Leto LXIX. št. 9S Ljubljana, sobota 25« aprila 1936 Cena Din l«*— Lznaja vaaK Jan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« reJja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN DPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ali ca fctev. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon st_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon at. 63; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: .Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10.35L Nemške zahteve, ki Londonu ne prija jo: Anglija v strahu za svoje kolonije Nemške kolonialne zahteve spravljajo Anglijo v zelo neprijeten položaj — Dominioni so proti kolonialnim koncesijam Nemčiji, ki bi ji o; kvečjemu — Palestino! London, 25. aprila, r. Sedaj, ko jc postalo vprašanje pogajanj zaradi lokarn-sJvega spora spet aktualno in so listi tudi že objavili vprašanja, ki ji namerava angleška vlada staviti nemški, se ie pri čela angleška javnost silno zanimati za kolonijalni problem, odnosno za nemške kolonijalne aspiracije. Kakor kaže so je angleška vlada, glede kolonijamih mandatov znašla v zolo težkem položaju. Še mnogo bolj kakor v Angliji, so namreč zaradi tega v skrbeh v južno-afriški uniji in celo v Indiji. V južni Afriki je zavladala nenadoma popolna negotovost in trgovinski promet med Tanganiko in ostalimi bivšimi nemškimi vzhodno-afri-škimi kolonijami ter južno-afriško unijo je pričel hudo nazadovati. Iz Indije, kjor so se razvili v povojni dobi s Tanganiko zelo intenzivni gospodarski odnosa ji. pa že prihajajo v London odkriti in odločni protesti proti temu, da bi kakorkoli spremenil politični in gospodarski položaj vzhodno-afriških kolonij. Vs-etkakor bo angleška vlada izposlo-va-la, da s^>o celokupni kolonijalni problem vsaj za nekaj časa še odstavil z dnevnega reda. V tem smislu je poslance Mander snoči v spodnji zbornici tudi izjavil: če bi Hitler pristal na odgodi-tev pogajanj o svojih kolonijalnih zahtevah, bi mu to v Evropi zelo mnogo korist" Skupina konservativnih poslancev namerava ustanoviti odbor, ki bo skrbel za kolonije pod angleškim mandatom. Poslanci te skupine se boje, da bi Nemčija, če bi dobila Tanganjiko nazaj, oborožila domačine, kar je v nasprotju s temeljnim načelom angleške kolonija1 ne politike. Obenem poudarjajo poslanci U sku- pine, da je samo Palestina kot mandatno ozemlje primerna za naselitev, dočim druga ozemlja, pod angleškim mandatom, niso primerna. Tudi tisti, ki največ govore, naj bi Nemčiji vrnili kolonije, pa najbrž ne bodo za to, da bi Pa.Ie;tino vodili naciona.ini soeinlis'i. Anglija ne da svojih kolonij Odločne izjave angleškega kolonialnega ministra London, 25. aprila, tr. Angleška javnost trenutno najbolj zanima, kakšne zahteve bo stavila Nemčija glede kolonij pri morebitnih skorajšnjih pogajanjih in kakšno stališče bo napram temu vprašanju zavzela angleška vlada. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je več poslancev vložilo interpelacije, v katerih so zahtevali v tem pogledu pojasnila vlade. Minister za kolonije Thomas je podal daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: Mislim, da je ves svet in tudi spodnja zbornica iz vsega, kar je bilo doslej v tem vprašanju povedano, razumela: 1. trditev Nemčije, da v pogledu kolonij ne uživa enakih pravic in ugodnosti, kakor Anglija, ne drži. Vsaki državi je dano na prosto, da si ustvari svoje kolonije. 2. ugotavljam, da upravljamo kolonije in mandate, ki so nam poverjeni, ta- ko, da je z našo upravo zadovoljno vse prebivalstvo dotičnih kolonij. Ce pa bo kdaj prišlo do tega, da bi morali odstopiti kak kolonialni mandat, potem o tem ne bomo odločali mi sami. Treba je samo pomisliti, da tudi Avstralija, Nova Zelandija, južnoafriška unija itd. razpolagajo z mandati in da Anglija ne more opustiti ali odstopiti nobenega mandata, če se ne bi istočasno reševala vsa vprašanja, ki so v zvezi z vsemi angleškimi kolonijami in mandati. V ostalem pa ne gre samo za britanski imperij. Tudi Francija, Belgija in druge države imajo kolonije. Izjaviti moram, da vlada ne smatra kolonij za nekak trgovski predmet, marveč je to velik človecanski problem. Tudi prebivalstvo teh kolonij in mandatnih ozemelj mora imeti pri takih odločitvah svojo besedo. Odpor Abesinije raste Tudi vojaški strokovnjaki so prepričani, da bodo A be sinci zaustavili italijansko prodiranje Adis Abcba. 25. aprila, r. V okolici prestolnice so Abesinci noč in dan na delu. da bi Adrs Abebo spremenili v močno trd-ma\o ki bi se lahko še dolgo upirala Italijanom. Vojaški opazovalci računajo, da br» Abesincem vendarle uspelo ustaviti na-daljno italijansko prodiranje do deževne dohe. Medtem je abesinsko vojaštvo zavzelo vse strateške vrhove, prehode in prela/e ob obeh cestah, ki vodita iz Adis Abebe preko An kobre in Uora Haila proti Dc-s'ju. Z dežele prihaja v prestolnico zelo mnogo prostovoljcev, r.tarh in mladih ter celo žensker* ki jih takoj pošiljajo dalje proti severu z nalogo, da povsod, kjer je le mogoče, porušijo cesarsko cesto in zgrade ovire proti nadaljnemu prodiranju sovražnika. Vsekakor je jasno, da bi se položaj Abesincev zelo zboljšal, če Italijanom prej nastopom ekvatorskega deževja ne bo uspelo zavzeti prestolnice. Abesinci »o si v zadnjih 7 mesecih nabrali dovolj izkustev in ne bodo več poskušali frontalnih napadov na sovražnika, ki razpolaga s strupenimi plini :n drugimi sredstvi, nasproti katerim mora odpovedati vsak pogum. Tembolj pa bodo nadlegovali sovražnika s četniškimi akcijami ter ga ovirali pri vsakem koraku. To jrm bo sedaj tem lažje, ker so Italijani že zelo daleč od svojih izhodnih oporišč. V Adis Abcbi se je med tem prebivalstvo skoraj popolnoma ponrrilo Vlada je opustila že sleherno misel, da bi se preselila v kakšno bolj zapadno mesto. Zelo pomirjevalno so vplivala poročila o srečnem poteku krvave tridnevne bitke v Šoanskih gorah, kjer so Abesinoi blizu Uora Haila odbili italijansko ofenzivo. Abesinska vojska se je tedaj utrdila na postojankah okrog vasi Taramabu, ki je še 170 km daleč od Adis Abebe. E>avi ob pol S. so se nenadoma pojavila nad prestolnico italijanska letala. Napravila so nekaj krogov nad mestom, nato pa so se okrog S. zopet oddaljila proti severu. Čaprav so bila to napadalna letala, so izvršila očividno le izvidnisk! polet. Na me~to so vrgla precejšnjo kol.činc letakov, bombardirala pa ga niso. Abcsinski prestolonaslednik, k! je med tem prispel v Adis Abebo, jc danes prevzel vodstvo državnih poiiov in bo nadome-to val cesarja, ki se ni udi nekje na severu in energično reorganizira svojo vojsko ter jo Izpopolnjuje s četami poslednjega poziva, ki baš prihajajo iz Adis Abebe na bojišče. Po zanesljivih informacijah so italijanska letala v četrtek vrgla nad sto strupenih bomb na neke kraje, kjer so opazil Abesince. Megla zelo ovira italijansko letalsko akcijo in letala si večinoma zaman prizadevajo odvrniti abesinsko vojaštvo od razstreljevanja ki izpodkopava-r.ja cesarske ceste. Italijani grade novo cesto Pariz, 25. aprila, o. Agencija Radio poroča, da gradijo Italijani sedaj novo cesto preko D&aaJulske puSčave skozi dolino Habaš proti Adi* Abebi. Kakor vse kaže, je italijansko vrhovno poveljstvo spremenilo svoje načrte, in italijanska vojska ne bo prodirala v Ad's Abebo po cesti iz De-sija. Mesto žensk, otrok in starčkov Adis A beba, 25. aprila. A A. (Ha vas) (čeprav so italijanska letala danes dopoldne dvakrat preletela abesinsko prestolnico, ni njihov pojav napravil na prebivalstvo nobenega vtisa, ker sc je že popolnoma privadilo na njihove polete. Sicer pa je mesto malone prazno. Vsi vojaški obvezniki, med temi tudi najstarejši letnik' so morali na bojiš-e proti Desi ju. V mestu so ostali samo starci, ženske in otroci in popolnoma nesposobni možje. Od vojaške službe so izvzeti tud; posamezniki, ki so v službi Evropcev in tujih poslaništev. Poslaništva so zgradila šotore, v katerih so nastanjeni tujci. V francoskem poslaništvu je našlo zavetišče nad 30 oseb, ki pripadajo 14 narodnostim. Med tujo:, je največ Grkov. Italijanske izgube Rim, 25. aprila, o. Danes so bili objavljeni službeni podatki o italijanskih izgubah v vzhodni Afriki. Od 31 marea do 15. aprila je padlo na fronti 123 vojakov in oficirjev. V bolnicah je umrlo 28 ranjenih vojakov in oficirjev, drugim boleznim pa je podleglo 124 vojakov in oficirjev. £Hrjp vojaki so izginili. Skupno število izgrnh v tem razdobju jp znašala 279 os^b. Od 1. januarja do 15. aprila j« znašalo število na fronti padlih vojakov in oficirjev 189. Delavcev je v tem času umrlo 345. K temu je prišteti še 62 delavcev, zaposlenih pri podjetju Gondrand, ki so jih abe-sinski SetaSi v neki noči pobili, tako da znaša število njihovih žrtev skupno 407. Odhod nizozemske misije Adis Abba. 35. aprila. AA. Tukajšnja bol-nižnica nizozemskega. Rdečega, križa, ki je dobila iz; Haaga nalog, naj odpotuje v Dži-buti, se je odpeljali iz Adis Abebe z vlakom, .s katerim so potovali tudi mnogi Ev. ropci. Neko italijansko letalo je prreletelo prestolnico prav tedaj, ko sc je množica zbrala *na postaji, da prisostvuje odhodu vlaka. Pojav italijanskega letala ni povzročil nobene panike Kriza Društva narodov Anglija grozi z izstopom London, 25. aprila z. »Daily E\press« zatrjuje, da se bavi angleška vlada z vprašanjem izstopa Anglije iz DN. Vodilni člani vlade so baje mnenja, da bo prestiž Anglije zelo trpel, če bo ostala še dalj članica diskrediti ranega Društva narodov. Anglija hoč*\ ta forum nadomestiti z drugim organizmom, ali pa vsaj temeljito spremeniti vso ženevsko ustanovo. Zunanji minister Eden je baje izrazil nado, da se bo dalo novo, reformirano Društvo narodov ustanoviti še letos. jNews Chronicle« misli, da bo nadaljnji razvoj abesinskega vprašanja za splošno varnost usodepoln. Velika Britanija bi se morala po mnenju lista odločiti za močnejši odpor proti Italiji, čeprav bi zahteval zatvoritev Sueškega prekopa- Velika Britanija naj bi za to pridobila tudi druge države, vsekakor pa je treba pridobiti odločno sodelovanje članic Društva narodov tudi v primeru manjših spopadov, ker je bolj premagati manjše spopade, kakor pa povzročiti splošno svetovno konflagracijo. V nasprotnem primeru se bo morala Velika Britanija odločiti za eno izmed teh možnosti: da zapusti Društvo narodov in ostane osamljena ali pa da se združi s kakšno drugo državo na predvojni način. Francija grozi z izstopom Pariz, 25. aprila, z. vFigaro« prinaša članek grofa Vladimira d' Omersona, v katerem piše o položaju na bojišču v Vzhodni Afriki, člankar pravi, da se nahajamo tik pred zaključkom vojne in da je zato uki-njenje sankcij samo še vprašanje nekaj dni. Vsaj Farncozi tako mislijo, pravi grof d4 Omerson in naši angleški prijatelji naj si to dobro zapomnijo, če naši angleški prijatelji še zmerom upajo na kakšen italijanski vojni neuspeh politični poraz Mussolinija . potem jim moramo očitno reči, da se varajo. Dejstva dejstva in najbolj pametno je. prilagoditi se stvarnosti. Ce bi po 11. maju Anglija še hotela nadaljevati s sankcijami proti Italiji, potom bo Francija raje zapustila BN, kot pa da bi »odelovala v takozvani kolektivni politiki, ld je funkci Joni rala v vprašanju sankcij preti Italiji, ni pa funkci Joni rala v mnogo hujši zadevi, ki pomeni največjo nevarnost za Evropo. Zveza francoskih industrijcev tekstilne stroke je poslala ministrskem predsedniku Sarrautu pismo, v katerem ga opozarjana ogroženi položaj francoske tekstilne industrije. Zveza zahteva, naj se sankcije proti Italiji čimprej ukinejo, ker so eden izmed glavnih vzrokov sedanje stiske francoske tekstilne industrije. Podobno spomenico je poslala ministrskemu predsedniku tudi kolonijama zveza > Velika Francija«, ki pravi med drugim, da so sankcije povzro-'iftotnu^r a nsDaj30ođzajq jevsod mooui *ff? Berlin — Praga—Dunaj Pri pogajanjih z Nemčijo bo tudi problem Srednje Evrope igral veliko vlogo Pariz, 25. aprila, r. »Dailv K-vpress« je v svoji kontinentalni ;zdaji objavil poročilo, da se francoska vlads v zunanje političnem oziru sedaj bavi predvsem s srednje evropskimi vprašanji. V to svrho se vršijo tudi razgovori med francosk*m zunanjim ministrstvom in zastopniki prizadetih držav. Predvsem se obravnava možnost vedno večje napetosti v odnošajih med Nemčijo im Češkoslovaško. Papeški nuncij v Pari/u je opozori francoskega poslanika Flandina na nevarnost spora med Berlinom in Pragom. Ruski poslanik Potcmkim, se je ra/-govarjal s Flandinom o položaju Češkoslovaške in je tudi Herriota informiral o rusko-če'koslovaškem sodelovanju v primeru, da bi N'emč'ja iva padla Srednjo Evropo. Parir, 25. aprila, g. »Echo de Pariš« pnse po dobro poučenih virih, da bo Anglija ra zen splošnih in juridičnih problemov v n<" napadaljnih pogodbah vprašala Nemčijo rudi glede njenega naziranja o .*K»cdnjih dr žavah, pred vsem Češkoslovaški. Avstnii in Litvi. To vprašanje je trebil razčistiti zato, ker je razen možnosti neposrednes-t napada na te države poka-zala sJcušnja, d.i je Nemčija s posrednem vmešavanjem s pomočjo propagande in z dobavljanjem denarnih sredstev pospeševala razvoj subverzivnih strank v teh državah. Te stranke nato izvajale pritisk na legalne vlade v teh državah ter razen tega s podzemskimi ako jami rušile avtoriteto vlade in na vse zad nje ogrožale rudi samostojnost *rednie evropskih držav. Francoska vprašanja Nemčiji Od odgovora Nemčije bo odvisno končno stališče Francije London, 25. aprila, r. V dohro poučanih krogih se zatrjuje, da je francoski zunanji minister po francoskem poslaniku Corbinu sporočil Edenu sedem vprašanj, o katerih želi. da se uvrste v angleško vprašalno polo, ki jo namerava Anglija dostaviti Nemčiji. Po informacijah ^Timesat zahteva Flandin, da odgovori Nemčija zlasti na naslednja vprašanja: 1. Ali je Nemčija pripravljena vrniti v Društvo narodov, ako Evropa sprejme temeljna načela Hitlerjevih mirovnih predlogov? 2. Kakšni so nemški načrti v pogledu utrditve obmejnega ozemlja? 3. Ali bo Nemčija spoštovala integriteto srednjeevropskih držav in njihove meje, določene z mirovnimi pogodba m i ? 4. Kakšne so zahteve Nemčije v pogledu kolonij ? 5. Kasno stališč« zavzema Nemčija v vprašanju omejitve oboroževanja in pod kakimi pogoji bi pristala na sklenitev svo. ječasno predlaganega zračnega pakta? 6. Ali bi Nemčija priznala sistem ko- Konferenca baltiških držav London, 25, aprila, d. Estonska vlada je povabila baltiško in litovsko vlado na konferenco baltiških držav ki naj bi se sestala 7. maja v Talinu. Pri tej priliki naj bi i-a-stopniki leh držav proučili lastne in skupne interese jzlede na dogodke v akciji Društva narodov pri reševanju itali jansko-abesinsker-ga spora. Razpravljali bodo tudi glede na nemško pomorsko oboroževanje in rusko oboroževanje, o sodelovanju treh baltiških držav s švedsko Dansko in Norveško- Portorico postane samostojna država Washington. 25. aprila. AA. Po poročilih iz političnih krogov 1k> Portorico postal v kratkem popomoma neodvisen od Zediaj*;-nih držav, podobno kakor Filipinsko otočje. Po zakonskem predlogu senatorja Tidingsa v ameriškem senatu, to na Portoricu 1987. splošno ljudsko glasovanje. Cc bo večina prebivalstva za neodvisnost, se bo ustanovila mešana ameriško-portoriSka vlada, ki bo popolnoma neodvisna od Zedinjenih držav in ki naj bi v štirih letih pripravila popolno samostojnost Portorica- V zvezi z zakonskim predlogom senatorja Tidingsa pravijo, da je pobudo zanj dala ameriška vlada, ker želi na ta način preprečiti nadaljnjo nacionalistično agitacijo na Portoricu Romunski prestolonaslednik — podčastnik Bukarešta. X>. aprila. Lr. Rumunski prestolonaslednik Mihael jc danes v navzočnosti očeta in pred generali in svojimi vojaškimi odgojitelj" napravil z odličnim uspehom podčastniški izpit. Prestolonaslednika vzgajajo v gimnaziji, obenem pa tudi zelo srstemationo v vseh vojaških vedah. Krvavi izgredi v Indiji London, 25. aprila. w. Do hudih izgredov je prišlo danes med Indi in muslimani v mestu Puni, in sicer zaradi tesra. ker je v enem izmed indskih svetišč igrala godba-V spopad je bilo zapletenih skupno oko.i 5000 oseb in je imelo 300 stražnikov mnogo posla, preden so manifestanle razkropili. Med izgredi so Indi zažgali dve mošeji, muslimani pa štiri indska svetišča- Ranjenih je bilo 82 ljudi, med njimi 12 hudo. lektivne varnosti v okviru Društva narodov na osnovi večstranskih regionalnih paktov in vojaškega sodelovanja nameato dvostranskih nenapadalnih pogodib, kakor jih predlaga Nemčija? 7. Ah priznava status qUO v Evropi, ustvarjen z mirovnimi pogodbami. Strah pred nemškim oboroževanjem Pari«, *Jf>. aprila, o, V francoskih krogih so vedno bolj prepričani, da se Nemčija sistematično pripravlja na napad na Fran cijo. >0euvre« pi£e, da se vse nem&e voj ne priprave vrse na zapadu. Vzdolž vse zapadne meje gradi Nemčija avtomobilske roste, letališča, »trdbe, vojašnice, vojaška skladišča itd, dočim na nemški vzhodni meji ni niti sledu kakih vojnskih priprav. To je tudi razumljivo, ker se v Berlinu dobro zavedajo, da vse tako dolgo, dokler si Nem čija ne zavaruje hrbta na zapadu, ne mor" niti misliti na kako vojaško akcijo na vzhodu, Nemčija hoče zaradi tega priti najprej v posest vseh nizozemskih in belgijskih Ink ter francoskega utrjenega paon, da bi mo?H. neovirano pričeti akcijo na vzhodu. Novi bolgarski poslanik v Pragi Praga. 25. aprila. AA. Predsednik republike dr. Beneš je sprejel novega bolgarskega poslanika Ivana Popova, ki mu je v navzočnosti zunanjega ministra dr. Kroft** izročil svoje povorihiice. Na pozdravni po-vor poslanika je predsednik dr. Beneš odgovoril z govorom, v katerem Je med drugim omenil delo Cehoslovakov, ki »o s svojim pionirskim delom sodelovali pri raz mi hu nove Bolgarske in pri tem opozoril zlasti na rx>3receno sodelovanje obeh držav na kulturnem in gospodarskem polhi. Praga, 25. aprila, z. Državni konservato-r?j v Pragi, ustanovljen leta 1806 ki je začel* redno delovati 24. aprila 1811, bo proslavil letos 123 letnico svojega delovanja. Na programu proslave je cela vrsta svečanosti, od katerih so se nekatere že vršile, druge se bodo pa vršiie v času do 4, maja L I. Na programu je več koncertov m svečanih jjleda!išk;h predstav. Francija za ugoditev turškim zahtevam Pari«, 25. aprUa r. Odcovor franco^e vlade na akcijo turške vlado glede zopetne utrditve Oardanei se bo v načelu izrekel za pričetek pogajanj, da bi so ugod;lo zahtevam turške vlade. V Parizu menijo, da zasluži postopanje turške vlade, ki se strinja z določbami pogodb, vso simpatijo in da so okttRšcine za taka pogajanja ugodna. Francoska nota se je za nekoliko dni zakasnMa. ker se je moral zunanji minister Flandin še prej posvetovati z vsemi %ignatamim; državami, ki so podpisale konvencijo iz I. 1923. Borzna poročila, INOZEMSKE BORZE Curih. 25. aprila. Beograd 7— Pariz 2ft2\5. London 15.155. New York 307.— Bruselj 51.90, Milan 24.15, Madrid 41.90.' Amsterdam 316225, Berlin 123.4<>, l>unaj 56-25, Praga 12.69, Varšava 57.70, Bukarešta 2L50L Stran 2 »SLOVE NS K 1 N A (tO D«, aobota, 25. aprila 193«. štev. 95 Za zaščito otrok Ustanovitev banovinske st*;cije Jugoslovenske nnife za zaščito dcce Vprašanje tleč je zaŠ&rte v Sloveniji postaja zadnja le U vedno bolj akcuaiiiu in zaitteva prav posebnih ukrepov. Kljub temu. da se je siorb za mlaoano v Sloveniji posivila že zelo zgodaj, da imat.no danes pri na© okro^ 300 društev in ustanov 8 podružnicami, razpredamo po vsem ten-toiuju dcavćikc banovine, «»e vendarle vodno boli opaža, da ves ta ogromni aparat, ki je sieviiieno gotovo na višku, ne daje onm rezultatov na področju decje zaščite, ki bi bili pnanerni času, razme-rann in potrebom. Lia je vzrok predvsem v splošni rindnend krizi, so si edini vsi, ki se bav-tjo s tem poslom, toda m krivo satno pomanjkanje finaoenin sredstev, marveč v pretežni meri dejstvo / da vsa ta društva kljub vse i požrtvovalnosti po>a-mezndkov m&o mogl-a ruzviti smotrenega udejstvovenja, ker m bik> nikogar, ki bi imej točen in podroben pre-uied vsega, kar se je ukreniio v prid našin otrok. Te hibe otroške zaščdte so se pokazale v vseh državah, kjer anajo razpredeno tozadevno akcijo- Do. bi se odprt; vile, so se ustanovile zveze aLi unije, ki nu,i bi pomagale uravnati delo v plodonosno smer, polrebe pa so pokazale, da rudi to m dovolj, marveč, da je treba ustanoviti nekako vrhovno inštemeo, ki bo imela pregied vsega dela na polju otroškega skrbstva Tako S2 je ustamovila Mednarodna unija za za-šoibo dece v Ženevi, ki je l. izdala znano »Ženevsko deklaracijo o pravicah otroka«. Tudi v Jugoslaviji in posameznih banovinah se je opazila ta pomanjkljivost, zato se je ustanovila v preteklem letu v Beogradu na predlog društvo Rdečega križa in štiridesetih društev in ustanov, ki se bavi jo z dečjo zaščito, zven z naslovcm »JugoslovenStka unija za zaščirto dece«. O njem prvem kongresu 30. novtmbra in 1. decembra lanskega leta je noše časopisje obširno poročalo. Po 61. 28 pravil unije so se ustanovile tuda banovinske organizacij je s sedežem po banovinskih cemtrih. Občni zbor naše »Dravske banovinske sekcije jugoslovenske unije za zaščito dece« se je vršil pretekli teden v prostorih Rdečega križa v Delavski zbornici- Vod:l ga je predsednik pripravljalnega odbori in poverjenik glavnega odbora unije dr. Veajern Krejči- Udeležili so se pa tudi zastopniki banske uprave, oddelka za socijalno poLitiko in narodno zdravje, mestne občine, zavodu za zdravstveno zaščito ma»*-er in dece v Ljubljani, dravskega ba-novinskega odbora Rdečega križa in dele-g-iti Dečjega in materinskega doma kralji- Sokol Izbirna tekma naših Sokolov za Berlin Za izbirno tekmo naših Sokolov za olimpijado v Berlinu se je prijavilo načelništvu %ave/a SK.I 24 kandidatov in sicer iz Ljubljane <>, Beograda 7, Maribora 3, Splita 3 in :z Kranja 2. Med prijavljenimi kandidati sta tudi prvaka br. Lev Štukelj in br. To-šo Primožič. Kakor smo včeraj javili, se bo tekma vršila jutri ves dan od S. dalje v telovadnici Narodnega doma. Izbrana vrsta tekmovalcev bo potem stalno ve-žbala pod vodstvom našega priznanega strokovn jaka br. dr. Viktorja Mnnrka od 1 maja do 1. avgu?>ta v Ljubljani. Prosvetni dan kamniškega sokolskoga okrožja. Kamniško prosvetno okrožje bo prired.lo v nedeljo 3- mfl ja ob 15.30 v dvoracM sokoWk-cga doma v Radomljah *vxvi 111. prosvetni dan, na katerem bedo sodelovale edinice Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš. Moravče in Radomlje. Spored bo naslednji: državna himna, pojo združeni moški zbaci; nagovor okrožnega prosvetiarja; R Bracco: »Don Pietro Ca-ruso«, drama v 1. dejanju, član; Sokola Mengeš; A. Svetek: »Kai bi te vprašal.«; F. Gerbič: »Pastirček«, V. Kla-ič: »Svrača-nie«. poje moški zbor Sokola Domžale; D- v/.Vnpereek; A. Foerster: »Gorervici«, E- Adamič: »Lucdpeter ban«, E. Adamič: ^Regiment po cesti gre •. . A. Svetek: v Zaprta so njena okenca«, poje moški zbor Sokola Kamnik pod vodstvom brata C. Vremžaka; C Pregelj: »Dijaška rube-žen«. opera v 1. dejanju, izvajajo člani Sokiola Moravče: »Trije kovači«, dekla-maciia: (Komenda), F. Juvanec: »Spomini na zimski večer«, četverospev, V. Krek: »Ljubezen m pomlad«. J. Marinkovič: »\Ta Adriju*. poje moški zbor Sokola Rado nI je nod vodstvom brata R. Božiča; •»Hej Slovani«, združenj moški zbori (D. Oimperšek)- Iz navedenega je razvidno, da bo spored prosvetnega dne zanimiv in pester. — leti dan ob 13- bo sestanek prosvetarjev in vodij nastopajočih, ob 14. skupna vaja za pesmi, ki jih po jo združeni moški zbori- Prireditev se bo pričela točno ob napovedani uri in naj bodo sodelujoči pravočasno na mestu. Jubilejno leto škofjeloških Sokolov. Škofjeloška sokolska d ražina stopa v svoje jubilejno 30 leto. Za 30 letndco društva je določena cela vrsta raznih prireditev, Id naj vsaka s svoje s*jrwni pokaže, da ie sokolska vzgoja vsestransko uspešna Svojo notranjo delavnost bo najprej pokazal dTamatfcJčni odsek, ki bo vprizoril jutri »Rokovilječe«, na-rodno igro s petjem in glasbo. Pri igri bo sodelovalo okrog SO oseb. deloma pni orkestru, ki ga vodi br. Les jak, pni pevskem zboru pod vodstvom br. Babica in pri igri sarmi, v režiji brata Debeljaka. Med pevci bo nastopila tudi članica ljubljanske opere ga. Pavla Sker-janeeva- Dramatičnemu odseku bosta sledila v kratkem koncertna nastopa pevskega zbora in orkestra, z« katerega so pripne** e že v polnem razmahu Glavne prireditve bodo v juliju, loo bo nastopila v £kofji Loki Kranjska sokolska župa. Ob tei pritožnosti bo otvor j eno letno telova-dišop v Puštalu, ka ga od pomladi sem stalno urejujejo in olepša vajo. Čestokrat ie po* strma in polna naporov, ki io terja Sokol s tvo, toda neizbrisni uspehi so bogato plačate, za>dbšeenje Sokolom in Sokoli-cam, ki danijjesjo dru»vu in sokolstvu svoje sposofmosti, čas m ljubezen. PRAKTIČEN 9QLAR Oče: Sčnko, kaj pa počenjaš z razmnože vakrim tliu)«n? Sinko: Za kasen moram napisati 50 krat: »V soli moram bM priden«, pa sem vzel sfaeoj <■ ce Marije, Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljuljani. Kola higo-slo venskih sester v L i ubijani ki Celju, telesno-kulturnega in izobraževalnega društva »Atena«, banovinske g rt dečjego doma v Ljubljani. Društva skrb za mladino v Ljubljani. Zavoda za poboljševanie in vzgajanje mlajših nedoletnikov v Ljubljani. ' Doma visokosolk. dravske župe skavtov, društva za varstvo otrok in mra-dine v Zagorju. Društvo, ki se je ustanovilo v smislu oblastveno in od centralne unije odobrenih pravil, si je izvolilo soglasno naslednji odbor: Predsednik odvetnik d. Oton Fettich. podpredsednik odvetnik dr. Viljem Krojči. tajnik učitelj Vojko Jagodic, namestnica gdč, cand- phil Fides Nov}\ blagajnik Franjo Starman, odborniki ga. Vida dr. Novakova, ga. Minka Krof tova, viš. sodni svetnik Olon Vidic in Miroslav Urbas. V odboru so zastopani po svojih delegatih oddelka za socijalno politiko ter prosveio pri banski upravi, mestna obema ljubljanska. Zafvod za zdravstveno zaščito uiatcr in dece v Ljubljani in dravski banovinski odbor Rdečega križa. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: ga. prof- Martia 2e'jez-nova-Kokali. učMeli Miroslav Zor in soteki upravitelj Alojzi i Kolenc iz Zagona. Program banovinske sekcije, ki vsebuje predvsem izvedbo ženevske deklaracije je po svojem delu in zahtevah glede slovenske potrebe zaščite dece ogromen. Sck-cij-a aa bo skrušaila izvesti po svojrih najboljših močeh zanašajoč 6e n« razumevanje javnosti in predvsem onh, ki imajo posla in smisel zn zdravstveno, moralno, pravno. Gmotno aH vzgoino zašivto otrok, saj postane lahko član unie vsako diru-, štvo ali zveza, ki se bavi posredno a Id neposredno s katerokoli ponogo dečje zaščite. Skrajni čas je. da nosilne vprašanje naše mlad'ne in snloh bodočih genezo'i eno naiboli UfT>ošte^'an:h in naivčie obz;T-nosti posebnih vprašanj. Tn skrajni čes je že tudi. da se preživi «a*a-ro po>movanie otroškega skrbstva, ki ^bst^ja iz simčg-i živi>tarjenja od danes d-> iutri in da s^ nameF'tu te st-^re n?sod<"bne miselnosti postavi nora d^r je nsmre? hreK« »rvesti brez obolavl ian jfl nn :šrokogmti!iieisn p^-ciialno reformo, v kol^ot \p1:<-n> danr>^-nje rpTrrpr? negp^^mo bod'si dir khio <*1i indirektno na zdravstveno, moralno ali vzgoinorast otroka. V tem srni*11! bo aknš^1'^ izv^'ati d«rvsk< botvovinska sekcija Jugoslovenske undie za /iščito dece svoj program Izleti planincev ob jadranski obali Dubrovačka paroplovna družba bo priredila z Zvezo planinskih društev Jugoslavije od 31. maja t. 1 daije 10 deset, dnevnih izletov s pamikom -»Pelješac* vzdolž Jadranske obale Pamk bo na pro. gi od Sušaka do Kotora pristal v raznih krajih, ki so izhod:šča za iz^te planincev v gore ob Jadranu Tako n. pr ?e iz Sta-resra grarta lahko povzpne o na VelebH.. iz Makarske na Biokovo, iz Risnja na Or-jen. iz Bara na Rumijo. Pri povratku iz Kotora proti Sušaku bo dovoljena enkrat, na prekinitev vožnje v Dubrovniku ali na Hvaru na ta način, da nadaljuje pot. nik vožnjo do Splita. Šibenika ali Su5aka v roku 14 dni s poljubnim drugim parni-kom Dubrovačke plovitbe. Izleti s pamikom ^Pelješac« so nameravani: I. od 31. maja do 10. junija. IT. od 12. junija do 22. junija, m. od 24. junija do 4. julija, IV. od 5. julija do 15. julija. V. od 17 julija do 27. juliia, VI. od 29 julija do S. avgurta. VTI od 9. avgu?ta do 19. avgusta. VTII. od 21. av_ gusta do 31. avgusta. IX. od 2. septem. bra do 12. septembra in X. od 13. septembra do 23. septembra. člani Slovenskega planinskega društva, ki se hočejo udeležiti enega izaned teh izletov, naj s prijavijo SiPD v Ljubljani vsaj 15 dni pred odhodom pamlka In na. vedejo, kateri skupini izletnikov se žele pridružiti. Za planince pridejo predvsem v postev prvi trije izleti, ko Se ni pre. vroče ter je poset planin v mesecu juniju ob Jadranu najlepši Pripominjamo, da izleti v gore niso obvezni. Vse podrobne informacije dobijo planinci v pisarni Slovenskega plaitiiiskega društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. Iz Metlike — Dečji dan za pogozdovanje na tukajšnji narodni Soli je letos zaradi slabega vremena odpadel. Dan jo bil določen dvakrat, a je obakrat deževalo. Posestnik Simonie je zato sam dvignil sadike iglastega drevja pri Šolski upravi in jih posadil na določeni parceli. — Zadnji sejem v torek 21. t m. ni bil posebno dobro obiskan. Celo tuji kramarji, ki so jim naši sejmi tako priljubljeni, se niso polnoStevilno udeležili. Ves dan je deževalo, zato je bilo tudi kupcev bolj malo. Tudi kupčije na živinskem sejmu so bile le srednje. Prignanih je bilo 238 volov, 370 glav druge govedi ter 395 prašičev. Prodane je bilo nekaj govedi v Novo mesto, v Ljubljano in na Gorenjsko. Cena govedi je varirala med 2.50 do 4.50 za kg žive teže, kupovalo pa se je tudi dražje. Nekaj kupčij so napravili tudi kmetje med seboj z zamen javan jem. Prašičke do 10 tednov so prodajali po Din 100. — Kraja sadnih drevesc. Kakor že zdavnaj po drugih krajih, spoznavajo ljudje zadnje Čase tudi pri nas, kako lep vir dohodkov daje negovan in skrbno sortiran sadni vrt. V mestu in okolici pridno zastajajo in so na predzadnjem sejmu cepljenke kaj hitro razgrabili. Tako so si nekateri uvidevnejši metliški gospodarji uredili lepe sadovnjake. Pojavili pa so se tudi zlikovci, ki so posestnikom gg.Kamblču. dopciču. Stezi na rju in Weissu pokradli letos večje število komaj zasajenih dreves, posestnikoma Fuxu in Rajakovicu pa celo uničili že rodeče mlado drevje. Posebno g. Pux trpi veliko škodo, saj mu ie uničenih, obeljenih 20 do .15 cm debelih drevesc. Upamo, da bo neznane zlikovce, ki uničujejo. trud in veselje pridnih gospodarjev, kmalu doletela zašiljena kazen. — Osekam test. Tukajšnji sanitetni referent g. dr. Koder Julijin je premeščen v srez Gareinico v savski banovini. Na njegovo mesto pa je imenovan dr. Jelecki Viktor iz Daruvara. Dr. Koder je podstarosta tukajšnjega Sokola in kot vešč zdravnik znan daleč naokrog. Iz Celja —c Regulacijska dela na Savinji v drugi etapi bodo po obvestilu banske uprave razpisana v prihodnjih dneh. —c Prodaja vojaških objektov. Med mestno občino celjsko in vojaško upravo je bil te dni sklenjen sporazum glede prodaje vojaških objektov, ki so last mastne občine Občina proda vojaškemu erar ju vojašnico kralja Aleksandra za 502.110.08 Din, avgmentacijsko skladišče pri Glaziji pa za 65.167 89 Din. —c Slavnost strelskega okrožja v Celju. V nedeljo 3. maja bo v Celju svečana bla. goslovitev zastave celjskega strelskega okrožja, ki ji kumuje Nj. Vis kraljevič Andrej. Ob 8. zjutraj bo sprejem gostov na Glazijo, ob 9 bo na Glaziji maša in Blagoslovitev zastave, sledila bo povorka do Narodnega doma nato pa bo v Narod, nem domu glavna skupščina strelskega okrožja. Od 11. do 12 bo promenadni koncert vojaške godbe pred kolodvorom. Popoldne bo koncert vojaška godbe na vrtu hotela »Uniona« in sobno nagradno streljanje v lokalu celjske strelske družine v hotelu s-Unionu«. V primeru slabe, ga vremena bo blagoslovitev zastave v telovadnici mestne narodne sole. —-c Pomladek Jadranske straže na cel]-»ki gimnaziji bo priredil v soboto 9. maja zvečer v veliki dvorani Narodnega doma običajno vsakoletno akademijo, ki je obenem od ministrstva prosvete predpisana zaključna šolska prireditev. V nedeljo 10. maja dopoldne bodo nastopili na Glaziii učenci in učenke zavoda s telovadnimi in športnimi točkami —e Nogomet V nedeljo 26. t. m ob 16.30 se bo pričela na GTazi.ii prijateljska tekma med SK Amaterjem :z Trbovelj in SK Celjem Tekma bo gotovo zelo zani_ miva in napeta, ker je Amater v dobri formi. —-c Nepoboljšljiv prija tel: tuje ta-tnine je 33Ietni brezrx>selni rudar Vinko De-lob9t iz Zavodnje pri Šoštanju Te že po_ novno predkaznovan zarad' tatvine Konec leta 1934. je b"f iznuščsn iz kaznilnice, kjer je presedel 19 mesecev. Lani 17. decembre, ie ukradel Jafcobu Pavšlra v Jazbinah istega meseca Francu Ocvirku v Zavodnji in l^to.s 25. februarja Petru Napot.niku na Velikem vrbu r-5 šmart-nem ob Paki oblek, čevljev, perila in ne. kaj denarja v skupni vrednost: nad 3000 Din Okrožno '»oiišče v Celin ga jo v petek obsodilo na dve leti rob-'je in izerubo častnih pravic za dobo 5 !et. r*o predam kazni pa bo za 3 let* prfd-žan v kazenskem zavodu NeVeč.i ne podiva. V četrtek s^ je ponesrečil 3$»etni: pn gretim'" raostn <*°z Ložrkico na drŽVvfi r--4^ pr? Ce'nj ~"~"o-s'.eni delavec, Mate\ž Roz^nao iz Lise. Pri d^lu je padel na^j težek tram n mu Z:Omii levo roko. Istega d~»<* se ?p 33. letni pn upravi Marijin grad v Nazar*u pri Moziru zaposleni delavec Jož*1 žnider iz Zg. Pcorežja pr Reč'ci ob Savinji vsekal pri delu globoko v levo nogo i~> si poškodoval kost. V torek je padel 23'etni pri krojaškem mojstru pva^cu TVu zaposleni krojaški p^močmk Jakob Pie^čak z Zg. Šefovega pri Rogaški Slatini na travniku tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. V četrtek fe je lOletni Franc Herman, sin trgvskega potnika z Lju-b^čne pri Celju, igra! na šolskem dvori, šču na L.;'ubečni. Pri tem ga je neki de. ček sunil. Herman je padel in si zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Nočno lek8rniško službo ima do vštetega petka 1 maja kr. dvorna lekar. na >Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. —c IV, redni občni zbor celjskega Društva absolventov državnih trgovskih šol bo v nedeljo 3. maja ob 9. dopoldne v ho. telu »Evropi«. Članstvo naj se udelež! ob. Čnega zbora pomoštev'mo. i Iz Tržiča — Pevski ibor Ljubljanskeea Zvona pri. redi v nedeljo 3. maia ob« 8 zvečer v dvorani Sokolskega doma v Tržiču koncert narodnih pelini, na kaleresra že danes opozarjamo. Z Jezice Zaklad — za vse. Jutni bo vpnizorU dra-mationi odsek Sokolskega društva in sicer naraščajniki in narašča joice mladinsko veseloigro »Zaklad«- To bo v letošnji sezoni ze druga mladinska predstava, kar dovolj jasno priča o požrtvovalnost; so-kolake mladine, ki poleg redne telovadbe, učenja v šoh" ali težkega deb najde še vedno časa, da pokaže svoje sposobnosti tudi ne gledaliških deskah V kraar izgubilo pač pa bo se pridobilo. Mnogo bo /la-P pr d t* bila Masarvkova cesta ter bo vsaj vhod v mesto, ustje Miklošičeve ceste, enoten, brez vrzeli in lepotnih nedostatkov. Hotel »Metropol« bo tvoril z »Grafiko«« -kupno, neprekinjeno čelno stran med kolodvorsko ulico in Miklošičevo cesto ter bos a še e tedaj prišla obe poslopji do popolne veha-e po svoj* arhitekturi, ko ne bt^ta vaji sta!' vsako zase. 2c zato je /a/idava pra/ne parcele važna, čeprav bi povečanje ^ameg* hotela bilo brez pomena. Bre/ pomena pa tudi ni. da postane Me tropoU največj1 ljubljanski kotel in da bo po svojem obsegu \ resnici velemesten. Povečanje je pomembno zlasti zato. ker bn povečana tudi vel:ka kletna dvuraiu. ki ie že sedaj velika. Ce pomislimo, da /naš /a zidana ploskev novega poslopja J70 m- |C gotovo, da bo hotelska dvorsna ena i/med največjih v L.uhljaiv. To \t ralOO /! ti zaradi tega. ker v Ljubljani še vedno pn grešamo ve-člih dvoran. Obenem b<> ti:d povečana kavarna, ki bo /aweU vse pri tličje novega poslopja. V štirih nad* to p ji h bo hotel pridobil h priključkom še .Vi sob Samo po *eb; se ra/ume. da bo priključek hotela, kar se t:čc opreme ter udobnosti, na višini modernih hotelskih poslopij Stavba bo sezidana že letov Zidarska dela bodo konJana v ret:h mesech in bo poslopje pozi ur /c uporabno Iz Maribora Dramski od*ek gas'bke čete iz Cirkov-cev bo priredil drevi v mariborskem gle-dališSu narodno verf^Vngro »Micki ie treba moža«. Igro ie napisal U\ 'šnji domaćin Vinko Korše ter ie bila njem krstna pre d-tava ob velikem zanimanju občinstva v rtu ju- V Racah ie zopet gorHo. Ni se še poleglo razburienje zaradi požara v Zg. Gorici pri Racah, ko ie v noči na četrtek o^eni zopet vpepelil gospodarsko poskop'e o'^sestnik-i Antona Robra v Sp- Gorici pri Racah. Skoda znaša 2J.000 denarjev, ki pa je vsa krita z zavarovalnino. Orožnaka Z2"c1eduiek> požigaica 3 leta robije za ml&do življenje. V četrtek dopoldne sta *e zagovarjala pred malim senaten 21 letni delavec Franc Mostar in 36 le»tni posestnik Alojzij Špelec iz ^2-ln:ce ob Mun- Prvi ic med splošnem prelepim na Štefanovo v gostilni Scf na Sladkem vrhu z ročico ubil 19 letno po-*estnikovo hčer Ano Reiterjevo. drugi ryi ie z nožem ran-il v^č fintov Muster ie Kil obsojen na 3 leta in 2 meseca ječe. Spelec pa na 2 me^ca in 10 dni strogega .Tt?oo-a. Dva s*r«>la v tihotapca. Obmejni str3Ž-r«'k; SO blizu Pf*tan!cev zasoćili tiho^Apca Rup?'!a Senikoviča ko ie hotel nr->kora-I-it." državno meio Ker se graničarjevim posv rs ni odrval. so uporabrli orožje in je tihotapec ob^žal z-adet od dveh stre-lov v hrbeL Prene! iali so rt-a v munsko-tiob-cškn bohucO Obmejne oblast! so zan'enle mno^m so ž^-ino rešili- ftlcode jc okoli 20 000 dmaTiev Zvočni signali so prepovedani. Na zad-nrjfi seji rnar.:borskega mestnega svota je bil sprejet «*klep. da mo'oma vozila v času od 23- do 6 ure v Mariboru ne smejo uporabljati zv očnih »signalov, marveč se morajo posluževati svetlobnih. Jutri zvečer ponove Abrahamovo opereto »Ples v Savoju«. To delo je v Mariboru zfslo priljubiieno ter je v novi sce-neriii m z novim' kostum: nalete-!0 tm sp'ošno odobravanje občinstva. AVljajo zn"žane cene. Drama pripravlja kot zadnio letošnjo prem>ro Skvarkino po vseh odrih igTano m sijajno napisano komedijo »Tuie dete*. Iz Radeč Sejem v Radečah. Pretekli ponedeljek >e bil pri nas običajen vsakoletni seiem, ki ie bil še razmeroma dobro obiskan* Kmetje so pripeljali crmog*) gtav živine. Kupčija je potekala zelo slabo, kakor je bilo *udi pričakovati, sai ae je sejem vršil po velikonočnih praznfifeih. Cenp go\eji Hrvmi so b?!c za 1.— do 1.30 vct*le kakor na predzadnjem sejmu. Elektrifikacija Loke pri Zid mostu-Nedavno so se vršila pogajanja m^d zastopniki občine Zidani mo«t-Lokn in rav-r»artel>stvcrn elektrarne na Fali za ii**latwni falske elektrarne. Priča.kova*i je. da bodo poga-:anja imela uspeh. Gradnja tovarne za celulozo. Kakor doznavamo so se pred kratkim vršila pogajanja za gradnio tovarne cedu'oze. Prvotno so nameravali v ta na*nen adaptirati srtaro cemervHTno na Zidanem rrro--ru. iz posebnih oz^rov r*a so dovedjla pogajanja do zaključka, da se bo tovarna gradirla v Loki pri Zidanem mostu. Iz Novega mesta — Protituberkuloini di«pans«r v- Norem mesta bo pričel poslovati 2. mala v banovinski ženski bomiei* Zdravnik dispanzerja dr. Prodan iz Ljubljene bo ordiniral vsako soboto od 10. do t2 in ed 14. do 16. — Dehee tovariš. V neki bližnji gostilni je popival kasno v noč €61etni Peterlin Florjan iz DoL Kameneev. V niesovi družbi je bil znanec, s katerim je razpravljal o raznih vsakdanjih zadevah- Ko sta možaka i* gostilne odšla, ie Peterlinov znanec privlekel na dan nož, s katerim ie svojega gostitelja pošteno porezsl po desni roki. Ker je nastala nevarnost zaatrunltve. Je starček moral v bolnico usmiltenih bratov. — PejrreŠana neiakenska mati. Kakor smo poročali v torkovi številki našega lista, je v ponedeljek neznano kam Izginila 16- lotna nezakonska mali L 1. N>?ročna mlada mati, ki je tavala po samotni okoi'«i •assa s svojimi težkim mislimi, je v sreio nenadoma prišla nazaj k tvolsesa otrosičku in kruSnim roditeliem. ki sta že ni?-lila. da njihove rejonke ni več med iivimi. KOLEDAR Danes: Sobota, 25. aprila. Katoličani: Marko, Tugromtr DANAŠNJE PRIREDITVI* Kino Matica: Zlato jezero Kino Ideal: Dezerter. Kino Sloga: %A življenje tečP daf.i<»<. matineja »Alala mamica« ob 14.30 Kino Inion: Carjev sel Kino Aiška: Ljubezen r i v oovftd FiJc.-.ofsko šnđbrci Predi . i« dr A Go^ar.'a * Socialno vprašanje in svetovni nazor' ob IS v mineraloškem institutu na univerzi Pevski zbor dru*t\s Tabor: Koncert ob 20 v Trgovskem domu l'stano\ni občni zbor SK I.juhljanp oh 20.30 v posebni sobi hotela Slon* .MTRl^NU PKIRKDITVR l\*no >Iat;ra: Zlato jezero. Kino Ideal i Dez«rter Kino Slojra: »A rivi jen je lo6s daljee Matineja >Mala mamica^ ob 10 30 Kino l nion. Carjev sel Kino * n»Atvo Tabor: Občni zbor ob 8 30 v Tr£ov«»kem domu Slavistično društvo: Obcrvi sbor ob IO v Slovenski Matici Društvo Probuda: Obćni zbor ob 10. v gosti ina pri >Bobenč\ku«. Sv P^tra cesta 15. ^ntjakobsko gledališče: .Na Triki go. ri< ob lS\ v Mestnem domu Podmladek Jadranske straže na m. držami realni gimnaziji akademija nfh 16.30 v dvorani Kazine. "F^I^NK LEKARNE Dan os in jutri: dr Piccoli. Tvrieva ee. sta 6. Hočevar, Celovška cesta 62. Gartua Moste — Zaloška cesta Naše gledališče DRAMA Sobota 25.: Prva legija. Premi era. Red A, Nedelja 2«.: Ob 15 : Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. Prv» legija. Izven Cene od 24 Din navzdol. PonedHjek 27.: Zaprto Torek 2«.: Prva legija < gostovanja ▼ Ce. Iju- Opozarjamo na nocojšnjo premiaro j«, ziritske drame >Prva lagijat. Znamenito delo ameHAkega pisatelja Laverva sc spada samo po svoji umetniški vrednosti, temveč tudi po tehnični zgradbi med naj. žlahtnejše proizvode današnje gledališke literature. Vedni. neminljivi boj med pravu. Cisto vero na eni strani in med suho dogmatičnostjo, juridično dvomijivostjo in medicinsko znanostjo na drugi stran; je prikazan v tem delu z najodkritoarcnejso, a zato tudi z najresnicnejso in najpcepri. cevalnejšo močjo Delo vsebuje in srcali najvernejše vse bridkosti stiske in napake današnjega, moralno tako razrvanega sveta. Patre jezuite igrajo gg. Levar, Kralj. Gregorin, Jan. Debevec. Stupica Jerman. Sancin, tunnika g. Lipah, zdrav, nika g. Skrbiniek Rež!ja: CUnion d.d.vi s 140, >Indus< tovarne usnja d.zo.z. s 111. Akcijska družba za kemično industrijo s 143, Bonač in sin, tovarna za pa. pir in lepenko s 114, Hribar Dragotin -tvornica pletenin s 134 delavci Izmed ostalm industrijskih podjetij jih zaposlu. je več po 30 do SO delavcev, še več pa je takih^ ki imajo trenutno samo po 10 do 30 delovnih moči Med ljubljanskimi industrijskimi podjetji so tudi taka, ki imajo nameščene le po 2 ali 3 delovne moči, kar vse kaže na hudo krizo. Prav žalosten je primer velike opekarne, ki vodi v seznamu samo 1 delavca, najbrže ču. vaja. Podjetje zaradi krize v stavbni stroki že dalje časa sploh ne obratuje. Samo enega delavca ima v seznamu tudi neka parna žaga, po 2 do 5 pa 8 podjetij. Skupno preživljajo ljubljanska industrijska podjetja in sicer tako, kj obratujejo v mestu, samo okrog 4-4O0 delav. cev. se zbira in dela v društvu. Okrog 100 po številu te brezposelne mladine je nastanjene v društvenem prenočišču na Viču, kjer prejema tudi hrano, obenem pa se pod skrbnim vodstvom Strelcija in Bense ter njunih delavnih prijateljev z rednimi tedenskimi predavanji in sestanki vzgaja ter seznanja z vsemi aktualnimi problemi narodnega življenja. Cisti dobiček koncerta je društvo namenilo za prehrano brezposelnih del avcev. —t. Koroške novice Na veliki petek je umrl Ln na velikonočno nedeljo so v Selah pokopali občinskega tajnika in organisia Simona Koztia-na- Pokojnik jc bil znan po vsej Koroška kot zaveden Slovenec. Med svetovno vojno je bil na raznih frontah in je mnogo prestal. Vse to je prav zanimivo opieoi in zabelil z zdravim humorjem v knjigi, ki jo bo letos izdala Mohorjeva družba. Pokojnika so vsi cenili in spoštovali, rovražnikov ni imei. — V Skoeidodu so pokopati 6XMetno Kartairino Vonomovo. in kmalu za njo je ie^?la v grofe tudti 47-Ietne Marija Smukova, kap je pa zadela 454etno Ano Ašerjevo. Umrla je tudi ceakovm-kova žena Ana Mostečnikova, stara šele 35 let in orati treh otrok- — V Vobtnah je umrla posestnica Marija Morakova. — Posestniku Alešku v Pliberku je pogorelo gospodarsko poslopje. — Pri Sv. Lenartu pni Studencih se je prspeđila huda nesreča. Na velikonočno soboto je napravi! sin nad gozdarja Teucheria s prijateljem Pir-kerjem izlet z motorjem proti Podkloštru. V Rakarjri vasti sta s silno brzino treščila v obcestni kamen. Posledice so bile strašne. Taucher je obležal z razbito lobanjo mrtev, Pirker pa nezavesten, a motorno kolo se je popolnoma razbito. Pirkerja so prepeljali v belješko bohneo. Njegovo življenje visi na nitki- PRED DOMiAGBM SODIŠČEM Mož: — Danes mi je šef odpovedal službo. Žena: Ali m kaj storit? — Prsegam, ti da nisem še nikoli nsc storil ' Zborovanje sokolskih lutkarjev Izubijana, 25. sprtta-Ker ae lutkovna umetnost med laiiiin sokol« tvo mv zadnjih letih uspešno razvaja — zlasti lep napredek so pokazale v tem pogledu župe dravske banovin« — se je ustanov?! nedavno medzupni lutkovni odbor s sedežem v Ljubljani z nalogo, da se usmeri lutkovna umetnost med sokolskim! društvi v enotnem pravcu. Da ae določijo s rr crnice za čim uspešnejše delovanje sokolskih lutkovnih odrov, se je vršil ▼ nedeljo 19. t. m. v sejni dvoran* Ljubljanskega Sokola medzupni lutkovni sestanek, katerega so se po svojih delegatih udeležile župe Ljubljana, Maribor in Novo mesto* dočim se je župan Kranj opravičila, a župa Celje ni poslala svojega zastopnika. PoJeg žepnih lutkovnih referentov so se zborovanj« udeležili še zastopniki sokolskih društev Ljubljanski Sokol. Sokol I Tabor, Sokol Ljubljana III in Ljubljana — Vič. Zborovanje je otvori 1 predsedtrk med-župnega lutkovnega odseka br. Lojze Kovsč ki je najprej toplo pozdravil zbrane delegate in prečital rx)zdTavno pismo predsedniki SPO br. dr. Vlada Belajčiča iz Novega Sada. Tajnik br. Dušan Svetlič je prečrtal zapisnik zadnjega medžupnega lutkovnega sestati ka. nakar se je razvila obširna debata o posameznih točkah sejnega zapisnika. Brat predsednik je nato pozdravil še predsednika saveznega lutkovnega odseka br. Josa Zidariča, nato pa poročal o snovanju medžupnega lutkovne knjižnice, ki se bo organizirala v najkrajšem času. Sezname lutkovnih iger so doslej poslali M2LO župa MaTibor, Celje ter društva Ljubljanski Sokol, Sokol I. Sokol III. Vič, >Wibar I 9n Murska Sobota 2-upi Kranj in Novome-sto se bosta ponovno pozvali, da pošljeta sezname lutkovnih iger. Da bi se knjižnica vzorno uredila in izpopolnila bo M£LO ponovno zaprosil podporo pri SPO, župne uprave vseh petih žup dravske banovine pa naj bi naklonile podporo po Din 100. Predlog je bil soglasno sprejet Brat Kovač je nato poročal o medzupni lutkovni šoli, ki bo v avgustu v Ljubljani. Določil se je spored in pa predavatelji v šolr. Lutkovna šola bo združena zopet z lutkovno razstavo. K sodelovanju se bo povabil tudi SPO, omogočena pa bo udeležba v šoli rudi tečajnikom izven žup dravske banovine. V tečaj se bod-r» sprejeli predvsem novinci fn se bo največja pažnja posvečala praktičnemu delu v šoli. K besedi se je oglasil predsednik saveznega lutkovnega odseka br. J oso Zidarič, ki je v lepem in obšrtmem poročilu omenjal delo SLO od leta 1927 dalje, ko se je pričelo lutkarstvo razvijati v jugoslovenskem sokočstvu. Zanimivo poročilo je bilo sprejeto z največjim odobravanjem. Bratu Zi-dariču se je za lep referat iskreno zahvalil predsednik br. Kovač, nakar se je pri skica jnostih obravnavalo več m tem i h zadev ter so bratje delegati dali mnogo lepih in pobudnih smernic za uspešno delovanje sokolskih odrov. Vsa bratska društva in če. te. ki se zanimajo za ustanovitev lutkovnih odrov ponovno opozarjamo, da dobe vse informacije pr predsedniku medžupnega lutkovnega odseka br. Kovaču, Ljubljana* Narodni dom. _af. Iz Zagorja Občni zbor profituberkulozne lige, ki je bil v ponedeljek 3X t m. t gostilni pri Grčarju, je razgalil porazno dejstvo, ki smo ga že večkrat poudar&E. da take ustanove ne uživajo potrebne podpore javnosti. Vzrok moramo iskati v popolnem brezup j u dolinskega prebivalstva ki ga more vse hujše skrbi za najnujnejši vsakdanji kruh. V takih prilikah mora zamre ti vsaka še tako idealna akcija, saj je postalo življenje posameznika res prav malo vredno, da človek ne utegne najti niti naj primitivne jšega sočutja za trpečega bolnika. Ce ne br bilo ▼ kraju peščice ljudi, ki morejo posvetiti še nekaj uric prijatelju sočloveku, bi tudi na polju zasebne zdravstvene iniciatrve zdrknili na nivo zadnje, najbolj zapuščene človeške zajednice, tako pa se je vendar zbral vsaj odbor in podal obračun svojega dela, ki se je omejil na najnujnejše odpravke. rVavi blagoslov za zdravstveni okraj je dispanzer v Trbovljah, kamor hod? j o dolinci na pregled in zdravljenje. Iz tozadevne statistike je razvidno, da je uprav Zagorje z okolico v pogledu tuberkuloze odstotno na prvem mestu. Vzroki so -v socialni bedi, ki je pri ras najhujša. Odbor je pretresal vse možnost* svojega udejstvovanja in se bo v bodoče omejil, ker nama finančnih sredstev, na propagandno delo s predavanji in podobnim. Novi odbor, ki je seveda isti kakor doslej, bo pod načelstvom učitelja g. Matka Suitna srušal doseči vse, kar bo v danih prilikah mogoče. Hrošči po 50 par liter. To nagrado je obljubilo načelstvo občine in sedaj se je pričel veKki lov, kr se ga udeležuje s posebno vnemo šolska mladina. Škodljivce je treba izročiti poparjene. Pozivamo vse, da po svojih močeh pomagajo, hrošče pa porabijo za krmo perutnini ali za gnoj. Nagrado za najboljši spis o domačem kraju, ki jo je razpisal šolski radio, je prejel učenec 8. razreda topiiske šbie Joško Laznik. Z njim vred je prejelo manjša praktična darilca še enajst drugih učencev in učenk, ki so se odzvati razpisu in je bila zaradi tega po številu udeležencev top-liška šola prva. Predavanje o lepotah morskih globin k? se je v sredo nadaljevalo, je privabilo še večje število poslušalcev, ki so na koncu priredili predavatelji ZKD g. dr. L. Kuščer-ju topel aplavz. Opozarjamo na prihodnje predavanje, ki ne bo 16. maja, kakor je bilo napačno sporočeno, ampak 6. maja. Predaval bo znani predavatelj g. Viktor Pimat. Povodci nas bo s parnrkom »Kraljice Marija« tja do Egipta in nam predoči! kraje in ljudi ter njih značrtnosti. Kranj, 24. aprila. Na svojo koncertni turneji po Jugosla-viyi se ie včeraj popoldne na povratku z Bleda ustavil moški zbor »Smetana« iz Plzna tudi v Kranju, kjer je zvečer priredil lepo uspel koncert, ki je v resnici pomenil iskreno manifestacijo medsebojnega bratstva in izpričal knrne vezi. ki družijo oba slovanska noToda, Cehoslova-ke in Jugoslovene- VeliJko sokolsko telovadnico v Narodnem domu. ki je biLa za to priliko simbolično in zelo okusno dekorirana, je napolnilo kranjsko občinstvo v precejšnjem številu, polnoštevilno ie bila zastopana tudi tukajšnja češka kolonija, na koncert pa so iz Gorenjske prihiteli v večjem številu tudi Radovijičani. ki so znani pevci« Izmed zastopnikov raznih uradov in oblasti naj omenimo župana C. Pirce. sreskega na čelnika dr. Gr^gonna, predsednika »Českc besede« svetnika rni-Emmra, ravnatelja gimnazije dr. Dolarja, ravnatelja »Jugočcske* Horwitza in zastopnike drugih tovarn. Dvorana je zaorila v silnem navdušenju, ko so se pevci in dirigent Bogdan Gsel-hofer pojavih" na odru. Dirigenta in goste je v imenu JČ lige. Glasbene šole in Sokola pozdravil ravn dr. Dolar, ki je poudarjal triumfalno pot zbora T»Srnetaine* skozi 36 let po vsej Evropi. Spominjal se ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM* v SlSkl — Telefon 33-87 Katne Gold, Rihard Romanovskv, Theo Lingen v duhovitem, pikantnem filmu Ljubezen na zapoved Tajni, veseli in burni doživljaji v »dolini življenja«. Dve uri smeha! Dopolnilo Paramountov zvočni tednik Predstave v soboto ob 7. in 9., nedeljo ob 3-, 5., 7. in 9-, ponedeljek ob 8. uri. V nedeljo ob 11. uri dopoldne film: LJUDJE V BELK M. Vstopnina za vse prostore Din S.— V torek pride film POSLEDNJI VALČEK Kamila Hora in Svetislav Petrovič Zlato Jezera Za »Pastirjem Kostjo«, ki jc bil najpomembnejši film ruske in sploh vse svetovne filmske produkcije, bomo od danes dalje v EJitnem kinu Matici videli drug ruski film, o katerem gre glas, da je prava mojstrovina. »Zlato jezero« je film, v katerem nastopa elita ruskih umetnikov, tako No vose! j cev, znamenita Tolstova. Fait Grocki, Savickr, Mihajtov in Golob in, a režirala ga je V. Snajderova. Krasno glasbo* ki je v najlepšem skladu s filmom, je skomponrral S. N. Vasiljenko. V živem spominu je gotovo še Cfcaplmov »Lov za zlatom«, nekaj stičnega pa vsebuje tudi ruski fr"lm »Zlato jezero«. Prikazuje nam silne napore m junaštvo ter borbe podjetne znanstvene ekspedicije, ki išče zlato jezero, a namesto tega naleti le na močvirja, napol divja plemena in okrutne razbojnike, ki ovirajo njeno delo. Je to borba pijonirjev ruskega divjega zapada proti razbojnikom in tihotapcem, borba za življenje in smrt Film je žel povsod, kjer so ga predvajali, nedeljeno priznanje in prepričani smo, da bo tucV ljubljanskemu občine* t u vise, saj je obenem prijetna sprememba zopet enkrat poslušati rosico govoiteo po celi v*sti nemških m drugih filmov. je velikan skladateljev Smetane M UPOft« ka ter vseh ostalih, ki *o bili aatstopani na prograrou. Slavil je pevovodjo, piarnista in komponista Gselhofcrja, poudarjal pomen pesmi, ki nas ve/e in izrekel zboru prisrčno dobroJ-ršlco. Zbor ie najprej zapei našo in češko drznA-no himno, nato pa pričel izvauafti svoj pevpdo program. C^>kn pesem zapeta <"h! tako od'irncga, pevsko izšolanciga zbora, ki frlovi po t*.voji slavni tmdiiciji, se odafkuja po svopi precizni tehniki melodi inrnosti in ubranosti glasov, je med občinstvu u naš.Ki popoln odmev in razumevanje ter iz/vala v«ih«T na-vdušenja, tako da so morali pevci ponavljati i in na koncu Še dodati več točk. Med koncertom ie češke pevce pozdravil v imenu gorenjskega Sokolstvi starosta Ir^nj^ke hipe ravnatelj Špricar. ki *e mu zahval'1 predsednik zbora Mata s. Dirigent, zbor m predsednik so prejeli vsak po en šopek, v imenu tukajšnje češke kolon i >e pa je poklonila zboru ga. Andresova spominsko knjigo Po koncertu so se gos4je zbraln pen večerji v hotelu »Jelen*, kjer so ostaln v družbi s svojimi tukflj brivsjoč;ma rojaki- Koncert pevskega zbora »Smetane« iz Plzna bo ostal kranjskemu glasbo ljubečemu občinstvu še dolgo v toplem srorntinn ter zboru dolgujemo zahvalo za ta irredTV glasbeni užsrtek. Iz Ljutomera _ Gla^toita *ols> v Ljutomeru priredi vm. produkcijo svojm gojencev s proala. to skladatelja Davorina Jenka v nedeljo 26, t m. ob 15. v Soknlskem domu v Ljutomeru. Spored obsega 21 točk, kjer nastopajo gojenci prt klavirju, z gosli, čelom, harmonikami m petjem. — sTostameat« vprtaort sokolska cefca pri Mali Nedelji v nedeljo 3. maja ob 15 — Nova občinska oprava. Ker je oprav, no sodišče v Celju zavrnilo pritožno razrešene obCmato npmvn t KriSevcin, je banaka uprava imenovala naslednjo zaoas* do občinsko upravo. Predsednik Vaupottft Matija, posestnik to tb« Zupan v Laikav. cah dam oprav« pa: VMmjak SUvko, posestnik v Start vasi, dr. Let>ar FeUka. ba-ncviMkl zdravnflc v Kriievelh, Bra&toa Vekoatav, Ugoru v Križeveih, Domanjko Matija, posestnik v Bucečoveih. Mavric Franc, posestnik v Iy>gfarovcih. _ Trgovina s polzL Ignac Lovrenci*, trgovec v Kriievclh, je zaeei kupovati vrtne polže po cend 1-2$ r>vn s« kg- Nakupil jc *« par sto kg, ki so v teb rosnih časih dali marsikateremu reveža priliko, da si je na lahek način zaslužil nekaj du narjev. V marsikateri panogi bi se lahko razvila slična trgovina, ki pa je na splošno ne opažamo, kar je tudi vzrok v trgovcih samih, ki se za take posle ne zanimajo. Zato je tem bolj pozdravtti ta korak v našem trgovstvu. —Sokolska tombola. Daleč naokrog mana tombola sokolskega društva v LJ»i_ tom eru sc bo vršila v nedeljo 10. maja ob 14. popoldne z& Sokolskim domom v Ljutomeru. Prva tombola znaša 2000 Din, druga 800 Din. Ostale štiri tombole x> tudi velike vrednosti. Ostalih dobitkov je zelo mnogo v vrednosti nad 22.000 Din. Cena igralne karte je 2 Din. — Slana je padla pred dvema dnevoma v okolici Ljutomera, ki pa k srcel as ni napravila nobene škode ne na pnUu ne ▼ saoVrmjakfh ne v v*nogiriiih. I u" ' tvo sa nafto bo# hujae slana. Industrija v Ljubljani Industrijska podjetja, ki obratujejo v Ljubljani, preživljajo samo 4400 delavcev Dr« Širokov o Abesiniji Ljubljana, 25. aprila. Bivši zdravnik abevnskega cesarja dr. Jordan širokov po rodu Bolgar, ki je imel v Jugoslaviji že več predavanj o Abesiniji, njemh prebivalcih in predstavnikih, je predaval snoči tudi v Ljubljani Se vedno aktualna tema je privabila v dvorano Trgovskega doma izredno veliko število občinstva, kakršnega tudi v Ljubljani msmo vajeni videti pri sličnih prireditvah. Abesinija vsekakor še vedno zanima ;n občinstvo se je tem rajše odzvalo, da čuje opis dežele iz ust človeka, ki je svoje vtise prciernal neposredno na mestu, bivajoč med abesinskim ljudstvom in v krogih njen;h najodličnej-ših predstavnikov. Simpatičnega predavatelja je v natrpano polni dvorani predstavil predsednik JB-l;ge ravnatelj Rasto Pusto-slemsek, ki je označil dr. Sirokova kot navdušenega Slovana, ki je kot pristaš idej tragično umrlega voditelja bratskega bolgarskega naroda Aleksandra Stambulij.^ke-ga moral v prevratnih dneh pobegn'ti iz države, nakar se je napotil v Afriko. Dr. Širokov je predaval v bolgarskem jeziku, vendar tako razločno, da je publika prišla na svoj račun in ga je domala prav vse razumela. Predavatelj je opisal svojo pot v Abesinijo vse razne neprlike na potovanju po preratrana državi, šege in navade, mesta, skozi katera je potoval, običaje v visoki družbi plemen i tašev očrtal je neg-u-ševo osebnost to njegova naziranja o Evropi, govoril o njeni civilizaciji itd. Pred koncem predavanja je dr. Sirokov pokazal občinstvu še celo vrsto krasmh skioptičnih slik, ki jah je po večini posnel za svojega bivanja v Abesiniji sam. Poslušalci so predavatelju priredili živahne ovacajo. Iz Krania Konferenca o socialnem za\tarovanju. V Narodnem domu se bo jutr ob 10. dopoldne vršila zelo važna konfetenca članov ekspoziture CHJZD v Kranju. Cilj te krav ference, ki je namenjena delojemalcem, je ta, da članstvo izrazi svoje želje na drugi strani pa dobi vsa potrebna po jasnu« o sodobnem stanju socijalnega zavarovanj %. Licitacija kopališčnega bazena razveljavljena. Za dan 21. april napovedana licitacija, pri kateri bi se izdrarila zgradba bazena za kopališče sc w vršila, ker je biLa zaradi pritožbe treh kranjskih posestaikov razveljavljena. Glede na večne pritožbe proti gradnji kopališča je »Tujskopromot-no društvo« v Kranju, ki stoji na stališču, I da je kopališče za povzdigo tujskega pro-I meta nujno potrebno, šestava4o posebno l vlogo, podpisano od vseh odbornikov dru I štva, v katari pojasnjuje razmere in urgira j zgradnjo kopališča. Vloga bo poslana občini, sreskem načelstvu, banski upravi fn Zvez* za tujski promet Stavbne novice. Restavracija Slavec v Struževem je dobila letošnjo zimo znaten prizrdek. Poleg že obstoječe so letos prizi-daln novo zaenkrat pritlično stavbo v izmeri 23X930 m. Tako je restavracija dobila v pritličju krasen, velik salon za 150 oseb, ter kmečko sobo. Popravljen je tudi vrt pred hišo in ob Savo. V Jenkovi ulici popravljajo in prezidava jo trvšo Stirnovo hišo. Bivšo Rušlanovo pristavo, pri Narodnem domu, ki jo je kupil trgovec Ahačač, so sedaj podrti. Zgradili bodo novo eno-nadstropno hišo. Spodaj bo skladišče, zgoraj pa stanovanje Dta bo hiša nasproti Nar. doma v isti Črti kakor Crobathova pristava, bo občina prodala Ahačiču nekaj metrov sveta. Stran 4 >5LOVENSKl NAROD«, selseta 35 apnla 1W Štev. 95 DNEVNE VESTI — Iz j>Sluzbenega lista«. 5.Službeni bst kr. banske uprave dravske banovine« ž t. 54 z dne 25. t m objavlja razglas o proračunu mestne občine celjske za leto 1936/37 z uredbo o proračunu, uredbo o občinski davščini od prenočišč, pravilnikom in tarifo o uvozniai in pravilnikom j o pobiranju občinske davščine na vozila, razglas e proračunu mestne občine mari. borske za 1. 1936,37 z objavo o pobiranju mestnih doklad, pristojbin, trošarin in samostojnih davščin ter z uredno o veselic, nem davku, pravilnik o pobiranju občinskih davščin, trošarin in ta^-3 v mestni občini ptujski v proraru-uskrm tetu 1986/ , 37 in objave banske uprave o pobiranju j občinskih davščin — Zdra%ni>ka ve>t. Dne "23 t.m. je na pravi] z odličnim uspehom na zegrefJStH kliniki izpit za specialista kmirgije Ijanskj zdravnik dr. Ar ko Venceslav. — >"a banovinski kmetijski *oli oa Grmu pri Jfovpm me>tu lo v pOnedeliefe 27. aprila tečaj o pridelovanju krme. Tečaj bo ter*" retičen in praktičen in se ho vršil od &■ do 12. in od 2. do 5. popoldne — Prostovoljna gasilska rota na KekrtH vabi k otvoritveni razstavi dobitka dobrodelne loterije, ki bo otvorien« v necjeljo, 36 ap~ila tj. Ne zamudite si ocl^datj zbirko krasnih dobitkov. Kupita srečke — r?n.j Din 6. «0 Iz Ljubljane !j_ Prs&ta staoo'aaJ* v mestnih hišah* Mestno peglavs sivo razglaša: Prosilcem stanovanja v mestnih hišah sporočamo, da so bile vse številu«* prošnje za slano, anjri na -eji odhora za unravo mestnih nepremičnin negat.\no rešene. V bodoče bojo vsa stanovanja, ki bodo na razpolago v motnih aišah ra/alasetla na raeniasnl da-ki v veži mastnega pociavarstva z v?.?;ni potrebnimi podatki, namreč kdaj bo *!a-novjujp prazno kako veliko ie in kakšna ie najemnina- Ys!rd losra ?<-. hodo v bodoče Birojema le nove prošnie za stanovanja le za eno ali rJrngrj razpisno stanovanje to ne kakor doslej. Ko se vse pro.-n.je kar na splošno \ !a-_ale. Čeprav ni l 1i0 stanovanj na razpoi-'igo Vse prizadete straak^ naj vzamejo to na <:nanie in sc po tem ravnajo- lj— Tečaj 7h rodfiikf r J.'»itliant. lujsko-proipelni ,-v?t 13 I [ubijane priredi v 71-eetku maja teoai as vodnike r<~» E*yttelja*Qi Pojzoi za sprejem v toćaj •» d'^v-^ri %TeSp ma šola 7. nia'uro Toča! 1* breznia^n in 5« ho vrši! v \ec°rn-h u'ah I *-ni i^mnl ljubljanskih Refl^ktarnti (lani*» in i'1- Fpodje^ risi se "HpH*se do 2 ms ta ti pri 'aint.-tvu Ftiiske prem*rne?*z% ~vc!.^ ra Ljob-limo v "iripr^o'. e ps!a?i 1 •o*.^>:'.^ 11] 15-1 kjer dol*-- m<--l ur^dmnii ifršini vt* pnrj robne tn?r>~m f|r1 f" lj— Mladinske zbore II K*woia. Si. Premrl. E. Adamiča. D. Jenka ki. Sattn-srja nam zapoje na svoji prvi produ *dji šo!* Glasbene Marice celokupen mladinski zbor pod vodstvom pevovod;e prof. Viktorja Š0.1-ca. šolski orkester pod vodstvom prot. Kar-la Jeraja bo zaigral tri kompozicija za £0-daini ork^st*},-. Jeraieva Tožba za umrlim kraljem 111 opateza, bo to pot prvič izvajana. Vstopnice za to produk.uio. ki Ik> * ponedeljek 27. aprila v filharmoničm dvorani točno ob 13.15 st dobe v Matični knjigarni po 2 Pin. !i— l.utkoTI!3 predstava v *iski. -Tu tri ob StB9 uri dopoldne priredi Šišenski Soba! v Sokoljem domu predstavo l^tkovn? p"avlj]rae igre Ž^arani gozd-,, (jostuje lutkovni od.-ek Sokola Vič. t MATINEJA WISA SLOGE V soboto ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30 dop. po enotni ceni Din 4-£0 Frančiška Gaai: MALA MAMICA 1 ' e fn -i, O r •* d a WaWWBBMB«W^«FlM KINO SLOGA, tel. Z7-Z0 A življenje teče dalje Predstave dan«=p ob 16., 19.15 in 21.15. jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. JVa.5 prvi j»;j:oftiovon«ilii 7.-. oeoj f''oi v srbohr-. sSMai! Sta 85tia v glavnih vfcgah! — 90 arptarij v petroT^raiski aferi. VBer raj smo poročali o odkritju umazane ho-mo?pk>ualne afere v Petro^radu v Vojvodini, v katero je zapletenih mnouo uglednih ljudi iz tako zvanih holjSih krosov. V z vosi s afero je policija dosl^i aretirala 00 ljudi, med njimi več zdravnikov, odvetnikov, trgovcev, bankirjev in trgovskih BO' trudnikov. Večina aretiranmv ie izjavila, da si bo končala življenje, če bodo njihova impna objavljena. Re^ je eden aretirancev to grožnjo včeraj tudi izvršil. Na policijo je bil namreč pozvan bivši ooslilničar in rentier^ 411ehii Edvard Trem Pozivu se pa ni odzval, temveč <=e ie doma na podstrešju obesil. Zapusti! je pismo v katerem pravi, da je nedolžen in da zapušča vse svoje premoženje po?lo\momti nriiatelju. ne-kumu tankirju. Prem je bil zelo premožen in je tudi jgfecej razsipno živel. Večkrat so ga videli v družbi moških, zlasti pa mlajših, ki jim je rad plačeval. Zaradi Prpmorveca samomora je poliriia bolj oprezna in ni doslej objavila nobenih Imen. — Žena ubitega moža prosi milost za morilca. Pred okrožnim sodiščem v Varaždinu je Lil te dni zaključena razprava proti 231etnemu čevljarju Milanu AntoiiCu iz Tomaševca. ker je 13. februarja med prepirom zabodel svojeua brata Antona, da so mu izstopila Čreva in ie kmalu na to umrl. a ranil ie tudi bratovo ženo Vero ter sosedo Josipino Preclievo. Obsojen je bil n-a 15 in po] leta težke ieče ter mora plačati vdovi 20.OHO Din odškodnine. Po izrečeni obsodbi je stopila žena pokojnega Antona pred senat in prosila, na i mu zmanjšajo kazen. Ta jEreeta je seveda pri sodišču vzbudila precejšnje zaČudenle. saj nihče ne pomni primera, da bi žena ubitega prosila za milost morilca svoiejza moza. — Dr. Aljehin v Dubrovniku, v čehrtek rvpčer je dr. Aljehin v Dubrovniku nastopil proti Bo šahistom v Ofii-irskem domu. DuVovniŠki amaterji bivšemu svetovnemu prvaku niso mogli nuditi skorai nobenega odpora in se je siniultanka končala zanje zelo porazno. Izgubili so vse partije razen dveh. ki sta se končali z remijem. — Udobne avtobuse za vaše izlete si pre-s.kirbite pri >Putniku« v Ljubljani, telefon ste v. 38— 79. SicojCstcojc stcojt / Vseh ljudi ne moremo povabiti, da bi si ogledali našo tvornico. Kdor pa je že bil pri nas, Vam lahko pove, da ne pride nobena človeška roka v doMko se-S'trrn eiporeciom- zabavo bo skrbel Ronnv-jazz. Cisti dobiček je namenjen poučni ek^kur/ij.i dijakov na inoric- Ij~ Velike počitnic* se začno čez df>- ber me'cc. Dijaki ki jim učenje ni ma- lj - Edrij^tni in prijatelji. prtrediH-^ or pei in tndeipt.iptnin ustanovitve in desetletnici ukintve r^alk*3 bodo naslpdnjp- 6. junija >Idcijski veeer« v radn 7 juni n ttlei k Sv T.-'^m kraljem n^d Vrhniko. iH;ita avtobu=n: izlet v Žiri. 26. septembra radijski večer; ?7. ?ep|fip^B| ma&a za pokorne I«frrTCSiie> (NwfesorJe in ucanr*» r<*--»:kp. ffe oktobra ve'ika knnr^ripa in d">i->.abna priredito-- v Liubljani- Pred.i*difvo časloe^a poVrovit^Iifke^a odbora jp pr**-\~zf>\ dolaolelru direktor zavOda inšp-^k'or -r-»onuh sol v pokoju c dr. Stanko Bevk. Kurja očesa, trdo kozo m zarasle nohte Vam ois^anrmo brez bolečin, ter strokovajaško zmasiramo noge v naši padjkun. GbišOite naa. prepriča:te se! H@ga nqg Din 1»,— f.jubj.jana, ^elersburgova *J. ij_ Vpisovanje «*r?k v l. r^jrpii d^.-ke in d^kliskp V3ij">r*» ftrz. n^itp1i*KP =o1p t J.iiibljani za ?ibU !. tfft-37 se pricpe 28^ aprila in traja do iti št lo ob delavni-bili od 10. do 11, in na^ nrmp?o B ser>oj •'>!:.tm list. iz. kaleresta je razvidno, da bo olrok dpp 3QL. ijerfnibra izpolnil 7 let, ter dokazilo da i-3 cepljen proti kozam. Ob tej priHki dobe sterli v-a d.rn?a rofatnila, RSvnateljptvo d~z.. oSleljske Joie v Ljubljani. I j— s krt !■ P rfredi 2 maa na Taboru družabni \e>^r - pUso*m. —lj Prekrupne nove preproge ?o prispele stalni razstavi splitske kr. banovinske poslovnice. Fra.nčisk-n.-ka 1. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri, jutri, (v nedeljo) ob 15., 17-, 19. in 21. uri. ei e Knei sladno Velefilm triumfa in ogromnega svetovnega uspeha! Vse dosedanje predstave razprodane! Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Danes nov FOX-ov z%Toćni tednik! Adolf Wohlbruck, Maria Andergast v glavnih vlogah Kino Union, tel. 22-21 — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj ie razen v Ljubljani in Mariboru deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 20. v Pogaski Slatini 16, v Skopliu 14 v Zacre-bu 13, v Mariboru 12. v Liubliani 11X v BeogTadu m Sarajevu^. Davi le kazal barometer v Ljubljani '6o.5 mm temperatura je znašala 5-4. lenkoat in ki hočejo ob poc^ndpah na po- f tovanj« ali pa ^redo na deželo in na morje, vedb, da brez dobrega uspeha v šoli nc bo s počitnicami nič. 'Ali rni mno-5o bodje, da se sedaj v poslednjem trenot-ku z vsemi močmi oprimejo resnega učenja Ln z setovostjo upajo na brezskrbno letovanje kjerkoli'^ Marši; >'aši otrooi morajo ob počiSoca« v Ljubijaui naznanja, da je našemu večletnemu Slanu Karlu Pe-čenku umrla edina hčerka Natalija. Nasa dolžnost je, da počastimo soomin pokoiu^ in se po možuostj v čim večiem številu udeležimo pogreba, ki bo danes ob 4. pop, iz mrtvaške veze sploŠre bolnice na pokopališče k Sv. Križu. £r.luočim naše iskreno sožalje. lj— Xa >Trgki ^eri-, isro z codbo in petjem bo uprizoril jutri kot popldansko predstavo. Rezervirane vstopnice nai se dvic-nejo do pol 15.. ker se bodo sicer prodale. Začetek točno ob l"i. Med uverturo vstop v dvorano n^ bo dovoljen- Ker so bde vse predstave razprodane že v predprodaji, si pravočasno preskrbite vstopnice, Blagajna bo odprta v nedeljo od 10. do 12. lo od 14. dalje. lj— Uprava Habadove irnne «afji ^MQab" Ijanska pev?ka društva, nai se drovi v največjem številu udeleže koncerta pevske?a zbora -Tabore v Trgovskem tam. —lj Naši komet tphouiNl prtprarvtjojjo za svoj zabavm večer, Id bo 2. maja v Kazini, izredno zanimiv muzikalni pro. gram. Najbolj bo zanimala občinstvo Stravinskega suita za mali orkester it. 1. Delo je komponist napisal v štirih stavkih: An da "n te kot nekak uvod k tram plesom, Napolitana, Bspanola m Balalajka. 2e naslovi posameznih stavkov po\-e. do, da nosijo plesi italijanski, španski in ruski kolorit. Skladbo odlikuje preprostost izraznih sredstev, a je vodic temu zvxafeovno presenetljiva. Skladatelj, ki se je rodil t 1882. v Petrogradu, je delal na tej »suiti od 1. 1917. do 1925., kar dokazuje veliko skrb, ki jo je vložil vanjo. Stravinskv je naši koncertni publiki znan zlasti po svojem boletu Petručka, ki ga je vprizoTila nasa opera lani-in Id je sbu. dil največje zanimanje. Ne dvomimo, da bo za to ta interesantna suita, ki jo bodo zaigrali na£i konserva.toristi na svojem zabavnem veoeru, pnd mnogošte- vilno kooosftno publiko. Iz Kamnika — Delo proti tuberkuloznega dispanzer, ja. Od ustanovitve dispanzerja, t. j. od 1. marca do 15. aprila je bijo v dispanzerju pregledanih 164 bolnikov. Od tega stavila odpade 108 bolnikov, ki ao člani bolniške blagajne. Zdravnik je obiskal 10 bolnikov na domu, sestra pa je izvršila 50 obiskov, od teh 27 izven Kamnika. Popolnoma je bilo pregledanih 7 družin s 36 druiiiiskiini. člani, v kratkem namerava dispanzerski zdravnik g .dr. France Pucelj izvršiti pri šoloobveznih otrocih poskusno cepljenja s tuberkulinom, a katerim se bo ugotovilo, v koliki meri so otroci že okuženi od je. tike. Cepljenj je brez vsake n^rauuostl ta brez posledic ter važno zato, da je dis_ panzer v stanja pat ze otrocih preprečili širjenje fa obvarovati ftkoiKK> pred okuženjesn, Na Jetflbo eamrjivi otro. d bodo rdnit&aDoiolko pwgW|Hi in j trn bodo dana ps^tam imr***!1!! na zdravlje, nje. Staral otafc bodo o tam obveščeni z ojcrožnđco nreka SoaaSrfii vodstev. ktno dvorane. Uprava kina jo pre*zredXte araojo kino dvorano in sicer je obložila steno z lesom, S tem je postala dvorana mnogo bolj akustična, poleg tega ima pa ta stena tudi to do. bro stran, da giedalci> ki sedijo pri zidu, niso fepostaarfrjni prehladu, želeti bi bilo samo Se, da se dvorana nekoliko preuredi na odru pri platnu, kajti sedanje ospredje dvorane v takem stanju kvari celotno lice. — Kaj je s čakalnico pri postaji Kamnik—mesto? Odkar je bila postavljena ta postajdca,. je bilo narejenih že nebroj načrtov tudi za čakalnico. Res žalostno je namreč gledati uboge potnike, kako se ob dežju skrivajo med vrata v obzidju oko. ližkih vrtov. Vsa sreča je se, da je v bli_ zini predor, v katerega se lahko zateče človek ob večjem nalivu. Vendar zdaj tu_ cH tu ni nihče varen, kajti v prodoru po. stajati je strogo prepovedano in kdor se pregreši proti tej določbi, plača globo. Bilo je govora o nekih buffetih, ki bodo lahko služili kot čakalnica^ uii»lan as tudi s te strani stvar se premakne naprej. Skrajni čas hi že bfi, da se ubogih me. sčanov v tam pogledu ne muči več in da bi jim dali vsaj občinsko plahto na štiri kole, kamor bi ae lahko skril pred jem. Elitni kino Matica — TeL 21-34 DANES PREMIERA! VELIKI RUSKO-SOVJETSKI VEL.EFILM ZLATO JIEZEMO Beg skozi pekel gorečega gozda. Boj na življenje in smrt! Visoka pesem pionirjev na Daljnem vzhodu. Predstave ob i., "«4 in 9«^ uri. Predprodaja od 11. do pol 13. ur*. Zanimivosti iz „ Kronike" Ta naša odlična revija je stopila z zadnjo številko v svoje tretje leto Ljubljana. 25 aprila. ^Kronika siovaoskil) atest* « ^tv-pila v sto j« tretje leto z za Ivo številko, ki je izčia nedavno. Revija g' j* kmatu pridr-bi. la ugled in lahko upimo, da ti ga bo oln^apna, sa.j se ni prvi pos ei p:, opremi ui orv5e2pi -- vs^.jvje 10 • «?0 «tra-vi — kai51. da je v nji zb/anr^-.i a* ce' majhen a^hiv gradiva 3*^ti5i■i•,, i*) gradivo *e si-cer ne zdi nursi'r.mu z?.7UTiivo. vfndir I* v z*dnjj St«»\-iiKi >Kr>e*.ke* id: dovolj £.nr:'milosti za v?ak gari zlasti pa za pri. jatelje preteklost1' \7 žvlje.ai^ na šib m^t. »Kronika*: deli gradivo v dodatek in glavno vsefrno, čeprav bi gradivo, objav, ljene v dodat-u lahko izšlo tudi med rodnimi stranmi Zdaj objavlja :Kronjkat v dodatku zanimiv komentar Janeza Rožen, cveta o potopi5U iz*&a 1 &&?5 ki je bil objav t -en pred 60 leti v nekp.m družinskem !irit.i: v Švici. Pot^p?.*? jp zanimiv za nas S&fce, ker p.-»top^?er op-i^ujp tudi naSe kra_ ;p in mprj nirrni Ljubljano, ki je natpraVffa nanj i-iob^r vtis ter ae mu je zde1 a. tako velika kakor Lina, Beljak in Celovec skupaj Propise«*, Čeprav Nfmeo. je priznal, da je bilo v Ljubljani rnno~o slovenjk^^ra 7.rvli^ V d^atku p^*e tudi H Druzoviii o pomenu V Varrnp. sa rasi voj slovenske ope.re Na-job^ežrjajgi jP pr\i članek ki ga JS. napisal prof. E. Jarc o osnovi sodobne zaščite otrok v Sloveniji Pi?ee jc zbrai zt*lo mnogo gradiva o socialni zaščiti otrok pri nas in je njegov pp.s skoraj iz,-^•rpen. Piše o Točiti otrok pred vojno ter pravi, da sega socialno delo Ljubljane na tem področju po Valvasorju za 9'X) let nasaj. č^š da je bogat meščan Pavel Bcr_ lach ustanovil siiotisnico v Ljubljani t 1041. Obširno opisuje delo Vineenmjeve družbe in Vincencijevp konference ter ra7,voj Marijanisča. Opisal je tudi Lich. tenturnovo zavetišče, ljubljansko otroško bolnico Kranjski ustanovni zavod za gluhoneme v Ljubljani, salezijanski zavod. Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani, Društvo ta otroško varstvo in mladinsko 5Krb v sodnem okraju Ljubljane. Kranjsko deželno vz^ojevabšče za mladostne v Ljubljani, delovanje narodno obrambnih društev, predvsem CMD na področju mladinske zaščite, končno pa kongres Jugoslovanske unije za zaščito otrok in njeno ustanovitev. Pozabil ni na delovanje dobrodelnih društev, čeprav so manj znana. To lepo razpravo bi pa lahko še izpopolnil s podatki o delovanju mestnega socialnega urada. oddelka za mladinsko skrbstvo. Dr. Fr. KovaCiO piše o Slomškovih slikah in piše Slomšekove slike. Uredništvo pripominja, da se s tem ne strinja. Zanimiv pogled v preteklost Novega mesta nam nudi J. Jarc z daljšLm spisom, ki izhaja v nadaljevanjih, o narodnem prebujenju Novega mesta ob njegovi 5001etni_ c i (1865). Novomeečani so pa bili tedaj še zelo zaspani in nam njihovo rodolju-b-je ne budd baš posebnega občudovanja. Priprave na 5001etnico Novega mesta so hHe prava, za naše razmere značilna farsa. O problemu varstva spomenikov v ak>_ venskih mestih piše Fr. Štele. To je v res-prohlem, ki bi se mu morala nasa ita posvetiti z največjim ranima njem, seveda predvsem Ljubljana. LJdhljanski spomeniški objekti so sicer zaščiteni, ven_ dar pa pisec trdi, da so še vedno na dnev. nem redu nekatere nujne ureditve, n. pr. rimski zid, in skrbeti nas mora ohranitev Koslerjeve hiše v šelenburgo^ ulici, Id je ena najlepših hiš v Ljubljani. Važno je tudi vprašanje ureditve zunanjosti cerkve sv. Petra. Zanemarjenost na starem pokopališču pa pomeni že javno pohujšanje. Pisec tudi žigosa kričečo, neumestno reklamo na nisi, ki je obsojena na smrt, na Marijinem trgu in ki je po. stala prava reklamna deska. Štele pčše Schelenburgova ulica, čeprav smo ime te ulice že zdavnaj ponašUi, kakor n. pr. Oojaove ceste. Pisec se zavzema za splošni spomeniški zakon, dokler ga pa nimamo, naj hi se izvajala striktno 5§ 24 fn 25 gradbenega zakona. Dober prispevek k agodovmd našega narodnostnega izživljanja v preteklem stoletju je članek J. Dolarja »Anton Tom. šač v Mariboru«. Tomšič je prvi urednik našega lista in j« kmalu umrl zagonetne smrti Pisec domneva, da je Tomšič ia-vrsil samomor, čeprav je zdravniška komisija to izključila. Dr. A. Vodnik nada. Iju je armvalno studijo o Robbd ter nam odkriva nelep značaj velikega kiparja. Lojze Pipp je napisal poučno statistiko o popisu prebivalstva Ljubljani priključenih občin, ki pa Se ni popolna za vse občine, razen Zg. SiaVke. M. Cadež opdeu_ je ljubljansko vreme po znanstveni metodi, vendar sanimivo. A_ Podbevaek piše o Narodnih domovih ▼ Sloveniji, apss m ie vedno nada&ge. Posebno zanimiv je dr. X. Senekovičev članek >SedemmdvaJ- seti januar 1319 v Mariboi-u*, ker vsebuje mnoro značilnih podrobnosti o dogodkih usr*inega dne. k*> so nara Nemca hoteli iztrgati Maribor iz rok. O žalostnih razmeri h med svetovno vojno v Celju pu še J. Orožen. Zanimiva je tudi kronika izza L 19C4 o ljubljanskih dogodkih. V vsaki številki iTTidp kronika od enega leta. Piše jo R VVider. L. 1904 je bMo preoej nemrrno glede na domaoe pilitačne razmere naglo *o se menjavali Župani in komisarji in mno, go odmevov je zbudilo tudi udejstvovanje Orjune ter s tem v zvez* dogodki v Ljub. liani in Trbovljah. Ob konci >Kronikai tudi porooa o prvi kulturni konferenci slo. venskih mest. ki jc bila v Ljubljana 34 novembra. Udeležili so se aotrudnfki »Kronike«, F-azpravljalt so o lokainih mu-zejih in arhivih in o zaščiti zgodovinskh spomenikov in izkopnin. Med komunaini. mi \"*»5tmi %«o tudi reTni I štetja preb1 vfl.l*.t%»a v okoliških, mftstu priklJuoeTvb ob-^na.h. in s^*ed- pr- Steblo preibovaJL ?tva s priki.njčitvijo pomnožilo sa 22^10 prebivaVev ter zna.*a Trfaj okrosr RrVOon številko krasi med mnogimi slikami zla. sti reprodukcija Jakčeve slike kraljtce Mart je. Kolesarji, organszira|te se! Lrubljana, 25. aprfla Pod tem njV.-vfv-n ie i^biflvil oSlovern^c Narod t 11. aprila daljšo notneo. masn imam to mi&el v načrtu že davno, morilo me je le to, da * m amo pri nas ze več taeci'h klubov, samo vsi ri m> boilj športnega značaja. Mi, poklicni kolesarji, pa potrebujemo stmko\*no orjjani/acijo, bi naj izboijše nai položaj, V splo^nejm se nas res naziva »kolesarska n^idlo^a«. V resnici pa kolesari najbolj upoštevajo cestrvi red. oočnm bi bili pešci potrebni prav poštene dresure. Pe* v rnestu vedno po^Ie^la. ali je varno stopi s rrotoarja in iti čez cesto, a p»ri. pešcih j^ to čisto rvjvec. saj mora kolesar uganiti njih m;sLi. Takih in sldčinih težav je na sto trne. a mi uboge pare potegnemo vedno »ta kratko«. ICoto že davno ni več športno vozilo, temveč življenj^ica potreba. Posđuruie mo se ga vsi stanovi v sk*ž>bi. Daljava 2 ur pe^hoje je bila vćasflb za delavca zelo mučna, a danes jo i kolesom prevozi igraje Spretnost poklicnih kolesarjev je taka, da so nesreče redke. Da je kolo prave potreba dokazuje že dejstvo, da sem vojni ra-valid brez leve noge. r*a vršim poaJe ahir telja, kasr bi mi bilo brez kolesa ropo>fvv ma nemogoče. Bodoča naša organizacija bn mora&a oib> stojati iz kolesarjev, ki uporabljajo s^oje vozilo le v praktične srvrhe. a športniki na.i ostanejo pri svo-jrh klufcvh. Za ustanov^ter-talce or^an-;i7a.cije je potrebno sklicati sestanek, dd se izvoli pripravljakri odbor, katerega naloga bo, da UTech vse potrebno 7.a ustanovni oboni zbor. Zato prosimo vse kolesarje, ki se žele ude Te>iti s*e**td^ka. naj to javijo v trafiki polog .T-utjo^lovan^ke trska me (Tcioak) ker ae mora sestanek javiti policiji. Seveda je sestanok mogoč le. če se jav: zado«Jrno <5tevfk) udeležencev. Tore i Volesarii oddajte rinrwp«rei srvoj" fijave. da lahko že letos racnemo a pori tirnim delom. P F Iz Litije — Vaeni drnstrom ZKD. Okrcani odbor ZKD bo izdal Lsto z datumi, ki so jih zasedla posanie^na dm^tva nagega okrožja Vabimo vsa društva, da sporoce datume za J>tne prireditve tajniku Okrožnega odbora ZKD g. šu^ter>iču Francu, zreškemu kme tijgkemu referentu. Ko bo točen seznam za sedenih dni sestavljen, hodo imela prvenstveno pravico do izbranih datumov le prijavljene edinice V interesu društev samih prosimo za takojšnjo prijavo. To vejja za vsa društva iz Litije, Smartna. PolSufka, Kresnir in Vač. včlanjena v ZKD. — »Rereek AndreKekc tretji« na Mm. V soboto rvečer vp-izore športniki na lastnem gladališkem odru na stavbah >Reveka Andrejčkair. narodno igro I petjem. To not bomo videli nriljubljeno igro z> tret-fle" na gledaliSkih defkah v tej sezon!, kar je ▼ našem kraju vsekakor redkost. — Otvoritev noveara ke-arljiOa in »ekakkrt kegljanje. Podjetni litijski gostilničar Plesnicar, lastnik znane >UT|ke< Je zgradi1 novo kogfljišee. ki j* po izjavi tajnika ljubljanskega kegljaškega podsaveza g. dr ftrv ja Amona. ban*kega »vetnika, med nafboM dovršenimi v na5i državi. Kegljiafts je igr»-i eno po predpisih za mednarodna k«*gli*š ka tekmovania in j« tudi asfaltirano. Slovesna otvoritev bo 1. maja ko bo otvori! litijski Sokol nagradno kegljanie. Keglja:--ke tekme se bodo nadaljevale tudi naslednji dan, razdelitev daril pa bo v nedei^ S. maja zveeer. Za tekmovalce je namen jenih mnogo daril med drugim novo dvoko-lo. vreča moke, žepna ura itd. Na kegljanje vabimo rudi zunanje športnike. Pol stoletja U deluj* CMD, im sa poi stoletja i Stcv. 9* >SLOVBNSKl NAROD«. aoboU, ». aprila 1936 Stran 5 Po novosadskem turnirju Velik uspeh jugosloveittkiii mojstrov, ki so ratedH prva tri mesta Ljubljana, 25. aprila. Tt. nacionalni jugoslovenski šahovski mojaterski turnir v Novem Sadu je končan Trajal je 3 tedne in je idruiil skupno 14 igralcev, med njimi 9 naših mojstrov, čehoslovaka Pelikana in Opočenskega, Poljaka Frvdmana in 2 amaterja iz Novega Sada. Rezultat je bil naslednji: L Pire 10 in nol točke in naslov jugoslovenskega prvaka, 2. dr. Trifunovic 9 in pol, 3. Schrei-ber 9. 4. in 5. Broder in Frvdman 8. 6. in 7. K5nig in Pelikan 7 in pol. 8. Opočen^ki 5 in pol. 3. Kostič 6, 10. Popović 4 in pol. 11. in 12. Tomovič in Vukovic 4, 13. Nedeljković 3 in pol. 14. Kulžinski 2 in pol. Prvih o?em je bilo nacrrajenih z nagradami od 4000 do 400 Din. Rezultat turnirja pomeni za jugosloven-ski fah velik uspeh. Piva tri mesta so zasedli Jujro>loveni in so se inozemski mojstri plasirali «ele med zadnje nagrajene. Tega menda ni nihče pričakoval in so bili najbrf. najbolj presenečeni inozemci. ki se jim ni niti sanjalo, da hodo imeli na turnirju tako težko stališče. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da imamo poleg dr. Vidmarja in Pirca Se nekaj mojstrov, ki se lahko brez >krhi udeleže tudi mednarodnih turnirjev. Dr. Trifunovic spada ze sedaj domala v isti razred, knkor Pire. Schrciber in K<"»ni£r sta rafinirana mojstra, ki se jima je pridružil sedaj še Broder. Kostić na tem turnirju ni bil v formi. Začetni neuspehi so za menda močno potrli in zato v nadaljnih kolih ni kazal več posebne borbenosti ter se je večinoma zadovoljeval z remiii. Je pa vsekakor Se vedno eden izmed naših najmočnejših mojstrov kar dokazuje njegov rezultat nasproti nagrajenim, ki jim je nrlvzo? 4 točke. Nasproti mednarodnim mojstrom je igral vsekakor mnogo boljše kakor nasproti nacionalnim, kjer ni dosegel niti ene zmage. To ga je pokopalo in zasedeno mesto nikakor ne kaže prave slike njego ve faktične moči. v a sja Pire si je torej priboril prvo mesto in z njim tudi naslov Jugoblovenskega šahovskega prvaka. Od 13 mogočih je dosegel 10 in pol točke, torej skoraj 81%, kar je izredno lep uspeh. Pire je bil edini, ki ni izgubil niti ene partije. Uspe* je pošteno zaslužil in je pokazal ves Čas turnirja trajno dobro formo. V vseh fazah igTe se je izkazal mojstra, otvoritev, središnjico in končnico je igral enako dobro. V tem pogledu je prav gotovo prekašal vse ostale udeležence turnirja, fce lani je dokazal, da spada med najboljše naše mojstre ter sta si s Kostićem delila prvo mesto. Leto« je prišel Pire na tnrnir dobro pripravljen in je dosegel Še večji uspeh, kajti sodelovali niso le domači mojstri, temveč tudi priznani mednarodni mojstri Frvdman, Pelikan in OpoSenski. Uredniku Jutrove šahov ske rubrike prisrčno čestitamo k njegovemu uspehu z željo, da bi si priboril se dokaj lavorik na šahovskem polju, ki si ga je izbral za svoj življenski poklic. Najresnejši tekmec mu je bil ves ča« dr. Trifunovic (9.5). Sele predzadnje kolo je razčistilo do tedaj nejasni položaj, ko je Pire premagal svojega konkurenta in &i s tem zagotovil prvo nagrado. Dosegel je enako število zmag kakor Pire. bil je pa dvakrat poražen. Schreiber (9) je prijetno presenetil. Čeprav služi vojaški rok in mu torej primanjkuje treninga, je igral odlično in bi celo zaslužil drugo mesto. Nasproti Trifunovieu je imel popolnoma dobljeno partijo, je pa napačno kuvertiral in izgubil, kar ga pa ni potrlo. Bil je to edini poraz, ki ga je doživel na tem turnirju. Četrto in peto mesto (8) si delita mladi Broder in Poljak Frvdman. Za slednjega se ie od vsega početka vedelo, da se bo plasiral v gornjem delu tabele, za BrOder-ja, ki si je pa šele lani priboril mojstrski naslov, pa ni nihče računal, da bo zasedel tako odlično mesto. Njegov placement pomeni morda še večje presenečenje kakor Schreiberjev. ker je ta pač že rutiniran in starejši mojster. Esgnbil je samo dve partiji. Frvdman pa tri. a je imel zato več zmag. ? nol točke razlike (l.o') sledita Konig in Pelikan. Konig bi se plasiral boljše- da ni v zadnjem kolu izgubil nasproti Opo-čenskemu kajti se do predzadnjega kola ie bil resen pretendent za drugo mesto. Izgubil je vsega dve partiji. Pelikan je začel zelo dobro, zdi se pa. da ga je poraz po Popoviću prerij potrl in je zaradi teua močno popustil. Veljal je za resnega tekmeca za prvo mesto, a ie proti IHUI llf'1 ajl1 nim dosegel preslab rezal tat. Da je izredno močan mojster priča dejstvo, da je med nagrajenimi ea Ptrcem dosegel najboljši rezultat. Zadnji med nagrajenimi je bil češkoslovaški prvak Opočenski. Dosegel je ravno 5095 (6.5), kar je vsekakor za njega premalo. Proti koncu je močno popustil. Tur n Irska, tabela nam kaze še druge zanimivosti. Ce bi igrali le zmagovalci med seboj, bi bil vrstni red tale: 1. Pire 4 in pol. 2. Pelikan 4, 8—5 Trifunovic. Schreiber in Broder 3 in pol. 5—6 Frvdman in Konig 3. Nasproti nenagrajenim so zmagovalci dosegli: Pire in Trifunovic 6, Schreiber 5 in pol. Frvdman 5. Broder in Konig 4 in pol. Pelikan in Opočenski 3 in pol. V turnirju med nenagrajenimi bi zasedel 1. mesto Tomo vic" s 4 točkami, sledila bi mu Popović in Nedeljković z 2 in pol ter Kostić. Vukovie in Knlžinski s po 2 točki. Nenagrajent so proti zmagovalcem dosegli naslednii uspeh- Kostić 4. Popović in Vn-ković 2. Nedeljković 1. Kulžieskf pol. Tomovič o. Edini udeležene turnirja, ki ni beležil niti ene zmage je bil Nedelj1-ovič. Da bo na* pregled popoln, naj navedemo ie razdelitev zrr^rr nora tov \t> remijev. Zmage; Pire in TrifunnvTĆ 8. Schreiber in Frvdman Broder in Pelikan Konig 4. Opoeenski Popović in Tomovič a Kostić *n Vuko^-TC 5 Knlžmski 1. Nedeljković 0. Porazi: KuHnmeki 0. Tomović Popović in Vnković T. Nedeljković o Frvdman. Pelikan. Opoeenski in K«*stiC' 3. Tri'nnović. Rroder m K^niT 2 Schreiber t. Pire 0. Remiji: Kostić R fCftnig. Oročen«ki in Ne-iVHkovir 1 S«hretbeT in Brotler fV *>irc in Pelil:r*n Frvdman hi Vuković i Tri-funov-ć fn Kul/'nski S. Tomovič* 2. Skuono je bilo doseženih 06 zm*rr in i*to toliko porazov in 88 remijev ali skoraj W &%. M. P. Prokletstvo nad rodbino Romanovih Točno čez 200 let se je izpolnilo prokletstvo menUta Doroteja Na rodbini Romanovcev leži baje prokletstvo že od leta 1718. ko ie dal Peter Veliki umoriti svojega sina carieviča Alek-seja. Eni obsojajo Petra Veliketra. drugi ga pa poveličujejo zato. da je skušal na vse načine pritisniti Rusiji evropski oečat ter za-treti v nji mongolske in tatarske vplive. Čijih središče je bilo v Moskvi. Kneginja Radziwilova je kot prva opisala to takole- burgu, kjer so vso carsko rodbino na grozen način umorili in kjer je na stene hiše v kateri se je odigrala krvarva tragedija, zagonetni Badmaiev Tibetanec narisal sk rt v. nostne katalietične znake s prstom pomočenim v krvi carskih zakoncev! Carji Ivan VI.. Peter IIL, Pavel I. in Aleksander H., vsi so bili umorjeni prav tako kakor veliki knez Sergej mafo pred začetkom svetovne vojne. Nič ni moglo preprečiti napovedanega prelivanja carske krvi in sam carjevič Aleksej, ki se je hotel Nikolaj H. v njegovo korist odpovedati prestolu in ki je s svojim očetom storil žalostno smrt v Jekaterinburgu. je bil že od svojega rojstva obsojen na te najbnfSe muke. Zadnji Nikolaj n. > Peter Veliki je zapustil Moskvo, da bi za ceno neštetih žrtev človeških eksistenc gradil Petrograd- Temu svoiemu cilju je žrtvoval tudi življenje svoiesra sina mladega carjeviča Alekseja, zvestega starim tradicijam- Oče Dorotej je lakrat obsodil ta umor m izrekel grozno prokletstvo- >Aleksejevo kri to maščevalo nebo, ki udari carja in vse njegovo potomstvo- Kakor ie dal car Peter umoriti svojega sina. tako bodo umorjeni njegovi potomci. Romanovci poginejo v krvi. v potokih krvi in tistega dne. ko naj bi bodoči Aleksej zavladal, bo njegov prestol strmoglavljen. Petroarad. imperij, in njegova dinastija bosta uničena, Moskva bo pa triumfirala.« In točno čez 200 let se ie menihovo prokletstvo izpolnilo. Toda koliko carske krvi je bilo prelite pred masakrom v .Tekalen Stare tradicije v Angliji Ko se je zvedeio, da se novi angleški kralj Edvard VIII. drii prastarih tradicij, je bila. naenkrat vsa Anglija postavljena na glavo.. Stare tradicije so prišle zopet v modo in angleški listi navdušeno poro. čajo, katere so se Se ohranile Tako dobiva uprava pristanisoa VVinchelsea po!dru_ gi funt na leto za posebnega čuvaja, ki mora noć in dan gledati na morje, ali se ne bliža francosko broaovje Ta zvesti ču_ vaj. ki naj odvrne stoletno nevarnost fran. coskega izkrcanja, se imenuje Jimmy Ba_ den župnik v vasi Sibsonn mora pa vsak većer ob osmih zvoniti plat zvona, za kar mu morajo vaSčani obdelati 20 ha zemlje. To je doloćba 2O0 let stare oporoke. Ta, krat je glas zvona v silni nevihti pripeljal bogatega kmeta na pravo pot in zato je v oporoki določit, naj poje zvon. dokler bo stala vas in cerkev, da bi njegov glas re_ Sil ljudi, ki bi zgrešili v temi in nevihti pot. Stare tradicije ae drže tudi oni štirje poslanci neodvisne delavske stranke, ki prihajajo sicer proti vsem pravilom na se_ je v športnih oblekah, pač pa v cilindrih, ki si jih med zasedanjem izposodijo Ne. davno je liberalni poslanec enemu cilinder podaril. Cilinder na glavi pomeni v angle. skem parlamentu, da prosi dotični paala. nec za besedo. Veterani bodoče vojne Ameriški Študentje so ustanovili društvo veteranov bodoče vojne. V proglasu pravijo, da je nova vojna na pragu. Ze. dinjene države bodo po njihovem mnenju posegle v njo in študentje kakor tudi dru. ga ameriška mladina bodo morali na vojno, kjer bodo mnogi padli. Zato zahteva mladina od vlade že zdaj nagrado, do katere bo imela takrat pravico, ie zdaj ima. jo do tega dvojno pravico, kajti mnogi izmed onih, ki se ne bodo vrnili, ne dobe nikoli izplačane nagrade, tako pa lahko mirno zatLanejo oči, čes, nagrado smo dobili izplačano vnaprej, nič ne bomo izgubili. Prvi ameriški veterani odločno protestirajo proti tej neokusni dali. Toda organi, aacija veteranov bodoče vojne šteje že zdaj 200.000 članov, ustanovljena je pa tudi že organi šamija vojnih vdov bodočih žrtev vojne. Odbor organizacije je v VVa. atilrjgtonu. Na ogorčene proteste predsednika ameriških veteranov Jamesa Van Zaadta je odgovoril zastopnik studentov: Ce dsfcaapo zagotovilo, da vojne ne bo nikoli već, se odrečemo nagradi. Zaenkrat sm ostane nas sklep v veljavi, od svojih aahtev nočemo odstopiti. Carević Aleksej. Nad rodbino Romanovih izrečeno |uokiet-stvo • •. La Moskva je zopet zsiarela v asi-jatskem triumfu — mar ie vse to res le igrača čudnega naključja? HISTORIČNA ŽENA — Povej mi, prijatelj, kaj dela tvoja Žena, kadar prideš pozno ponoči iz gostilne? — Nikdar me ne vprašuj. Jezi se in zmerja me, da je joj. Vedno je ob takih prilikah historična. — Histerična si hotel reči, kaj ne? — Ne, historična. — Kako to? — Vso preteklost mi prikliče v spomin. Prehrana otrok v Rusiji V Rusiji, kjer je trpelo in umiralo toU-ko nepreskrbljenih otrok, kjer je še nedavno vladalo silno pomanjkanje, ponekod tudi lakota, skušajo zdaj na vse načine dohiteti zamujeno. Na velikih kolodvorih imajo sdaj sa otroke javne kuhinie in zavetišča, kjer se lahko med vožnjo s svojimi mamicami najdejo, naspe in okopi je jo- V laoski! so pa nedavno ustanovili poskusno stanico za prehrano otrok. V šolah dobivajo ruski otroci zajtrke in tople obede, kar zelo dobro vpliva na marljivost otrok. Da bi ie točneje dognali vpliv pravilne prehrane na otroke, so ustanovili navedeno slanico, v kateri se uče posebni kuharji za moskovsko šolo. »Journal de Moseou« poroča da je v tem zavodu mnogo učilnic in laboratorijev, pa tudi bogata strokovna kuhinja, kjer študirajo bodoči kuharji diagrame, ki jim kažejo potrebne porcije za otroke gotove starosti, sestavo hrane in vse drugo do najmanjših podrobnosti, studi rak) pa tudi praktično. Stanici je priključena velika to-varna-kuhinja, kjer skuha io vsak dan 75 tisoč toplih obedov in jih razpošljejo po šolah. Poleg tega pa gredo iz te kuhinja tudi rasne zakuske, ribe. sočivie. solata, paštete itd. V posebnem oddelku pripravljajo hrano za one otroke, ki imajo predpisano dieto. Sploh posvečak> v Rusiji veliko pozornost pravilni prehrani otrok, kar je ključ k zdravju vsega naroda. Zbirka prašičjih repkov Američani se odlikujejo z originalnostjo tudi kot zbiralci. Nikjer na svetu nimajo toliko najrazličnejših zb^rk kakor bas v Ameriki. O tem priča tudi znamenita zbirka Edvarda Basterja v Chicagu. ki že dolga leta pridno zbira preparirane pra&fj«-repke. Njegova edinstvena zbirka, na katero je Basker zelo ponosen, obsega te 296.211 prašičjih repkov. To čudno bogastvo je deloma spravljeno v alkoholu, deloma pa posušeno in položeno v vitrine velikega stanovanja chicaške^a čudaka. Basker pa nima v avoji zbirki samo navadnih prašičjih repkov, kakišne kupujejo gospodinje za krompirjevo juho ali pa za hladetino. Med njimi so tudi prave raritete, tako 80 cm dolg prašičji rep ali merjascev rep. debel kakor otir>Ska roka. Kn rep ima obliko vilic. Kralj praš čjih repkov se mudi vsak dan po več ur na klavnici, kjer išče nove raritete za svojo zbirko. Ce katero najde, plača za njo kolikor zahtevajo. Glavno je. da se njegova zbirka stalno izpopolnjuje, stroški za njo so pa postranska stvar. SPORT Občni zbor SK Kamnika SK Kammk j« 15. t. m. na svojem redne* . letnem oOčnein zboru polagal ravimc o svojem delovanju v preteklem letu. Zfegfl se je llrieisittu 62 čl-anov. Po pc/dravnih besedan predsednika g. Smuca so podali svoja porinila pusamc/Ji! funkcionarji in odveć b; bik), ako bi hoteli naštevati vst u*pehkovič, Mastnak. Vidmar in Bnućan. odborniki gg. Presl Iflca, Gjurin Ivo, Stek-lasa Nada, Kralj Edk Skala. Kersrnanc in Bervar. Ob 23. je predsednik občni zbor zaključa, se zahvalil vsem tovarišem športnikom ze sodelovanje in vsemu športnemu občinstvu za reden poset prireditev SK Kamnika. PRI VOJAKIH —■ ,Vo» kaj pa tako ogfeduješ to meso? — se zadere podčastnik na novinca. — Pokorno javljam, da so to same kosti. — ^far si že kdaj videl vola brez kosti? — .Ve» pa tudi vo/a brez mesa še nisem videl. Louiae Renče de Rerooal: • t 18 Roman Kralj je prvi naklonil lep znesek iz svojih zasebn"h sredstev za pogorelee. F\>žar je bil napravil tudi meni veliko škodo, vendar sem pa morala slediti lepemu kratVevemu zgledu in pokazati svpso radodaniost. Vsi bogat in premožni n>ešč-)n; ?o darovali četo preko svo.rih moči. da *e nastak) na razvalinah v pičlih treh ietih novo mesto, lerše in prijaznejše od starega. Nezadovoljstvo z vlado in delovanje zarotnikov se je v Londo-nu poleglo, čim so se začela velika javna dela. iz-\nrajoca iz nujne potrebo ;n ljubezni do nesrečnega hlzn'ega. Kralj ie sočustvoval s svojimi nesrečnimi podlo7niki in jim na VS3 načine pomaga!. Men; sami je blo v veliko za-dovoiVstvo posrešavati nove stavba in bedeti nad nimi Prebvatetvo Londoiia je z vesel em in hvaležnostjo sprejelo naftno skrb in dobroto. Za. gradnjo novih ladij nameravani denar se je porabil ob odobravanu vsega naroda za pogorelee. za ublažitev bede in d-ugih rosledc oožara. knkršne-neira Anglija še ni vdela. Tako se ie zgodbo, da ie angleške pomrvrske načrte prekrižala nesreča, dočim smo s' prizadevam prekrižari jih s svojo polliko. Po dolgem presledku se je znova sestal parlament in začel svoic delo. XVI. SREČNO SVIDENJE. Bili smo še v vrtincu velikih javnih del pri obnovitvi največjega mesta Evror>e. ko se ie vsa pozornost Ang*Fe obrn;la na izreden in nenrič^kovan dogodek V velikem razkošii in s.i'aiu ie prispel v London turski po*lan;k. da bi rihtiovil 7av-°zn;ško pogodbo z ansl*-5ko vlado. Kra^iu 'ie prinašal driveocena darila, mnogo demantov in zlata prive-|p na tud1* mnogo krasnih kom in oVuerh ž iva V kot na era do za ntnu m nr^tarrSče. k: s*a ie bila Ans*"p odsto-nU- sultanu Poslan'kovo spremstvo je b-ilo sijajno. Turšk? ča^mrk* vseh čMnov, sedeči na isknih koniih. so spremljali poslanika v dveh dolgih vrstah, vsi žareči v zlatu n srebru. Spremljali so Hh ianičarii. aztfski spah'. nemi suzni!, evnuhi na konjih aH peš, vsi v pestrih orientalskih oblačibh. Toda zdelo se je, da so vsi pogledi uprti v poslanika, čigar privlačnost, lepoto in dostojanstvo .ie povzdigoval dragoceni turban ter obleka, polna zlata, rubnov in demantov. Primerjali so ga s solncem na jasnem poletnem nebu. Sedel je na bogato okrašenem žrebcu, ki ie že sam vzbujal splošno občudovanje. Vse plemlfflBJe m lepe Angležinje so govorile o poslaniku z navdušenjem, da se :ie takoj videlo, kako globok vtis ie napravil na me. Kar tekmovale so med seboj, da bi ga videle in da bi jih opazil tudi on na svečanostih, ki so Jih prirejali njemu na čast kralj, vlada, lordi in mnistri. Dame so sc mu kazak zlasti, kadar je prihajal v najvišjo londonsko družbo. Očaral je tudi najodKč-nejse in na lepše dame. ker je bil izredno duhovit, izobražen in uglajen. Gladko je govoril več jezikov in tako ni bil v nobeni družbi tujec. Na zaljubljene poglede nekaterh dam je pa odgovarjal s spoširivo skromnostjo ki sicer ni mogla pogasiti plamteče ljubezni, pač io Je pa zadržala. Dovolila sem neka* obiskov temu očarljivemu Turku, vedno v navzočnosti kralja ali svojeea spremstva. Priznavam, da mi je bila ob talcih onlikah družba v napotje. ker bi bila rada go- vorila s tem tujcem med štirimi očmi, da bi spoznala, kaj me tako vleče k njemu. To ni bila ljubezen, pač pa nja podobno čustvo, obujajoče v meni prijetne spomine. Opazila sem tudi. da me turški poslanik nekam radovedno gleda. Končno sem ga povabita na večerjo v najožjem krogu. Z največjim veseljem je moje po-vabrlo sprejel Naslednjega dne proti večeru ie pri-5e4 brez spremstva. Pri meni sta bili samo moja prijateljica in zaupnica. O tem sem ga ž? preje obvestila in mu sporočila, da odstranim vse nepotrebne priče, da bova mogla nemoteno zovoriRi. Ti ukreni so se zdeli skrivnostni in zato so vzbujah* tem večk) radovednost. Prvi hip sva bila nekam presenečena, molče sva se spogledala, slednjič sem pa premagala zadrego, rekoč: — Ali sva v deželi prividov? Zdi se mi, da ba radi prodrli v mojo ta ino. kakor jaz v va$o Odsmiva pavolan. Id naju zakriva. — Ah, torei se ne motim. — i* odgovoril živo. — To ste vi. moi dragi tovariš, Id sem ga spoznal kot paža ati bole rečeno kot boga liibezni na otoku Kreti. — Kaj. to ste vi, moj dragi d* .Vgte-»nofir. ki ga naiđem v Londonu na tako visokem ooloŽa hi ? I Polna radosti sva oba strmela nad tako srečnim in nepričakovanim svidenjem. Objela sva se in si čestitala, da sva se po tako dolga ločitvi zopet srečala, oba srečna in bogata. Vprašanja so sri sledila tako naglo, da spočetka sploh ni bHo mogoče odgovarjati na nje. — Posvetiva te prve trenutke radosti, — sva de;ada. Vedve. maji prijateljici, pa debta z nama srečo. Trčimo in izpraznimo čaše nega rujnega vrinca na zdravje našega lepega Turka m obje-mimo ga na vso jezo dražestnih odalisk D' Ašglemont je bil ves :z sebe od radosti. Zago*avfea| me je. da so to na-lepša trenutki njegovega življenja. Čas ie tekel hitro. Treba je bHo ločita se. predno napoči jutranja zarja. Kratko sem mu opisala svoje prve pustolovščine in mu povedala, kako nagko sem se povzpela skoraj do angleškega prestola. Povedala sem mu tudi. da imam stike s francosko vlado in da je bid markiz de ĐeSfons. nekoč njegov tekmec na moje priporočilo imenovan za francoskega poslanika v Londonu. Obenem sem mu svetovala, naj mu n-kar ne Odkrije svoie tajne, kar mu b* t važno. Upamo da bodo merodajni Činitelji iipo tevali ta predlog, dokler je se čas in ukrenili rsp potrebno, da se bo nova cesta gradil? i'■• z Barje povsem na novo kajti le tako bo mogoče gTaditi ravno in res moderno cesto za avtomobilski promet, kakršne že imajo druge moderne države v Evropi, ne na da bi bila prva naša avtomobilska cesta s krpu ca na iz starih vijugastih cest ter raznih poljskih potov. Nedelja, 26. aprila S: Telovadba (15 minut za moške, lo minut za ženske — vodi g. nrof. Marjan Dobovšek). -- 8.30: Napoved časa. poročila, objava sporeda — 8 45* Za dobro voljo (plošče). — 9 15* Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda (otroško ljudsko petje). — 9.40: Versko predavanje (g. dr. Ciril Potočnik). — In- Ura lahke glasbe in narodnih pesmic (sramni kvartet, kitara harmonika in pevski oktet). —11.30: Mladinska ura (vodi gdč Slavica Venca jzo-va)- — 12: Napoved časa obiava sporedi, obvestila. — 12-15; Kar želite, to dotite (koncert radijskega ork.) — 13.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah. Oddaja prekinjena od 14. do M8 — 16; Kmetijska ura; O gnojilih in guoienju (g. ine. Kotlovšek). — 16-20; Godba »Slogam (Dirigent Heri Svetel). — 17- Gospodinja ura; Religiozna vzgoja žene (ga. I>ora Vid nlkova). — 17.15: Godba TSloeec (dirigent g. Heri Svetel). — 17.40- Razvoi «doven^!: Nac. ura: Naloga in cilj okeano-grafskega zavoda v Splitu (dr. Peta*r -lu-rišič). — 20; Koncert pevskega društva >Li-ra« in Kamnika. Pevovodja: g. Ciril Vrem-šak- — 21; Operna glasbi (radijski ork-)- — 22; Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15; Radijski jazz. Torek, 2». apriu 11; šolska ura: Na*a soseda Albanija (g. V. Pirnat). — 12; Slavni pevci (na ploščah). — 12.4-t: Vremenska nar. ved. poročila. — 13: Napoved časa. objava sporeda, obvestila- — 13>15: Glasbene slike (plošče*. — 14: Vremensko poročilo borzni tečaji. — 18; Havdnova ura (radiiski ork.); Simfonija štev. 5 (D-dur). Simfonija štev- 11 (vojaška). — 1840; Filozofsko predavanje-Tisoči in milijoni od-rešenikov (c. Fr. Ter serjlav). — 10; Napoved Časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nac. ura; Našelia kakršna so in kakršna l.i morala biti (dr. .Miroslav Stojadi-novič). — 20: Prenos opere iz Zagreba. Verdi; Ples v maskah V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar). v H. odmoru: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda L A L Dcseđa U.5U para. davek Dir 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din. preklic? <'a pismene mgovore gieoe malto jglaaov je trene priložit) cnanuto — Popustov za maje oglase ne pnznamo Priporoča se KOŠAK IVAN slikar in pleskar Ljubljana GORUPOVA ULICA 4. BanasWaHMMH Beseda SO par. davek 3.- Din Najmanjsi mesen S D1d rvrdka A. & E. SKABERKE Liubljana. javlja, da jeinii.» do preklica \ račun zopet HUA M L NE KNJIŽICE Mestne hra niinice in Ljudske posojilnice 1331 rRENCHOATE ter vsa oblačila v ogromni izberi odlično i/de.a na si nabavile najugodne je prt P res ker ju Sv. Petra c U Felefon iS—83 6. R 511 par enflarue ažuriran |t- vezenje zaves, perila tnoriu_rraniov gumbnic \ *";ka /aloL'h perja a 6.75 Din. ».I u i Hana*. Gosposvetska I'2 1/1 1AIM TNI8KE izdelke, otomane peresnice. zimnice cauche in druga v to stroko spadajoča dela izvršuje pn konkurenčnih cenah Sitar Karol. lapetnik in dekorater Ljubtjana. Wolfova 12. tel. 2S-ln 1317 KOPA LISCE G LEIC11BNBERG ŠTAJERSKO nepreko*! jivo za zdravljenje katarja, naduhe nabuhlosti in srčnih bolezni. Edinstvena klima, priznani zdravilni vrelci, naravne oLrliikovo-kislinske ko-neli, pnevmatične celice in in-halatorii. —Sezona maj-september. Polna penzija po (J S Prospekte pošilja zdraviliška komi m* ia. 24-R PRODAM Beseda SO nar davek 3 - Din Najmanjši snesek B Din ČEBULČEK nudi po izredno ni/ki ceni Sever* Kom p;. Lju1* Ijana 26 R, KUHINJSKO OPRAVO novo. nrodatn. Mala čolnarska 5. 1376 DOPISI URADNIK z dobro in stalno službo želi znania s samostojno gospodično vdovo ali ločemko. Na premoženje se ne ozira. Samo resne ponudbe s polnim naslovom je Poslati na upravo lista pod »Spomladanski izle!iv 1370 Kupim PISALNI STROJ, (po* table), tudi rabljen, na me-*e> na odplačila »x> 120 Din. ■ Ponudbe na upravo : Slov. Naro- da' pod »Takoit. 1370 V NA.IBM :xldam hišo z vsemi prostori bi sadnim vrtom solidni družini. Primerno za upokojenca ali obrtnika. Cena in poboji po do-rovoru. Vprašati nri Ambrožič, Ljubno Gorenjsko. 1374 SLUŽBE Beseda fto oar. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din PRVOVRSTNI modni atelj-s v Ljubljani sprejme romočnico in cajenko. naslov v upravi. 1373 OSEBA razpolagajoča z večjim kapitalom se sprejme kot družabnik v dobro idočo engro-trgovino. Ponudbe na upravo ^Slov. Naroda v pod »Eksistenca«. 1372 T Z V E ^ B A NEG A metlarja (de (ovod jo) Sprejme Tovarna metla, d. z o. z. Stara not 1. 137') STANOVAH JA DVOSOBNO stanovanje se odri?, v bližini bolnice- Poizve se Liubljana. Stara pot 1-1. nad-stropje. 1330 DVOSOBNO stanovanje se od da za maj. Zg. &iška 205 pri trastfskem domu. 1386 POUK _______ NKM^KA konverzacija se nudi. Naslov v upravi ^Naroda^. 1385 SVARILO Okoli podeželskih trgovcev hodita dva samozvana strokovnjaka za popravilo Berklovih in diru^ih avtomatskih nagibnih tehtnic. Izdajata se. da sta moja uslužbenca in poslana od mene z nalogom, da prekontrotirala tehtnice in izvršita even-tuelna popravila ter obenem tudi žitrosata- Obveščam tem potom gospode trgovce da popravila na gori omenjenih tehtnicah izvršujem vedno le sam ne pa da ki pošiljal celo nekvalificirane delavce kakor sta ta dva. ki komaj razločujeta mlinček za kavo od modernih tehtnic. Rozman Lovro. specialna delavnica tehtnic uteži in drugih meril. Liubljana. Grudnovo nabrežje 5. Telefon 2997. 1377 NIZKE CENE dvokoles, otroških-ig^rač-oih-Lnvalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. Cenik franko. »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka. cesta. 4, Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta štev. 26. Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda", Lfubljana, KnaHjeva ulica štev. $ Narodna tiskarna LJUBLJANA 0\_r\ ŠPSDICIJA TURK Ljubljana prevzema ©CARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi a tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Maaary-kova c. 9 (nasproti tov kolodvora) XX V V* XX \S V Inserirajte v „Slov. Narodu" DAJ TATA KU — KU — Dubravka Manojlović Cvejsrjje Joefp Zopanaft. — Za »Narodno Pran J — Za upravo to Zahtevajte ia >Naa Tal«. VRAJ& RAĐUSK1 NAROČNIK, Id hoče spoznati in uživati *^ oddaje vseh domačih in ino- 9 ;emakih radijskih postaj, mora J% imeti radijski list. Naš naj- 6 boljši radijski list je ilustrirana M ■«»denaka revija i VAL i a prinaša poleg; točnih in ^ )regiedno urejenih sporedov ie >H animivosti iz radijskega, gle- *J» lališkega in filmskega sveta. ♦* List je razkošno ilustriran in ^ prinaša redno modne novosti. Upravi »NaA^g-a vala« Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Podpisani Ime na priimek točen naslov............. naročam tedensko ilustrirano revijo za radio, gledališče, film in modo* Naš vale. Naročnino bom plaOval: mesečno . . . Din 1? četrtletno . . Din H poUetno . .Din 70 celoletno . . Din 140 (Nezaželjeno črtati). V . 1936. Podpis del tista Oton Chnatoz. mm Vat v Ljahjjnnl.