153 številka.
V Trstu, v soboto dne 22. decembra 1894.
Tečaj XIX.
hKDINOST*'
izhaja po trikrat na teden v Ventili iz-danjih ob torkih, iatrtklh m MbotAh. Zjutranje inlHnje ii-kaja ob i. uri zjutraj, vetrno pa ob 7. tri vafar. - Obojno ladanje atane : M J«đen mem , t. -,ao, izven AvatriJ« f. 1.*) *» tri oi«*e«. . . a.flO .	i _
m pol lata ... 5,— . ! * V i« VM leto . . . 10,— . „	_
Na urtik« krti prilaisne naročnin« ••
ne jsnlje aiir. F'o«amiCiie številke ie dobivajo v pro-•iajalntaah tobaka v Irntu po fl 0*4., P Gorici po S nvć. Sobotno vejemo izdanje « lrntu S nč., v Gorici 4 ni.
EDINOST
Oirlaai ne račune po tarifu t pffitu; ia naslov z debelimi črkami se plafuje
j'irtutor. k'>ltk<>r ob«<'<a uradnih rr.ti«. 1'o-lnna ndmrtnif« in jtrnatahfala. domači ogla.i itd. »• -atanajo pw « ovadbi.
Vn lupin naj •■> poAiljajo -iredniitva : ulica Ca^erm.t it. 13. Viako pi»ruo mori t> i t i franM»T*ni. k«r u«f a ikof tia •• ar •prej -majo. R<>kopi«i ne vračajo.
Naročnino. reklamacij« in ugla«« »prejeto* uprnrniitro ulica Molina pi<-•ol« kit. 9, U. nadtt. Odprta reklamacija •o proite poštnina.
GImIIo aloveniketfa političnega druitva x» Primonko.
H F MiKM« J* MM I I
Odnošaji v Istri.
Povodom proračunsko razprave v pos!. »bor-aici dne U in 15, dee. t/4, vnel« se je — kskor je ie to navada pri fStas — živahna debata, v kateri^so ratni gorniki isjavijali ■voje pritoibe v imenu strank, kojim pripadajo in ? imenu pokrajin, koje tastopajo.
Leto« ao bili v prti vrati odnoiaji v Istri in na Primorskem sploh. Kajti lahko rečemo, da ie nikdar se niao ti odnoiaji osvetlili tako vsestranski, kakor letos. Isvajanja naših zastopnikov so vsbudila obio poiornoat, sapu-stivii trajen in globok utia.
Iiveatno ustrežemo nagim čitateljem, ako jim podamo govore poslancev dr. Ferjan-čiča, 8 p i n č i č a, dr. Laginje in kanonika Klana po stenografiftkem sapisniku.
Umeje se ob sebi, da nas govori Laginje in S p i n č i č a zanimajo v prvi vrsti, ■bok česar hoćemo tudi ipričeti s temi govori.
Evo vam torej:
V	seji poslanske tbornice dne 14. de-cembra je izustii poslanec S p i n č i 6 nastopni govor:
I.
Visoka zbornica I
Ni je dežele v monarhiji Habsburgov, katere večina prebivalstva bi bila toliko pretrpela v dobi konstitucije, kakor Hrvatjo io Slovenci Istre.
V	prvih časih konstituoijonalne dftbe niso bili ti niti lastopani v državnem tboru. Skoči trinajst let bili so zastopani po možeh, koji jim no le niso bili naklonjeni, ampak ki so jim bili oel6 odkriti sovražniki. Ko se je v letu 1873 posrečilo Hrvatom in Slovencem, da so ai v treh okrajih Istre (Pasin, Volosko in Loiinj) iivolili lastnega državnega poslanca, Hrvata, in ko je ta poslednji prvikrat omenil istrskih Hrvatov tu v državnem tboru, skočil je tedanji minister ta notranje stvari, jeden naj-vrlojših ministov, po koncu vskliknivii: Od kodi naenkrat Hrvati v Istri P
Tako daleč, gosp6da moja, smo priili, da tudi ministri sa notranje stvari niso vedeli, da obstoji Hrvati v Istri, dasi bi bili morali vedeti to vsaj it statistike.
Ako p« je deloma opravičiti tedanjega ministra valed okolnosti, da Hrvatje nho bili ta lastopani do tedaj, se pa ministri po letu 1873. ne morajo več opravičevati. Skoti osemnajst let so Hrvatje in Slovenci jodnega dola Istre tu sem poiiljali moža, ki je pri vsaki priložnosti povidigal svoj glas ia Hrvate in Slovenoe, toda malo se je uvaževal ta glan.
V	prvi porijodi do leta 1879. stal je v opoticiji in v tej perijodi, to moram omeniti, bilo je vaaj to dobro, da je stal na čelu Primorske mož, kateri ni hotel, da se tlačijo Hrvatje in Slovenci Primorske in ki je razumel koristi dinastije in monarhije nafte.
PODUSTEK. " B&rdyjeva obitelj.
Prigodba iz leta 1848-49.
Poslovenil Iv. Kurat.
Emerik BArdy jetdi skoti malo dolinsko vasioo, ne sreča ni žive duie; ne sliii niti kokodakanja kokoii, niti ne opati, da bi se is kacttga dimnika kadilo, kar jo sploh navadno v kmečkih vnseb. To mu določno naznanja, da so v onem hipu v vsej vasi ni kurilo ognjev. — Bog ve, kod se jo v onej uri klatilo ljudstvo to male vasice !
Mrači se že. Lahka, protorna megla pokrije dolino. Emerik bi rad pred torom do-apel v Koloivar, radi toga neutrudno nadaljuje svojo pot tudi po noči.
Proti polnoči bo prikaže bleda luna izza sinjih gor, obsevaje rumenkasto listje t brlo-cimi svojimi žarki. Samotno jaba mladi junak v luniuem svitu med gorovjem in ska-ovjem dalje.
Slsbeje je bilo v onem času, ko je po-slsnec Hrvatov in Slovencev Istre pripadal jedni vladnih strank, v dobi takozvanega vladanja Slovanov od leta 1879. do 1890. V nobeni dčbi se Slovani Istre in Primorske sploh ni«o tako tlačili, kakor ravno v tem čaiu. (Čujte!) Pritožbe so bile pogoste, toda, ali niso niti odgovarjali na iste, ali pa, ako so odgovarjali, bile so le obljube in opravičevanja, da ni mogoče storiti tega in onega, ker tega in onega noče tedanji namestnik, pokojni Pretiš, in ker se ga ne more odstraniti.
Odnoiaji so postajali »edno hujii: med drugim ao taduiili gimnazij v Patinu, imeno-vali so pred enajstimi leti škofa, kateri se je postati! takoj na stran tatirslcev Slovnnov (Čujto!) in ki je vse poskns l in vso poskuSa, da bi iztisnil slovanski jezik i» oerkev. Riz-Tili so se oni odnoiaji, knje je videlo vsaj doloma onih 150 poslancev, ki so obiskali Tr»t v letih 1888 in 188», in kateri odno-šsji so strmoglavili pekojnega Protisa. Šel je iu kmalu potom tudi umrl. Bog mu bodi mi-loHtljiv t
Ali politika, kojo so tirali tedaj, je o-stala, d d, tira se danes ie t večjo zvitostjo in ie v večji meri,
V	teh štirih letih sedanjega zas< danja so predlagali svoje tožbe v obilo interpelacijah in govorih istrski poslanci hrvatskega jezika, kakor tudi drugi slovanski poslanci iz Primorske in sicer hrvatskega in slovenskega jezika, pripomočjo deloma drugih slovenskih in hr. poslancev, pripomočjo poslancev naroda češkega, in Nemcev pravičnih tudi Hrvatom in Slovencem. Njihov glas je bil, reči smemo, vi-x clamantis in deserto.
Nafta vlada je po mojem menenju podobna tiču noju, kateri vtika svojo glavo v pesek, da ne vidi, kaj se godi. Ali pa vidi, kaj se godi, pa noče — kar je ie hujfto —-odpomoči.
Tskć se stvar kaže tudi v afori tabel. Jat soglašam z gospodom poslancem ts mesta in trge istrske in z gospodom poslancem dr. Scheicherjem, kateri je to tadevo označil kot malenkostno, vendar so mi vse to, kar se je zgodilo pri tem in kakor ae je postopalo, kdo bo provtročitelji, kako so se vedle oblasti itd., dozdeva tako važno, da se pač smem pri tem pomuditi nekoliko dalje in pridodati tudi nekoliko o letošnjemu misijonu v Trstu.
Kakor vedć gospodje, je aftra o tablah navatala na Bledeči način. Gospod minister ta pravosodje je izdal naredbo, glasom katero so na okrajnih sodiičih v Istri razobesi table tudi v hrvatskem, oziroma slovenskem jetiku, izvzeiuii Buje v Istri in izvzemfii Čer-vinjan in Gradiiko na Goriftkcm, ter preskrbeti tudi dvojezičnih pečatov in tiskovin.
Vse jo tiho, le topot kopit moti skoraj grotno nočno tišino, ker cel6 ogromna ž<>letna kladiva daleč tam v tihom gozdu (guzdnoj kovačnici) mirujejo.
V	se tamiftljen sedi Etuorik na svojem konju, a boječa žival kar na enkrat obstane, spne ušesi kvišku in nagne glavo na stran, kot da bi kaj pojluftala.
— No, no — kriči mladonič — tukaj ao no diši po smodniku in ti ae že bojift ! —
Stražno huhaje in nemirno t glavo otre-sajo zadirja konj dalje. Na nokem kraji pelje otka pot mej dvema skalnatima stenama, katera je pretrgana t malo rečico, čet kojo jo postavljen slab, lesen mostič.
Dospevii mladenič do tega mostu, spne se konj, in se hoče vrniti. Čoravno ga mladenič na vne načine spodbada in navdušuje, voudar noče prustopiti mo.itu, temuii trdovratno obstane pred njim, topot& in se peni.
Konečno oklene laztogoteni mladenič trepećuga konja s koleni ob boku, ter ga
Sedaj je vprašanj*, ali je bila ta naredba pravična in postavna, Na to ni moči odgovoriti z ničesar drugim, kakor se stitntaura jui in summa injuria gospoda poslanca ca mesta in trgo istrske, da je namreč po § 19. državnega temeljnjega sakona zagotovljena jednakost vsem plemenom v Avstriji. In sedaj da vidimo, ali imamo v Istri hrvatsko, otiroma slovensko plemo in ali je to pleme zastopano v posamičnih okrajih.
Dolžnost mi je, da tu to povem, četudi bode morda trajalo nekoliko dalje. Mi smo imeli dovelj povoda za nujne predlogo, nismo jih stavili, in ako se danes dalje bavim s to tadevo, menda ne bodo imel nobeden vzroka pritoževati se.
Pred noboj imam iskat o prebivalstvu Istre po narodnosti in sicnr z dne 31, decembra 1890.
Tako šteje sodni okraj B u z o t s k i 14.856 Hrvatov, 1834 Slovencev, 990 Italijanov, (Cujte, eujte!), torej niti 1000 Italijanov, in valic temu fto nimajo tam hrvat, skega napisa (Čujto! Čujte!)
Pazinski 24.244*Hrv., 148 Slov. in 1757 Italijanov j
L a b i n j s k i 9573 Hrv., 242 Slov., iu 4897 Ital., toroj koma j polovica;
Vodnjanski 9208 Hrv., 51 Slov. in 5507 Ital., torej komaj nekaj čez polovico fttovila Hrvatov ;
Volosko 23.732 Hrv., 1371 Slov., in 706 Italijanov. (Čujte ! Čujte !);
Loiinj aki 6547 Hrv., 22 Slov. in 4921 Ital., torej približno dve tretjini;
Ć r o s k i 5289 Ilrv., 1 Slov., 2156 Ital., toroj nekaj čez jedno tretjino;
Krški 18171 Hrv., 2« Slov., 1516 Ital.;
Koperski 212 Hrv., 22915 Slov., 14192 Ital., torej skoro dvakrat toliko Slo-venoav kakor Italijanov ;
Podgrajaki 3817 Hrv., 12440 Slov., in 24 Ital, (Čujte! Čujte!) — to so lo uradniki z njih otroci; sicer ni niti jedne ita> lijanske družine v tem okraju.
Sedaj pridejo oni okraji, v katerih bo Hrvatje in Slovenci v manjšini.
P o r e ft k i 4555 Ilrv., 38 Slov. in 7593 Italijanov.
Motovunski 6717 Hrv., 888 Slov., in 10375 Ital.;
P u 1 j s k i 9826 Hrv., 1497 Slov., in 18.689 Ital.,
Rovinjski 3061 Ilrv., 20 Slov., in 11.322 Ital.,
Piranski 6 Hrv., 2579 Slov,, in 15.921 Ital.; tuli 2579 Slovencev so tudi državljani avstro-ogerske monarhije.
B u j s k i 46 Ilrv., 499 Slov. in 17685 Italijanov,
Vsega ukup jo v deželi 140.678 Hrva-
ošvrkno z vajeti tako močno, da zvesta žival z divjim skokom v hipu preakoči dva sežnjs dolgi most. Na onej strani pa zopet obstoji, ter bo hočo vrniti.
V trenutku, ko je konj preskočil most, zadoni strašno divje rjovenje iz osušene rečico, na kar so začujo odmev, ali prav za prav onemu rjovenju podobno zijanje iz raz-pokatie skalo. Ob enem pridrvi ii »uho struge kakih deset do petnajst nunavandnih korenjakov. oboroženih s krivimi, visoko držečimi kosami in tudi iz skalnato razpoke, mimo katero jo vodila ozka pot, prihrumi tropa oboroženega ljudstva.
Mladi junak bi se še lahko vrnil in prelil skozi za ujim stoječo drhal, — pa morda se je sramoval ubežati prvemu boju, ali pa je hotel na vunk način dospeti v Kološvar nb doloČ;'nej uri — dovolj, na mesto vrniti a^, »dirja na vso inoč proti skalnatemu prelazu, od koder mu naproti mrgoli neštevilna, z vilami iu kosami oborožuua muožica.
tov, 44510 Slovencev, ukupno torej 185.188 Slovanov, in 118.301 Italijanov.
Večino v deželi sestavljajo torej, kakor jo videti, Hrvatje in Slovenci in tu vidimo, da so Hrvatje v osmih okrajih v večini, Slovenci v d vali okrajih, in Italijani v šestih.
Ako bi hoteli ozir jemati le na večino, morali bi biti le hrvatski napisi, tiskovino in pečati itd. v Buzetu, Patinu, Labinju, Vodnjanu, Voloski, Čresu, Krku, potem le slovenski v Kopru in Podgradu in le itali-lijanski v ostalih šestih aodnih okrajih.
Ako se pa hoče oiir jemati tudi na manjšine, potem se mora postopati t vsom jednako. (Prav res!)
V	okraju podgrajBkem ne treba pravo ta pravo nobenega drugega jezika, kakor slo* venskega, ker so onih 24 oseb, kakor rečeno, uradniki in njih otroci, tam to od danes do jutri. Ako pa imajo na Voloikem čisto italijansko napise, potem bi morali imeti v Bujah tudi slovenske, kajti tu jo ratmemo toliko Slovoncuv oziroma Hrvatov, kolikor na Vo-loškem vpisanih Italijanov ; in ako imajo v Buzetu, Pazinu, Labinju, Vodnjanu, Loftinju, Čresu, Krku, Kopru poteg hrvatskih otiroma slovenskih, katero bi pa trebalo še lo obesiti pri nekaterih okrajih, tudi italijansko napise, potom bi morali imeti v okrajih Poreč, Motovun, Pulj, Rovinj, Piran, poleg italijanskih napisov tudi hrvatske.
S tom jo povsem opravičena omenjona naredba, in tudi prava in pravična in utemeljena v zakonih in primerna istim.
(Daljo prih.)
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
m.
(Konoc.)
V	prvih dveh člankih smo naglašali vse ono nasvete, kojo so stavili naši zaupni možje po treznem premi.šljavnnju in najboljšem svojem prepričanju. S tem pa ni ročono, da no bi bili prišli tudi z drugih strani važni in pametni predlogi; ali da smo hoteli najprvo naglasiti vse ono, kar jo iziftlo it sredo naiih zaupnih mož, to jo pač umevno samo ob sebi, kajti so svojo izjavo — da se ne Čutimo votane na vsprejeti program v njega celoti, — Brno prevzeli toliko odgovornost na svoje ramo, da prijatelji nafti po vsej pravici pričakujejo veliko radovednostjo, kako hočemo tagovarjati svoje postopanje.
T pričujučem članku hočemo na kratko izpregovoriti fte o poslednjih treh resolucijah, to je, V,, VI. in VII., pri katerih nismo stavili nikakih nasvetov, ki bi bili biatveno v nasprotju s prvotnim tekstom resolucij.
Pri resoluciji V. n. pr. nismo bili povsem zadovoljni a stilizacijo, ker bo nam je videla ista neprevidna z ozirom na tlobnost mnogobrojnih naših nasprotnikov.
— Strani od mene Vlahi! — tagrmi Emerik nad njimi; ali, dva od njih tgrabita v hipu konja za uzdo, drugi pa planejo nanj, kot Btokli volkovi.
Dva, dobro merjena strela, — in — Einerikov konj jo prost.
Med nerodnim mahanjem kos in vrtenjem Vlaških cepcev, si lahko videl, kako jo mladouić z izurjeno roko po bliskovo vih-toi h voj tožki, jok 1 uiti meč ter krosal svitlo iskro in aekal globoko rano na levici in desnici. Komaj ho napadaloi umaknejo njegovemu ostremu orožju, žo zdirja skoti divje krdolo proti ozkemu izhodu.
Pri tem pa no zapazi, da ga vrhu visoko skalo pričakujejo druge pošasti h težkimi kameni, pripravljeno raztreskati mu glavo, kakor hitro so jim približa.
Manjka mu lo ie nekoliko korakov do (.oga smrtonosnega prelazu, kar »io predenj vstopi uhiž orjaškoga stasa, kator. t nooa-vadno urnostjo in kropko roko zgrabi konja za uzdi, ter ga takoj prisili, da so ustavi.
Uvod toj reeolaeiji v prvotaem tekata m
j« glasil : ,Obr»! » p« naj se talivu skrb na povzdigcversk o-n r a s t v e-nege in dinastičnega jota itd. itd."
Vemo, da osnovalni odbor ni hotel reči • tem, d* je med Slovenci treba le le ?* bujati verski in dmastilki čut, ampak hotel je reči, d* je skrbeti >a to, da se ta i e o b-a t o j e 6 i čut ohrani zn vse čase. Ali ni imamo nebruj nasprotnikov, kateri uprav peklensko zlobnostjo zavijajo vsako ne do* velj jasno besedo, da dom potom obrekujejo in ovajajo na vse strani. Ti nasprotniki bi bili gotovo rekli : glejto jih, saj prisna vajo sami, da glcdć dinastrtkeg* čuta ni med njimi vse tako, kakor bi moralo biti 1 V rokah nalih, ne le zlobnih, ampak tudi vpliv-nih nasprotnikov, bilo bi to orožje, jako nevarno zato smo želeli — čeuour je abor tudi pritrdil —, da bodi v resoluciji jasno po • vedan", da je verski in narodni jut med Slovenci žo otMtojoči fitkt in danara ravno to dejstvo — poleg obstoječ h zakon o v — dajeie posebno |>rnviao do popolne jednakopravnosti-
Istotako opravičen > je bilo priporočilo go^p. Frana P o d g n r n i k a, d« bi se zasnoval velik denarni zavod >a ves narod slovenski, kojemu zavodu bi bila dolžunt p i-ra'izovati pogubni vpliv tujega kapitala. Pred vsem bil bi temu zavodu namen, da ne bi n.tia Komljisca prehajala v roke tujcev. Kajti vedno moramo imeti pred oemi staro in ne-ovržno reanio, da gospodarskemu propada* nju sledi vsikdar tudi politička in n&rodna demoralizacija.
Tak zavod bil bi torej velik ega pomena t socijalnom in narodnem pogledu. V istih dveh pogledih je bil važen tudi drugi nasvet gosp. P o d g o r n i k a, da bi se namreč zasnoval srednji delavski list, kateri naj bi v pravi sklad pprnvil dfluvjke interese z narodnimi in verskimi.
Gospod Podgornik se je ta dotaknil pereče zadeve in hudo se utegne maščevati nad nami, ako bi si hoteli zatiskati svoje oči. Nai delavec je res le polten po veliki večini, ali kdo nam more zajamčiti, d .t bode le tuko jutri ali pojutrlnjem P 1 Nikar ne preži-ratl na stotine pogubnih vplivov, ki pritiskajo v sedanjem času na siromaka delavca; nikar no prezirati bobnečih in mamljivih fraz drznih aloparjev, izkorisčujočih bčdo in iz iste izvi-rajočo ogorčenost delavskega stanu. Ti Kleparji bi hoteli uduiiti v delavcu vsakortno idejalno milljenje, ponižati bi ga hoteli do nemo živine, ki le dela in — ji. Tu treba pouka, tu treba dulae in materijalne podpore, da ohranimo nalega delavca na poti poštenja, na visočini človeikega čustvovanja. Skrbeti moramo, da bode nai delavec res Rnal", ko dobi — in ta trenotek ni tako daleč — naj* vainejie državljansko pravo, volilno pravo. Rojaki I Ne pozabimo, da delavec a glasov* nieo v roki postane činitelj, katerega no bode smela prezirati nobena stranka!
Opravičenost tudi tega priporočila nalega zaupnega mola je torej jasna in nam ne preoataje druzegu, nego iskrena želja, da bi nas uvriilui o J'o kateremu sta no izročila poleg (iruzih tudi ta dva nasveta na uvaženje, skoro razveselil s konkretnimi predlogi ali načrti.
Čez resolueijo VI. bi tuđi mi naj-rajie pogrnili plalč molčanja, kakor so to storili nali zaupni možje, kajti ta resolucija govori o odnolajih na Kranjske m. Toda le par besedi.
Jeklena, rimljanska čelada pokriva orjaku glavo, driečemu v svojoj lovioi kratek, ijrok bojni med.
Mladenič zamahne se sabljo tako močno po napaaleu, da mu razkoljo čelado. Ali vsled presiluega vdurca se mu razleti sablja na drobne kosce.
Orjak vaejeduo ne izpusti uzdo. Konj se prestrašen vspenja in postavivli so na zadnji nogi, agubi ravnotežje ter trelči s tako silo jezdeca ob skalo, da revež obleži popolnem onesvesten na tleh.
V trenutku vstreli nekdo s vrha skale proti mladeniču.
—	Kdo se je prodrznil streljati P — zavpije orjak s peklenskim glasom. Divjo rjoveč planejo krvoždjui VUhi na razoroženo žrtev, na tleh ležečo brez pomoči in zavednosti.
Ali, glas orjaka nadvlada rjovenje tno-
ritveželjnih kmetov.
—	K'lo jo oni, ki je streljal na tuo P —
Z vsem svojim »risa pridraiajemo a«
tudi mi tel ji, izraženi v le) resolucij, da bi ** namreč skoro vsi Slovenci združili v zložno delo na podlagi vere in
narodnosti, — Ta resolucija obžaluje tudi, da se je del Slovencev na Kranjskem izneveril staremu narodnemu programu. To očitanje jo pravično. Zato pa je temveča dolžnost voditeljem naroda, da vedno nagla« lajo n ala nepremična načela in naie i d e j a 1 e, sieer ae nam utegne zgoditi, da tudi drugi dol kranjskih Slovoncovizgubi iz spomina nai stari n a r o d n i p r o g r a m.
Ostaje nam le resolucija VII. Ta retoluoija priposnava dosedanjo organizaaijo izvenkranjskih Slovencev, kranjskim Sloven-sem pa priporoča, da se združijo in organi* aujejo kot ,nirodai stranka". Dal dobri Bože, da bi se nalins kranjskim bratom skoro nresničila ta iskrena ielja in da bi bilo skoro konec potitifkemu iarlatanstvui ki zastruplja se svojim krikom vse javno livljenjo na Slovenskem.
K tej resoluciji so nasvetovali zaupni možje tržaški dodatek, po katerem bi bilo skrboti za organizacijo nalega časnikarstva in pa za ustanovo skupnega organisaeijskega fonda.
To je s.ipet valno poglavje, tako valno, da bodo treba kedaj posebej spregovoriti o njem. Za danes bodi le naglaieno, da ga morda ni n&roda, ki bi imel tako alabo orgrnizovano svoje časnikarstvo, kakor je Ima narod slo* t e n s k i t
DOPISI.
Is triaAke okollo«, koncem leta 1894. (Isv, dop.) Da se zboljia nale gmotno stsnje in s tem tudi politično stalilče, treba je v prvi vrsti, da postanejo nali okoličani previdnejli v gospodarstvenom obzira. Da imajo okoličani preeej dobre zaslužke, je znano, in kako bi jih no imeli, ko opravljajo vsakovrstna rokodelstva. Tu dobij poljedeles, ribičs, kamnoseka itd., zidar nai je pa na glasu kot prvi.
Mlekarstvo nosi tudi dobička, in ženski spol iz bližnje okolice zasluži dokaj s perilom. Napaka je, da mnognkateri okoličan le prerad pogleda v dno kozarcA. Zmernega užitka božjo kaplje privolči delavnemu človeku menda vsakdo, ker ta krepi telo in jasni duh, kar pa je užitega čez mero, Škoduje obojestransko in i« posebno Žepu.
Večkrat sem imel priliko opasovati oko* ličana, kako rad prasnuje dneve, ki niso zaznamovani v nobeni pratiki ; rad dostavi tudi vsakemu večjemu prazniku tudi avoj .dodatek", katerega seveda, najrajle presedi v krčmi.
Nekateri delavci imajo tudi to grdo navado, da se na sobotne večere navlečejo takosvansga .peteia", posledica tem sobot* nim večerom je, da v nedeljo na vse sgodaj hitijo v bližnjo ftganjarijo gasit si žejo, in v takem stanu prebijejo ves dan. Naslednjega ponedeljka jim delo gotovo ne drti, ampak sgodi se večkrat, da izostanejo a dela in s tem zgubijo dnino.
Tako Ikodljive navade morajo se opustiti, mesto teh pa treba uvesti umno gospodarstvo in Itedljivost. Namesto nepotrebne sapravljivosti in tratenja časa po pivnicah, vzel naj bi vsakdo gospodarsko-poučno ali
Pr6straieni obstoje Vlahi krog njega.
—	Jas nisem meril ua te, Dokurio, te-muč na tega huzarja 1 — jeclja jeden iamed njib, tresoč se na vsem životu. Orjakov ostri pogled bil je vanj uprt že od daleč.
—	Lažeš, izdajalec I Kroglja tvojega samokresa je zadela t moj oklep in, če me ne bi varovala jeklena srajca, leial bi jas sedaj mrtev na tleh! —
Nagovorjeni postane mrtvaiko bled.
—	Sovražnik te jo podkupil, da me za-vratno umoril] —
Obtoženec hoče govoriti, a beseda mu sastane v grlu.
—	Obelite ga, on je nas izdajalec I —
Razjarjena množica popade zatoženoa,
dvigne ga kvilku, ter ga takoj nese k nekemu drevesu.
Ne preteče ni pet minut, ie je izvrien orjakov ukaz.
(Dalje prih.)
Ink« črvfo knjigo * reket 8 Ua bi nI marsikdo naučil kaj koristnega ia lep«ga, e ' čemer nima sedaj niti pojma, in pri tem bi tad i — prihranil.
Posebno vi mladeniči, ne sapravljajte po nemsrnem drai ga časa, kadar imate prosto uro; vsemite rajie poučno knjigo in Čitajte naie slovensko glasilo .Edinost", ksteri list staoe le bora 2 novčiča, sa katera vam gotovo ne bode ial. S čitanjem »Edinoati" izveste novosti, poučite se o naleta narodnem iivljenju; dah se vam bode bistril, da dospete do one stopinje omike in izobrsžbe, katero tirja sedanji vek v nalem stanu. V temi ne smemo več tavati, kajti nali politični nasprotniki sačeli so se posobno v zadnjem časa a vso silo saletati v nas, nasprotujoči nam na vse mogoče načine, Pre* mtiljajočega o tem, poloti se človeka sveta jeza. In kako tudi ne, ko nam ne privoščijo niti — besede bolje v naiem materinem jesiku. Ali smo res priili tako daleč, da nam bode bresverska gospoda odločevala tudi v verskih zadevah P Ljudje bolji, pomislite: meatni .očetje" se bojč, da bi utegnil nastati nered v cerkvi, če hi se sv. misijon vrti] v slovenskem jeaiku 1 Praiam vas „abraha* motci", kdo pa (e tisti, ki bi se upal kaliti mir v hrti boijiPt Mi Slovenci gotovo ne; če bi se pa vali privrženci drznili storiti kaj tsoega in na takem mesta, pokazali bi s tem, kam jih je privela vaia „avita cultura". — Nič ne dč gospčda, le tako naprej! Korajia velja, le satirajte nas, le pritiskajte nas v kot, saj nas ne ugonobite I Vajeni smo trp* ljenja ali vi glejte, da ne postanete slični polreinemu volka, kateri je hotel spiti vso vodo is mlake, da bi pottm pojel namilljeni air ali — ui ga mogel; — pččil je.
Nič ne dč, če bodemo trpeli, saj „Priiel bo dan osvete, sa sto in sto krivic "
Oaimje se na taka bresitevilna dejstva na* lih „pal", ne ememo zaostajati, kajti časi so revni; buditi se morsmo in vspodbujsti k napredku.
Zatorej, dragi okoličani, postavite se na noge, kar vas je bolj razumnih 1 Poučujte in vspodbujte one, ksteri so le v temi; poučujte jih, da tu smo mi doma na svoji zemlji, kjer no smemo dopustiti, da bi nam gospo* dovali tujci. Tirjajmo vsikdar in povsod svoje pravico, saj član 19. drl. aak. dovoljujo vsaki narodnosti svojo pravo. Če spolnnjemo vee dolžnosti, katere nam nalaga država, čo plačujemo davke in vse pristojbine kakor drugi narodi, aakaj pa ue bi imeli iste pravice, kakor jih imajo drugi narodi P
do nekaj mi sili v pero. Čosto opazujem nsmreČ, da so okoličani v svojih prsvnih zadevah preveč zatekajo k laškim odvetnikom, in to ne samo preprosti kmetje, auipak tudi taki, ki se smatrajo izobralenimi in nsrod-nimi. če pa pomislijo, da ao ravno ti laiki odvetniki sklicali minoli mesec neko zborovanje, v katerem so se posvetovali, kako bi zsprečili slovensko uredovanje, reievanje ulog v slovenskem jeaiku pri o. kr. aodilču in sploh vse odpraviti, kar je pisano slovensko, gotovo ne bi hodili več k takim slovano-iroom.
Ne rečem, da vas ti ljudje ne bi vspre-jemali in nsgovarjali lepo in prijazno, kadar ate pri njih, to pa gotovo le saradi zaslužka. Kakor hitro pa jim obrnete hrbet, rogajo se vam ter vas oelč nasivljajo se .Ičavi".
Dokler nismo imeli v me«tu svojih odvetnikov, morali ste seveda labajati k lalkim, ali sedaj, ko imamo dva slovenska odvetnika in v kratkem dobimo le tretjega, sedaj ne treba več, da hodite k svojim nasprotnikom. Ako trebate odvetniike pomoči, satečite se k slavonskim odvetnikom, po geslu: aSvoji k svojim I" Ob tej priliki mi prihaja na misel sledeči slučaj.
Neka okoličanska vdova pooblastila je trlaikega beležnika, dajo sastopa v zapuščinskih zadevah po nje pok. soprogu.
Pred časom dobil je beležnik kot po-oblaičenec vdove od o. kr. preture prisodno listino, ki je bila iidana v slovenskem jeziku , pa kaj se zgodi? Beležnik, ne bodi len, zavrnil je takoj ono listino s pritožbo, da se ista iada v italijanskem jeziku.
Ko je pa vdova, narodnjakinja, izvedla za to beležnikovo početje, pritožila se je ter edločuo zahtevala, da se ista liutina zopet izda v slovenskem jeziku. Tako je prav !
Radovedni Brno na relitev.
Čudno se mi zdi to početje beležnikovo, ko sem uverjen, da je popolnoma velč elo-
loiika ia katsisma m fUveaei
dali le lepega saeiataa, — r. „j pratim, prijssni so nam le takrat, ko jim gre za zaslužek, drugače pa nss hočejo ugonobiti. Zapomnite si!	Nekdo.
Politiške vesti.
Državni zbor, (Gosposka zbornica.) Včeraj je vsprejela gosposka zbornica rasne po poslanski sbornici ia vspreta načrte — med temi tudi ztikun o nsdeljnem počitku
—	in se potem razšla na božične praznike.
Kriza na Ogerskein. Odstop minister-stva Wekerlevega je torej dovriena stvar. To sta potrdila ministra Wekerle in Lukac« s tem, da se na Dunaju nista hotela adeleliii posvetovanja gledA podržavljenja jalne ie-leznice, gotovo iz tega tehtnega vzroka, ker
—	nista več nsiniatra. — Cesar se odpelje v Budimpeito dne 26. t, m. Dotlej se morajo časnikarji sadovoljiti s golimi kombinaoijami. Židoliberalska klika je overjena, da se tudi prihodnje ministeratvo porodi is liberslne stranke; mi pa menimo, da polagoma mora priti do radikalnega preobrata v sistomu, kajti tako ne more ostati, da bi od vlada doli negovati — kakor so dossdaj — oni isti KoSutov kult, ki je oesdruiljiv s vitalnimi interesi dinastije in s obstoječimi pogoji ukupne driave.
Kriza na Bolgarskem je relena, sestavilo se je novo ministerstvo pod predsed« niltvom dosedanjega ministerskega predsednika Stojlova.
Škandal W Italiji. Danea naglala ves svet v svoji sodbi, da korupcija v Italiji je dosegla svoj vrhuueo — ie en korak dalje in splolni polom je neizogiben. Mnogo so govori in pile — ali opravičeno ali neopra* vičeno, nočemo preiskovati — o podkupljivosti nitjih nradnikov na Ruskem, ali kaj je to proti dejstvu, da v Italiji najviiji urad* niki zlorabljajo svojo moč in svoje uradno stalilče v ta namen, da morejo stezati svoje prate v — tuj denar. Celč ,N. Fr. Presse"
—	ta najVHČa prijsteljica sedsnjih državnikov italijanskih ne more diugate, nego priposnava, da se je po objavljenju Giolittijevih pisem odprlo pred nami grosno močvirje gospodarske popsčonosti: Povedali smo ie da si je gospod Francesco Crispi sa trenotek pomagal a tem, da je ispoaloval pri kralju — katerega poslednjega saupanje uživa stari lisjak — dekret, a katerim je saloputnil vrata poalanske zbornice. G. Crispi ae je posluiil jako nevarnega oroija, ki sa utegne naposled obruiti proti njemu samemu, kajti sedaj ai ne upajo niti njegovi prijatelji trditi apodiktično : Crispi je nedolien, Crispi ni imel svojih rok v blagajnah rimske banke. Preprečil je sa trenotek res nadsljuje ikandale T sbornici, toda podnetil je obči sum nase. tToda Crispi je mol trde glave in trde volje, ki si misli: sko sem rekel A, reči moram tudi Đ. Ou se ne zadovoljuje s tem, da so sa posvetovanja zbornice odložila, ampak hoče naravnost raspustiti sboruico. Nove volitve bi se vršile potem v mesecu mavou. Toda to mu ne pomore, kakor ga tudi ne redijo tistih 46 toieb, katere so ae uložite v tej zadevi proti Giolittiju: ikandal je preočividen, da bi ga bilo mogoče pokriti.
Dosedaj smo rekali radi: .Lačna Italija 1*, odalej bodemo morali reči: .Gnjila Italija, gnjila od nog do glave 1 Rnssodnemu Človeku jo po takem lahko uganiti, koliko vrednosti je tak saveznik, kojemu črv notranje korupcije ispodjeda življenja sile, tako, da visi nad propadom splolnega gospodarskega poloma.	_
Različne vesti.
Nadvojvod inja Štefanija. Nj. ces. in kr* Visokost, oesaričina-udova nadvojvodinja Štefanija odpotovala je včeraj is Opatije na Dunaj. Po Božiču vroe se v Opatijo.
imtnovanje pri policiji. Ces. namestnik v Trstu imenoval je polioijskega konceptnega vežbenika Mihajla Pertota konoipistom v področju o. kr. polioijskega ravnateljstva v Trstu.
Imenovanj« pri poftti. Poitnimi oficijali imenovani so v področju tržaškega poituega ravnateljstva: poitni asistenti Gregor Bartol v Trstu, Ivan Zandegiaoomo v Gorioi, Netto C a 11 i n, Jvan B o n e 11 a, Jo-sipG a 11 o v i c h, Alfons Sohlechter, Mi-
kalj Baaetta v Trata, PtUr Spataa-
pan * Gorici ter Josip Tutiach in Vin-cenc K o I e o e ▼ Trtsu.
S« M mirujajol Ker so istrski ,Benja-■ini44 nekako imagali s svojim ropotanjem proti dvojeiiftnim napisom, mislili smo, da bodo sedaj molčali, hvaleini na naklonjenosti vlade. Toda ne! Ropotanje mora in mora biti. Vrgli so se, kakor smo ie sporočili o tem, na ministersko naredbo gledd porotnikov. Njih lojalnemu (?) liberalizmu (?) nikakor ne gre v glavo, sakaj naj bi sodili o Slovanih porotniki, ki umejo vsaj obtožence? jesik. In lopet treskajo protesti v ubogo ssinisterstvo. Tem »protestom" pridružila se je včeraj občinska deputacija Viinjsnska, odposlavii utok proti naredbi justičnega ministra na ministersko predsedniitvo in na ministra sa pravosodje. Ta „protest* toii, da je okrožno sodiiče v Rovinju v listini porotnikov sa leto 1895. ispustilo vse Italijane, in pa jednega porotnika, ki je vroč in delaven aatelit gg. Spinčiča in Laginje. (I) Sukati in prevračati pa snajo, ti nbogi, „satiram istrski Lahi". Jednak »protest* odposlala je včeraj občina Novigrad.
KJt j« resnica? Dopisnik „Picc. d. S." satrjuje nasproti „Popoln" „resnici na ljubo44, da ao odrekli ikofovi saupniei svoj podpis polog don Revelsnta ie trije drugi častivredni italijanski duhovni, kajti isti smatrali so ta spis kot popolnoma polit i-ikega s n ač a j s.
Kje je torej resuica P „Popolo" in „Adria* trdita, da duhovni laike narodnosti niso odrekli svojega podpisa, v tem ko „Piccotov" dopisnik vstraja pri svoji trditvi P
Dobro 0Zna6enje. „Reichspost" pile povodom volitev v Pssinu: Na dejanjih iidov-sko-liberalnih voditeljev v poslednjem času ni mogoče več presreti noko stopinjo smei-nosti. V Pasinu so se pričele ravnokar ob činske volitre in tu gre gospodom italiaoissi-mom nekoliko trda aa glasove. Da pa po-dele avojemu predvidnemu porasu nekoliko nimbusa, ssgnali so groicn Ipektakel o vplivanja na volitve od hrvatske strani in snana iidovsko-liberalna frasa o slovanskih „heoka-planih" prestavila se je jednostavno na fi-dovsko-italijanski. Do tu bi bila stvar čisto po običaju, liberalccm vsikdar priljubljenem : vplivanje na volitve po odličnih osebah ali pa klobasic«, kakor že pride, potem zmagovalno slavje bres klobaso, toda s iampanj« oem sa „oiji krog", ako volitev ispado po želji , v nasprotnem slučaju krik o volilnem terorismu in farjih-hujsksčih.
V Pasinu pa tirajo nesramnost ie dalje, tu brzojavljajo prijatelji orijentalnkih Italijanov v Trstu — papeževemu nunciju, ker ae duhovni slovanske narodnosti poslužujejo avoje politične pravite. Da, ravno tisti gospodje, ki sahranjuje tržslkim Slovencem misi jo no v materinem jesiku, tako, da vladna oblaat niti gotova ni, da bode mogla vsdrie-vati red radi njih demonstraoij proti pobožnim vajam Slovencev, d&, isti gospodje, ki posredno delajo ovire triaikemu ikofu v ia-vrievanju paatirskih nalog, ti ljudje obračajo ae do papeževega nuncija, da bi isti sabranil slovanskim duhovnikom isvrievati svoja dr* iavljanska prava. Jeli to italijansko ali — iidovako P I
Za drulbo ev. Cirila in Metoda nabrali so nepatentovani bazoviški geometri po sestanku izvamednega zajuterka na travniku, v družbi dveh „obelažnjivcev* v Lipici 66 stot. „Pepi Floea" dodal je še 10 stot. mesto ovsa ex oslu, kojega je mati iskala.
Sv. mieijon v Komnu prepovedan. Iz Komna pišejo: Pri nas bi moral biti sv. misijon v dobi od nedelje 23 t. m., do 2. januvarja 1895. Ta misijon bilje že oztiAiijen v tukajšnji župni cerkvi. Sedaj pa se je pokazal«', da je tre.ba popraviti cerkev, kajti glavni tram strešnega ogrodja se je vpognil in tak6 preti nevarnost, da se podere streha. Vsled tega je inženir po nalogu ces. namest-ništva preiskal streho ter našel, da je nevarnost velika. To je sporočil namestništvu ter je isto ukazalo brzojavnim potom okrajnemu glavarstvu, da naj prepove misijon.
Boj na veej črti. Goriška notarska zbornica je sklenila, da in o r a biti notranji uradni jezik laški. „Soča* pripominja k temu: „Torej tudi slovenski notarji morajo imeti vse svo.;e knjige, zapisnike itd. spisane v laškem jeziku. Kakšna pravica je to!? — Evo, rojaki dragi, knkć nam vsiljiyejo boj na vsej črti. Pripravimo se!"
Strdki odvetniki ia pa eleveaiftiaa pri
eodifefiih. Jutri ob 10. uri dop. sestanejo se Goriški odvetniki v tamošnji magistratni dvorani, da protestnjejo proti „razšiijevanju slo-venSčine pri c. kr. sodiščih4. Verba movent, eiempla trahnnt! Gospodo mika menda vzgled Tržaških kolegov?
Cvetje Avlte colturs Iz Kopra nam pišejo: Sedaj, kuje obča pozornost obrnjena na občinske volitve v Pazinu, bode inoj dopis nekoliko dolgočasen, a vendar ne bode škodilo, ako nekoliko proučujemo karakter slavnih rimljanskih potomi-ev v Kopru. Ljudje, kateri baje nekoliko več vedo od nas, ne-izvzemši g. dra. Rizzija, trdijo, da so Italijani neki grozno olikani, da se celo jedino olikani narod v Istri. Zakaj bi mi Slovenci, ka :eri smo v neposredni dotiki z Italijani, zanemarjali tako ugodno priliko in se ne učili olike od naših ljubeznjivili sosedov? Pazimo torej dobro, kaj oni delajo in pridno njih posnemajmo! Ko smo to storili, lahko stopimo pred »vet in porečemo: Evo nas, tudi mi smo olikani.
Sedaj je v Kopru cirkus Zavatta. Ko-perčani, mesto da bi bili veseli, da pride v to dolgočasno mesto kaj zabave, so g. Za-vatiju tako nehvaležni, da so mu pred ne-keliko dnevi prerezali po noči platnene zavese, s katerimi je pokrit cirkus. Vendar se je zdelo to junaštvo vrlim koperskim fakinom veliko premajhno, in radi tega metali so pri belem dnevu debelo kamenje v omenjeni cirkus. Da bi se preprečila kaka nesreča, moralo je osobje cirkusa samo braniti se proti tolpi fakinov. Kje pa je policija ? prašal bode začuđeni čitatelj. Ne bodite no smešni, ali ne veste, da so stražarji v Kopru le za parado.
Mimogredč naj omenim, da se spozna lahonska ljubezen do umetnosti, da so morali lanski igralci tukajšnjega gledališča pobirati darove, ker bi jiin drugače ne bilo mogoče odpotovati iz Kopra.
Iz verodostojnega vira sem poizvedel, da prileti včasih v učne sobe u. kr. učiteljišča med poukom kak kamen. Res čiH.io, kako čislano je kamenje v Kopru. Kaj bi bil Koper Urez kamenja fakinom ? Puščava, gota puščava, poginiti bi morali od dolzega časa reveži. Seveda so fakini le marjonete.
K temu činu, mislim, da nc treba komentara, le to vprašanje mi sili v glavo, ali ni bilo na Primorskem mogoče dobiti bolj „Ijubeznjivega" mesta, kjer naj bi se bilo napravilo c. kr. učiteljišče !?
Iz Podgrada nam pišejo: Marotti je pogorel pri denašnji kazenski razpravi. Tožil je preč. g. kapelana Hrušiškega zaradi raz-žuljenja časti in obrekovanja. Imel je seboj dva italijanska doktorja (Baseggio in De-piera). Sodišče oprostilo je obtoženega, ka terega je zastopal notar Dubrovič in obsodilo Marottija na stroške.
K napadu v Solkanu. Svoječasno bila sta dva solkanska poljska čuvaja pri okrož. sodišču Goriškem obsojena v preiskavi zaradi znanega „napada" na Solkanski cesti, o katerem napadu pa nihče ne zna ničesar, zaradi krivega pričanja na več tednov ječe. Kot podlaga obsodbi služil je zapisnik, katerega je spisal slovenščine nezmožni sodu. pristav gosp. Musina, v katerem pa je bilo nekaj zapisanega drugače, nego sta govorila poljska čuvaja (tak6 namreč trdita ona dva). Zagovornik g. dr. Stanič uložil je nično pritožbo na Dunaj in vsled tega vršila se je razprava in oba obosojenca bila sta oproščena. O tej razpravi lakonski lisi i kar molčč, ker jiin seveda — ni po volji.
Konec dnlge pravde. Včeraj je končala pred tukajšnjim okrajnim, za mesto odrejenim sodiščem pravda dr. Caniber-Freisinger. Ta dva gospoda sta se sprla, kakor smo svoječasno sporočili, nekega dnč v gledališču „Fenice", ker je odvetnik dr. L'amber ojsfro kritikoval gledališčno reklamno zagrinjalo, ki bi imelo služiti v reklamo i industrijalcu Freisingerju. Padla je o tej priliki koja zaušnica, slišati bilo je marsikatero žaljivo besedo in dr. Camber je Freisingerja baje udaril s palico. Razprava bila je že nešte-vilnokrat odložena in tudi včeraj je predlagal Freisingerjev branitelj, dr. Richetti, da naj se zopet odloži. Sodnik in pa /.astopnik , državnega pravdnika nista pristala na to, j zatorej je sodnik razglasil razsodbo. Sodnik spoznal je dr. C a m b e r j a krivim prestopka i po §.411 kaz. zak. (navlaščne telesne po-: škodbe), Freisingerja pa krivim žalje-
nja na časti v smislu 483 in 496 kaz.
zakona in obsodil drja. Cambeija na 25 ffld., Freisingerja pa na 80 prid. globe. Oba sta prijavila utok proti obsodbi.
Obustavljena preiskava. Državno pravd-
niitvo obu itavilo j« pr-iskavo proti i«vo5čeku Antonu Z iider*i<"u it Vrdele, kateri jo bil a* »uruu, <la je dne 12. avgusta t. I. ub>l An« Hrovatin v nju stanovanju v hiii it. 428 v ul ci S. C lino. Ztiiderliča izpmtili so is zapora.
Izginilo dekle. Din IS. t. m. ostavila je 1 Dietna Angelika Rabic *voje stanovanje v li!ii It. 15 v ulici Sette Fontane. Ž njo nestalo je nekoliko obleke in drugih predmntov, vrednih 11 gld. Gospodinja, katera je bita iznajmila sobo dekletu, prijavila je tatvino policiji, toda dekleta ni bilo mogoče najti. Včeraj dobila je teta Rabčove, Marija S., dopisnico od dekleta, v kateri jej javlja ista, da se hoče vtopiti v vodnjaku na dvoriiču bile it. 6 v ulici Donadoni. Marija S. prijavila je to grožnjo policiji, in organi polic, komisarijata v ulici Scussa iskali so včeraj popoludne „utopljenko" v omenjenem vodnjaku, toda našli je niso. O dskletu ne ve ničesar niti njo zaručnik.
Policijsko. Polic, oficijal gospod Ti« zaprl je včeraj 28Ietnega breiposelnega Andreja Furlana is Slapa pri Vipavi. Sročal ga je v ulici del Solitario, toda ko je Furlan sagledal policijske agento, bežal je, kar so ga noge nesle. Dohiteli so ga v ulici Chiossa. Furlan je bil le isgnan is Trsts, poleg tega ga Uče dež. sodiiče v Ljubljani caradi ropa. Pri Furlanu so naili nabit revolver, vrečico patron in pa ojster srp. — 84letnega težaka Pavla S. is Pulja zaprli so, ker je ukradel na trgu Rosario trgovau Keratiju kos sukna, vrednega 3 gld.
Najnovejše vesti.
Peterburg 22. Glasom poročila službenega lista, je car v seji odbora za gradnjo sibirske železnice izustil nastopni govor: „Gospoda moja! Zapričetek gradnje popolne sibirske železnice je jeden največjih činov prestavnega vladanja mojega nepozabnega očeta. Da z Božjo pomočjo završim to izključno mirovno, kulturno podjetje, to ni le moja sveta dolžnost, ampak tudi presečna želja, tembolj, ker mi je to stvar naložil moj dragi oče. Nadejam se torej, da z vašim sodeljevanjem hitro in dobro završim zapri-četo gradnjo .sibirske železnice".
Glasom uradnega poročila znaša dolgost vseh v Sibiriji doslej zgradenih železnic 1518 vrst, to je nekoliko manj, kakor % vse Črte.
London 22. Kakor javlja „Bureau Ruutor* ia Tion-Tsina, odločila so je kitajska vlada po dolgem raspravljanju in obotavljanju, da odpoilje na Japonsko posebnega pooblalecnea, katcrcuiu bode pričeti pogajanja «a sklenjo-nje miru. Dotična cesarska naredba iside skoro.
Trgovinske briojavk«.
Bttdlopeiti. Pg<<ul"A za b p o mlad s 71 s-7SI Koruzi) za josen 189.% 7.02 do 7.03 Ov«s r.n tps-mlad 5J*3-5»5 Iti uovn § 25-..35. Koruza stara 5-50 4o r»-70.
Pšenica nova »d 7H kil. t. »Vfl.">—«-70. od 71 kil. f. fl-70-8-75, od «0 kil. f. H75~«-80 od Ml kil. f. H 80 -0 85. od S« kil. for. tt'85—8.90.
I odmori « 80-810 j proso fi-00—tt'ttO.
PAonica: Male ponudbe. PopraAo>anjs otnejeas trg Btrtleri. Prodalo ne js 10 00 l mutr. stot. Vroms : lepo
Praga. Noralinirani »ladkor za december f. 1102, januar f. 11.67. Neapromenjono. lepo.
Prnga. Centrifuga! novi, po.itavljsn v Trst
in s carino vrod, odpo&iljatev procoj f, 28---28 50 Nov.
inarc f. 28.25 — 28.50 Concassc za novembor-marc flif — —•—. Četvorni za novoraber Htt-75. V glavah (todik) r.a kuni'« decombrn 30 —
Harro. Kavu .Santo* t(0<i'l avvrA^n ki dectiubar 91.25, za april 80.—. trg Htalon.
Ua*nburg, Sa>iti>< nood av«<rai{o z« 4«csinb«i 72. —. marc «9,—, mai 88-25. trg stalen.
Novi York Kd"('a iim«ka pienicb padla j« v tnino'ein t«dnii od 03 ua GO7, in koruza 54'/, na .r> 17, cts. buiiliel.
Dunajska bona 39.
iae«
daosmbr«
Državni dolg v papirju . .
B n v srebru . . Avutrijnka renta v zlatu
„ v kronah . Kreditne akcija ..... London 10 LHt. .....
Napoleoni.........»-8«
100 mark.........60 80
100 itulj. lir........4<m
dsnss
10O.-100 — 124 — 08 15 B9H 30 123.U5
vfsraj
10010 100 — 1H4.30 S8'20 IU8-50 123 -0*«i CO.HO 4S20
Tpine osne.
(Cene ss razumejo na debeto in s carino vrsd.)
Domači pridelki.
Ona oil for. d* for.
Fial: Koks........100 K. 11.50 11.75
Mundoloui..... „ 10 50 — .—
Lvet'orudoči..... . i»,50 —.—
toinnorudcii . . . , „ —— kanarček...... „ —,— —.—
bohinjski ..........100 g. 9 75	-.—
b^li veliki .....	„	10.25
» mali............„	»_
iel.>ni, dolgi..........10 50
n "krogli..........—8.50
mešani hrvatski ...	„	7.50	7.75
1, Štajerski . .	n	H.25
Kasla fino Jtajersko ....	„	9'J. -
Je:moa it. 10...............	0.50	» 75
• •..............a	10,-	I0.1B
- 8................11._	11.25
Zelje kranjsko..............„	« _	a.25
Rspa..................s so	5.75
Krompir, *tajorski ....	.	3.—	3.25
Proso kranjsko........	8.75	59.—
Jisća.kr.mjska......•	r	0.__o.
sh Ogerski..............n	40.—	50,—
Mt odrska..............„	|t,—	M -
Kava Moeca..............„	ino. -	1W2.—
Cejlon i'lant. (ina . .	.	182 -	1«4,—
. Perl......189,—	191,—
Java Malan/ ....	n	—*.—	—,—
Portoricro............K	____
Guatt-mala..........„	157,—	158,—
Xan D.)mingo ....	n	156.—	158.—
Mftlabar Plant. . ...	,	172.—	174'—
n nalive. ...	„	—.—	—. —
Laguayra l'lant. ...	„	170.—	172.—
„ naiivi'. ...	„	—.—	—.—
Sariton najlinijI ...	,	150,—	151,—
, »rodnje fini . .	„	147.-	148.
, irmlnji ....	„	144.-	HH,—
ordinar , ...	r	131.-	133 —
Rio oprani .....	„	—, —	— —
h najfiniji..........„	147,—	14H.—
. srednji..........„	141,—	143,—
Sladkor Contrifuffal t. vrtt« .	1(H)	K. 28.75	29.—
• ConeaHHi..........„	29.75	30.25
t glavah .....	„	31.—	30.25
razkosani .....	.	30.25	30.50
Bit italijanski lini ....	100	K. 19.—	19 50
„ urednji ...	.	18.25	18.75
Japan fini AAA ....	„	17.—	—.—
n erednji..........„	15.50	—.—
Raugoon oztra..........„	13.25	— .—
1..............1250	-.-
II. .... .	„	9,-	-.-
PstrolsJ iu*ki v nodih ...	„	18,25	— —
v zabojih od 29 kil	5,80
Olj« italijansko najfinoji . .	100	K. 04.—	fifl.
. Brcdnjofino . ,	,	65. -	57. -
bombaino. amorik. ...	„	34.—	37.—
dalmatinsko............„	32-—	34 —
Limoni Mffllnski .....naboj 8,—	5.-
Pomaranč« . ...........	3,—	5. -
Mandeljni Dalmatinski ...	100	K. 58,—	58.—
. Hari............n	<,0.—	«2.—
i5 njoll....................,	84 —	88,—
Z ilil Dalmatinski............- ._	—.-
- PuljeSki ............„	8.25	8.75
3 okvo PuljeAke ..........„	12.50	13.—
OrSko v v eno i k . .	„	12,—	12.50
5 i tanina ................„	80.—	40.—
Vittpsrli....................23—	24.—
0i7 b»...........,	J4.—
Polsnorks Brednje velikosti j	„	38,—	— .—
, veliko .... Jnsvs ,	30 —	— -
• malo.....f	„	42—	.—
Slanlkt v velikih vodih . .	„	13.—	— .—
v 1
n " /1 a	■ • •	n	—>— — •
Kava. Od poalodnjugu naSoga poročila do dane* • ■■tulil «i> ceno tu in povsodl drugod nospromenjene •, vso kažo ua to, di nukaj fiasa Sc ni pričakovati po »ebnih Hpr.'mcmb. (Hode novo letini« v Draziliji. kar jo iiitjv.ižnejii faktor, nUo številko raznih poročevalcev v soglasju, toda pri vsorn tem ka?.« so, da imamo doaedaj računati na povoljn Istino. Pridelek 8ant. >*a ceni s* ti a 9'/« l'0 4, Hia pa na 2'/a do 2' , milijonov vrofl! Ma naiem trgu imamo 98.480 met. nt. ra/.nih vrst, od katerih *o skoraj * , razno braiil »ko. v tem ko jo občutiti primanjkljaj dobrih iu lepili sredno-ainonških.
Sladkor. TriiSčo jo vmlno mlačno; težko je poročati o takem stanju, kakorineg.i So nikdar iti bilo, in katoro občutilo vsi I kmet, tovarnar in trgovec. Kakih neiničnih na»lodkov bo le imolo to sianjo, pokale nam bodočnost in morda celo bližnja bodočnost; dandaiiKri io truba ho je skoraj viak dan tožit proti levautinškilil tvrdkani, ki ne morajo prevzeti drago zaključenega sladkorja. Mislimo pa in nadejamo ««• trdno, da smo dospeli na najnižjo stopinjo, ki je sploh možna.
Kiž. It a 1 i j a n h k i jo nospromunjon, toda procoj sta'i n; japonski in a n g I e s k i js zanomai-jen.
Olje. Američkoj« jako mlačno, kor v Ameriki padajo cene, na našem irgu pa jo tnalo kupčijo. Boljše zanimanje ju za d a I m a t i n s k ker prodajalci dovoljujojo koncesijo pri conah. I talij unsko jo mrtvo.
Južno sadje. Veliki dol lotoSnjega protnotu ju končan, vendar pa bo moriuno zopet tožiti o vedno padajočemu kcinsumu. Lot >s bilo so tudi vrsti slabo in takii jo vso neugodno vplivalo na trg. Izjema jo vedno v lim oni h iu p ome ranča h, od katerih bo jo prodalo tudi v tem tednu vsega 1H ,f>oo zabojev, Domači pridelki. Fižol. Dasi je dovoz zelć neznaten, ven lar so ceno mlačno, ker ni izvažanja. Po praznikih so odloii, dali se vzdržijo visok« cone ali no' • Zelju ceno rustojo nekolik >, toda kun-sum ni Ae volik, kor tu ni so posebnega mraza. — Leča jo jako zanemarjena, cono vodno padajoč«, K on o pij ino s o m o nekoliko boljo in to vsuj za nekaj česa, ker primanjkuj)) gr^ko. - - Proso. Še vedno malo kupčijo, ceno so nespVomonjone.
Trgovina.
Moka in otrobi M « k a. Miiu v M i-ribiiru prniial j>- D)kx| avojih Številk 4 in 5
i i Til ij leg* podražili nt i «u ti Atevilki sa 25 nvf\ na kvmtal Tudi mlin v S >1 kanu pr * dul jo n 'kuj tujega iidolka, Sploh pa ho bilu v tem tednu, kakor v««dn<», kupčije lo redke. Nu)hIi»'iAo jo to da bližajoči so prazniki in pa kouoc lota vplivata to! ko na tr-šiirie, du ho kupčijo uo rodkojšo.
Cono ogoraKih mlinov ao povprodno te-lo Št. 0 f. 12 do 12.55 ; At. 1 f. 11.40 do 11.1)0 it. 2 f. 10.80 do 11.40; ftt. 3 f. 10.40 do 10.70; Ar. 4 f. 10 10 do 10.(1.) ; It. 5 f. fl.80 do 10.40; At. rt f. 9 do 9.60; At. 7 f. 7.25 do 7.85 in At. 8 f. 0.35 do 0.45, kakor jo iu vrst.
O t r o ii i. Jako stalni, k«'r io pričakuje lo mali) i z O^orsko iti ker „Bonnom;}*" mlin ni atavil akoraj nić na trg. — Noaaj kupčija l);l > jo z Lovantin^kiiui, ki ^o no pl i« vali f. 3.30 do 4.40 kvintil. kuk'>- jo liila žo vrrtt, Tržiićo hi» jo zaključilo v naj-l.>j)4ili nadah.
Drobni otrobi, Bror. kupčijo ; z i-li-ova n.- f. 4.— zi aEo''Uotiiove*, in f 3.75 do f. 3.90 za lovaiitiuslic z vročo vrod.
Goređ. Od 13. do 19. t. m, prodalo •• j« t Trstu 491 volov in 48 krav klavne livene in sicer 22 rolo* is Kranjske, 302 ii Hrvatske, —is Istre, 164 ia Bosne in 3 d Bači. Plačevali so se : voli is Kranjske po f. 45-— do 46.—; voli is Hrvatske po f. 42.— do 43.— ; is Istre po f. —do — —; iz Bo*ne po f. 43'— do 44.— in domači \ o f. 45'— do 46'—; domaće krave po f. 43-— do 44 — in krave z Italije po f. —.— d i —•— kvintal mrtve vage.
Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f, 3*75, II vr. po f. 2.70 slama I. vr. po f. 2'70. in II. vr. po f. 2*25 kvmtal.
Surovo maslo, jajca in koko&i. Kranjsko surovo maslo proJajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 93 do 95 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 90 do <>3 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.04 do f. 1.06 in v part. od 30 do 50 kg, po 1.— do f. 1.04 kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.06 J ' 1.08 kilogram.
Jajca na debelo po f. 3*20 do 3.50 sto komadov.
K o k o š i po f. 1 10 do 1'35 komad, piičeta po f. 150 do f. 1-80 par.
Krompir, navadni, na debelo po 3.— do 3-75 kvintal.	,R. M "
SVOJI K SVOJIMI
Gostilna Ivana Trevna Vllfr
29. so priporoča slovenskomu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zmirom Izvrstna istrska in okoličanoma vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni.	2 — 53
Bratje Ribarić, p?"™,* p^plroSj* I*"«
ztiloifn v Tr-iu: rta Pbndare» it. 1, Piazta <lrfl't Vatte 2, vin Madonnina 2, Viazzetta Cordaiuoti 2, z uhodom tudi v ulici Torrente I") najnižjih oenah. Oglje I. kakovosti
kurlioimin, kok, drv« na motre itd. Naročbe se spre-lllljejo tudi z dop Milico
pivovarne bratov
Reininghaus v Stelnfeldu — Gradec
in	IKK
zato kisle vode Mattoni s Mier A. DEJAKU, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant
; Otvoritev novega
prenočišča in restavracije Al „Moncenisio"
Piazza delle Legna it. I in Via Torente.
Podpisani priporoča slavnemu potovalnemu občinstvu svojo popolnoma novo sezidano in elegantno vrejeno prenočišče so restavracijo po zmerni aoni in pošteni postreibi.
Sa štovanjem
<j	A. Tuzzi.
Jak.
, ; T«;
TRST
PT Via S. Antonio St. 1.
priporoča častitim svojim odjomnikom in slavnemu občinstva
novo prispelo blago za moik« in ženske obleke, volneno robcu iu piotone zavratnike, »podnje kitljo pletene in iz štufa, ogrinjala iz lla-nele, barheut beli, hivi iti raznobnrvan, maje, Bpod-nje hlače i« volne in kotonino, uogovtce volnene in iz kotiminu, rokovico, llanol za obleke, srajco belo in v raznih barvali, ovntniko, /.apentnice, i dane za-vratnike za možke, dežnike, židane robce, čepico, volneno koraaše, volno zu nogovice, kožuhu vino in mufo, k ak ur tudi vs« ostale pred moto r.a pouk v ročnili dolih v šolah po najnižjih cenah. Pri vsoh naročbah zugotovlja točno in pošteno postrežbo
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gori) ulica Morelli 17
80 priporoča proč. duhovščini za napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenino, kot: moil-Strane, kelihov, itd. itd. po najnižji oeni ? najnovejših in lepih oblikah. Staro reči popravim ter jih v ognju posrobrim in pozlatim.
Da si zamorajo tudi raenj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n, guHpodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili.
Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro Bpravljeno in poštnine franko !	2 -2-1
nmBBJ
S	Gostilna
* Antona Vodopivca
ulica Solita rio »t. 12
priporoča kI. obćii,tiru
pristno vipavsko vino,
kak r n. pr.:
•no, modra frankinja /jo 40, 11. vrste )x> belo rebul ju po 36, riesling po 40 in sladki /imsckur po 48 kr. liter. — Druiinum, ud 5 litrov naprej, 4 kr. ceneje. Tudi />rav domaČa kuhinja jena razpolago.
BajBfflras^asMBsaass^e^ejTasasMissEsssMffl
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regli trovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. 1. nadstropje.
Daje posojila na menjice in intabulacij« proti obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirj v pa proti •l/t% obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po 4»/0 "bresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. do 12. ure dopoludne In od 3. do 5. popoludne, soroda izvzemši nedelja in praznike. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deloli se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tnr znata vsaki delež 10 gld.	1—Kfl
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-59
Enrico qm. Carlo Gortan
vla Caitrma 4, Trit (naspr. plvarai Fllisnj
Podpisani je kupil non blook** od stečajne mase trgovino
M. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
ter naznanja p, n občinstvu, da doč m jo storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanje blago po
najnižji razprodaj al ni ceni.
P.iporočajoč se slav. slovenskemu občinstvu sa ■aogobrojno obiskovanje, bo eli
Josip Rebech,
f
4 <1
Dominik Lušin
v Kopru
priporoča svojo veliko zatogo raznovrstne lesenine, kakor :
trame, iagance, morala, dile, pa tudi opako, apno, pesek Itd.
NaroČila izvršujejo so točno in po najnižji orni. 104-8
£
fr
i
fr>
___&
„Tržaška Hranilnica"
(Cassa di Risparmio Triestina) Sprejetnlje denar
ne iilttffti v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedoljsh pa od 10 -12. ure opoludne. Obresti na
knjižice...........Syt
Ftaeuje vsak dan od 9—12. ure opoludiis. /nosku do 100 gld. procej, preko 100 do 100 i moru bo odpovedati 3 dni in znoske proko 1000 gld pa A dni. Kekomptuje menjice domicilirane na
tržaškem trgu po.......
Ponujafe na drž. papirje nvstro-ogerske
do IOiiO gld po........
Višje Zimske od 1000 do 5' (10 gld. po Daje denar proti vknjižunjii na posesti v T'•sta.
Obresti po dogovoru.	2-94
Trst, dno maja 1894.
Riunione Adriatica di Sicurta
21-2	v TV**I ts.
Zavarujo proti požarom, provozu po suhem, rekah iu ua morju, proti toči. na živenje v vsih Uombinucijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892
Glavnica društva	^M. 4,OOO.HOO' -
Premij na reserva zavarovanja
nit iivljnnje	„ 13,326 34B 96
1'reinijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,«32.248 22
Promijna res«rvn zav.-rovunju ,
blaga pri prevažanju	49.465.07
Kegerva na razpolaganje	, 500.000'—
Heserva zavarovanja proti pre-
miiijanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822.42 Kesorva zavarovanja proli pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Iteierva speuijalnih dobičkov
lavurovanja na življenje .	BOO.OOO' -
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164.8fi
l'rad i-nviiateljatra : VI« Valclls*!vo, l»s». » (v lastnej hiš).
3 V,0'. 4'/„
Lepa hiša
z pvemi nad»tropji, pni ure oddaljena od Trsta, ob cesti na Proaek, prav pripravljena za pmdajaliiico ali gostilno, je na prodnj. - Natančneje se poizve
v Kavarni Commercio pri Jas. Vodopivru
rojačnica za moike,
spojena z uMmm perila
za moike Iva ienik«
A. ŠČUKA
Via Farneto YRST.it 34, t nadet.
P ipotoča se za vsakovrstna dela krojaške obrti zs mslks obleke, ksksr tudi zs izdelovanje perila ta moike Ia isnsks
Delo izvr.ii natančno po meri in ceno.
»..a
FRIDERIK & SIEMENS
Dunaj.
Tovarna c. k. pri. aparator za razsrelljaro in kurjavo.
IX 2. At*er*tra**e 20.
Najnovejša plinova »vetiljka za zunanjo razsvetljava:
ST Regeneratjvni plinov solnčni gorilec %
75 odstotkov ceneji, kak»r eloktrjško bočne svetiljka,
a dBjn njim jednako svetlobo. Nadalje zi dvorane, delavnice, prodojalntce i. t. d ataroiahuiene vcntllujoie re-generativne plinov« avetlljka ter plinov« avetiljke v steklu, katere se mntojn rabiti povso >i in so primerne za vse slučaje. Uvedeno so po vsem svetu.
Canikl ln prorȣunl
itonj.

zi Trat: HEM ffAGNER, Via Cariitia 4.
Uaorol laatonj ln fMinko!
j^azgpeleoanje stanoDanj,
^ kakor tudi cerkvA, šol, dvoran, prostorov itd.
Je mogoie le po
Siemens-oviui za gas (plin) prirejenim peeim
Iti s« lahko tjrejejo brez oglja brez pepela, brez saj, brez smradu, so nsijprl-klAdnsja i najidmvej«
vsleil razproBtujoče	gorkot« t
Najbolji* peć kar bo dostaje moči razgrejevanja ali trpežnosti.
Mnogo najboljših priznanj.
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2
C. kr. prlv. tovarna aparatov za razsvetljavo ln kurjavo.
Garl G-reinitz Neffen.
Singerstrasse
15, Dunaj.
lekarna ,Znm Roldeneii Reichsapfel".
Kričistilne krogljice, prej imenovano univerzalne krogljice
zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici jo mnogo holeznlj, pri katerih so te krogljice pokazalo svoj izvrstnn učinnk
Že več desetletij so to krogljice povsod razširjeno in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalogi tega izvrstnoga domačoga sredstva.
Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo te krogljice kot domačo sredstvo, posebno pa proti boleznim po aslnltl prohavl in xnbaHan|u«
To krogljico stanejo: 1 ikatlilon c 15 krofgljlenml 9lni., jeden O ikntljlc 1 ffltl. o ni., pri nofrankovani pošiljatvl 1 fgld. IO ni.
Id. 25 n«., 2 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10
zavitek	_
— Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 zavitka i gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov zavitkov 0 gld. 20 nč. (Manj kot jedon zavitok so ne pošilja).
Prosimo, da se iirečno zahteva .J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice
in paziti jo, da ima pokrov "*«ke škatljiee Isti podpis I*taos»>»ofos* v rudeilh
menih, ka'oregg je viileti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline	1 AngleSki balzam, i .tekućaso.*
Trpotče/ sok, i steklenicani.	Fjjakerskj prsni praiek,,1^^1^ K •
Amerik, mazilo za trganje, ^r^1 Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, ^r1' Zivljenska esenca (Praike kapljice)
I stekleneica ti, tli.
Kazvon imenovnih izdelkov dobivajo ue šo druge tu- in inozomske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in se na zahtevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmoti, kojih ni v zalogi. — Razpošiljanju po poAtl vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; vočja naročila tudi po pofttuom povzetju.
Pri dnpoftlljatvl denarja po poAtiil nakaznici stane porto cloaatl mani kakor po povzolju.
poitnine prosto 60 n.
Tanokininska pomada	K:
Uiua 2 gld.
Univerzalni plaiter.«,^^« Univerzalna Čistilna sol
proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld.,
flichterjeve sidro-omarice za
so slej ko prej nedosežene te so u^ipriljubnejta ho-žično davilo otrokom, ki so čoz tri leta stari. Tudi ccnejš« nogo VBako drugo darilo, kajti ono trpijo inuogo let in jih je moči colo po duljAem času popolniti in no-rećati. Pristno	1
aidro-omapioe ■ kamenčki
J9di,no ki v «eh deželah žela ne-pristransko pjhvaio, in ktttoro vsaki ki jo poziia> !x 0
pričanja Halje priporoča. Kdor se šo ni seznanil s tem
skoro ili^mitl He.otr"k ^'nijo prijetni zabava, kateri grl bkoio i i J primere, naj si naroči f m hitreje od pod-
^r^ -r Wato Ilustrovani cenik in naj čita v njem natunjon, mno»j„f ki g0 |,redlia ll(HkftVft. k„|10.
.IJ-11 ""j 'zr(,i',"" isbtevati: aichtorjsvo sldro-omarioe a kameai]tl za grainj9 jjiiic (iilc),t„r'M A.iker-
&^'"|t"'UKaati'ii) in naj se odločno odkloni vsaka omarici brez tovarniške znamke sidra; kdor to no gtori, dobi lahko posneiek, ki je menj vreden. Zalo o vzoti lo sloveče prave omarice, ki so dobe za ceno 35, 70, 60 kr. do 5 gld in višo in so
vzalogi v vseh flneJftlH trgovinah s igračami,
S?tT™rr08'ne	Kolumb"°. »trslorod, taiitslj T jell.
preganjalec muh ali trm. Cena igri 35 kr Pristno samo a sidrom I
F. Ad. RICHTER & CieM
I. avstro-..gorska c. in kr. priv. tovarna sidro-omaric s kamenčki za grajenje hišic
Dunaj, I. Nibelungengasse 4 Tovarna: XIIT./I (Hitzing) Budolf.tad (rhttrToiMn,
Botterdam, Lonion E. 0, New-tork, 17. Warren-st.
Lastnik politiiuo društvo .Edinost- - ladavatelj ia odgovora, uroduik : Julij MiUla. - Tiskarna Dolenc t Trstu.