Poitnlna platana v gotovini
V Ljubljani, ponedeljek 22. januarja 1940
Posvet jugoslovanskega zunanjega ministra
.t»xyjqWBHaB>MaMaBWaMnMMaMnaMMWHaMaOto.-«■■■...Jj HM<tHMrw»Hira»lPOBt’.<aW——B——WW——WEP!'
i romunskim - dogodek svetovnega pomena
Važna izjava dr. Mačka o potrebi sodelovanja med Jugoslavijo, e Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo
Vojna na morju
Angleški 1485 tonski rušilec „Grenville" potopljen
Številke o nedolžnih civilnih žrtvah sovjetskih letalskih napadov na Finsko
Sovjetska letala so danes zmetala spet 3000 bomb na finske nezavarovane kraje
Za male države pa je pametneje In koristneje, če sklepajo »veze * malimi državami, zlasti s takimi, katerih koristi in potrebe so podobne njihovim. To zlasti velja za Jugoslavijo in Romunijo, ki sta si po svojem gospodarskem ustroju podobni in bi združeni dosegli veliko vet koristi, zlasti gospodarskih. Romunija in Jugoslavija na primer pridelujeta največ koruze v Evropi, ne določata pa ji cene oni, marveč druge države. Take reči naravnost kričijo po sodelovanju med malimi državami.
V	današnjem položaju bi bilo izredno važno in koristno, da bi Jugoslavija, Romunija. Madžarska in Bolgarija začele s čim tesnejšim sodelovanjem na vseh področjih
London, 21. jan. o. 2rtv.a nemških min sta postala parnika: danski parnik »Tehlat (1215 ton), ki se je potopil severnovzhodno od Škotske. Sumijo, da je zadel na mino. Posadko je rešil norveški parnik in jo odpeljal v Bergen. Drugi parnik je bil švedski »Flandria« (1179 ton), ki se je potopil v četrtek, ko je zadel na mino oddaljen 100 morskih milj od Ymuidena. 17 mož posadke je utonilo. 4 so po štiridnevnem križarjenju po morju v odprte.n Čolnu rešili. »Flandria« je potovala iz Goteborga proti Amsterdamu.
Belgrad, 21. jan. m. Jugoslovanski In romanski zunanji minister sta s« v soboto sešla v VrScu na fugoslovansko-romunski meji in imela tam dve in pol ure dolg posvet. Jugoslovanskega zunanjega aiinistra dr. Cincarja Markoviča so spremljali njegovi ožji sodelavci dr. Gavrilovič, Šečerovič in tajnik Zvekič, romunskega zun. ministra Gaienca pa Dimitrescu, Popescu in romunski poslanik na na-iem dvoru Cadere.
V	romunskih in jugoslovanskih uradnih krogih pravijo, da sestanek ni bil nepričakovan, temveč je bil že prej dogovorjen. Bilo je potrebno, da zunanja ministra zavezniških držav razpravljata o vpraSanjih, ki so v zvezi z bližnjim posvetom Balkanske zveze v Belgradu. Jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič je Gaienca obvestil o dosedanjem in o najnovejšem dela Balkanske zveze za mir. Sestanek v VrScu je bil torej informativnega značaja in niso mogli zato biti na njem sprejeti sklepi, ki bi bili obvezni za vsa Balkansko zvezo.
Toda vseeno je ta Informativni sestanek vzbu-dil silno zanimanje v domači in tuji javnosti.
O posveta zunanjih ministrov, ki sta v soboto popoldne odpotovala iz Vrše a, je bilo izdano naslednje uradno sporočilo:
Romunski zunanji minister Grogore Ga-tencu in jugoslov. zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič sta se sestala danes, 20. Januarja, v Vršcu. Oba ministra sta razpravljala o vprašanjih v zvezi * organizacijo bližnjega zasedanja stalnega sveta Balkanskega sporazuma, ki bo 2. februarja v Belgradu. Budimpešta, 21. jan. g. Največ pozornosti sestanku jugoslovanskega zunanjega ministra z to-munskim posveča madžarski tisk, ki pravi* da fe bil to pomemben mednarodni dogodek,
ki je zrasel iz okvira balkanske politike fn postal dogodek svetovnega pomena. Madžarski politični krogi menijo, da tvori ta sestanek
Sladkor v Italiji - na karte
Rim, 21. jan. o. V sobote Je bila razglašena nova uredba, s katero se omejuje poraba sladkorja v Italiji ter odpravlja prosta prodaja tega živila. Od 1. februarja dalj« bodo zasebniki mogli dobivati sladkor samo na nakaznice. Za osebo je določeno pol kilograma na mesec Cena sladkorju ostane dosedanja. Krajevne oblastf so dobile že vsa potrebna navodila za izvajanje te omejitve. Vse družine morajo od 24. do 27. januarja sporočiti svojim običajnim dobaviteljem, koliko članov imajo, da bo mogoče za zaloge sladkorja pravilno razdeliti po vsej državi. Javni lokali, industrija pijač itd. bodo dobivali sladkor v taki količini, kakor so ga potrebovali po navadi.
Omejitev železniškega prometa zaradi mraza
Belgrad, 21. januarja. Zaradi velikih snežnih zametov in viharjev sta danes na postaji Kolari blizu Belgrada trčila osebni in tovorni vlak. K sreči ni bilo človeških žrtev. Zaradi velikega mraza in snežnih zametov Je bila železniška uprava prisiljena omejiti osebni promet. Vzdrževala pa bo predvsem tovorni promet v neomejenem obsegu zaradi dovažanja živil in kurjave v mesta.
London, 21. januarja, o. Današnji »Observer« pile, da Nemci spet pošiljajo posrednike na Švedsko, v Holandijo, Švico in Italijo. Ti odposlanci naj bi dosegli, da bi se po osredovanju teh držav sklenil mir pod naslednjimi nemškimi pogoji:	. .
1, Nemčija bi pustila Poljski, Češkoslovaški in Avstriji delno neodvisnost pod vrhovno oblastjo Nemčije.	.
2. Namesto kancelarja Hitlerja pa bi prevzel vodstvo Nemčije maršal Goring.
Angleški tisk sklepa iz tega, da je Nemčija V dosedanji vojni prišla v hudo gospodarsko sti-
Silen mraz in nebesne
Jewjork, 21. jan- V Združenih državah je tak mraz, da imajo na skrajnem jugu v Alabami nižjo temperaturo kakor na severu v Aljaski. Železniški promet je deloma ustavljen, avtobusni promet v srednjih državah pa popolnoma ustavljen. V Floridi in Texasu je zaradi mraza poškodovano skoro vse južno sadje. Na vzhodni obali so zamrznila mnoga pristanišča. Reka Hudson je zamrznjena prav do Newyorka. Več majhnih ladij se je potopilo.
Madrid, 21. jan. o. Zaradi mraza in snega je bil na mnogih španskih krajih ustavljen ves promet. Zaradi tega je ogroženo tudi preskrbovanje življenjskih potrebščin za velika mesta, zlasti za Madrid.
Milan. 21. jan. o. V severni Italiji vlada silen mraz. V Bresciji je	bilo preteklo noč	—14 stopinj.
Sneg je padel	tudi	v Bologni in Modeni. V	Bologni so imeli	—13	stopinj, v Modeni	pa —12.	Zaradi snega je	zelo	oviran avtobusni	promrt.	Za-
radi poledice je prišlo do več nesreč. Na zahodni obali je po letoviščih 10 stopinj pod ničlo. Sneg pada še dalje.
Že nekaj dni opazujejo v Firenei čudno naravno prikazen. Ponoči, zlasti »red zoro se po-
važno razdobje za nadaljnje urejevanje razmer med državami v južnovzhodni Evropi, in to posebno $e med Madžarsko in Romunijo. Razgovori v Vršcu so veljali ne samo balkanskim, marveč vsem važnim evropskim vprašanjem, ki zanimajo balkanske države.
Bukarešta, 21. jan. o. Podpredsednik jugoslovanske vlade, dr. Maček je dal romunski agenciji Rador izjavo o sodelovanju med Jugoslavijo in Romunijo. V tej izjavi pravi med drugim:
Nikdar v zgodovini ni mogla živeti nobena država sama zase. Države so se vezale bodisi zaradi gospodarskih, bodisi vojaških koristi ali obrambe in tako delajo še danes. Male države so se pogosto vezale z velikimi, toda to jim je bilo malokdaj v korist.
London, 21. jan. o. Vrhovno poveljstvo angleške mornarice sporoča, da se je v soboto v Severnem morju potopil zaradi mine ali zaradi nemškega torpeda 1485 tonski torpedni rušilec »Gren-ville« pod poveljstvom kapitana Greasyja. Rušilec I je bil izročen v službo 1. 1985. in je bil najmoder- j nejše vrste. Vodil je oddlek manjših rušileev, ki so lovili podmorniee. Posadke je imel 189 moji in častnikov. Od teh so jih dozdaj rešili 108, 8 jih je ! Izgubilo pri nesreči življenje, 72 pa jih pogrešajo. '
Oslo, 21. Jan. o. Vsi večji norveški listi prinašajo številke o učinkih sovjetskega letalskega bombardiranje na Finskem. Podatke je dal listom neki norveški polkovnik, ki se je mudil kot vojaški opazovalec do pred kratkim na finskih bojiščih. Poročilo pravi:
Od začetka vojne do 15. januarja je letelo nad finskim ozemljem 1300 sovjetskih letal. 215 od teh je bilo sestreljenih, 170 poškodovanih, okoli 200 pa jih je zaradi obrabe motorjev nesposobnih m službo.
Do 15. januarja je padlo na finsko ozemlje 6400 različnih bomb, od tega 4300 na nezavarovana mesta. 29 tridesetin zadetih stavb je bilo civilnih, v ostalo tridesetino so vštete vojaške naprave, med njimi štiri vojaške bolnišnice, dve ambulanti in tri prazne letalske lope. Največ bomb je padlo do 15. januarja na Virborg nad 800. Na drugem mestu je Hangoe, nato Abo, potem Koji-visto, Helsinki, Kotka, Vaso, nato Lahti.
Pri letalskih napadih je bilo 720 ljudi ubitih ali hudo ranjenih, med njimi 585 eivilistov, večina od teh žensk 382, nato pa otrok pod 15. letom.
sko in da je pripravljena za sklenitev miru, ki bi ji v glavnem zagotovil ohranitev tistega, kar je do zdaj dobila, žrtvovati celo svojega kancelarja. Nikakor pa ne bi Nemci sprejeli miru, ki bi jim odvzel katero od zasedenih pokrajin. Zdi se pa, da Anglija in Francija teh nemških zahtev ne bosta sprejeli, saj sta si postavili za cilj uničenje sedanjega reda v Nemčiji.
Berlin, 21. januarja, o. Nemška vladna agencija DNB prinaša sporočilo, v katerem zavrača vesti o nemških novih mirovnih predlogih.
prikazni po svetu
kaže na južnem delu neba močna svetloba, ki traja več minut, nato pa izgine. Metereologi menijo, da so to motnje, ki jih v nebesni elektriki povzroča zemeljski magnetizem v zvezi s potresi. Tako razlagajo tudi motnje, ki so se pokazale zadnje dni okrog Bologne v telefonskem in brzojavnem prometu, pri električnem toku in pri ra-
Šah
Celje — Zagreb 4Vas3‘/s
Zagreb, 21. jan. V dvorani Matice hrvatskih obrtnikov se je odigral danes šahovski dvoboj med celjskimi šahisti in Zagrebčani. Zamišljena je bila ta tekma kot povračilna, kajti Zagrebčani so prejšnjo izgubili in so hoteli oprati ta madež. Toda tudi danes se jim ni godilo nič boljše. T»di to tekmo so izgubili, in sicer z izdom 4.5:3.5.
Naročajte Slovenski dom!
Pravih vojakov so sovjetske bombe ubile samo 72, od tega 29 v bolnišnicah.
To je učinek poletov, ki jih vojna poročila Stalina'»očeta malih narodov in prijatelja člove-šlvac imenujejo »ogledniške polete nad vojaškimi objekti.. .<
Po 14 januaiyu so se letalski napadi na -finska civilna mesta silno pomnožili.
Helsinki, 21. jan. b. Južna Finsl^ je po današnjem poročilu doživela najstrašnejši dan v vsej dosedanji vojni. Na razna mesta in vasi so sovjetski letalci vrgli približno 3000 bomb in razrušili na stotine hiš. Mrtvi so bili le 3, 135 ljudi pa je bilo ranjenih. Pri Salli so Finci potisnili desno krilo sovjetske vojske nazaj ter preprečili, da bi Sovjeti postavili zvezo s svojo vojsko južno od Salle.
Abo, 21. januarja, o. Mesto Abo je bilo včeraj spet bombardirano hujše kakor kdaj poprej. 11 sovjetskih letal je metalo z višine 5000 m bombe. Računajo, da je padlo 50 eksplozivnih in 75 vnetljivih bomb. V nekaterih mestnih delih je izbruhnil požar. Več hiš je do temelja zgorelo, 800 hiš pa ni več sposobnih za bivanje. Mesto kaže žalostno sliko. Prebivalstvo obupano bega po ulicah in išče zavetišča. Nesreča je toliko hujša, ker je bilo mraza 27 stopinj. Sovjetska letala niso prizanesla niti bolnišnici. Zlasti je poškodovana porodnišnica. da so morali novorojenke vse spraviti ven. Pravi čudež je, da so se žene in otroci mogli rešiti po porušenem stopnišču. Gasilci so delali ves dan in vso noč, da bi zadušili požare.
Belgrad, 21. jan. m. Kakor smo že poročali, so zadnje dni imele skoraj vse politične stranke sestanke svojih političnih vodstev. Na sestankih so razpravljale o najvažnejših vprašanjih zadnjega časa.
V Belgradu so pred dnevi imeli sestanek člani glavnega odbora zemljoradnikov, v Zagrebu vodstvo HSS, v Belgradu je pa včeraj končala zborovanje svojega glavnega odbora demokratska stranka ter je o treh sejah izdala poročilo za javnost.
V svoji izjavi demokratska stranka znova poudarja odklonilno stališče do sporazuma ter zatem ostro kritizira pripravljeni volivni zakon. Vladi hudo zameri, da še ni izdala napovedanih političnih zakonov in z vso ostrostjo nastopa proti namenu, da bi najprej razpisali poslanske volitve ter bi nadaljno državno preureditev prepustili novi skupščini. Demokratska stranka je na stališču, da je treba driavno preureditev izvesti takoj na vsem driavnem področju in ne samo na področju banovine Hrvatske, in sicer z ustanovitvijo samostojne Slovenije »n banovine Srbije, ki se naj ji priključijo vse pokrajine, ki razen Slovenije niso že doslej pripadle banovini Hrvatski. Zatem naj se po zahtevi demokratov izvedejo ie svobod-
Vesti 22. Januarja
Sv. Oče Pij XII. je poslal predsedniku Združenih držav Rooseveltu odgovor na božično sporočilo. V njem pravi, da je Rooseveltovo božično pismo bilo žarek upanja in tolažbe v vrtincu vojne. Upanje na mir je zdaj zelo slabotno zaradi motenj, ki same po sebi niso velike, pa jih je težko prebroditi. Mir bi bilo mogoče doseči samo po načelih pravice. Vsi prijatelji miru bodo navzlic vsemu delali za to vzvišeno nalogo.
»Petit Parisicnc objavlja danes prikaz položaja na belgijsko-nemški meji pri Aachenu. Trdi, da imajo Nemci na tem področju pripravljenih 2000 letal.
Današnji nemški listi prinašajo tretji del nemškega uradnega odgovora na francosko »Rumeno knjigo«, ki pod naslovom »Častne besedeč dokazuje, da je Nemčija kriva sedanje vojrie. Ta del nemškega odgovora prikazuje kot glavna francoska krivca za vojno mornariškega ministra Campinchija in generala Ga-melina.
Za prvo pomoč Finski je treba vsaj 70.000 vojakov in 400 lovskih letal, sodijo angleški politični krogi.
Angleški zunanji minister Halifax je imel v soboto govor o ciljih sedanje vojne in dejal, da je glavni angleški cilj zagotovitev svobode malim narodom in, da se bosta Anglija in Francija posvetovali za mir šele tedaj, ko ne bo od Nemčije več grozila malim državam nobena nevarnost. Odgovornost za sedanjo vojno nosi Nemčija, ki se je 'olga leta pripravljala na njo, toda njen napad se bo strl ob življenjski zvezi Anglije in Francije.
5000 Italijanov, med njimi takih, ki so se bojevali že v Španiji, se je priglasilo finskemu poslaništvu v Rimu za prostovoljno vojno službo.
35	ur je ie žameten potniški vlak blizu Vidina v Bolgariji. Zamet, v katerem je vlak obtičal, je dolg 140 m.
6000 angleških ladij je od začetka vojne potovalo v oboroženem spremstvu. Od tega so jih Nemci potopili samo 12. Druge potopljene ladje so plule same.
Posebni gospodarski odposlanec maršala GOringa Ritter je odpotoval v Moskvo, da bo tam končal pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Rusijo. Pogodba bo podpisana konec meseca.
Francoski tisk danes še vedno vzdržuje vesti o tem, da bodo Nemci zasedli tisti del poljske Galicije, ki so ga dobili Sovjeti. Sovjeti bi ga odstopili, če bi jim Nemčija pomagala streli finski odpor. Nemci seveda vse te vesti od ločno zanikujejo.
V	Belgiji in Holandiji je nastopilo precejšnje po mirjenje, ker so se napovedi o nemškem naporu na ti državi polegle.
Francoska akademija lepih umetnosti je včeraj izvolila za dopisnega člana svojega glasbenega oddelka slovitega finskega skladatelja Sibeli-usa — v teh časih, ko n. pr. kulturne ustanovo pri nas sprejemajo v članstvo agente Komin terne.
Blizu milijona ton novih vojnih ladij vseh vrst bo v kratkem dodelanih v Angliji.
Bolgarska vlada je sprejela sklep, da bodo izpu stili iz internacije vse politične kaznjence. Internirani bodo ostali samo navijalci cen in ve-rižnlki.
Na francosko-nemškem bojišču ni bilo — po obojestranskih poročilih — danes nič novega.
Vrhovni poveljnik litvanske vojske general Ra stiks je odstopil na zahtevo Sovjetov. General je nasprotoval boljševiškim zahtevam, da bi sovjetsko letalstvo za napade na Finsko uporabljalo litvansko ozemlje.
Anglija mora pridobiti zase vse nevtralne države, če ne, jih bo dobila Nemčija — piše današnji »Sunday Times«.
Angleška vlada je odgovorila Združenim državam na njihov protest, da bo vztrajala pri pregledovanju ameriške pošle za Evropo, ker je dokazano, da so s to pošto šle v Nemčijo reči. ki omogočajo nadaljevanje vojne.
Vaino trgovinsko pogodbo sta danes podpisali Francija in Španija. Po tej pogodbi bo Fran cija dobivala iž Španije velike množine raznih rud, važnih za vojno industrijo.
ne občinske volitve in le le nato poslanske valitvi Vsako drugačno reševanje naših še odprtih poli tičnih vprašanj bi po mnenju demokratov povzro čilo hude posledice, za katere ni mogoče videli kam bi utegnile privesti državo.
Za ostalimi strankami bo v kratkem imel se ktanek tudi glavni odbor JRZ. Na njem bodo pra\ tako pretresali najvažnejša vprašanja zadnjih Ča sov. Predvsem bodo razpravljali o vprašanju po litične zakonodaje, in sicer o novem volivnem za konu, združevalnem in zborovalnem zakonu in i novem tiskovnem zakonu ter v zvezi s tem tud
o	poslanskih volitvah Dalje bodo govorili o držav ni preureditvi in o stanju stranke v hrvatski krajih ter o njenem razmerju do SDS, razen pa še o nekaterih drugih političnih vprašanjih.
Kakor v vseh ostalih političnih organizacij«! je zadnje čast opaziti precejšnjo živahnost tudi ' glavnem odboru narodne radikalne stranke, kjet vsi brez izjeme odklanjajo ministra dr. Lazarj; Markoviča kot posredovalca med JRZ in glavnin odborom. Ni izključeno, da bo prišlo do presene čenj in vendarle tudi do oijih stikov med JRZ in glavnim odborom narodne rcdikalne stranke, seveda brez g. Markoviča.
Vesti o novih nemških mirovnih predlogih
Nove zahteve po takojšnji popolni preureditvi države
Tudi srbski demokrati za samostolno Slovenita in samostojno Srbijo - pred volitvami
Ljubljana od sobote čez nedeljo
Včeraj 80 jo vreme obračalo kakor zastava po vetru. Zdaj je kazalo, da se bo do kraja zjasnilo, pa so se že odkod spet privlekle potuhnjene megle in zamračilo sinjino. Solnce je poskušalo malo razveseliti beli, negibni zimski svet, pa je kar našlo obupalo nad svojim poskusom, se vdalo in utonilo za megle. Proti večeru, ko se je dodobra stemnilo, se je 6pet jelo vsipati izpod neba, in kazalo je, da se bo iz teh napovedi napravil pravi nežni nalet. Pa ni bilo sile, le okrog polnoči je šlo nekoliko bolj zares, do jutra pa je spet ponehalo. Snočni večer je bil prav zabaven in zanimiv. Vsi lokali so bili dobro zasedeni — kakor vsako nedeljo. Zdi se kakor bi letos ljudje življenja in vsakdanjih skrbi ne jemali voč prav resno, ili pa vsaj kakor bi ob vsaki priliki poskušali pozabiti nanje. NeknkSna topa vdanost se jih je lo-lila in v tej toposti si govore nekako takole: »Kaj ■e boš mučil, kaj garal, za koga neki varčeval? Saj to bi ne imelo nobenega smisla, ko pa človek ne ve, kako se bo letošnje leto izteklo, kako bo nehalo ,če ne nemara v krvi, ruševinah in dimu? Kdo ve, če se bomo še kdaj lahko veselili v pri-ateljski, brezskrbni družbi? Kakšen bo jutrišnji dan? Dajmo zato, izrabimo še te mirne trenutke, ki so nam dani, naužijmo se še vesolja, kolikor le moremo, zdaj, .ko Imamo za to še priliko!« Tako nekako menda letos modrujejo ljudje. Le stežka 'trpe zlasti ob sobotah in ob nedeljah zvečer doma v sobi. Rajši gredo ven, v gostilne in kavarne, v kino in v gledališče. Nikdar po vojni ljudje še niso toliko zapravljali in se veselili kakor letos. Zdi se kakor bi hoteli nekako zagrniti in zadušiti 'krb za jutrišnji dan in za negotovo bodočnost. Ob obotnih večerih so vsi lokali prenapolnjeni, v nožnih urah ulice žive kakor včasih poleti. Prav !ako imenitno so obiskani tudi plesi. Kakor zdaj, ko traja sezona plesnh prireditev, vsako soboto, •ko tudi snočni večer ni minil brez njih.
Veseli vrvež v zasneženi mestni okolici
Kakor prejšnjo nedelio ,tako je tudi to izkoristilo mnogo Ljubljančanov za izlete in izprehode v bližnjo mestno okolico. Malo je že danes družin,
v	katerih ne bi bil vsaj en član navdušen smučar. Snežni nalet, ki je trajal dovolj časa, je pobelil mesto in okolico. Snega je zdaj dosti in za smučanje je prav pripraven. In tako je marsikdo, ki se ie dozdaj nedeljo za nedeljo podajal iz Ljubljane daleč ven, ali pa ki sploh nikamor ni šel, ker. bi to bilo zanj združeno s prevelikimi denarnimi žrtvami, danes rajši ostal kar lepo v Ljulljani ter izkoristil lepi dan za imenitni zimski šport. 2e dopoldne, še bolj pa popoldne so bili zlasti okoliški hribi in strmejše livade kar posuti s smučarji. Sledovi smuči so razorali snežno odejo, ponekod ie sneg kar steptan, trd, od neštetih voženj. Na šišenskem hribu, na Rožniku, na Gradu, na Golovcu, na Orlah in drugod je smučarjev kar mrgolelo. Sanke so dandanašnij postale nekoliko zastarele, sankanje ni več toliko v modi kakor je bilo prejšnja leta. Največ se sankajo otroci, ki 60 za smuči še premajhni; na sankah pa jih lepo drže starejši bratci ali sestre. Seveda zdaj prav lepo zaslužijo gostinski obrati v bližnji mestni okolici, tisti seveda, ki so v neposredni bližini smučišč.
Razen smučarjev in sankarjev pa je bilo danes na izprehodih tudi mnogo »pešcev«, tistih Ljubljančanov in Ljubljančank, ki se s pridobitvami mladega rodu ne morejo sprijazniti, ker so zanje že prestari. Z veseljem pa so gledali norčije in veseli vrvež mladega rodu. — Dan je zjutraj obeial lepo jasno vreme in ne prehud mraz. Pozneje pa se je nebo spet prevleklo z oblaki, sonce je izginilo in pri —0° C je končno začelo prav narahlo ter boječe mesti, kar pa meščanov ni motilo, da se ne bi šli sprehodit vsaj do Tivolija. Promenada je bila dopoldne dokaj prazna, dokaz, da ljubljanska »zlata mladina« še ni docela prebolela prečute noči in veselega rajanja.
Po mestu so danes dobro »delali« vsi kinematografi in obe gledališči — razen njih pa, kakor vedno, seveda tudi javni lokali, kavarne in gostilne. Po ulicah so se — kakor vsak praznični dan — prestopale gruče vojakov, ki so bili dobili dozvolo za varoš«, naše vrle kuharice, razne družine, ki nedeljsko popoldne najdejo največje razvedrilo v tem. da si vestno ogledajo vse stavbe in vse izložbe ter tisti, ki se niso vedeli prav nikamor dejati, pa so si krajšali čas, čeprav je bilo precej mrzlo, s tem, da so pohajali in postajali po ulicah, kjer so ogledovali druge ljudi ter prežali, če se ne bi kje slučajno zgodilo kaj razburljivega ali pa vsaj zanimivega.
Tisti Ljubljančani, ki le ob skrajno slabem vremenu ostajajo v mestu, pa so danes izkoristili priliko in se podali ven, v zimsko prirodo. Prav imenitno so bile obiskane znane zimskošportne postojanke, ki niso predaleč od mesta preč: Podutik, St. Katarina, Polževo, Kurešček In — če jo smemo šteti zraven — tudi šmarna gora. Na svežem, ostrem zimskem zraku so se ljudje pošteno razmigali in natelovad:ii, tako da so se pošteno zlač-nili. Po lepih smučiščih seveda tudi ne manjka pripravnih okrepčevalnic, ki v času zimskega športa ob nedeljah Izborno služijo, če so le snežne razmere kaj vredne. Izbirčnejši meščani so se seveda podali malo dalje, na Gorenjsko, proti Kamniku in proti Jesenicam. Na več krajih so bile danes zanimive smuške tekme, ki so poleg tekmo-
Varstvo otrok v vojni
Skrbne priprave za zaščito otrok v vojnem čas« teko pri na« ie od meseca avgusta, ko je bil r/dan od ministrstva vojske in mornarice poseben Pravilnik za zaščito otrok v vojni«. V6i tisti, ki c o bili e tem pravilnikom pozvani, naj izvedejo or-itaoizatorične priprave za zaščito otrok, predvsem pa »Unija za zaščito otrok«, ki je po svoji iniciati-
vi	postala or (jan pristojnih oblaslev, so 6e pričeli ' ruaiti, da izvedejo svoj z delo čimpr»j. Številna predavanja, nasveti staršem, popis otrok, ki ga je
7.vedla Unija s svojimi krajevnimi odbori ob podpori banske uprave in naših občin, pričajo, da potoka delo intenzivno in naglo.
Dejstvo, da delo poteka s takim tempom, sicer še oe pomeni, da je vojna že pred durmi, toda v6ak pameten človek ve, da je boljše biti vedno pripravljen kot pa enkrat samkrat presenečen.
»Unija za zaščito otrok« prosi zato vso našo slovensko javnost v imenu vseh onih, ki delajo za zaščito mladega slovenskega rodu pred grozotami vojne, da jih pri delu podpre z razumevanjem, z dobro voljo, z izvrševanjem in vpoiteva-njem vseh ukrepov, ki so bili v ta namen izdani. Unija bo stalno skrbela po 6vojih najboljših močeh, da bo javnost, posebno pa starši, podrobno in točno obveščeni o vseh pripravah. V kolikor bi kdo hotel imeti kakega pojasnila glede zaščite otrok v vojni, naj se obme na pristojni kerajevni odbor Unije, na občino ali šolo. Čim večja povezanost s starši in njihovo zaupanje 6ta pri tem delu
-	eizogibno potrebna. — Unija za zaščito otrok Ljubljana.
valcev privabile tudi precejšnje število gledalcev. Tudi v Ljubljani so bile danes prav zanimive tekme za letošnje državno prvenstvo v umetnem drsanju. Tudi te tekme so privabile dokajšnje število ljubljanskega občinstva. Dan je bil miren, proti večeru pa je mesto spet oživelo kakor vsako zimsko nedeljo, kadar je kaj prida snega. Smučarji, ki so se vračali z večernimi vlaki, so na ulice prinesli smeha, veselega govora in dobrega razpoloženja, ki se jih je lotilo, ko so po končanem dnevnem »trudu in znoju« na belih poljanah sedli v toplo zakurjeno sobo ter ob dobrem prigrizku in kapljici privezali dušo. V zimski prirodi so za nekaj časa pozabili na delavniške skrbi ter si nabrali spet novih moči za vsakdanje delo, ki ga opravljajo med tednom.
Neka) zanimivih prireditev
Danes je bilo v Ljubljani nekaj prav posrečenih prireditev, ki so privabile mnogo občinstva. Tako se je nabralo zlasti mnogo gledalcev v Frančiškanski dvorani, kjer je priredila frančiškanska prosveta v proslavo etopetdesetletnice prve slovenske igro Linhartovo veseloigro »Veseli dan« aM »Matiček se ženi«. Za to prireditev je naštudiral glasbene vložke ter jo zrežiral Rudolf Golobič, ki je delo pripravil prav spretno. Imel pa je tudi imenitne pomočnike zlasii v nosilcih glavnih vlog. Občinstvo je to prijetno delo sprejelo z velikim navdušenjem in veselim odobravanjem.
V Rokodelskem domu je Rodokelski oder prav lepo uprizoril zabavno igro »Micki je treba moža«. Tudi ta igra je privabila številne gledalce, ki so odhajali prav zadovoljni.
V Zeleni jami pa Je tamkajšnja Prosveta vpri-zorila v dvorani zavetišča igro »Mrak«. Tudi k tej igri se je nabralo mnogo občinstva, predvsem iz Zelene jame in iz bližnjih predelov. Igralci so svoje naloge rešili prav dobro. Igra je lepo uspela.
V	Lipičevi ulici št. S. je danes dopoldne s pričetkom ob devetih imela svoj prvi redni letni občni zbor »Organizacija diplomiranih otročkih sester negovalk in vzgojiteljic«. Zborovanje je bilo v zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubljani. Udeležilo se ga je veliko število članic te organizacije. Zborovalke so razvile nekaj prav iniciativnih misli za izboljšanje stanovskih potreb in zahtev
Raistava slikarja E. Deržaja odprta
Danes dopoldne ob pol enajstih je bila ob izredno številni udeležbi občinstva, med katerim smo opazili nekatere prav odlične osebnosti, od-
Srta razstava znanega alpinskega slikarja Eda eržaja. Razstavo je pričel umetnik sam, ki je v krajšem nagovoru podal nekaj misli k postanku in razvoju alpinskega slikarstva, ki ima svojega velikega mojstra v Angležu Comptonu. Po uvodnih besedah Je nato prešel h kratki oznaki svojega dela ter je zaključil z besedami, da bodo o njegovem delu in stremljenju prav gotovo najboljše in najjasnejše govorile slike same.
Občinstvo si je nato ogledalo razstavljena olja, akvarele in perorlsbe, ki imajo za motiv skoraj izključno Ie alpinski svet v vseh njegovih nastro-jenjih, v soncu in v megli, v pomladi, v poletju, v jeseni In v zimi. Slikar je svoja dela razmestil po vseh treh razstavnih prostorih. Med razstavljenimi deli srečamo nekaj starih znancev, vse drugo pa je novo. Deržaj slika mnogo, mnogo dela, kakor je sam dejal, in nima časa, da bi posedal po kavarnah in po gostilnah v brezplodnih debatah. Od zadnje razstave je Deržaj napredoval zelo mnogo. Njegove barve so čistejše, kompozicija jasnejša, izražalna moč večja Nekatera nastrojenja v gorah presenečajo s svojo neposredno svežostjo in pristnostjo. Prav zanimivi in krepki so motivi iz Skoplja, kjer je nii slikar pri vojakih in motivi tz Anglije.
Razstava Je bila vsom obiskovalcem izredno | všeč, in ni dvoma, da bo vzbudila med ljubljan-
1	skim kulturnim občinstvom zanimanje.
Velik shod katoliškega delavstva v Kranju
A.;anj, 21. januarja.
V	dvorani Ljudskega doma v Kranju je bil danes velik shod katoliškega delavstva, organiziranega v ZZD. Ta shod pomeni javno manifestacijo za delavske pravice. Delavstvo se je zavedlo važnosti tega shoda in je zato prihitelo nanj v častnem številu.
Na shod so med drugimi prišli in na njem ovorili tudi mestni župnik in dekan g. Matija kerbec, senator g. Janez Brodar, dr. Megušar Anton, centralo pa je zastopal g. Kralj iz Ljubljane. Najprej je nastopil zastopnik centrale gospod Kralj in v jedrnatih besedah razložil splošni delavski socialni položaj in potrebo bo ustanovitvi
Sklepi »Novinarskega društva banovine Hrvatske«
Zagreb, 21. jan. Dopoldne ob 10 je bil v Zagrebu izredni občni zbor zagrebškega odseka časnikarskega združenja. Na predlog predsednika
?. Sokoliča so bili sprejeti naslednji trije predlogi:
. da se z ozirom na delno preureditev države spravi v sklad del okrog zagrebškega odseka s področjem banovine Hrvatske, 2. da se ime zagrebškega odseka časnikarskega združenja, ki je bil doslej avtonomno telo, tudi formalno naglasi in da se odslej to združenje imenuje »Novinarsko društvo banovine Hrvatske«., 8. da organizacijski odnosi Časnikarskega društva banovine Hrvatske ostanejo tudi v bodoče nasproti centrali in ostalim odsekom nespremenjeni.
Ti predlogi g. Sokoliča so bili soglasno sprejeti. Ostale formalnosti se bodo uredile na rednem občnem zboru.
Glasbenik Mitrovič umrl
Zagreb, 21. jan. Davi ob 3 je v Zagrebuu umrl po hudi bolezni znani glasbenik in dirigent Andre Mitrovič, ki se je svoj čas udejstvoval tudi v Sloveniji.
Mariborski drobiž
Gostilničarju vrgel kozarec v glavo. Tudi marsikateremu gostilničarju povzročajo pijančki velike skrbi in nevarnosti. Tako je včeraj zvečer gostilničar Golob na Glavnem trgu postal žrtev svojega poklica. Gostje so se med seboj nekaj sporekli, pekovski pomočnik Ignac Draksler iz Studencev pa je zaradi tega stresel svojo jezo nad gostilničarjem. Zgrabil je za četrtlitrski kozarec in ga z vso silo vrgel gostilničarju v glavo. Takoj nato je Draksler pobegnil iz gostilne, vendar ga je stražnik ujel in oddal v policijske zapore. Gostilničar se je zatekel po pomoč na rešilno postajo, kjer so ga obvezali.
Jeza v vinjenosti je huda. Čistilec oken 20 letni Josip Smukovič se Je bil na neki veselici v Narodnem domu v današnjih zgodnjih jutranjih urah tako razkačil, da je s pestjo udaril po steklenih vratih ter na razbitih šipah povzročil 600 dinarjev Škode.
Kletne podgane. Zasebni uradnik Stanko Škerl je prijavil policiji, da mu je nekdo iz kleti ukradel zaboj jabolk v vrednosti 150 dinarjev.
Občni zbor SSK Maratona. Včeraj zvečer se je vršil občni zbor SSK Maratona. Pri volitvah je bil z malimi izpremembami izvoljen dosedanji odbor. O občnem zboru bomo še obširneje poročali.
Pokvarjen mizarski vajenec. K mizarskemu mojstru Alojziju Kathu je prišel njemu dobro znani mizarski vajenec ter si pri njem izsposodil 4 svore z vijaki z obljubo, da jih bo še isti dan vrnil. Ker je poteklo že cel teden, ne da bi se vajenec vrnil, je zadevo prijavil policiji. Sumi, da je fant svore prodal, denar pa zapravil.
Svojemu gospodarju sta kradla. Posestnik Ivan Poš je prijavil orožnikom svojega viničarja in njegovega pina, katera je osumil, da mu s ponarejenim ključem odpirata klet, in iz nje odnašata žganje. Oba osumljenca, katera so orožniki prijeli, priznavata tatvine. Osumljena sta tudi tatvin nekih vrednosti, ki jih je imel Pošev sostanovalec v gosposki sobi zraven smučanje.
Naval bolnikov v celjsko bolnišnico
Celjska bolnišnica je zadnje dni sprejela izredno veliko število bolnikov. Povprečno sprejmejo v celjski bolnišnici dnevno od 20 do 25 bolnikov, zadnje dni pa je bolnišnica sprejela dnevno po 50 bolnikov. Če upoštevamo, da razpolaga bolnišnica le s 418 posteljami in da jih j« od teh 73 v izolirnici, kjer je tudi 35 bolnikov, ostalih postelj pa ne morejo uporabiti, vidimo, da je celjska bolnišnica rea prenatrpana, kar daje rečen pomislek. Nai •tore merodajni potrebne korakel
ZZD. Naslednja govornika sta bila mestni dekan g. Skerbec in senator g. Brodar. Slednji je čestital, da se je delavstvo zbralo v tako lepem številu, razvil nekaj misli o prizadevanjih sedanje vlade, da se zboljša delavski položaj, ter končal svoj govor z željo, da je treba organizirati močno in enotno delavsko organizacijo. Kot zadnji govornik je nastopil kranjski odvetnik dr. Megušar, ki je obravnaval položaj delavstva v kranjskem okraju in v jasnih besedah pokazal, da je zboljšanje rrfožno doseči le tedaj, če se ustali zunanjepolitični položaj in če se tudi končno uresniči misel o ustanovitvi banovine Slovenije. Shod je končal predsedujoči z željo, (Ja bi misli govornikov obrodile- bogate sadove.
Pregled obvezn kov za pasivno zaščito
Ta dni razpošilja mectni zaščitni urad porive za obvezni pregled vseh moških in ženek, ki eo po čl. 20 uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi obvezani, da opravljajo kakršnokoli službo pri pasivni zaščiti mesta pred zračnimi napadi Po tean zakonitem določilu so lahko poklicani v to elužbo v«i moški, ki v vojni ne pripadajo oparativni vojski in eo stalno nesposobni, torej vei stalno nesposobni moški ▼ starosti 21 do 49 let ter vsi moški in 50. do 60. leta, prav tako pa tudi ženske od 17. do 40. leta. Pregled naj ugotovi, kateri obvezanci so sposobni za pasivno zaščito in za katero vreto službe so po 6vojcoi poklicu in strokovni izobrazbi najbolj usposobljeni, torej nekateri za sanitetsko-kemijsko, gasilsko, tehnično ali policijsko-varstveno. Opozarjamo torej vse prebivalstvo, da je pregled obvezen in da bo imel sitnosti, kdor se neopravičeno ne odzove pozivu. Pregled bo ločeno zi posamezne okoliše Ljubljane, seveda pa tudi posebej za moške in posebej za ženske. Delodajalci naj na dan pregleda, ki se prične vselej ob 18 zvečer, odpuste na pregled pozvano pri njih zaposleno sehje iz službe dosti zgodaj, da se bo moglo
o	pravem ča6U zglasiti k pregledu.
Hockey v Karlovcu
K&rlovac, 21. januarja. Tu je bil odigran prvi hockejrski boj med »Primorcem« in »Karlovškim drsalnim klubom«. Tekma je bila odigrana pred 600 gledalci. Splošno so pričakovali, da bo zmagal Karlovški drsalni klub, vendar so »Primorci« prinesli presenečenje s svojo lepo igro. Dosegli so neodločen izid 1:1.
Politična zborovanja po driavl
Belgrad, 21. januarja. Danes so bila v Bel-gradu kakor tudi v nekaterih drugih krajih številna politična zborovanja posameznih strank. V Belgradu je na več krajih zborovala JRZ. Na enem teh zborovanj je govoril tudi minister za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič, ki je pred zborovalci zagovarjal politiko sporazuma.
V notranjosti države so zborovale tudi opod-cionalne stranke, predvsem demokratska stranka, ki je imela večji shod v Kragujevcu in sta na njem govorila Božidar Vlajič in Tripko Žugič. Oba sta kritizirala sporazum s Hrvati in volivni zakon, ki ga je pripravila vlada.
V Banjaluki so zborovali samostojni demokrati. Govoril je predsednik te skupine dr. Budi-savljevič. Branil je sedanji sporazum s Hrvati ter je tudi izjavil, da bo novi volivni zakon v najkrajšem času podpisan. V zvezi s tem zakonom je govoril tudi o poslanskih volitvah.
Jesenice
Obrtniki, ki imajo pravico do pavialnega obdavčenja. se opozarjajo, naj najkasneje do konca januarja 1940 vlože prijavo o številu zaposlenih pomočnikov in o moči strojev na pogon, ki jih rabijo pri izvrševanju obrti. Ce se med letom zviša število delovne moči in moči pogonskih strojev, morajo v 15 dneh to priglasiti davčni upravi v Radovljici. V primeru, da navedene prijave ne vlože, bodo kaznovani z globo od 200 do 5000 din, poleg tega pa zgube pravico za dve leti do pavšalnega obdavčenja.
Opozarjamo davlne zavezance, ki imajo 8 do 4 zakonske žive otroke, stare izpod 21 let, da se davčni prispevek za narodno obrambo zniža za eno stopnjo, onim s 5 otroki pa za dve stopnji. Prijave za znižanje se vlagajo izpolnjene in od občine potrjene na posebnih obrazcih pri davčni upravi do 31. januarja 1940 ter jih je treba kol-kovati z 10 din. V istem roku morajo vložiti prijave tudi vsi nad 30 let stari davčni zavezanci samci ali poročeni ter vdovci brez otrok. Prijave ne vlagajo kmetovalci če poleg zemljarine do 1000 dinarjev ne plačajo nobenega drugega davka. Ti skovine se dobe pri davčni upravi.
Smučarski praznik F0 Tržič
Tržič, 21. januarja.
Danes je imel Fantovski odsek v Tržiču svojevrstni praznik. Prvič se je pokazal javnosti njegov smučarski odsek, ki je priredil velik smučarski dan pod pokroviteljstvom banskega svetnika in tržiškega župana g. Janeza Mnjeršiča. Tekmovalci so nastopili v smuku, teku in sankanju, popoldne pa še v skokih. Popoldne je bila obenem tudi blagoslovitev in otvoritev nove smučarske skakalnice. Skakalnico je zgradil domači odsek, svet pa je velikodušno odstopila mestna občina.
Vreme je bilo za tekmovanje zelo ugodno. Tehnično vodstvo pod nadzorstvom g. Salbergerja je bilo sijajno. Nastopili so številni tekmovalci. Vendar pa rhoramo poudariti, da nima še nihče od teh tekmovalcev smučarskega tečaja.
Zvečer je bila razdelitev pokalov in nagrad. Dva pokala sta darovala tržišlci kaplan g. Vinko Zaletel in tržiški Fantovski odsek. Razen tega je bilo še veliko število raznih daril.
IZIDI TEKMOVANJ
Tekme v smuku za člane: Proga je bila dolga približno 3500 m. 1. Slatner Jože 9.16, 2. Mežek Mirko 10.20, 3. Stritih Nande 10.38.
Naraščaj, kombinirani smuk in tek: Proga približno 1200 m. 1. Salberger Mirko 3.23, 2. 'Zaplotnik Anton 3.28, 3. Zaletel Anton 3.33.
Sankaške tekme, mladci: 1. Cankar Jelko 1.58,
2.	Valjavec Edi 1.28, 3. Urbančič Vinko 1.32.
Sankanje, naraščaj: 1. Mokorel Jože 1.45, 2. Meglič Viktor 1.46, 3. Dobrin Jaka 1.48.
Tekme v skokih za člane: 1. Ježek Mirko 85.4 točk. Najdaljši skok 21 m; 2. Slatnar Jože 83.7 točk. Najdaljši skok 19.50 m; 3. Koprivnik Jože 71.8 točk. Najdaljši skok 17 m. Najdaljši skok elanov v konkurenci: Mežek Mirko in Rečnik Stefan po 21 m.
Skoki mladcev: 1. Novak Emil 98 točk. Najdaljši skok 21.5 m; 2. Karmel Jože 94 točk. Najdaljši skok 20.50 m; 3. Zaletel Anton 89 točk. Najdaljši skok 17.5 m.
Propagandni skoki: 1. Finžgar Rudi (Kropa) 108.6 točk. Najdaljši skok 26 m; 2. Praček Ciril (Jesenice) 103.9 točk. Najdaljši skok 25 m; 3. Jeglič (Podbrezje) 93 točk. Najdaljši skok 24 m. Najdaljši skok dneva: Finžgar Rudi iz Krope 27 m.
Vsi skoki so bili izvedeni s tričetrtinskem zaletom.
Nesreča pri smučanju
Kranj, 21. januarja
Težke notranje poškodbe je dobil pri smučanju delavec iz Tržiča Krauzer Karel. Pri padcu se je zaletel v štor, ki je štrlel iz snega. Niegove poškodbe so precej nevarne.
Načrtno delo za preprečevanje poplav ie velika naloga naših oblasti
Trbovlje, 21. januarja.
Ako pregledamo izvršena regulačna dela že samo na Ljubljanici in Savinji, moramo priznati, da se tudi pri nas reeno dela na omejevanju poplav; drugih manjših del niti ne bi bilo mogoče našteti v okviru takega članka Nadalje: iz letnega poročila Kmetijske zbornice v Ljubljani raz-vidimo, da imamo v Sloveniji okrog 8000 raznih jezov, postavljenih povečini v ta namen in da se hidrotehnični odsek banske uprave resno loteva smotrne izvedbe vodogradnih del. Vendar pa se iz vsakoletnih časopisnih poročil o poplavah v naši ožji domovini lahko razbere, kako ogromno delo še čaka banovino, preden bo vsaj za dogleden čas naš poljedelec obvarovan pred vseuniču-jočim elementom vode.
Prav za prav voda sama še ni tako nevarna, ako je zasiguran nagel odtok in ako so vse struge očiščene. Pa poglejmo naše hudournike, gorske potoke in reke; na tisoče in tisoče vagonov grušča, kamenja in skalovja kar čaka, kdaj ga bo odnesla razbesnela voda, ki se šele v nižinskih legah kolikor toliko umiri, razširi in s tem tudi izgubi na moči. Tako se leto za letom vedno bolj zopet zasipajo prej očiščene struge, dviga ee njihovo dno, pa tudi gladina vode. In sčasoma pridemo zopet na isto: vsak naliv že povzroča poplavo; v hujših primerih se struga skoraj popolnoma zasipa, voda si pa napravlja novih poti čez njfve, travnike, vrtove, odnaša plodno zemljo in si izkoplje novo strugo.
Narasle vode pa najbolj ogražajo nižinske pokrajine, v našem primeru posebno banovino Hrvatsko. Tam nagel odtok ni mogoče; lenivost tako povzroča nabiranje vodnih mas, pa tudi za-sipnega materiala. In ravno ta utegne s časom povzročiti katastrofalno škodo vsej pokrajini. Zato bi bilo predvsem potrebno misliti na to, da se
i	'zporedno z regulacijo strug lotimo tudi ureditve
vseh pritokov. Pri takih delih bi bili materialni stroški minimalni, ker se da ves potreben material najti na mestu.
Forslranje odtoka utegne postati škodljivo vsej pokrajini, ker gotov odstotek moče mora ostati, da se zemlja preveč ne izsuši. Primerna zajezitev na prikladnih krajih bi pač morala biti tako izpeljana, da ni v kvar okolici in da obenem služi naporom proti poplavi.
Torej naj bi se pri vodogradnih delih upošteval odtok in zajezitev; pred vsem pa čiščenje že od izvirkov.
Sicer je nemogoče našteti v takem članku vse komponente, ki bi jih bilo treba upoštevati pri navedenih delih. Obstoja pa upanje, da bo ban ska uprava po svojih strokovnjakih resno izpeljala ves načrt in da bo upoštevala tudi take predloge, ki jih zaenkrat še ni mogoče v celoti objaviti, ker eo preobširni in izvedljivi le v daljši dobi in postopno.
V	vsa dela, ki pridejo v poštev pri čiščenju strug, bi uspešno lahko posegala tudi zasebna pobuda, bodisi v obliki posebne organizacije (ka-gor gasilci), ali pa s pritegnitvijo šol. Seveda bi bili v ta namen potrebni tečaji in strokovni pouk. Pa še drug način bi ,bil mogoč: ustanovila bi so delavska taborišča po vzgledu drugih držav. Ne prisilna, ker to že v naprej ustvarja ponižujoč vtis in kvarno vpliva na kakovost dela. Pač pa naj bi obstojala iz prostovoljnih, doslej brezposelnih, mladih moči s primerno ureditvijo discipline in oskrbe.
Vsekakor bi se morala ta dela začeti in do-gotoviti ob nizkem vodostaju pred začetkom pomladanskih nalivov, ker je takrat najmanj ovir. Nič več ne kaže čakati in odlašati. Potem ko je že nesreča enkrat tu, je prepozna vsa dobra volja.
A. H.
Od tu hi tam
Vsa jugoslovanska javnost zahteva od merodajnih činiteljev, da takoj zajezi podraževanje živil in drugih potrebščin. Podraževanje se je začelo na debelo in so zlasti nižji socialni sloji v velikih neprilikah, dobiček pa vlečejo ljudje, ki se glede svoje udobnosti ne morejo pritoževati. Vlada je bila izdelala-sicer uredbo za nadzorstvo nad cenami, toda na ministrski seji je bila uredba odklonjena. Od začetka evropske vojne je delovalo nešteto komisij, vendar pa se od poplave osnutkov za novo uredbo ni prišlo naprej. Cene pa so med tem naraščale in se je vse podražilo za povprečno 30%. Poznavalci razmer pravijo, da bi se dalo to učinkovito preprečiti, saj nas nemški primer uči, da se da. Zanimivo je, da se Nemčija nahaja že skoraj ppt mesecev v vojni in da veljajo tam za vse življ-iijske potrebščine prav iste cene, ki so veljale v začetku vojne.
Radikalne skupine, ki so se svoj čas oddaljile od matične stranke ali pa so ločitev povzročili osebni nesporazumi med voditelji, se še vedno trudijo, da bi se vsi srbski radikali spet znašli
§od streho ene stranke, stare radikalne stranke, nana je pri tem vloga ministra dr. Lazarja Markoviča, potem pa še ministra Božidarja Maksimoviča, ki pa v to dogajanje ne posega tako živo kakor. dr. Markovič. Ti dve skupini nočeta s prirejanjem zborovanj in pošiljanjem resolucij vzbuditi v glavnem odboru radikalne stranke videz in prepričanje, da predstavljata močni enoti, ki ju pri organiziranju radikalne stranke ne gre prezreti. Nedavno je bilo v Skoplju zborovanje teh dveh skupin. Na koncu je bila sprejeta spomenica, v kateri ie bilo rečeno, naj bi si voditelji posameznih skupin podali roke in se spet zbrali v novo organizirani radikalni stranki. Sporazum je treba priznati in se v politiki ogibati vsega, kar bi moglo kaliti slogo med Srbi, Hrvati in Slovenci in bi moglo ovirat duhovno zedinjenje vseh treh narodov. Ta spomenica je bila poslana Aci Stanojeviču, Dragišt Cvetkoviču, Lazarju Markoviču m Božidarju Maksimoviču. Treba pa je omeniti, da pri opisanem zborovanju niso bili navzoči pristaši radikalnega glavnega odbora, ki se otepa vseh disidentov stranke.
Izvoz govejega mesa iz naše države se je v zadnjih mesecih zelo povečaL Od 1. oktobra lanskega leta je bilo prodanega v tujino 250 vagonov mesa. Potrebe _ vojskujočih se držav so mnogo večje kakor prej, zato se pri nakupu tudi ne ozirajo na ovire, ki so za izvoz živine veljale prej. Prej je bilo mogoče večinoma izvažati le živo živino, in sicer le taka goveda, ki so tehtala najmanj 600 kilogramov. To je bila velika zapreka, kajti pri nas je zelo razširjena goveja pasma male rasti. Sedaj gre v denar vse. Seveda se je dobra kupčija s tujino takoj poznala na domačem trgu, ker so cene poskočile za 1 ali 1.5 dinarja pri kilogramu. Edino pomanjkljivost pri našem izvozu pa tujci neradi spregledajo, namreč to, da se večina mesa prevaža v navadnih vagonih in ne v hladilnih. Teh vagonov ima naša železnica zelo malo.
V	mrzlih dneh se meso ne pokvari, pač pa je temu drugače, če se bo ogrelo. Vendar pa ni verjetno, da bi si mogla naša železniška uprava hladilne vagone takoj nabaviti, ker domače tovarne tolikšnega naročila ne bi mogle takoj izvršiti, iz tujine bo pa težko dobiti vagone, ker je vsa industrijska proizvodnja usmerjena na izdelovanje orožja.
Pomanjkanje premoga m hud mraz so temeljito izrabili belgrajski oderuhi. Cim je pritisnil nepričakovano hud mraz, so se mnogi Belgrajčani šele zavedli, da so si jeseni preskrbeli premalo premoga in drv. Začeli so naročati pri trgovcih, toda tudi ti so vedeli za stisko svojih odjemalcev. Naenkrat ni bilo več premoga v mestu. Tako mnenje in prepričanje so ustvarili trgovci sami, da so potem lahko navili cene do neznanske višine. Zadnje dni so na primer v Belgradu prodajali tono trboveljskega premoga za 850 din, tono šleskega premoj	.	.
trbovel
več kakor	  __	______ _________________
odiranja do sedaj strogo nastopile, pričakujejo, da bo stopila na prste tudi trgovcem s kurivom.
Deset jurjev je moral plačati neki novosadski brivec mladi dami, kateri je njegov pomočnik pokvaril lase m ji s tem ugonobil lepoto. Ilonka Lennc si je dala pri svojem stalnem brivcu izpopolniti svojo »lepoto* na ta način, da si je aala lase iz črnih pretvoriti v svetle. Pomočniku pa se je menda pri tem nekaj skazilo in mlada dama je začela tožiti, da ji lasje izpadajo. Porabiti je morala baje draga sredstva, s katerimi je izpadanje las zaustavila. Sodišče ie po dolgih zasliševanjih izreklo težko kazen nad brivskim mojstrom. Plačati bo moral dva jurja za sredstva, s katerimi si je Ilonka popravila lase, osem jurjev pa kot odškodnino za njeno skaženo lepoto. Zares drago plačana ženska lepota...
Železarna v Zenici se neprestano povečava.
Velika potreba po železu, katero moramo še vedno večji del uvažati kljub velikim rudnim zakladom doma, je pripravila upravo Jugoslovanskega jekla d. d., da je sklenila povečati obrat s postavitvijo noye, to je sedme peči. Dosedanjih šest peci ga dnevno 500 ton železa. Sedma peč bo električna. Naprave bo dobavila nemška tvrdka Siemens, čeprav ^ se domače industrije potegovale za,. -j.*?- S povečanjem obrata ee bo povečalo Udi število delavcev in uradniška. Stalno naraščanje Prebivalstva v Zenici je silno podražilo stanovanja. /.avoljo' tega je sklenila uprava družbe, da bo zgradila veliko delavsko kolonijo in kolonijo uradniških stanovanj, ki bo imela 44 hiš. Delavska kolonija bo dobila večje število hiš, med drugim tudi dve hiši, v katerih bo dobilo stanovanje 320 samskih delavcev. Vse skupaj bo veljalo 20,000.000 din.
Poročila o zaprekah, ki jih je povzročil sneg v prometu, kar nočejo pojenjati. Največje nevšečnosti se pojavljajo v železniškem prometu. Spet je sneg zametel dva vlaka, in sicer v Severni Srbiji pri Višegradu. Zaradi snežnih zametov so morali prekiniti promet na železniških progah Sarajevo— Beograd in Sarajevo—Mostar. Prav tako je prekinjena zveza med Kotorom in Cetinjem. Posebno se čutijo posledice na Primorju. Split se je znova odel v snežno odejo, povrh pa je začela pihati ostra burja s hitrostjo do 100 km. Ker so v Liki divjali silni snežni viharji, je zveza Zagreba z morjem prekinjena. Skoraj vse ladje, ki vzdržujejo promet ob dalmatinski obali, so se morale zateči v najbližja pristanišča zavoljo burje. V Šibeniku so imeli v soboto 7 stopinj mraza, česar ljudje skoraj ne pomnijo. Kakor pa pravijo vremenske napovedi, se približuje našim krajem še nov val hujšega mraza.	.
Navijalce cen so krepko prijele za vrat oblasti v Zagrebu. Nedavno je bilo na stroge kazni obsojenih več trgovcev, te dni pa so jih spet zašili šast. Mesino tržno nadzorstvo pa je začelo gle-oftti tudi na cene na trgu. Razne mešetarice in prekupčevalke so od kmetov kupovale perutnino in jo potem mnogo dražje prodajale. Vsaka takih navijalk, bilo jih je sedem, je dobila po en dan zapora in 100 din kazni.
Dobrim Ljubljančanom!
Plemeniti poziv, ki je z njim Nj. kr. Vis. kneginja Olga kot pokrovitelfica osrednjega odbora za zimsko pomoč povabila vsa jugoslovanska mesta k zbiranju prispevkov za reveže, je naravno tudi v Ljubljani globoko segel v srca.
Takoj so bila poživljena vsa prizadevanja in pomnožena vsa dela za olajšanje tegob hude zime mestnim revežem in z vso požrtvovalno pripravljenostjo so se združili zastopniki vseh stanov z mestnim županstvom, da Ljubljana s sodelovanjem vseh slojev spet izkaže svojo veliko dobroto in usmiljenje vsem, ki so pozimi v stiski in potrebi.
Predstavniki pridobitnih stanov v našem mestu so soglasni, da je zimska pomoč zadeva časti in srca — in vsi krogi našega mesta so edini, da je zimska pomoč tudi dolžnost, ki ne pozna in ne dovoljuje izjem.
Podpisani častni in delovni odbor za zimsko pomoč v našem mestu naznanja vsemu prebivalstvu svoj soglasni sklep:
Čast ljubljanskega mesta nam veleva tak odgovor Nj. kr. Vis. kneginji Olgi, da bo na srčno kulturo glavnega mesta Slovenije ponosna vsa kraljevina Jugoslavijn.
Dejanja Za revne naj govore — srca naj se odpro in odpro naj se roku!
Dokazi Vaše dobrote naj bodo primerni veliki potrebi, saj mestna občina sama ne more zmagati vseh nalog, ker mora skrbeti za svoje in tudi za reveže iz drugih občin, ki iščejo zaslužka ▼ glavnem mestu.
Darila za zimsko pomoč sprejema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in njih uporabo pa nadzoruje podpisani odbor.
Ljubljana, dne 20. januarja 1940.
Komandant mesta: div. general Dragoslav P. Stefanovič Lt,
2upan mesta Ljubljaue: dr. Juro Adlešič L r.
Škoi ljubljanski: dr. Gregorij Rožman L r.
»N’ mav čez izaro«
Domotožje koroške Slovenke
Zadnji »Kor. Slovenec« ponatiskuje pismo koroške Slovenke, ki se že več let nahaja v Chileju v Južni Ameriki. Pismo je polno ljubezni do slovenske domovine in zato posnemamo it njega nekatere odstavke:
»Kako je z naSo ljubljeno Koroško sedaj? Gotovo se je tudi tam mnogo spremenilo in gotovo vplivi zadnjih dogodkov niso ostali brez odmeva. Zato pa se moramo zediniti in biti čuječi vsi, ki se zavedamo dragulja kot je naša materna beseda, da ga ohranimo nam in njim, ki pridejo za nami.
O,	velike naloge so tol Za to je treba značajev, polnih idealizma in kreposti in ne dvomim, da jih je med nami.
Prečesto mi pride na misel: tudi jaz sem Slovenka, tudi od mene ima domovina pravico terjati žrtve. Ali kako nezmožna sem, ne morem ji dokazati svoje ljubezni v delih, zato pa polagam na njen oltar prisego zvestobe. Kako resničen je pregovor: če hočeš spoznati domovino, pojdi v tujino! In jaz sem jo spoznala v urah, ko se mi je stožilo po tistih tratah, kjer sem se igrala kot otrok, ko se mi je stožilo po Karavankah, po Dra-vici, po lepih smrekovih gozdovih, ki jih tukaj ni, po prijateljih, po lepi slovenski pesmi, ki je ne slišim nikoli več in ne nazadnje po šentruperškem samostanu, ki mi je bil dom.
Prečesto iz vse duše zahrepenim po slovenskem Čtivu in še bolj po Človeku, s katerim bi se mogla pogovoriti v živi slovenski materni besedi. — Oj, kako daleč, daleč so planine... Dežela draga, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš? — In še: Nmav (Tez jizaro, nmav črez gmajnioo. Bog ve, če bom še kedai videla deželo, kamor vsak dan pohitijo moje misli in io oklepajo s vdano, sveto ljubeznijo.«
Koroški fantje se oglašajo z zahodne fronte
»Kor. Slovenec« objavlja pismo vojaka-Sloven-ca z zapadne fronte, ki se glasi:
»Čutim se dolžnega, da se zahvalim upravi za vestno in redno pošiljanje lista, ki nas tako tesno veže z vami doma ter nam živo slika življenje in dogodke po naših dolinah in hribih. Božič smo obhajali zelo prijetna Bridke občutke, ki so se nas hoteli polastiti, 6mo krotili z izvrstnim mozeljskim vinom, ki ga je tu v izobilju. Na željo tovarišev-Nemcev smo zapeli tudi našo »božično« in več na-
rodnih, ki so jim zelo ugajale. Pet nas je skupaj in dva sta nastavljena pri kuhinjskem kanonu; pa znata tako imenitno streljati z njim, da najhujši in največji zadetki v obliki mesa priletijo točno v naše sklede in tam lepo obležijo. »Koroški Slovenec« nas nasičuje duhovno, tadva pa telesno. Zato kar brez skrbi za nasl«
Koroški drobiž
Občni zbori Slovenskih kulturnih društev, povezani z manjšimi prireditvami in poučnimi predavanji, se nepretrgoma nadaljujejo. Zanimanje za tovrstne prireditve je kljub razmeram zelo veliko. Tudi prvi poizkusi z manjšimi kulturnimi prireditvami izven občnih zborov se lahko že beležijo. Tako je škocijansko slovensko društvo priredilo skromno igrico, nastopili so tamburaši s prav lepim uspehom. Vse kaže, da so se slovenski prosvetaši zopet znašli v novem položaju, v kolikor njihovo delo ne bo ovirano pod silo vojnih razmer, ki so več najbolj delavnih slovenskih prosvetašev spravile pod vojaško suknjo.
Ljudsko gibanje je tudi na Koroškem v znamenju porasla rojstev. V Važenbergu je bilo v preteklem letu 74 novorojenčkov, dočim je umrlo vsega samo 31 občanov. Celo v Borovljah, ki so bile doslej glede rojstev skoro na isti ravni z Dunajem, je letos število rojstev preseglo število smrti za pet. Rodilo se ]e vsega 39 otrok, umrlo pa je 34 oseb.
Boroveljska občina je naročila in razdelila nove tablice s hišnimi številkami. Nekateri so se jezili, ker je bilo treba plačati za tablico 1.20 marke, drugi pa so jih kar radi vzeli, češ, da je bilo že potrebno.
V Zvrhnjem kotu se je smrtno ponesrečil drvarski mojster Mak Janez. Ko je ravnal hlode na visokem kupu, ga je hlod podrl, da je padel kake tri metre globoko. Padel pa je tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Zapušča ženo in dve mali hčerkici, ki sta obe veliki prijateljici »Mladega Korotana«. Nesrečni družini tudi na tem mestu iskreno sožalje I
Beljaška ljudska statistika kaže za leto 1939 s 723 rojstvi 300% več rojstev kakor smrti.
V Celovcu so izsledili tolpo malih vlomilcev, ki je kradla po raznih celovških izložbah. Njen vodja in obenem najstarejši član je star šele 17 let.
V Kračah pri Mariji na Zilji se je ob padcu iz gumna ubil 88 letni užitkar Tone Gašperšič.
Zadnja nabiralna akcija za zimsko pomoč je na Koroškem prinesla nekaj nad 126.000 mark.
Radio
Iz Gorice, s Krasa in iz Trsta
Nove naloge Ustanove za poljedelski preporod treh Benečij
V •vaji zadnji številki objavlja »Istra« zanimiv članek o gotovo eni najvažnejših ustanov v Ju-Hjski Krajini, o taikolmenovani »Ustanovi za poljedelski preporod treh Benečij«, ki ee bo po zakonu, objavljenem lanskega decembra, preosno-vala, razširila in je dobila tudi že novo ime »Nacionalna ustanova za tri Benečije« (»Ente nazio-nale per le Tre Venezie«), Ker je ta članek od sile poučen za tamkajšnje razmere, ga vsaj v izvlečku ponatiskujemo:
»V gospodarskem življenju našega naroda v Julijski Krajini iigra izza prvih povojnih let zelo važno vlogo »Ustanova za poljedelski preporod treh Benečij« (Ente par la rinascita per le Tre Venezie«). Ta ustanova, ki je s kr. odlokom z dne
8.	septembra 1921 dobila značaj pravnega telesa, je imela pred javnostjo cilj, da pripomore do gospodarske obnove treh Benečij, to je tistih obmejnih pokrajin, ki so zaradi vojne najbolj trpele.
V	resnici pa je ustanova imela tudi druge cilja. Razen delovanja v skladu z njenim naslovom je namreč posredovala pri nakupu in prodaji zemljišč ia nepremičnin sploh, nadzorovala posestne spremembe te vrste in zlasti v zadnjem desetletju pospeševala italijansko kolonizacijo na področju omenjenih treh pokrajin.
V uradnem lietu kraljevine Italije je bil dne 12. decembra preteklega leta objavljen zakon, po katerem se delovanje te ustanove preoenune ta razširi. Ustanova sama je dobila novo ime. Odslej se bo imenovala »Nacionalna ustanova za Tri Benečije« (»Ente nazionale per le Tre Venezie«) in 'bo v smislu tozadevnega odloka razširila svoje delovanje na vsa področja gospodarskega, socialnega in vzgojnega značaja. Svoje delovanje bo razvijala vzporedno s krajevnimi ustanovami, katerih delovanje bo po potrebi in y skladu a smernicami prefektov beneških pokrajin izpopolnjevala. Svoj sedež ima v Rimu pri predsedništvu ministrskega sveta in more ustanoviti uradne ekspoziture na V6etn svojem delovnem področju, v katero spada tudi Zadrska pokrajina.
Ustanova ima tele cilje:
1.	da prevzema izvedbo melioracijskih del, preobrazbo in preuredbo zemljiškega posestništva, 'ustopajoč pri tem bodisi kot kupec, najemnik ali
zakupnik, bodisi kot delegat vladne oblasti, zadrug in drugih pravnih teles;
2. da nakupuje mestna zemljišča, ne glede na njihov namen;
3. da prevzema ali oddaja industrijska in trgovska podjetja, vštevši gostinske obrate;
4. da daje pobude za kakršnokoli delovanje ija polju socialne pomoči ter da ga pospešuje (isto velja tudi glede ustanov vzgojnega in kulturnega značaja);
5. da s pristankom načelnika vlade in sporazumno a finančnim ministrom daje pobude za ustanovitev družb, zadrug, zavodov, združenj itd., ali da si pridobi soudeležbo pri teh.
Ustanova ima pravico zahtevati, da preidejo v njeno last tiste nepremičnine, ki bi jih utegnila uporabiti v smislu njenih ciljev. Ustanova »poroči to zahtevo lastniku nepremičnine, ki je kot tak razviden iz zemljiških knjig, dalje vsem osebam, ki imajo po vknjižbah pravico do dotične nepremičnine in končno finančni intendanci zaradi zavarovanja interesov državae blagajne.
Ustanovo vodi vladni komisar, iti ima v upravnih poslih popolno polnomočje. Kot pomočniki 60 mu dodeljeni štirje višji državni uradniki, imenovani od notranjega in finančnega ministrstva, oziroma od ministra za poljedelstvo in gozdove ter ministrstva za ljudsko omiko. Ti tvorijo skupno z enim članom direktorija fašistične stranke, ki ga imenuje tajnik fašistične stranke, posvetovalni odbor, Vladnega komisarja in člane posvetovalnega odbora imenuj j predsednik vlade z odlokom Njihova funkcija traja štiri leta, po preteku te dobe pa se lahko znova potrdi. Posvetovalnemu odboru pomaga generalni ravnatelj kot tajnik. On tudi na. domešča vladnega komisarja, kadar je ta odsoten. Vladni komisar se mora ozirati na mnenje posvetovalnega odbora v vseh važnejših zadevah, ki se tičejo uprave ustanove io njenega delovanja.
Ustanova je pod nadzorstvom ministrskega predsednika, ki lahko kadarkoli odredi upravna nadzorstva in uradne izvršbe dejanj, ki so postala obvezna po pravnih določbah, ako bi se vladni komisar izvršbam protivil ali pa jih zavlačeval. Ministrski svet ima dalje pravico, da po zaslišanju državnega sveta razveljavi sklepe, ki bi predstav, ljali kršitev zakonov ali pravilnika, ter sme odstaviti vladnega komisarja in člane posvetovalnega odbora, ako bi zagrešili navedene kršitve, ali če bi razvijali delovanje v nasprotju s smernicami, ki jih je določila vlada glede delovanja ustanove.«
Program radio Ljubljana
Ponedeljek, 22. jan.: T Jutranji pozdrav — 1.05 Napovedi, porodila — 7.15 Pisan vbrOek veselih zvokov (plošče) — 12 Odmevi iz Cofike (plošče, — 12.80 Poročila, objave — la Napovedi — 12.02 Opoldan, koncert UadlJ. orkestra — 14 Poročila — 18 Zd.avstvena ura: Mladeničem in mladenkam (dr. Ant. Brecelj) — lfi.20 Slovan, rapsodije (plošče) — 18.4o Doba čitalnic in taborov na Primorskem (dr J. Jjovrenčič) — 19 Napovedi, poročila — 18.2o Nac. ura: er« Budm ni o 25. Slovanske rapsodije (plošče) — 18.40 Napovedi, poro letnici smrti prof. Safet Burlna Bgd) — 19.40 Objave
— 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Domača zabava (plošče) — 20 45 Ura slov. glasbe. Sodelujejo: Pevski zbor «Slotre«, solisti Poldka Rupni kova. Tone Petrovčič in povečan Iiadij. orkester. Dir. Heri Svetel — 22 Napovedi poročila — 2A15 Kvartet mandolin.
Torek, 23. jan.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napo vedi in poročila — 7.15 Pisan v 'nček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura: Skrivnost kril (Itaf Bačar)
— 12 Priljubljen) napevi (plošče) — 12.30 Poročila In objave — 13 Napovedi — 13.0? Opold konoert Radij, orkestra — 14 Poročile — 18 Vsakeran nekaj (plošče',
— 18.40 Filozofija gospodarstva malega naroda (prof. dr. Fr. Veber) — 19 Napovedi poročil« — 19.2o Nac. ura: Dragocenosti gospodarske Jugoslavije (K. Popovič, Bud) — 19.(0 nt-Jave — 19.5i Deset mljut zabave
— 20 Paul Whitemann in njegov orkester (plošče) — 20.20 Dve zabavni enode'ankl: 1. C. Kočovar: Padec trgovca Petra Baharjs (Zvočna Igra Iz?« časa po svetovni vojni.) 2. Jos. Korban: V zaklani*'.n. (Zvočna Igra Iz naših dni.) Trvnjajo člani radH. Igral. druSlric, vodi in*. Iv. Pengov — ?f Napovedi poročila — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester).
Drugi programi
Ponedeljek, 22. jsnuarja: Belgrad: 20 Beethovnove sonate — 20.30 Igra. — Zagrebi 20 Koncert — Bratislava! 20 Gogolj »Taras Buljba«. — Sofija: 20 Simf. konc. — Angleške postaje; 22.30 BBC orkester. — Bcromiinster: 20.20 Ravelov koncert. Budimpešta: 19 30 Verdijeva opera »Othello« — Bukarešta: 20 Ork. konc. — Stockholm:Horby:
19.30 Kabaret. — Trst-Milan: 17 15 Pianino — 2t Simf. konc — Rim-Bari: 21 Igra — 22.30 Vok. konc. — Florenca: 21.15 Moderna glasba. — Oslo:
20.30 Orgle — 21.30 Pianino — 22,15 Griegove skladbe. — Poste Parisien: 23.15 Lisztove skladbe. — Sottens: 20: Pisan spored.
Ljubllansko gledališče
Drama. Začetek ob 20
Ponedeljek, 22. jan.: zaprto.
Torek, 23. jan.: zaprto.
Sreda, 24. jan.: »Othello«. Premierski abonma. Četrtek, 25. jan.: »Profesor Klepec«. Red B. Petek, 26. jan.: »Na prisojni strani«. Premiera. Premierski abonma.
Shakespearjev »Othello« zopet na repertoarju ljubljanske Drame. Za Premierski abonma bo uprizorila Drama v sredo, 24. t. m. Shakespearjevo tragedijo »Othello« z Levarjem, Milevo Boltarjevo in Cirilom Debevcem v glavnih vlogah.
»Na prisojni strani« je. nova švedska komedija pisateljice Helge Krog. Delo ima izredno ljubeznivo in toplo vsebino in prekrasno risane like. Na premiero, ki bo v petek, dne 26 t. m. opozarjamo predvsem ljubitelje nordijske literature, ki je postala pri nas posebno popularna po delih Ffe!^ Vuolijoki (»Zene na Niskavuoriju«), Knuta Hanf ma in Selme Lagerlčfove.
Opera. Začetek ob 20.
Ponedeljek, 22. jan.: zaprto.
Torek, 23. jan.; zaprto.
Sreda, 24. jan.: »Nižava«, Red Sreda.
Četrtek, 25. jan.: »Figarova svtaba«. Red Četrtek.
Petek, 26. jan.: zaprto. (Generalka).
Sobota, 27. jan.: »Rusalka«. Premiera. Premierski abonma.
Prihodnja operna premiera bo ob koncu tedna: Dvorakova »Rusalka«, ki po glasbeni invenciji in po pesniško zasnovanem dejanju spada k najlepšim svetovnim operam, čeprav si kot slovansko delo še ni pridobilo takega priznanja v ostalem svetu, kot bi ga v resnici zaslužilo. Besedilo je po originalnem Kvapilovem tekstu nanovo prevedel z njemu lastno tenkočutnostjo kapelnik Niko Štritof, ki bo »Rusalko« tudi dirigiral, dočim jo režijsko pripravlja šef-režiser Ciril Debevec.
Koledar
Danes, ponedeljek, 22. jan.: Vincenc (Vini«;,
Torek, 23. januarja: Zaroka Marije Device.
Obvestila
Nofno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr ševa c. 41; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ul. 7.
Podružnica SVD za šiško priredi v torek, 23 t. m. poučno predavanje v deški ljudski šoli v Sp ŠiŠki. Ob pol 8 zvečer bo g. inž. Levstik J. predaval o obdelovanju vrtne zemlje.
»Stražni ognji«. Izšla je prva številka »Straž-nih ognjev«, ki je glasilo slovenskega katoliškega dijaštva za nižje razrede srednjih šol in za meščanske šole. List je zelo lepo opremljen in bogato ilustriran. Za uvodnim člankom sledijo 6lc deči članki: »Naša prisega na Slomškovem grobu» »Pohod slovenske dijaške mladine«, »Našim članom in prijateljem«, »Jaz sem pa športnik«, »Hodil po zemlji sem naši« (s slikami; knežji kamen Sv. Gora, Ljubljana, Pliberk z Dravo in Sv. Benedikt v Slov. goricah). »Stražne ognje« izdaja konzorcij Slovenske dijaške zveze in bodo izhajali mesečno. Naročnina stane za dijake 10 din, za ostale 16 din. Naroča ee v tajništvu SDZ na Miklošičevi cesti 5.
Prosvetno društvo Sv. Krištof v Ljubljani pri ’ redi dne 1. februarja t. 1. zabavni večer v dvo rani pri Mikliču. Spored bo zelo zanimiv in zabaven.
Poljudno predavanje Prirodoslovnega društvr v Ljubljani. V torek, dne 23. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici na univerzi ob 18.15 gospod docent dr. Reya Oskar o temi: »Najmrzlejš in najtoplejši kraji v Sloveniji«. S tem predava njem otvori Prirodoslovno društvo serijo poljudnoznanstvenih predavanj.
Našim cenjenim odjemalcem vljndno naznn njamo, da smo prisiljeni zaradi občutne podraži tve knjigoveških potrebščin in upravičenega po višanja plač knjigoveškemu osebju, dvigniti cen' našim izdelkom, kar naj blagovolijo vzeti bla<' hotno na znanje. — Združenje knjicovo-^" štvo knjigoveških mojstrov drnv='
Ljubljani.
Trbovlje
Pogumni ljudje. Zadnjo nedeljo je bilo oklica nih 22 parov. Za božič je bilo tudi poročenih 18 pa rov. To bi kazalo, da si ljudje kljub vznemirljivim poročilom obetajo dobro bodočnost in se nič ne daio prestrašiti.
Šport
čez
nedeljo
	
1SIS1	
Knific Jože (Bratstvo) državni prvak v klasični
kombinaciji
Bohinj, 21. januarja.
Včeraj in danes so bile v Bohinjskem kotu lekme za državno prvenstvo v teku na 18 km in v klasični kombinaciji. Udeležba s strani tekmovalcev je bila nadvse lepa, in tudi z doseženimi uspehi smo lahko prav zadovoljni. Nekaj časa se je že zdelo, da nam močno primanjkuje tekačev in tekmovalcev v klasični kombinaciji; ker so se zlasti Jeseničani močno vrgli na trening alpske kombinacije, ki je prijetnejša in družabnejša, dasi prav gotovo nič manj naporna kakor teki. Zahteva pa še mnogo več treninga in tekmovalec mora pokazati nadpovprečno znanje. Pri včerajšnjem teku je z veliko premočjo zmagal naš še vedno najboljši tekač Smolej Franc. Njegov čas je skoraj tri minute boljši kakor pa čas drugega. Pa tudi ostali naši tekmovalci so pokazali, da temeljito trenirajo. Prav lep naprede'; je pokazal tudi Iliri jan Rožič. Tekmovalcem se je dobro poznalo, da so pravkar absolvirali tritedenski tekmovalni tečaj. Rezultati včerajšnjega teka na 18 km so bili:
1. Smolej Franc (Bratstvo) 1:34.41;
2. Knific Jože (Bratstvo) 1:37.19;
3. Starman Lado (Ljubljana) 1:38.21;
4. Petrič Anton (Ilirija) 1:40.01;
5. Knap Leo (Sarajevo) 1:40.24;
6. 2emva Lovro (Bratstvo) 1:40.29;
7. Ranzinger Tone (Bratstvo) 1:41;
8. Klančnik Alojz (Dovje-Mojstrana) 1:42.05;
9. IJožič Andrej (Ilirija) 1:42.22.
Vrstni red tekmovalcev za klasično kombinacijo je bil po 18 km teku takle:
Knific Jože, P.etrič Anton, Ženrva Lovro, Ranzinger Tone, Pogačnik Anton, Maier Gustl.
Tekme za klasično prvenstvo države bo se danes popoldne ob 13 nadaljevale s skoki na Han-senovi skakalnici. Odlično razpoloženi tekmovalci in funkcionarji so dokončali današnji dan z velikim veseljem. Tudi vreme je bilo naklonjeno današnjim skokom. Dočim je včeraj ves dan pomalem snežilo, je bil danes lep, čeprav ne sončen zimski dan. Z jutranjim vlakom sta prispela v Bohinj zastopnik g. bana dr. Natlačena načelnik banske uprave dr. Orel in zastopnik poveljnika dravske divizijske oblasti kapetan Mika Popovič. Oba je sprejel na postaji predsednik JZSZ dr. Ivo Pirc.
majhno zamudo se je pričel drugi del državnega prvenstva za klasično kombinacijo. Hanseno-va skakalnica je oživela, že zlepa ni skakalo na njej toliko skakalcev kakor danes. Prvi je skočil Uirijan Pribošek, kateremu se je poznalo, da bo skušal pri skokih nadoknaditi to, Kar je zamudil pri teku. V krasnem loku se je pognal in pristal ftanesljivo na 36 m. Toda že naslednji, Nemec HoU
—	znanec iz Planice — je s skokom 38.5 m skočil dalje. Nato so šli preko mostička ostali tekmovalci. Glavna borba za naslov državnega prvaka je bila med Jeseničanoma Knificem in Ranzin-gerjem. Knific je skočil 28 in 31 metrov, Ranzinger pa 31 m in 82 m.
(Zanimivo je, da med stotimi izvedniki *•“*-kov ni bilo niti enega padca!)
Rezultati skokov za kombinacijot
1. Gregor H611 (Nemčija) 148.1 točko.
2. Pribošek Franc (Ilirija) 145.2 točk.
3. Bevc Edo (Ljubljana) 138.8 točk.
4. Maier Gustl (Nemčija) 134.2 točk.
5. Zalokar Jože (Ilirija) 128.2 točk.
Rezultati državnega prvenstva v klaiUnt
kombinaciji:
I.	razred :
1. Knific Jože (Bratstvo) 270.9 točk.
2. Razinger Tone (Bratstvo) 269.2 točk.
3. 2emva Lovro (Bratstvo) 258.5 točk.
4. Bevc Edo (Ljubljana) 257.8 točk.
5. Pogačnik Tone (Bratstvo) 245.1 točke.
Fkimaita — Concordla 2:1
Keka, 21. jan. Danes je bila tu odigrana nogometna tekma med Concordio iz Zagreba in do-mafio SK Fiumano. Tekmovalce Conoordije bo na Reki lepo sprejeli. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje. Kljub temu, da je bila odigrana tekma v velikem mrazu, Je prihitelo na igrišče kar pre* cejSnje Število gledalcev. SK Fiumana je nastopila v svoji najboljši postavi in je tudi zmagala v razmerja 2:1.
2lngerl!it Je bil prvi
Zagreb, 21. jan. Danes je bil odigran prvi dal smučarskih prvenstvenih tekmovanj v priredbi Hrvatskega planinskega društva. Na dnevnem redu je bilo kombinirano tekmovanje s smuškimi skoki. Tekmovalci so danes nastopili le v 'ikjnku. Vreme je bilo lepo. Prvo mesto je zasedel Zingerlin (Maraton) s časom 5.17, 8. Zama-nja (ZKD) 5.20.2, 3. Mance (Hašk) 5.25, 4. Žnidarčič in 5. Žnidaršič R. (oba od ZKD). Kot moštvo se je na prvo mesto plasiral Maraton in si osvojil ookal Toma Bedenka.
Italijansko nogometno prvenstvo
▼ Italiji so bile danes odigrane naslednje prvenstvene nogometne tekme, ki so se končale z
/.idi:
Genova : Fiorentina 3 :0 Torino : Milano 3 :1 Lazio : Modena 1 :1 Novarra : Triestina 2 :1 Bologna : Roma 1 :0 Juventus : Ambrosiana 1: G Venezia : Liguria 2 :1 Napoli: Bari 1 :1
Stanje na prvenstveni tabeli klubov v prvi dl-ziji je sledeče: 1. Bologna 22 točk, 2. Genova 21 >čk, Lazio, Ambrosiana, Juventus, vsi po 19 točk, lilano 18 itd. Triestina je precej zadaj, čeprav si 3 dozdaj nabrala 15 točk. Tekme so bile odigrane v precejšnjem mrazu, kar se je močno poznalo udi po igriščih, kamor je prišlo mnogo manj občinstva kakor običajna
II. r a x r e d :
1.	Petrič Janko (Ljubljana) 231.1 točke.
III. razred :
1. Rus Janko (Ljubljana) 231.1 točke.
2. Fanedl Karel (Maribor) 223.1 točko.
3. Vidic Andrej (Ljubljana) 209.2 točk
Mednarodna konkurenca:
1. Knific Jože (Bratstvo) 270.9 točk.
2. Maier Gustl (Nemčija) 270.2 točk.
3. Razinger Tone (Bratstvo) 269.2 točk.
4.	Holl Gregor	(Nemčija) 263.1	točke.
5.	ženiva Lovro (Bratstvo) 258.5	točk.
Takoj po končanem tekmovanju za klasično kombinacijo so sledili samostojni skoki: Najpreje so	skakali juniorji	na to senijorji.	Dobri	so	bili
zlasti	junijorji, ki	^ ie bilo 20.	Pozna	se	jim
planiška šola.
Rezultati:
1. Polda Janez (Dovje-Mojstrana) 140.3 točk (82 m,
36	m).
2. Bukovnik Lecra (Bratstvo) 13.7 točk (33.5 m, T2m).
8. Brun Berti (Bratstvo) 132.1 točk (32 m, 33 m).
4. Grigorij Ivan (Ilirija) 128.2 točk (32 m, 32.5 m).
5. Kordež Stane (Bratstvo) 127.9 točk (33.5 m, 34 m).
Seniorji:
t H611 Gregor (Nemčija) 148.4 točk (42, 44 m).
2. Klančnik Karel (Ljublj.) 147.7 točk (42,42.5 m).
3. Novšak Albin (Bohinj) 145.3 točk (43.5, 43 m).
4. Bevc Edo (Ljubljana) 143 točk (41.5. 41.5 m).
5. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 142.3 točk (40.5, 42.5 m).
6. Pribošek Franc (Ilir.) 138.6 točk (40.5, 37.5 m).
7. Maier Gustl (Nemčija) 136.6 točk (40, 40.5 m).
8. Doujak Franc (Nemčija) 185.2 točk (39, 42 m).
9. Šušteršič Slavko (Ilirija) 128.7 točk (34.5, 37 m).
10.	Nedog Jože (Ljubljana) 124.8 točk (34.5, 37 in).
Skupno je skakalo 20 seniorjev.
Tekme so se končale ob 16, nakar je bila razglasitev rezultatov pred občinskim domom v Bohinjski Bistrici. Novi državni prvak Knific Jože je dosegel tudi v mednarodni konkurenci prvo mesto, kar pomenja zanj nedvomno zelo lep uspeh. Oba nemška tekmovalca sta namreč odlična tekača in je med drugim Maier Gustl prvak Koroške, HoU pa prvak Solnograške. Tekme so uspele v vsakem pogledu prav dobro; tudi organizacija je bila dobra. Prvaku v teku na 18 km je daroval poveljnik divizije par hickorv smuči s stremeni. Ostali tekmovalci so dobili lične plakete.
Tekme za državno prvenstvo v umetnem drsanju
Prvaki za leto 1940 so postali: Thunta (Ilirija) pri seniorjih, Palme* tova (Ilirija) pri senierkah, Presinger (Celje) pri juniorjih, Serne*
če v a (Celje) pri juniorkah
.	Ljubljana,	21.	Januarja.
Včeraj In danes smo imeli v Ljubljani lepo športno prireditev, tekmovanje posameznikov za državno prvenstvo v umetnem drsanju. Brez dvoma je bilo to najlepše ter v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu najboljše tekmovanje, kar jih je bilo doslej pri nas v umetnem drsanju. Izreden napredek so pokazali naši drsalci in drsalke, njihovo število pa se je tudi precej pomnožilo, tako da lahko z najboljšimi nadami gledamo v bodočnost. Tekmovanja so se udeležili številni tekmovalci in tekmovalke iz Ljubljane, močno je bil zastopan Zagreb in tudi Celje je poslalo svoje zastopnike. Prireditev je mnogo pridobila na svojem sijaju, ker je prevzel pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki se je v soboto zvečer z gospo udeležil večerne produkcije v prostem drsanju. Pa tudi ostalega občinstva se je nabralo mnogo, zlasti v soboto zvečer in danes dopoldne, ko so nastopili naši mojstri in prvakinje s programom v poljubnem drsanju.
Prvi dan so tekmovalci in tekmovalke absolvirali obvezni program, to je predpisane like. Ves čas obveznega programa je snežilo, toda tekmovalcev ni to prav nič motilo, prireditelj SK Ilirija, ki je izborno organiziral to državno prvenstvo, pa je skrbel, da je bila ledena ploskev sproti očiščena tenke bele odeje. Za obvezen del tekmovanja ni bilo takega zanimanja, kakor za poljubno drsanje, kar je pa povsem razumljivo, kajti vsi tekmovalci morajo izvajati iste like, ki pa že sami na sebi niso prav za prav kako privlačni, ker je to pač šolsko drsanje. Obvezni liki so v številkah pokazali tele uspehe:
Juniorke: 1. Gombač (Zgb) 36.1 točke, 2. Sernec (Celje) 34 točk, 3. Petaj (Zgb) 33.9 točk.
Seniorke: 1. Palme (Ilirija) 92.4 točk,
2.	Schell (Ilirija) 86.5 točk.
Juniorji: 1. Skrtič (Zagreb) 35.2 točk.
2.	Gross (Zgb) 43.2, 8. Presinger (Celje) 33 točk.
Seniorji: 1. Thuma (Ilirija) 122.9 točk,
2.	Biber (Ilirija) 115.6, 3. Betetto ml. (II.) 112.3.
Sijajna večerna produkcija na ledu
Ob navzočnosti pokrovitelja bana g. dr. Marka Natlačena in mnogoštevilnega občinstva so se nam v soboto zvečer predstavili naši mojstri in prvakinje v ekshibicijskem drsanju s svojim poljubnim programom, ki je obsegal dvanajst izredno zanimivih točk. Gdč. Palmetova se nam je predstavila v treh točkah, ki so bile izborno naštudirane tn precizno izvedene. Toda krivico bi delali ostalim nastopajočim, če bi trdili, da niso odlično rešili svoje naloge. Kot prva je nastopila mala Bogatajeva, ki je kljub svoji mladosti podala imeniten program. Ta drsalka še mnogo obeta. Za njo je nastopil lanski juniorski prvak Betetto mlajši, ki Je od lani zelo napredoval ter je prav lepo povezal posamezne prvine. Ugajala je zelo tudi gdč. Fin-čeva. Lanski državni prvak Thuma je podal svoj program odlično, pokazal pa je tudi napredek. Presenetila pa je vse gdč. Sernečeva iz Celja. Njeno temperamentno izvajanje je vsakogar navdušilo. Imela je zelo težko kompozicijo, ki jo je podala nad vse zadovoljivo. Ugajali so zlasti njeni gimnastični in baletni gibi. Kaj bi šele podala ta drsalka, ko bi posečala dunajsko šolo? Biber je kljub temu, da Je pri vojakih, v odlični formi. Izkazal se je kot vreden kandidat za naslov drž.
firvaka. Izredno je ugajala gdč. Dorica Schell, ki e precizno izvajala svoj težki program. Thuma in Betetto sta nastopila po dvakrat in obakrat žela popoln uspeh.
Finalna borbe v prostem drsanju
2e včerajšnji rezultati v obveznih likih so pokazali, da se bo vnela danes ogorčena borba v prostem drsanju, pri katerem mora vsak posameznik pokazati, koliko je sposoben za sestavo lastne kompozicije, kako poveže posamezne prvine ter poda višek svojih spretnosti v umetnem drsanju. Ker je pri prostem drsanju elan izredno važen, zato pride temperament posameznika prav tu do polne veljave.
Pri prostem drsanju so drsalci fn drsalke v glavnem ponovili program prejšnjega večera. Začetniški je bil program hrvaških juniorjev, izmed katerih so bili redki, ki so pokazali nadpovprečno
Sivino. Tudi tistega elana, ki Je pri prostem drsanju neobhodno potreben, smo pogrešali pri teh juniorjih, ki pa bodo lahko dosegli še lepe uspehe, če bodo pridno vadili. Njihove kolegice so bile boljše v trm pogledu. Od Slovencev in Slovenk so se odlikovali zlasti gdč. Palmetova. Thuma, gdč. Sernečeva, Schellova, Betetto, Biber in Presinger.
Doseženi so bili tile rezultati:
Juniorji:
1. Presinger (SK Celje) 55.8 točk, mestna št. 6.
2. Škrtič Ante (Hašk) 54. 5 točk, mestna štev. 6.
3. Rozman Mirko (Ilirija) 51.3 točk, mestna št. 11.
4. Gros Zlatko (Hašk) 51.9 točk, mestna št. 10.
5. Perko Rudolf (Zašk) 49.9 točk, mestna št. 14.
6. Herzog Ivan (Zašk) 48.9 točk, mestna št. 18.
Pri juniorjih je bilo dosegljivih točk 78. Za naslov prvaka se je zalilevalo 60%, to je 40.7 točk.
Seniorji:
1. Thuma Emanuel (Ilir.) 221.9 točk. mestna št. 3.
2. Betetto Milan (Ilirija) 203.5 točk, mestna št. 7.
3. Biber Jožko (Ilirija) 202.8 točk, mestna št. 8.
Pri seniorjih je bilo dosegljivih 258 točk. Za naslov prvaka se je zahtevalo 60%, to 154.8 točk.
Juniorke:
1. Sernec Vlasta (Celje) 57.7 točk, mestna št. 6.
2. Bogataj Marica (Ilirija) 54.1 točke, mestna št. 9.
3. Gomboš Klara (Zašk) 55.8 točk, mestna št. 8.
4. Fine Draguša (Ilirija) 54.1 točke, mestna št. 11.
5. Petaj Marica (Zašk) 53.4 točk, mestna št. 11.
6. Žiberna Alenka (Ilirija) 41.2 točk, mestna št. 18.
Pri juniorkah je bilo dosegljivih točk 78. Za naslov državne prvakinje se je zahtevalo 60%, to je 46.7 točk.
Seniorke :
1. Palme Silva (Ilirija) 159.2 točk. mestna št. 3.
2. Schell Dorica (Ilirija) 146.9 točk, mestna št. 6.
Pri seniorkah je bilo dosegljivih 180 točk. Za naslov prvakinje se je zahtevalo 60%, to je 108 t.
Popoldne je bil družabni sestanek vseh tekmovalcev in tekmovalk ter sodniškega zbora v restavraciji Emona Tam so bili uradno razglašeni rezultati tekem ter razdeljena zmagovalcem in »mng' valkam lepa darila.
Tudi Gorenjci pridno kade
F obmejni Gorenjski so porabili tobaka v letu 1939 za 7,642.964 din, za dva milijona več kot pred petimi leti. V zadnjih letih se je dvignilo število delovne moči posebno na Jesenicah, najsi bo to pri jeseniški industriji ali pa pri drugih gradbenih delih. Številka lanskega prometa bi bila še večja, ko bi ne bile zopet v prometu eksportne cigarete, katere so kvalitativno boljše in za polovico cenejše ter se jih vsak rad poslužuje, če le pride do njih. Letoviščarjem, katerih je bilo v lanskem letu rekordno število, so eksportne cigarete prav dobrodošle in priljubljene. Od vseh cigaret so najbolj popularne »Drava«, katerih je šlo v promet 14 milijonov 351.460 komadov, za njimi so »Zeta«. Bilo jo prodanih 6,209.000 komadov. Značilno je za »Ibar«, katerih so pred 5 leti pokadili na leto komaj 30.000, da so jih lansko leto pognali v zrak 3,605.300 komadov. Tudi »Drava«, ki je višja cena, je šla dokaj dobro v zrak, 2,337.600 komadov. — »Vardar« so najmanj priljubljene. V zadnjih letih je promet zelo padel. Lansko leto so pokadili komaj 69.100 komadov. Od cigar imajo največ prijateljev braziljke. Tobaka št. II za pipo se največ porabi posebno odkar se je pocenil, zato tudi cigare, ki so jih prej rabili za pipo, ne gredo tako v denar kot prejšnja leta.
Posrečen izlet in tekme smuč. kluba »Ljubljana«
Smučarski klub Ljubljana je danes priredil e članstvo smučarski izlet v Škofjo Loko. I;
za
svoje članstvo smučarski izlet v Škofjo Loko. Izlet in propagandne tekme v slalomu so nad vse lepo uspele. Današnjega izleta se niso udeležili samo člani kluba, ampak tudi mnogi, ki v klubu niso vpisani kakor člani. Jutro ie obetalo lep dan in vsi jutranji vlaki, ki so vozili iz Ljubljane, so bili pretesni	za veliko število prijateljev	zimskega
športa. Na vse bližnje okoliške kraje so hiteli. Snega je	zapadlo	dovolj in kamorkoli so	se danes
smučarji	zatekli,	so imeli	sijajen izlet	in lepo
smuko. Snega je bilo morda se malo preveč, zlasti zaradi tega, ker so morali smučarji v odljud-
za pra-se glo-poziv dobila
precejno	število	smučarjev." Nedeljska	vozovnica
velja samo 9 din, smuška terišča pa so tako lepa, da se bo oni, ki je bil danes prvič na smučanju v Škofji Loki, še marsikdaj povrnil nazaj. Zdi se nam, da bi bilo potrebno, da bi ob tako ugodnih prilikah bodisi klubi ali pa druge organizacije organizirale še več takih izletov, in sicer v čim izjo okolico. Organizacija takih izletov bi bila
bli
prav gotovo hvaležna in prepričani smo tudi, da bi uspela. Vsaj današnji izlet Ljubljane, ki je bil pripravljen v največji nagljci, je to pokazal.
Svoj izlet je Ljubljana tudi združila s propagandnimi tekmami v slalomu. Udeležba s strani naših najbolj znanih je seveda izostala. Naši naj-iliši tekmovalci v alpski kombinaciji so trenutno v Cortini d’Ampezzo, kjer trenirajo. Kljub temu
E a današnje tekme še daleč niso bile dolgočasne. >a, celo več. V propagandnem oziru so prav gotovo dosegle največ. Tekme v slalomu so bile na senožetih na južne pobočju za samostanom; teren je idealen in silno pester. Vsak smučar dobi tod
bol
prav lahko kraj, kjer se uči začetnih umetnosti smučanja; pa tudi tisti, ki si mislijo, da znajo že več kakor navadni »zelenci«, gredo zadovoljni domov. Taki tereni so zlasti za nas Ljubljančane kaj primerni. Poceni so in prav lepi. Le škoda, da je sneg tako nezanesljiv. Toda ne kaže zamuditi prilike, kadar se nudi.
Tekme same niso bile na posebni višini. Telefonske zveze za start in cilj seveda ni bilo. Namesto tega je imel starter dolgo palico, na katero je privezal že malo raztrgan predpasnik, ki ga je dobil nekje v sili in s tem dajal znak časo-merilcu na cilju, da je pravkar startal tekmovalec. Proga sama je bila dolga kakih 400 metrov, višinska razlika pa je znašala okrog 100 metrov. Tekmovalci so morali preteči skozi 24 vratič, ki tudi niso bila postavljena preveč težko. Najprej so startali seniorji, 20 po številu, za njimi pet žensk, nato pa še »starina«, ki se je do tega časa prav dobro namrazila ob kontrolah pri vraticah, ko je odbijala posameznim tekmovalcem točke za napake. Kljub vsej tej preprostosti pa so tekme dosegle svoj namen. Marsikateremu otroku, ki
o je odbijala posameznim tekmovalcem točke za s. Kljub vsej tej preprostosti pa so tekr _ e svoj namen. Marsikateremu otroku, ki ie leda! velike, so dale novo veselje za smučarski šport. Ob vsei progi se je namreč nabralo polno starejših in mlajših gledalcev, ki so z velikim za-*iimanjem zasledovali potek tekem.
Rezultati tekem so bili naslednji:
Seniorji:
1. Herle Franc (Celje) 1:39.8.
. 2. Mlejnik Miloš (Ljubljana) 1:41.6
3. Gajšek Božo (Maribor) 1:43.9.
4. Konstantin Stane (Ljubljane) l:4o.2.
5. Masterle Ivan (Izven) 1:45.9.
Ženske:
1. Mravlak Jana (Jaso) 48.9.
2. Tausig Vida (Ljubljana) 51.2.
Smučarska manifestacija SK Maratona v Mariboru
Maribor, 21. jan.
Ob najidealnejših snežnih in vremenskih razmerah so danes dopoldne bile medklubske smučarske tekme, ki jih je priredil SSK Maraton v mariborski okolici • ciljem v mestnem parku. Tekmovanje je bilo v dveh kategorijah: v teku na 10 km za seniorje in v teku na 5 km za juni-orje. Skupaj je tekmovalo 38 tekmovalcev, in sicer 17 seniorjev in 21 juniorjev.'Vsi tekmovalci so privozili na cilj razen enega, ki je moral odstopiti radi nezgode. Start je bil pri drugem ribniku, od tam je vozila proga skozi Grajski log na cesto, ki vodi od Piramide do Wolfcetla Od Wolfcetla pa je ila proga polagoma in položno na greben nad Rošpohom in se z vrha spustila v Vinski dol, od tam pa zopet navkreber do kapelice pri Kolariču in akozi vinograd in sadovnjak ▼ dolino pod Kalvarijo. Zaključek je bil skozi mestni park do spomenika Osvobojenja. Juniorska proga je bila nekoliko krajša. Tehnični rezultati so sledeči:
Seniorji: proga 10 km, na štartu 17, eden odstopil radi pokvarjenih smuči:
1. Šubic Janko, SK Maribor, 40 minut 34 sek.
2. Grmovšek Štefan, Maraton, 40.44.
3. Stante Joža, Maribor, 40.51.
4. Kuhar, Železničar, 42.38.
5. Kralj Lojze, Maraton, 43.01.
6. Sodec Karel, Maraton, 43.37,03.
Juniorji: 5 km; startalo jih je 21, na cilj
prispeli vsi. Ker drugi klubi niso prijavili tekmovalcev, so startali samo člani SSK Maratona.
1. Muhič Edo, Maraton, v času 22 min. 20 sek.
2. Gril Silvester, 22.30,
3. Plevnik Milan, 23.24,	/
4. Sadek Emil, 23.32.
5. Siker Štefan, 23.38.
6. Rojko Jože, 24.23.
Tekmovanje je poteklo v najlepšem redu. Sod-niltvo je bilo v rokah izkušenih športnih kanonov, članov Maratona. Zvezni sodniki so bili gg. Lam-bert Aljančič ter dr. Franček Žebot, podzvezni delegat je bil Purkeljc V. Predsedstvo tekme je bilo v rokah predsednika kluba Maratona inž. Laha. Tehnično vodstvo so imeli Matela, Šapec in Kebrič. Nadzorstvo nad kontrolami sta vodila Jože Smerdel in Joža Vidic. Zdravniško službo je imel dr. Horvat.
Po tekmi je bjla razglasitev izidov V gostilni Kliček.' Tekmovalci, in sicer prvi trije plasiranci, so prejeli lepo izdelane plakete oziroma ročno izdelane diplome.
Za lotoilOTamk« tiskarno * Ljubljani: Jote Kramarič. — Izdajatelj: tol lote Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov oe vračam«.
. sdlovenski dom« Uhaja rsak delavnik ah 11L Mesečna naročnina 12 din, aa Inozemstvo 25 din. (Jrednii(va: Kopitarjeva aliea 8/IlL Telefon 4001 do 4006. Upravni Kopitarjeva ulica C