ISSN 0350-5561 9 . n kOMC t^du Poslabšanje z padavimani stevffkd 35 četrtek, 13. septembra 2001 220 SIT Za síino igro vsakemu toika ŠMARTNO OB PAKI - Mrzlično pričakovanje prvega velike sosedskega nogometnega derbija na prvoligaški rav- d.d ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel; 03/ 897 50 96 fflTSoKEnNIMISIDINO! ni, ki ga je začinila tudi zamenjava na šmarski trenerski klopi, Je ob igrišče v Šmartnem ob Raki privabilo veliko število privržencev nogometne igre od blizu in daleč. Nogometaši ERE in Radarja jih s požrtvovalno in kako-vostno igro niso razočarali, razočarani pa so bili seveda domačini, ki niso osvojili tako želenih treh točk. Vendar, prvenstvo Je še dolgo in možnosti za točke bo za oboje še veliko. Prva priložnost bo že v soboto oziroma v nedeljo. Pomembna je prava pot Relativno varen začetek novega šolskega leta Policijska prisotnost »umirja« promet l^sef) pet dni prvega tedna pouka v novem šolskem letu je za varnost v cestnem prometu, predvsem pa za varnost šolarjev, dnevno skrbelo po 12 policistov na območju Policijske postaje Velerye. V teh dneh se na tem območju ni pripetila nobena prometna nesreča v kateri bi bil udeležen otrok ali mladostnik. P<>lidsti ki 8<> huJno nadzirali dogajanji, s*") prvi (cdcn zaradi ncupušievanjaproiTiclnihprcdpist^v adelcženccm v prometu izdali 79 plačilnih nalogov, 2 so mandalno kaznovaii, za 17 napisali predlog sodniku za prekrške, veliko pa so jih na nopravilnosU samo opozorili. Šestim siarsem otrokso poslali obvestilo o prekrških z ?cljo, da se z njimi pogovorijo. Se je pa ta teden začel s prometno nesrečo v kateri sla bila udeležena mladostnika. nesreče je prislov ponedeljek, 10. septembra, ob 5.50 pri naselju (lorenje. Voznica kolesa z motorjem. 14-letna I). K. iz Smartnega ob Paki, ki se je peljala proti Paiski vasi, je vozila preblizu desnemu rohu vozišča, pt) katerem je stopal peSeCv I5-letni V. A. iz Šmartnega oh Paki. Voznica ga je zaradi temnih oblaCil, ki jih je nosil, prepozno opazila in prišlo je do tri^enja, pri Čemer sta oba padla, Okoliščine prometne nesreče so razjasnili kasneje, pc^licisii pa ob tej nesreči poudarjajo. daje bila »nopoirebna*«: voznica je vozila preblizu n.iba vo'/iSča, peSec ni up^jrabljal prave strani hoje, kresnička, če bi jo uporabljal, pa bi ga naredila bolj vidnega. V tem (edmi biido vden^jski policisti spet v bližini lo\ in vrt* cev. Tokrat z radarji. V uporabi im^jo namreč spet laserski merilnik hitrosti in odločeni so, da ga l>odu Izkoristili koli* knrga sploh lahko. Foto: vos Mednarodni OBRTNI SEJEM Celje, 14.-23. september 2001 $ M®S nske uspešnosti / í • ^ijs^^N^t na BI emkopravni Velenje, 25. - 29. septembra 2001, Slovenija Fikin dan, 29. septembra 2001 nićne »m^asadorkć-. Štc^ Kočan. Anita Gradin, Astrià Unđ^ren. Msrljanji Upověek. Lasiiô Cdfúfí. Katarinê Srebou^ík. Sofyjn JeSká Reichwdn In Kíistiná Odprta vrata Vabimo vas, da nas v ponedeljek. 17. septembra, in v torek. 18. septembra, med 8. in 19. uro obiščete In ob pomoči naših prijaznih svetovalcev spoznate nove storitve in izdelke mobilne telefonije ter razrešite morebitne zanke in uganke svojega mobil nika. ^^^ Deležni boste tudi posebnih ugodnosti: 25 odstotkov popusta pri nakupu kateregakoli mobilnika Iz naše redne ponudbe ter dodatno Mobikartico pri nakupu kateregakoli MobIpaketa. Za povrh pa vsi kupci dobite še Moblmajico. Veseli bomo vašega obiskal 1 S »te á 4 i Velenje | Šaleška 19 Mobitelovega centra 1 telefon: 03 89 81818 ali 041 700 207 Stalno. I okalno in globalno. svaeoDCN kot ptica WWW.MOetTSL.SI 1 9770350556014 n ONOVitEC e Urejajo krajevni urad ŠOŠTANJ • OlKÍna dobiv» krajevni urad. pisarno upniVTtť enote, ki so .si Jo v mestu že dol{*(» /eleli. Odprli g» do 24. septembra. Ta Čas urejajo prostore, ki bt^do v obCinski /^p-adbi, vpriilićja V krajevnem uradu bodo občani na začetku lahko uredili vse pc^-irebno za pridobitev osebne izkaznice in potnega lista. /Celijo pa. da bi kasneje v uriulu lahko občani urejali tudi registracijo osebnih vozil in nekaîerc matične zadeve. ZLSD odpira vrata i>(>Š'l'AN.I - V šostiinj.skjZLSI) so se odloČil}, do Ixido vrata odprli ludi tistim Soi>tan|6inom, ki sker niso člani stranke, verja« mejo pa, da lii sv z njihovo pomočjo dalo rv^iU k»k prolilum. Odprla vrata male sejne sobe na občini bodo vsak prvi torek v mesecu, med 17. in 19. uro. V septembru pa so vrata izjemoma cxlprli ll.scptembra, Začetek prireditev SOI^TANJ »Včeraj s(» v mestni galeriji odprti ra/slavu del ia* Kardelja, jutri, v peiek, ob 19. url pa bodo odprli v avli kul-(urnega duma razslavo i naslovom Termoelektrarna jeb občinskem prazniku. ."^0. scptembru/lermoelektrana SoStanj pa obeležuje 45-letnici obstoja. Srečanje borcev in planincev (rRASKA ataljona na CJrmadi nad PleŠivcem. Kulturni program, pričel se bt>ob 11, url. bodo Izvedli člani kulturno umetniškega d ruilt va Graška gora in drugi. Umkp Veseio popoidne v Sembricu KONOVO • V nedeljo ob 15. uri se lx> pričelo leto.^nje prazno« vanje krajevnega praicnikn KS Ko novo. Prireditev bo pri cerkvici v Sembricu, pri âpitalovîh. Prireditev je namenjena zaključku del ]>r1 izgradnji knnalteacije ŠemlHic, hkniti pa lM)do podelili kni-jevna priznanja /a teti 20(K) in 2001. Kot Že vrsto lei dcislej hi>do pri obeležitvi praznika sodelovali člajii Društva Šalei>kih likovnikov, ki bodo pripravili likivno dc-lavma>.Ta se bo pričela i^eob lO.h dopoldne. V kulturnem programu ob prireditvi bcxlo sode Uwal i tudi člani KUD Lipa Koňovo in Fantje ireh dotin s pevko Sanjo MJinar. Vse, ki jih zanimajo slarc obcrti, pa vabijo tudi na sejem, na katerem jih lx)do prikazali mojstri iz Sale^^ke doline. Semaforji na Kidričevi se vedno rumeni VI^LEN.IE • Potem ko so konec avgusta na novih semaforjih na Kidričevi cesti v Velenju pristojni inšpektorji opravili pregled ustreznosti cleMro inStalacy, sati rumene luči. Takrat .so na MO Velenje predvidevali, da bode» sema« Torji pričeli delovati že v prvih dneh septembra. V/rok, da vedno oe delujejo, pa ni v tem, du bi čakali na občin.ski pra;uiik, kot so mno&i predvidevali« ampak še vedno neopravljen tehnični prevzem novih semaforjev: Čakalne dobe za prevzu^m tovrstnih infrastrukturnih objektov; kijih določajo na Republii>kem /dru2* enju Zii dr/avne ceste v Ljubljani, so namreč zelo dolge. Po zakonu morajo ustrezni drJ^avni inSpekcijskí organi pred vključitvijo semaforjev v urejanje prometa opravili.še eeksvit tehnični pregled in prevzem semaforjev. Kot smo izvedeli, naj bi pregled izvedli v lorek, 18. .septembra, ob 10, uri dopoklne. Zato na Mestni občini Velenje pravijo, da je še nemogoče natančno ptv vedati, kdaj bodo novi semaforji vldjučeni v ureja nje prometa, če bo vse v redu, pa naj bi se lo zgi)dilo kmalu po opravljenem prevzemu. Les bo dobil novo vsebino ZAVODNJE NAD ŠOŠTANJEM - Kot vsako leto v sredini septembra, letos že osemindvajsetič, se lx»di» ob koncu tega tedna zbrali v idilični vasici Zav<»dnje nad Šoštanjem kiparji - osnov-nofU>l€i.ki bodo v trojicah ustvarjali kipe iz lesa. Pri tem Jih bo* di» vodili njihovi likovni jK^dagogi, gostja pa bo profes<»rica Pe« d>ij^o^ke fakultete v IJub^ani Dragica Cadež- l^pajne, s katero bodo v petek ob 13. uri pripravili razgovor. Kolonija se b^^ pričela v petek dopoldne, dleta in kladiva pa bodo pod spretnimi rokami malih umetnikov pela dva dni. V soboto ob 14. uri bo namreč pred maloNapotniicovogak'rjjovPoic>čni-kovi hiSI v Zavodnjah zakijuček kobnije.na ogled pa bodo prav vse nastale reliefne plastike in skulpture. Tudi letos se bodo mladim kiparjem pridružili člani Društva Šaleških likovnikov, sicer pa bov kt^loniji,ki jo organizirata Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti, 01 Velenje, sodelovalo y Sol iz Šaleške doline in dve gostujoči. Šaleč-anom se bodo pridružili osnovnošolci iz OŠ Prebold in OŠ Brezno • Podvelka. ■ bš S seje sveta občine Šmartno ob Pakl Zakonodaji bodo ugodili, kaj pa praksi? ŠMARTNO OB PAKI, 1. septembra 21 - Po več kot dveh mesecih so se .svetniki občine Smartnt) ob Paki v mali dvt»ni-ni šmar.škeua kulturnega doma zbrali na prvi podopustni^ki .se-ji. na kateri so pozornost namenili nekaterim točkam z dnevnega reda junijske seje. Zaradi nesklepčnosti so namreč takrat na korc.^pondcnčni seji obravnavali Ic pobudo Iniciativnega odbora za izločitev dela naselja Lctu5 'a občine Bras-lovče in priključitev k občini Šmartno ob Paki. /a osrednje točke tokratne seje bi lahko -glede na razpravo - opredelili i5liri: osnutek odloka o (Opravljanju konccsije gospodarskih javnih slu?h, asnutek pravilnika o načinu vrednotenja .športnih programov, informacija o gibanjih v proračunu v lctt>5njih šestih meseciii ter okvirni program praznovanja občinskega praznika. Da bi stvar čimprej zaživela v občini Šmartno ob Paki so predvideli 18 javnih služb, na seji pa so obravnavali osnutka odloka o določitvi pogojev za opravljanje konce sion i ranih gospodarskih javnih služb za Sliri. V enem 7a dejavnosti urejanje in vzdrževanje kategoriziranih občinskih eest (in javnih pro-melnib površin), javnih zelenih povi^in in javno snago ter čiščenje javnih površin, v drugem pa za nad/orijvanje, pregled(wa-njc in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodiw in zračnikov. Koncesije za omenjene dejavnosti naj bi podelili izbranemu izvajalcu za dobo petih let z možnasi-jo podalji^anjc pogodi« za tri leta brez dojave razpisa. Čeprav so oba osnutka odlokov že dodobra prevetrili člani odbora za gospo-daijenje, so svetniki rai^lagalki Mariji IVksivec in>.upanu Ivanu Rakunu zastavili kar nekaj vprašanj. Tako je svetnika Bojana Kladniku zanimalo, ali bo nadz<>r nad izvajanjem oprav- ljala pcK^blai^enii nadzorna ustanova, ali bo 10 vlogo prevzela občinska uprava. Svetnik Frančii>ek Fužir je menil, da bodo takrat, ko bodo z vsebino obeh (sploh odloka o izvajanju dimnikarske dejavnosti) .seznanili občane, morali povedati tudi ime in priimek osebe, na katero se b(5do lahko ti oh morebitnih napakah, pripombah obrnili. Svetnik ,lo2e Robida je poudaril, da sta vsebini odU'skov strogo strokovni, predlagane reSitve pa bolj nepoklicne. »Zakaj ne bi iz naše občine prišla pobuda, da bi se v takih zadevah povezali z ostalimi ohčinami in skupaj financirali strokovnjaka, ki bo skrbel za nadzor.« Oba osnutku so s pripombami sprejeli, hkrati pa i/razili željo, da bi oba zaživela čimprej tudivprak-si. Kot je povedal župan Ivan Rakun imajo za izvajanje teh služb sedaj urejene pogodbe, kar pa ni v skladu z zakonodajo. Pestra razprava Sodeč po ra>^ravi športni klubi in draltva v občini še ne bodo lako kmalu deležna sredstev na osnovi dejavn^isli. Razprava o osnutku pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov je bila namreč zelo pestra, opozorila je na kar nekaj »pa- sti«. S sprejetjem pravilnikii pa bodo v (ibčini ustvarili .šele pogoje za izdelavo meril, točkovni-ka in podobnih zadev, na osnovi katerih bodo si^ťinancirali le dejavnasti. Pri lem je svetnik Bojun Praânik^ir opozoril, da se bodo najbr/ morali opredeliti, katere dejavnosti vokolju bodo prednostne in kalere ne> sicer vsa stvar v doglednem času ne bo »obvladljiva«. Trenutno stanje je malo drugačno Informacija o gibanjih med postavkami v letošnjem proračunu v prvi polovici leta med svetniki ni vzbudila toliko polemike, kol bi miîrda pričakovali. Morda tudi za to, ker je tajnik ol>čtne Jani Kopusar v uvodu povedal, da je trenutno stanje malo drugačno. Izrazil je zadovoljstvo, ker so v Šestih letiišnjih mesecih zbrali 58 odstotkov načrtovanih prihodkov, odhodki pa so se gibali v pričakovanih ol^irjih. Izgledi kažejo, da bodo do konca leta dosegi načrtovanih 238 milijon^jv tolarjev prihodkov. Med drugim je Šc opozoril, da bodo na naslednji seji, na kateri bodo obravnavali devetmesečna gibanja, za po.sa-mezne postavke morali sprejeti popravke. V razpravi se je naj- večkrat oglasil svetnik Frančišek Herdnik. ^.elel pa je predvsem pojasnila glede brvajanja cestne in komunalne dejavncsii. Skupaj s svetnikom Bojanom Kladni-kom sta se znova dotaknila obljubljenega poročila velenjskega komunalnega podjelja glede oskrbe z vodo. »Pričakujemo ga,« sta še poudarila. »Spet se ponavljamo!« lako je izvenela razprava svetnika Frančiška Fuzirja ob in-lormaciji o programu letošnjega praznovanja občin-skega praznika. pri obravnavi laaskega programa smo govorili o pascb-nem organizacijskem odboru, ki bo kwrdinator prireditev, pa lega Se vedno nismo naredili. Sedem let je občina Šmartno ob Paki samostojna občina, a šc vedno ne premore publikacije, ki bi celovito predstavljala to okolje.« Njegovemu mnenju se je pridružil ludi svetnik .lože Robida. Ik je med drujpm predlagal ustanovitev stalnega odbora. Njegov predlog so podprli .še ostali svcinikis Na eni od na* slednjih sej svela naj bi že razpravljali o njegovih članih, (p Prva popočitniska seja 12. častna pokroviteljica bo Kristina Berenfcova Pika bo letos dokazala, da je knjiga res najboljša prijateljica Lese nekaj dni, natančneje i»/na. Letošnja tema festivala bo knjiga, častna pokroviteljica pa pisateljica, Kristina Brenkova, ki jo mladi zelo dobrt) ptiznajo. Festival se bo začel, kol ponavadi, s slavnostno otvorilvijo, ko bo Pika prvič prijahala na svojem konju in pozdravila vse otroke, ki jo imajo radi. 'lakih pa pride v Velenje vsako letoveČ! Lelos bodo lahko uživali v Pikinih delavnicah v Rdeči dvorani in na meslnem igrišču, hodili vPikin kino in gledališče, se potepali po Pikinem mestu, obiskovali Pikina raz.stavišča. Višek fesi i val a bo sobotni Pikin dan, ki bo zagotovo najbolj pester tudi po številu dogodkov. I Ševednovelja-vstopnina za večino prireditev bodo tudi letos pege, kitke in pisane nogavičke. Časa, da jih najdete v vaših omarah, ni vei veliko. Podrobnosti o dogodkih letošnejga festivala vam bo- P"^"®«« mo zaupali fc prihodtiji teden. P? ^ «^«"«f «f »ff « ■ zdavnaj prerasel v največ;/ mladim namer^jen festival v državi... rm * JT^ XAý ĆjV Izdala: Ca&oplsna-rarcâniikâ in HTV ■áiiuLi^ dni2ba,d.o.Q. Varenje itha)3 ob ćetrlHn. CsfQ posarmzneça izvotí |e 220 SIT. rreseCna narofinina 630 SfT, trimess^na naroCnIna 2.420 SrT. polletna naročnina 4 700 Siï, leira naro&nna d.800 SfT. Uredništvo; Boris ZaKc^ek (OireOor In glavni urednik) Slane VovK (ûdçovomiurMnik),Mllgna Kí^tl^Pl^inc (pomočnica urMi^ka). Janez Plesnik. Tairana Podgoršek. Špegel (ncvlnarji). Mira lakcéek (uiednlcia radija), Jan^ Koéuta*šp$ge I (úhnlčrr uradnik). Damlr^kj (obbkovatec). Propaganda: NIru jug (vodja propagande}, SaSo Kc^ečnlk. Jure Benčnik (propagandista): Setfet urednlirva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a,p. p. 202, telefon (03) 69817 SO, telefa« {03} 897 46 43. Zin:» račun pn APP Valar^». éievilka 52600-S03-d6482. E-nrall: na5.css@si0l.net Obliknanie In graf. priprava; Na$ čas ď 0.0. Tsk: TeHamaSETd.d. NenaročenIh fotografii in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV js 'Na^ (as' uvrSčen med proizvoda informaltvnega značala za katere se plačuje davek po 8% znl^ni stopnji 13. septembra 2001 AKTUALNO z direktorjem Premogovnika Velenje dr. Francem Zerdinom o holdingu slovenskih elektrarn Kai prinaša in kaj odnaša Dolini? Po listem, koje proizvodnja premoga v velenjnkeni preni letos, re^ulini pa jo drhtva. doslej .^e niso imeli. Znašji komaj nekaj več kol 5 ncmSkih mark za gigajoul in píwroča velik izpad prihodka. dokonča Icia ne ht>dn uspeli s popravkom ccnc in njenim poračunom za nazaj, bo Ic-u>Snja i/guha najbrž prcccjšnja. Niso pav icj »izgubi« osamljeni, v njej so sc znašli skoraj v$j proizvajalci električne energije v Sloveniji. Mi smo se ob obisku premogovnika pogiwarjali z direklor-jem dr. Francem Zerdinom. Najbrž je bil to eden zadnjih pogovorov z njim v laki vlogi. Sliži se namreč, da odhaja v upravo holdinga. In prav holding je bil rdeća nil tokratnega pogovora. ^ VkoJilmg slovemkih aiekirarn se potefi dntfiih povezujeta ili Ter/noetekirar/ia Sošfanj in Pn'fTu>K"vnik Vclenji-. Svo-je mnenje o holdinfiu sfe že izrekli: nujno ^a potrebuje' mo. čim prej naj pride do te-fiflt zavlačevanja povzfoca Ško-> dOsi^asani veiiko... Sejevzja* dttjem ohdohju va^t mnenje o fufidinau vřříť kaj spremeni-lo? DR- FRANC ŽERDIN: »Se vedno «m prepričan, da je ta prava reSitev za proizvodna podjetja slovenskega elektro-gtîspodarsîva- Sklep je bil sprejet julija, akiivnosii v wczi z oblikovanjem holdinga bi Že morale biti končane, imenovana bi že morala bili uprava In holding bi že moral zai^iveii, Ker se to ik? ni zgodilo, v/poredno tcccjo nekatere akiivnosii. Preko združenja za energc-liko tečejo aklivnfwil v zvezi s ponovnim vrednotenju vseh podjeiij elektrt'îgospodarsiva In premogovništva Slovenije. Po enaki metodologiji moramo ugoioviii, koliko so realno ocenjena osnovna sredstva in oprema, koliko so realno vredne nasedle investicije, le akUvno5;ii bodo končane do sredine decembra. OB holdingu, čeprav bi morala v njegovem okviru, leče tudi izdelava pogodb znotraj proizvodnih podjetij. Gre za interne kupoprodajne odnasc med podjelji v holdingu in izdelavo o.snutkiw pogodb do upravičenih odjemalcev. Delovna skupina naj bi v seplembru te osnulke že pripravila in že v oktobru bi lahko sklepali po- godbe za leio 201)2. Tretja aktivnost, ki leče, je definiranje porabe In proizvodnje eiekirične energije za naslednje pellclno obdobje. Vlada je sprejela okvirne bilance proizvodnje in opredelila polili-kù uvoza in izvoza. Gre pa ^ za Številne druge ak-livna«;ii v podjetjih, ki st^ povezane v holding ... Upam, da sc bo politična zgodba o holdingu f.c kmalu končala in da bomo zmogL dovolj energije, da ga oblikujemo skladno s sklepom vlade in zakonodajo«. 9 ^zvezi s holdingom se favori predvsem o poveza yi Hekirani in premofiovnika. Pri (em se nic ne omenja hčerinskih /kv/-jetij. \*remoit(tvnik jih ima se» dem. Kaj holding pomeni zo* nje? DR- FRANC ZCRDIN: »Lastnik hčerinskih podjetij je premogovnik. Ena od zelo pomembnih aklivnosti, ki se bo dogajala v okviru holdinga, bo čiščenje podjetij oziroma izločanje poslovno nepolrebnih sredstev in storitev iz njih. MÍ smo nekaj let delali na tem, da se hčerinska podjetja s Čim večjim deležem vežejo na irg, ki nI v premogovniku. Nekaterim je ložeuspelovpreccj.injl meri, drugim nekoliko manj. Najmanj problematičen se mi zdi I ]'['/., čeprav je v njem zaposlenih največ ljudi, predvsem Invalidov premogovnika, zanje bo la moral skrl>eil tudi vnaprej. Prepričan sem, da holding sam po sebi za hčerinska podjetja ne bo predstavljal kakšnega posebno hudega posega, bo pa nujno trebav leh podjeijih nadaljevali zastavljeno politiko. Se vedno predstavljajo akumulator novih delovnih mesl in novih programov in tako bo ireba delovati tudi v prihodnje.« 9 Fremogovnik in iennoelek' Irama sta veliko naredila za okolje, r katerem delujeta^ Se ho to zdaj kaj spremenilo? DR. FRANCŽERDIN: »Na okolje sem vedno gledal kot na sestavni del delovnega procesa premogovnika. Nobeno delo ne more teči na račun ok(^lja in brez kakovostnega soŽilja z njim. llidi v prihodnje bo moralo bili tako. Premogovnik In lermoelektrarna delujeta tukaj. Poleg dobrin, ki jih pri-nai^ata Šaleški dolini, ji povzročata ludi škodo. Ni druge ťilozoťije kol la, da je okolju Dr. FratK Žerdin: »V statc/tu podjetja Je opredeljen namestnik podjetja. To je dr. Milan Medved,« treba vračali tisto, kar mu je odvzelo.« 9 Kaj pa sodelovanje z okoljem skozi pomoći šolam, športnim društvom, kulturnim ustano-vam,..? DR. FRANC y^.ERDIN: >►<) tem bi vam v lem trenutku zelo ležko povedal kaj konkretnega. Za zdaj so znani in jasni sklepi vlade o izU)čanju poslovno nepotrebnih storitev. To pa so tudi j>portnl kkibi, kullurna dru-^tva in §e marsikaj drugega. Znotraj podjetja smo postavili dekwno skupino, ki za strateško konlerenco -konee novembra bo - pripravlja predloge za to področje. O njih bomo lahko gworili Scie po konferenci.« 9 Kadri? Se ze iščejo ljudje, ki bodo delali v hMingu? DR. FRANC ŽERDIN: »Holding, tako kolje predviden, ne bo zaposloval veliko ljudi, med 15 in 20. Okrepljena bo funkcija trgovanja z energijo, llnanc, delali bo lieba na kontn^lin-gu, ker bo holding upravljal s pi'idjeiji. ki so povezana v la sistem ... Veliko primernih ljudi je Že v podjetjih, ki so v hodling povezana, tako da se kakšne zelo intenzivne ziipasiitvcne politike holding zagoliTvo ne bo Sel. Veliko nalog bo opravljal preko projektivnih lime 9 ^fzi, da odhajate v upra-vo holdinga ? DR. FRANC ŽERDIN: »Odkrit bom. Z ministrom smoseo lem as pogovarjali. Izrazil je velik interes, da se pojavim v upravi holdinga. Sam lakih načrtov nisem imel in lo sem ministru povedal Dogovorili smo se, da bomo do objave razpisa, najbrž bo septembra, raz- Petina brezposelnih prejema nadomestilo VELENJE - (>d $.m hrcvixrwlníh oseh. ki so l>i-li vjuniju pr^avljeni na uradih za ddo Olimcwne slu/.lioVelenje,jih 1.148 prejenui denarno nadomcs stila. Gre ^ prnvico. kli/Jiaja i/;dela, će brezposelna oseba ni i/j;uhila dela po svoji krivdi. Viivina je odvi.sna od /ijslu^.ka. ki ga je imela |)red preneha« nJem delil, trajanje pa od Casa, ki ^a jc j>rel>ila na delu. Najnižje denarno nadomcsiilo jc ?3iašalo35.U00 lev larjev bruto, prejelo pa gaje 0,2odstol ka upravičencev. Dobrih 30 odslo1k(îv prejemnikov je ime ki nadomestilo, vlŽje od 95.000 tolarjev, petina pa je do bila med 65.000 In 80.000 lolarji. PoprcCni znesek izpbcanih nadomestil na osel>o znažav ObmoCni službi Velenje 87^77 tolarjev inje viSje od republiSkegii poprečja, ki zna.^a 84.^41 lo- liiTjcv brulo. ■ mkp jasnili fe nekatere stvari. Ce bo naneslo, da bi bil to interes SaleSke doline in podjeiij povezanih v holding, potem se bomo verjetno dog(Wori-li. Je pa Se veliko vprašiinj odprlih in moi^ni so še vsi seenariji.« e Kako pa razmišljate o \vo-jem nasledniku i' premo-f*ovniku. če do odÍo<:itre, da Rreste. pride? DR. TRANC /CRDIN: »Cc se bo to zgodilo ... V statutu je opredeljen namestnik direktorja. Moj namestnik je dr. Milan Medved. Ne vidiin ncjbenega razloga. da nc bi namestnik direktorja ostal tudi ob mojem morebitnem odhodu. C) lak:>ni rešitvi sva se pogovarjala ludi z ministrom in sprejel jo je.« ^ V primeril, da httsfe prevzeli pomeinhno nalogo v upravi holdinga, zafMŠčate Velenje? DR. FRANC Í^ERDÍN: »Ne. Tu imam stanovanje, Velenje imam izjemno rad -kak-sen veéer bi i^e prespal v Ljubljani - drugače pa bi se vraiaJ. Pravim pa se enkrai: nič še ni dorcienega in zna-jose zgoditi druge opcije, kol ta, o Oemer icêe beseda.« ■ Milena Krstič - Planine Pravne osebe in samostojni podjetniki Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Vam nudi - kratkoročne devizne kredite v državi za plačila v tujino, - do enega leta, - po izhodiščni obrestni meri: 6 mesečni EURIBOR+2,28 % Pogoj kreditiranja je, da se izvede plačilni promet preko Banke Velenje d.d., Velenje, bančna skupina NLB. © /O j banka velenje Bůfíks Velenje d.d.. Velenje binčns skupina nove Ljubljanske bsnke Kdaj obnova Kidričeve? VELEN.JE, LJUBI JANA -lo vprašanje je nedavno postavil poslanec Bttjan KonItC, minister/a promet .|ak<4) Presecnikpa,|e [Ht-jasnU, da najhr?. v prihodnjem letu ne. Pridobivanje poirebne idejne dokumeniaeije za ureditev Kidričeve je vd<>hjii mcdohc-mn pr»/.nikomi] sc je v njii^i 4ji>ćini veliko /KikNIo in naa'cliln. Pc^selwJ sm» vcwli in ponosni riH novo športno dvorano pri osnovni ^oli. ki smo Jo odprli v aprilu in jc gotovo ena največjih n»loxl> v /^dnjili letih. Zlasti smo veseli, saj jo nenehno polnijo športniki, ljubitelji rckre^icije in planinci s po* droCJa celotne občine, lorcj je liil» nň^ň odločitev pravilna in već kot umestna. di nekaj odmevnih športnih douodkov se je }a: /.vrstilo v njej in se jih še Ihk pre£anov," je najprej p<»udíiríl hjpan oltćine Na/iirjc Ivan Pumat. LciciSnjc občinsko praznovanje bo predvsem v znamenju lesarjev in gozdarjev, id so vv?5ej /godtivini opredeljevali delo in življenje v vsej dolini. V Nazarjah bodo namreč slavncîslno obeležili ltX) - lelnico lesne industrijo v tem kraju in ob tej priliki ludi odprli muzej lesarstvu in gozdarstva v gradu Vrbovec in lako lemu čudovitemu zgodovinskemu in kulturnemu spomeniku dali novcî vsebino in dodaten čar. Ivan Purnal: "Muzej je golovo izjemno velikři pridobitev za "Čakajo nas vedno noví Izzivi" pravi nazarski župan tvan Purnat naS kraj in obe dolini» siavljcncem pa veljajo iskrene Ccsiiike ob visok: oblctnici." V leloSnjem letu razumljivoni biki večjih naložb na oslalih področjih, l;ar velja tudi za lokalne cesle, vseeno pa bodo nadaljevali p(\st>dabljanje cestne povezave do višinskih kmciij na ČrctL Vsekakor pa ne kaže pozabili na velik jesenski projekt. "Za kraj Nazarje in ludi za vso obiino bo izjemno pdprli tudi ponudbe z^ najugodnejšega izvajalca omrežja, konec lega meseca bomo pt>dpisali pogodbe in gradnjo začeli v oktobru." pravi župan Ivan Purnat. Za celotno občino je velika ležava pcn'sem ^ioiiajana in nevarna cesla pt>/adrečki dolini. Po trenutnih zagotovilih bt^do v državnem proračunu za naslednje leto zagotovljena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije, v niislednjih letih pa naj bi cesio postopno obnavljali, lega pa si prebivalci med Nazarjami in Gornjim Gradom že vrsto let najbolj želijo. mjp Anton Vrhovnikf direktor Zadruge Mozirje; "Smo drugi največji v Sloveniji" Zadruga Mo/irje sUivi letos 44U letnico obstoja in ddovanja v setla-r\)i oi^ani/acíjskí obliki. 7^četki zudru/jiistvH v Zgornji Savinjski dolini pa sewti sečnjo s«» in veČ let v preteklost. Leta 1961 seje na« mreč takratnih 13 področnih 'M* drui< v Zgornji Savinjski dolini zdruiUlo v enmjeftiv1njsko kmetijsko z3drui;o Mozirje. Ta sidru}^ je bila zelo močna. Ziije-mala je vs4j kooperacijo v kmetij« slvu, vai\^> je hilo vključeno cdotnr) gozdrastvo. ski^terint so se ukvarjali kmetje, imela pa je îe tudi tr> )»<»vjne in gostilne v /iidru^nih domovih. seje že doleta 1963 dejavnost ziidruge krepko zman>^a. Gozdarstvo je bilo v cebti prcšeno na yjv-dno gosp(xJarsivo. irg?wine in ^>stilne pa na irgcwsko tíziroma gosliasko delovno organizacijo V leh letih je imela zadruga tako zelo osiromašen obseg poslovanja, fc konec Šeslttesetih let pa so se začeli nekaieri pi')membni pnx^esi in prvi med njimi je bil asmcrjen v odkup mleka, med prvimi v Skjvc-niji smo uvedli pašno - koSni sistem. prav tako smo med prvimi ^Obrestujejo se nam pametne odločitve," pravi Anton Vrhovnik začeli graditi sodobne hleve. V tistem Času smo dtibill nazaj trgovine in ^isiilne,od leta 1993 pa na zadrugi odkupujem<^ ludi gozxtne izdelke. Ičga leta je bila namreč ukinjena temeljna organizacija kooperantov, mi pa smo njen pravni naslednik," je nekaj zgodovinskih dejstev pojasnil direktor Zadruge Mozirje Anion VrlKwnik. V sedanji org-dročjem, id so večje zadruge razdrobili na manjše. Imeli smo prav, kar se nam je obresiovab In kar nam danes vsi prizjiavajo. Zato jc danes naroirgow»ko mrežo z 20 poslovalnicami, prav lako Že nekaj g(^sliln. v Ljubljanskih mlekarnah 3 -odstotni delež, kar je glede na velikost p<"idjetja veliko..svoje deleže pa imamo tudi v podjetjih Jata, I Imezad e>qiorl - impori in Še kje," pravi Anton Vrhovnik. Seveda oh vsem tem ni pozabil omeniti, da so s 25 milijoni jajc drugi največji pmizvajalecvSIoveniji. s 14 milijc^i litnw kakovostnega mleica pa največji "dobavitelj" Ljub-Ijanskiih mlekarn. Anion Vrhovnik; " Prireja mleka vseskozi raste za 8 do 10 odslotkcTv in bo v prihodnje še bolj. Pri tem moram poudariti, da se nam vsako leto povečuje števik> krav, zmanjšuje pa Število kmetij, ki oddajajo mleko, Takšna usmeritev je pravilna in ^k^bnxlošliu če upoštevamo povečevanje prtv duklivncv;li in prilagajanje razmeram Evropske skupnosti,vpra-^nje pajc,čc jo dovolj hitro uresničujemo," Jubilejno slovesntKi pripravili v sobc^tc^ dopoldne v Ciornjem Gradu. Za lep spored so pťtskrbe-H člani kulturnih dništev jz vse doline, slovesnemu in prijateljskemu dru^inju številnih člamw zadruge pa su med c^talimi gosti pridružila tudi ministwer za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci Butin prcd>ednik/adružnc A'e-zeSlovenije Peter Vrjsk.ki je Zadrug Mozirje íttočíI posebno priznanje, ki ga zbom ica vsakoletnem dnevu slovenskih zadružnikov podeljuje zaslužnim zadružnikom in zadrugam. ■ Jp Mamila, rop, umor Zgodba o nevarnem mamilu xe je na xrečo i:}ekla dobrnJ Fant, ki jena ravewhavi v VelenjupoRoUmlpoživljajočo faMeiko,jvžfiza-pu\/il cťijsk'0 Mnt^nici /« zdaj verjeífto doma premišljuje o xvoji ne-prtfr/iišijtrtoxii. Upajmo s^eda. da ga ho la šola kaj izučila iu se ho drugič uial zabavati hrez umelnih spodbud. To seveda velja ludi zfl asíaíe mlada. Zdaj. ko se je zffČela šoki, mnogi viova opozarjajo na nevarno širjenje drog. Zalo yeija geslo "Varna pot v š(Aor še zfi kaj drugega, ne le za prometno varnosti. Miadim namreč UuU v okoli' ci Šffigrozf nei arnasi, da jih kdo premami v nakup Česa^ kar ravno ne sodi med š<^skc potrebščine. 7m fanta iz Kamnika se je stvar to-rej srečno iztekla. Manj srečno pa se je v Preboldu konča! obračun v stanju drugačne otnanK. Nesoglasja, kisosetaoi med Štirimi ste-nami {ali pa iitdi zunaj) dogajala ze dalj trna. so se za enega od part-nerjev končale tia najhujši način. Poiicisti so imeli tudi veliko dela Z iskanjem roparja, kije pred dnevi "tulariť sredi ÝmIco. S pištolo v roki je ukradel veliko denarja, nato eni od voznic vzel Še avto in z/fežal. Avto so nato našli na našem ko/icu, blizu (iraške Core. Za "zbiralcem'^ domačega in tujega denarja se je (za zdaj) izgubila vsakršna sled. Pa čeprav policisti pravijo, da povsem v te/ni ne tavajo. V zadnjem času so se zgodile še druge odnm-ne sivari, Ne sicer tako knvve in nasilna- AH pa fyos\'oje uidi Nekjueriše vedno žagajo in spodkopavajo ministru za okolje in prostor Janeza Jù)pac\r. Ker se Je zdaj nanj spnn'iJa še glavna Ofwzicijska s Iran kn, je kar tako ne ho odnesel. Spisek grehov, ki naj hi jih biJ zagrešil, šeširi, .wm .seveda opravi du je čist. ^'Našega" ministru za promet menda ne žagajo (če hi ga zdaj, ko je bolan, hi bilo to res grdo!), res pa je, da je njegovo ministrsivo zdaj spel podobno (Lstemu pred .'ípn^memho. Ker je vso zadevo vzel v rcjke Pm'la Gantar, je to zdaj spel neke vr-.Kte ministrstvo za promet m zveze. Pa Čepruv se tako zdmžewnje d) 'eh i^omemi^nih del v oseln enega ministra zdi nekaterim brez zveze. Drugim še kuj hujšega. Zvez pa očitno manjka ljudem v /^or-nji Savijijski dolini. Se poslanec in lučki žnpan Za mernik ima težave pri urejanju cesi in pločnika in ga država nič kaj noče poslušati Se huje .se dogaja solčavskemupn'emii možu. Pri Maces-nikovem plazit je na spolzkem teranu in mora telo\'adiii med držm'-nimi institucijami in prizadetimi občani Nu državni ravni pa do-slej niso nič kuj hoteli slišali o pomoči tej ol^ini^ ki jo Je koncem lansSkega leta prizadejala tako huda vodna ujma. In se je odločil, da ix) poix)tovalv Ljubljano in trkal na vrata. Upa, da se ho zgO' dih po svetopisemsko: trkajte in se vam ho odprlo. Se\'eda ni dovolj, da se odpro le vmta. Vladne rudanové morajo odpreti indi mosnjičke. Jesen se ric liolj bliža, lo pa je čas, ko redno pretijo visoke \'ode. In če še niso odpravljene vse po.sledice prejšnje, so težave še večje. Ampak vode Imimijo. nekateri pa kot da sSO gluhi Poletješe je poslovijo, nastopila je uidi vroča politična jesen. Poslanci bodo poskrl^eli, da nam v vse Iwlj turobnem vremenu ne ho dolgčas. In da nas hodo tudi v hladu kaj večkrat pogrelo. m (k) • ;Tf / J Darko Podbrežnik in Peter Krivec: "Že deset tet nas nočejo posiušati!" Macesnikov plaz v PodolševI Se bo premaknilo še kaj drugega ...? Med tremi največjimi plazovi v Sloveniji je tudi Maccsnikov plazv Podolscvi nHd Solčavo. Domačijam pod njim in siimi Solčavi ogromna gmota zemlje, kamenja In vode gn)zižc deset lel, učinkovitih ukre-pi»v7i) zmanjkuje nevarnosti pn vvsi>m tem času ni bilo. Po vseh ob-yubah in z^isotovilih s<» domučini nekaj več upanja dobili letošnjo \Ht-mlad, ko jc slovenska vlada 22. iDHrca spno uredb«» plaz dokončno uvrstiln med največ|e vdr/avi in tudi takoj ziigotovila sredstva/a naj* nujnejše ukrepe, vendar se na plazu vse do danes ni premaknilo skoraj ničesar, ^ naprej pa se seveda premika plaz. Strah in i^orčcnje krajanov so stopnjujeta, preji^nji (eden je ministrstvo z.a okolje in prostor v Solčavi pripravilo novinarsko konferenco, na kaleri je i^ele-lo jaMiost seznanili / doscdar\iinii ukrepi in prihodnjim izvajanjem programa trajne sanacije, ki ježi.* 22. marui sprejela slovenska vlada. Javnosti in dtimačinom st) spregovorili državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes, predsednica državne komisije 7Z sanacije in delitev sredslev Sonja Beseničarin predsednik strt>ktwne-ga(^dbora za sanacijo plaza Branimir Vlaj. Po njihovem prepričanju dosedanji postopki potekajo zelo ugodno, s Čemer sc domačini seveda niso strinjali, zlasti ne Peter Krivcc. gospinlar na Macesnikovi domačiji. ki mu je plaz doslej uničil že preko hektarjev gozd a in zemljišč. Posebej je poudaril, da dt^mačini ne bodo dovolili pasegkonČno sanacijo pa bi lahko trajalo tudi nekaj let. Pri vsem te m se seveda nujno prijavlja vprašanje zagotavljanja potrebnega denarja. Vlada jeza letošnje ukrepe namenila 142 milijonov tolarjev, od česar so jih za dosedanje delo že ptuabili 120. je povedala predsednica državne komisije za sanacije Sonja Beseničar. Na vprašanje, kolikosredstev tH)pc»trcbniii za dokončno sanacijo, gostje sinoči Še niso znali odgtworiii, Radovan 'lavzcs pa je prepriCan, da s sredstvi ne bi smelo bili težav, će je vlada sprejela in p^Urdila program nujnih ukrepov. Če ne bi bila žalostna,bi bila razveseljiva nwica.da bodo alarmni sistem na plazu postavili v naslednjih desetih dneh. Žalostno je namreč to.dasopredstavniki ministrstva za okolje in prostor z ministrom na čelu rok desetih dni prvič zagcnovili že v začetku aprila, od tedaj pa je minikf celih pel mesecev. Kt^mu naj torej domačini še verjamejo? Za konec Še tole. Plaz se je v minulem sušnem obd(îbju res premikal proti dolini počasneje kol običajno, nihče pa ne ve, kaj se bo zgladilo ob prihajajt'čem jesenskem deževju. Do prvega zaselka je čelo plaza oddaljeno le še 300 metrov, do same Soléaw: pa Še približno kilometer in pt>l. velja pa tudi dejstvo, da je cesta do Pt^dolševe mt^čno poškodovana na vsaj treh odsekih. mjp Golte Slovenija Prihodnji teden voda v jezero v smučarskem in rekreacijskem sredisču na Golleh v tem času pi»-spešeno uresničujejo veliko letošnji» nalozlw), ki \w skupno vredna 3,5 milijona nemških mark. Doslej .so že obnovili stebre za nih»lko,/a ki\T su por^ltili 12 milijonov tolarjev, seveda pa so na nihalki že pomladi zamenjali elektro • mehanski pogon. Pole^ te^a so |Hiložili ludi 2KtM) metrov vcKlovodnih cevi. potrebe za.snej^vaInef^a sistema pa jih do v kratkem ItNH». Največ je seveda dela pri izgradnji jezera za.1IU)00 kubičnih metrov vode. Dela bodo sklenili do konca lega ledna, ob neugodnem vremenu pa najkasneje sredi prihoilnjega. ko Ixxlo Jczck^ začeli ludi polnili. Vsa dela leCejo skladno z načrti, zato v teh dneh lahko zanesljivo lrdijc\ da bo zasneževalni sistem že v tej zimi vteloli deliwal in s tem zag5">tavljal zimske užitke vsem ljubiteljem smučanja.Nihalka trenutno vozj na vsaki dve uri od S.OO 17.00, ob si>boiah in nedeljah pa vsako uro, izjema so seveda skupine z najmanj \5 obiskovalci, ki jih zapeljejo lakoj. ■ jp 13. septembra 2QQ1 "»^ČAS AKTUALNO Komunalno podjetje Velenje Oktobra ali novembra na zagovor Z« hiniiîu na Komuniilnem ptKiJelJu Ve-tenjť piičakovjli /a pn>jťkl i/unidnje cJni-}*e fa/« centralne či hI i Ine naprave v So!« tanju in /a čistilno naprav» v ohćini Šmartno oh Paki denar od evnip.ske(;a strukturnega skbda /aman. Vse ka/a da hodo tu Ji ktos Ixpsidli. Kje so ra/io&iV Dirckinr Komunalnega podjetja Marijan JcJovnickvpravi, daje razlogovvcí. »Moram najprej poudarili, da smo zelo ležko prišli že v nacionaJni program varslva okolja, kjer smo med Šestimi CakajoOimi na petem meslu. Koliko ležje je polem Sele pridobili denar i/ mednarodnih skladov. Drugi razlog jc pripravljenost dokumentacije in viogc, ki so jih v Bruslju podrobno pregledali. Od lam smo dobili zahtevek 7.a dopolniicv nckaierih predlogov in utc-mcljllev nekaterih podatkov. Odgovore smo že julija pc^laii nazaj. Naslednji razlog je delei? lastnih sredstev, kije prav takt) eden od pogojev. Dokaj visok je in po predvidevanjih ga bomo lahko zagotovili iz takse za obremenjevanje voda in prispevka za ra7Siijeno reprodukeljo ter del ludi s krediîi v prihodnjih treh letih. Nalo>.bav izgradnjo druge faze eentralne Čistilne naprave v Sastanj u je v programu varsi\'a voda v Šaleški dolini največji objekt, njena vrednost pa dosega 2,2 milijarde SFf ali 10,5 milijona cvrov. Ob tem moram poudarili. da Ima v omenjenem programu, ki ga je sprejela občina Velenje leta 1993, ludi Izgradnja kanalizacijsskega omrežja, ki zago-lavijajo varstvo šaleSkih jezer in reke Pake. To je v tem trenutku ena od prednastnih nalog, saj (obstajajo znaki kvarnega vpliva odpadnih voda na SaleSka jezera.« Za zaščito slednjih je, po njegovih trditvah, najprej pi.^trebno uredili vso kaiiali/acij.sko infrasirukturo v poezerju, Zato med čaka- Marijan Jetlovnícky, direktor Komunai-nega podjetja Velenje: »Po moji oceni smo projekt za nadaljnjo izgradnjo centralne čistilne naprave dobro pri» pravili.» njem na evropska nepovrat na sredstva sedaj skupaj z občinami gradijo kanalizacijska omrežja v naseljih, ki ležijo v poezerju Šaleških jezer. Torej le drži, kar Irdijo nekateri, da sle se slabo pripravili na razpis in denarja za to še ni? » To vsekakor ne dr/i. Po moji ix:e-ni in ludi po (jdzivu strokovnega dela komisije je bil na4 projekt za centralno čistilno napravo dobro pripravljen. V paketu smo prija\'ili k: nekaj drugih prcijektov, saj smo hoteli pridobiti Cim vet! nepovratnega denarja z^nje. Pri preverjanju je komisija nekatere zavrnila, za druge je zahtevala dodatne utemeljitve in vse ludi preverjala. Ti posKîpki trajajo.« /aradi Čakanja na uresnii^ke projektovza vaisivo vtxJa píRledic, po mnenju Jedovnic-kega, ne ho. V tem trenutku lahko govo rijo le o pozitivnih, saj so v preteklih treh letih že dobili nekaj nepovratnega denarja, ki so ga vložili vmwo nadgradnjo. Pl-> Informacijah. kijih imajo na ministrstvu za okolje in prcwlor, hodo denar za centralno čistilno napravo zanesljivo dobili Na denar iz evropskega strukturnega sklada čakajo tudi v obCini Smarino ob Paki, čakali pa naj bi ga zaman. Jedovnie-kyje vpogovoru potrdil, daje bila izgradnja CLstilne naprave in kanalizacijskega omrežja res vključena v skupen prv>jekt, vendar so jim priporočili drugi sklad, kajti [SPA ťinancira le projekte, vredne već kot 5 milijomw evrov, Vrednost SmarSkcga projekta pa nI tolikSna. »Smo v dogovorih s pristojnim ministrstvom in dru^mi državnimi organi, da prestavimo zahtevek na drugi niLslov.« In koliko denarja pričakujejo od evropskega sklada? V prvi prijavi so navedli 75-odstotni delež od vrednosti projekta, po zadnjih informacijah bi hiliko dobili od 50 do {>0-odstolkov ali pribliJ^no 5,5 milijonov evrov. Kot jc ^ povedal Jedovnicky pričakujejo, da bodo oktobra oziroma mwcmbra letos dobili povabilo na zagovor projektov pred komisijo sklada. Najbrž bodo morali t>dgworiti Se na kakikio (Odprto vpraSanje, bij ti na dve »rundi« so pisno že odgcwori-li. Takoj, ko ix>do njihovi projekti pdinjslva v Podlubeli pa naj bi le (os pristopili k izdelavi projekta. Toni TajnŠek. |)redsednik VS Hrastovec io prerada Hilda Tovšak in takrat s svojo n<»v<» c)blik<»vana so Jim nei/.terl,iivv terjatve v Rus^i In na Hrvaškem. Ve-grad jih jc moral odpisati in .se tako /Jiiišel v rdečih šIcvMkah, ki so presegle 93] milijonov tolarjev. Izgubo p:i .so s sklepi»m skupščine, bila je v torek, 4. septembra, pokrili iz sredstev rezerv in z revalorizacijskim popravkom. 'Težav s tem seveda še ni konec. Vsakodnevno se srečujemo z njimi. tako kol večina slovenskih gradbenikov, (iradbeništvo je ne-kakiicn bart^mc ter gospodarstva, ki vtem času v Sk>veiiiji nikakor ni rožnato. A tarnanje nikamor ne vodi, osebno sprejemam probleme kol nove Izzive In se tako kot vsi moji najožji sodelavci. sp<'>padam z njimi." je pwedaia direktorica Ililda'lbvsak. To pomeni, da vprašanje, ki se v javnosti ie pojavlja: Vcgrad da ali ne, /A va.s ni več odprloV Tudi nikoli ni bilo! Vodstvena ekipa Vcgrad nico Maribor in zaključujemo gradnjt^ 550 stanovanj v s(iseski Mostecv Ljubljani,"je prepričljiva Uwjsu kova. ki sicer priznava, da Imajo ravno v Mostecu v Ljubljani veliko težav, kar pa tudi ni čudno, saj gre za dela vredna več kol slo milijonov nemikih mark. Vseh stanovanj Še niso uspeli prodali, kar jih likvidnostno obremenjuje, vendar ocenjuje, daje povpra^vanj pc^ stancîvanjih na ljubljanskem obmt^čju tolikšno, da v bližnji prihodnosti ne bi smeli imeli pro-blem^îv. Velik del prihodkov, Vegradže več desellellj u.'>tvarja na lujem in tudi na tem področju imajo velike načrte. Delovni enoti imajo v Nemčiji in Rusiji, na Hrvaškem imajo dve pcidjetji, organizirani pa so tudi v Bosni in [Jercegovini. Pred razpadom Jugi>slavije so imeli preceji>nje zmogljivosti In ludi veliko premoženja (zemljiáča, poslovne prostore, samski dom, betonamo, opremo) v Beogradu. Tam so se kasneje oblikovali v podjetje Begrad, žal pa zelo slabo poslovali, tako da je od vsega skupaj ostalo bolj malo. Vcgrad je vseeno vloi^l zali t C vo za vrnitev tega premoženja in direktorica [lildaTov^ak upa, da jim ho uspelo zjiova oblikovati mt^čno enoto Vegrada na tem ptnJročju. "ležav nam ne manjka,vendar jlli obvladujemo in prepričana sem, da jim bomo ktv>. Tako mislijo ludi naŽi delničarji, ki so na zadnji skupščini v celoti potrdili usmeritve vodstvene ekipe," je optimistična Hilda TovŠak. ■ Mira Zakoéek Upravna enota Mozirje Vendarle novi prostori za "državo" !? V četrtek Je mozirsko upravno enoto obiskal direktor servisa .skupnih služb vlade Republike Slovence Mitja Valič. ki je to me> sto prevzel prejnost i je policjska postaja, ministrstva za delo, družino In socialne zadeve, ki je pristojen za center za socialno delo, pa ludi minisirslva za finance glede prostorov davčne uprave. Takrat se bomo znova sestali v Mozirju in dogovorili prve korake k uresničitvi enega ali drugega projekta. Zelo pomembno namreč jc, da je minislrslvo za delo, družino in socialne zadeve v proračunu za naslednji dve leii, posebej pa za leto 2002, že predvidelo znatna srcdsiva v ta namen. Cc teh sredstev ne bomo uspeli porabili v naslednjem lelu, jih v dolini ne bomo videli nikoli več. lega se moramo zavedati, zalo smo napore skupno zelo pospešili," je piwedal načelnik Upravne enote Mozirje Darko Re-penšek- mjp OB JUBILEJU '"'H'AS 13. septembra 2001 Tudi glasbena šola Velenje praznuje 50-letnico uspešnega delovanja »Miloščina je podarjena, nevoščljivost si moraš priboriti!« Letošnje leto je prelomno leto za glasbeno izobraževanje v Šaleški dolini, saj praznuje glasbena šola Frana Koruna Koželj' skega Velenje petdesetletnico uspešnega delovanja. Njen razvoj potrjujejo mnoga dejstva: iz skromnih začetkov pre-ko srednješolskih programov do prizadevanj za fakultetno glas-beno izobraževanje, število učencev, dijakov, njihovi uspehi na najzahtevnejših tekmovanjih^ glasbene skupine, sestavi, orke-stri in še bi lahko naštevali. V teh petdesetih letih je dala svoj pečat utripu življenja v dolini, nenazadnje tudi v njeni bližnji in daljni okolici. Šolo od leta X9BS vodi mag. Ivan Marin, s katerim smo se po-govarjali o šoli včeraj, predvsem pa danes in jutri takole. ^ (ilasbena šola je v 5Metih doživela nčsUae/i raz-voj. {'emu f*a pripisujete? »Predvsem razvoju Velenja Kot mcsia in Šaleške doline nasploh. Morda smo bili kakšen kor«ik pred icm razvojem. Morda bo bolje, Ce reCem, da smo nckaierl njen ra/voj in pomcmh-nosl v Sircem slovenskem prostoru izkorlsiili boij, drugi malo manj.» 9 Ktinji je pri Win ohćuUut pímiagal'/ »Vlcj obćini smo vedno nnleleli na ra/unievći-nje, icprav so slarŠI v ohdi>bjih sanioprl.spev-kiw. udarni.^kegřt dela menili nekoliko drugaCe. Šola je priSla navršio namrcC 5de vireljem referendumu. Na naii sirani je bilo inje še ludi tukajšnje gospodarstvo, predvsein Premogovnik Velenje. Dejavni so Člani svela zavoda, starši ućencev. Vsi lisozaslui^ni, Ker je bilo lako, smo se lahko rci/vijali ludi uèitelji, Iz biltena, ki ga izdajamo ob 50 - letniei, veje pf^nos oh dejstvu, killen, smo bili v ležavah. kaj naj omenimo in kaj nc. Ob prebiranju Šolske kronike, pogledu na kup foiogralij s pomemb-neji^h dogodkov, ob listanju po programih k;ir nemoreš verjeti, koliko je lega, na kar smo lahko pomeni, Ko smo se lela 1985 preselili v novo iU^lo, je la moCno zaživela ludi v slovenskent prostoru. Bili smo prvi v tem okolju, ki smo tukajšnje kuiiumo življenje popestrili z mednari^d-nimi glasbenimi Šolami, Prav lako ne morem mimo sijajnega sodelovanja s skladaleljem Primožem Ramovžem, ki nam je posi/eiil celo vrsto skladb, na^ih uCencev in njihovih zelo uspešnih nasioptw, njihovih meniorjev, ki so v večini naši biv^i učenci, zbori, orkestr ... Do vsega tega smo si utrli pol v veliki nwrisaml. Šola bo ob jubileju prvič podelila s-voje nagrade najzaslužnejšim pedagogom. » ^ Kakšen je odz^v lokalne skupnosti, občanov ohcin V'éenje. .VtxítóHy in Šmartno ob l'ùki na te uspehe? »Velikokrat sem f.c poudaril, da sc iri občine lega premalo zavedajo. V Velenju je samo po sebi umevno, da nekateri počnemo določene stvari. Ni prijetno» če si vedno v asprcdju. nekdo pa te kar naprej gleda od zadaj. Bom uporabil div mislico, kisemjo sli.^al: milo^ina je podarjena. nevoSČljjvosi si pa moraš priborili.« 9 Kam umeščate šolo v slovenskem prostoru? «Visoko. Smo med tremi najve^imi vzgojno-iz-obrai^evalninii zavodi v Sltweniji, smo eden lid Mag. Ivan Marin, je v ireh maturllelnih glasbe-niii centrov. Ib pove vse. K nam hodijo na maturo dijaki ludi iz Ljubljane, Kív pra...« 0 Kako je Šola vpeta v prostor Šaleške doline. Meni' te, da dov(^j? »Včasih sam nisem vedno najbolj zadcwoljen. Meje pa pri zbiranju gradiva za bilten presenetilo, kollko-kral smo sodelovali s šolami na nastopih, v osnovnih soloh in zanje, Slevilo naših gostovanj v mnogih kolektivih. v krajevnih skupnostih. Vsepov%odsmo bili prisotni, pa tega občulka nisem imel. Tudi nekateri posamezniki menijo, da smo prisoinL Vprašanje pa je, ali smci dovolj. Nismo. Precej bolj bi Se morali biti, loda na tem prostoru obsiajajože druge uspešne ustanove in loje ireha upoštevati.« 9 Pred leti je burila pri nekaterih duitove iz^rad' nja prizÁdka. Menili so, da postaja Šofa drugi Cankarjei'dom. in daje zff pt^^čico vnetih in za* fffianih vplivnih posanwznikov ohčifui Vdetye za to plačala preveč. «Najprej o prizidku. Na njegovi otvoritvi je la-kraini minister za Šolscvo inšpori dr. Slavko lnil pogoje za upokojitev. Mandat ravnatelja .Šole pa se mi izteče junija 2{)05. Ali .sem ui^šen ali ne ? I la, ha. (iiede na prejeta priznanja, nisem najbolj. O ciljih: prepričan sem, da bodo odgovorni v .Sloveniji spoznali, da mora mariborska pedagoška fakulteta dobiti oddelekzit Izc^bražcvanje ia^clrumentalne pedagogike ludi za to, ker sama nima prostora. ML^lim, da naša prizadevanja za oddelek v okviru maribor.ske univer/e, niso pre-pozna.To je eden od ciljev naše Šole. Predvsem pa mora dobiti šola drugačen siaius. Moji nasledniki bodo morali bili do občine kol naŠe ustanoviteljice neizprosni. Tako malo kot Jaje mestna občina Velenje za koncertno abonmajsko življenje ... Še manjše dajejo veliko. Imamo pa .Šc eno težavo in napako, kjer bi moral bili najbr/ tudi jaz boj odleđen: nismo dokončali knjižnice kot ;v>rednjega informacijskegacenlra za glasbenike.« ^ Za konec pogovora .še vprašanje: pot gla.sbcn€ šoh v naslednje peidesetlelje? »lla. loscm sam zapisal vsvojcm prlspc^'ku v biltenu: novi cilji, ntwe poll. All je pol dobra ali ne,oleni-st>ditev:. Nekaj o lemsemže povedal. V naslednjih letih bomo morali biti pozorni na .število otrok, vključenih v glasbeno izobraževanje. Ne glede na padec rtjjstev, %c je slevilo teh vzadnjih štirih, petih lelih povečalo za 30 do 40-odstoikov, Prišlo je veliko mladih učiteljev, Dobili smo zakon o glasbeni -šoli. Rad bi opozoril še na pt^membno stvar za okolje: bojim se, da Velenje poslajapočasi kraj, kjer ^šola nikakor ne more najii pravega sozvočja z ostalimi šolami. .Saj sodelujemo, vendar ker gre •/a Iste otroke, bi miîrali delali drugače, se b(^lje povezovati. Kljub temu, da smo opozarjali na dve (xenjevalni cjbdobji v osnt'ivnem glasbenem Šolstvu, na drugače razporejene pt)čitnice za iste otroke, ki imajo v osnť?vni Šoli tri }iram osno\Tiej»a glas-l>ťnega i/(>l>nižťvai\j» seje vpisal« 1319 učencev, v priv ^mm iiniťtni.^kt* ^imna/tíe 59 dijakov, vzporedno se v tem progrjmiu izohmz.nje še 45 dijakov. Vozijo se iz 17 ohčin, in sicer \/. Velenjď, f^i.štanjit. Smitrtne$>2) oh Jaki. Rimskih 1i>plk% Rrežic. Slovenj (iradca, Celja, Dra-vo{*r:ida, Ruven na Koroškem, IJuhljaiie, Mo/irJji, l>t)ovelj, Mežice, Slovenske Dlsciice. Jesenic, Lhč in Vi» tanja. V p^>^nln)ll glasbene gimnazije se lahko izob-ražujeji» dijaki po d^eh modulih. modul A in mcKitil B. Med 32 možnasimi glasbenega izobraževanja v osnovnem programu se jih je največ vpisalo k nauku o glasbi {4Xy)J67 h klavirju, pripravnica I.,71 h kiiari. 66 jiJi (îbiskuje |x>uk violine. 39 pouk Ilavtc, igranja na harmo niko se uči 37 učencev, 31) igranja na tolkala, toliko učcncev obiskuje tudi malo glasbeno št^lo 11.. manj koi3n učcncev pa je obiskuje pi'^uk harfe, viole, violončela, kontrabasa. blokllavtc, klarineta, oboe, fagoia, roga, irobcn-te. pozavne, solopctja, pripravnice H., diaionične harmonike» ciier, tube, baritona, saksofona, orgel, tenorja, synthesizerja in male ^asbe-ne Šole 1. NaŠolisc^zaposleni |()4delavci, od tega redno in ireijin-sko 87. honorarno 17. Med njimi sla dva di>cenia, specialistov, dva izredna profesorja, prav toliko rednih, šcsi je magistrov. Vil stopnje Izobrazbe jih ima 44. VI. pa 28. Ob l'ubileju vas vabimo: - na koncert šfudentov, bivših dijakov, v soboto, 15. septembra ob 19,30 v Orgelski dvorani Glasbene šole - na svečanost ob 50-letnki, slavnostni koncert, ki bo v ponedeljek, 17. septembra ob 11, uri v Veliki dvorani Glasbene šole - na dan odprtih vrat Glasbene šole v torek, 18. septembra od 11. do 17. ure Praznuimo skupail v Želimo vam prijetno druženje z glasbo! Za praznik občine Velenje iskreno čestitamo! 13. septembra 2001 ^^ČAS ZANIMIVO 5. evropsko tekmovanje mladih orglavcev Velenjčani spet izvrstni mimiMù^piSMimwK*musiaiMùsopisiii MOZAIK v petek seje s koncertom dt»-bitnikov nagrad zaključilo 5. evropsko telcmovanje mladih orgluvccv, ki Je bilo od 3. do 7. septembru v GuKusoví dvorani Cankarjevega dom» v Ljulilja-ni. Tekmovanje v organizaciji Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in pod okriljem Evropske zveze glasbenih tekmovanj daje vsaka tri leta možnost mladim glasbenikom, da ,se pomerijo med sehoj. Letos se ga je udeležilo 12 tekmovalcev iz devetih dr/^v. Kot pogoj ZH udeležbo velja dosežena prva nagrada na nacionalnih tekmovanjih, tako da na tem tekmovanju tekmujejo samo najholj2>i iz različnih evropskih držav. Slovenijo sta letos Msiopali Marjeta Urbanih in Nina Sta» lekar, obe dijakinji Glasbene jiimnazijc Frana Koruna Kt^žcljskcga Velenje v razredu mag. Eme ZapuSek. Vsiopni-co za tekmovanje sta si priborili lani. na državnem lekmova-nju. kjer sta obe dosegli 1. nagrado v svoji kategoriji. Tokrat Sla se za nagrade potegovali v siaroslni kalegorljl do 19. let. Žirija, ki .so jo sestavljali ugledni evropski orgelski pedagogi, je ocenjevala strogo, saj sta se v višji starostni kategoriji v ťinale uvrstila samo dva tekmovalca, predstavnika Nemčije in Italije, v nižji pa Štirje, poleg obeh slovenskih predstavnic 5e tekmovalca in Republika S loven [|a UPRAVNA ENOTA VEL£NJ£ p.p.40,3322 Velenie Republika SlDvenila, Upravna enota Velenle. Rudarska 6a,Velef^e. napodagi 59. In 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okol|a ( Uradni list RS. šlevilka 32/93 in 1/96) In 159. Ciena Zakona o splošnem upravnem postopku ( Uradni list R$. številka 80/99 In 70/00) v postopku izdale lokacIlsKega dovol|en|a za gr3dn|o »»irgovskega centra Selo<(, r^a zahtevo investltoita Vegrad d.d, Prešernova 9a, Veteniesiem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da so lavno razgrnjeni oziroma dani na vpogled In seznanitev cd 14.09.2001 d0 28.09.200t v prostorih Upravne enote Velenje. Rudarska 6a, Velenje, v M nadstropju • avla hodnika, včasuuradnihur Upravneenote Velenje, oij ponedeliklh.torMh med 7.30 In 14.30 uro, ob sredah med 7.30 In 16.30 uro, ob petkih med7.30 in 12.30 uro, následní I dokumenti; • osnutek lokacilskega do vo[[enia za gradnjo trgovskega centra Selo< • poročilo o vplivih na okolje trgovskega centra, ki ga je pod številko EK-627/01, z dne 17.08.2001 izdelala KOVA d.o.o.. Drutta za izvajajile komp[ein€9avarstvapf1delu.Teharska4. Celje. • lokacijska dokumentaclla številka 240/2001, ki jo |e julija 2001 Izdelala Arhenas.p., projektivno pod|el|e.Efenkova 61, Velenje; 2.dabo|avnaobr3vnavazzasllšan|em investitona opravljena vsredo. 19,09.2001.oblO.OOurl v prostorih Upravne enote Velenje, Rudarska soba 13: nadstropje, 3.dasemnen|alnpnpombelahkovplše|ovkn|igo pripomb, ki sevčasu lavne predstavitve nafiala v prostorih Upravne enote Velenje, Rudarska 6a. Velenje ali se v pisni obliki posmdujejo Upravni enoti Velenje do konca javne razgrnitve, lahko pa se dajotudi na zapisnik na javni obravnavi. Po pooblastilu načelnice UE Velen[e Edi VUČINA, univ.dipl.inž.arh. VODJA ODDELKA ZA OKOLJE IN PROSTOR POVZETEK POROČILA O VPUVIH NA OKOLJE $ SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI OBRAVNAVANEGA POSEGA, ki |e sestavni del Poročilao vplivih na okolje, trgovski center, ki ga je pod številko &K-627/01. z dne 17.08,2001 Izdelala KOVA d.o,o., Družba za iivaisi|e Kompletnega varstva phdeiu, Teliarska4. Celje. Investitor namerava na območju, kjer so pretežno opuSčeni Industrllski in upravni objekti, zgradili trgovski center (obiekl, cestni priključki. notrai|e cestno omrežje In mani pu lac I [ske površine ter parkirne, peščeve In zelene površine}. Obstoječi objekti bodo porušeni. Zaradi nameravanega posega bo izveden nov priključek na regionalno cesto 61-4, na odseku 1260 Zgornji Dollč-Velen|e(pociodsekKM9+450). V oblel^u bo urejena velika samopnsirežna trgovina z meSanim blagom (mega market; oznaka sTI lnS1 vgraflčnl prilogi), več lokalov fT3). skupna notran|3 (osrednja) komunikacija z vetr(^ovom (H) ter sanitaiile za goste in zaposlene v lokalu (S). Ob objektu bo izvedeno osrednje parkiiiSče za obiskovalce, parkirišče za zaposlene, manipulacij ske površine (dvorišče) In dovozne poti oz. priključki na ot}Sto|ečo cestno omrežje. Ostale površinebodourBjenekotzelenice. Glede na tehnične in druge predpise s področja varovanja okolja, ki veljajo za obravnavani poseg, predložene tehnične dokumentacije in vrednotenja vplivov, kijih bo povzročal kompleks novega trgovskega centra na okolje in sprejemljl vosti obremenitev Inspremembookolid ocenjujemo: • da se bo kvairteta zraka zaradi Izgradnje trgovskega centra v neposredni okolici napram obratovalnemu stanju prolzvodriega kompleksa drutbe Vegrad d.d.lzbof|šala. • da se bo imisijsko stan]e hrupa v biižnii okolici zaradi Izgradnje trgovskega centra napram obratovalnemu st^|u proizvodnega kompleksa družbe Vegrad d.d. izboljšalo In ne bodo presežene mejne vrednosti. • da se gisde na lc^aci|o stanle ostalih parametrov (krajina, lavna, flora, odpadki) ne bo poslabšalo v taki meri, da bi negativno vplivalo na okolje. Glede na navedena dejstva ugotavljamo, da Izgradnja trgovskega cenira ne bo povzročila prekomerne dopustne slednje obremenitve okolja, zato je obravnavani poseg z okoljevarstvenega vidika dopusten In sprejemljiv. Nem Ci je m CeAkc. Finale jc hilo včclrtek. 6. scp-lemhra in je odločalo zmagovalcih. Med dobitniki nagrad je bila tudi prcdslavnica Slovenije Nina Stalekar, ki je s tretjo nagrado izenačila drugo najboljšo slovensko uvrstitev na evropskih tekmovanjih mladih orglavcev. Da jc s svojo zrelo igro prepričala žirijo, dokazuje tudi posebna nagrada, ki jo po-cleljuje Druiltvo slovenskih skladateljev za najboljše izvedeno .slovensko skladbo in jc prav tako pripadla Nini. Takoj za njo se je uvrsiila Marjeta Urbanic, ki ji je nagrad:^ le '/a las u^la. Drugo nagrado v mlaji»! kategoriji je prejela Britta Schoch iz NemCijc, prve pa žirija ni podelila. V viSji kategoriji je prvo nagrado in nagrado za najboljše i zve df no obvezno skladbo slovenskega skladatelja prejel Win fried Lichtsclieidel iz NemCije, tretjo pa Armin Cngl iz Italije. Druga nagrada ni bila podeljena. Poleg glavnih nagrad so različne kulturne ustanove podelile §e posebne nagrade v obliki koncertov v Sloveniji in Nemčiji, kjer se bodo mladi umeiniki imeli motnasl predstaviti StrSemu občinstvu, Nina bo imela priložnost skupaj z Nemko Britto Schoch igrali v sklopu Festivala Ljubljana , Glasbena mladina Ljubljanska ji bo omogoCilii samiistojni koncert v eni od ljubljanslsedat\|e sep» temi)rv, i>om(> tudi leto.^rvjesa! Pri tem nam bodo pomagali Slevilni dogodki inprircditvc, za katere ne bo treba segali v žep» vsaj pregloboko ne. niz jih napovedujeta praznika dveh občin Sale.^ke doline - 2U. september, ko slavi Velenje in 30. .september, ko slavi Šoštanj, O vsem vas bomo sproti seznanjali in jih napovedovali, lako da ne boste mogli reči, da niste vedeli... ' EPP" ekipa Riidia Velenje in Nagega časa -Nina, Sa^o, Jur«» Pelra - bo večino časa nekaj prihodnjilt dni preživela v C elju, vrata namreč odpira Celjski sejem, novinarji pa bomo zdaj tu in drugič lam. Oglai^li sc vam bomo s terena, kar jc moio septembrskih radijskih oddaj, v studiu pa si bodo kljuko podajah številni zanimivi gostje. Nas čas ho dobival "zimske mere" Obsežnejši bo kot jc bil čez poletje! V program so se že vrnile tudi oddaje, ki ste jih radi spremljali» a smo jih -vsaj nekatere - čez poletje p(5slali na počitnicc. nekatere so sc pojavile na nov(x Računamo tudi na va§o pomoč in na to, da nas o zanimivih dogodkih, ki sc dogajajo v okolju kjer živite in delate, seznanite. Dovolj je, če nas pokličete, potem bomo zadevo Že mi speljali naprej. ■ mkp Lltř3Q ířilCDří dQDŒl ^ BíaOSifeCrlIliS Pred dnevi seje z gostovanja v Kaliforniji, ZDA, vrnil velenjski trio Moj dom, ki ga sestavljajo Marjan Marin^ek (citre), Tanja Me^a (»It) in Kristina luster (sopran). V zdru/ene države Amerike so odpotovali na povabilo Slovenske narodne podpo-rnejednote, pi»družnice (SNP.)) v San Franciseu. gostovanje je organiziral KuUurni center Ivana Nnpotnika Velenje, podprli pa so ga minisIrsCvo m kulturo Republike Slovenije 1er velenjska podjetja Birt, Na$ čas in (ïo-renje. Prvi pimedeljek v septembru v /DA praznujejo praznik dela, s katerim pa je zaznamovan tudi cel konee ledna pred pi^nedelj-kom. V lem času slovenski izseljenci zaliodne obale Kalifornije združeni v SNRl vsako leto pripravijo srečanje Slovencev živečih na tem podri>čju. Letos je bik^ srečanje v San Franciscu. SNPJ je največja organizacija Slovcncevv ZDA. saj ima v dvesto podružnicah kar oboli 7l) (XX) članov. Ustanovljena je bila pred skoraj stotimi leli, njeno poslanstvo pa je predvsem pomoč r^ijakom, ki se Čfani tria z gostitelji: Ano P\rc, Joem Udovchem, Jackom Chesnikom /predsednikom SNPJ Zahodne Kalifornije/ In Donom Madronichem PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor pcleka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v pogra-mu Radiâ Velerij« dvakial dnevno: po poročilih ob 9.30 m po poročilih ob 18 30. SYNC-Pop 2. SAFRI DUO-Samb Adagio 3. TRAIN-Drops 01 Jupiter Zmagovalci tokratnega izbora pesmi tedna so bili člani fantovske skupina N Sync \z Orianda na Roricii. Prva uspešnica: njihovega Iret-jega albuma »Celebrity« je osvojila tudi vas. Nič čudnega, skladba »Pop« je na nedavnem MTV-jevem izboru naftioliših videov namreč prejela kar itiri žlahtne kipce. ^najUejo v stiski, štipendiranje nadarjenili otrok in seveda druženje. Na osrednji prireditvi v Slovenski hiSi, kjer se je zbralo okoli tristo ljudi, so rojaki v kulturnem programu prikazali, da slovenska pesem in beseda v lujini 5e nista izumrii» §e več» v delo oi^ani-Xiicije se vkljuCuje vedno več mladih iz druge ali tretje generacije izseljencev. Posebno meslo v osrednji prireditvi je imel trio Mtjj d(îni,ki jesskwensko narodno pesmijo požel navdu.Çcn aplav/, v oko pa izvabil marsikatero fy0h.0^ spomin na tiste daljne čase v domovini... Podobno je bilo že prejšnji dan ob olvoritvi razslave razglednic Maksima Gasparija, avtorja Marjana MarinSka. Zbirka- ki sojo pred tem že videli rojaki v Zahodni Evropi. Avstraliji, .lužni Ameriki, je v Slov«;nsko liiSo prinesla !opl<îto domačega ognjišča. Na samostojnem koncertu po ot-vť>rirvi razstave pa je trio z domaČo pesmijo iLsivaril posebno. prazmično razpok^i^enje. Med poslušalci niso bili samo Slovenci, temveč tudi predstavniki nekaterih drugih skupnosti, pa seveda prijatelji in sorodniki, ki jih je asoda zvezala s Skwenci. Taktvda koncerti niso bili samo obujanje spominov na domovino, temveč tudi prenašanje našc kulture pripadnikom drugih narodov... (n ob koncu uspešnih nastopovpo-vabiio na srečanje prihodnje leto v U>s Ange lesu. Rojaki so velenjskim glasbenikom omogočili res prijetno bivanje v daljni Kaliforniji. Nastanili so jih pri neutrudni in odločni Ani Pire na njenem domu. prijazni učitelj Don, po tvetu slovenskega porekla, in eden listih Slovencev, ki so v Ameriki res uspeli, energični Joe Udga.stva ali pa revščine le korak ■ v. v. J)™™ V VELENJU S tem, ko so (HI dobrih treh mcsecili, odkar Jc na tr^.lAču nji» hov album »Nord«, prodali več kot 10.000 primerkov tcgn plo^Čka» su Siddharta postali ena domačih komercialno naj* IwlJ u.spesníh Zžísedb. Čeprav so oh svojem pojavu pred dobrimi petimi leti izgledali kol le eden imed nadobudnih mladih slo-ven.skih bendov, so v nečem ven* da rie bili posebni. igrali so glasbo, ki je bila v mnogo čem originalna in drugačna od listega. kar so sicer pi^čeli os!aJi. Uspeli so zgradili zelo prepoznaven zvok in imidž. V tem so bili tako natančni in disciplinirani, da je marsikdo p(.>dvomil v njihovo iskrenost. Pojavila .so se vpraííanja, ali gre pri pojavu Siddharie za zelo močne avtorje s prepi^znavnim sU>gom ali zgolj za zelo dobro pripravljen in medijsko do natančnosti izdelan projekt, ki naj bi zapt")lnil praznino na domačem pop-rock<^vskem irži^u. Sprejel jili je dobršen del kritike, čeprav jim velik del. predvsem tisiih z bolj radikalnimi stalili, ni nikoli vcijel. Zadnji album >»Nord« je slednje verjetno Se bolj uirdii v prepričanju, da gre pri Siddhar-ti bolj kol za pîtrebo p) izražanju lastnih oWulij, za iskanje občutij občinstva (ali pa užiSča, če že hočete). Produkcijsko brezhiben album prinaša kar precej uspešnic, ki sodijo v film, katerega del si Siddharta ob svojem začetku mogoče niti ni želela bili. Ali pač. Uspeha no more nihče zanikati in ne gre mu gledati v zobe. Dejstvo, da skupina danes prtxJa toliko albumov, kot so jih pred čast>m v SItweniji le se v odkrilo zabavnja.íiv(í sumljivih kvalitet usmerjeni izvajalci, bi pravzaprav moralo biti razveseljujoče. Pričalo naj bi namreč o dvigu (pt3p)roekovske kulture v Sloveniji, česar m poskrbela ^ (zelo živi) Klemen Klemen in mlada vek^njska skupina SenZa. ■ Mi6 8 VRTIIJAK 13. septembra 2001 Kadar ne lovi" divjega petelina, je SalcikcgH graščaka Damjajia Kljajiča videli Sc kje drugje kol na .Smrckovcii Ca-b na nogomcino ickmo v Šmartno ob Pakl jc prii^cl. Sicer pa sobiJi lam mnogi, ki jih lam običajno ni videti. Ob njem sedi novi predsednik krajevne skupnosli Cir-kovce Ivan Lcmcž. V Šmarino je priSel pogledat "veliki" nogomci. "Mali" - lumir je bil Cirkov-cah - mu je bii premalo. Predstavnik javnega pokroviicl-ja NK Era Šmartno in predsednik kluba GvidoOmiadiC 1er novi trener Bojan PraŠnikar "Bojan, Celja se izogibaj!" Jože Krajne ima v Šmartnem ob Paki. kjer tudi živi, novo zadolžitev. Je tiskovni predstavnik NK Era Šmartno. Pri tem so mu v veliko pomoi izkušnje, ki si jili je nabiral pri delu v medijih- Poznamo ga kol VeCerovega novinarja, kot urednika razvedrilnega programa'lelevizije Slovenija, koi sodelavca Radia Velenje, kol ... polovic*^ Strašnih Jožctov ... Po nasvciih Mijc /^£rjav s tamkaj^je osnovne iU^le vadila, kako se bo .îo2c držal na tiskovni konteren-ei po lekrni. To "pozo\ ki jo vidite včveku, sla nasludirala posebej zu primer, če bi Era zgubila. FRKANJE Strah In upanje Nekatere v Velenju je strah.Đctjijd^da IloldingSkv venske Ckîktrame híeram Premogovnika ne bi bil maiJeha! Napredek Veliko je direklorjev, ki le vedno .iiejejn za velik napredek. Če so aspeli zatanjšati število za-pt'istenih. Odprto, ko zaprto Kitaj bodo res ^idprii gradbe-t\o jamo m zaCeli graditi kon-sirukeijo nweii>Alanj^ke i>snw-ne Sole? Pravijo, da takoj, ko b<'ido zaprli denarno konstrukcijo. Prehitevanje Era je pred dnevi odprla Se en svoj market. Tokrat v Šentjurju in s tem naredila mw korak k naertu, da pt>stane največji irgovee na štajerskem la prodajalna je poioembaa a kupce, pt^membnaje seveda tudi ta Ero. Predv'scmzalo. ker je v lem kraju prehitela konkurenco. Konk'urenCni boj izgubljen. ne vrne se noben. \ vs Uspeh Znameniti Maeesnikovplazv Zgornji Savinjski dolini si je pred knukirnspcloglcdaln skupina slrokovnjake. Karkoli žc lo je! Neodločeno Prvi lokalni derbi raed Ero in Rudarjem se jc konCal z rezultatom I proti 1. Vseeno oboji trdijo, da $0 bili IvljS». Res p»i je, da se tudi po tej tekmi ve, kdo je viSje! Po japonsko Od Ljubnega proti Lueam sc fc vedno potuje po japonsko. Sa m a jama. Previdno Cm pi>pivate, bodite previdni, da kje ne obleiiie, Spet se pripravljajo akcije zbiranja na črno odloženih (KJpadkov. Ko vrhunska tehnika dobi obliko! SIEMENS Občankam in občanom voščimo za praznik občine Nazarje! kolektiv B/S/H/ , Proč z jesenskimi skrbmi! Kratkoročna posojila z nižjo obrestno mero Po dolgem vročem poletju prihaja jesen in z njo izdatki, za katere veste« da so neizbežni. ćeprav skrbno ravnate z denarjem, ugotavljate, da ga za vse želje in potrebe Vas in vaših NAJaLTŽJJH ne bo DOVOLJ. iN NE veSTE KAJ STORITI. NE OBOTAVLJAJTE SE STOPITI V NAJBLIŽJO POSLOVALNICO ABANKE IN SE POZANIMAJTE ZA JESENSKO POSOJILO« KI JE UGODNO, SAJ SMO ZNIŽALI OBRESTNE MERE. a«*nka D.D. Ljubljana 13. septembra 2QQ1 ^HlAS NASI KRAJI IN LJUDJE Rudi Ježovnik, dobitnik priznanja Zadružne zveze Slovenije »Če nisi zravenf te ni.« Zadružna /ve/a Slovenije jť tudi letos na Kmetijsko /ivll-skem sejmti v (iorrui Kadt;<»ni ptKieilla priznanja /adrui^ni-kom. /adru/nim delavcem in /adriii^am /a i/jenine re/ultate ter aktivnosti pri ra/.vijai\)ii in utrjevanju kmetyskeua ter gozdarskega Aidružniittva. Med 24 do1>iiniki pri/nanj je bil tudi Rfidi Ježovnik i/ Paitkc vasi. Zanj ^a je predlagala Knietijsk:i /adrujia Sale.ska dolina. »Priznanje jc v manjini meri plaCIIo/a minulo delo, bolj je lo ohvc/a/a delov prihodnje. Na nek naCin le sc bolj izpcislasT v javnosti, ki od icbc potem pričakuje 5c več,« jc komenîi-ral pozornosi j^redlagïtlelja Rudi. Ko ra/miSljit, zakaj je osuil na kmetiji, jc txJgov\>r en sum: »Sodim v generacijo, za kalero so s(an«i ?e prej določili, kaj ho kdo deial pri hiši / vzgojo in delom sta mi dala vedeli, da hom gospodar na kmetiji.« Časi so se precej spremenili, pravi in danes lega, kdo od njegovih fnje pač. /a' dalj časa na svoji k^rh ohčuii, da se lahk( e nisi traven na raznih ravneh, le ni. Ce ne bomo pripravljeni na Ovropo. nas bo zlomilo. Drsava Se ni loliko naredila, da bi kmetje prehod v nove razmere lažje preživeli.« Na lokalni ravni se, po njegovem mnenju, zadruga in pospeševalna služba trudila pomagali kmetu. Bolj kot doslej bodo morali v/eii vajeii v svoje roke zadružniki. Ti se w premalokrat zavedajo, da so lastniki zadruge. »Ril/mere nas silijo k rit/mL^lja-nju, kaj bomo in kaj hočemo, Sivari je potem treba izpeljati 1er prev/eti odgovornast. » /e z marsičem seje bilo ircba .sprijaznili (n v priht^dnje bo lega Še več. / vztrajnostjo, prilagodljivostjo in voljo bo treba nad ležave. Kar lako že nc bo-do klonili, saj je slovenski kmet poznan kol klen in moder gospodar. y>Cc bo zdravje, bo ludi zemlja obdelana in živina v hlevu. Upam, da se bo država Se dovoij zgodaj vključila z uéin-kovitejj^imi ukrepi,« je sklenil pogovor Rudi Ježovnik. MTp "Sedež" velenjskih skavtov je v župnišču Antona Martina Slomška Na prvem mestu odnos do sočloveka Skavti so se pojavili pred kakšnimi stotimi leti, koje .Angle/, vojak v Arríki, spisu! knji* ^o /JI svoje i/vidnike. Ko se je vrnil na Otok je uj^otovll, da so tu knjiuo / veseljem prebirali tudi t»tr<»ci. Odločil seje« da bo napisal neluij, kar jim \w hli/je. Od l(»d do ustanavljanja skavt-sklh skupin v Angliji je bil potem samo korak, v Sloveny«) pu je ideja prišla pred drut^o svetovno vojni». "Po njej jc režim skavte prepovedal, p<3javili se laborniki, nekakšna zmes go/diwnikov in takratnih skavtov. Vse do osamosvojitve Slovenije so bili skavti preptîvedani, potem pa so se jim odprla vrata in vrnili so sc vtaki obliki, kol so se pojavili pred stotimi leti. Danes nas je v Velenju iridcscl," razlaga Alen MarinoviČ • Drzni liger, čeiovodja velenjskih skavtov. Vsak ima skavtsko ime. Sestavljeno je iz pridevnika, ki poudarja neko dobro lastnost tisiega, ki ga nosi oziroma lasi-noai, ki bi jo skavt rad imel in samostalnika. "Skavti se od tabornikov razlikujemo po metodah dela. nekaterih načelih in strukturi organizacije. Učimo se s pomočjo i/kui§enj, velik poudarek pa dajemo odnosu do bližnjih, do sočloveka, do so-braia skavta, sestre skavtinje," pravi Alen, Studeni gradbeništva Univemc v Mariboru. V prvem razredu osniwne Sole je bil Se taboriûk, v 7. razredu pa se je Najboíj številčna skupina je četa Pod grajskim stotpom. Fotografija Je z zimovanja. Alen Marinovič • Drzni tiger je Četovodja velenjskiij skavtov. spoznal s slovenjgraškimi skavti, ki so ga po\'abili na njihiw tabor. Ni se mogel načudhi, kako prijazno in toplo so ga sprejeli, pa čeprav ga spioh niso poznali... In je ostal. Razmišljal pa, da bi tudi Velenje lahko imelo skavte. Skavti so zadnja leta v Sloveniji poslali med ljudmi znani predvsem po projektu Luč miru iz Betlehema, velenjski ga spelje-jo na celotnem področju Šaleške doline, pri tem pa sodelujejo s Uiborniki. Nekaj imajo tudi svojih "akcij", tabore, zimovanja, izhode, skupaj s slove njgra^kimi skavti so lelos gostili nemške, peljali so jih v muzej premogovništva, v I ludo luknjo... Dobivajo se v župnišču Aniona Martina SlomSka. Župnik jim je odstopil st^bo in lakrat, ko ne morejo bili kje /unaj, v naravi, so tam. Pravijo, da odprli za vse, ne glede na rasno pripadnost, narodnost, versko izpíwed... Ce jih iščete, jih basie najlaže na^Ii lako, da v župniíéu vprašale, kje so. ■ Miiena KrstIČ • Planine Začenja se deveta sezona Plesnega studia N 60 plesalcev na Cankarjevi Na obisku pri Ludviku Uranjeku Tajnik že dvajset let Ludvika l^r^njeka gotovo ni treha po.sel)ej predstavljati. Pozna ^a veliko ljudi od hli/u in daleč, posel)ej pa se upokojenci. Kaj Ježe od leta I9K9 dalje t^ijnlk Medohčiaske /ve/e društev up4)kt»Jence> Velenje. Rojen avgusta 1921 v Skalah je bil najstarejši od šestih otrokv knapovski dni/.ini. Osnovno Šolo je (»hiskoval v Skalah, meščansko šolo pa nadaljeval v S(»štai\|u. Takratne zaposlitvene razmere so bile pač takšne, da je mo* ral hote ali nehote večkrat menjavati službo, pa tudi sicer Ludvíkova mladost ni bila posebej rožnata. Precej je k t emu priptv mogla tndi vihra druge svetovne vojne. Najprej je okusil krutosti delovnega tabori.SČa v Avstriji, nato pa so ga incibilizirall v nemško vojsko. V Franciji so ga zajeli zavezniki, od tam pa ga je pol vodila celo na Škotsko. Po vsej negi'klovxîSti, če bo sploh .Se kdaj videl domači kraj, se je .sreča končna le obrnila njemu v prid. Leta 1944 se je s 5. prekomorsko brugado vrnil v Slovenijo in v njej vztrajal vso do končne bitke na Orlah pri Ljubljani. /aplsali smo ?:e, da je večkrat menjal .sluî^bo, s tem pa je pridobival nova znanja in obilne izkaSnjc. Precej jc bilo teh zaptv slilev, med drugim pa je delal v irgovinL v obratu celjske Cinkarne pri starem jašku, v jami, v kmetijski zadrugi v Skalah, na okraju Mozirje in še kje, vmes pa je opravil še .Solo /a gospo-darskegii piwkwodjo. Bil je tudi upravnik doma v Fiesi, pred upokojitvijo pa je delal na velenjski rudarski SoH. Leta 194.^ se je Ludvik poročil z izvoljenko Pcpco. ki mu je rodila iri sinove. Sedemdesetega leta je žena umrla, življenje pa je seveda teklo naprej in spijiizniti seje bilo treba z us^ido. lo je spoznal tudi Lud\'ik, izbral si je novo življensko sopotrii-co Faniko, v Lipju pa sta si zgradila lastno hišo.Aktivno se je ukvarjal tudi s športom. "Res je. Dvajset let sem deloval v velenjskem težko - atletskem klubu, katerega soastanovitelj sem. Bil sem tudi trener ekipe za dviganje uteži, ki vseskozi nastopa v prvi državni ligi. Nekateri naši dvigalci uteži so dosegali vrhuaske rezultate in so osvojili številne i>dmevne lovorike," prav o lem Ludvik Uranjek.Naj na koncu napišemo Še. daje letošnjega 10. avgiLsta praznoval častitljivih lel, prazjiovanje za pol stotnije gastovpa sta žena Fanika in hčerka Milena skrivali do zadnjega trenulka. ■ Bogdan Mugerle V pr>'ih dneh meseca septembra seje začela /e deveta se/ona plesHik in j)lesalcuv plesnej^a studia N i/ Velci\)a, ki vodi ustanoviteljica Nina Mavcc - Kren-kcr. Ta se teto.s [)o ponidniškcm do])usiu vrača med svoje učence, ki i/ leta v leto liofj nH|>redujejo in dosef(uJi> dobre rezultate na plesnem področju tudi v dr/avncm merilu. V pi-«nedcljck in torek p^ipc>ldnc SCÏ v mali dvorani Doma kulture, kjer potekajo treningi, pripravili dneve odprtih vrut. 'lâkososl lahko vsi. ki jili je to zanimaK\ ogledali plesni treningv/jvo. Hkrati pa je ptitekal vpis plesalcev za sezono 2ÍM)U2(K)2, kise nadaljuje vsak torek v septembru med 17. in 18. uro. Že v snK>to dopi>ldne pa so mnog) Velenjčani lahko opazovali njilK>ve plusnc spretnosti v središču mesta, na Cankarjevi, Tradicionalno namreč ob prvem šolskem dnevu Plesni studio N v sodelovanju s Kulturnim ceiïtrt>m Ivana Na(*unika. Javnim skladom /a ljubiteljske dejavnosti RS in /.vezo kulturnih dnisicv Šaleške doline, pripravi plesno prireditev naprostém. Na le težnji seje predstavilo kar 6(1 plesalk in plesalcev, i>d najmlajših, šcstletnili plesalk in pleslDcev do študentk, ki so pri-kiizuli 10 plesnih li>čk. Ne le.da«^ popesiriii mestno dogajanje v siv bi^tnem dop(>ldnevu. doka/^li so. da jih pri oblikovanju plesnih tc^čk vodi kreativnost, nadgrajena zdcv hrim plesnim znanjem. ■ bš, foto : vos Za prejšnjo soboto dopoidne napovedano piesno priredi' tev Plesnega studia N iz Ve-ienja so zaradi siabega vremena prestavili za teden dni. To soboto so z 10 pfes* nimi točkami popestrili dopoldansko dogajanje na Cankarjevi cesti v Velenju. 10 TV SPORED •o^AS 13. septembra 2001 ČETRTEK, 13. septembra SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Podklobutom 09.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Svelnarave,9/11 11.15 Naokoli po Nemčiji 11.40 Življenje slovenskih vasi 12.10 Gradovi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Feniks praveo.tv priredba 14.05 intervju 14,55 Blondinka, 2/2 16.30 Poročita, šport, vreme 16.45 Arčibald, 20/26 17.00 Na liniji 17.45 Resničrra resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21,00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Pisave 23.20 Brane Ronč«l izza odra 00.25 Resnična resničnost 01.00 Dosežki SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TVpnîdaja 10.30 Vremenska panorama 15.10 TV prodaja 15.40 VkJeospotncfi 16.05 Jabolko 17.00 KomisarRex, 18/30 18.00 Srebrni žrebec. avstralski riim 19.30 Videospotnua 19.55 EP v odbojki (M) Slovenj- ja'Nizozemska 21.30 SP v jadranju v razredu 470. reportaža 22.00 Pi. amer, čb film 23.20 Sopranovi, 26/26 01.05 Videospotnfce 09.00 Oprahshow 10.00 Vse za poljub, nad. 10.55 Črni biser. nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TVdoberdan 13.10 Newyorška policija, nan. 14.05 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV prodaja, nan 15.30 Oprahshow 16.25 Obala ljubezni, nad. 17,20 Črni biser. nad. 18.15 Vse za poljub, nad. 19,15 24 ur 20.00 Raztresena Ally. nan. 20.55 Prijatelji, nan. 21.30 Seks v mestu, nan. 22.00 Zahodno krilo, nan. 22.50 Zlata krila, nan. 23.40 M.A.S.H.. nan. 00,10 24 ur, ponovitev ■tartvll 37 09.00 V moiem košku (e pa mavrica 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09,50 Na obisku..., ponovitev 10.40 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19,00 Regionalne novfce 19.05 Otn:«ki ^asbeni vkJeospoti 19.25 Obve^ila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20,00 Skrbimo za zdravje-O transplantaciji 21.00 Motor sport mundial ' 21.30 NWVIZA, 22.45 Regionalne novice 22,50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani PETEK, 14. septembra SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08,30 Prisluhnimo tišini 09.00 K^ukčeve dogodivščine, lutkovna igrk:a 09.15 Arčtbaid, 20/26 09.30 Oddaja za otroke 10.00 Na liniji 10.30 Resnična resničnost 11.05 Dosežki 11.25 Slovenski magazin 11.55 Dr. Quinnova, 2/29 13.0 Porocřia, šport, vreme 13.10 PihalniorkesterVivaZa- gorje. 1. del 13,50 Oko viharja, 1/7 14.15 Prvi in drugi 14,35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjih in praznik 16.00 Mosbvi 16,30 Poročila, šport, ^ame 16,45 Otroška oddaja 17.15 Enciklopedija znanja 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji 18,15 Odkfivaimo znanost, 9/10 18,45 Risanka 19.0 Kromka 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Dediščina, tv nad. 20.35 Deteljica 20.45 Pod žgočim soncem, 1/6 21.30 VikarltaizDibleyja, 1/3 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.15 Slovenski pesniki in pisatelji 00.40 Odkrivajmo znanost, 9/10 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 15.10 TV prodaja 15.40 Videospotnlce 16.05 Obzorja, 4/6 17.00 Komsar Rex. 19/30 18.00 Moj otrok mora živeti, nemški lilm 19.30 SPvjadranju v razredu 470. reportaža 20.00 Otv(x^ev jubilejne sezone orkestra Slovenske íilhar-monije, prenos 22.05 Velika pričakovanja, 4/4 22.55 Dumdum krogla, amer, film 00.30 Težavna ženska, 1/4 01.20 Iz slovenskih jazz Idubov 09.00 Oprahshow 10.0 Vse za poljub, nan. 10.55 Omi biser, narr 11.50 Obala ljubezni, nad 12.40 TV prodaja 13.10 Raztresena Ally, nan. 14 .05 Zakon v Los Angelesu, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah shov^ 16.25 Obala ljubezni, nan. 17.20 Ůmi biser, nan. 18.15 Vse za poliub. nan. 19.15 24 ur 20.00 Mladi voja>;^ amer, lilm 21.40 Nildta.nan. 22.30 Zlata krila, nan. 23.20 M.A.S.H., nan. 23.50 24 ur 4« 09,00 Dobro jutro. 10.00 S krijimo za zdravje. ponovitev 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Naf spot dneva 11.10 Najviža, 12.25 Videostrani 18.00 Na| spot dneva 18.05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18.15 Miš Maš, kontaktna oddaja za otroke 18.55 Naj spol dneva 19 00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 FilmnaVTV 21.30 Regionalne novice 21.35 Športni blok 21.40 Iz oddaje l>>bro jutro 22.30 Naj spot dneva 22.35 Videostrani SOBOTA, 15. septembra SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Radovedni Taček 09.15 Naliniii 09.45 Oddaja za otroke 10.20 Flandnjski pes. belgijski film 12.00 Tednik 13.0 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14.25 Pod piramido 14.55 Tuš, amer, film 16.30 PoroSia. šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, 19/26 17.10 Carski sel, 19/26 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18,20 Novi raziskovalci, 13/13 18.50 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Utrtp 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Žurtvnad. 20.30 Shirley Valentine, ang.* amer, film 22.10 Obiskali smo, 1/17 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Sopranovi, 1/13 00.10 Novi raziskovalci, 13/13 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.40 TV prodaja 11.10 Caroline v velemestu, 26. del 11.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 12.30 TV prodaja 13.00 Vremenska panorama 16.00 Evrogol 15.55 EPvodbojki(M),[Blfina-le 18.00 liga prvakinj v rokometu - predkok) 19.30 SP v jadranju v razredu 470, reportaža 20.05 Priložnost dela tatu, opera 21.30 Praksa,49.del 22.15 SiSiotnanoč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 14.00 14.50 15.40 16.30 17.30 19.15 20.00 21.10 23.10 01.00 TV prodaja Slonček Benjamin, ris. se lija Panda JinJin, ris. serija Cmi pirat, risana serija Možje v čmem. ris. seriia Godzila, ris. serija Zverinice, ris. serija Hroéčeborgi. mlad. serija Mladi Herkul, mlad. serija Brata, nan. Formulai, prenos treninga Preverjeno, ponov. Zakon v Los Angelesu, nan Prva izdaja, nan. Otroški zdravnik Otrok ostane, amer, tilm 24 ur Lepo le bili milijonar Tistega čarobnega dne, amer, film Michael, amer, lilm 24 ur, ponovitev ICMAlI 27 09.00 Mil Maš. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Nai spot dneva 09.50 FilmnaVTV,ponovitev 11.20 Videostratï 18.55 Mai spot dneva 19.00 Aerobika, 10. oddaja 19.25 Vîdeostrarw 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 1016. VTV magazin 20.30 Predstavlja se... MIK Celje 20.55 Graška Gora poje in igra 2001 22.10 Za zdravje srca in ožilja 22.20 Naj spot dneva 22.25 Videostrani NEDEUA, 16. septembra SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 09.55 Promenádní koncert 10.25 Med valovi, tv Koper 10.55 Dnevr^k velikih mačk, 2/10 11.25 Ozare 11.30 Obzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila šport, vreme 13.10 Zdravnikvhiši, ang, film 14.35 Pod žgočim soncem. 1/6 15.30 lzvir(n)i, 1|ub. kultura 16.00 Lingo, tv igrica 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe. Donava, Jadran 18.15 Življenje sfôvenskih vasi 18.45 Risanka 18.50 Žre bartje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Dvestotl zoom, ponov. 21.50 Pod preprogo 22.45 Poročila, šport, vreme 23.C^ Zgodbe o knjigah 23.15 Komedija po rtalijansko, dokum. oddaja OO.ÍK Sreča, amer, film SLOVENIJA 2 09.20 TV prodaja 09.50 Veliko pnčakovanje, 4/4 10.35 0bljubljenadežela,10/22 11.20 Pripravljeni, oddaja o skiv. vojski 11.50 APZ Tone Tomšič ob obletnici, 2. dal 12.25 TV prodaja 13.00 Otvoritev jubilejne sezone orkestra slov. filharmonije 15.00 Vremenska panorama 16.15 Tekmovanje v Kick Boksu -Tomaž Baruda brani na-sk)v svetovnega prvaka, tv Maribor 16.^ EPvodbojki(M), lînale 19.30 Šport 20.05 Svetniki in grešniki, 1/6 21.00 MurphyBrown, 13/24 21.30 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 SP v jadranju v razredu 470, reportaža 23.30 Z^ena miza. balet 08.00 TV prodaja 08.30 Slonček Benjamin 09.00 Panda JinJin, nan. 09.30 Cmi pirat. ris. senia 10.00 Možje v čmem. ris. serija 10.30 Godzila, ris. serija 11.00 Zverinice, ris. serija 11.30 Hroščeborg i. mlad. serija 12.00 Mladi Her1ška 16.30 Poročila, šport, vrerrte 16.45 Tomažev svet 16.55 Telebajski 17.20 Radovedni Taček 17.45 Dober večer 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Klinika pod palmami, 9/12 21.00 Goreinliudje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Branja 22.50 Brez reza 23.55 Dober večer SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 15.40 TV prodaja 16.10 Medved, dokum. oddaja 17.00 Komisar Rex, 20/30 18.00 Tele M. oddaja tv Maribor 18.30 Štafete mladosti 19.30 Videospotr^ice 20.05 Gospodarski izzivi 20.35 Parada plesa 21.00 Studlocity 22.00 Obzorja. 5/6 23.00 SP v jadraniu v razredu 470, reportaža 23.30 Brane Rončel izza odra 00.55 Videospotnlce 09.00 Oprah shov^ 10.00 Vse za poljub, nad. 10.55 Cmi Esser, nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Športnascena 14.05 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV prodaja 15.30 Opraf>shovkr 16.25 Obala ljubezni, nad. 17,20 Črni tMser, nad. 18.15 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur 20.0 TVdoberdan.nan, 20.55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Urgenca, nan 22.40 Zlala krila, nan. 23.30 M.A.S.H., nan. 00.00 24 ur, ponovitev inttll 4« sa 09.00 Dobro jutro 10,00 VabirTK) k ogledu 10.05 Naj spol dneva 10.10 Graška Gora poje in igra 2001 11.25 Videostrani 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Regionalne novice 19.05 Aerobika, ponovitev oddaje 19.30 Naj spot dneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Predstavlja se... Oie KaerntnerSparkasseAG 20.20 Regionalne novke 20.25 Nogomet, posnetek tekme, NK Rudar Velenje ; Živila Triglav 21.55 IzoddajeDobrojutro 22.45 Naf spot dneva 22.50 Videostrani TOREK, 18. septembra SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 iarobni šolski avtobus. 16/39 09.25 Radovedni Taček 09,40 Tomažev svet 09.50 Lahkih nog naokrog 10.30 Dobervečer 11.20 Naokoli po Nemčiji 11.50 Klinika pod palmami. 9/12 13.00 PonDčila, šport, vreme 13.10 Brezreza 14.10 Goreinljudje 15.00 Komedija po italijansko. dokum. oddaja 16.00 Pod Pekrsko Gorco 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Izpodnebnik. 10/13 17.10 Encildopedija znania 17.45 Mit m resnica, 3/3 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Titani.3/13 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Globoka voda. 1/2 00.15 Mit in resnica, 3/3 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 15.10 TV prodaja 15.20 Videospotnlce 15.55 Studiocity 17.00 Komisar Rex, 21/30 18.00 Mali Teun.nizoz. film 19.30 Videospotnlce 20.05 Liga prvakov v nogometu 22.30 SP v jadranju v razredu 470, reportaža 23.00 Svet poroča 23.30 Rop stoletja, slov. kratki film 23.45 Zapiranje Renaultoveto-vamevVilvordu. belg. film 01.05 Videospotnlce 09.00 Oprahshow 10.00 Vse za poljub, nad 10.55 Cmibiser,nad, 11.50 Obala ljubezni, nad, 12-40 TV prodaja 13.10 TVdoberdan,nan. 14.05 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV prodaja 15.30 Oprahshow 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Cmibiser.nad, 18.15 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 David in Lisa. amer. [)lm 22.30 Zlata krila. nan. 23.20 M.A.S.H.. nan. 00.00 24 ur. ponowtev C53> Hmnmn S7 sa 09.00 Nogomet, posnetek tekme. NK Rudar Velenje : Živila Triglav 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj spot dneva 10.40 Videostrani 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Evropski tumirji v golfu 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 1017. VTV magazin 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih kn^gov 20.45 Športni gosL kontaktna oddaja, Gosta: Branko Vivod in Nataša Urtiančič 21.30 Vivaturistioa 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Dokumentarni lilm 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani SREDA, 19. septembra SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Dober dan. Koroška 09.00 Trojčíce. 10/13 09.25 Carsld sel. 19/26 09.45 Izpodnebnik. 10/13 10.10 Enciklopedija znanja 10.30 Lingo, tv ignca 10.55 f^itinresnka. 3/3 11.55 Titáni, 3/13 13.0 Porodila, šport, vreme 13.10 Obzorjaduha 13.40 Flandrijski pes. belgijski tilm 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Svel narave. 10/11 18.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Bogovi in pošasti, amer, film 22,00 Odmevi, šport, vreme 22,55 Simfoniki rtv predstavljajo 23.30 Svet narave,10/11 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.50 TV prodaja 15.20 Videospotnlce 15.55 Homo turisticus 16.25 Pripravljeni, oddaja o sbv. vojski 17,00 Komisar Rex, 22/30 18.00 Polet v višave, ang.hlm 19.30 Videospotnlce 20.05 Športna sreda: liga prvakov v nogometu 00.00 Umori, 23/45 00.40 Videospotnlce 09.00 Oprahshow 10.00 Vse za poljub, nan. 10.55 Črni biser, nad. 11.50 Obala ljubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Oprahshow 16.25 Obala ljubezni, nad. 17.20 Črni biser. nan. 18.15 Vse za poljub, nan. 19.15 24 ur 20.00 Nekdo, ki ga je poznala, amer, film 2145 Newyorška polk:ija, nan. 22.40 Zlata krila, nan. 23.30 M.A.8.H..nan. 00.00 24 ur. ponovitev 10.30 Črni biser. nad. 11.20 Obala l]ube^i, nad. 12.10 TV Dober dan, nan. 13.00 TV prodaja 13.30 Bolnišnca upanja, nan. 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. 15.15 TV prodaja 15.45 Oprah Show: Ali sem debela? 16.40 Obaia ljubezni, nad. 17.30 Črni biser, nad. 18.20 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, nan. 20.50 Nikrta, nan. 21.40 Bia en med enami, nan. 22.10 Špiciji. nan. 23.00 Teksaški mo postave, nan 23.50 f^ A.S.H., nan. 00.20 24 ur, ponovitev <52) Hmnmn ar 40 S2 09.00 Dobro jutro 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva 10.10 Športni gosi, kontaktna oddaja. Gosla. Branko Vivod in Nataša Urt)anč(č 10.55. Videosřani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program • Čas za nas 18.55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Na obi^u, pogovor 21.00 Predstavlja se MIK Celje 21.25 Regionalne novce 21.30 IzoddajeDobrojutro 22.20 Najspotdneva 22.25 Videostrani 13. septembra 2QQ1 ^HlAS SPORT IN REKREACIJA 11 Šmartno ob Pakl Prašnikar ni prinesel zmage Pnoli^ai^i S4i koriťc tťdnu od* igrali 7. pnen.slveiii kn>u v li^i Si.Mtilnl. v katerem sahili ^osli-tťljí zelo .saj .si» pislu- fvii mii^tva iw>ojibt kar 11 ckI 18 mo/nih liK'k. Na svojvni igrišču je /Jiiaf^al sHrno K(»per. ki je s 4:0 odpravil Domióile, iuubili [>i\ so CMC Piihllkums Primorjem 1:3, Korotan i Marilmrom (kZ in Živila IVi^av / DlimpiJoO;!. V Novi (joricj so domači líitw-d z Mufo igrali 0:1) in \nko osia-jajo edino moSlvo brez 2magc, neodločeno pa je bilo uidi na prvem si>>edskcm dcrhjju na tej ickmovalni ravni v Smarlnem ob Paki med domaČo ERO in velenjskim Rudarjem, kjer so glcdťLici videli v vsiiki mrvili po en /adcick. Po lem krogu sUi s po [() lockHmj na vrhu Primoijc in Maribor, loCko manj ima Koper, fimarCanisozV loCkami na šestem mesiu. Rudar pa z 8 ločkami nu develem. Prvi prvoligfL^ki sosedski dvoboj je ob igriSCe v Smarlnem ob Paki privabil dobrih 151)0 gledalcev, díímaée mořivo pa je po 2(1 lelih znova vodil Bojsin Prašnlkjir, ki jc pred lednom dni nepriCak^Tvano «tmcnjal dotedanjega trenerja Dnijja Ko-sianj.ška. Razmere /a igro so bile zelo ležkc, saj jc ludi v Smarinem ob Paki ponoči in Se dopoldne močno deže\'aIo. (imtiielji so zalo / veliko naporov odstranjevali vodo z igri^^a, seveda pa je bilo igrice vedno zelo razmočeno. Ne glede na loso igralci obeh m osle v zaigrali srčno in prikazali zanimivo nogometno predstavo, glede na razmere tudi zelo kakovostno. Za pravo Sporlno navijanje velja pohvali- \ Daiibor Teinovič in Niko PodvinsM, strelca zadetkov REKLI so... Vojisluv Simeunovie, Irvner Rudarja: "Ibkma na razmočenem in zelo tciJkcm igrl^lCu je bila borbena in zelo kakovostna od prve do zadnje minute. Moštvi sla dali največ karzmorelav lem trcnulku. Mi smo nastopili zelo oslabljeni, zalo moram vsem igralcem in posebej mladim čestitali, d« zdr/ali do koncu. Domači so imeli v prvem polčasu res več priloi^nosti. gola pa na naSo nisti zadeli. Vseeno pa mislim, daje končni izid realen ' Bi>j.in Pnii>mkar, tivn<^r ER£ Sm:irtno:'Tekma je bila za nas bolj zahievnii kol za Rudarja, tudi zaradi sprememt> m^;d tednom, težave s sestavo ekipe pasmo imeli tudi mi. (Jbt^ji st^ se izjemno borili na težkem lereiiu. mi pa smo v prvetn polč»u narektivali igav Tudi več prdořncwti smo imeli, vendar zaradi nezbfanc«ii nismo dc»so^i še kakinega zadetka. ki bi spremenil tok igre./a ncimečeksmo dobili zadetek, kakršnega ne bi sme I i. vendar se ludi na napakah učimo. Zadovoljni smo z ign> in priložnostmi, nismo pa z izidom." Tako so igrali Liga Si .M obil, 7. krog: ERAŠinartno*Rudaf1:1{1:0) ERA Šmartno; Kališek. Kačičnik. šiancar. Romih. Po'it. Mernik, Re-povž, Teinosit Mujakovic (Bors-tnar). Smajlovič. Kelert (Vlco). Rudar: Laiič (Šhbaf), Dedič. Podvin$ki, Softič. Jeseničnik, Ple-sec. Spasojevič. Sišič (Zager). Arlič (Boškovič). Hojnlk, Strelca: 1:0 - T0novič{35), 1 : 1-Podvln8ki(58). Tretja $NL - sever, 5. krog: Kozjak'Usnjar 0:0 Usnjaf; Čanič, Danlčič. Radusi-novlč, Pavić. Novak, keréič, Mu-i^ovič, Hudarin, Pudgar, Markus, Švarc. Rezultati mlajših UK Rudar 1.SML.6.krog: Rudar • Aluminij 1:1 Rudar: Jozič. Muharemovič. Ku-nlk Mulavdič (Stankovič). Sailer (Ačímovifi), Šabanovič, Níšandžlč. Jeseničnlk (Ibrahlmo^č), Kijanovlč. Halilovič. Džatič (Čelikovič). Strelec za Rudar: Sail«*, Dosedanji Rudarajevi izidi: Primorje - Rudar 3:1, Rudar - Slovan 3 : Û, Živila Tnglav - Rudar 0:0. Rudar-CMC PiA)likum 0:1, Koper • Rudar 1:4. 1.SKL. 6. krog: Rudar-Aluminij 3 :1 Rudar: Tadič. MarUnovič (Kren-ker), Mešič, Hankiè, Slojakovifi, Haj-dan'. Rajkovič (Jahič). Avdič. Nunidč. Rošer Hatlak. Strelci za Rudar: Roàer, Avdič» Nu-rikič- Dosedanji izidi: Primorje - Rudar 4:1, Rudar-Slova;! 1:0, Živila Triglav • Rudar 3:1. Rudar - CMC Publikum 0:1. Koper-Rudar 0:6. ERA Šmartno: 2. SML: Železničar - ERA 1:2 ístretóa Omladič in Kolene): 2, SKL: Žtíeznlčar-ERA2:0; U14:Šenl-lur- ERA 2 :6 (Prašnikar 2, Fafe, Ločičnik, Piesnik); U 12: K riko I-ERAI2:2), KrtKoll-ERA IÍ2:2. Krékoí-ERAIíO:2, Kr^oll-ERA 12.1;: U 10: Krško I - ERA 12 : 2, Krško il. ERA I11:3,Krékol-ERA 113:1.Krškoll-ERAil :8. Tretja SNL - sever. 5. tirog: Kozjak-UsnjarO: O Košarka • prijatal|ski tekmi: Elektra • Hapoel Jeruzalem 87:100 {18^6.24:23,17:24.28:26) Elektra: Brlrwváek, Kovačević. Po povič 3, Rizm^ 16, Tajnik 6, Božič 3, Maličevič 3. Belanovič 10. Dražovič 22, Nuhanovič 5. Petrano-vlč 14. Dlimpija - Hapoel 92:66 (22:17, 28:16.21:22,21:13) OQmpi|a:W^sch 12,Êo!emac14. Illev^, Boisa 13, Štefanov 4, Udrih 18. Zdovc 7, AvvDjobii 6, Ožbolt 2, Mujezlnovlč 11. Hukic 5, Subotič (zaradi poškodbe nista Igrala Stipe Modrlč In Sandro Nicevič). ti tudi navijače obeh mošlcv. Oboji so bili tiidi ivlablieni, saj v domači vrsli zaradi paskodbc ni mogel dali svojega običajnega prispevka najbcsljisi strelec Vi-co. Rudarju pa se je ob nekaj pa^codovanih in ka/niwanih igralcih najbolj po/nala odwinivit Lavriča. /e začetek tekme je bil zek> borben, saj sljái in nevarnejši igralci ERE. Že v5. minuti je Smajlovič izkorislil napako v gostujc»či obrambi, vendar je bil njegov udii-res preslab, nekaj minul za lem je bil Kefert prejioCasen po podaji Kjičičnika, v 211. minuti pa je po pt^aji 'leint>viča Mujakovič nevarno streljal, vendar je vratar Liilič uspel odl>ili v vratnico. Pcíčasi so do sape prihajali tu
  • mači so povedli v 34. minuti ko jeleinovičzmt^čnim udarcem z 18 metrov zadel levi zgornji kol Laiičevh vrat. Takoj za tem )e Ar-lič preigral dva domača branilca, vendar je bil vratar Kalisek na mestu. Do konca polčiisa sta vsak na 5V4>ji strani zapravila priliki Ke- fertz inSižiČ. Po odmoru sprememb v moi5-tvih ni bilo. Najprej jc za Ve-lenjčane ?apretil Spasojevič, za domače Smajkwič, v 58. minuti pa so rudarji i/enačili. Jeseničnik je izvedel prosti sirel.žoga je pre-leiela vse igralce na .sredini, na nasprotni strani pa je oklevanje Kačičnika izkorisul Podvinski In premagal Kaliska. Po izenačenju .se je igra .še razvnela, vendar na zelo tenkem igriiíču izrazitih pri-k'»?nosli na obeh slrjneh ni bik>. V 81). minutije pi\^k5'>dovanega Rudarjevega vratarja Laiiča zamenjal .Hribar in domačis<.>vestavili v napad. Najlepi^o priliko so imeh v 83. minuli, ko je pit strelu skotazglavTï lepo streljal Mernik, Jeseničnik pa je ?ogo odbil pred goiovo črto. Nav/lic velikim naporom je izid 1ostal do konca tekme, tik pred njim pa je bil zaradi dveh rumenih kanonw izključen domači igralec Dorj^lnar. MjgrJP Atletika V Jolanda Ceplak ^ potrdila svetovni vrh v smtrdIskLTn Mclliournuuscjvz viJikim flmitiim kimčabi le(r>:Šnja serija miting»« za veliko nagradi», nu kiUcrih sn nast1jAi :»vc*lf>vni atfeti in aHctitxje, .lohtnda pa scJc v.scskozi us|>c$no kojiala z najlxiUMntí «»vvtovni /\'e/xlami tckn na 800 metrov; V finalu sije s časom 2:01.07 pntvkla 6. mvsCo, z novimi dmutími točkami jih jc /hnila 55 in v skupnem .sui>lcvku osvojila 5. mesto v končni razvrstitvi (uksi na KOO metrov. Pi'> tekmi je piwedaia: "Prvič sem lekmovřdav najmočnej^m al-lel.skem cirkiisu na svetu. mi j^e manjka izkuiienj. /j: leu\s sem do.segla več kot sem pričakovala, zalo laliko n;vslednjo sezxmo z letošnjimi izkušnjami vsekaki>r pričakujem opiimislično." Po di>igi in najxïrni sezoni .si ho Jolanda "privxijčila" počitek, nato pa krenila v mw boj za svetovni vrh. Sedem kolajn in dva naslova V soboto in nedeljo jc bilo v Ljubljani dr/avno prvenstvo za pionirje in pionirke, na katerem síí predstavniki velenjskega kluba kvsvojili sedem medalj. Od lega dve zlati, saj sla ra/d Křivánek in v skoku ob palici in Špela Jandrokvleku na hUU metrov iwojihi na-.slova dfíavnilí prvakov, S kolajnami in vist^kimi uvnNtilvami so se izakazali i>c Adt> Ahme-tovič. Nejc Lipnik. JoK^ Dotvr^ek, UroS Podr/avnik in Tomoi. Kok pri pionirjih. Nina Kokot. V^kn Kralj. Sabina Ai iliod/jč in Anja Doki pri pionirkaiu solidni pa sta bili ludi ol>u Siafeii. ■ No^umctasi Rudarja ImhIi» v mislednjeni kiHimi na ol> Jezeru gostili Živila Triglav; tekmo |)ii ImkIo /učeli \ rsoboto ob 19.00. ij^nilci ICRK Utdn v nedeljo poslovali v Doni^iihth. KK Elektra • éaaa*« Prenovljeni proti izraeicem Domači so na začetku teKme s šopkom čestitali rudarjevemu reprezentantu Marinku Galiču za odiične igre v reprezen* tanci in za n/ene uspehe (foto: vos) NK Usnjar Pomembna točka v Radljah No^omcta^i Usnjarja so na ^i.stovanju pri četrto u vri^^^neni Ki»zjaku v Radljah nastopili močno oslabljeni. Manjkali so î^tirjc i|>ra]ci prve p(»?jtave, 7^)to trener niti ni imel pravih možnosti /a mi^njave. Vseeno so zamudili priliko, da bi premagali gri^be domačine, ki so imeli eno samo priložnost, Si"ííianjčani v.saj tri, najlepšo pa prav v 90. minuli, lekma se je lako končala brez zadeiktw 0:0. Usnjarji so \ht 5. krogu na 9. mestu, v soixrto m 3. mi'Slu. ■ ŽNK Skale Mila Krško • aa**a ••a*« a««a««a««*a*aa« «aa^ac^aa^aa Z novim imenom nov zagon V Skalah Ixxlo nasleclr\|u leto slavili Hi let /enskei;» iK^oniutneg» kluba, ki od letu uspcsno jui s to pa v pni d ri«! vn i ženski ligi insl(»vvn-skem |>olailn&m tekmovanju. Klub so ustanoviti v sklopu «Športnega društva Skale - Hni.stovec. pred nedavnim pa so se v društvu m boUše delovanje kluba odkičili m okrejiilev oi^aniziranosli. ionski no^n/orjem pa pričakujejo, da lx>dt^ letošnjo tekmovalno se/ono po denarni plati laííje pripeljali do konca, ()lwt;iven je bil že začelek novega prvenstva, saj sť» Skaićanke v Maril'H")ru s 7; 1 premagale domačinke, ki si> se pred prvenstvom združile s klubgi>meiaSie. Plod tega je ludi dejslvo. da je slovenski selektor v reprezentanco Slovenije v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo U IS povabil kar pet igralk tega kluba. Reprezentanea je v Ljubljani iyralaz Walesom in Belo rušijo, zato konec tedna ludi ni bilo drugega prvenstvenega kroga. ■ Ko^iirluirJi Elcktre.so se v pimedvljek prvič pred.staxili domačim Ie-dalceni v pretej spremenjeni podobi, gostili pn .so i/j'aelske;;a piKlpr-vaka HnpocI i^,leruz^>lema. iiostje so bili boljši in .so zmagali s 100:87. Pfivedati vcljn. da bodi» pnenstvx) v pni državni slo\'enski ligi z novim imenom Hvpo začeli 21). oktnj. dc} (akrat |>u ImhIo kosarkiirji liiektrc <>5lanjski ekipi v ponedeljek w ni.sia zaigrala nova igralca Marin-kovič in Šaporac, prvič se je predstavil mladi JugOi»llj^i 2^2:68. v vrst ah llapgarsko dtJlino prispeli najkasneje do pc^nedelj-ka. uradna oivorilev prvenstva bo v lomk ob Ift.Utl. tekmovanja se bodo od srede do sobote vsak dan začenjala ob lU.OO, prvenslvo pa bodo slovesno sklenili v soboto ob 17.()íí. 12 ŠPORT, MODRO JmiA KRONIKA 13. septembra 2001 Loka Pod Raduho Lepo slavie ob dnevu planincev V CiKloviium oki>^iJ priljubljeni' plnninskv postojanke na l^kj pod Rdciuho je hiiH v solxiCo Ivpu in prijutna hlovvf»ni>}b cJnvvu sbvenskih plaiiinm. ki so Jo pripravili l'laninskn Stovenui?, Savíiý.skj med društven i mlbur phinínskih drusccv In Planin: drusr\o Luic. PrisrCcn kulturni Npon.'d&o pripravili ONnovnosnlci In pcvci ir.Lu^, prxMili P» SO tiidl pri7JiatuH ^loven^kc plnninskv zvm*. Ob ko^i se jc /i)r»lo vu-liku planincev ixl vsvpoVHod. mnogi pu sn priliko in k'p diin izkoristili tu> (li 7A vzpon za vrh Katlulie. Savinjski nictldruStvcni odbar šlcjc 46 druSlcv s prek(^ 11,400 ilani, pokriva pa 28 i")bcin ob iivsirijsktf till hiviiikc mejo. NalcnipixJi'tïcju jc 177 planin«ikih [xiîi in 27 planinskili posU^jank, sevala pa jekpr;«vipodot>i Ire-ba priiicii U s(<>lnije mladinskih vtxlnikov in vvîdnikw PZS, jîorskih rcšcvalccv, dlatuw ixiscka za varstvo narave in gc^rskc straže, niarkaci>to\' in drugiii. Iči je ptava annada planinskih gjiraûev, ki pridno in uspcsno uresničuje dogovi^tjene naloge. Pri vsem icni ni^vain [x^^ebcj pi^hvalilt deln z mladimi in tabore za mlade planince. Vsekakor smo na pixlroCju našega ixlbora doslej opravili veliko dcia in dosti nas ga Caka, pri tem pa trd-no «lupam Članov iti vtxistvom na^jh društev, da ludi bcxloCe in zelo zablcvnc naloge »opravili wstno in z vw^ oci^cwi^rnosijo, " je posebej poudaril prenosni," je potidnril predsednik PD LtiCe Frane Ko^maC. 'loje zariesijtvo velik dogixiek za planinsko o^anizaeijo. Res je lo Sele Četrta mednarodno polrjena alpska Cisiilna naprava, kar je malenkost glede na dejstvo, da imanio v Sloveniji 167 po&tojank. lorej nas Caka šc ogromno dela. ki ga bonii^ morali opravili, saj moramo na gori in pod njo ohranili povsem zdrave iii življenji^ko pomcn^ne vire pitne vode. je nuja današnjega in juiri.^tijega dne in zelo K^mo morali pohiteti, saj smo glede naprednosti na lem pixlroèju prav na dnu evropske lestvice. Res je tudi, da bomućarskin)j sluikulei jc i/Jvnmi> u.spcsna poletna svz<»na. khJ snse uvršć»U vsum vrh Ivkvni za veliko pi>letnslj v/trujajo kol v neksiterih druj^ili krujih in se èc puscbej trudijo za ponovni raznuih. dejstvo namreCjc, davdn^avni ligi trenutno na.siopajo le Ijublji^nska Olirapija, Domžale in velenjski TAK Rudar. Tak<^ se b<^do v 4, kri^gu ekipnega državnega prvensIva v nedeljo v prosU>rih na starem jašku pc»-merili dvigaki Rudarja in Olimpije, dvoboj pa bodt) zaOeli ob 1031). ■ Maii nogomet V vodstvu A Stil Liverpool ^ V 1. ligi malega nogometa v ŠkalaJi so i>digraj i J 2. krog. Vrstni red: I, A.Stil Liverpool 28,1 KMNR)ri Skaje 23 {tekma manj). 3. ŠD Skale Zlatorog 22.4. Ciikovce J9 ilekma manj), 5, Adriatic Okrepčevalnica Carlos Í8.6, Jan&Flořjan 15,7. Kalimero l3.8.TcxasKK/biCâjnik IL 9. CiglerIl(-2). 107,1 MHz fM Izpit Je bit zahteven. Zelo dejaven Jamarski klub SPELEOS - SIGA aa asa »»a^aa Izpiti za naziv mlajši jamar Ki šaleški jamarski klub "SPELEOS • SIG.A" Veki\je je konec minulega tedna izpeU^I izpite za sprtem novih î^lanov v jamarske vrste, za naziv mlaj$ej>a jamarja. To je <»snovni izpit. kl{*a tnora vsak. ki zeli priti v rúihovť vrste, opraviti najprej. Izpiti preliCnega in praklii^tiega. Praktični del sojamaiji i>pravili pred vhodom v HutloUiknji.i na opre mljenili stenah, kjer s^i prikazal i plezanje vrvi in spuščanje z žemiujem in vozlom z vrvno zavoa\ Icťíreiiénidet pa je zsyemal/lUinje iz spekok»gije, orieniaetjc, prve ponn)ći I zpil ie obsežen in za vsakega kandklalatnija približno dve uri.'^je razložil potek Željko Pompe, predsednik kluba. Jamajjc pcwczuje prgateljslvo úo narave in do raziskovanja kraškega piKlzemlj«. ki ga velikokrat imenujejo z izrazim "raziskovanje í este celine", R>leg tega, da ra/iskujejo in material vedno tudi tATednotijo, se ukvarjajo z jamarskiîn turizmom, "Ireking .«kozi IUkIo luknjose je med obiskovalci prijel, veliko je zanimanja z^inj in tega smo jamarji samove.seli." ■ mkp, foto: vos Lokomotiva povozila pešca v torek, 4 septcmbr«, okoli 18, urcjc 63-Icincga SoStanjčana A. S.» na zavarovanem obmoOju Premogovnika Velenje povozil vlak-Kasncje je bilo ugotovljeno, da jc A. S, nameraval preíkati železniško progo, ker pa sc s kolc.som ni mogel jKljati Cez tire, je tega -ABnmAr d.o.o. Podjetje za izobraževanje RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC PRODAJALEC vpis v 1J In 2,letnik, PREKV^FIKACIJA EKONOMSKI TEHNIK DIFERENCIALNI PROGRAM (00 končani trgovski Soil), PREKVALIRKACUA RAČUNALNIŠKI TEHNIK PREKVALIRKACUA (po konSani V Stopnji) PRIČETEK BO 4. OKTOBRA 2001 OB 16. URI v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Uva 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.0.0. Celje KOMERCIALIST (VLstopnia) Ifitoimattvni dan bo v soboto, I5.8eptemtxa2001 obs. urt POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) intormatlvnl dan bo v petek, 14. septembra 2001 ob 17. uri VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT V KOPRU • MANAGAMENT (vii. stopnja) Irrformativnidanbovčeblek, 20. septembra 2001 ob 16. uri Predavanja In Izpiti bodo G^anizirani v prostonh ASilURE v CELJU PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 428-55-30 in 428-55-32 dvignil in nesel čez. V tisiemje iz šofsliinjskc smeri pripeljala lokomotiva. Kljub zaviranju in zvočnim signalom s katerim je strojevodja opozarjal peSca» je prižlo do trčenja. Pri lem je peSec utrpel tako hude pť>ívkodlx;, daje na kraju nesreče, kljub prvi pomoči, ki so mu jo nudili, umrl. Tovornjak v avto v torek, 4. septembra, malo po 6. uri, je 22-letni voznik osebnega avUDmobila G. Ž, iz Radegunde pripeljal iz smeri M(^zi^ja in zunaj naselja Ljubija ustavil pred križiščem. Ko je pričel zavijali levo, jc za njim pripeljal 23-lclni voznik tovornjaka F. K., doma iz vSolčavc, ki jc trčil v zadnji del osebnega avtomobila. V nesreči sc jc voznik slednjega huje poškodoval. Zapeljala s ceste v soboto, 8. septembra, ob 3.19, je 17-Ietna K. B. iz Lepe Njive AVTC> CISLJIS TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI v Cel|u.„ Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 425-11-78 In 426-12-12 FORD ESCOfïï 1,41 SV /rea.02/02 96/93 1.369.000,00 SIT FORD ESCORT 1,6 CLX/rea. 02/02 1,183.000,00 SÍT FORD ESCORT 1,8 CLX /reo.10/01/ 94 899.000,00 SIT FORD RESTA 1.3 SXI 93 430.000,00 Siï ALFA ROME01561,8 98/99 2.500.000.00 SIT FIAT MAREA KAR. 10Û16 v + klima. ABS 99 2.249.000,00 SIT FIAT f^NT01.2 SX /req. 02/02^ 00 1.598.000,00 SIT PEUGEOT 4061,8 STAsdODrema/ MERCEDES BENZ COUPE CLX320/fCQ.II/OI 97 97 2.099.000,00 SIT 6^99.000,00 SIT RENAULT SAFRANE 2.5 + vsa Oprema 96 2,799,000,00 SIT RENAULTCLI01,4 RN3v/fea.Oa/03/ 96/97 1.032.000,00 SIT SKODA WVORm35 qbc/REG. 04/02/ 93 280.000,00 SIT MAZDA323C3v1,5l 97 1.350.000.00 SIT SUZUKI JiM^M,3 VXA6S. klima. /nQ.04/02/ 00 2.599.000,00 SIT LAÛA CARAVAN 1,71 LtôANIVA1,7^E6.06/01/ 98 96 350.000,00 SIT 529.000,00 SIT HYUNDAI H-100 Qracs van 2.5 D 94 430.000,00 SIT FIATFIORINO 17 D 95 480.000.00 SIT ___tM U VEDNO DO 40 AABUENIH VOZIL iUULlĎNIH ZNáHK Tetefon 03/42$-11-7e In 426-12-U "KREDIT * STMO ZA STAFtO * lOMlSlJSKA PAODAJA * * VOZlU IMAJO VRJAVNI TEHNIČNI PHIGUO * za doldCsne tipt tfalffmo delno garsncllo! OQl£D VOZIL 00 6. DO 17. URE Ponudba na Internstu httpyAvww.avtO'Oelle.si, d-maii:ra&lj8na@âvlû-celjd.si pri Mozirju vozila osebni avto po regionalni cesti iz smeri RcČice ob Piiki proli Polzeli. Zunaj naselja Podvin je v levem nepreglednem ovinku zapeljala s ceste ter trčila v betonsko škarpo. Voznica jc v nesreči utrpela lažje telesne pa^kodbe, sopotnik 21-leíni M. G. iz Orle vasi. pa težje. Ropar odnesel 15 milijonov v sredo, 5. septembra, ob 8,45 .seje zgodil rop vN^wi ljubljanski banki v Žalcu. Ropar, visok med 175 in 180 ccntimctri, srednje postave, obleOen v temno moder anorak, jc odnesel okoli 15 milijo-nw tolatjev in za skoraj 7íKJ.()0() lolaijcv deviz. V piwlovalnico banke je prišel peS, po i/vrinem ropu pa je med bcg(^m na žalski obvoznici s silo vo7nici vzel osebni aviosuziki samoraj in se odpeljal. Med begom je nekaj denarja izgubil. Pc^brali so ga ljudje, ki jih je policija potem pozivala, da ga prinesejo na najbližjo policijsko postajo. Roparja so policisti takoj začeli iskali. Vlomilci In tatovi brez predaha v Šentvidu nad Zavodnjami je vsredo, 5. septembra, popoldne, nekdo vlomil v počitniško hišico last le rmoe lekl rame SoStanj. Odnesel je glasbeni stolp, zvočnika, televizor, daljinski upravljavec, dva polnilca za mobilni telefon in nekaj denarja. Gmotno Škodo, ki jo je povzročil, ocenjujejo na 150.00(J tolarjev, V nocinaS. seplember, je bilo vlomljeno v kiosk Bnxîche na Kardeljevem trgu v Velenju, Vlomilec je odnesel 31 ri'jćnih ur znamke Japona. M. («.Je oškodovan /a okoli li)8,()0t) tolarjev. Na Polzeli jc isto noč ncznancc izstamwanjskc hi^e, lasi A. P ukradel kotnih brasilko, ročni skot^clnik in električne skaije za rezanje žive meje. Lastnika je obodoval za okoli 70,()(H)tolarjcv.Zclo predrzen pa je bil neznanec, ki je v nedeljo, 0. septembra, na avtobusni postaji v Žalcu 79-lelni B. RsiakosiJo izirgal torbico, daje la padla po tleh. Zelo hitro pa so žalski policisti na podlagi opisa izsledili 20-lelne-ga A. T. iz /alca. Ta je del plena še imel in gaje vrnil, del pa je řc porabil za nakup mamil. Lokovičana oropali na Poljskem v torek» 4. scplembra,so v kraju Biala na Poljskem oropali slovenskega državljana 35-letnega R. J. iz Lokovice. S tovornim avtomobilom volvo s priklopnikom je peljal v Litvo 198 hladilnikov in 3 televizorje. Koje na Poljskem menjaval pnevmatiko, so ga napadli neznanci, ga pretepli in zvezali, virzili^ pa odpeljal i. Las t nik vozila K, 2 območja Mozirja je s lem dejanjem oškodovan za 25.2(H).i)0() tolarjev. 13. septembra 2001 »"HlAS ZA RAZVEDRILO 13 éfOUOtKOř OVEN OD 213. DO 21.4. Čeprav se vam ne bo dalo od doma, boste odšli na zabavo, ki se bo iztekla mnogo bolje, kot pričakujete. Nova poznanstva boste že kmalu iácoristili in ugotavljali, da je življenje, če poskrbite za družabni del, veliko lepše. Nenadno izboljšanje finančnega stanja vam bo več kot godilo. Razmišljali boste o večjih nakupih, ki bodo sedaj res možni. Partner ne bo najbolj navdušen, saj bo imel preveč svojih skrbi, ki bodo veliko resnejše kot vaše. F^ čeprav jih vi ne boste tako doživljali, BIK OD 22.4. DO 20.5. Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi dnjgi dobro počutili v vaši družbi. Ce boste organizirali kakšno zabavo, ali pa boste nanjo le povabijoii, boste vsekakor blesteli. Partner bo spet malce ljubosumen, a mu boste znali odgovoriti na vsa zoprna vprašanja. Na delovnem mestu vam dela sicer ne bo zmanjkalo, a ga boste karz lahkoto opravljali, saj se ga boste lotili s prave strani. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Ljudje bodo spoštovali vaš močan značaj, vam pa bo to silno ugajalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi in genialni ste, ne boste pri svojih določlNah odstopili niti za ped, pa čeprav boste morda s tem naredili več škode kakor koristi. Denar - nikar tako močno ne zategujte pasu, saj vam še ne gre tako slabo. Življenje je kratko, zato ga je treba živeti. In ph tem prisluhniti tudi drugim. Pazljivo in z občutkom, kaj boste na povedano dodali. RAK OD 22.6. DO 22.7. Pravila postavljate čisto po svoje in se pri tem ne ozirate na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne. kako se morajo vsi okoli vas stalno prilagajati vašim muham, In Ca kdo od njih ni pripravljen storiti tako, kot si želite, že whate nos in kuhate mulo. Boste pa uspešni poslovno, saj se bo vaša denamica v naslednjih meseciti precej okrepila. Že kmalu se bo izkazalo, da tokrat niste storili napake, saj boste denar porabili za to, kar trenutno najbolj potrebujete. Kaj je to, pa tako veste. LEV OD 23.7. DO 23.8 Sorodniki vam bodo pripravili kar nekaj šokantnih novic. Čeprav se ne boste počutili vpletene, vam ne bo vseeno, saj se vam bo zdelo, da rinejo zglavo skozi zid. Če se boste odločili, da jim pomagate, pazite, kako boste izbrali besede, ko jim boste obrazložili vaš načrt. Če vas bodo narobe razumeli, bo zagotovo prišlo do hude zamere. Partner vam bo stal ob strani in imel tudi nekaj pametnih idej. začetek letošnje jeseni bo sicer precej delaven, bolj kot ste si mislili pa zagotovo. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Skrbelo vas bo za nekoga od bližnjih, saj mu bo zdravje močno ponagajalo. Kolikor boste lahko, boste pomagali, še vedno pa se vam bo zdelo, da ste naredili premalo. P^ drugi strani boste imeli toliko dela v službi, da se ne boste videli iz njega. Čeprav še ni dolgo od letnega dopusta, si boste vsak dan bolj želeli počitka, pa ne takega, da bi le ležali in nič delali. Predvsem takega, da bi lahko dali možgane na pašo. Za to lahko poskrbite tudi ob prostih dneh ob koncu tedna. Le organizirati si morate dneve bolje kot ste to početi doslej. TEHTNI CA O D 24. 9. D0 23.10. Veliko vaših misli se vrti okoli denarja, kar vas bolj ali manj spravlja v slabo voljo. Bolje bo, da o tem ne govorite preveč, saj tudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. Sicer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo. Na ljubezenskem področju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne. kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna goba. V soboto zvečer bo še posebej lepo_ ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Uspešen vikend je pred vami. tJživali boste v plodovih dolgoletnega dela, pohvale pa vam bodo več kot godile. Da bo vse še lepše, se bo kmalu poznalo tudi na finančnem področju, Partner vam bo pri tem več kot pomagal, nekaj nasvetov pa bo imel boljših, kot se vam bodo sprva zdeli, Zavedajte se, da je tokrat njegov pogled na zadeve veliko bolj realen kot vaš, saj že dolgo ne plava več v oblakih, STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Tudi če boste večino časa preživeli kar doma, kjer vam prav nič ne bo manjkalo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, da se boste lotili preurejanja stanovanja, morda pa boste razmišljali o menjavi avtomobila ali službe. Žal se lahko v naslednjih dneh pripravite na nekaj prepirovzdomačimi, ki bi se jim, Če ne bi imeli tako dolgega jezika, z lahkoto izognili. Pri finančnih zadevah ne tvegajte preveč, saj še nimate pravih pogojev za to. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Po dolgem času boste polni energije in vitalnosti. To se vam bo vĚdelo že na daleč. Sicer pa boste znali koristno preživeti vsako minuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeč. To vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo od vas. Vsekakor pa se vam splača pretehtati ali je vredno zaradi nekaj nežnih trenutkov na kocko postaviti sigurno in zanesljivo zvezo. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Saj ne, da bi sami tako hoteli, a v naslednjih dneh se vam bo vaš partner zdel tako težak, da si ga boste želeli videti zelo malo ali celo nič. Pri tem mu boste s svojim obnašanjem pomagali tudi sami, saj bi se stvari hitreje pomirile in razjasnile, če bi mu prisluhnili in poskušali razumeti tudi njegovo plat zgodbe. Po počitniškem času, v katerem ste veliko razmišljali, bo vrnitev v resničnost vsakdanjika letošnjo jesen za vas res naporna. Zato ne zajemajte z veliko žlico, sicer vam bo zmanjkalo energije in volje tako za delo kot življenje. Jesenska melanholija je pogost pojav, najlažje pa jo boste odgnali, če boste veliko v naravi. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Poskušali boste upoštevati nasvet dobre prijateljice in v ljudeh oll Avtocenter Meh Koroško C. 7d, 3320 Velenie, tel.: 03/ 896 Ô5 19 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8.3320 VELENJE. Tel.: 03/ 891 00 30. Mob.: 050/636 339 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI I UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA I MOŽNOST PLAČO NA VEĆ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO UPOKOJENI EKONOMIST, urejen. žei priatepco od 45 do 58 let. Kom. tel.;09iy74-42./^.Aian,Celie. STAf^à MOŠKI iz ofĐfce Vefenja éče žensko za občasno all slah} dnâo in pomoč v Qospodlntstvu. Dogovor. Telefon; RAZNO PRODAM KVALITETNO OOMAČE ŽGANJE z bfez-ptačno poskusnjo prodamo. Telefon; 041W-883. SVEŽO SVINJSKO MAST z oculrki p^ mo.Teteton 5869-835. KLAVIRSKO HARMÛflKO HOHNERđbrv tjkdehK4 (120-ba^) prodam. Tele-fon:5892-006. HIDRAVLIČW) STISKALNICO, now, 150 I. uydno prodam. Tdefon: 04iy7fô-128. popoUan TRAJNO 60R6ĆO Vit. âed^ na Uda 9Cirva. gumivoz 16 col, vse v dofcfem s^ n|u, ugodno predam. Teteton: 016726-476. 2ELC DOBRO ohrar^ itediïil<, SO cm« 2 pTin in 2 elekl;â brožić. dr. sîom., v zasuni zobni am-bulajTti, cesta bratov MrasljaKov 13, Ve-tefije (od Lekarna Center \felenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na œcep-re. predpisane istega dne. Ob nedeljah in drtavnh praznildh je crganizir^n odmor za kosilo od 13, do 14, urB, t^efor 898.1180. MMmmmm Od 14. septembra do 21. septembra -Ivo Zagožen, dr, vet. med,, gsm 041/633-677. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo l^a (pri Veliki Ptrešici) Telefon/fax; 03/ 572 60 80 POSEBNA PONUDBA JEDILNÍKR0MPIR1K6 ČEBULA10KG VLOŽENE KUMARE 650G KOMPOT ANANAS 836G í;UDK0RV5DKGVREÍl1KG NAPOLITANKE 1KG MESEC SEPTEMBER -MESEC NAKUPA OZIMNICEÎ KDOR VARČUJE • V KOŠARICI KUPUJE! 40,90 0UEZVEZDA12/1L 179,90 649,00 PERSIL6KG 1,999.90 159.90 PVCKA0230L 3.799.90 149.90 KRMNA KORUZA 1 KG 40,50 154.90 PESNI REZANCI 1KG 34,90 399.00 ZAHVALA Ob izgubi drage mame in slarc mame ANE DEBELAK iz Podkraja pri Velenju sc iskreno zaiivaljujcmo v^scm wirtxJnikom. prijalcljcni, znanccm ín sosedom» ki so sočustvovali z nami 1er jo pospremili na zadnji poti. Posebna /ahvala velja gtvspodu ( iroŠlju, dr. med, osebju Doma za varstvo odraslih Velenju in Doma starejših Šentjur pri Celju. Prisrčna hvala gospcxlu župniku za opravljen obred in sveto mašo. govorniku gospodu Vedeniku, peveem Podkrajski fantje in zaigrano Tišino ter družini Ccrnjak iz Velenja/a izkazano nesebično pomoč. '/jiiujoči hčerka .^fejka z flruiino. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ala in slari ata BORIS MAČKOVŠEK 30. 4.1932 - 3. 9.2001 Iskreno se zalivaljiijemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sle ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli, darovali cvetje, sveče 1er nam izrazili pisna m ustna sožaija. Vsi njegovi Čcpmv i i Irpljejije ni bilo prízanoifíno, si l7il vedno naHmajiin i u z rudifsijo obdan. ZAHVALA ob boleči i/gubi dragega moža, očeta in dedija MARTINA HAJSINGERJA iz Foitove 4 1933 - 2001 Ob izgubi dragega moža. očeia in dedija se iskreno zahvaljujemo osebju Bolnišnice 'Ibpolšica. Zdenku Kikcu, dr. med.,Tomažu Slaviču, dr. med., Joi^elii Župančiču, dr. med in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Žaluj I ftci VSI njegovi v SPOMIN 9. 9.2001 je minilo leto od smrti naše drage žene. mame, ome, sestre in tašče ANE-JELKE VEITHAUSER rojene Venturini Minilo je leto, kar šla si od nas, odkar je zavedno ulihniJ Tvoj glas. čeprav je oslala za Tabo praznina, med nanû Še čuti se IVoja bližina. Vsi njeni ALEKSANDAR KNEŽEVIĆ 24,09,1923-06. 09. 2001 Spi>roČamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti nenadoma, zaradi posledic hude bolezni, zapusti! mož, oče in dedi. Od njega smo se na zadnji poti v družinskem krogu poslovili v soboto, 7. Septembra 2(K)| ob 11. uri na pokopališču Podkraj. Za poslovilne besede in slovo se iskreno zahvaljujemo sosedom. Krajevni skupnosti in Organizaciji Zveze borcev NOV Stara vas. 'Žalujoči vsi njegovi! Krajevna skupnost Gorica je praznovala Ografa, ki male ščiti pred velikimi VKLKNJhXîlavnimi prirvdi-tťv oh )>ra/niku krajo nc .sku|)' niKsti rH)rica, l.svplvmbm.^ej« odvila konec minulega ledna. Moć novimi pridolnt>«imi v kraju velja »meniti ograjo okoli vrtca Cicilxm. ki jo je postavil pi>djcinik MehniL'd Bećić, po-tri'i)no piHlIago xa lo |>a so pri* pravili v inesini oi)Cini. Župan tc. Srečko Meh. jvna^iovc^no-Sli oh prisrčnem pro^^.)Tnl^ ki so tia i/.pc-ljali varovanci vrtca in vT^ojiietjicv rckd, daj^a po<.'ni sinini la ograja veseli.podruzi pa 2jÍ4>sii. Postavljena jť ta- to, da Ih> nuijiinc oiroke varovala pred vetikimi otroki. Šoiii vse bolj pt^taja srcJisCc doiiajanja v krajevni skupnosti in luUi svććana seja wcUijť potekala v njej. Štefka Kordeš. predsednica svela krajevne skupnosti jc v svečanem najio-voru zbranim posebej naglasila skrb skupnasti za kakovoslna preživljanje prostega iasa otrok in ugotovila, da imajo drugod otroci svoja igrišCa in parke, na Ciorici pa ne. V šolski telovadnici so jim omogočili telesno-v/goje aktivnosti, a jc. kot kai:e. Ograja, ki bo majhne otroke ščitila pred velikimi otroki. Sv^ana seja Je bila v šoli Gorica, ki predstavlja središče dogajanja v kraju. zanimanja za to dejavnost bolj malo. Obnova Belega dvora, kjer bi tudi mladi dobili .woj prostor, napreduje prcpi>Casf... Sicer pa v kraju v tem ča.su komunalno podjetje pospešeno ureja vx)di>vodno omre'/ge in kanalizacijo» jeseni se bodo lotili javne razsvetljave oh cesti v Bevee. uredili pa Sodo tudi otroško igriSče med bîoki ob GoriAki in Kožcljskcga ulici. Na svečani seji so priznanja izročili družinam, ki Se pt>sebei tenkočutno skrbijo za lep izgled okolice hl^ in blokov. Priznanje so prejeli stanovalei bloka (îo-riSka 45 in družine VerbtUen. Merva, Topler. Lamešič. Vra-bič. Cujež. Bulňjič. Peikov^ck. Levslek-Vovk in OStir. Ob praznovanju so pripravili §e po luni pi^ učni gozdni poti. ki sojo urediJi učenci «osnovne ši^le inje dolga 2kik)metra terzitba-vo. ■ Milena HrstiČ • Planine Vinska Gora bo v soboto praznovala Po ogledu novih pridobitev še zabava v KS Vinskii (ioni so krajevni pniznik p Čakali napravi nizlng zaix|. Ti) hi hil odiibrik'v pnijekta vmtovixhi v sredisčii Vinske («orc. ki Ihi /i^chi okoli 200 uuspiHlinjstw. ki Še ninii\|o mc^lne^» vodovinla. Pu nedavnem sesumkti pri lupanu Srečku Mehu je namreč do> končno, da IhmIo Hiiančni» ZiilKevnega projekta v si>lH>h> Vinskii Gora pra/.novaln. Kiit nam jc pt^vcdal prc«.lsedtiik sveta KS Vinska Cíora Franc Sever bťido s praznovanjont pričeli ob t ft. uri» kobvido najprej predali namenu m"*vo tialinišče ob gasihkcm domu. Sledil bo ogled ostalih pridcïbitevvkraju; med drugim v> letos obnovili 6 krajcih gram. Sledila bo /cabava / ansamblom Sre-deniek, i/kupiček bcnJo tokrat iiamenili za niikup novega gasilskega avti^mobila tamkajšnjega pMstovoljnega gasilskega društva, ki ho na prireditvi tudi pc^skrbelo postrežbo. Vstopnine Zii prireditev pa ne bo. ■ bi Podjelje Kori, ki jo tudi zastopnik vozil Mercedes Bcnz. je na i/.viren način predstavilo celotno ponudbo vozil. Pri restavraciji ,Ie/x;ro so pripravili v petek pravi festival. Obiskovalci so lahko vozili Mercedesova vozila tnekaleri so se ob tej priložni«t( tudi odločili za nakup, se preizkusili v čfslo pravih hitrostnih dirkah (z vo/njami z go-cartom). poskrbeli pa Ml ludi za številna presenečenja in zabavo,, /brajiim jc prepevala Irena Vrčkovoik, ■ éK OTVORITEV ADUT PRENOVUENE PRODAJALNE ÎE OD lO.URE DAUE STROKOVNO SVETOVANJE SLAVKA ZGONCA ZABAVNI PROGRAMIH RESNIK V NAKUPOVALNEM CENTRU NOV BIRO oddelek! fístolnikConon S^^Bl . % Nina Ledinek: »Za sodelovanje na izboru sem se od-točils tudi za (t>. da kaj doživim, kaj spoznam.» Nina Ledinekf kandidatka za mis Slovenije 2001 »Bila sem na pravem mestu ob pravem času« m septembra bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani finale letošnjega izbora ^a mis Sloven i je. Med brhkimi in postavnimi finalistkami bo tudi 19- letna Nina Ledinek iz Velenja. Dekkj jesodcbvalo na predizb<'»ruv Mariboru, popotnico za Ljubljano pa .si je «prislužilo« na polflnalni priredilvi v Atomskih 'lusiila presenetiti. Ce h tťj^u ne !m> nié, (mink. Ra/oćaranja ne Ix). 1)0 pa ixku^nju već v.svclu mi doživela, bi šc naprej usihala, ali je lako, kot sem si predstavljala afl ne. Za /daj imam sjimc (xiziUvnc izkuítýc.» Večjih ciljev v sveiu jcpole nima in lo ne glede na uvrstitev na finalnem tekmovanju. Življenjske poti jespeijala, pravi, v druge vode. kujti lep»Trcnutno ga nimam. Seje ùas /ary. V tem trenutku je pred mano nekaj manj.^ih ciljev in k* vvli-ko drugih pomemlMiiijSih stvari,« je sklenila pogovor Nina Ledinek.Držimo pesti, d poroWniinU5BpriHjiř«(;jMwC,dodotno5bQ j \ 20 5l«nlfon[e720^ihiMblf.wdflTrímrcžfiipnkliJ^ y ' "" • // nami bodo nogometaši strenerjem\l>*OUU. PRAŠNIKARJEH hnicni kalkulator TI-30XIIB Vlmeren zo «novne in srednjs iole, ahko berljiv dvovrstični vnos podoHtov, pH spoininov. čvrst pokrov, pregledno i(a.bflteff|sko nopojar^ie