CstfDimO CD mlad nič let st;ir iJplCjlllC Jg izučen v trgovini jest vin za Buf-frt Kje? pnve fns. ddelek Edinos'j 959 Ilfftnlllrn P°n,!uje šolske predmete v sloven-UUlClJlUt šči"i in Ljrrščini. '>0 vinarjev na aro. Na lov pove Tnseratni o id Iek Eii'nosti. 900 PftMfifl m mlin z novimi stroji, ki pr ducirajo luUU ib 5<» kvintal .v bele ali 70 kvintalov rniene moke. Že' ezna stiskalnica (na vijak) za olje. Slainoreznica in pr- kapilo za dist limnjc žganja — R " c c o O s w a 1 d e U a, ulica Acijm dotto 01. (90| Ko predaj car o T, Sežana imam r/eno moko j a debelo. — One pf- dogovoru A drej M a -štv 44 902 Odda se Mt* 'zanin. — Mikuletič. t-ikoj l®po mebllrana "oba boljši osebi. Ulica Ruggero Manna štev. 14. 955 skoro novi, od 1 do 10 hektolitrov ro na prodaj v Barkovljah v gost lni »Na ^-runtu-Via ^ei Panzera. 903 Sodi Za Rdeči krit V denarju so darovali: Gustincich Matei K 50.—, A. Moretti & C.o K 10.-, Urbanis Josip K 10.—, Oddelek obmejne finančne straže št. 3 K 100. , Sedmach Kata ina K 2.—, Oddelek obmejne finančne straže št. 5 K 66.21, N. N. K 2.—, Gior^ina Francovich K 5. , Inž. Lucijan Rus in soprog K 50.—, „Zvest domovini*4 v Štanjelu m Krasu K 15.—, Nazarij Stradi K 5.—, Osobje državnega kolodvora na Op-čin h K 54 40, Ant. Olivari K 10.—, Osobje c. kr. finančne torpedovke „Adria*4 K 75.— Po inicija ivi linijskega mojstra g. Petra Ei-bingerja v Vrdeli linijsko osobje Opčina-Rocol K 158.—, Veleč. Rudolf Valensitz, župnik pri Starem Sv. Antonu K 30. , Vel. Jernej Vascotto K 5. , G. Gandolfo K 1.— Konoso Ka e! K 100.—, Družina Deagostini K 10.—, Banka Triestino-lstriana K 100.—, Kava< na in slaščičarna „Pitschen" K 50.—, Paronito Sil veste«- K 5. , Reddersen Julij K 30.—, Ana Koller K 30.—, Virginija vd. Ferrari K 10.—, R. Gopcevich K 10.—, M. Gams K 2.—, W. Krauseneck K 5*>.—, E-milij Bouillon K 25.—, Helena Zally K 20, Gottardis Peter K 100.—, Štefan Custerlina K 52.—. V blagu so darovali: Tovarna Jean ZibelI v Trstu 50 kg rumene medicinske vaseline in 144 cevk bele sterilizirane vaseline, Jean ZibelI, Camis & Stock. se je vrnila In sprejema o ulici Giac. Galiina fteu. 9, II. nadstropje od 3-5. Vesti Iz Istre. ahkomišljenosti, ki se je sedaj sramujem, sem želela, da bi mi povedal to se svojim lepim Ijubeznjivim glasom. Jurij me je povabil na ples, ali, ko me je pritisnil na svoje srce in se je morda pripravljal, da mi prizna svojo ljubezen, ostala sem hladna v tem objemu. Opazil je to in ni nič rekel." „Ali zakaj ? Kaj vam je storil ?u „Nič! Spomnite se, da ste me vi pozvali k prvemu plesu pod pogojem, da obsediva skupno kot gledalca in da se bova razgo-varjala ? Petem je Jurij Šel in povabil drugo damo ter je hotel pred mojimi močmi razvi ati vso svojo ljubeznjivost. O bog, da ni nikdar storil tega! Ali niste nikd r opazili, Maks, kako smešen je resen človek pri plesu? In v njegovo največjo nesrečo pleše Jurij dobro. Videl se mi je tako malenkosten in navaden!.... Napravil je name strašen utis. Videl se mi je smešen.* „Ali to je neumnost!" sem vsldiknil. „To je utis, ki se zopet izbriše. Jurij ne bo več plesal in ona scena bo pozabljena." „Nel Od tistega večera je moja simpatija uničena. Jurij je občutil mojo mrzloto in ie tudi ves izpremenjen napram meni! Vendar pa sva si še vedno dobra prijatelja." „Ah, vi ste strašno malenkostna oseba I Ubogi Jurij! On, ki je tako ponosen pa pleše tako lepo! Opazil sem v svojo grozo, da sem spremljal te besede z najveselejim smehom in si mislil: Ali sem se morda tudi v to ekstravagantno mlado damo zaljubil^ Id odklanja plemenito srce zato, ker je mož, ki jej je poklanja, predober plesalec?" (Dalie.) Občina Dekani za Rdeči križ in za rodbine vpoklicanih. Davčna občina T i n j a n, nabrano po g. Antonu Primožiču: Darovali so po 2 K: Roje Terezija, Žerbo I\ o, Bizjak Ivan, Po 1 K: Cupin Josip, Roža, Skerlj J., Cupin Andrej, Oblak Anton, Primožič Ivan, Urbane Ana, Sodnik Josip, Škerlj Marija, Roje Marija. Urbane Ivan 70 vin. Po 60 v.: Meton Andrej, Škerlj Jože, Primožič Marija. P) 40 vin.: Žerbo Ana, Ivan, Škerlj Ivan, Primošič Marija, Skerlj Joslf>, Cupin Marija, Sodnik Ana, Bizjak Antonija, Oblak Ana, Hrovatin Miha, Sturman Miha, Škerlj J van, Žerbo Anton, Zaje Urša. Cupin Ana. Žerbo Anton 50 vin. Po 30 vin.: Urbane Anton, Šturman Josip. Po 20 vin.: Primožič Rudolf, Cupin Josip, Roje Luka, Škerlj Miha, Korošec Ivan, Roje Peter, Cupin Andrej, Gropajc Nazarij, Urbane Miha, Primožič just, OiJak Josip, Urša, Primožič Marija, Ana, Matija, Roje Ivan, Škerlj Ivan, Primožič Josip, Oblak Antonija, Primožič Josip, Bizjak Antonija. — Po 10 vin.: Žerbo Valentin, Oblak Ana, Že'bo Avguštin, Bizjak ložef, Zaje Josip, Žerbo Antonija. Skupno K 31—. TRST, ulica Lczzaretto vectfii*> 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi In mrzlimi jedili. POSTRE/.BA TOČNA. m Knežje Auersperike - Radisaktivne Permolne kopeli TOPLICE no Kranjskem Dolenjska žei. postaja Straia - Toplice. O»rato thrrme 38* C. ^ez : 0 000 hI radis*kti vne termalne ▼ode dnevno, veUki bassins, posebne kopel . blatne kopeli. El- k tri terapija, masaža, udobne sobe, izvrstna restavracija Zdravljeije: Revma, proti i, živčna bolezen, nevrastenija. histerija, žensk • bolezni itd Prospekte poSHJa ravnateljstvo. ::: Sezona od t. maja do 1. oktobra. ::: Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliŠčni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. timgiin^iiHmmui £S n Dobroznana mirodilnica :: ^ Iv. Camauli i Sv. Ivan - Trst - blizu Nor. doma =~ Velik izbor barv R Zaloga za Trst in okolico redilnega ^Vo^s?,: SLAD8N I ftr fufraega ipsa ia t»č«ja prtfta za lini • TeMan 81 UMETNI ZOSJE PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOmOV : BRSZ BOLEČI Niš : Sr. J. ČERMJlK U. TDSCIfER ZOBOZDRAV. mM KONC. ZOBNI NIK | jjj I TEHNIK ULICA CASERMA, "«3 II. nad. TOVARNA ROULI Ins. LUOOV1K FIJCiiEJ Ulica Moreri 72 TRST - KOJA.V ---TELEFON 29-14 ....... Izdeluje jeklene kakor tudi lesene Im ▼ ul«fl t«« » lezi« *on,l4|jx.