Št. 133 (14.529) letoXLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggiol - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
PETEK, 21. MAJA 1993
——__ITALIJA / ODSTOP TAJNIK BENVENUTA IN PREDSEDNIKA G1UGNIJA_
Globok razkol v PSI - stranka pred dejanskim razpadom
Zaskrbljeni odmevi v italijanskem političnem življenju
vanje nove napredne politične formacije, ki je »sposobna usklajevati zgodovinske izkušnje levice z li-beralno-demokratsko kulturo in solidarnostnim vzgibom katoliških demokratov«. Za dosego tega cilja se mu je zdelo najprimernejše sredstvo večinski volilni sistem v dveh krogih po francoskem vzorcu.
V zasledovanju te perspektive je naletel na najostrejši, Čeprav nikoli javno izražen odpor. To je prišlo jasno do izraza včeraj v ocenah nekaterih voditeljev. Tako je nekdanji Craxijev glasnik Ugo Inti-
zaH j'	si )e pri-
eval, da bi postavil te-,ehe za prenovitev Tanke. Ko se je prepričal, a fon to ne bo uspelo, je zaloputnil vrata in odšel.
10rgio Benvenuto, ki je ^ a *Temi meseci prevzel v°dstvo socialistične s Tanke, je včeraj vrnil mandat. In z njim so odstopili predsednik Gino ^mgni in polovica tajništ-
Odstop Giorgia Beve-n«a m bil nepričakovan, °d kar se je pred nekaj anevi na zaprtem se-anku v nekem rimskem Jtotelu ostro sprl z vodi-1)1 Craxijeve skupine in
jim postavil alternativo: ah priznajo avtoriteto tajnika, ah pa vrne mandat. Kazalo je, da se bo za odstop odločil že v torek, a na prigovarjanje vseh si je vzel še dan za premislek. Toda sredino srečanje s poslansko skupino je v njem utrdilo prepričanje, da je bil v boju za prenovitev stranke poražen.
Za odstop je Giorgio Benvenuto izbral sejo tajništva, na katerem je priznal poraz v prizadevanjih za obnovitev PSI, obenem pa staro vodilno skupino postavil ostro na zatožno klop. »Del vodstva še vedno meni, da lahko razpo-
laga s PSI kot s svojo lastnino v irealni igri upravljanja namišljene oblasti,« je poudaril v poročilu in dodal, da je že dalj Časa zlasti v parlamentarnih skupinah zaznaven poskus »izvolitve političnega dela tajništva«.
Jabolko spora med Ben-venutom in starim delom vodstva so bili moralno vprašanje, brezno strankinih dolgov, predvsem pa politična perspektiva, v katero naj bi se vključili socialisti z novimi volilnimi pravih z demokracijo izmenicnosti. Benvenuto se je angažiral za obliko-
ni poudaril, da Benvenuto ni imel pravice »obravnavati kot napako 16 let Craxijeve politike«, obenem pa je tajniku očital, da je »hotel poriniti PSI v objem Demokratične stranke levice«. Načelnik poslanske skupine Giusy La Ganga pa je pribil, da »Craxi ni nikoli ravnal tako neumno in je vselej upošteval mnenje poslanskih skupin in prevladujoče razpoloženje v stranki«. Ob teh se je na Benvenuta usul tudi plaz obtožb, da je z dramatizacijo moralnega vprašanja in finančnih težav skušal v bistvu prikriti »Šibkost svojega političnega projekta«.
Odmevi izven stranke pa so bilu uglašeni na drugačen ton. »Gre za grenak odstop, ki dokazuje, da se v strankah oži prostor za dejansko prenavljanje,« je menil tajnik PSDI Enrico Ferri, ki je vsekakor dodal, da bi bila morala Benvenuto in Giu-gni vztrajati. Med zelenimi je poslanec Marco Boa-to ocenil cejanje kot »dosledno in pogumno in odraz volje, da bi prenovili PSI«. Podobno je bilo tudi mnenje tajnika DSL Achilleja Occhetta, ki je pozval vse levičarske stranke, naj »takoj stopijo na pot, ki vodi v konfede-rativne oblike levice, saj bi bilo kriminalno, ce bi se levica izčrpavala z medsebojnimi spopadi«.
S krizo PSI je na italijanski pohticni sceni zazevala velika praznina in to v Času pomembnih odločitev. Posledice zato niso lahko predvidljive.
RIM / ZASEDANJE WEU
Evropa stopnjuje pritisk na Srbe z blokado Donave
OZN bi moral doreči svoj predlogo zaščitenih območjih
RIM - »Prešli smo od besed k dejanjem.« Italijanski zunanji minister Beniamino Andreatta je z zadovoljstvom ocenil konferenco zunanjih in obrambnih ministrov Zahodnoevropske unije UEO in Posvetovalni forum z državami Srednje Evrope. Kot takojšen sad je forum obrodil podpis treh sporazumov z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo za patruljiranje Donave, kar naj bi okrepilo in poostrilo blagovni embargo v odnosu do Srbije.
Sicer pa je bila kriza v bivSi Jugoslaviji v ospredju prvega in drugega rimskega ministrskega srečanja, saj so vsi ocenili to krizo kot nevarno žarišče napetosti sredi stare celine, ki lahko ogrozi vse države. In recept, ki ga Evropa predlaga za rešitev, je naCrt sopredsednikov mirovne konference Cy-rusa Vancea in Davida Owena, pa Čeprav s postopnim uresničevanjem, kot je predlagal ruski zu-
nanji minister Kozirjev.
Sef italijanske diplomacije Andreatta je pozval bosanske Srbe naj sprejmejo ta načrt, kot so ga že sprejeli Muslimani, Zagreb in Beograd. Apeliral je tudi, naj bi kot znak dobre volje zapustili zasedena območja, ki, kot sami priznavajo, ne sodijo v njihovo nacionalno ozemlje, nato pa naj bi sprejeli meje mirovnega načrta. Kot prvi korak, k uresničevanju tega naCrta, je dodal obrambni minister Fab-bri, pa bi OZN moral doreci svoj predlog o zaščitenih območjih ter določiti sile, ki naj ga za-stražijo.
Strategija za reševanje krize, ki jo ubira Evropa, je torej nadaljevanje pritiska na Srbe, udejanjanje zaščitenih območij in nato postopno uresničevanja mirovnega načrta. Pri tem ne izkjuCuje uporabe nobenega sredstva, tudi vojaškega ne, Se zlasti, Ce bi prišlo do napadov na mirovne sile.(V.T.)
V Rimu je ruski zunanji minister Koziijev imel pomembno vlogo
Denar za pol točke cenejši
Obrestna mera od danes 10,5%
RIM - Uradna obrestna toera je od danes za pol točke nižja: Banca d’Italia se ie včeraj odločila na »Jeno znižanje z 11 na 10, 5 odstotka in s tem sledi-a zgledu ostalih evropskih držav, po drugi strani pa tudi najno-ycjsim trendom na no-touijih monetarnih in fi-TtsnCnih trgih.
Odločitev italijanskega emisijskega zavoda je bila očitno pričakovana, saj 'Jtodno sporočilo Bance tirtalia ni bistveno vplivalo na popoldanski potok kotacije lire. VeC-PtiCakovanja je za danes, bo bo znižanje obrestne mere začelo veljati in bo torej mogoče preveriti 'Tnv motamega ukrepa Oa vrednost italijanske devize. Včeraj je lira vsekakor ohranila pozi-Qie. bi si jih je pridobila v sredo, ko je italijanske trge zajel val optimizma: Po včerajšnji indikaciji bance d’Italia je marka veljala 908, 78, dolar pa 1475 lir,
9b splošnem zado-voljsvu za novo poceni-
tev denarja pa ne gre pozabiti, da liro v kratkem Čaka nova preizkušnja, ki bi utegnila pogasiti prva navdušenja: Ciampijeva vlada se namreč pospešeno pripravlja na »popravni« mini manever. Vendar izvedenci pomirljivo dodajajo, da se lahko v klimi splošnega upadanja evropskih obrestnih mer pripeti ravno nasprotno in da torej manever pripravi teren za nadaljnjo pocenitev denarja. Na psihološko razpoloženje na trgih vplivajo še nekateri drugi pozitivni signali, med katerimi je tudi včerajšnje uradno imenovanje Romana Prodija na Celo koncerna IRI in s tem zelena luC za po-spešenje procesa privatizacije. Zakladni minister Barucd in guverner Bance d’Italia Fazio pa odpotujeta danes v danski Kol-ding, kjer bodo predstavniki dvanajsterice odločali o prihodnosti Evropskega denarnega sistema, ob robu srečanja pa tudi o možnosti za vrnitev lire vanj.
BOSNA / JALOVO DELO HRVASKO-MUSLIMANSKE KOMISIJE
Komaj doseženo ponovno prekinitev ognja so včeraj v Mostarju hrvaške sile že prekršile
Muslimanske sile v Mostaru uspešno kljubujejo napadom hrvaških oboroženih sil
MOSTAR - V Mostarju so se v Četrtek elani mešane hrvaško-muslimanske komisije dogovorili, da bo ob treh popoldne zaCela veljati Se ena prekinitev ognja. Včerajšnjo iz Medugorja je prekršila hrvaška stran, ki je z lahkim topništvom začela izvajati mirovni naCrt lorda Owna. Komisija je ukazala vzpostavitev neposredne telefonske linije med poveljstvoma HVO in vojske BiH.
Obe vojski naj bi se tudi umaknili z bojne Črte v vojašnice na levem in desnem bregu Neretve in sta v neposrednem stiku ohranili le oddelke vojaške policije.
Ob poti, ki pripelje iz Medugorja, je Se pred enim tednom stala ena zadnjih mostarskih džamij. Po nekakšnem Čudežu je preživela vojno s Srbi. MoCna eksplozija jo je zdaj odprla od znotraj, da je od daleč videti kot odvržena škatla za Čevlje, njen padli minaret pa se je pridružil prestreljenim zvonikom katoliških cerkva, na katerih je srbsko topništvo urilo natančno streljanje od daleč. Mostarci, ki so se včasih hvalili, kako je v njihovem mestu mogoče hkrati slišati zvonove krščanstva in pesem mujezinov, zdaj nazobčane zidove s krajevnih zgradb uporabljajo le Se kot kritje pred ostrostrelci. V kleteh stanovanjskih blokov so občinski vojaški Štabi, ki so na svojih zemljevidih ulice zaznamovali kot točke morebitnih prodorov, parke kot področja, kjer ni pravega zaklonišča, stari turski most pa kot edino vojaško komunikacijo med levim in de-
snim bregom Neretve. Vsi drugi mostovi so porušeni.
Stari most je Se vedno v rokah vojske BiH, ki v tej vojni ne zmaguje pogosto, bitke za Mostar pa ni izgubila. »Muslimani nadzorujejo natančno 47 odstotkov mestnega ozemlja,« je nejevoljen ugotavljal predstavnik HVO Vegar. Mate Bo-ban, ki je računal, da bo s hitro vojaško akcijo zavzel glavno mesto nove hrvaške province, se je uStel. Poveljnik mostarskega korpusa vojske BiH Arif Pasalid je svoje sile razporedil tako vesce, da kljub silovitim hrvaškim napadom ni izgubil niti ene ulice. Kaj veC kot nekoliko boljše pogajalske pozicije Aliju Izetbegoviču s tem sicer ni izboril, vendar imajo Muslimani v Mostarju to zadoščenje, da vsaj na levem bregu Neretve nastopajo s pozicije moCi. Navzočnost vojske, ki bo urejeno zapustila mesto zarach političnega dogovora, bo nekaj drugega kot umik zaradi vojaške premoči nasprotnika, v kar so upali Hrvatje.
Dogovor o oblikovanju začasne vlade v Sarajevu, ki so ga v torek sklenili v Medugorju, naj bi v nekaj tednih polno politično zaživel. Hrvatje so za predsednika začasne vlade BiH predlagali zdajšnjega predsednika HVO Jadranka PrliCa. Predsednik koordinacijskega telesa bo prvih Sest mesecev Alija Izetbegovic, zunanji minister bo Se naprej Haris SilajdžiC, ki pa bo dobil hrvaškega namestnika z enakimi kompetencami, kot jih ima sam.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Mancino: Pomembni uspehi v boju proti kriminalu
Italija je dosegla pomembne rezultate v boju proti kriminalu, kljub temu pa ohranja predvsem organizirani kriminal velik ofenzivni potencial. Tako je med drugim poudaril italijanski notranji minister Mancino v letnem poročilu o stanju javnega reda.
..................stran 2.
Junijske volitve: predstavitev DSL, Tersar neodvisen
Slovenska komponenta DSL je prepričana, da ima kandidate za Deželo ter Pokrajino Trst in Gorica, ki imajo zanesljive možnosti za izvolitev. Kandidat PSI za Deželo Dario Tersar je od včeraj neodvisni kandidat.
....................stran 3..
Jole Namorpred občnim zborom ZSKD
Pred jutrišnjim občnim zborom ZSKD v Gorici smo se o vlogi in pomenu ljubiteljske kulture med Beneškimi Slovenci pogovarjali s predsednico ZSKD za Videmsko Jole Namor.
....................stran 3..
Don Baxter: 115 oseb v dopolnilno blagajno
Tržaška farmacevtska tovarna je poslala včeraj v redno dopolnilno blagajno kar 115 od skupnih 150 uslužbencev. Lani je že odslovila 300 ljudi, zaradi tega je nezadovoljstvo sindikatov povsem upravičeno.
.......................stran 4...
Štandrež: načrt za ureditev Pilošča
Rajonski svet v štandrežu se že dolgo časa zavzema za ureditev starega vaškega trga Pilošča. Na zadnji seji so razpravljali o okvirnem načrtu, ki naj bi trgu vrnil videz podoben nekdanjemu in ga obenem ovrednotil kot kraj za srečevanje. Še odprto pa je vprašanje zagotovitve sredstev za uresničitev tega načrta.
.......................stran 7...
Župan Nove Gorice je Tomaž Marušič
Odvetnik Tomaž Marušič je bil včeraj pri petem poskusu izvoljen za župana Nove Gorice. Funkcijo bo opravljal neprofesionalno. Zanj je glasovalo 36 svetovalcev, kar je točno polovica navzočih članov občinske skupščine
.......................stran 7...
Dva državna naslova za mlade Krasovke
Mlade namiznoteniške igralke Krasa so na mladinskem državnem prvenstvu v Terniju že osvojile dva naslova. Najprej je ekipni naslov osvojila ekipa deklic/naraščajnic, ki so jo sestavljale Vanja in Katja Milič ter Erika Radovič, nato pa sta Katja in Vanja slavili še med dvojicami. Prvenstvo v Terniju je še v teku in iz Krasovega tabora pričakujejo nove razveseljive novice.	\
......................stran 20...
Letalske nesreče ni nihče preživel
Šele včeraj so helikopterji odkrili razbitine boeinga 727 kolumbijske letalske družbe SAM, ki je strmoglavil pri Medellinu v noči na četrtek, in ugotovili, da ni nihče preživel letalske nesreče.
stran 23
a
Petek, 21. maja 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
RIM / LETNO POROČILO O KRIMINALNI DEJAVNOSTI
Nevarna penetracija kriminalnega kapitala
Minister Manche: Pomembni, a še delni uspehi
RIM - V boju za javni red je Italija lani dosegla nekaj pomembnih rezultatov in število kriminalnih dejanj se je zmanjšalo v primerjavi z letom 1991. Kljub uspešnemu delu pa je potrebna budnost, saj so "uspehi skromni glede na razširjenost kriminala in na ofenzivni potencial mafije, kamore, n’dranghete in apuljske organizacije Nuova sa-cra corona unita”.
To je v skrajni sintezi obračun dela, ki ga je notranji minister Nicola Mancino predstavil včeraj, ko je orisal novinarjem poročilo o javnem redu za leto 1992.
V analizi se je Mancino zaustavil pri organiziranem kriminalu in poudaril predvsem tri aspekte kriminalnega napada na italijansko družbo: dostop in izkoriščanje javnih del, tihotapstvo in izsiljevanje. Bistveno poglavje je s tega vidika sposobnost organiziranega kriminala, da si pridobi in izsili možnost sodelovanja pri javnih delih. V omejenih stvarnostih in krajevnih upravah kriminalu uspe pogojevati izbiro javnih del, vsiljuje podjetja, katerim naj bodo ta dela zaupana, ciklus pa se konca s "prepričevanjem in ustrahovanjem podjetij, ki so si zagotovila dela” ali pa z
Notranji minister Nicola Mancino (telefoto AR)
izločanjem tistih, ki ne pristanejo na pogoje kriminala. Kot primer je minister navedel Acer-ro, kjer so kriminalne organizacije sabotirale vodovodno mrežo in javno razsvetljavo, da bi izsilile najprej privatizacijo in si nato pridobile upravljanje teh služb v zakup.
Izsiljevanju so klonila zlasti podjetja s Sicilije, Kalabrije, Kampanje in
Apulije (to so štiri najbolj ogrožene dežele), na pogajanja s kriminalom pa so pristala tudi velika podjetja s Severa (zgovoren je primer pristanišča v Gioii Tauro, kjer so si mafijci pridobili 70 odstotkov del v podzakup).
Donosen posel je tudi izsiljevanje, družbi najbolj nevarna pa je postopna penetracija kriminalnega kapitala v zako-
nite dejavnosti. Gre za ogromna sredstva, ki si jih je mafija pridobila s prekupčevanjem droge in ki jih - potem ko je bil denar izpran - vlaga v banke, družbe, finančno poslovanje in tudi državne zadolžnice. To pa daje preiskovalcem nove možnosti, saj z denarnimi sredstvi upravljajo mafijski načelniki. »Slediti poti tega denarja, pomeni izslediti mafijske bosse,« je dejal poveljnik protima-fijskega odseka Gianni De Gennaro.
S prekupčevanjem in tihotapljenjem droge je mafija vzpostavila vezi z mednarodnim kriminalom. Tako nekatere sledi nakazujejo širjenje mafije v vzhodnoevropske države, Ce pa ostanemo na jadranski obali, velja omeniti poseg kalabrijske n’dranghete, ki je kupila nekaj sto ka-lašnikovov v bivši Jugoslaviji, jih nato zabaran-tala z drogo in to pretvorila v denar.
Skupno število zločinskih dejanj se je v letu 1992 zmanjšalo za 9,7 odstotka v primerjavi z letom prej. Dežela, kjer je bilo največ zločinskih dejanj, je Lombardija, najbolj varni pa sta Dolina Aoste in Molise. Največ umorov je bilo na Siciliji, po izsiljevanjih pa prednjači Apulija. (VT)
NOVICE
Bivši minister Conte (PSI) prejel jamstveno obvestilo
NEAPELJ- V preiskavah glede podkupnin, ki so bile - kot kaže - skoraj sestavni del obnovitvene faze po potresu iz leta ’80, se je seznam osumljencev zdaljšal za še eno »imenitno« ime. Gre za bivšega ministra za urbana območja Car-mela Conteja, kateremu so sodniki poslali jamstveno obvestilo, v katerem nakazujejo možnost, da je predstavnik PSI zagrešil prekršek izsiljevanja. Ukrep se pravzaprav nanaša na znesek 340 milijonov lir, ki jih je podjetnik Bruno Brancaccio izplačal bivšemu podpredsedniku dežele Campania Nicoli Scaglioneju (PSI). Prav Scaglione, ki so ga aretirali pred dnevi in ki je trenutno v hišnem priporu, naj bi med zaslišanjem govoril tudi o vpletenosti bivšega ministra. Conte, ki je izrazil vso pripravljenost na sodelovanje s preiskovalci, je zanikal, da bi bil kakor koli vpleten v primer Brancaccio-Santini-Scaglione.
Turello predočil ministru Gallu težave na mejah z Avstrijo in Slovenijo
TRST - Predsednik deželne vlade FJK Vinicio Turello je po pismu, ki ga je poslal zunanjemu ministru Beniaminu Andreatti, pisal tudi finančnemu ministru Francu Gallu. Naproša ga, naj posreduje za razrešitev žgočega problema, ki tiči v pomanjkljivosti carinskega osebja na mejnih prehodih z Avstrijo in Slovenijo.
Gre1 za vprašanje, ki je povzročilo že nebroj težav in ki ga ni bilo mogoCe razplesti niti z liberalizacijo prometa v sklopu Evropske skupnosti. Po odpravi carinskih formalnosti na meji s Francijo je bilo namreč rečeno, da bodo del on-dotnega osebja premestili na tako imenovano vzhodno mejo, to pa se ni zgodilo, zaradi Cesar utegne postati stanje zdaj, ko se naglo bliža turistična sezona, naravnost nevzdržno.
Turello je v pismu ministru Gallu seveda obrazložil tudi posebnosti oziroma značilnosti Furla-nije-Julijske krajine kot obmejne dežele Evropske skupnosti in hkrati kot stičnega območja med zahodno in vzhodno Evropo.
Imperia: pet delavcev pod ruševinami hiše
IMPERIA - Včeraj zgodaj popoldne se je iz še nepojasnjenih razlogov porušil del dvonadstropne hiše, v kateri je bil nekdaj sedež tovarne Olio Berio, a je zdaj last tvrdke Carli. NesreCa se je zgodila ravno tedaj, ko je bilo pet ljudi zaposlenih s preustrojitvenimi deli znotraj poslopja. Ruševine so pokopale vseh pet nesrečnikov: gasilci, ki so pribrzeli na pomoC s štirimi vozili, so povlekli izpod cementa in kamenja najprej štiri osebe, pozno popoldne pa še peto. Tujec Milu El Montachi je utrpel domnevni zlom hrbtenice, Francesco Vitali pa močan udarec v glavo, huje ranjeni pa so bili še Enzo Cirimele, Giuseppe Ascheri in Giuliano Marino (lastnik podjetja, ki opravlja preustrjitvena dela).
PREISKAVA / PO ARETACIJI
Genova: odstop župana Burfanda in mestne uprave
GENOVA - V pičlih dveh vrsticah, napisanih v genovskem zaporu, je tamkajšnji župan Claudio Burlando najavil vCeraj zjutraj svoj odstop. Malo zatem se je sestal genovski občinski odbor in po poldrugi uri razprave skupinsko odstopil. Na ponedeljkovi seji občinskega sveta bodo bivši odborniki zahtevali, naj svetovalci kar sami razpustijo občinsko skupščino (za kar zadostuje polovica glasov), da bi omogočili komisarsko upravo in čimprejšnje volitve.
Tak je bil včerajšnji politični odmev na sredino aretacijo genovskega župana Claudia Burlanda (DSL) in drugih sedem obtožencev, ki so osumljeni goljufije v obtežil-nih okoliščinah. Sodniki
jih obtožujejo, da so »napihnili« za kakih 30 odstotkov stroške za podhod v kraju Coricamento, ki je spadal v okvir prenovitvenih del v zvezi z lanskim proslavljanjem 500-letnice Kolumbovega potovanja v Novi svet. Doslej so za nedokončano strukturo postrošili že 90 milijard lir.
Sodniki so vCeraj za dalj Časa zaslišali podjetnika Emmanueleja Ro-manenga (52 let), predsednika gradbenega konzorcija IRG 2, ki je zgradil podhod in nekaj drugih del za proslavo Kolumbovega odkritja. Vse kaže, da je Romanengo s svojimi odgovori povsem zadovoljil sodnike, saj so mu po zaslišanju dovolili odhod domov, v hišni pripor.
IZGLASOVALI NAJ BI JO DRUGI TEDEN
Reforma RAI predmet obstrukcije
RIM - Poslanski zbornici vCeraj ni uspelo sprejeti zakona o reformi upravnih organov javne televizijske službe Rai. Razprava se bo nadaljevala prihodnji teden v sredo, ko bo temu vprašanju posvečen ves dan z neprekinjenim zasedanjem, ki naj bi se nadaljevalo tudi ponoči. Tako so sklenili včeraj načelniki skupin v dogovoru s predsednikom zbornice Gior-giom Napolitanom.
Nepretrgano zasedanje z možnostjo nočnega dela je sredstvo, s katerim načelniki poslanskih skupin večine skušajo premagati odkrito obstrukcijo misovcev in Severne lige, obenem pa tudi prikrito obstrukcijo, ki je prisotna v raznih strankah in ki je onemogočila delo zaradi nesklepčnosti zbornice.
Ce ta ukrep ne bi zadostoval, je vlada pripravljena z zakonskim odlokom udejaniti norme, o katerih razpravlja zbornica in ki so bile sprejete z veliko večino v komisiji za kultmo. Zakon o reformi upravnih teles Rai ima samo 5 členov in v bistvu zmanjšuje s 16 na 5 število elanov upravnega sveta podjetja, njihovo imenovanje zaupa predsednikoma senata in poslanske zbornice in ne veC parlamentarni nadzorni komisiji, novemu upravnemu svetu daje
nadalje možnost, da menjuje glavnega direktorja podjetja. Na ta način, menijo predlagatelji, bi bila Rai iztrgana prevelikemu vplivu strank, obenem pa bi vodilnim organom dali tisto operativnost, ki je sedanja vodilna telesa zaradi zapadlosti mandata nimajo.
Stališče ministra za pošto je odločno podprl tudi Vincenzo Vita, ki v DSL odgovarja za sredstva množičnega obveščanja. Vita je dodal, da je njegova stranka v tem primem pripravljena tudi izglasovati zaupnico vladi, Ce bo to nujno za onesposobitev obstrukcije.
Pozitivna je bila tudi ocena predstavnika novinarskega sindikata Giuseppeja Giuliettija, ki je poudaril, da je novi zakon nujen, sicer Rai tvega zaostritev krize in odpuščanje zaposlenih.
Srž spora je v vlogi, ki naj jo javna televizijska služba odigra v novi italijanski stvarnosti, ob tem pa odnos in prostor, ki naj ga imajo zasebniki. In marsikdo si na tihem želi - kot dokazuje večkratna nesklepčnost - da bi bilo bolje, Ce se ne bi nie spremenilo. Za premostitev tega tihega odpora je možno, da bo prihodnji teden predsednik zbornice Napolitano osebno pozval vsakega poslanca, naj zagotovi prisotnost. (VT)
RIM / ODSTOP GIORGIA BENVENUTA
Trije vozli spora s »staro gardo» PSI
Moralno vprašanje, ogromna zadolžitev stranke (300 milijard) in nova volilna pravila
Vojmir Tavčar
RIM - Ko je bilo izvoljeno novo socialistično vodstvo, sta tajnik Giorgio Benvenuto in predsednik Gino Giugni pristala na kompromisno rešitev in sprejela v to telo tudi predstavnike stare Craxijeve garde, poleg mladih in s strankino preteklostjo neobremenjenih voditeljev. Novinarjem, ki so ga spreševali, ali ne gre za polovično prenavljanje, je Gino Giugni priznal, a je tako. Dodal pa je, da skupaj z Ben-venutom kljub vsemu upata, da jima bo ob podpori mladih uspelo zmagati v bitki za prenovitev stranke.
To upanje se je razblinilo v skopih 100 dneh. Tajnik Giorgio Benvneuto je vCeraj odstopil in takoj za njim je tudi Gino Giu-gno vrnil mandat. Odpor Craxijeve garde je bil premočan, da bi ga lahko zlomila. Benvenuto je v svojem včerajšnjem poročilu tajništvu odkrito priznal poraz: zaradi odpora, ki je prišel do izraza zlasti pri parlamentarnih skupinah, mu ni uspelo začeti s korenito prenovo stranke. Zato je raje vrnil mandat, ker bi bil v nasprotnem primeru postal »grobar socialistične stranke«.
Odpor proti Benvenutu se je začel kmalu po nje-
RIM / MONTALCINIJEVA V PARLAMENTU
Nimamo samo pravic ampak tudi dolžnosti
Magno Charta o človekovih dolžnostih bodo znova preučevali v Trstu letošnjo jesen - Povabilo mladini
RIM, TRST - V knjižnici poslanske zbornice so predstavili tisku načrt o izoblikovanju Magne charte človekovih dolžnosti, za katero je dala pobudo Nobelova nagrajenka prof. Rita Levi Montalcini. Navzoča sta bila tudi rektor tržaške Univerze prof. Giacomo Borruso in docent biološke kemije ter Montal-cinijin kolega prof. Bene-detto de Bernard. Ta naCrt so orisali, kot je znano, tudi na Univerzi v Trstu decembra lani, ko se je predstavitve udeležilo veliko nobelovcev in specialistov oziroma znanstvenikov z vseh strani sveta. Zdaj pa uživa listina tudi pokroviteljstvo državnega poglavarja Scalfara, ki se je osebno pozanimal za nje-
no vsebino in namene. Ne samo, pobuda znanstvenice je naletela še na sodelovanje Organizacije Združenih narodov preko njene specializirane agencije UNEP (United Nations Environment Programme).
Na rimski tiskovni konferenci so poleg opisa desetih točk, kolikor jih sestavlja listino človekovih dolžnosti, obrazložili cilj in vsebino ponovnega delovnega srečanja v Trstu, ki bo letos jeseni ob udeležbi še višjega števila strokovnjakov -tudi z gospodarskega in juridiCnega področja. Tudi to zasedanje bo vodila prof. Montalcini, na njem pa bodo poglobili naslednja tri vprašanja: zaščito biosfere pred one-snaževanjem in nespa-
metnim izkoriščanjem naravnega bogastva; možno pomoC ljudi iz tehnološko razvitih držav območjem, kjer vladajo lakota, revščina in bolezni; sklenitev »nove moralne pogodbe« med starimi in novimi generacijami, ki naj sloni na njihovi popolni enakosti (ne pa na še zdaj veljavnem paternalistiCnem in hierarhičnem redu) in na vsestranski zaobljubi o izpolnitvi vseh omenjenih obveznosti.
Prof. Rita Levi Montalcini vabi k uresničevanju tega človekoljubnega in naravoljubnega programa zlasti mladi rod, hkrati pa poudarja, da ni Magna charta Človekovih dolžnosti nikakor v nasprotju z listino Človekovih pravic.
Zdaj že »bivši« tajnik PSI Giorgio Benvenuto med vče" rajšnjim zasedanjem strankinega tajništva (telefoto AP)
govi izvolitvi, ko je Craxijevi skupini, ki je podpirala njegovo kandi-daturo, postalo jasno, da bivši sindikalist ne namerava biti samo kritje in orodje v rokah starega vodstva, pac pa hoče prenoviti stranko, začrtati nov politični program in predvsem prelomiti z dotedanjo prakso v moralnem vprašanju. Odpor proti novemu voditelju ni bil nikoli izrazit toda poslanske skupine so krepko razvodenile njegovo politiko, ob vprašanju novih volilnih pravil pa ubrale svojo pot, mimo sklepov tajništva.
Trije so bili vozli, ob katerih sta se tajnik in Craxijeva skupina povsem razšla. Prvo je bilo moralno vprašanje. Ob tem je spor najbolj izrazito bruhnil na dan z oprostitvijo Bettina Craxija v poslanski zbornici, ko se je trenutna zmaga stare socialistične garde v nekaj urah spremenila v pekoč poraz. V odgovor je Benvenuto napovedal odstranitev vseh, ki so imeli opravka s pravico, iz vodstvenih organov. Po dolgi razpravi je pristal na kompromisno rešitev odstopa, toda načelnik poslanske skupine Giusy La Ganga je, kljub obvezi o vrnitvi mandata še vedno na svojem mestu.
Drugi problem je bila ogromna zadolžitev stranke (okoli 300 milijard lir), ki jo je Benvenuto podedoval od prejšnjega vodstva. Tajnik je zahteval pomoC in solidarnost v izravnavanju dolgov, predvsem pa je hotel, da bi k
sanaciji proračuna prispe" vali tisti, ki so bili za zadolžitev odgovorni. A tudi v tem je naletel na moCan podtalni odpor.
Tretji vozel je bruhnil na dan v obliki spora o novih volilnih pravilih’ dejansko pa je šlo za spopad o politični perspektivi PSI. Benvenuto se je opredelil za večinski sistem v dveh krogih p° francoskem vzorcu, ker se mu je zdelo, da so taka pravila najbolj ustrezna za demokracijo izmenicnosh in za oblikovanje progr6' sivnega pola, katerega sestavni del naj bi bil PSI-Craxijeva skupina pa je bila za večinski sistem v enem samem krogu (polovica poslancev je podpisala poziv Marca Parmelle v tem smislu), ker je ocenila, da bi tak sistem najbolje prispeval k oblikovanju nekega levosredinskega bloka v zaveznistvü s prenovljeno Martinazzo-lijevo KD.
Razkorak v ciljih je bil preveč izrazit. Do izraza je prišel v ponedeljek, ko se je Benvenuto sestal s celotnim vodstvom v nekem rimskem hotelu» daleč od radovednih novinarskih ušes. Tista razprava ga je prepričala, da je odstop najbrž p0' slednja, dramatična in tvegana poteza, ki mn preostane, da strese prano viteljske sile v stranki in jim nakaže novo pen spektivo. Na italijanski politični sceni pa je s kri' zo socialističnega vodstva zazevala praznina, ki ho nedvomno vpivala na razplete prihodnjih tednov in mesecev.
__________NARAVA / V ITALIJI BODO PROSTOVOLJCI V NEDELJO OČISTILI NAD STO PLA2__
Akcija »Čisla plaža« v Sesljanu in pri Štarancanu
Sesljanski zaliv že četrto leto v središču akcije Cista plaža (foto KROMA)
TRST - Pred dnevi so italijanski Časopisi poročali, da je morje ob obalah Apeninskega polotoka Čistejše kot v preteklih letih. Morje da, a plaže? To vprašanje si je tudi letos zastavilo združenje Legambiente in pred začetkom poletne sezone Četrto leto zapored organiziralo akcijo Ciste plaže. Lani so med podobno akcijo nabrali in odstranili s plaž kar 70 ton odpadkov, največ plastičnih, tistih, ki jih narava ne more razkrojiti. Letos se bodo elani 600 krožkov Legambiente zbrali na sto italijan-
skih plažah v nedeljo, 23. maja, vedno z istim ciljem: Cim bolj oCediti plaže.
Med stotimi plažami, ki bodo deležne nedeljskega Cistilno-lepotnega tratmana, bosta tudi dve s tržaške in goriške pokrajine: sesljanska plaža od kopališča Castelreg-gio proti javi in plaža pri Starancanu. Čiščenje se-sljanske plaže je postalo že tradicionalno, saj poteka že Četrto leto, sta povedala na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci tržaškega krožka Legambiente njegov predsednik Sandro
Laurenzi in deželni svetovalec zelenih Andrea Wehrenfennig. Da je CišCenje te plaže potrebno, pričata že samo dva podatka: lani so s plaže odnesli 170 vreC odpadnega materiala; med temi je bilo tudi ogrodje avtomobila (!). Legambiente je izbrala Sesljan tudi zaradi drugega razloga. V preteklih letih je hotela s to akcijo opozoriti na naravno bogastvo sesljanskega zaliva, ki mu je grozilo onakaženje načrta Fintour o preureditvi zaliva. Letos, ko je postalo jasno, da je naCrt propadel, predlagajo Le-
gambiente in sorodne organizacije naravovarstvenikov drugačno preureditev sesljanskega bisera, seveda takšno, ki hi zagotovila zaščito tamkajšnjih naravnih le' pot.
Organizatorji so o akciji že opozorili krajevne uprave in luško poveljstvo ter jih povabili k sodelovanju. Obenem vabijo k sodelovanju tudi druge, preproste ljudi, D jim je pri srcu cista narava. Zbirno mesto za prostovoljce je v nedeljo op 9.30 v sesljanskem zalivu pred kopališčem Ca-stelreggio.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Petek, 21. maja 1993
3
VOLITVE / PREDSTAVITEV PROGRAMOV
DSL: naši kandidati imajo resne možnosti za uspeh
»Na tržaški Pokrajini je treba preprečiti zmago nacionalistov«
TRST - Demokratični stranka levice zagotavlji jtajrealnejše možnosti z; izvolitev slovenskega za stopstva v deželni sve er v tržaško in goriški Pokrajinsko skupščine
0	je bila osnovna misel Kl je prevevala predsi n°Cnjo predstavitev sle venskih kandidato
na kateri je sloven ska komponenta t stranke posredovala bisl vene smernice svoji Programov, upanj i: pričakovanj za to ne ahko volilno preiz kušnjo. Na predstavitv ki jo je uvedla Tamar . r^rna, so sodeloval Miloš Budin in Mari Lavrenčič (Dežela) te ['Lves Košuta, Igor Dc J®11,0 in Jasna Petaro (Pokrajina Trst).
Budin je poudaril, d se slovenska komponei a DSL tudi na teh voli vah predstavlja kot si ojekt, ki je aktivno vklji Cen v velike sremembe, katerimi se soočata tak italijanska družba, k( udi naša manjšinska s varnost. DSL noče slepi mišiti s številkami -nadaljeval govornik - i ae. podobno kot neke k predstavlja Slovei oem s kandidaturami, 1 irnajo zanesljive možni an za uspeh. »V koliki ne,oi Slovenci izvoli ??, p.nega predstavnik
1	od to velik poraz, za moramo trezno in pr nnsljeno izkoristiti vi
Predstavitev slovenskih kandidatov DSL na Opčinah (foto Križmančič/KROMA)
stvarne možnosti«. Manjšina po Budinovem mnenju ne sme težiti k getizaciji, a mora v Trstu na pokrajinskih volitvah prispevati k porazu desnice. Od tod podpora predsedniškemu kandidatu Francu Codegi. DSL smatra vprašanje zajamčenega zastopstva za Slovence za bistveni problem, »ki pa ne sme ostati le prazno geslo ali še hujše predmet volilnih špekulacij«.
Mario Lavrenčič pa je rekel, da je politična in torej tudi predvolilna situacija na Goriškem različna od položaja v
tržaški pokrajini. V Gorici sta npr. DSL in socialistična stranka dosegli sporazum za skupno kandidaturo za predsednika Pokrajine ter s tem ustvarili realne pogoje za oblikovanje naprednega in levičarskega bloka, ki bo lahko z volilno reformo kljuboval konservativcem in desnici. V tem splošnem kaosu so ljudje zmedeni in ne zaupajo veC inštitucijam. Slovenci tudi glede tega ne predstavljamo izjeme, Čeprav smo mi izgubili zaupanje v institucije že pred mnogimi leti, za
kar imamo upravičene razloge. Poglejmo samo "trnovo pot“ zakonske zaščite. Sodelujmo pri oblikovanju novega - je dejal Lavrenčič - in ne dopustimo, da nas bo tok dogajanj potisnil ob stran.
Košutova je spregovorila predvsem o novem volilnem sistemu za Pokrajino, ki vnaša nekatere velike novosti, začenši z direktno izvolitvijo predsednika. Vsi Zal niso dojeli pomena novega, kot priča dejstvo da se za predsedniško mesto poteguje kar devet kandidatov. DSL se je -
skupno z Zavezništvom za Trst - prepričano opredelila za Franca Co-dego, ki je vedno izkazoval veliko pozornost sožitju in pravicam Slovencev. Demokratični Trst - je poudarila Košutova - se bo moral že v prvem krogu strniti okrog Codege, kateremu je treba zagotoviti, da pride v balotažno glasovanje. Ge bo za predsednika izvoljen skrajni nacionalist Sardos Albertini bo najrbž takoj po umestitvi zbrisal vse, kar je Pokrajina v vseh teh letih naredila za manjšino in za sožitje ter tudi njen statut, ki priznava manjšini marsikatero pomembno pravico.
Na predstavitvi, ki je potekala v Domu Brdina na Opčinah, je nato tekla beseda o nadaljevanju volilne kampanje slovenske DSL. V prihodnjih dneh bodo med drugim priredili srečanje predsedniškega kandidata Codego s slovensko manjšino. Zavrnili so tudi predlog po ustanovitvi tako imenovane metropolitanske province, ki ga zagovarjajo nekatere stranke. Ugotovili so, da gre za geslo brez vsakršne vsebine, ki ima kot edini cilj brisanje pristojnosti okoliških občinskih uprav in Kraške gorske skupnosti in istočasno večje pristojnosti za Občino Trst.
PO ODSTOPU BENVENUTA
PSI pred razpustom Tersar odšel
TRST - Seghene, Pe-relli, komisar Agnelli in sedaj še odstop tajnika Benvenuta so popolnoma spravili na kolena tržaško federacijo PSI, ki je - podobno kot druge strankine federacije po državi -na robu razpusta oziroma Zaprtja. Tudi v Trstu (Čeprav ni uradnih podatkov) ima PSI baje precej dolgov, kar manjka pa je predvsem motivacija za nadaljevanje vsakršnega političnega dela, za katerega skoraj ni dejansko veC nobenih pogojev.
Najmanj presenečeni nad Benvenutovo gesto so pripadniki skupine "Socialistična prenova“, ki so že nekaj Časa od tega obrnili hrbet stranki in ubrali nove poti. Večina od njih je sodelovala pri oblikovanju volilnega kartela Zavezništvo za Trst, ki je za predsedniškega kandidata za Pokrajino izbrala predsednika ACLI Franca Codego.
Kandidat za deželni svet Dario Tersar je medtem od vCeraj politično neodvisni kandidat. V odprtem pismu, ki ga je naslovil (bivšemu) tajniku Benvenu-tu, deželni tajnici Bredi, (bivšemu) pokrajinskemu koordinatorju Toderu ter vsem elanom strankinega vod-
stva, se Tersar vrača na "afero Agnelli“. V pismu podčrtuje, da je od vsega zaCetka odločno in javno nasprotoval imenovanju Agnellija za "odgovornega za volilno kampanjo PSI“. Ker je parlamentarec nacionalistično usmerjen, ker je tudi elan Liste za Trst in ker zdaleč ni človek, ki bi lahko pomagal PSI, da premostiti sedanjo hudo krizo. Prav nasprotno.
Mera pa je po Ter-sarjevem mnenju sedaj polna. Agnelli namreC podpisuje vse dokumente, okrožnice, vabila in podobno kot odgovoren tržaške federacije PSI. Tersar pravi, da je to v kriCeCem nasprotju z Benvenutovo odločitvijo, vse skupaj pa bo še dodatno zaostrilo itak že skrajno zaostreno situacijo. Od tod poziv Rimu, naj takoj odstrani dvojico Agnelli-Weber, ki je senatorjev namestnik, in naj imenuje pravega političnega komisarja, ki bo moral takoj sklicati izredni pokrajinski kongres. Tersar ob tem napoveduje, da se odslej naprej ima za neodvisnega kandidata. Rimsko vodstvo PSI pa ima trenutno druge težave in se bo gotovo ne bo ukvarjalo s tržaško situacijo.
GLEDALIŠČE / PREDSTAVE SSG
S Cesarjevimi novimi oblačili po Sloveniji
Drevi v Boljuncu zadnja predstava v FJK
TRST - Z drevišnjo predstavo v boljunškem gledališču France Prešern se ansambel Slovenskega stalne-8a gledališča zaenkrat poslavlja od deželnega občinstva, od nedelje dalje bo namreC s Cesarjevimi novimi oblačili gostoval Sirom po Slove-mji. Tudi v Boljuncu bodo igralci SSG predstavili Jesihovo prepesnitev slovite Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila (foto Križ-mancič), ki je namenjena gledalcem vseh starosti. Čeprav gre za pravlji-co’ je njena vsebina, predvsem pa tokratna postavitev zanimiva za vsakogar, glede na starost in na izkušnje pa jo bo vsak posameznik doživljal drugače. Ob kvaliteti predstave, ki jo je režiral Vladimir Jurc, Pa gre se naglasiti pomen odločitve
gledališča, da s to pravljico skuSa razveseljiti otroke beguncev iz republik bivše Jugoslavije. Pred dnevi je ansambel nastopil v zbirnih centrih za begunce v FJK, od nedelje dalje pa bo Cesarjeva nova oblačila ponesel v Slovenijo. Koledar predstav je naslednji: nedelja, 23. t.m., ob 17. uri - Vojašnica v Postojni; ponedeljek, 24., ob 16. uri in torek, 25. t.m., ob 9. in 13.30 - Murska Sobota; sreda, 26. in četrtek, 27. t.m., ob 10. in 11.30 - Ptuj; petek, 28., ob 9. uri Lendava in ob 12. uri Dobrovnik; sobota, 29., ob 17. uri - Vojašnica Slava Klavora v Mariboru; nedelja, 30., ob 17. uri - Murska Sobota - Vidon-ci; ponedeljek, 31, ob 10. in 11.30, torek 1. in sreda, 2. junija, ob 9. in 11. uri - Gornja Radgona.
ČEDAD / PRED OBČNIM ZBOROM ZSKD
Jole Namor: Pomembna naloga ljubiteljske kulture v Beneški Sloveniji
ČEDAD - Jutri bo v Gorici 29. občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Da bi nekako izmerili pulz kulturnega utripa med Slovenci na Videmskem, smo zaprosili za pogovor Jole Namor, predsednico ZSKD za videmsko pokrajino.
Kako bi ocenila zdajšnje stanje v kulturi v Benečiji?
Današnja slika slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini je izredno kompleksna in protislovna. Razvojni procesi, ki so se v zadnjih letih moCno pospešili, so nas namreC pripeljali do velikih notranjih razlik glede kvalitete, prijemov, vsebine in, kar ni majhnega pomena, tudi po številu pobud in prireditev.
Nastanek dvojezičnega šolskega središča v Spetru, ki deluje že deveto leto in žanje zavidljive uspehe, predstavlja pomembno loCnico v življenju naše manjšinske skupnosti. Sprožilo je bistven premik v narodni identifikaciji ljudi, mladih družin, ki so se z aktivnim pristopom in mimo vseh birokratskih ovir odločile za dvojezično šolanje svojih otrok. Na našo šolo smo ponosni, vsi jo postavljamo kot prioriteto na naši prednostni lestvici, saj se zavedamo, da tu je naša perspektiva, jamstvo za bodočnost slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini.
Na drugem nivoju je delovanje kulturnih društev in skupin, ki se odvija pretežno na ljubiteljski in voluntaristic-ni ravni, kar je seveda razumljivo Ce upoštevamo že znana dejstva, kot so odsotnost kulturnih inštitucij in pomanjkanje prostorov primernih za predstave in druge kulturne pobude.
Zaznati je nekakšen razkorak med špetrsko šolo in kulturnim delovanjem?
Tako je in spričo finančnih težav, s katerimi se soočamo, nam preti nevarnost, da se naša kulturna ponudba osiromaši, kar v konCni fazi vpliva negativno tudi na samo šolo, ki ne more cveteti v puščavi, saj se je rodila iz beneške kulturne pomladi, kot rezultat skoraj dvajsetletnega delovanja na ljubiteljski ravni z mladino in otroki.
Kakšna je prva naloga ljubiteljske kulture v Benečiji?
Ohraniti mora in obogatiti ljudsko tradicijo, narečno kulturo, vzbujati in utrjevati narodno zavest in čut pripad-
Predsednica ZSKD za videmsko pokrajino Jole Namor
nosti slovenski manjšini s posebno pozornostjo do mladine. Izziv, s katerim se vsak dan soočamo, je ohranjati tradicijo ne da bi padli na raven folklore, torej spoštovati svoje korenine a živeti in delati v koraku s Časom, ustvarjalno, s prirejanjem pobud in manifestacij, ki naj odgovarjajo kulturnim potrebam in zahtevam sodobnega človeka.
Socio-ekonomski položaj v Benečiji brez dvoma vpliva tudi na delovanje ZSKD?
Tako stanje nam je narekovalo določene izbire pri organiziranju delovanja naših uradov. V Čedadu naša zveza deluje kot tehniCno-organizacijska opora društvom in skupinam, urejuje jim prošnje za pokrajino in deželo, sodeluje pri organizaciji pobud posameznih društev. V Solbici, v rezijanski dolini, pa je naše delovanje še bolj široko zastavljeno. V številčno majhni skupnosti je naša Zveza hkrati organizator, katalizator in vzpodbujevalec vseh aktivnosti na kulturnem področju v najširšem pomenu besede.
Pogovor zapisal Rudi Pavšič
Avtogol
Severne
lige:
zbogom
Braida!
TRST- V političnih krogih je moCno odjeknil sklep tržaških voditeljev Severne lige, ki so predsinocnjim odrekli podporo predsedniškemu kandidatu Enniu Braidi. Bossijevo gibanje je namreC naenkrat odkrilo, da je imel Braida v preteklosti nekajkrat opravka s pravico in da torej ni človek, ki ga lahko na volitvah predstavljajo kot kandidata "Čistih rok“. Liga je celo razmišljala, da bi umaknila kandidatno listo iz volilnega tekomovanja, kar pa je formalno nemogoče.. Njen tajnik Fabrizio Belloni je vsekakor pozval volilce, naj za Pokrajino vseeno podprejo kandidate Severne lige-
Njegov poziv pa je ne samo politično, a tudi tehnično gledano zelo dvoumen. Volilec na glasovnici za Pokrajino lahko prekriža le simbol stranke. Tisti, ki glasuje Severno ligo, avtomatično torej glasuje tudi za predsedniškega kandidata Braido.
"Afera" Braida predstavlja v vsakem primeru hud politični spodrsljal za Bossijevo gibanje, ki je tudi v Trstu računalo na volilno zmago. Kaj pa sedaj?
NOVICE
Jutri pride v Trst notranji minister Nicola Mancino (KD)
TRST - Notranji minister Nicola Mancino bo jutri v Trstu v okvira volilne kampanje Krščanske demokracije za bližnje deželne in pokrajinske volitve. Minister se bo udeležil javnega shoda, ki bo ob 18. uri v dvorani Satumia Pomorske postaje in ki mu bo predsedoval pokrajinski tajnik KD Silvano Magnelli.
Nocoj na Opčinah o manjšini in volitvah
OPČINE- V Prosvetnem domu na Opčinah bo nocoj ob 20.30 (prireditelj je knjižnica P. Tomažič in tovariši) srečanje o Slovencih in o junijskih volitvah. Sodelovali bodo Stojan Spetič (SKP), Miloš Budin (DSL), Rudi Pavšič (PSI) in Ivo Jevnikar (SSk).
Lipovec polemičen do Tersarjevih izjav
TRST - Na srečanju z volivci je glavni slovenski kandidat SKP za deželni svet, Sergij Lipovec, poudaril, da ni mogoče od Ciampijeve vlade zahtevati nekih splošnih obvez do slovenske manjšine. V teku so meddržavna pogajanja, odprta so realna vprašanja, kot ponovno finansiranje podpor manjšinskim ustanovam, zaščita manjšine pred večinsko volilno reformo. Zato je nesprejemljivo, da se nek slovenski kandidat obme na vlado in jo poziva, naj Cimprej osvoji prosluli "Maccanicov osnutek”, ki ga je vsa manjšina soglasno označila kot nesprejemljivega, saj uvaja "jezikovne kletke” in zmanjšuje celo obstoječo raven pravic.
Slovenski komunisti so prvi dali, že pred Časom, pobudo - je rekel Lipovec - za oblikovanje skupnega osnutka zaščitnega zakona in vztrajajo, da ga je treba cimprej dokončati in predložiti. »Vsekakor bi mora-li manjšinski predstavniki in kandidati zagovarjati ta koncept, ne pa mu jemati veljavo, kot počenja odbornik Tersar«.
Akcija za izvolitev Miloša Budina
TRST - Skupina intelektualcev in tržaških javnih delavcev pripravlja poziv slovenski javnosti za ponovno izvolitev Miloša Budina v deželni svet. Apel bodo predstavili v prihodnjih dneh na javni pobudi. Med prvimi podpisniki javnega apela - kot javlja slovenska komponenta DSL - je podpredsednica ZSKD Damjana Ota. V izjavi za tisk je napisala, da bo podprla Budina ne le kot naprednega slovenskega kandidata, ampak tudi kot večplastno osebnost, ki tudi v političnem okvira izkazuje občutljivost do nelahkih vprašanj naše kulturne stvarnosti. »Se posebej mu zaupam vlogo sogovornika, ki bo uspel na deželni ravni posredovati želje in potrebe tistega največjega in najpristnejšega bogastva, ki se izraža v kulturno- prosvetnem zavzemanju naših ljudi. Tistega bogatstva, ki mu pravimo ljubiteljska kultura in ga, žal, niti zamejsko politično snovanje marsikdaj ne vrednoti in upošteva v pravi meri«.
SSk polemizira s slovenskimi socialisti
TRST - Slovenska skupnost je z resničnim razočaranjem prebrala poročila o zasedanju voditeljev slovenske komisije PSI, piše v tiskovnem poročilu SSk. Zaradi nacionalistične osti, ki jo je zavzela tržaška PSI, so se omenjeni predstavniki iz protesta avtosuspendirali. Istočasno pa so soglasno izrekli podporo danes najvidnejšemu slovenskemu predstavniku v tržaški socialistični stranki, nosilcu deželne kadidatne liste Dariu Tersarju, ki pa se, kot kaže, ni avtosuspendiral.
Protislovno je tudi stališče glede pokrajinskih volitev. Vsa manjšina, vključno s socialistično usmerjenimi ljudmi, je danes zaskrbljena zaradi novih volilnih določil, ki otežkoCajo slovensko zastopstvo. Namesto poziva, da bi podprli ogrožene slovenske kandidate, ki bodo verjetno odvisni od najmanjšega premika glasov, beremo pozive v podporo enega izmed kandidatov za predsedniško mesto. Gre sicer za odprtega in demokratičnega človeka, vendar za pripadnika italijanske večine, ki gotovo ne bo izvoljen zaradi slovenskih glasov, je mnenja SSk.
Pa še napoved: drevi ob 20.30 bo v občinski knjižnici v Saležu srečanje s kandidatoma, mladima odvetnikoma Petrom Močnikom in Andrejem Berdonom. Govorila bosta o problematiki zaščitnega zakona in pa o nujnosti, da pride v sklopu volilnih reform do zajamčenega zastopstva slovenske manjšine.
Ripa di Meana vTrstu
TRST - Volilno kampanjo Zelenih je vCeraj prišel podpret tudi vsedržavni glasnik Carlo Ripa di Meana, ki je imel najprej tiskovno konferenco, nato pa se je udeležil srečanja zelenih in naravovarstvenikov o tržaških spletih med politiko in posli.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697
Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 06/-73373
Registriran na sodiscu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
TRST
Petek, 21. maja 1993
NOVICE
Nov hitri vlak Trst-Rim
V	nedeljo, 23. t.m., ko bo med drugim zaCel veljati poletni urnik, bo prvič s tržaške železniške postaje odpeljal vlak kategorije Intercity (gre za najbolj hitre in udobne italijanske vlake) Miramare, ki bo povezoval Trst z Rimom. Iz Trsta bo Miramare odpeljal ob 6.18, na zadnjo postajo v Rimu (Roma Ostiense) pa bo prispel ob 13.30. Kot drugi vlaki, ki vozijo na progi Trst-Rim, se bo vlak ustavljal v Mestrah, v Padovi, Bologni in Firencah. Z razliko od drugih pa ne bo vožnje zaključil na glavni rimski železniški postaji Termini, temveč se bo ustavil na dveh manjših postajah - Tiburtina in Ostiense, s teh, predvsem z zadnje, pa so odlične povezave s centrom mesta, in sicer s podzemsko. Vlak Miramare bo odpeljal s postaje Roma Ostiense ob 15.58, v Trst pa bo privozil ob 23.10. Kot so izjavili odgovorni za tržaško železniško območje, so se za novo povezavo odločili na osnovi ankete med uporabniki; jutranji vlak bi namreč omogočil, da bi se lahko celo iz prestolnice vračali isti dan, istočasno pa bi zagotavljal odlično povezavo z Bologno in Firencami. Velja Se poudariti, da so vozni red vlaka uskladili z drugimi, tako da so možne kombinacije za druge proge (npr. v smereh Neapelj, Bari in Milan-Turin).
Taksi solidarnosti
Tržaška sekcija Vsedržavnega združenja civilnih invalidov in starejših državljanov (Anici) nudi vsem, ki sodijo v omenjeni kategoriji, brezplačen prevoz, ko morajo na zdravniške preglede in podobno. Na razpolago namreč daje kombi, katerega je treba rezervirati po telefonu (350525), odgovorili bodo elani združenja (vsako sodelovanje je na povsem prostovoljni osnovi), ki bodo sestavljali seznam prijavljenih. Pobudo so omogočili podporni elani združenja, ki bi ponudbo Se razširili, Ce bi Anici podprl SirSi krog ljudi.
Na velesejmu razstava živali
V	velesejemskih prostorih pri Montebellu bo od danes do nedelje zanimiva razstava živali Expo-Zoo. Na ogled bodo razne živalske vrste, od kac in dvoživcev raznih velikosti, do ptičev, rib ter psov in maCk. Razstavo prireja skupina navdušencev, ki delujejo v tem sektorju že vrsto let in so si zastavili kot osnovni cilj izboljšanje življenjskih pogojev živali v ujetništvu. Prikaz je v prvi vrsti namenjen mladim ljudem in v ta namen so prireditelji porazdelili kar pet tisoC braz-placnih vstopnic vrtcem, osnovnim in srednjim Solarn vseh štirih pokrajin naše dežele. Zanimivo je tudi dejstvo, da bo razstava odprta od 10. do 24. ure.
KRIZA / V TOVARNI DON BAXTER
Novih 115 ljudi ob redno delo
Devet mesecev dopolnilne blagajne
V ponedeljek, 24. maja, bo vodstvo znane tržaške farmacevtske tovarne Don Baxter, ki je specializirana za proizvodnjo posebnega sanitetnega materiala, vpisalo v dopolnilno blagajno kar 115 od skupnih 150 uslužbencev. Dopolnilna blagajna bo trajala izmenično po 9 tednov in se bo torej zavlekla do novembra ter vsrkala Se poletni dopust. Vest o tem so javili predstavniki CGIL in CISL ter seveda to ožigosali.
Vodstvo podjetja je že pred Časom sporočilo, da je v stiski zaradi slabe prodaje, ki je povzročila, da se je nakopičilo v skladiščih ogromno končnih izdelkov, medtem ko ustreza proizvodni sur-plus 10.000 delovnim uram.
Poudariti velja, da je lastništvo Don Baxterja že lani izvedlo širok pre-ustrojitveni načrt, zaradi Cesar je bilo ob službo okoli 300 ljudi, razvojnega programa pa nobenega. Od tod torej tudi
upravičena jeza sindikalistov: »Se pred petnajstimi leti je bilo v tovarni dobrih 800 uslužbencev,« nam je potožil tajnik stanovske organizacije FILCEA (CGIL) Filippo Di Stefano in pripomnil: »V zadnjih petih letih se je njihovo Število hitro zmanjšalo na približno 470, poz-
neje je upadlo na 300 enot, zdaj pa jih je ostalo samo Se 150 in Se od teh hoCejo 115 ljudi dejansko poslati na cesto, Čeprav v obliki redne dopolnilne blagajne.«
Tajnik FILCEA Di Stefano je sicer dodal, da ima sindikat v vidiku sestanek z vodstvom podjetja, in sicer utegne priti do njega že danes, drugače pa v ponedeljek. Na tem srečanju se bodo pomenili o splošnih odnosih med delodajalcem in delojemalci, seveda pa predvsem o tem, kako u-pravljati dopolnilno blagajno, da bi zagotovili prizadetim delavkam in delavcem Cim manjšo denarno izgubo.
Za sindikalno demokracijo
Na pobudo Odbora za referendum o sindikalni demokraciji, v katerem so predstavniki tovarniških svetov in nekaterih strank (npr. DSL) bodo zbirali danes med 13. in 17. uro pred škedenjsko železarno podpise za spremembno 19. člena Delavskega statuta. Cilj pobude, ki jo bo sindikat CGIL podkrepil z ustrezno ljudsko peticijo, je zagotovitev najširšega delavskega predstavništva na deloviščih.
TRST / KLJUB KAKŠNI PRASKI
Sindikat enotno proti krivičnim izbiram vlade
Enotnost ob avtonomiji
Drago Gašperlin
V ponedeljek bo zelo verjetno sestanek med pokrajinskimi vodstvi CGIL, CISL in UIL. Govor bo o skupni strategiji, ki jo bodo ubrali na srečanju z vlado v Rimu, torej na obnovitvi pogajanj o ceni dela in s tem povezanih vprašanjih. Obenem se bodo pripravili na snidenje z novim predsednikom Združenja tržaških industrijcev Az-zarito, s katerim bodo obravnavali krajevne gospodarske razmere s posebnim ozirom na problem privatizacije industrijskih podjetij z državno udeležbo, pa tudi odnose med sindikatom in to stanovsko organizacijo.
Ponedeljkov sestanek bo važen tudi zato, ker je prišlo zadnje dni med njimi do nesoglasij in to ravno v Času, ko se govori o možnosti združitve, to je poenotenja treh organizacij v eno samo veliko gibanje po evropskem vzoru. »V resnici nesoglasja niso huda«, nam je zatrdil glavni tajnik CGIL Antongiulio Bua. Kot je znano, gre le za različna stališča glede tehničnega oziroma pro-cedurnega postopka v zvezi z ustanovo EZIT in Tovarno velikih motorjev: medtem ko zagovarja CGIL trše oblike boja, sta
CISL in UIL za njihovo ublažitev.
Sicer pa je tržaška federacija CGIL. izdala tiskovno sporočilo, v katerem poudarja, da je sindikalna enotnost cilj, ki ga gre zasledovati z vsakodnevnim delom, kar pa ne pomeni, da se mora kdor koli odpovedati avtonomnim predlogom in izbiram. »Kajti samo na dimenziji problemov je mogoCe ocenjevati trdnost enotnega sindikalnega delovanja in to še posebno v zdajšnjih kriznih Časih, ki ne dovoljujejo zavlačevanja in odlaganja,« piše v sporočilu CGIL, ki hkrati podčrtuje, da ta sindikat spoštuje in pozorno sledi notranjim debatam v CISL in UIL - to pa mora biti vzajemno. In ravno na tej osnovi bo skuSal CGIL ukreniti vse mogoče za izoblikovanje taksnih zavezništev v mestu, ki bodo omogočila izhod iz krize. »Tudi pobudi za zakonski predlog o zdravstvu in o sindikalnih predstavništvih gre v tej smeri,« se zaključuje tiskovna nota CGIL s pripombo, da se bo sešel konec meseca njegov izvršni odbor in sprejel vrsto sklepov za sprožitev javnih pobud, katerih srž naj bo problematika delovnega trga.
SKGZ / POKRAJINSKI ODBOjjJ
Dijaški dom bogastvo za vso skupnost
Priznanje kolektivu za uspešno dejavnost in požrtvovalnost
Pokrajinski odbor SKGZ za tržaško pokrajino je zadnjo sejo namenil razpravi o delovanju tržaškega Dijaškega doma SreCko Kosovel.
Predsednik Združenja Dijaški dom Dušan Križman in ravnatelj doma Edvin Švab sta skupaj s sodelavci orisala položaj te izredno pomembne ustanove, ki je na področju vzgoje mladih prisotna že vse povojno obdobje. V teku veC kot štirih desetletij so se razmere med Slovenci na Tržaškem spreminjale, s spre-membani pa so prihajale tudi nove potrebe, na katere je Dijaški dom vselej poskušal odgovarjati s prilagajanjem, tako da je danes v mestni stvarnosti nepogrešljiva referenčna točka. Ne samo za mnoge slovenske družine, ki koristijo njegove usluge, ampak tudi za Širšo javnost, pri kateri je ta ustanova pridobila u-gled in razumevanje.
Seznam storitev in dejavnosti, ki jih danes nudi Dijaški dom je za tako ustanovo presenetljivo pester, kaže pa tudi na veliko prizadevnost, iznajdljivost in strokovnost delovnega kolektiva, ki se mora nemalokrat prebijati skozi težave, tudi gmot-nega značaja, da bi la-
hko ustregel pričakovanjem.
Dejavnosti doma obsegajo poleg sprejemanja notranjih in zunanjih gojencev od osnovne sole do univerze tudi dvojezično poletno središče, poletna in zimska letovanja, ekskurzije, jezikovno vzgojo, glasbeiio in plesno animacijo, telovadbo, plavanje in Se mnoge druge. Pomembno po-stavko v delovanju predstavlja tudi integracija handikapiranih in v dogovoru s Tržaško občino asistenena služba z nazivom »Ptički brez gnezda«. Da goji Dijaški dom kljub težavam tudi ambicije po nadaljnjem razvoju, je priča nedavna preureditev bivše vojaške karavle pri Vrhpolju v »Zeleni center« za pobude mladih.
Iz razprave na pokrajinskem odboru SKGZ je izšlo stališče, da je obstoj Dijaškega doma Srečko Kosovel bistvenega pomena za našo skupnost, zato bo SKGZ tudi v bodoče pozorno spremljala njegovo dejavnost. Skupno z vodstvom ustanove bo skušala na najboljši naCin odgovarjati na vedno nove potrebe, ki se porajajo ob delu kolektiva, za katerega sta znaCilm hvalevredna požrtvovalnost in ljubezen do poklica.______________
RAJONSKI
SVETI
Zasedanje: Za mesto pomeri človeka
Svetovalska skupina DSL na Deželi prireja danes, ob 16.30 v hotelu Continentale v Ul. S. Ni-colo zasedanje o problematiki rajonskih svetov. Uvodno poročilo bo imela odbornica v bolonjski občinski upravi Francesca Bruni. Na zasedanju bodo spregovorili Marcello Ber-gamini, Giorgio De Rosa, Anamarija Kalc, Ugo Poli in Tiziana Roncarati. Zasedanju bo predsedoval predsednik rajonskega sveta za Sv. Vid-Staro mesto. Konferenco je DSL predstavila vCeraj na sedežu agencije ANSA. Cilje zasedanja sta orisala deželni svetovalec Ugo Poli, ki je tudi koordinator rajonskih svetovalcev DSL in Giuseppe Burlo, predsednik rajonskega sveta Sv. Vid-Staro mesto.
~
MAČKOLJE / 50-LETNICA
Spomin na požig vasi še vedno živ v zavesti ljudi
Spominska svečanost bo v nedeljo
Pol stoletja je minilo, odkar je MaCkolje skoraj do tal pokončal ogenj, ki so ga v pohodu skozi vas podtaknile nemške Čete. Tedaj je gorela večina hiš, za breško vas in njene vaSCane je bila to ogromna škoda. Poleg številnih padlih v NOB so MaCkolje - kot mnoge druge vasi - plačale svoj krvavi davek tudi s skorajšnjim izginotjem.
Zgodilo se je pred 50. leti, točneje 2. oktobra 1943, Mackoljani pa se bodo dogodka spomnih v nedeljo popoldne. Svečanost prireja domače KD Primorsko, odvijala pa se bo pravzaprav v dveh delih.
Ob 15.30 je predvideno zbirališče pred maC-koljansko srenjsko hišo, od koder bodo udele-
ženci sli v sprevodu do vaškega spomenika padlim. S Častno stražo bo poleg polaganja vencev in pozdrava predsednika društva Davida Stepančiča na vrsti se spominska svečanost, na kateri bosta sodelovala MePZ Primorsko, ki ga vodi Tone Baloh, in Pihalni orkester Breg pod vodstvom Renza Muscovija, glasbeni del sporeda pa bodo z recitacijami dopolnili mladi Mackoljani.
Drugi del nedeljske proslave bo na prireditvenem prostoru v bližnjem borovem gozdiču, kjer bo pod vodstvom Oskarja Kjudra nastopil TPPZ Pinko Tomažič, priložnostno pa bo spregovoril sen. Stojan Spetič. (dam)'
PODKUPNINE / PO PRIZNANJU
Perelli včeraj zapustil milanski zapor S. Vittore
Zaradi birokratskih zapletljajev je v ječi brez potrebe ostal dan več, saj bi se lahko vrnil že predvčerajšnjim
Alessandro Perelli, bivSi socialistični občinski odbornik in kandidat za bližnje deželne volitve, je že zapustil milanski zapor San Vittore, kjer je pod obtožbo, da je kršil zakon o javnem financiranju političnih strank, prebil dve noči. Kot smo'že poročali, je sodniku za predhodne preiskave Italu Ghittiju priznal, da mu je lani Cogefar Im-presit, ki sodi v grupo Fiat, izplačala sto milijonov lir za volilno kampanjo. Po zaslišanju je namestnik državnega pravdnika Colombo, ki je za Perellija zahteval preventivni pripor, dal povoljno mnenje, da se lahko vrne domov. Pri tem je upošteval zadržanje tržaškega poli-
tičnega predstavnika med samim zaslišanjem, med katerim naj bi bil brez obotavljanja sodeloval s sodnikom (kaj drugega mu tudi verjetno ni preostalo, saj so preiskovalci imeli v rokah trdne dokaze).
Perelli je v San Vitto-reju prespal dve noCi, lahko pa bi dejansko samo eno. V milanskem zaporu imajo namreč dela Cez glavo, vsega sproti ne zmorejo in ob njegovem prihodu sploh niso opravili potrebnih birokratskih formalnosti: dejansko nikjer ni ni izhajalo, da je zaprt. Prav zaradi teh zapletov se je tudi njegova izpustitev zavlekla.
Milanski sodniki bodo verjetno akte poslali v Trst, kjer naj bi prei-
skavo nadaljevali. Perelli je denar dobil za volilno kampanjo, pri Fiatu za to »darilo« naj ne bi nie vprašali v zameno. Vendar denarja nihče ne daje samo zaradi lepih oci. Morda so pri tem računali, da jim bivši tržaški tajnik PSI lahko koristi kdaj kasneje, saj je družba iz Korza Marconi računala na prodor v Trst, kjer se je zanimala za 7. pomol (Fiat Sinport je npr. lani s Pristaniško ustanovo podpisal predhodno pogodbo za privatizacijo 7. pomola). Tudi Ce se bo vse zaključilo pri tem, je jasno, da je Perellijeve politične poti konec, kot se je pred njim dogodilo že njegovemu strankarskemu tovarišu Seghe-neju.
SODNA KRONIKA
Mladi karabinjer Discienza se še vedno bori s smrtjo
Zdravstveno stanje 22-letnega karabinjerja Gian-nija Discienze, ki je bil pred tednom dni žrtev hude nezgode v skedenj-ski kasarni, se na žalost ni nie izboljšalo: Se vedno se namreč bori s smrtjo v katinarski bolnici. Medtem pa se je poslabšal položaj drugega karabinjerja, Maria Di Martina, ki je Discienzo v šali nehote ustrelil v glavo. Odvetnik Giordano Mario iz Mester je bil včeraj zaskrbljen. Sodniki so vzeli v poštev možnost, da je slo za hude namerne poškodbe (hipotetično ni izključe-
na niti možnost poskusa umora). V tem primem, Ce mladi Discienza ne bi preživel, bi se Di Martino znašel Se pod hujšim bremenom. Doslej pa ga niso ničesar obtožili..
Doslej so Di Martina zaslišali samo enkrat, odv. Giordano pa je dejal, da so si pričevanja vsaj v nečem edina, in sicer, da je res šlo za tragično Salo. Nekaj razhajanj je glede ostalega dogajanja. Di Martino se na primer ni spomnil, da bi izstrelil Se eno kroglo, medtem ko naj bi izvidi dokazovali nasprotno. Bila pa je izstreljena naravnost v tla.
MALA ČRNA KRONIKA
Policija iz Portoroža osrečila Franca Cavalla iz Pescare
Iz Portoroža je prišla vesela vest za Franca Cavalla iz Pescare: slovenska policija mu je namreč vrnila avtomobil renault clio, ki so mu ga februarja ukradli v domačem kraju. Italijanska policija v sodelovanju s slovensko sedaj skuša izslediti tatu.
Za zapahi pa se je končno znašel stari »prijatelj« policije, 46-letni Sergio De Mattia iz Drevoreda D’Annunzio 74. Decembra lani je napadel znanca in mu odnesel denarnico, v kateri je bilo nekaj stotisoCakov. Proti njemu so izdali zaporni nalog, sedaj pa je padel v
roke izvidnici kvesture.
Neprijetno presenečenje je Čakalo osebje urada v Ul. Torrebianca. Prejšnjo noC so tatovi vlomili vrata, vdrli v urad, prebrskali vse predale in omare ter se polastili železne škatle, v kateri je bilo okrog enega milijona lir.
Predsinocnjim je bilo dokaj vroče tudi v Ul. Ne-gri 23. Po izsledkih policije naj bi 36-letni Marino Cociancich, ki tam prebiva, napadel 54-letnega Carmela Vidalija. Slednji se ni dal kar tako, potegnil je leseno kladivo in ga mahnil po glavi: zdraviti se bo moral 10 dni.
ŠOLSTVO / GOSTJE IZ SLOVENIJE
Na številnih naših šolah podelitev bralnih značk
Cas, ko se maj izteka, je bil že vrsto let na slovenskih šolah »rezerviran« za bralne značke. Tudi letos bo tako, Čeprav ne kot zadnja leta.
Jutri dopoldne se bo na openski šoli France Bevk zbralo pet pesnikov, ilustratorjev in skladateljev iz matične domovine, ki bodo nato po nekaterih naših Šolah razdelili uCencem in dijakom priznanja za njihovo bralno vnemo, obisk bo letos nekoliko omejen zaradi preosnovanja bralnih značk v Sloveniji. Ob ustvarjalcih iz Slovenije bodo (ob drugih dneb) go-
stovali na šolah tudi književniki iz zamejstva, da ne bodo naše šole pri tem prikrajšane.
Naj bo kakorkoli že, danes bodo gostje zamejskih šol pesnik Tone PavCek, skladatelj Janez Bitenc, ilustrator Božo Kos in zakonca Schmid-th-Godec. Po sprejemu na Opčinah bodo obiskali: Pavček nižjo srednjo šolo Kosovel, Bitenc Solo Scek v Nabrežini, Kos Solo Bevk na Opčinah, zakonca Schmidth-Godec pa Sole na Proseku, v Križu in na Repentabru, kjer bodo nagradili naše mlade knjižne molje.
ŠOLSTVO / JUTRI PROSLAVA SOLE LEVSTIK
Bogata knjiga o šolski dejavnosti na Proseku
Izšla je ob 20-letnici celodnevnega pouka
»V knjigi raziskovalke prof. Diane de Rosa berem, da so ProseCani in Kontovelci dne 23. 10. 1793 naslovili na oblast prošnjo, da bi dobili Solo v domačem kraju. Državni funkcionar Peter Anton Pittoni je pregledal predlagano proseško hišo (hiša družine Luxa št. 78 in menil, da je z majhnimi popravili primerna za šolo in da je v njej dovolj prostora tudi za učiteljevo stanovanje. Gospod Pittoni je bil s funkcijami krožnega kapetana, policijskega in gledališkega ravnatelja in inšpektorja doma za uboge značilen predstavnik državnega uslužbenca v Času vladanja marije tere-zije. Večkrat srečamo njegovo ime v spisih, v katerih je oblast obravnavala šolska vprašanja. Pittoni je pozitivno ocenil željo Kontovelcev in Prosecanov in njihovo skrb za organizacijo šolskega pouka v domačem kraju. V nekem pismu jz dne 11.2.1975 je napisano, da je bilo proseško šolsko poslopje urejeno, in da so za prvega učitelja imenovali Jožefa Montanelija. Učitelju so priporočali, naj skupaj z župniki vpliva na starše, da bi redno pošiljali otroke v šolo.«
Zgornji citat je iz brošure, ki je izšla ob 20-letnici celodnevnega pouka šole Frana Levstika na Proseku. Oznaka »brošura« je v tem primem kar se da omejevalna, saj je publikacija z 242 stranmi pravzaprav že knjiga. In kakšna knjiga! Ze iz izposojenega citata je razvidno, da sega v sam izvor šolske
Konto ve\
Prosek
Platnica knjige, ki jo je opremila dijakinja Katja Milič
dejavnosti na Proseku in Kontovelu, nato pa s pravcato raziskovalno natančnostjo omenja domala vse, kar se je pomembnega dogajalo v obeh vaseh na šolskem področju. Tu je ravnatelj Humbert Mamolo zbral zapis o velikem Pro-seCanu Ivanu Nabergoju, medvojni dnevniški zapis župnika Martelanca, intervjuje in celovit vpogled v potek nižješolskega šolanja na Proseku od leta 1947 do letos. V tem vpogledu so zabeležena imena
vseh dijakov, profesorjev
in ravnateljev, ki so se so" lali, poučevali in vodili tr govski strokovni tečaj (1947/1964), nižjo srednjo šolo (1964/1973) in celodnevno nižjo srednjo šolo (1973/1993). Tu so še članki, fotografije, prip°' vedi dijakov, mnenja o celodnevni šoli. Skratka: gre za knjigo, ki bo nadvse dostojno spremljala jutrišnjo proslavo 20-letnice celod nevne šole na Proseku in v kateri se bodo domačini zlahka prepoznali-
Malčki iz tržaških občinskih vrtcev na izlet z vlakom
Kakih 500 malčkov, ki obiskujejo tržaške občinske otroške vrtce, bo danes ob 10. uri odpotovalo s tržaške železniške postaje na izlet z vlakom P® starih in novih železniških progah v mestu. v dveh urah se bodo popeljali do Nabrežine, Opčin, od tu po stari železniški progi do Marsovega polju, od koder bodo pripotovali po podzemski progi do Barkovelj in nato spet do postaje.
TRST
Petek, 21. maja 1993	5
.GLASBA / NA PRVI ZAKLJUČNI AKADEMIJI V AVDITORIJU REVOLTELLA
Prepričljiv nastop gojencev šole GM
Danes druga akademija z nastopom pianistov
Jože Koren
Redno kot skoraj že dvajset let, so se v sredo Pod večer tudi letos zaCe-e ,zakljucne akademije gojencev šole Glasbene matice "Marij Kogoj” v irstu. V Avditoriju mestnega muzeja Revoltella Se je na prvi akademiji Predstavilo 15 gojencev °d 1. do 9. letnika.
Kot je v svojih uvod-mh besedah povedal v.d. ravnatelja šole prof. Bog-an Kralj, je Glasbena maKca tudi letos hotela nuditi gojencem priložnost, da pred javnostjo Pokažejo svoj talent, marljivost in pedagoško raven profesorskega zbora šole "Marij Kogoj”. Le-tos še toliko bolj, ker zeli, zaradi finančnih težav in nejasnih perspektiv v zvezi s podaljšanjem zakona za obmejna območja, na podlagi katerega je doslej prejemala sredstva za vzdrže-yanje svoje šole, tudi z Javnimi produkcijami dokazati pomen in nujnost svojega obstoja. In e na prvi od petih aka-emij na sporedu so ta Pomen m to nujnost mla-i izvajalci v celoti potr-nni s prepričljivostjo in akovostjo svojih nasto-Pojj. pa naj so bili zaCet-
v u ^ 80 še^e prvo leto loln ’ Pa tisti iz višjih ikov, ki so seveda že nsegli določeno izvajalko stopnjo.
Kako ne bi poslušalec Zaploskal malima pianistoma Axelu Furlanu in barbari Santini iz 1. raz-mda šole prof. Ravla Ko-rma, ki sta se tako pogumno predstavila, prvi s Preprostima Kelemenovi-ma skladbicama Osliček no obali in Lastovicke, ruga kar z dvema malina preludijama J.S. Banda, Čeprav sta s stopa-,°m komaj dosegla pe-i al? in le malo večjemu
arrnonikarju Cristianu isintinu iz 2. razreda Sole prof. Eliane Zajec, ki )e v Zolotarjevi skladbi pokazal kar zgleden ob-nutek za ritem, ali Mikeli mrac iz 3. razreda iste pedagoginje, ki je Bacho-
vo Fugo v B-duru zaigrala z občutkom za lepoto zvoka?
Violončelist Aleksander Sluga iz 8. razreda prof. Petra Filipčiča, je ob klavirski spremljavi Beatrice Zonta zaigral Boccherinijevo Sonato št.
2 v C-duru z razčlenjenim interpretiranjem stavkov in izvabil iz godala lepo spevnost v Lar-gu in dokazal pomembno tehnično zanesljivost v obeh Allegrih. Gojenka 5. letnika šole prof. Daniele Brussnlo Jadranka Santi, je ob klavirski spremljavi Katje Milic na flavto zaigrala 1. stavek Allegro non molto iz Gluckovega Koncerta v G-duru s presenetljivo zvoCno Čistostjo in lahkotnostjo, violinist David Žerjal iz 9. razreda šole prof. Boruta Logarja, pa je z izvedbo Mozartove Sonate v e-molu K 304 za violino in klavir s pianistko Beatrice Zonta potrdil, da zori v violinista lepe bodočnosti.
Kakovost trobilne šole prof. Zorana Lupinca sta potrdila mali trobentač iz 1. razreda Andrej Peta-ros, z zanosno in zvočno Cisto izvedbo Porretovega Concertina št. 3, in pozavnist Andrej Budin, prav tako iz 1. razreda, z izvedbo Brouquiresove Trombonarie na inštrumentu, ki postavlja začetnika pred nelahke into-nanCne probleme. Oba je pri klavirju spremljala Vesna Zuppin.
Sledila sta solopevca iz šole prof. Dragise Ognjanoviča, nekdanjega odličnega basista ljubljanske Opere, kar se je njegovima gojencema -bas baritonu Marjanu Skerlavaju in basistu Giulianu Pelizzonu, tudi poznalo kljub temu, da je Skerlavaj šele prvo leto, Pelizzon pa tretje leto njegov gojenec. Z zanesljivim nastavkom in lepo glasovno modulacijo je prvi zapel Adamičevo Nocoj je pa lep večer, drugi pa s pravo rusko barvitostjo in sonornimi
€XFO
I.E.I. predstavlja: PklJATELJI ŽIVALI čudovita razstava živih živali in njihov svet
UL ^
TRŽAŠKI VELESEJEM
TRG DE GASPERI, 1
21.-22.-23. MAJ 1993 neprekinjen urnik: 10.00 - 24.00
Aleksander Sluga ob spremljavi Beatrice Zonta (f.Ferrari)
nižinami Pesem vikinškega gosta iz opere Sad-ko Rimsky-Korsakova. Oba je pri klavirju spremljala Katja Milic.
Kitarsko šolo prof. Igorja Starca je zastopal Christian Volpi iz 5. razreda. Skladbo Grauna Teixeira-Guimaraesa je zaigral z lepim obvladanjem prstne tehnike, zvočno Čistostjo in poudarjenim občutkom za ritem. Iz flavtistiCne šole prof. Brussolo se je predstavila se Samuela Bandi iz 5. razreda in ob klavirski spremljavi Katje Milic zaigrala Bachovo Sonato v g-molu z interpretacijo, ki nakazuje v mladi glasbenici nesporen talent. Harmonikar Robert Rebec iz 5. razreda šole prof. Zajčeve, ki je pred nedavnim osvojil v svoji kategoriji prvo absolutno mesto na tekmovanju v Stresi, je z izred-
no občuteno in dognano izvedbo Melocchijeve Suite za akordeon potrdil, da njegov uspeh v Stresi ni bil naključen.
Akademijo v Avditoriju muzeja Revoltella, ki se je pokazal za dovolj akustičen prostor, je sklenil klavirski trio iz šole za komorno muziciranje 'prof. Petra Filipčiča v sestavi David Žerjal - violina, Aleksander Sluga -violončelo in Tatjana Jer-cog - klavir, z izvedbo Haydnovega Tria v A-du-ru. Mladi izvajalci so skladbo podali z usklajenim in zvočno preudarnim interpretiranjem v medsebojnem dialogi-ranju ter bili deležni toplih aplavzov.
Danes zveCer ob 18. uri je na sporedu druga zaključna akademija, na kateri se bodo predstavili izključno gojenci iz klavirskih razredov.
STAROSTNIKI / PREDAVANJE PSU
Prehod iz zrele dobe v »tretjo pomlad« je večkrat travmatičen
Prof. Pavletič je govoril o odnosu družbe do tega vprašanja in o osebnih izkušnjah
Lahko ji pravimo tretja pomlad ali pa tudi starost, res pa je, da tretja starostna doba - kot pravi najbolj nevtralna oznaka - prinaša kopico nevšečnosti in tudi težav. O tem, kako premostiti razne probleme oziroma kako najbolje preživeti tretjo starostno dobo je v sredo popoldne v Gregorčičevi dvorani predaval prof. Bojan Pavletič (foto KriZmanCie). Predavanje je organiziralo Društvo slovenskih upokojencev, ki že s svojim delovanjem daje delen odgovor na zastavljeno vprašanje.
________ZGONIK / DREVI
Glasba Slavka Avsenika v »preobleki« Gašperjev
V Sportno-kulturnem centru v Zgoniku bo drevi zadonela najbolj žlahtna slovenska narodnozabavna glasba, tista, ki je skoraj štiri desetletja veselo, razposajeno, a tudi otožno uhajala iz meha harmonike Slavka Avsenika in s svojim zvokom radostila srca in ušesa slovenskih ljudi. Koncert opozarja že v naslovu na slavnostno priložnost: 40 let Avsenikove glasbe, v vlogi protagonista pa ne bo veC nastopal vseslovenski Slavko, pac pa njegov mladi »naslednik«, ansambel Gašperji iz gorenjskega Preddvo-
Da ne bo nesporazumov: Slavko Avsenik bo prisostvoval koncertu, saj je večer posvečen izključno njegovi glasbi. Pesmi pa bo izvajal ansambel Gašperji, ki ga je sam Avsenik izbral za svojega naslednika. Gašperji bodo najprej predstavili svojo kaseto, za katero sta vse pesmi napisala prav Slavko Avsenik in njegov sin, zatem pa bodo ze na vrsti Avsenikovi hiti, kot so Na Robleku, Na Golici in drugi. Skratka: v Zgoniku se drevi obeta res prijeten kulturni veCer.

tili
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
Andersen - Jesih
Cesarjeva nova oblačila
Retlja Vladimir Jurc Danes, 21. maja, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu.

GLASBENA
MATICA
TRST
Sola »Marij Kogoj«
Danes, 21. 5.1993 ob 18. uri v Avditoriju muzeja Revoltella
2. zaključna akademija
gojencev
klavirskega
oddelka
Vabljeni!
KINO
ARISTON -	17.30,
19.15,	21.00 »Magnificat«, i. Pupi Avati, i. Luigi Di-berti, Arnaldo Ninchi, Daha Lahav.
EXCELSIOR -17.45,
20.00,	22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katthy Bates.
EXCELSIOR AZZURRA
-	17.45, 19.50, 22.00 »Le-zioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter.
NAZIONALE 1 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Massi-ma copertura«.
NAZIONALE 2 - 17.30, 19.45, 22.00 »Madadajo«, r. Akira Kurosawa.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.00, 22.15 »Wind
-	Piü forte del vento«, r. F. F. Coppola, i. Matthew Modine, Jennifer Grey.
NAZIONALE 4-16.00,
18.00,	20.00, 22.15 »Mister sabato sera«.
GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
EDEN - 15.30, 22.10 »Eccitanti passioni anali« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.10 »Gli Aristogatti«, Walt Disney. LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.15 »La moglie del soldato«, r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Richardson, Forest Whitacker.
ALCIONE -	18.30,
20.15,	22.00 »II grande co-comero« r. Francesca Ar-chibugi, i. Sergio Castelli-to, Anna Galiena.
RADIO - 15.30, 21.30 »Caldi e bagnati - Moment of love«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
21.	maja 1993
VALENS
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 15.09 - Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 20.45.
Jutri, SOBOTA,
22.	maja 1993
RENATA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje, zraCni tlak 1017,8 mb narašča, veter zahod-nik 4 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gabriele Russian, Daniele Zucche-ro, Lisa Benčič, Elisa Civi-ta.
UMRLI SO: 72-letna Angela Bait, 76-letna Maria Kraich, 84-letna Maria Giustina Grahonja, 72-letna Lidia Furlan, 82-letna Maria Rugo, 86-letna Annunziata Maniago, 85-letna



m
SLOVENSKO
STALNO
GLEDALIŠČE
BALETNI VEČER
Produkcija učencev baletne Sole in nastop solistov Opere in Baleta SNG iz Ljubljane.
jutri, 22. maja ob 20. uri Vstop prost
~	ZVEZA SLOVENSKIH
KULTURNIH DRUŠTEV
Kultura:
temelj identitete moč dialoga
29. REDNI OBČNI ZBOR
(prui sklic ob 14.30)
GORICA, 22. maja, 1993 ob 15. uri.
Sejna dvorana pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55).
Praznujemo skupaj 40. obletnico umetniškega delovanja
v športno - kulturnem centru v ZGONIKU danes, 21. t. m., ob 20.30.
-	KRSTNI NASTOP AVSENIKOVIH NASLEDNIKOV
-	GAŠPERJI BODO PREDSTAVILI SVOJO NOVO KASETO
...GLASBA...ZABAVA...PRESENEČENJE...
Rezervacije: eno uro pred nastopom pri blagajni.
OBČINA ZGONIK - obvestilo o razpisu natečaja
župan
obvešča, da je Občina Zgonik razpisala zakup-natečaj za nakup novega šolskega avtobusa.
Zainteresirana podjetja lahko dvignejo razpis in vsako drugo zadevno dokumentacijo v občinskem tajništvu v Zgoniku vsak dan od 8. do 14. ure.
Pregled pravilnosti ponudb se bo vršil na županstvu v Zgoniku dne 31.5. 1993 ob 9. uri. Ponudbe morajo dospeti v zaprti ovojnici do 14. ure dne 28. 5. 1993. Veljal bo datum občinskega protokola na prošnji.
Vsako drugo pojasnilo nudi občinsko tajništvo.
Carla Gora, 94-letna Cesira Vittori.
::	LEKARNE
Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19'30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLU2BA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
UL Roma 16 (tel. 364330).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
\S PRIREDITVE
RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE SOLE F. LEVSTIK S PROSEKA
vljudno vabi na prireditev ob 20 - LETNICI CELODNEVNEGA POUKA, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo bivši in zdajšnji dijaki.
V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU, Ul. Do-nizetti 3, bo jutri, 22. t. m., ob 18.30 na sporedu razgovor s pisateljem ALOJZOM REBULO o Možnostih pisateljskega ustvarjanja v
tem času in prostoru.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE priredi jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Slovenskem centru v Miljah VECER ZBORA JADRAN. Sodelujejo gojenci Sole GM M. Kogoj iz Tr-
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov , v nedeljo, 23. t.m., ob 17. liri na trgu v Ricmanjih. Nastopili bodo: Societä Filarmonica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni!
KD PRIMORSKO vabi na spominsko svečanost ob 50-letnici požiga vasi v nedeljo, 23. maja v Mačkoljah. Zbirališče pred Kulturnim domom ob 15.30. Ob 16. uri bo kratka svečanost pred spomenikom padlih v NOB, nakar bo sledil nastop TPPZ P. Tomažič v Borovem gozdiču. Slavnostni govornik bo Stojan Spetič. Sodelovala bosta pihalni orkester Breg in MePZ Primorsko.
SKD TABOR obvešča, da nedeljski koncert iz pomladanskega ciklusa OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ odpade zaradi bolezni.
GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja v sredo, 26., petek, 28.maja ter sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNE AKADEMIJE svojih gojencev v Muzeju Revoltella, Ul. Gadoma 26 v Trstu. Lepo vabljeni!
TABORNI OGENJ s kulturnim in zabavnim sporedom; Taborniki Rodu modrega vala organizirajo v petek, 28. t. m., ob 21. uri Taborni ogenj v Zelenem centru na Tomažu pri Vrhpoljah (Kozina). Informacije dobite v Dijaškem domu, tel. 573141.
KD VALENTIN VODNIK vabi na PESEM OB SUDENCU. Koncert MePZ Primorec - Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka, ob besedi Marija Cuka in slovenski poeziji v petek, 28. t. m., ob 21. uri na “Ko-luži“ v Dolini.
[]] OBVESTILA
AKCIJA TABORNIKOV
RMV ob 40-Ietnici ustanovitve: NAZAJ V TABOR-
NIŠKI RAJ! Prijave do konca junija 1993. Prijavnice so na razpolago pri članih RMV, v Tržaški knjigarni in v Narodni in studijski knjižnici.
KRUT obvešča člane in interesente, da ima na razpolago Se nekaj mest za prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324 .
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB sporoča članstvu, da prireja prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Interesenti se lahko javijo na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/b, tel. St. 360324 .
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Opčine, Prosvetni dom danes, 21. t.m., ob 20.30 srečanje na temo: SLOVENCI IN VOLITVE ’93. Spregovorili bodo MiloS Budin - DSL, Ivo Jevnikar -SK, Rudi Pavšič - PSI, Stojan Spetič - SKP.
OB 3. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93 razpisuje SKD Barkovlje NATEČAJ ZA IZVIRNO SLOVENSKO POPEVKO. Za vse informacije tel. na St. 363452 ali 415797 v poslovnih urah.
SK BRDINA sporoča, da se pričnejo suhi treningi. Zbirališče v torek, 25. t. m., ob 17.30 na trgu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi tekmovalci in drugi.
PEVCI, ki se zanimate za običajni poletni seminar, ki ga vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu se nemudoma oglasite pri odbornikih organizacije.
P____________IZLETI
Sekcija VZPI-ANPI in
Partizanski klub Boljunec organizirata, ob priliki 48-letnice osvoboditve, v soboto, 5. junija 1993 izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOV in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Za informacije tel. 228378.
KLUB prijateljstva vabi v četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri ”Po poteh učencev sv. Cirila in Metoda“ ( Roč, Hum in Draguč). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2 v Trstu.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za vstop v ocenjevalne komisije, ki bodo v Rimu izbrala šolsko osebje nameščeno v tujini (zakon 604 z dne 25.8.1993). Prošnjo na prostem papirju lahko vložijo nadzorniki, ravnatelji in vsi Solniki v staležu. Obrazec in morebitna pojasnila na sedežu SSS v Trstu, Ul. Carducci 8, tel. št. (040) 370301 ob torkih od 11.30 do 13. ure, sredah od 17. do 18.30, četrtkih od 9.30 do 11. ure ter petkih od 15.30 do 16.30.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča tudi, da so razpisane Štipendije za Studijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Breta-niji, Nemčiji, Friziji, na Irskem in v Kataloniji v šolskem letu 1993/4. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS.
H ČESTITKE
Danes praznuje 90. rojstni dan NANCA ŽERJAL. Vse najboljše in da bi se še dobro počutila z nama ji iz srca želita hčeri Nitka in Nadja z družinama.
MALI OGLASI
V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Cenjenim gostom se priporočata za obisk.
OSMICO ima odprto Marjo Milič v Repniču 39.
OSMICO ima odprto Just Škerlj v Saležu 44.
OSMICO je odprl Stanko Milic v Zgoniku.
OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medje vasi. Toči belo in črno vino
OSMICO imata v Ricmanjih Zoran in Ervina.
OSMICO ima Ivan Terčon - Mavhinje St.42 s pijačo in jedačo.
OSMICO je odprl Alfre-do Brajnik, Domjo 172. Toči belo in črno vino, tel. št. 281244.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot St. 18.
OSMICO sta odprla Pe-pi in Boris Sancin v Dolini. Točita belo in črno vino.
PRI DACEVIH so v Doberdobu odprli osmico. Točijo belo, črno in rose vino.
V STANDREZU je
Stanko Marušič odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OMICO je odprl Mario Pahor v Jamljah, Zupančičeva 8. Nudi prijetno domačo kapljico in prigri-2gk.
NA PROSEKU je ria prodaj večja stanovanjska hiša s ca 500 kv.m dvorišča. Odlična lokacija za razne dejavnosti: gostinstvo, trgovina, ambulanta. Pismene ponudbe pod Šifro "Invest” na Publiest -Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst/Trieste.
PRODAM gume za fiat ritmo, v dobrem stanju. Tel. 0481/78188 ob uri kosila.
PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju, december 1989. Tel. St. 421412.
PRODAM fiat 127, 900 L, rdeč, 65.000 km, komaj opravljen tehnični pregled v dobrem stanju. Tel. st. 225590.
PRODAM na Kolonkov-cu lepo stanovanje s kletjo in pokritim parkirnim prostorom. Tel. St. 818182.
PRODAM na Kolonkov-cu zazidljivo zemljišče, 600 kv. m. Tel. št. 818182.
NUJNO iščem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481/78188 v večernih urah.
UVOZNO/IZVOZNO
podjetje s sedežem v Trstu išče uradnika/co v komercialni dejavnosti. Zaželje-na večletna praksa. Pismene ponudbe poslati na Publiest Sri, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Ko-
m ar ni a I a **
DIPLOMIRAN psiholog isce primerno zaposlitev. Tel. St. 364231.
SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo v okolici Trst ali na Krasu. Tel. St. 910142.
V NABREŽINI sem v ponedeljek izgubila majhnega svetlorjavega psička, ki sliši na ima Bengi. Najditelja naprošam naj tel. na St. 216978 ob uri kosila.
PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob pok. Ludvika Mokole daruje Franko Milič (Sempo-laj) 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
Prispevajte
za
»Dijaški
dom«
Namesto cvetja na grob dragega vaščana Ludvika Mokole darujeta Radovan in Marija Semec 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
+
Zapustila nas je naša draga
Marija Grahonja vd. Pasarit
Pogreb bo danes, 21. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalujoči sin Nevio z Edvige in Markom, sestra Fani ter ostalo sorodstvo
Krmenka, 21. maja 1993
Ob izgubi očeta Silvestra izrekata Stanku Svari in sorodnikom iskreno sožalje odbor
SD Sokol in SKD I. Gruden
Žalovanju Stanka Švare in svojcev se pridružujeta Marino in Maja Kokorovec
KMEČKA ZVEZA / STROKOVNA SLUŽBA
KMEČKA ZVEZA / DAVČNA SLU2BA
Pravilna izbira časa košnje odločilna za kakovost sena
Zgodnja košnja in lepo vreme omogočata vmesno junijsko košnjo
Glede na to, da je prišel Cas košnje, ki je ponekod že v teku, je primerno poudariti pomembnost izbire pravega Časa za to opravilo, saj nam izkušnje pravijo, da naši kmetje večkrat zamujajo s košnjo in tako zmanjšujejo kakovost sena. Ce je košnja prepozna in postane travnata ruša prestara, se poveCa delež surove laknine, zmanjša pa se vsebnost beljakovin, energije, rudnin in vitaminov v njej. Prav zato je priporočljiva zgodnja košnja, da pridelamo z mrvo CimveC hranilnih snovi. Zgodnja košnja in ugodni vremenski pogoji pa nam hkrati omogočijo še eno vmesno košnjo ob koncu junija, poleg zadnje, otave.
Preglednica št.l nam zgovorno priCa o razliki v kakovosti sena pri zgodnji oziroma zapozneli košnji. Iz nje je razvidno, da s senom iz ostarele in pozno košene trave pridelamo manj hranilnih snovi kot s senom iz pravočasne košnje travne ruše. Poleg tega je še za 22 odstotkov slabše prebavljiva organska snov. Prav zaradi slabe prebavljivosti organske snovi in manjše vsebnosti hranilnih snovi s prepozno košnjo veliko izgubimo.
Iz preglednice št. 2 pa je razvidno, da prebavljivost organske snovi močno vpliva na zauživanje
sena. S senom slabe kakovosti krave zaužijejo najmanj hranilnih snovi, je slabše prebavljivo in tudi količinsko ga zaužijejo manj kot Ce je seno odlične kakovosti. Sena z 71-odstotno prebavljivostjo sušine so krave sposobne zaužiti celo 41 odstotkov veC kot sena s 50-odstotno prebavljivostjo sušine. Razlike v zauživanju sena lahko nastanejo tudi ob enaki prebavljivosti, kar si razlagamo z različno botanično sestavo travne ruše (razmerja trava-detelja-ze-
li).
Iz vsega tega torej izhaja, da kakovost sena -predvsem za krave molznice - moCno vpliva na hranilne obroke, kajti ob slabi kakovosti je nujno dopolniti obrok z drugimi krmili (močnimi krmili: koruza, jeCmen, si-laža), ki jih naši kmetje ne pridelajo na svojih posestvih in jih morajo kupiti, kar znatno poveča pridelovalne stroške mleka. Razumljivo je namreC, da treba živini dodajati tem manj moCne krme, Cim veC hranilnih snovi bo dobila iz kakovostne osnovne krme (sena).
Zgodnja košnja se torej zaradi pridelka sena odlične kakovosti obrestuje tako pri stroških kot pri kakovosti mleka.
Strokovna služba Kmečke zveze
»Zgodovinski« posnetek košnje iz arhiva M, Magajne, ko kose še ni bil zamenjal stroj
	SS %	prebavljivost organske snovi v %	SVI %	SE g/kg	PSB g/kg	Ca g/kg	P g/kg
zelo zgodaj trava ruša	85	70	24,6	411	86	8	3,5
pozno košena ostarela ruša	85	48	32	205	29	7,5	1,3
Pojasnilo k preglednici:
SS (%) - suha snov vzorca, izražena v odstotkih
SVI (%) - suha vlaknina v % v 1 kg vzorca
SE (g/kg) - škrobne enote v g na 1 kg vzorca
PSB (g/kg) - prebavljive surove beljakovine v g na 1 kg vzorca
Ca (g/kg) - kalcij v g na 1 kg vzorca
P (g/kg) - fosfor v g na 1 kg vzorca
prebavljivost sušine v senu (%)	zauživanje sena	
	v kg/100 kg žive teže	v kg/600kg žive teže
71	2,9	17,4
66	2,6	15,6
61	2,2	13,2
50	1,7	10,2
Davek ICI tudi na kmetijska zemljišča
Podrobnejša navodila za davkoplačevalce
Kljub krajšemu podaljšanju rokov za letošnje davčne prijave, ki prinašajo pretirano število pretirano zapletenih novosti, se moramo davkoplačevalci v teh dneh po sili razmer obračati na razne strokovne službe ali komercialiste, da nam pomagajo pri razreševanju mnogih zapletov in nejasnosti v navodilih. Za svoje elane se s tem ukvarja tudi služba Kmečke zveze, ki nam je posredovala bistveno razlago na splošno in s posebnim ozirom na kmečka zemljišča in zgradbe.
Kot vemo, je bil lani uveden izredni nepremičninski davek ISI (Imposta straordinaria sugli immobili), z odlokom št. 504 z dne 30.12.1992 pa je bil ta izredni davek spremenjen v občinski davek, ki ga na kratko označujemo ICI (Imposta comunale sugli immobili). Zakon je stopil v veljavo s 1. januarjem 1993.
Zazidljiva zemljišča
Vsi tisti torej, ki so imeli na ta dan kakšno nepremičnino, morajo ta davek plačati. Nanaša se skratka na zgradbe, zazidljiva zemljišča in -kar je novost - tudi na kmetijska zemljišča. Za zazidljiva zemljišča se smatrajo tista, ki so na-
menjena gradnjam in se vrednotijo na podlagi urbanističnih občinskih načrtov in tržne vrednosti. Tržna vrednost je vezana predvsem na parametre zazidljivosti, ki > jih določa urbanistični ’ načrt. Ob istih parametrih je lahko razlika med posameznimi občinami. Kdor ne ve, ali je njegovo zemljišče smatrano za zazidljivo, lahko zaprosi občino, da mu to uradno izjavi.
Kmetijska zemljišča
Za zazidljiva zemljišča ne veljajo tista -Čeprav so kot take predvidena v regulacijskem načrtu - ki so v posesti in ki jih obdeluje neposredni obdelovalec oziroma kmetijski podjetnik, ki mu je to glavni poklic. Za kmetijska zemljišča se smatrajo tista, ki so namenjena naslednjim dejavnostim in ki jih navaja el. 2135 civilnega zakonika: obdelovanju, gozdarstvu, živinoreji ter dejavnostim, ki so povezana s predelavo in prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov v okviru normalne kmetijske dejavnosti.
Oprostitev davka ICI
Oproščena davka ICI pa so tista kmetijska zemljišča, ki sodijo pod »gorata območja« v smislu 15. Cl. zakona 984/77. Ta zemljišča niso obdavčena z davkom
IQ ne glede na to, ah so obdelana ah ne in ah jih obdeluje kmet ali nekmet. Vsa ostala kmetijska zemljišča, ki ne sodijo v to kategorijo, so obdavčena za vrednost, ki presega 50 milijonov lir vrednosti. Ta vrednost se raCuna tako, da se pomnoži katastrski dohodek (reddito domi-nicale) s količnikom 75, to pa samo v primera, da zemljišče neposredno obdeluje kmet sam.
Delni odtegljaji
Predvideni so tudi odtegljaji v naslednjih odstotkih:
A - 70% davka IQ za presežno vrednost od 50 do 120 milijonov lir;
B - 50% davka IQ za presežno vrednost od 120 do 200 milijonov hr;
C - 25% davka ICI za presežno vrednost od 200 do 250 milijonov hr.
Kmetijska zemljišča, ki jih obdelujejo nek-metje, nimajo pravice do nobenih odtegljajev.
Kmečke zgradbe
Prav tako niso obdavčljive kmečke zgradbe (stanovanja, hlevi, kleti, tople grede), ki so namenjena delovanju kmetije same. Vse ostale zgradbe so obdavčene na osnovi katastrske vrednosti, ki se izračuna tako, da se pomnoži število katastrskih prosto-
rov (vani utili) z njihovo katastrsko vrednostjo, ki je odvisna od katastrske cone, kategorije in razreda.
Vrednost zemljišč
Izračunano vrednost zemljišč in zgradb pon> nožimo s količnikom, ki je za občine na Tržaškem naslednji:
-	za občino Trst 4%
-	za občino Dolin0 4,5%
-	za zgonisko in re-pentaborsko občino 5%
-	za miljsko in na-brežinsko občino 6%
Za stanovanje, v katerem lastnik živi, je mogoč odbitek od davka ICI v višini 180.000 lir.
Rok plačila
Davek ICI bomo pl0' Cah v dveh obrokih, Čeprav je treba prijavo iz; polniti in jo priložiti istočasno z obrazcem 740. Prvi obrok bo treba plačati od 1. do 20. julija in znaša 90% dolgovanega zneska za prvo polletje oz. 45% celotnega davka (za vse leto). Drugi obrok v višini 55% letnega davka pa bo treba plačati od 1. do 20. decembra letos.
BLORinlNVIM
Občinski davek ICI nadomešča tudi dosedanji davek ILOR na nepremičnine, postopno pa tudi davek INV1M, ki ga bo treba plačevati še naprej Čeprav le delno, do 1. januarja 2003. (jk)
DOLINA / OB LETOŠNJI MAJENCI
V RAZMISLEK / NEDAVNI OKROGLI MIZI TRŽAŠKEGA ODBORA ZDRUŽENJA AIESEC NA ROB
Srečanje med gostinci in pridelovalci vina
Za uveljavljanje kakovostnih domačih vin
Z današnjim posnetkom, ki ga je ob praznovanju dolinske Majen-ce naš fotograf ujel v svoj objektiv, a nam ga potem kronična prostorska slika ni dovolila objaviti, se torej vračamo na začetek meseca, ko je bila v Dolini tradicionalna 37. občinska razstava domačih vin. Dolinska občinska uprava je ob tej priložnosti priredila srečanje z gostinci in upravitelji javnih lokalov iz vse tržaške pokrajine, letos pa je še posebej povabila elane gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju.
Razstavljena vina sta ocenili dve komisiji:- prva, komisija izvedencev, jih je presodila po strokovni plati, druga, komisija obiskovalcev Majence, pa je dala svoje mnenje glede na okus in
aromd, ki ju posamezna domaCa vina ponujajo.
Udeležence srečanja med vinogradniki in gostinci je v imenu dolinske občinske uprave pozdravil podžupan in odbornik za kmetijstvo Dionisio Gherbassi, ki je podčrtal skrb svoje krajevne uprave za ravoj in kakovostno rast vinogradništva in kletarstva v Bregu. V imenu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pa je zbrane nagovoril predsednik Boris Siega, ki je poudaril pomen sodelovanja, ki se v zadnjih letih spleta med Združenjem in Kmečko zvezo. To sodelovanje bo treba v prihodnje še bolj razviti in ustvariti nove priložnosti za skupen nastop pridelovalcev vina in gostincev, ki bo hkrati tudi priložnost za premislek o skrbi za
veCanje kakovosti domačega vinskega pridelka.
Za oboje, tako za gostince kot za vinarje je namreC še zlasti v teh Časih zastoja prodaje vina, ki sovpada s splošno gospodarsko stagnacijo, skrb za kakovost in za nove prijeme še zlasti pomembna. Namesto konkurence med kmetovalci in gostilničarji (ki je med drugim slonela predvsem na cenenosti ponudbe, ne pa na njeni kakovosti) je torej ne-obhodno ustvariti korektno poklicno sodelovanje, ki lahko edino zajamči razvoj domačih gostinskih in vinogradniških oziroma kletarskih dejavnostih.
Na sliki (foto Križman-CiC/KROMA) : nagovor predsednika SDGZ Borisa Siege na srečanju gostincev in vinogradnikov.
Okrepiti vez med šolo in delom
V nastopih vidnih vsedržavnih in domačih menedžerjev poudarek na nujnost okrepitve vloge univerz - Sodelovanje med šolo in delom življenjskega pomena tudi v naši skupnosti
Davorin Devetak
Pred dnevi je tržaški odbor Mednarodnega združenja študentov ekonomskih ved - AIESEC priredil na ekonomski fakulteti v Trstu okroglo mizo z naslovom »Po diplomi -razmerje med akademsko pripravo in potrebami sveta dela«. Na njej sta predavatelj na tržaški ekonomski fakulteti in direktor tržaškega masterja za mednarodno menedžer-stvo MIB prof. Vladimir Nanut in rektor tržaške univerze prof. Giacomo Borruso predstavila izsledke raziskave tržaške družbe SWG, ki je na to temo anketirala 780 diplomirancev z vseh fakultet tržaškega vseučilišča v obodbju 1989-1991.
Pobuda tržaškega odbora združenja AIESEC se uokvirja v skupni raziskovalni projekt v sodelovanju z enakim združenjem na Reki, ki ga bodo predstavili na svetovni konferenci AIESEC, oktobra letos v Sao Paolu v Braziliji. Preden se lotimo same vsebine posveta pa gre podčrtati dragoceno vlogo te mednarodne študentske organizacije, ki skrbi za prirejanje delovnih stažev, študijskih izmenjav in na splošno za povezovanje univerzitetnikov z univerzami, podjetji, gospodarskimi in sorodnimi organizacijami v tujini. Morda je kakšen slovenski študent eko-nomje že vključen v to združenje, ne bi pa škodilo, ko bi bili naši študenti s takšnim profilom bolj prisotni tudi v
tej sredini, ki gotovo pripada odprtemu in dinamičnemu delu Trsta.
Mimo glavne razveseljive vesti, da je kar 85 odstotkov vprašanih našlo zaposlitev (38% v zasebnem sektorju, 37% v javnem in 25% kot samostojni delavci), pričajo ostali podatki o splošno zadovoljivi ravni izobraževanja in formacije na skoraj vseh fakultetah (28% zelo in 47% precej zadovoljnih), s kakovostnimi vrhunc na medicinski, inženirski, ekonomski in drugih fakultetah. Glede na izražene potrebe in izkušnje v delovnem okolju ter na pogoje in dejavnike, ki so vplivali na zaposlitev, pa gre posebej poudariti, da večina diplomirancev opozarja na pomanjkanje prave povezave med univerzo in podjetji.
S temi splošnimi ugotovitvami so soglašali tudi ostali nastopajoči na okrogli mizi, ki so podali številnim mladim poslušalcem živo izkušnjo in pričevanja iz sveta dela. Predstojnik oddelka za izobraževanje in raziskave pri rimski Con-findustrii dr. Claudio Centih je podčrtal absolutno podporo zveze in-dustrijcev prizadevanjem po posodobitvi italijanske univerze, z uvajanjem tako imenovanih »kratkih univerzitetnih diplom«, se pravi dve do triletnih študijskih smeri z vi-
sokim strokovnim profilom, ki so namenjene predvsem uporabno-znanstvenim panogam in nasplošno tehnološkemu, zdravstvenemu in gospodarskemu področju. Prav tako je Centih izrazil koristnost delovne prakse oziroma staža, ki bi morala biti vse bolj prisotna v rednem študijskem programu, vendar je za njiju treba komaj ustvariti ustrezni pravni okvir.
Tudi v domačih nastopih - odgovornega vodje ravnateljstva za osebje zavarovalnice Lloyd Adriatico dr. Renata Di Bacca, osrednjega ravnatelja zavarovalnice Assicurazioni Generali inž. Benita Rocca in ravnatelja za osebje in organizacijo pri por-denonskem Zanussiju dr. Gianfranca Marina -je bilo zaslediti vrsto sugestij in predlogov za okrepitev vloge univerze. Se bolj zanimiva pa so bila za bodoče doktorje in diplomirance stvarna in vzpodbudna opažanja teh menedžerjev glede značilnosti in motivacij, ki igrajo najpomembnejšo vlogo pri sprejemu v službo in pri uveljavljanju v delovni karieri.
Zavarovalna družba Generali, ki namenja temu področju pozornost, je nedavno izvedla podobno usmerjenno raziskavo na vzorcu 500 univerzitetnih diplomirancev, ki so bili sprejeti v službo v zadnjih
petih letih. Iz analize zbranih podatkov so prišli do izraza tako odločilni, pozitivni, kot tudi zaviralni dejavniki, in torej prvine zadovoljstva in nezadovoljstva. Ob odlični in kar se da redni formaciji (z obveznim znanjem jezikov), ki služi za selekcijo, pa so pomembne še mnoge druge lastnosti, ki gredo od prilagodljivosti in pripravljenosti za mobilnost, ne le profesionalno, do smisla za interakcijo in skupinsko delo; od pripravljenosti za aktivno pristopanje in inovativnost do smisla za analizo in komunikativnost.
Furlanskemu mednarodnemu elektronskemu koncernu Zanussi pa je, glede na njegovo specifiko (zaposluje 6800 delavcev in 2000 uradnikov), še posebno pri srcu povezava med industrijo in delom, zato v okviru posebnega »globalnega naCrta« uresničuje v tovarni niz obiskov in srečanj za višješolce, univerzitetne študente in diplomirance, medtem ko za zaposlene visoke kadre in uradnike prireja prakso v proizvodnih oddelkih.
Vsi udeleženci okrogle mize pa so ob vsem tem poudarili še - kot posebno pomembno in pravzaprav bistveno -pozitivno motivacijo pri delu: to pa pomeni se priučiti, delati in živeti v podjetju ter dati od sebe vselej veC od ti-
stega, kar se zahteva. Čeravno bi imel mladi zaposleni občutek, da ni takojšnjih rezultatov ah primerne pohvale za dobro opravljeno delo, naj ve, da podjetje ni šola ah univerza, kjer se za dobro opravljeni študij avtomatično prejme ustrezno oceno. Pa vendar, dobro in resno delo se obrestuje, vidi se v rasti kakovosti in doseženih uspehov, naposled pa prejme tudi gomotno priznanje.
Naj torej še enkrat poudarimo, da je bila večina pričevanj in napotkov uglednih menedžerjev zelo stvarna in neretoricna. Skušala je dati nekaj indikacij o tem, kar se pričakuje in zahteva od mladih na delovnem mestu. Ce pa to temo razširimo in se navežemo na razpravo, ki se je razvila na nedavnem obenem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja na tržaškem razstavišču, pa lahko ugotovimo, da je bilo nemalo posegov naših gospodarstvenikov naravnanih na isto skrb in vizijo: omogočiti večjo komunikacijo in povezavo med podjetji in svetom dela nasploh na eni strani in šolo kot kovačnico novih talentov in proizvajalcev na drugi. Pri tem je zgovorna tudi pozornost naših denarnih zavodov, ki v zadnjih letih mnogo vlagajo v notranje in zunanje izobraževanje svojih sodelavcev.
Nekateri predstavniki naše šole (Sindikat slo' venske šole, šolniki* Slovenski deželni z0' vod za poklicno iz°' braževanje) so to sporočilo o strateški vlogi šole osvojili kot ut®' meljeno in spodbudno tudi za šolo samo, S® posebej v tej fazi, ki je kritična ne le za gospodarstvo, ampak za vso našo skupnost. Sedaj Je torej treba preiti od besed k dejanjem in oo obstoječih ustvariti se nove oblike sodelovanja in povezovanj0; da bomo v resnici znah odgovoriti na izzive krize in na nujnost odpiranja tega našega prostora, ki jih ne gre jemati zgolj negativno, k° to že počenjajo drugi v našem mestu.
Takšen nov posluh Je bilo na primer opaziti tudi na nedavni javni skupščini tržaških i0' dustrijcev, kjer so jasno povedali, da je treba enkrat za vselej premostiti stara zapiranja in ubrati pot sodelovanj0 in konkretnega dela-Čeprav bi morali biti prvi nosilci vsake razvojne vizije politiki, vemo, v kakšnih vodah se ti taCas nahajajo, tako v krajevnem kot državnem merilu. V pričakovanju, da bo sedanji p°(
liticno-institucionalm
šok Cimprej presežen, pa ne smemo ostati križem rok, amapak moramo vsak na svojem področju še intenzivneje delati, in to vzajemno, da se bosta omenjeni sredini - sola in gospodarstvo - se bolj in racionalneje razvijali v splošno korist.
i
__	ŠTANDREŽ / NA SEJI RAJONSKEGA SVETA_
Prikazan okvirni načrt za preureditev Pilošča
Se odprto pa ostaja vprašanje finansiranja tega posega
ZSKD / POGOVOR Z RUDIJEM PAVŽIC
Za odprt kulturni obmejni prostor
Ob utrjevanju ljubiteljske kulture tudi povezovanje in prisotnost v družbenih procesih
____Marko Marinčič
Rajonski svet v Stai re2u je na zadnji se vzel v pretres načrt 5 ureditev PilošCa, ki ga
ganä. Priprava načrta uajala kar celo leto tu zaradi tega, ker je skui načrtovalec zbrati Cii podatkov o tei kakšno je bilo PiloSCe Preteklosti. Kot je sa ugotovil, se je pri te uroral naslanjati zlasti ustne -vire, saj ni bilo n gute izslediti primerne totografskega gradiva.
Kako si je arhitekt ; mislil preureditev te starega Standreskega Kur zadeva prom ki danes poteka Cez trt veh vzporednih smer ipo ulicah Montello
Preavrdel preki: Lh. Montello (ki bi p ta enosmerna) "
dom Andreja Bu Prav tako odstranit« tobusne postaje in , mce, ki je ze pod
Podrtiji. Avtomobili ostal na voljo le Se pas Ul. sv. Mihae ož)i pas proti perii mu delu Ul. Mon medtem ko bi se< s upno število pari mest ohranili tako, nekaj mest pridol
e,,., H S*.
Skica Pilošča po preureditvi, za katero se zavzema rajonski svet v Štandrežu
Ul. .Montello in nekaj na trgu približno tam, kjer danes stoji avtobusna Čakalnica.
Osrednji del PilošCa bi bil po preureditvi namenjen pešcem. Sredi tega s porfirnimi kockami in ploščami tlakovanega prostora naj bi stal vodnjak, kakršnega se starejši domačini še spominjajo na PilošCu (Četudi ne na natanko istem mestu), štiri vogale te ploščadi pa bi krasila drevesa, najbrž platane. Vodnjak in drevesa bi bili simetrično postavljeni ob središčni osi proti vhodu v dom Andreja
Budala, ki je tako arhitektonsko kot družbeno najpomembnejše poslopje na PilošCu in bi ga preureditev trga še ovrednotila.
Rajonski svetovalci so pozitivno ocenili načrt, nekaj pomislekov pa se je pojavilo glede njegove izvedljivosti v doglednem Času. Po prvem izračunu naj bi namreč bila v ta namen potrebna investicija vsaj 200 milijonov lir, ki jih gotovo ne bo lahko stakniti v občinskem proračunu.
V zvezi s preureditvijo je bil govor tudi o uradnem poimenovanju trga,
seveda z njegovim slovenskim imenom, ki je od vedno v rabi med domačini.
Dodatno vprašanje je tudi prenos končnega avtobusnega postajališča nekaj sto metrov dlje na Ul. sv. Mihaela. Po mnenju rajonskega sveta to ne sme biti problem, kvečjemu nasprotno, saj bi s tem bil avtobus bližji stanovalcem tega območja. O tem bo že v kratkem govor na sestanku z vodstvom Mestnih podjetij za storitve, je napovedal predsednik standreskega rajonskega sveta Božidar Tabaj.
Jutri bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici 29. redni občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Oh tej priložnosti smo postavili nekaj vprašanj dosedanjemu predsedniku ZSKD na Goriškem Rudiju Pavšiču
OhCni zhor se odvija v Času velikih družbenih sprememb. Kolikšen je njihov vpliv na dejavnost te organizacije?
Ne živimo zunaj stvarnosti, ki nas obdaja, zato si je težko misliti, da bi naše delo lahko ocenili, ne da bi upoštevali okolje, v katerem smo, in njegove spremembe. Zveza na Goriškem je tudi v zdajšnjih razburkanih Časih skušala izpostaviti nekaj osnovnih naCel, ki bi jih lahko strnili v tri sklope: utrjevanje ljubiteljske kulture, povezovanje navzven in večja prisotnost v družbenih procesih. Ne glede na dosežene rezultate menim, da smo nudih svoj prispevek k obogatitvi kulturne stvarnosti, ki si v sedanjem Času z veliko težavo utira pot.
Kakšna je bila glavna značilnost delovanja Zveze na Goriškem?
V bistvu je nadaljevala na poti, ki jo je ubrala pred nekaj leti in ki je nekako sad skupnega dogovarjanja na deželni ravni. To smo štorih v prepričanju, da je vendarle treba izpostaviti tudi našo goriško specifiko in se vesti po nasvetih, ki
Rudi Pavšič
nam jih narekuje naš prostor.
Pri tem velja povedati, da smo se skušali, ob že tradicionalnem sodelovanju z zamejskimi skupinami in s kulturnimi sredinami iz Slovenije, odpreti tudi italijanskemu prostoru. Naš namen je, da nas tudi italijanska kulturna stvarnost bolje spozna in z nami spozna potrebe in težnje naše narodnostne skupnosti. Le na tak naCin, ne da bi se zaprli v nekakšen geto, bomo soustvarjali obmejni prostor, ki mora postati stičišče prijateljstva, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. V tem ne vidimo odrekanja naši specifiki, niti utapljanja
manjšine v večino, marveč želimo vzpostaviti trdnejše vezi med raznimi akterji kulturnega življenja.
Kakšen pa je odnos Zveze do včlanjenih društev?
Doslej je takšno sodelovanje teklo po ustaljenih tirnicah, ki pa niso povsem primerne v današnjem Času in ne odgovarjajo vedno stvarnim potrebam. To bo verjetno eden glavnih izzivov za našo Zvezo v naslednjem obdobju.
Poudariti velja, da smo skušali najti skupno dogovarjanje tudi z nekaterimi organizacijami znotraj in s samo SKGZ, kar je skoraj neobhodno potrebni element našega načrtovanja in dogovarjanja. Menim, da so Časi ločenega projektiranja mimo in zanje nismo ne kadrovsko ne finančno kos.
Kakšen je odnos Zveze do Kulturnega doma v Gorici?
Kulturni dom je postal pravo središče goriške kulture. Želimo, da bi še naprej igral vlogo povezovalca in vzpodbujevalca kulturne stvarnosti. Želimo si tudi, da bi postal katalizator bogate in razvejane dejavnosti naših društev na Goriškem. To je nadaljni korak, za katerega si je treba skupno prizadevati, da ga bomo uresničili.
NOVICE
Goriška Caritas za Osijek
Goriška dobrodelna ustanova Caritas sporoča, da so v pobratenem Osijeku na Hrvaškem že popolnoma popravili en v nedavni vojni porušen vrtec, za katerega so prispevali denar dobrotniki iz goriške pokrajine. Sedaj pa morajo vrtec še ustrezno , opremiti in prav zaradi tega bodo takoj odposlali v Osijek prve štiri posteljice za malčke v vrtcu, denar za preostalih 40 posteljic pa bodo izročili sestram, ki vrtec upravljajo, 4. junija na priložnostni slovesnosti odprtja vrtca, ki se je bo udeležila delegacija Caritasa iz Gorice z nadškofom Bom-marcom na Čelu. Na vse, ki so pripravljeni pomagati, se Caritas obrača s prošnjo, naj to storijo Cim-prej. Prispevke lahko nesejo neposredno na sedež Caritasa, Trg sv. Frančiška 1, ali pa denar nakažejo na tekoče račune: pri Goriški hranilnici je številka raCuna 20006817, Banco Ambrosiano ima račun številko 1144-55, pri locniški Kmečki in obrtni hranilnici pa je račun st. 2491.1.
Tečaj zdravstvene vzgoje
Goriška občinska uprava je v sodelovanju s službo za šolsko medicino pri KZE priredila teCaj zdravstvene vzgoje, namenjen vzgojiteljicam v občinskih in zasebnih otroških vrtcih v Gorici. Tečaj se bo zaCel jutri, 22. t.m., na sedežu KZE v ulici Vittorio Veneto. Udeležilo se ga bo 24 vzgojiteljic oziroma učiteljic. Predavali bodo trije strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva, sociolog in logopedist. TeCaj bo trajal tri dni.
V Gradežu odprejo razstavo o oglejskem patriarhu Bertrandu
Nocoj bodo v Gradežu v občinski knjižnici “Falco Marin“ ob 20.30 predstavili likovno razstavo, ki je posvečena patriarhu Bertrandu Oglejskemu. Razstava bo na ogled v Gradežu v cerkvi sv. Roka do 6. junija. Oglejski patriarh Bertrand je bil zahrbtno umorjen leta 1350 v kraju San Giorgio della Richinvelda. Zivljensko pot tega velikega patriarha je za razstavo likovno upodobil znani slikar Tonino Cragnolini iz Cente. Razstavo je finančno omogočila Kmečka in obrtna hranilnica iz Starancana, ki bo jutri dopoldne odprla svojo novo podružnico v Gradežu.
Nocoj na goriškem gradu odprtje razstave Roberta Joosa
Danes bo ob 18. uri na goriškem gradu otvoritev prve večje poletne razstave v organizaciji goriške občinske uprave v letošnjem letu, ki sicer sledi uspešni razstavi slovenskega goriškega rojaka Vanje Franka. Razstava likovnih del drugega goriškega rojaka, Roberta Joosa bo odprta na gradu do konca meseca junija in nosi naslov: “Ljubezenska pisma mojemu mestu“.
nova gorica / v petem poskusu
Novi župan je Tomaž Marušič
Prejel je 36 glasov od 62 navzočih (od skupnih 83 članov skupščine)
NOVA GORICA - V pesni poskusu je novogoriška občinska skupščina vendarle bila zmožna iz-voliti svojega predsedniku Do naslednjih voli-)RV no to ‘nalogo - nepro-esionalno - opravljal diplomirani pravnik in sa-rnostojni advokat Tomaž Marušič.
Na seji skupščine so v,Ceraj najprej (ponovno) glasovali o tem, ali naj ?re9spdnik opravlja nnikcijo profesionalno ali 116 in odločili za naprofe-
sionalnost. Marušič je od
r ^ ,navzoCih odbornikov lod skupnih 83 elanov skupščine) prejel 36 gla-
sov, 8 glasov je prejel samostojni kandidat Rajmund Kolenc, kar 18 glasovnic pa je bilo belih.
Novoizvoljeni župan je povedal, da se bo potrudil kljub neprofesionalnemu statusu opravljati posel nadvse profesionalno. Osnovna načela, ki jih bo spoštoval so: volja ljudi, mesto in vloga občine, ki ji v slovenskem prostoru gre, nestrankarstvo, ohranjanje živega stika z občani. Obnovil bo vse doslej pretrgane povezave med slovenskimi občinami, enako velja za odnose z zamejstvom in z goriško provinco. (V.C.)
VOLILNA KRONIKA
Slovenci PSI za Alenko Florenin
pdlocitev tržaške slovenske komisije PSI, da se iz protesta do imenovanja sen. Agnellija za komisarja tržaške federacije avtosuspendira iz PSI še ne pomeni, da se slovenska komisija odreCe svojemu delu, ugotavlja njen deželni predsednik Rudi Pavšič v sporočilu za tisk in napoveduje, da bodo slovenski socialisti posvetili vso pozornost obnovi deželnega in pokrajinskega sveta v Gori-oi- Glede zadnjega si prizadevajo, da bi svoji kandidatki Alenki Florenin (neodvisni) nudili naj-veejo pomoč. Izbira Floreninove izhaja iz ugoto-v*tve, da se spričo krize italijanskega sistema in zaradi zablod, v katere je zašla tudi PSI, obme stran. Slovenski socialisti so stopili na pot prenovitve v prepričanju, da iz “starega” nastaja tudi v PSI nekaj “novega”, ki gre v smer združevanja naprednih in levičarskih sil. Za uresničitev tega Projekta pa so potrebni novi ljudje, ki niso vezani na stare strankarske sisteme. To je tudi eden °d razlogov za kandidaturo Alenke Florenin kot neodvisna na listi PSI.
Zeleni: Ripa di Meana v Tržiču
Vsedržavni glasnik Zelenih Carlo Ripa di Meana bo danes ob 10.30 pred županstvom v Tržiču sodeloval na predstavitvi liste Cittadini per Mon-falcone, v kateri sodelujejo tudi zeleni. V Staran-canu bo nato sledila predstavitev list za pokrajino in deželo, kjer se bodo zeleni predstavili s simbolom golobice s štirijezicnim napisom.
PREDSTAVITEV / V TOREK NA GRADU
Zanimanje za Rebulo v italijanskem prevodu
No večeru številno občinstvo obeh narodnosti
V torek je bila v pokrajinskem muzeju na gradu predstavitev knjige Alojza Rebule Nel vento di Sibilla, ki jo je izdalo ZTT. Gre za italijanski prevod Rebulovega romana V Sibili-nem vetru, ki je leta 1969 prinesel avtorju nagrado iz Prešernovega sklada. Na predstavitvi, ki je potekala v organizaciji pokrajinskega odborništva za šolstvo, je odbornica Aleksandra Devetak pozdravila številno občinstvo (na sliki - foto Studio Reportage).
Knjigo sta predstavila profesorja Tomaž Pavšič v slovenščini in Fulvio Salimbeni v italijanščini. Pavšič je nakazal na večplastnost Rebulovega romana, ki je zanimiv tudi za italijanskega bralca. Prof. Salimbeni, ki je dober poznavalec slovenske literature in stvarnosti, je pokazal na aktualnost Rebulovega dela tudi v današnjih Časih. Prevajalka, prof. Diomira Fabjan Bajc, je povedala nekaj utrinkov
iz garaškega dela ob prevajanju, sam Rebula pa je povedal, zakaj je v romanu dogajanje postavljeno v antiko, na katero se je navezal v Času študija malem se-
Ze vec let goriška Pokrajina organizira svojevrstne glasbene večere, na katerih lahko poslušalci v imenitnih grajskih in cerkvenih okoljih spoznavajo srednjeveško glasbo. Organizacija koncertov srednjeveške dvorne glasbe je zaupana Akademiji srednjeveških študijev “Jaufre Rudel“ iz Gradišča. Letošnjim glasbenim večerom so dali naslov: “Dvorna glasba. Srednjeveška glasba zgodovinskih središč v goriški pokrajini“.
Prvi letošnji koncert bo že nocoj ob 21. uri pred cerkvijo Santa Ma-
menišCu v Gorici. Ob koncu sta predstavnika gledališča Teatro Giovani iz Gorice Paolo Sodini in Enrico Cavallero prebrala nekaj odlomkov iz romana.
ria in Monte v Foljanu, v primeru slabega vremena bo koncert v občinski dvorani. V Foljanu bosta nastopili skupini Dram-sam in glasbena skupina akademije Jaufre Rudel s koncertom. ‘Tl Fiore, la Stella e la Fontana: per Madonna laudare.“ Prihodnji petek, 28. maja, bo koncert srednjeveške glasbe ob 21. uri na Medejskem griču pred cerkvijo sv. Antona, v Četrtek, 10. junija, ob isti uri v Gradežu v Calle Tognon, v sredo, 16. junija, pa bo koncert v Krminu v parku vile Locatelli.
GLASBA / KONCERT V FOLJANU
Srednjeveški večeri
Sledili bodo Se trije nastopi v slikovitih okoljih
OSIMO / POBUDA ZUPANA TUZZIJA
Pismo Andreotti o pričakovanjih in željah Gorice
Goriški župan Erminio Tuzzi je te dni pisal novemu italijanskemu ministru za zunanje zadeve Beniaminu Andreatti pismo, v katerem ga med drugim vabi v Gorico, da bi bolje spoznal tukajšnjo obmejno stvarnost. Tuzzi v pismu Andreatti tudi poudarja, da sedaj mesto Gorica živi po vseh političnih spremembah v zelo kočljivem položaju ih to v Času, ko se razpravlja o spremembah ali pa nadgradnji Osimskih sporazumov. Zupan poudarja veliko vlogo Gorice v trgovski izmenjavi s Slovenijo in Hrvaško in
zato Andreatti piše, da si Goričani obetajo od novih sporazumov predvsem novega ekonomskega zagona in vec sodelovanja s sosednjimi državami, dograditev avtoceste v Sloveniji, ki bi tako povezala štandreški “av-toporto“ s srednjo Evropo, regulacijo in ekološko zaščito vseh voda na obmejnem ozemlju in ne nazadnje, poudarja Tuzzi v pismu Andreatti, da je Gorici treba priznati mednarodno vlogo, ki jo mesto ima, ker je dejansko edino mesto Evropske skupnosti, ki meji na Balkan.
SLOVENSKA SKUPNOST GORICA prireja
Predvolilni praznik
v Rupi v nedeljo 23. maja ob 19.
Vabljeni v kar večjem številu. Spregovorila bosta: Damijan Terpin in Ivo Jevnikar. Za glasbo, jedačo in pijačo preskrbljeno
Tajništvo Slovenske skupnosti Gorica
OBVESTILO
Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca.
Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure, ob sobotah zaprto. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP.
KINO
GORICA ,
VITTORIA 19.00-20.30-22.00 »In mezzo scorre il fiume«. Rež. Robert Redford. Oskar za fotografijo.
CORSO 18.00-20.00-22.15 »Proposta indecen-te«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-20.00-22.00 »Una giomata d’or-dinaria follia«.
TRZIC
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Amore per sempre«.
K KONCERTI
OBČINSKO GLEDA-LISCE V TRŽIČU: nocoj ob 20.30 koncert sezone Danubio. Nastopa Komorni orkester iz Padove in Veneta, dirigent in solist Bruno Giuranna, violinistka Victoria Mullo-va.
Ml PRIREDITVE
KD JEZERO in PEVSKI ZBOR JEZERO vabita jutri, 22.t.m., ob 20.30 na pevski večer. Potekal bo v občinski telovadnici, sodelovali pa bodo mpz Jezero, dekliški pevski zbor Jezero in zbor KD Svoboda iz Ptuja.
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL
Danes, 21. maja, ob 17. uri
dr. BORIS PATERNU:
POGLAVJA O PESNIKU KOCBEKU
Predavanje iz niza o slovenski književnosti bo v Čitalnici knjižnice v Ul. della Croce 3.
VABLJENI!
□ OBVESTILA
SPD GORICA priredi 6. junija avtobusni izlet v bolnico Franja in na Ravne z ogledom Ravenske jame. Prijave samo na sedežu v sredo med 11. in 12. uro ter v Četrtek med 17. in 19. uro. Ob prijavi je treba obvezno vplačati znesek za prevoz in vstopnino.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
obvešCa elane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do 27. junija letos ob sredah na sedežu društva med 10. in 11. uro. Vpisovanje se nepreklicno zaključi v sredo, 2. junija.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341
POGREBI
Danes ob 13.15 Ettore Carlet iz splošne bolnišnice v Romans in ob 13.15 Elisabetta Valde-marin vd. Urdan iz splošne bolnišnice v Medejo.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica izreka sožalje dolgoletnemu odborniku Jožku Pahorju in ženi Sonji ob boleči izgubi, ki ju je
Ob izgubi dragega no-nota izrekajo bivši sodelavci podjetja Micro M Tamari Pahor in družini iskreno sožalje.
/
3 Petek, 21. maja 1993
SVET
NOVICE
POROČILO O RAZVOJU ČLOVEŠTVA V LETU 1993
ANGOLA / PO PRIZNANJUTdS
Vojni ni videti konca
KABUL - Afganistanski radio porofia, da so se v noči s srede na Četrtek v veC delih glavnega mesta Kabula spopadle vladne Čete ter pripadniki Šiitske policije stranke Wahdat in enote fundamen-talisticnega gibanja pod vodstvom Gulbudina Hekmatjarja. Slednji naj bi se spopadli tudi med seboj. Po neuradnih poročilih so se medtem v Džalalabadu na vzhodu dežele sicer sestali predstavniki devetih sprtih mudžahedinskih strani ter sklenili premirje. Imenovali so mešano komisijo, ki naj bi rešila sporna vprašanja, vendar so se obračunavanja kljub temu nadaljevala. Samoi-menovani premier Hekmatjar je želel obenem razrešiti obrambnega ministra Šaha Masuda, Cesar pa predsednik države Rabani ni dovolil. (STA/DPA)
Kancler Kohl na obisku v Turčiji
ANKARA - Nemški kancler Helmut Kohl je v Četrtek, drugi dan obiska pri turškem vodstvu, položil venec v mavzoleju Mustafa Kemala Atatiirka, utemeljitelja sodobne Turčije. Nato se je sestal s pre-mierom Inonujem in imel drugi krog pogovorov z novo izvoljenim predsednikom Demirelom. Namen Kohlovega obiska je predvsem odpraviti nesoglasja, ki so med državama nastala zaradi napadov nemških neonacistov na turške delavce ter nemških kritik na raCun turškega reševanja kurdskega vprašanja. Kancler Kohl je na tiskovni konferenci po pogovorih poročevalcem povedal: »Naša stališča in pogledi so si na moC podobni. Prijatelji morajo znati zgladiti nesporazume in mi smo štorih prav to.« (Reuter)
Spopadi v Abhaziji
MOSKVA - Kljub premirju, ki naj bi pričelo veljati v Četrtek, podpisala pa sta ga prejšnji torek gruzinski predsednik Sevardnadze in ruski voditelj Jelcin, se spopadi med gruzinskimi in abhazijskimi enotami nadaljujejo. V spopadih za glavno mesto Abhazije Suhumi, ki ga je avgusta lani zasedla gruzinska vojska, naj bi samo v sredo padle štiri osebe. Sprti strani seveda druga drugi očitata kršenje premirja. Pokrajina Abhazija sicer pripada Gruziji, bori pa se za priključitev Rusiji. (Agencije)
Pivi so Japonci
Merila so življenska pričakovanja, raven izobrazbe in kupna moč prebivalstva - Temopolti in špansko govoreči Američani so pri dnu
NEW YORK - VeC kot 90 odstotkom prebivalcev zemeljskega planeta krojijo usodo drugi, kljub nedavnim spremembam pri demokratizaciji in uvedbi tržnega gospodarstva skoraj po vsem svetu, ugotavlja letno poročilo Programa OZN za razvoj.
Svetovno poročilo o razvoju človeštva v letu 1993, ki ga je pripravila skupina neodvisnih gospodarstvenikov, razvršča države v skladu s kazalcem razvoja Človeštva (IDH), ki hkrati upošteva življenjska pričakovanja, raven izobrazbe in kupne moCi prebivalstva. V letu 1993 je na vrhu lestvice Japonska, Čeprav je njen notranji bruto promet šele šesti na svetu. Na drugo mesto se je uvrstila Kanada, ki ji sledijo Norveška, Švica, Švedska, ZDA, Avstrah-ja, Francija, Nizozemska in Velika Britanija.
Barbados, ki je prvi med državami v razvoju, je zavzel 20. mesto, neposredno za njim pa so se zvrstili Hong Hong (24.), Urugvaj (30.) in Južna Koreja (33.). Prav na dnu seznama so po kazalcih IDH razvrščeni Afganistan, Sierra Leone in Gvineja (173.).
Poročilo poudarja, da etnične manjšine, revni, prebivalci kmetijskih območij, ženske in prizadeti velikokrat nimajo možnosti, da bi izboljšati svoje življenjske razmere spričo nemoči, ki je včasih navzoča tudi v državi kot celoti.
Za ponazoritev podatka, da etnične manjšine marsikje ne uživajo prednosti standarda in socialnih pravic, je poročilo za leto 1993 razvrstilo belce. Črnce in špansko govoreče prebivalce ZDA tako, kot bi šlo za različne države.
Kazalec IDH je bele Američane uvrstil prav na vrh, pred Japonci, medtem ko so Cmci, katerih življenjska pričakovanja, prihodki in izobrazbena raven so veliko manjši, zavzeti 31. mesto na tej svetovni lestvici, špansko govoreči prebivalci ZDA pa 35. Študija je prav tako pokazala, da so številne skupine, revni, ženske in prebivalci kmetijskih območij prav tako izključeni.
Proučevanje vključenosti oziroma izključenosti tudi ugotavlja, »da je po vsej verjetnosti manj kot 10 odstotkov tistih, ki v celoti sodelujejo pri političnem, gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju«. Poročilo priporoča ustvarjanje takšnih tržišč, ki bodo vsem ljudem omogočila uživanje tistih dobrin, ki jih soustvarjajo, hkrati pa ugotavlja, da je po vsem svetu v gospodarstvu zaznati rahel vzpon, kar pa ne velja za število delovnih mest, ki tej rasti ne sledi v istem ritmu. Poročilo temu pravi »gospodarska rast brez ustvarjanja novih delovnih mest«.
Med leti 1960 in 1987 so Francija, Nemčija in Velika
Britanija podvojile obseg svojih gospodarstev, hkrati pa se je število delovnih mest zmanjšalo. V istem obdobju se je v državah v razvoju proizvodnja povečala za manj kot tretjino, Čeprav se je delež ročnega dela zmanjšal, skoraj dve tretjini sredstev pa so nameniti za tehnološka sred-
stva in opremo.
Poročilo tudi ugotavlja, da se je povečala dejavnost nevladnih organizacij, ki danes zaposluje že 250 milijonov ljudi, v primerjavi s 100 milijoni v začetku osemdesetih let. To naraščanje so omogočiti donatorji, nezadovoljni z rezultati veCine uradnih pomoCi, ki
so zaceli svoja sredstva preusmerjati v sklade nevladnih organizacij. Skupna vsota sredstev nevladnih organizacij severa za države v razvoju, v katerih je le tretjina sredstev iz vladnih virov, je med leti 1970 in 1990 narasla od komaj milijarde dolarjev na veC kot pet milijard.	AFP
Kravčuk prevzel vso oblast
KIJEV - Ukrajinski predsednik Kravcuk je
v Četrtek parlamentu predlagal, naj sam stopi na celo vlade in tako konca njeno ohromljenost Dosedanji premir Kučma je ponudil odstop.
S torkom se je Ukrajina znašla v skrajno zaostreni politični krizi, potem ko se parlament s konservativno vedno ni izrekel za dodatna pooblastila pri izvajanju gospodarske reforme, s katero se je premier ukvarjal šest mesecev. Leonid Kučma, nekdanji direktor najpomembnejše proizvodnje sovjetskih raket (Lužmah) je bil imenovan na Celo vlade oktobra lani.
»V skrajno dramatičnem gospodarskem položaju, v katerem se je znašla Ukrajina, nekdo paC mora prevzeti vajeti v roke in jaz sem pripravljen,« je izjavil KravCuk »Predsednik naj prevzame ministrski kabinet, parlament pa bo prilagodil v tem smislu nekaj členov ustave,« je predlagal. Poslanci bodo o tem glasovati v petek zvečer.
Devetinpetdesetletni ukrajinski predsednik, nekdaj odgovoren za ideologijo v komunistični stranki Ukrajine v nekdanji Sovjetski zvezi, je skupaj z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in z Belorusom Stanislavom SuškeriCem decembra 1991 zaustavil razpadanje nekdanje zveze republik Kasneje je bil izvoljen za predsednika z več kot 68 odstotki glasov.
Danes je država v globoki krizi oblasti, s parlamentom, ki šteje 450 poslancev, v njem pa prevladuje 239-glava večina nekdanjih komunistov, M zavirajo reforme. Kravcuk se doslej ni vmešaval v gospodarsko politiko, posvečal se je gradnji mlade države in zunanji politiki. Sest mesecev je prepuščal vsa večja vprašanja predsedniku vlade.
Odkar je Ukrajina neodvisna, je sprejela zgolj polovične reforme. Vprašanje privatizacije so komaj načeli: odprodali so le en odstotek državnih stanovanj zasehnikom. Kar-bovaneti (začasno ukrajinsko plačilno sredstvo), ki so ga na prostem trgu v novembru lani menjavali še po 500 za en ameriški dolar, so zdaj vredni komaj šestino, tako da je treba odšteti za en dolar že 3.000 karbovane-tov.
Ukrajinsko gospodarstvo je prizadeto zaradi izgube nekdanjega tržišča ZSSR, zlasti pa zaradi zvišanja cene gnojil, ki jih kupujejo v Rusiji.
Predsednik o svojem programu zaenkrat ni povedal se ničesar, poslanci pa pričakujejo, da bo predvsem izboljšal zapletene odnose z Rusijo.
Ruski premier Cemomirdin, ki so ga v Četrtek pričakovali v Kijevu, je svoj obisk odpovedal zaradi negotovosti v zvezi s položajem Leonida KuCme.
Laure Delrieu / AFP
Veselje in jeza vLuandi
Gibanje Unita opozarja, da bo mirovni proces ustavljen
Judith Matloff/Reuter	_
LUANDA - Nekdanja marksistična vlada Ljudskega gibanja za osbobodi-tev Angole (MRLA) je v Četrtek praznovala priznanje s strani Združenih držav Amerike, toda voditelji uporniškega gibanja Unita menijo, da bo ameriška odločitev mirovna pogajanja zapletla.
Predstavniki gibanja Unita so sporočili, da bo odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona poslabšala razmere v Angoli, kjer je lansko jesen po porazu gibanja Unite na volitvah ponovno izbruhnila državljanska vojna.
Jorge Valentim, ožji so-delovec vodje gibanja Unita Jonasa Savimbija, meni, da bodo pogajanja s predstavniki MPLA, ki potekajo v Abidjanu na Slonokoščeni obali, prav gotovo zastala.
Do leta 1991 je večina ameriških administracij podpirala gibanje Unita (Nacionalno združenje za popolno neodvisnost Angole) v 16-letni državljanski vojni, medtem ko sta MPLA podpirala Sovjetska zveza in Kuba. Sprti strani sta skleniti mirovni sporazum marca 1991. leta in se dogovoriti o volitvah pod nadzorom Združenih narodov. Toda na volitvah septembra 1992 je zmagala MPLA. Gibanje
Unita prvih veCstrankaT' skih volitev ni priznalo, tako da so boji ponovno izbruhnili. Samo od lan' skega novembra je bn0 ubitih veC kot 15 tisoč lju'
di. Borci Unite so nato zasedli 75 odstotkov ozemlja Angole.
»Ameriško priznanj® demokratično izvoljen6 vlade v Angoli je pomeni' ben dejavnik v nadaljn)1 demokratizaciji južnega dela afriške celine,« je rečeno v sporočilu, ki ga J6 objavila vlada v Luandi-
Gre tudi za jasno sporočilo voditelju Unite Jonasu Sawimbiju, da preneha s spopadi. »Voditelji v Angoli morajo sprevideti, da mednarodnega prizna' nja ni mogoče pridobiti z nasiljem in z zasedanjem ozemlja,« pravi portugai' ski zunanji minister Bar-roso, ki je tudi arhitekt mirovnega sporazuma, marca 1991 sklenjenega med predstavniki MPL-o in gibanjem Unita, s katerim naj bi zaustavili 16-le-tno državljansko vojno v nekdanji portugalski kolo-niji.
Ameriški predsednik Bill Clinton upa, da bo gibanje Unita podpisalo najnovejši mirovni sporazum - predstavniki MPLA so to že storili - in nadaljevalo pogajanja, ki potekajo poh okriljem Organizacije združenih narodov.
MADŽARSKA
Medalja ima dve plati
Središče madžarske prestolnice že spominja no Rim ali Pariz, za imenitnimi fosodomi po je sanjsko podobo »otoka sreče« že oguljeno
BUDIMPEŠTA - Ulica Vaci je dolga leta veljala za simbol »madžarskega Čudeža«. Ko so bile po vsej vzhodni Evropi trgovine realsocialistično prazne, na policah pa je bilo videti le sem in tja kaj uporabnega ali za oko prijetnega, so bile izložbe na ulici Vaci podobne pariškim ali londonskim. Tam so se pojavila prva tuja podjetja, tam so Madžari stali v dolgih vrstah za športne copate Adidas ali srajce in obleke kakšne francoske znamke. Potem se je zaCela »Vaci utca« širiti, najprej na okoliške ulice, pozneje pa po vsej Budimpešti.
Dandanes je vsa madžarska prestolnica polna trgovin s tujimi napisi in velikih tabel, ki oznanjajo, da skorajda ni pomembnejšega zahodnega podjetja, ki ne bi prav na Madžarskem začela svojega prodora na doslej zaprti, neosvojeni vzhod. Ob Donavi, kjer so že pred leti uredili imenitna sprehajališča, se od jutra do pozne noči zlasti ob koncu tedna tare tujih turistov (Madžarsko je lani obiskalo petnajst milijonov turistov), v središču mesta pa kadarkoli, še posebej na delovni dan, srečate na stotine in veC tujih poslovnežev. Nem-
Tone Hočevar
cev, Angležev, Francozov, Italijanov, Japoncev. Občutek imate, da ste zašli v blešCeCe labirinte velike zahodne prestolnice. Ce ste se v Pešto pripeljali ob Blatnem jezeru, kjer je že zdaj, na pomlad, neverjetno veliko tujih turistov, vas prav na hitro, Ce hoCete ali ne, prevzame zavist. Madžari se vam zdijo daleč pred vsemi iz nekdanjega evropskega vzhoda, skoraj raj, skoraj »otok sreče«, kot so še lani in predlanskim navdušeno pisali časopisi na Zahodu.
Bržkone naključni vi-kendski obiskovalec s takim vtisom iz Budimpešte tudi odide.
Kaj lahko kupiš za dvanajst tisoč forintov
Tudi naključni obiskovalec pa opazi, da v bu-dimpeštanskih trgovinah ne more veC iskati poceni in dobrega blaga. Predrago je tudi za prišleka, ki mu je sicer izlet na Madžarsko poceni. Za Madžare, ki povprečno zaslužijo 25 ali 30.000 forintov (za nemško marko v menjalnicah odštejejo malo Cez 50 forintov), so
blešCeCe izložbe na ulici Vaci ali kjerkoli drugod po državi skoraj nedostopne. Časi, ko so se postavljali pred drugimi nekoC vzhodnimi, zdaj srednjimi Evropejci, so minili. Trgovine s tujimi napisi, celo tiste, na katerih so imena še napisana v madžarščini, so namenjene predvsem tisočem tujcev in tistim razmeroma redkim domačinom, ki so se znašli ob divjih privatizacijah in denacionalizacijah (zlasti z oddajanjem poslovnih prostorov tujcem) ali 3 uvozno-izvo-znimi posli.
Madžarska realnost, tista, ki jo je treba poiskati za fasado ulice Vaci, je daleC od podobic »otoka sreCe«. Ze tisti, ki zaslužijo tako imenovano povprečje, 500 do 600 nemških mark, pravijo, da komaj kupijo najnujnejše, da komaj lahko plačajo stanarino, elektriko in prevoz in da ne razumejo, zakaj je mleko trikrat dražje kot pred denacionalizacijo.
Vlada je izračunala, da je za življenjski minimum potrebnih najmanj dvanajst tisoC forintov (-manj kot 250 nemških mark), sindikati pa so objavili alarmanten podatek, da poltretji milijon delavcev zasluži precej manj od življenjskega minimuma. Množica revežev je vsak dan večja, to pa nevarno vpliva na politično vzdušje. Zanimivo - ne kot spodbuda sindikalni organiziranosti oziroma levičarskim delavskim protestom, ampak kot olje na ogenj nacionalizma, sovraštva proti tujcem in političnega populizma, ki že spo-
Ulica Vaci - že v prejšnjem desetletju simbol razbijanja »železne zavese« (Foto: Tone Hočevar)
minja na leta med obema vojnama in fašistično Madžarsko med drugo svetovno vojno. Madžari se neverjetno hitro spreminjajo v družbo, kjer na eni strani vse bolj množični radikalni populizem uživa sadove vse večje revščine, na drugi pa to izkorišča nova elita ljudi, ki dobivajo nazaj svoje premoženje in bi najraje vrnili vso deželo v obdobje rajnke Avstro-Ogrske, ki jo poznajo samo iz pripovedovanja.
Trnuljčica ali zamisel o veliki Madžarski
Pred nekaj leti, malo pred padcem ceausizma v sosednji Romuniji, so Madžari z veseljem, celo ponosom, sprejemali na
tisoCe rojakov, ki so vsak dan pribežali Cez minska polja in bodečo žico. »Doma« jih je Čakalo delo, imeli so prednost pred domačini, kar se le da hitro so jim našli ali zgradili stanovanja, bili so »bratje« z druge strani.
Dandanes vladajoča stranka, Madžarski demokratični forum, je sicer že takrat, ko je bila še na pol ilegalna, objavila zemljevid velike Madžarske, v katero so iz Časov pred trianonsko pogodbo (leta 1920) sodili velik del današnje Romunije, dobršen del Hrvaške, skoraj vsa Vojvodina, vsa južna Slovaška.
Takrat se je vse skupaj zdelo folklorno, predvsem pa »imenitno«, saj je v vladni palaCi še sedel
Janos Kadar, ki je kljub vsej premetenosti glavne direktive vendarle dobival iz Moskve. Danes zamisel o veliki Madžarski ni ne folklorna ne imenitna, kar Čutijo zlasti Slovaki.
Madžarsko nasprotovanje elektrarnam na Donavi namreč ni posledica ekoloških pomislekov, kot uradno zatrjujejo, ampak nestrinjanja s pogodbo, v kateri je prejšnji budimpeštanski režim priznal mejo na Donavi in se s tem odrekel južni Slovaški, kjer živijo Madžari.
Se bolj kot vladajoča politična elita o stari veličini sanjajo reveži, ki upajo na »svoj trenutek«, na možnost zaposlitve, na vladanje »na svojem«. Prav reveži so tisti, ki jih
populistična desnica spodbuja k sovraštvu do vsega, kar tujega hodi p° madžarski zemlji. V zadnjih štirih letih je 116 Madžarsko prišlo cetr milijona tujcev, najpre) Madžari iz Romunije, P0' tem Madžari iz Vojvodine in Slavonije, za njin)1 vse veC iskalcev zatočišča, ki niso govorili madžarsko.
Ankete kažejo, da se romunski Madžari svojim rojakom ne smilij6 veC, celo za tujce bi jih najraje razglasili, drU8e prišleke pa sovražijo. Sicer pa - veC kot polovica madžarskih državljanov
je v nedavni anketi izjavila, da so »prej«, ti3re!
pred demokratičnim1 spremembami in uvedbo tržnega gospodarstva, živeli bolje kot zdaj.
-_KRAJINA / PREMIRJE
Zbliževanje
sovražnikov
Škrabalo: Pripravljeni smo priznati Srbijo in Črno goro
ZAGREB - V Četrtek s jopuskem (70 kilomet južno od Zagreba) podpi, sP°razum O nrekiniHH ™
č ”. m krajmsi Srbi. ki naj bi končal nresece spopadov v Kra a na^ela tega novega sp o ustavitvi sovraži 80 se dogovorili v torel Pogajanjih v Topusken
ttepui B- Lubovac.
Po prepričanju C< Jnornberryja, ki je v t rorju pooblaščen za c zadeve, bo ta sporazi ga bodo spoštovali, »
men tirv£
y Krajini. Prav tu, v )e prišlo septembra k do incidentov, ki so dnjem letu pov izbruh vojne med
Hrvati
vojaškimi predstavniki obeh strani »naj bi zagotovil popolno in brezpogojno zaustavitev ognja«, konflikta, ki je izbruhnil med obema stranema 22. januarja, je dodal Cedric Thomberry. Takrat je hrvaška vojska krenila v ofenzivo na območju masleniškega mostu, da bi tako vzpostavila prometno povezavo med severom in jugom Hrvaške in zagotovila nemoten promet ob Jadranski obali.
Po priporočilih Unproforja obema stranema naj bi ustavitev ognja začela veljah šele od petka na soboto ob polnoči, in ne že v Četrtek ob 10. uri dopoldne, kot so se dogovorili na začetku, je izjavil Cedric Thomberry na tiskovni konferenci. Po njegovem naj bi ta 24-urni odlog omogočil silam ZN »učinkovit nadzor zaustavitve ognja, kakor tudi izvajanje Resolucije 802 VS ZN, ki zahteva umik hrvaških sil z območja Maslenice. AFP
OGRAD - »Dozorele so razmere, da Srbija in mAG°ra oziroma prizna Hrvaško v sedanjih o mi Pa bomo prvi, ki bomo priznali Srbijo, cnh-u G°r0 'n v njihovih sedanjih mejah,« je za uetrucovo Pohtiko izjavii hrvaški zunanji minister enko Škrabalo. Preden pa bo prišlo do tega priznanja, pravi Škrabalo, morajo najprej prenehati ?P’ zatem je treba začeti pogajanja o vseh vpraša-. »Prisiljeni smo živeti skupaj, vendar Hrvaška P° vseh teh izkušnjah noCe stopiti v nikakršno go-Podarsko unijo na ozemlju nekdanje Jugoslavije.« a vprašanje, ali je Zagreb sprejel pobudo Romu-1®' da odpre komunikacije med nekdanjimi jugo-nvanskimi republikami, je Škrabalo odgovoril, želijo vse strani.	STA
ZDA / NOV ODNOS DO VOJNE NA BALKANU
Muslimani v BiH niso Židje
Hude zločine počenjajo vse tri strani
Zoran Kurtovič / New York
NEW YORK - Zdi se, da je sladki opoj in vznesenost z retoričnimi paradami o lahkotnosti reševanja bosanske drame, Ce bo le prišlo do konsenza med zavezniki in različnimi instant recepti za dokonCna-nje sovražnosti med tremi sprtimi bosanskimi stranmi, v ameriškem primeru zelo pokvarljivo blago, ki pušča grenak okus spričo dejstva, da se razen besed ni zgodilo nie, prišlo je le do novih zapletov in novih težav.
Kajti v tistem, kar bi utegnilo biti skoraj neverjeten preobrat v ameriški politiki do Bosne, najvišji predstavniki ameriške administracije na veliko spreminjajo svoja doslej trdna stališča o Bosni in tako ustvarjajo možnosti in poti za odstop in promocijo nove pohtike, katere ne vec tako meglene obrise današnji New York Times označuje kot »cilj, da bi ohranili vojno v okviru dosedanjih meja, ne da bi se razširila zunaj dosedanjih ozemelj«.
Kot prepričljiv prispevek k tej tezi tu navajajo dve stališči državnega sekretarja Warrena Christo-pherja: eno, ki jo je izrekel pred vec kot dvema mesecema, in drugo z včerajšnjim datumom, saj je iz njune primerjave mogoCe opaziti spremembo stališča ameriške administracije,
spremembo, ki kar precej doloCa tudi prihodnjo politiko Bele hiše do dogajanj v nekdanji osrednji jugoslovanski republiki. War-ren Christopher še sredi februarja v svojih izjavah ni dopustil niti milimetra prostora za omahovanje o tem, kdo je krivec za vojno v Bosni, pri Čemer je vsa krivda odpadla na bosanske Srbe, ki jih je obtožil za »agresijo in genocidno politiko etničnega CišCenja«. Včeraj pa je na veCumem zasedanju v ameriškem kongresu državni sekretar položaj v Bosni ocenil kot: moro globokega nezaupanja in starih sovraštev med Srbi, Hrvati in Muslimani, kjer počenjajo zločine vse tri strani«. Vec kot jasno sporočilo kongresu je, »da Muslimani v Bosni niso Židje v drugi svetovni vojni«, »Ce pa ni žrtev, potem tudi ni moralne obveznosti, da bi ZDA v to vojno posegle«. Na neposredno vprašanje kongresnika Ganyja Ackermanna, ali je »politika etničnega CišCenja isto kot genocid«, je Christopher odgovoril, »da je dogajanje v Bosni zlahka mogoče povezati s holokavstom«, vendar pa je hkrati dodal, »da še nikoli ni slišal, da bi Židje izvajali kakršenkoli genocid nad nemškim narodom«, iz Cesar je mogoče sklepati, da Amerika opušCa tezo o »-
enem agresorju in eni žrtvi«. Zamenjuje jo z drugo tezo, da v »vojni, v kateri ni nedolžnih in v kateri vse tri strani počenjajo zločine«, Amerika ne bo sodelovala.
V tem smislu je Christopher dal vedeti, da Amerika nima namena pošiljati svojih kopenskih sil v Bosno, razen da je pripravljena, Ce bi vse tri strani sprejele mirovno opcijo, svoje vojake poslati v okviru mirovnih sil ZN. Nadvse očitno je, da Bela hiša nima konkretnega naCrta o tem, kako naj konkretno ravna v položaju, ko je povsem jasno, da bosanski Srbi ne bodo sprejeli Vance-Ow-novega naCrta, o Čemer pričajo tudi poročila s Pal o izidu referenduma, ki je bil 15. in 16. maja.
Najnovejši preobrat v ameriškem stališču je zaenkrat izzval edinole žolčne reakcije vodilnih predstavnikov Sklada za pomoč Bosni, organizacije, ki skrbi za Človekoljubno pomoC BiH. Oba sopredsedujoča sklada, Morton Abramowitz in Sagru-din Aga Khan, sta objavila sporočilo, v katerem obsojata takšno obnašanje in protestno zaustavljata sleherno dejavnost sklada, katerega premoženje ocenjujejo na 50 milijonov dolarjev, nabranih iz donacij po vsem svetu.
SVET IN BOSNA_
Mazowiecki
obtožuje
Vance-Ownov načrt je samo še spodbudil etnično čiščenje
Jean-Luc Cordonier / Ženeva
ženeva -
Mazowiecki, pre Združenih narode človekovih
j® mirovni nat Uwna in Cyrus: Na tiskovni kor Ženevi je izjavil,
htvijo Bosne in ne na province nalnih mejah s ®taicno Čiščenje.
etničnih črtah, s totvarjanje nacii toih območij,« dnjem poročili
ve pravice. »Ki dna skupnost n odgovorila na j toega CišCenja, srbske sile izv vfega začetka, občutek, da si L 1° vse. Zato so f J^ji nadaljeva todi hrvaške s enako politiko.«
'-'cnno pn vdecki je po; zt>ere »politi nCmkovito uk
ustav
nekdanji polj
—	u
he ni poved
vance-Owno rrt zamenjajo to trenutek di vorjenja, sa ttorepati,« je c
Se je Tadi
nim zločinom, ki jih v Bosni izvajajo hrvaške sile. Se posebej pretresljiva so poročila prič o divjanju, požiganju in ubijanju sil HVO v AhmiCih, vasi v bližini Viteza, kjer so večinoma živeli Muslimani. Hrvaške sile so z bombami, ki so jih metah v hiše, prisilili prebivalce, da so odšli. Tako je umrlo najmanj 89 ljudi, večinoma starcev, žensk in otrok.
Toda vse, kar lahko po lanskem avgustu, ko so ga imenovali za posebnega poročevalca OZN, naredi Tadeusz Mazowiecki, je pisanje poročil o Čedalje pre-tresljivejših krutostih. Njegovo zgodnje priporočilo, naj ustanovijo vama območja za Muslimane, je Varnostni svet sprejel šele pred nedavnim.
Ko so ga novinarji na tiskovni konferenci v Ženevi vprašali, ah bi sploh prevzel nalogo poročevalca o kršenju človekovih pravic na območju nekdanje Jugoslavije, Ce bi vedel, kako počasi in z obotavljanjem bo mednarodna skupnost odgovarjala na vojno v Bosni, je Mazowiecki brez razmisleka odgovoril z »ne«.
BANJALUKA
Na ulici gusle, v okolici streljanje, veselih obrazov pa nikjer
Vojko Kopač
BANJALUKA - V predvojni Bosni in Hercegovini je bila Banjaluka takoj za Sarajevom drugo najveCje mesto, pa tudi drugi najpomembnejši upravno- administrativni center te republike. Danes, sredi vojne, ko so bosanski Srbi razglasili svojo Republiko srbsko, bi bilo logično, da bi Banjaluka postala glavno mesto, toda hribovska politika se je vendarle odločila za sebi primerno središče - vas Pale na hribu nad pomšenim Sarajevom. Mentaliteta Srbov s Pal in tistih iz Banjaluke se precej razlikuje, zato se tudi ne marajo preveč.
Vse to izvem že v Beogradu od novinarjev, ki se spoznajo na razmere v Bosni. Tako pripravljeni po celodnevni vožnji po razrušenih in stranskih cestah severnega koridorja Bosne vstopamo v Banjaluko. Po nekaj sto kilometrih ruševin je lepo videti celo nedotaknjeno mesto. Takšno je zato, ker je pomembno središCe bosanskih Srbov, predvsem pa njihove vojske. Banjaluka je neke vrsta bosanski Beograd. Ob vseh zrušenih in poškodovanih mestih na tleh nekdanje Jugoslavije so ostala celo samo tista, v katerih so bila poveljstva za rušenje drugih mest. Tako je tudi tukaj. V Banjaluki ni bilo vojne, toda mesto dodobra občuti vse njene posledice. Ob devetih zvečer, ko smo prispeli v to mesto, nikjer ne gori ulična razsvetljava, na cesti pa zgolj po naključju srečamo kakšnega sprehajalca. Približuje se namreč policijska ura. Traja od 22. me pa vse do pete me zjutraj.
V hotelu Bosna, kjer smo imeli rezervirane sobe, se restavracija že zapira. Do 22. me morajo namreč kuharice in natakarji priti domov. Utrujeni, laCni in žejni smo popadali v fotelje pri recepciji. Nenadoma se nam je pridružil sivolasi gospod, ki se nam predstavi kot Stevo iz Frankfurta. Prinesel nam je kup pločevink s pivom in oranzado, seveda nemških. »Vsak teden prihajam sem. Imam svoj avtobus, s katerim prevažam naše ljudi iz Nemčije do Banjaluke. Vsak teden se jih nabere trideset, štirideset. Ljudje ne prihajajo samo na obiske. Vozil sem tudi mnoge, ki so prišli domov branit svojo hišo, svoj dom...« Samo branit, ne napadat? vprašamo. »Ne vem. V to se ne mešam, toda mislim, da predvsem branit«, pove Stevo.
Naslednjega jutra me zbudi streljanje. Ne nekje daleč, tukaj, blizu. Po nekaj rafalih je bilo vse mimo. Zanimivo je to, da sem medtem pogledal skozi okno in videl, da se ljudje normalno sprehajajo in se ne vznemirjajo zaradi streljanja. Malce pozneje mi je receptor pojasnil, da so streljali verjetno kakšni veseli mladeniči, kar je tukaj vsakdanji pojav. V hotelir ni tople vode, zato pa je televizor s satelitskimi programi, in medtem ko na MTV gledam posnetek nastopa Georgea Michaela in skupino Queen, mi nenadoma prebode ušesa rezek zvok z ulice. Slišim
gusle. Nekdo v soseščini na ves glas navija neko na novo skomponirano guslarsko odo srbskim vojakom. Takšnih nasprotij je mogoCe zaslediti na stotine. Medtem ko je skoraj nemogoče najti cigarete, pa v središču mesta po kioskih prodajajo kozmetične izdelke svetovno znanih hiš Dior, Lancome, L‘Oreal in podobno. Seveda, za nemške marke in dražje kot kjerkoli na svetu. Sicer pa je v teh krajih plačilno sredstvo krajiški dinar. Vrednotijo ga enako kot jugoslovanski dinar, po kvaliteti papirja pa močno spominja na naše tolarske bone. Vse lahko plačujete ali s temi boni ali z jugoslovanskimi dinarji, še najraje pa imajo nemške marke, Čeprav so jim najbolj zoprni prav Nemci.
Najbolj je žalosten pogled na prazne police v lekarnah. »Ce bo vojna trajala še leto dni, se bomo znašli v zelo težkem položaju. Srbija in Črna Gora nam zaradi sankcij že zmanjšujeta pomoC v zdravilih in sanitetnem materialu,« nam je povedal dr. Dragan Kalinič, pred leti elan CK ZKJ, zdaj pa minister za zdravstvo v vladi Republike srbske. Ko že govorimo o ministru, naj povemo, da se v Banjaluki vidi povsem jasna državna organiziranost Srbov. Delujejo ministrstva, denarni sistem, mestna organizacija, še najbolj pa vojska, ki ima tukaj glavni sedež za te kraje. Zanimivo je, da so nas vse Slovence, ki smo se te dni pojavili pri uradnih organih, vsi sprejeli zelo prijazno. Neprestano so nas hoteli
gostiti in nam poskušali ustreči v vsem. Ne bi pa mogel trditi, da je enako lepo Muslimanom in Hrvatom, ki živijo v Banjaluki in so v manjšini. Ves svet je pretreslo, ko so pred manj kot mesecem dni razstrelili džamiji v središču Banjaluke. Na vprašanje, kdo ju je porušil, nam Bedrudin GušiC, predsednik muslimanske skupnosti v Banjaluki, odgovori: »Tisti, ki so pred tem porušili že 800 džamij po vsej BiH. Ferha-dija in Amaudija sta bili 801. in 802. po vrsti!« Gospod GušiC nam še pove, da nameravajo obe džamiji rekonstruirati, in to predvsem zato, ker so rušenje Ferhadije, njihovega najveCjega simbola, razumeli kot opomin vsem Muslimanom, naj gredo iz Banjaluke.
To je verjetno tudi res. Zaenkrat, vsaj tako kaže, tega sicer ne počne uradna pohtika samozvane republike, a obstaja na stotine neformalnih pritiskov. Od Muslimanov in Hrvatov, s katerimi smo govorili in ki, razen Zlatka in Harisa, niso hoteh povedati niti svojega imena, kaj šele priimka, smo izvedeli, da so prvi izgubili službe prav pripadniki teh dveh narodov. Nekaterim tudi grozijo prek otrok, nam je povedal Hrvat Zlatko. »Meni sicer niso, ker je žena Srbkinja. Najhuje pa je Muslimanom. Na vseh popisih prebivalstva sem se opredeljeval kot Jugoslovan in v svojem 39. letu postal Hrvat,« nam je potožil.
Zanimiv je obisk mestnega parka. Debla dreves so postala oglasne deske. Na njih je največ osmrtnic. S Cmim robom za starejše, z modrim za mlajše. Toda najpogostejši so oglasi za zamenjavo stanovanj. »Dvosobno stanovanje v Banjaluki zamenjam za enako ali manjše v Bihacu«. »Hišo v Banjaluki zamenjam za kakršnokoli stanovanje v Tuzli!«... Takšnih in podobnih oglasov, po katerih se vse ozemlje Bosanske Krajine etnično Cisti počasi, a zanesljivo, je veliko tudi v drugih krajih na tem območju. Srbi so se celo spomnili agencije, ki za 450 nemških mark organizira prevoz do Baltika, od tam pa vsak sam odpotuje ali na Dansko ali na Švedsko, Norveško, oziroma tja, kamor lahko sploh gre. V zadnjih treh tednih je tako odšlo iz Banjaluke in okoliških muslimanskih vasi vec kot tisoč petsto Muslimanov.
Predsednik njihove skupnosti Bedrudin GušiC nas je hotel sicer malce potegniti za nos, saj je dejal, da je bilo pred začetkom vojne v Banjaluld 50 tisoC Muslimanov, zdaj pa jih je le še 20 tisoč. Po uradnih podatkih Zveznega statističnega zavoda nekdanje Jugoslavije to ne bo držalo, saj jih je bilo leta 1990 okoli 29 tisoč, toda to v ničemer ne zmanjšuje njihovega težkega položaja. Grozno je vsem, ki so zdaj kjerkoli v Bosni in Hercegovini manjšina. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da tudi v Banjaluki, ki je cela, v kateri so ljudje večinoma vendarle preživeli, težko srečate človeka vedrega obraza, nasmeha pa v dveh dneh bivanja nismo opazili niti na enem obrazu.
V Banjaluki, mestu, ki vojno občuti le posredno, se urijo številni srbski vojaki (Telefoto: AP)
TRETJI DAN ZASEDANJA DRŽAVNEGA ZBORA
Rok za denacionalizacijske Zunanjepolitična ofenziva
w	■	■	■
zahtevke podaljšan?
Zakon o gospodarskih javnih službah je Bučar ocenil za protiustavnega
SLOVENSKA ZUNANJA POLITIKA / ŽIVAHNI STIKI
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora včeraj niso pokazali velike naklonjenosti do spremembe zakona o denacionalizaciji, kot so jo predlagali nekateri krščanski demokrati. Ti so namreč menili, da je treba sedanji osemnaj-stmeseCni rok za vložitev denacionalizacijskih zahtevkov nujno podaljšati za nadaljnjih 18 mesecev, Čemur je nasprotovala celo komisija za spremljanje nadzora nad lastninskim preoblikovanjem družbene lastnine, ki je obravnavala zahtevek kot matično delovno telo zbora. Komisija je menila, da Ce je že treba spreminjati zakon v tej točki, potem naj se rok za vlaganje zahtevkov podaljša le za nadaljnjih šest mesecev. Ob tem velja omeniti tudi strokovno pripombo sekretariata zbora za zakonodajo, ki je opozoril poslance, da utegne podaljšanje omenjenega roka vplivati tudi na pravni promet z nepremičninami in drugim premoženjem.
O tem predlogu poslanci včeraj niso glasovali, brez dokončnega stališča pa ostaja tudi predlog za spremembo zakona o državljanstvu, o katerem bodo sklepali prihodnji teden, ko bo zbor nadaljeval delo. Poslanci Slovenske ljudske stranke so vCeraj zahtevali spremembo tega zakona, in sicer v delu, ki govori o podeljevanju
Ivanka Mihelčič
dvojnega državljanstva (doslej ga je dobilo približno devet odstotkov državljanov Slovenije). V razpravi so zlasti poslanci Samostojne poslanske skupine posebej opozorili na možnosti pridobivanja dvojnega državljanstva z naturalizacijo in poroko (v mislih so imeli predvsem begunce), iz vrst Združene liste pa je prišla pobuda za hitrejše urejevanje vprašanja dvojnega državljanstva otrok iz mešanih zakonov. Predstavnik vlade je v svojem odgovoru pojasnil, da vlada že pripravlja celovito zakonsko
rešitev vprašanja dvojnega državljanstva, poslanci Slovenske nacionalne stranke pa so ob tem zahtevali, naj zbor vladi naloži, da to rešitev predloži že do 1. julija letos.
Poslanci državnega zbora so vCeraj namenili precej pozornosti tudi predlogu zakona o gospodarskih javnih službah, ki naj bi uredil problem okrog 150 podjetij v Sloveniji, ki so bila doslej znana kot podjetja posebnega družbenega pomena (PTT, Slovenske železnice ipd.). Ta predlog je doživel precej kritike, zla-
sti s strani demokratov. France BuCar je tak zakon ocenil celo za protiustavnega, saj je menil, da blokira lokalno samoupravo.
Poslanci so včerajšnji dan zaključili s poslanskimi vprašanji in pobudami. Tudi to pot so še posebej izstopali poslanci Samostojne poslanske skupine, ki so med drugim zahtevali od vlade, naj pojasni govorice o sklepanju nekakšne konfederacije med Slovenijo in Hrvaško. Zanimalo jih je tudi, ali so med slovenskimi državljani tudi t. i. vikend bojevniki, in kako v teh primerih
ukrepa policija. V imenu notranjega ministrstva je odgovoril državni sekretar Andrej Ster, ki je med drugim dejal, da so doslej pregledali okrog 240 avtobusov in veC kot 3300 posameznikov, vendar pri tem niso odkrili bojevnikov te vrste. Preiskave še potekajo, policija pa pri tem uporablja celo posebne analize, s katerimi ugotavljajo morebitne ostanke smodnika na rokah teh ljudi. Poslanci bodo majsko zasedanje zbora nadaljevali prihodnji teden. Poleg še neobravnavanih točk dnevnega reda jih Čaka še sklepanje o večini točk, o katerih so razpravljali v minulih treh dneh.
Parlamentarci niso bili enotni glede dvojnega državljanstva, opozicija je zahtevala njegovo odpravo (Foto: T. L. / TRIO)
ne jenjuje
Na obisk prihaja član »ministrske trojke« Jacques Santer-Na Bledu mednarodna konferenca s pomembnimi gosti
Boštjan Lajovic
LJUBLJANA - »Zunanjepolitična ofenziva« Slovenije, kot nekateri imenujejo živahno dejavnost in obiske številnih delegacij v naši državi, tudi te dni ne ponehuje. Tako je sinoči pripotoval v Slovenijo Jacques Sanier, ministrski predsednik vojvodine Luksemburg, politik, ki se ga spominjamo kot elana ministrske »trojke« evropske skupnosti v Času agresije jugoslovanske vojske na Slovenijo. Santerja je na enodnevni obisk povabil predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek, sestal pa se bo tudi s predsednikom Milanom Kučanom in zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Slovenija in Luksemburg bosta podpisali sporazum o zračnem in cestnem prometu, sicer pa bodo skušali poglobiti gospodarsko in finančno sodelovanje med državama. V okviru uradnega obiska bo Jacques Sanier v Škofji Loki odkril tudi spominsko ploščo luksemburškim vojakom, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko med 2. svetovno vojno in so se uprli vojnim operacijam zoper Slovence.
Tudi v državnem zboru so vCeraj gostili pomembne goste. Predsednik Herman Rigelnik je sprejel Li Peiksina, novoimeno-
Herman Rigelnik in Karl Starzacher o novi Evropi (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
vanega veleposlanika republike Kitajske v Sloveniji. Skupaj sta ugotovila, da je med obema državama še veliko možnosti za gospodarsko in drugo sodelovanje, poglobiti pa je potrebno tudi stike med parlamentoma. O novi Evropi in sodelovanju regij se je Rigelnik pogovarjal z delegacijo parlamenta nemške zvezne dežele Hessen, ki jo je vodil nredsednik Karl Starzac-
her, kasneje pa je delegacijo sprejel tudi zunanji minister Peterle.
Na Bledu se danes pričenja mednarodna konferenca o pravicah manjšin v novi Evropi, ki jo pripravlja ameriški Inštitut za študije vzhod-zahod. Poleg najvišjih slovenskih predstavnikov naj bi sodelovali tudi nekateri vidni tuji pohtiki in strokovnjaki, med njimi tudi predsednica Bundestage Ritta
Sussmuth ter Hans-Diej trich Genscher, nekdanji nemški zunanji minister, vendar njegov prihod Se ni potrjen.
Predsednik slovenske
vlade Drnovšek pa priho' dnji teden odhaja na Slo-vaško; v Bratislavi se bodo med drugim pogovarjati o vzpostavitvi proste trgovi' ne med državama. Podoben sporazum so nedavno podpisali na uspešnem obisku na Češkem.
NOVICE
Marjan Fekonja -novi državni sekretar na obrambnem ministrstvu?
LJUBLJANA - Kot poročajo dobro obveščeni viri blizu obrambnega ministrstva, naj bi za novega državnega sekretarja imenovali mag. Marjana Fekonjo, ki naj bi nasledil polkovnika Albina Gutmana. Ta je bil pred dnevi, kot je znano, imenovan za novega načelnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe, kot njegovega možnega naslednika pa so največkrat omenjali Mirana Bogataja, nekdanjega namestnika ministra, trenutno pa svetovalca vlade. Mag. Marjan Fekonja je bil direktor Centra za strateške študije, zdaj pa je načelnik 1. uprave v obrambnem ministrstvu, ki je odgovorna za razvojna in uCna vprašanja. (B. L.)
Ustanovljena nova stranka
LJUBLJANA - Narodna stranka Slovenije (NSS), ki so jo ustanovili nekateri nekdanji elani Narodno demokratske stranke (NDS) že 7. maja, je od srede tudi uradno registrirana. NSS bo nadaljevala usmeritev NDS. Zavzemala se bo predvsem za zaščito in krepitev slovenske narodne zavesti in uveljavljanje interesov slovenskega naroda. Stranko so ustanovili tisti elani NDS, ki so nasprotovali priključitvi h krščanskim demokratom, sodelovala pa bo z Liberalno stranko in Staničevo Slovensko nacionalno stranko, skladno z že podpisanim dogovorom predstavnikov omenjenih treh sorodnih strank. Te stranke, povezane v tako imenovani nacionalsocialni liberalni blok, bodo tako pričele uresničevati že dogovorjeno koalicijo desnih strank, Združeno desnico Slovenije. (A. Ke., STA)
Ob prvi obletnici sprejema Slovenije v OZN
LJUBLJANA - Pred jutrišnjo prvo obletnico vstopa Slovenije v Svetovno organizacijo je zunanje ministrstvo vCeraj v posebni informaciji povzelo vpliv tega pomembnega dejanja na nadaljnje vključevanje Slovenije v druge mednarodne organizacije ter pobude slovenske zunanje politike v okviru OZN. Z vstopom v OZN je naša država zaokrožila proces osamosvajanja, dobila pa je tudi možnost, da se uveljavi kot srednjeevropska država, ki je sposobna uresničevati naloge iz ustanovne listine. Odprla so se ji tudi vrata za vstop v specializirane organe in agencije OZN. Konec maja Slovenija pričakuje odobritev sodelovanja na konferenci Združenih narodov o razorožitvi v Ženevi, in sicer s statusom nečlanice. (STA)
VLADA / ZAKONODAJA
Obvezno vlaganje v državne vrednostne papirje
Ocenjujejo, da bodo morali skladi in zavarovalnice nakupiti za 5,5 milijarde SIT državnih papirjev
LJUBLJANA - Vlada oziroma ministrstvo za finance skuša z novim zakonom, ki so ga predstavili na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade, poseCi v javne zavode, sklade in zavarovalnice, ki bodo morali po novem del svojih sredstev obvezno nalagati v vrednostne papirje, ki jih je izdala, in za katere jamCi država. Predvidevajo, da bodo morali skladi in zavodi uskladiti strukturo naložb z zakonom v treh mesecih (nakupiti bodo morali za približno 3, 5 milijarde tolarjev državnih vrednostnih papirjev), medtem ko bodo imele zavarovalnice leto dni Časa (kupiti pa bodo morale za okoli dve milijardi tolarjev papirjev).
Svetovalec vlade za po-
Andreja Rednak
droeje skladov Igor Zoba-vnik je povedal, da je to prehoden zakon do sprejetja sistemskega zakona za sklade in zakona o zavarovalništvu. Priznal je, da se z zavarovalniškim zakonom ne ukvarja nihče, ker v finančnem ministrstvu za to področje nimajo nikogar. Poudaril je, da z zakonom ne posegajo v tisti del sredstev skladov in zavodov, ki jih ti uporabljajo za financiranje svoje dejavnosti, ampak v t.i. finančno posredništvo (posojanje denarja, depoziti v bankah), s katerim so te ustanove doslej precej zaslužile. Omenjene institucije so tako veliki ponudniki denarnih sredstev, da lahko s svojimi odloči-
tvami vplivajo na celoten finančni sistem države, zato je treba to nadzirati.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje bosta morala naložiti v državne vrednostne papirje po 80 odstotkov svojih rezervnih skladov, zadnji pa tudi 30 odstotkov sredstev od prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja; Stanovanjski sklad bo moral naložiti 65 odstotkov od tistega, kar ni za posojila; Sklad za razvoj najmanj 10 odstotkov likvidnih sredstev, Sklad za malo gospodarstvo 80 odstotkov tistega, kar ni za projekte; ostali skladi in zavarovalnice pa bodo morali imeti najmanj 30 odstotkov svojih finančnih naložb v državnih vrednostnih papirjih.
_________UPOKOJENCI_________
Majske pokojnine bodo manjše od aprilskih za dobre tri odstotke
LJUBLJANA - Majske pokojnine bodo torej manjše od aprilskih, s tem pa seveda tudi vse druge dajatve, je vCeraj sporočil upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tako odločitev ga je prisilil interventni zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letošnjem letu, ki doloCa, da se pokojnine mesečno uskladijo največ za toliko odstotkov, da povprečna starostna pokojnina, izplačana v tekočem mesecu in preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, znaša 85 odstotkov povprečne plaCe na za-
poslenega v republiki. Prejšnji mesec je bilo to razmerje vzpostavljeno. Tokrat se je pri usklajevanju malce zapletlo, saj republiški zavod za statistiko pred tremi dnevi, ko se je sestal upravni odbor ZPIZ, še ni imel podatkov o gibanju marčnih plaC. Zato so sklep o uskladitvi sprejeli na korespondenčni telefonski seji. Statistični podatki kažejo, da se je povprečna marčna bruto plaCa zmanjšala v primerjavi s povprečjem, doseženim v februarju, za 3,1 odstotka. Za enak odstotek se je zmanjšala tudi povprečna neto plaCa, izračunana ob upoštevanju višine povprečnih pri-
spevkov in davkov, ki jo je treba upoštevati pri mesečni uskladitvi pokojnin po določbah interventnega zakona. Povedano drugače: Ce bi za maj kljub temu izplačali enake zneske kot za april, bi bila povprečna starostna pokojnina, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, višja, kot dovoljuje interventni zakon. Zadnji dan v mesecu bodo upokojenci s pokojninami prejeli tudi letni dodatek za rekreacijo. Tisti, katerih pokojnine so enake ali nižje od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, bodo prejeli 9134 tolarjev, ostali pa 6089 tolarjev. (K.N.)
Junija
nastop
civilne
družbe
Anemari Kekec
LJUBLJANA - Na včerajšnjem tretjem posvetu zunajparlamentarnih strank Slovenije, ki ga je pripravila Zveza za Primorsko, so nadaljevali že začeto temo o slovenskem ljudskem parlamentu. Omenjeni parlament naj bi zastopal vso civilno družbo. Na posvetu so povedali, da doslej niso prejeli nobenih pripomb glede delovnega osnutka pravilnika o organiziranju in delovanju parlamenta, pac pa so predlagali nov naziv, in sicer parlament v senci. »Krst začetka civilne družbe« naj bi se na predlog večine zgodil že junija, in to v geodetskem središču Slovenije, na slovesnem dogodku pa naj bi bile navzoče tudi nekatere vidne slovenske osebnosti. V nadaljevanju posveta so predstavniki zunajparlamentarnih strank govorili o problemu zaposlovanja v Sloveniji. Matevž Benedičič iz Slovenske obrtniške stranke je bil mnenja, da je potrebno počasno zniževanje dajatev na zaposlene, sicer pa je prevladalo mnenje, da se je Slovenija na tem področju izkazala kot pra-vno-nepravna država. (A.Ke.)
AFERA HIT-VIS / OPERACIJA TRDI DISK
Operativci službe niso bili dovolj temeljiti
Kakšne papirje bruhajo Visovi tiskalniki - Dosjeji dobivajo kopije - Zanesljivo le šifrirano kodiranje podatkov
Dosje Vis o aferi Hit je vse obsežnejši. V Vamostno-informativni službi trdijo, da naj bi njihovi računalniški operaterji s posebnim postopkom prišli do tistih podatkov o delovanju službe, ki jih je nekdo zbrisal 20. februarja letos, dan zatem, ko je vlada za novega direktorja Vis imenovala Janeza Siršeta. Računalniški strokovnjaki naj bi namreč rekonstruirali trdi disk in tako priklicali podatke, o katerih je bil nekdo prepričan, da jih ne bo mogoče nikoli več prebrati. Tiskalniki so potem zaQeli bruhati stran za stranjo. Do danes naj bi tako menda natisni-
li že 2000 strani dod'atnega gradiva, ki naj bi pojasnjevalo dejavnosti Vis v zvezi z največjo slovensko afero. Prav tako pa naj bi Vis prišel tudi do disket, na katere naj bi bile tik pred brisanjem prekopirane sporne datoteke. (Seveda nobene od teh informacij ni mogoče preveriti).
O poteku »operacije trdi disk« v Visu za zdaj ni mogoče dobiti podrobnejših informacij. Znani računalniški strokovnjak in avtor spodnjega prispevka Miha Mazzini pa vsem, ki bi želeli z računalniških diskov zbrisati kočljive podatke, svetuje pmv posebno natančnost:
Kadar išCete izgubljene ali zbrisane podatke na PC-ju, gotovo niti približno ne verjamete, kako težko jih je zares uničiti. Ko vtipkate ukaz »-del«, ki zbriše podatke, zbrane v datoteki, vas program - po domaCe povedano - lepo prelisiči. Prvo Črko imena datoteke namreč zamenja s posebnim znakom in programi nato take datoteke ignorirajo, kot da jih zares ne bi bilo na disku. Pa so. Tako ste pravzaprav uničili eno samo Črko. Nie veC in nie manj. Pri peti verziji operacijskega sistema zadostuje, Ce vtipkate ukaz »unde-lete« m podatki priskakljajo na svetlo. Pri prejšnjih verzijah morate uporabiti kak poseben, v te namene napisan program, ki jih je na tržišču obilo. 1,5 sekunde dela za znalca.
Bolj učinkovit način uničevanja je prepis: novo, prazno datoteko shranite pod starim imenom. Podatki niso uničeni, razpadejo pa na kose, dolge 512 ali 1024 znakov. Znalca v tem primeru Čaka truda polno dopoldne, saj mora vse koščke zlepiti skupaj, pri Če-
mer jih lahko nekaj tudi izgubi.
Edini zanesljivi naCin uničenja vsebine datoteke je, da uporabite program, ki vso vsebino prepiše z neko naključno Črko ali številko, izbriše rezervno kopijo datoteke, nato pa ves prostor, ki je na disku še na voljo, napolni z neko naključno vrednostjo. Po tem opravilu morate ugasniti računalnik, tako da kopija podatkov v njegovem pomnilniku premine zaradi pomanjkanja elektrike. Aja, pa še na disketah, trakovih in izmenljivih
diskih ne smete pustiti kake rezervne kopije.
Skratka, veliko bolj prepričljiva zaščita je 51' frirano kodiranje podatkov ali enkripcija, ki j° zmorejo vsi programi za arhiviranje. Pri geslu; dolgem 10 znakov, prl katerem je bilo lahko uporabljenih 96 znakov (male in velike Črke, lo' Čila, številke...), porabijo radovedneži, ki poskušajo predreti zaščito z 10.000 poskusi na sekundo, toCno 2.106.74 stoletij. V tem Času pa javnost pozabi še tako veliko afero. Miha Mazzini
INTERVJU
MAR
»Proces, kakšen se je odvijal proti Makedoncema v Grčiji, ne bi bil mogoč niti v Rumuniji!«
Igor Schellander
DUNAJ - Avstrijsko glavno mesto bo prihodnji mesec (9.-25. junij) prizorišče mednarodne konference OZN o človeških pravicah. V središču pozornosti bo vse-Problematika manjšin, v Evropi zlasti aktualna po preobratu v nekdanjih državah vzhodnega bloka in v bivši Jugoslaviji. Konferenca naj bi po predstavah prirediteljev postala vsaj tak Spektakel, kot je to bil lanski ekološki vrh v Riu. Pričakujejo veliko število vodilnih državnih predstavnikov, a tudi udeležencev-clanov dolge vrste nedržavnih organizacij. Tudi Ce sama konferenca še ne obeta bog ve akih presenetljivih uspehov ali celo akojšnjih sprememb v praksi cele vrste držav, katerih prizadevanja za Človeške pravice so milo reCeno vprašljiva, bo dunajski vrh tozadevno vsekakor nudil ve-iko možnosti za široke razprave, bilan-ciranje in konfrontacije.
Za »Republiko« je to priložnost, da svojim bralkam in bralcem predstavi dunajsko odvetnico Evo-Marijo Barki (slika), angažirano manjšinsko aktivistko in sodelavko pravnega sosveta organizacije Amnesty international. Eva-Maria Barki si prizadeva na konferenci OZN tematizirati do zdaj v mednarodnih forumih koma^ upoštevano 'makedonsko vprašanje’.
Pred ozadjem grškega nasprotovanja mednarodnemu priznanju bivše jugoslovanske republike Makedonije se je letos v Atenah na sodišču odvijal proces proti dvema pripadnikoma makedonske narodnostne skupnosti v Grčiji. Hristos idiropulous in Tasos Bulis (pravzaprav: laško Bulev) sta lani v marcu v pogovoru za atenski tedenski Časopis »ENA« izrazila zahtevo po priznanju makedonske manjšine v Grčiji. Med drugim sta za 'prebivalstvo z narečjem’ - tako uradna grška oznaka dejansko okoli milijon ljudi velike makedonske narodne manjšine - zahteva-■? tddi kulturne pravice vključno pravice do uporabe lastnega jezika v šolah in v tiskovinah, podobno kot veljajo za 'muslimansko' (v resnici turško) manjšino v Trakiji,
V obtožnici so jima grške oblasti nato oprtale razširjanje neresničnih informacij, m bi lahko ustvarjale strah in nemir med grškim prebivalstvom in ki bi lahko škodovale mednarodnim odnosom Grčije. Za vlado v Atenah makedonske manjšina ne obstoja. Temu ustrezno jima je sodišCe ocitavalo, da sejeta'spor med grškimi državljani, ki govorijo 'narečje', in osta-limimi Grki. Odvetnica Eva-Maria Barki je bila kot mednarodna opazovalka lani v decembru in letos v aprilu na sodni obravnavi proti Sidiropulousu in Bulevu v Atenah. O svojih vtisih poroCa v pogovoru za Republiko.
Gospa Barki, povejte nam, kako se pravzaprav odvetnica z Dunaja kar naenkrat znajde kot opazovalka na sodišču v Atenah?
Dr. Barki: Na tem področju sem angažirana že dolga leta, nenazadnje zaradi tega, ker se kot odvetnica - zlasti potom svojega madžarskega porekla - mnogo ukvarjam z manjšinskimi pravicami. Za Časa komunizma sem bila tudi angažirana kot opazovalka pri sodnijskih obravnavah proti dizidentskim krogom v vzhodnih državah, kamor sem Čestokrat bila poslana po nalogu mednarodne organizacije Amnesty international.
Poleg tega sem sodelovala v različnih mednarodnih organizacijah in gre-mijih, ki se ukvarjajo z narodnostnimi in nianjšinskimi vprašanji, na primer v Federativni uniji evropskih narodnih skupnosti (FUENS) ali kot predsednica Mednarodnega komiteja za Transilvanijo.
Prav tako skušam v okviru dunajskega Foruma za Srednjo Evropo spet pripomoči k večji funkcionalnosti tega prostora, ki je po dveh svetovnih vojnah izgubil svojo prvenstveno in posredovalno nalogo.
Kako dolgo so mednarodne organizacije dajejo pozornost vprašanju grških Makedoncev?
Dr. Barki: Ne še dolgo, pravzaprav Sele leto in pol, ko so grški Makedonci zelo previdno zaceli opozarjati na svoje probleme. To se je zgodilo na primer z nastopom Hristosa Sidiropulousa v ok-
viru zasedanja KEYS v Kopenhagnu, kjer je opozoril na usodo Makedoncev v Grčiji.
Tu se začenja tudi usoda obeh obtožencev. Sidiropulous je nato izgubil svojo službo in do danes nima dela. Po Časopisnem intervjuju je prišlo do obtožbe in sodnijske obravnave proti njemu in proti Tashku Bulevu . Oba sta ogrožena: pred sodiščem so jima grški ekstremisti grozili s smrtjo. Ker se bojita za svojo varnost, sta po procesu nemudoma zapustila Atene.
Kako se je končal proces?
Dr. Barki: Oba sta v smislu obtožbe bila obsojena v obeh točkah obtožnice na kazen pet mesecev pripora in 100.000 drahem denarne kazni, brezpogojno. Oba sta vložila priziv, tako da sodba še ni veljavna. Verjetno bo po enem letu spet prišlo do ponovne obravnave v višji instanci.
Vaši vtisi o procesu?
Dr. Barki: SodišCe prve instance je bil senat s tremi sodniki. Potek sodne obravnave je v Grčiji popolnoma drugačen od našega, gre za zelo avtoritaren postopek. Državni tožilec sedi skupaj s sodniki, ki kraljujejo za zelo vzvišeno mizo, tako da morata obtoženi in tudi njegov branilec v pravem pomenu besede gledati na 'visoko' sodišCe. Sodniki skupaj z državnim tožilcem zapuščajo obravnavo, skupaj se posvetujejo. Očitno tudi ni pravnega protokoliranja, saj obtoženi oziroma njegov odvetnik ne dobita nobenega protokola obravnave. To menda razlagajo s tem, da v primeru priziva itak s celotno obravnavo začnejo od začetka.
Ali računate s tem, da bo v drugem postopku lahko prišlo do razveljavitve obtožbe obeh Makedoncev?
Dr. Barki: Zelo težko je podajati prognoze. V preteklem Času je bilo cel kup procesov, pri katerih ni bila upoštevana osnovna pravica do svobode mnenja. Sicer ne gre za procese v zvezi z narodnostno problematiko, pac pa proti levičarjem, vendar so dane vzporednosti. V maju bo ena izmed teh obravnav pred prizivnim sodiščem in tam se bo pokazalo, kakšno mnenje bo obveljalo tam.
Na drugi strani v Grčiji obstoja takšna centralna moC države, kateri so podrejena očitno tudi sodišča, da si ne morem predstavljati, da bi moglo kazensko sodišCe v prvi instanci izreci sodbe, ki ne bi bila v skladu z uradno usmeritvijo vlade. Stališče vlade v Atenah pa je trenutno, da v Grčiji makedonska manjšina ne obstoja -torej tudi sodišCe v prvi instanci ne more odločiti drugače. Kako pogumno bo nadrejeno prizivno sodišCe, se bo izkazalo morda že pri omenjenem procesu proti levičarjem v zvezi s svobodo mnenja v maju.
Vendar grška stvarnost ne dopušča veliko možnosti. Mislim, da bi v praksi le težko našli grškega sodnika, ki se ne bi bal za svoj glas in za -svoj poklic in ki bi razsodil, da imata obtožena Makedonca prav in da obstoja makedonska narodna skupnost v Grčiji. V primeru ponovne obsodbe je to vsekakor zadeva za Evropsko sodišCe, pri Čemer ne dvomim o obsodbi Grčije. 2e Ce prebirate obtožnico, ne bi verjeli, da je kaj takega danes še mogoče v državni-Clanici Evropske skupnosti. A do obravnave pred Evropskim sodiščem lahko traja še nekaj let.
Za primer obsodbe na pripor je svojo
pomoC za obtoženca napovedal Amnesty international. Predstavniki makedonske narodnostne skupnosti v Grčiji torej nastopajo brez zaščite ene izmed mednarodnih manjšinskih združenj?
Dr. Barki: Zaenkrat je tako. Pričakujemo pa, da bodo grški Makedonci pristopili FUENS za zasedanju konec maja. To bo verjetno prvi korak.
Oba obtoženca tudi nista stala pred sodiščem kot predstavnika kake manšinske organizacije ali združenja, temveC kot zasebnika. Njihovo branitelji so med drugim predlagali nastop prič, ki bi dokumentirale Evropski standard in opozoril na to, da je postopek v smislu Evropske konvencije o človeških pravicah protizakonit in da ne ustreza določilom KEVS, ki jih je podpisala tudi Grčija. Državni tožilec je to preprečil z argumentom, da obtoženca ne stojita pred sodiščem kot pripadnika neke narodnostne manjšine -se pravi, da manjšinsko vprašanje sploh ni predmet obravnave-, temveC kot individualni osebi.
Kakšen bo nadaljnji potek v tej zadevi?
Dr. Barki: Proti odsodbi je bil vložen priziv, prišlo bo torej do nadaljnje obravnave v višji instanci. V prvi točki obtožnice sta bila Hristos Sidiropulous in Tashko Bulev obsojena zaradi širjenja napačnih informacij, kajti po prepričanju sodišča v Grčiji ne obstoja makedonska manjšina. Prav tako v drugi točki obtožnice - ustvarjanja nemiru med prebivalstvom-, za kar je državni tožilec v svojem pledojeju med drugim kot dokaz kar navedel proti-makedonske demonstracije grških nacionalistov pred sodiščem.
Dejansko so to bili grški fašisti in desni radikalci ki so razgrajali pred sodiščem, in tudi ovadbo proti obema obtožencema je napravil vodja fašistične stranke Fran-kiskos Papageorgi, ki je s tem sprožil sodnjisko obravnavo. V decembru so demonstranti pred sodnijsko dvorano celo sprovocirali pretek, ki ga je policija lahko ustavila le s opozorilnimi streli v zrak. Pri obravnavi v aprilu je bila policija na te kravale bolje pripravljena in do incidentov v samem sodišču ni prišlo. Demonstranti so razgrajali samo pred sodišCnim poslopjem. Ena izmed parol, ki sem jih beležila, se je glasila: »K orožju, k orožju, ajdimo v Skopje, Makedonija je naša!« To ni motilo ne sodišCe ne državnega tožilca, obratno, nemiri pred hišo so bile le dodatni argumetn za obsodbo.
'Zanimiv' je bil tudi dokazni postopek o neobstoju makedonske manjšine: državni tožilec je kronsko pričo - šefa fašistov-spraševal, ali je makedonska manjšina v Grčiji priznana, in le-ta je odgovoril da ne - torej je ni. SodišCe se je tudi pri drugih utemeljitvah vedno podobno. Priče tožnika so spraševali, ali so zaradi dejanj obtožencev zastrašeni, kar so le-ti potrdili: strah pred posledicami na zunanje odnose in na ugled Grčije, kar je bilo naposled tudi mnenje sodišča.
Kako bi ta proces - glede na Vašo dosedanjo prakso in na izkušnje z drugimi obravnavami - uvrstili?
Dr. Barki: Reci moram, da take obtožnice sploh še nikdar nisem videla. Niti v nekdanjih komunističnih državah proces v taki obliki ne bi bil mogoC. Oblika obtožnice in protislovna konstrukcija in procesa samega sta vsekakor daleC oddaljeni od našega zapadnega razumevanja prava. V tej obliki, tako mislim, zadeva ne bi stekla niti v Romuniji.
Kaj boste v tej zadevi v bodoče pod-vzeli?
Dr.	Barki:
Vsekakor bomo na mednarodni ravni še naprej opozarjali na to zadevo, tako tudi na konferenci Organizacije zdru-ženioh narodov o Človekovih pravicah letos v juniju na Dunaju. Zlasti zunanja ministrstva evropskihi držav bomo soočili z grško držo, ki nikakor ne more biti zgledna. Kaj naj govorimo o Srbiji ali drugih državah, Ce celo država-cla-nica Evropske skupnosti na tako nemogoč način ravna s svojo manjšino? Upam tudi, da bodo FUENS in druge manjšinske organizacije postale v večji meri aktivne v tem vprašanju.
AVSTRIJA / POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA
Maratonskih govorov ne bo več
Omejitev govornega časa na 40 minut
Ivan Lukan
DUNAJ - V avstrijskem državnem zboru zastopane stranke so se v pristojnem pododboru sporazumele za nov poslovnik, ki naj bi v bodoče preprečil maratonske govore, kot se je to zgodilo pri razpravi o uvozu tropskega lesa pred nekaj meseci.
Kot je Republika obširno poročala, je državna poslanka Zelene alternative Madlaine Petro-
vič takrat izčrpala vse možnosti poslovnika in iz protesta proti zakonu, ki je spet legaliziral uvoz tropskega lesa v Avstrijo, govorila nad 13 ur. Petrovičeva je s tem postavila absoluten rekord, poslanci drugih parlamentarnih frakcij pa so še isti dan napovedali, da bodo sprožili debato o poslovniku, ki bi preprečil take maratonske govore. To tudi zato, ke
so sklepanje o novem zakonu, ki je bil sprejet z glasovi vladne koalicije, zavlačevali tudi drugi zeleni poslanci, tako da je obravnava samo te točke zaposlil avstrijski parlament nad 30 ur.
Po novem poslovniku, o katerem bo parlament razpravljal na svoji seji že prihodnji teden (27. maj), naj bi poslanci sklenili omejitev govornega Časa na maksimalno 40 minut, iz tako imenovanih vmesnih klicih pa naj bi - »za voljo večje kulturnosti« - postali vmesni govori, ki pa naj bi bili Casnovno omejeni na tri ali maksimalno pet minut. Drugi detalji novega poslovnika še niso znani.
Po zanesljivih informacijah iz istega pododbora pa bodo parlamentarci Zelene alternative konCno dobili vpogled v dejavnost varnostno informativne službe avstrijske zvezne vojske.
Kot je bilo izvedeti iz seje pododbora, bo zastopnik Zelen alternative v avstrijskem parlamentu že v prihodnjih dneh vabljen na eno od naslednjih kontrol, ki jih izvaja ta parlamentarni podbor na dejavnostjo vojaške informacijske službe.
Jutri
deželni
kongres
Enotne
liste
CELOVEC - Enotna lista, politična stranka koroških Slovencev, je za jutri, soboto, 22. maja 1993, ob 14.30 uri pri Cingelcu na Trati (občina Borovlje) sklicala svoje deželno zborovanje.
V ospredju zborovanja bosta debata o zastopstvu slovenske narodnostne skupnosti v koroškem deželnem zboru ter odločitev o kandidaturi Enotne liste pri deželnozborskih volitvah, ki bodo ali še jeseni letos, ali pa spomladi leta 1994. Predsednik Enotne liste je Andrej Wa-kounig, katerega bodo delegati deželnega zborovanja potrdili tudi kot glavnega kandidata EL na deželnozborskih volitvah.
Na sporedu je tudi izvolitev nadaljnje kandidatne liste za deželnozborske volitve ter razprava in sklepanje o predlaganih resolucijah.
Svojo udeležbo na deželnem kongresu Enotne liste koroških Slovencev so že napovedali tudi zastopniki nekaterih strank iz Slovenije in iz Furlanije-Julijske kraijine.
Parlamentarna poslanka Madlaine Petrovič je pred meseci s 13-urnim govorom! postavila nov rekord.
AVSTRIJA / 38 LET APP
NOVICE
»Manjšinski jeziki v Avstriji so slej ko prej ogroženi«
Izjava poslanke ZAL Stojsičeve
DUNAJ - V teh dneh je minilo 38 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, tako rekoC Magne charte koroških Slovencev. S strani obeh osrednjih političnih organizacij slovenske narodnostne skupnosti nismo prejeli kakšne izjave, stališče pa je zavzela parlamentarna poslanka ZelenihTerezija StojsiC. Ona opozarja avstrijsko javnost, da se položaj narodnostnih manjšin še vedno ni izboljšal. »Ce ne bo prišlo do bistvenih izboljšav bodo nekateri manjšinski jeziki izginili«, je poudarila poslanka.
Dejala je, da imajo Hrvati in Slovenci sicer zagotovljene pravice prav v Avstrijski državni pogodbi, do uresničevanja teh
pravic pa ni prišlo v zadostni meri. Ostalim manjšinam v Avstriji, Cehom, Slovakom, Madžarom ter Romom in Sin-tom pa da gre še slabše, opozarja StojsiCeva.
Poslanka ZAL tudi poudarja, da vodi trenutna manjšinska politika v asimilacijo ter da je - v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami - restriktivna. Številke zadnjega popisa prebivalstva po natančnejši analizi namreč kažejo, da se je položaj manjšinskih jezikov dramatično poslabšal.
StojsiCeva za to poziva avstrijsko zvezno vlado, da nemudoma izpolni 7. den ADP in s tem ustvari pozitivno vzdušje, ki je za preživetje manjšin neobhodno potrebno.
H OBVESTILA
Petek, 21.5.1993
SENT JAKOB V ROŽU
Farna dvorana, 20.30 -»Vklenjeni prometej« (Ai-shylos), nastopajo: igralci iz Roža, učenke Višje sole za gospodarske poklice v Sentpetru in elani Godbe na pihala jeseniške železarne;
TINJE
Dom prosvete, 20.00 -Forum za zdravstvena vprašanja: PluCni rak zaradi kajenja (nem.); predavatelj: prim. Georg Lexer;
DUNAJ
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Monscheingasse 11, 20.00 - Predstavitev prev-doliterature z branjem avtorjev;
Sobota, 22.5.1993
DOBRLA VAS
Farna cerkev, 20.00 -
»Reke mojega življenja -Večernica v Čast škofu Antonu Martinu Slomšku«, nastopajo: MePZ SPD »Srce«, Dobrla vas, MePZ »Jakob Petelin-Gallus«, Celovec, solisti: Waltraud Mucher, Gabriel Lipuš, Mario PodreCnik, orkesra iz r Ljubljane in Celovca, dirigent Jože Ropitz, recitator Tone Kuntner;
PLIBERK
Farna dvorana, 20.00 -Premiera Odra ’73«, predstava gledališke igre »Laž-nivka«, režija Antita Hudi;
BOROVLJE
Pri Cingelnu na Trati,
14.30	- »Deželno zborovanje Enotne liste (EL)«;
Mestna hiša Borovlje,
20.30	- »100 let mestni zbor Borovlje«;
Srečanje s slovenskimi državljani v Avstriji
FELDKIRCH -Pred nekaj dni so se predstavniki Republike Slovenije (Peter Vencelj, državni sekretar v ministrustvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in vodja urada za Slovence pp svetu, Jože Jeraj, generalni konzul RS v Celovcu in Milan Jazbec, konzul) srečali s slovenskimi državljani, ki živijo in delajo v avstrijski zvezni pokrajini Predarlsko/Vo-rarlberg. Srečanje je pripravilo tamkajšnje Slovensko kulturno društvo »Mura«, katerega pokrovitelj je sicer občina Lendava. V okviru srečanja, ki se ga je udeležilo 150 od približno 2500 tam živečih Slovencev, so najprej izvedb uradni del (konzularne ure), kar sicer opravijo redno enkrat mesečno v mestu Feldkirch, nato pa se je sledil pogovor.Uvodo-ma so gostje predstavib trenutne razmere v Sloveniji, odnose in sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo, skrb Slovenije za Slovence po svetu ter aktualno konzularno problematiko (predvsem menjava osebnih dokumentov in državljanske zadeve). V nadaljevanju so se pogovorih še o številnih ostalih temah, s katerimi se srečujejo slovenski državljani v zahodni Avstriji (dopolnib pouk slovenščine, zaposlovanje in delovno-pravna problematika, družabno življenje in delovanje slovenskih društev, prostorska problematika le-teh, vračanje domov po upokojitvi, sprejemanje avstrijskega državljanstva, možnost spremljanja program Televizije Slovenije preko satebta itd.).Srečanje je potekalo v sproščenem in prijetnem vzdušju ter je hkrati predstavljalo tudi pomembno podporo slovenskim državljanom pri njihovem uveljavljanju v tujem okolju.
Vranitzky na deželnem kongresu koroške SPÖ
CELOVEC - Zvezni kancler in predsednik avstrijskih socialdemokratov Franz Vranitzky bo glavni referent na rednem 26. deželnem kongresu koroških socialdemokratov jutri, vo soboto, 22. maja, z začetkom ob 9.30 uri v hiši sindikatov v Celovcu. Prvič v zgodovini strankinih kongresov ima redno delegatsko mesto tudi Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov, ki jo bo zastopala kandidatka za deželni zbor 35-letna učiteljica Ani Blatnik iz BilCovsa.
Seminar o medkulturni vzgoji v vrtcih v proštom Alpe-Jadran
ŠKOFIČE - Slovenska prosvetna zveza in Slovenko kulturno društvo »Edinost« prirejata v okviru akcije Zveznega ministrstva za pouk in umetnost pod geslom »Avstrija - Evropa. Stari predsodki - nove strukture« dvodnevni mednarodni seminar o medkulturni vzgoji v vrtcih v prostoru Alpe-Jadran. Prireditev bo v soboto, 22. maja (od 15. ure dalje) in v nedeljo, 23. maja (z začetkom ob 14. uri) v društveni sobi Posojilnice v Skoficah. Med predavatelji so Irena Verdel, Simona Rovšek, Martha Stelzer, Franci Kukoviča (vsi iz Koroške), Živa Gruden (babja) in Jana Kolarič (Slovenija). V nedeljo pa je na sporedu otroški popoldan z otroci iz dvojezičnih vrtcev iz babje, Slovenije in Koroške.
12
Petek, 21. maja 1993
KULTURA
ALI JE CESAR NAG? / ABECEDARIJ SPONZORSTVA (3)
Prevzetnost in pristranost
Uspešnost sponzoriranja je skrita v pravilni odločitvi
WHO BRINGS OUT THE STARS AT NIGHT?
Dandanes se lahko podjetja odločajo za precej Široko paleto vsebin oziroma dogodkov, ki bi jih želela sponzorirati. Minili so Časi, ko je bila ta oblika pomoči vezana zgolj na kulturo in šport. Sponzorstvo danes sega tudi na področja ohranjevanja okolja, izobraževanja, znanstveno-raziskovalnega dela, zabavne glasbe, ekscentričnih posameznikov ... Ogromno je takih, ki potrebujejo denar, in velika večina med njimi je trdno prepričana, da poslovneži s polno mošnjo denarja samo Čakajo, kdaj jim bodo lahko ponudili svojo finančno pomoč. Pišejo, telefonirajo velikim in majhnim podjetjem in jim obljubljajo neizmerno publiciteto, ponujajo jim npr. tudi to, da bodo na svojem potovanju po Tibetu nosili majico z njihovim logotipom. Veliko večino takšnih prosilcev bodo podjetja seveda zavrnila in enaka večina bo protestirala zaradi krivične odločitve.
Le redki prosilci znajo pripraviti sponzorsko ponudbo, ki obsega natančen opis projekta, finančne in Časovne opredelitve, podroben opis možnosti promocije itd. Podjetje se mora tako le odločiti, ali bo odločalo samo o tistih ponudbah, ki vsebinsko in oblikovno ustrezajo pravilni sponzorski ponudbi, ali pa o vseh prošnjah, ki prihajajo v podjetje, ne glede na njihovo primernost. Odločitev za prvo možnost je seveda pri-
mernejša, saj je pravilnost in korektnost samega pristopa do sponzorjev lahko že eden izmed odločujočih dejavnikov selekcioniranja med sponzorskimi ponudbami.
Težki trenutki odločitve
Obstaja vrsta elementov, ki služijo kot opora za lažjo in predvsem strokovnejšo odločitev za sponzoriranje enega ali več projektov med vsemi ponujenimi.
Najosnovnejši je seveda ta, da podjetje oziroma oseba, ki je v njem zadolžena za sponzorske odnose, ugotovi, katere so tiste družbene dejavnosti, ki najbolj ustrezajo poslovni politiki podjetja oziroma ciljem, ki jih želi doseCi s sponzoriranjem. Podjetje lahko na podlagi te odločitve samo išče najprimernejše projekte, seveda pa je to pristop, ki zahteva veliko izkušenj na področju sponzoriranja.
Odločujoči element je tudi višina sredstev, ki jih ima podjetje na voljo za sponzoriranje. Nekatera sponzorstva so »dražja« od drugih, sponzoriranje večjih nacionalnih kulturnih dogodkov na primer zahteva veliko veC sredstev kot sponzoriranje manjše lokalne ljubiteljske gledabške skupine.
Naslednje vprašanje, ki vphva na odločitev o sponzoriranju, je, ah sponzorirati na lokalni, nacionalni ah celo na mednarodni ravni. Tudi dejstva, ki vplivajo na te
Darinka Pek
odločitve, so skrita v poslovnih ciljih in ambicijah podjetja ter prav tako v ciljih, ki jih podjetje želi doseCi s sponzoriranjem. V primerih, ko želi podjetje okrepiti svoje odnose z lokalnim prebivalstvom in izboljšati interno komuniciranje, je seveda bolj primemo sponzorirati dogodek, ki je velikega pomena za lokalno prebivalstvo. V primeru pa, ko je sponzoriranje za podjetje eden od načinov za doseganje novih tržišč, se bo to verjetno odločilo za sponzoriranje projektov, ki presegajo njegovo lokalno in morda celo regionalno in nacionalno okolje.
Časovna opredelitev projekta je prav tako eden od pomembnih elementov odločanja o sponzorskih dejavnostih. Podjetje lahko sponzorira samo en kulturnih dogodek ali pa je sponzor neke kulturne institucije celo sezono. Sponzoriranje enega samega dogodka, npr. na lokalnem kulturnem festivalu, ne bo imelo nikakršnih dolgoročnih učinkov in je neprimerno za tista podjetja, ki želijo s pomočjo sponzoriranja dosegati dolgoročnejše cilje, kot je izboljšanje ugleda ali prepoznavnosti. V teh primerih je primernejše sezonsko sponzoriranje npr. regionalnega gledališča, operne hiše ali daljšega festivala, ki že jasneje pokaže, kaj lahko podjetje doseže s
to dejavnostjo. Pri tovrstnem sponzoriranju je namreč pomembno že to, da se nekajkrat v sezoni v medijih in programskih knjižicah pojavlja ime in logotip sponzorja. S tem je že zadoščeno enemu izmed najpomembnejših segmentov promocije, to je ponavljanju sporočila. Ponavljanje sporočil je namreč osnovni element uspešne komunikacije. Dolgoročnejše sponzoriranje pa je primernejše tudi z vidika spoznavanja obeh strani, ki sta udeleženi v sponzorskem odnosu, in njunega medsebojnega usklajevanja, ki omogoča kar najboljši izkoristek sponzorskega odnosa. Četudi je podjetje še tako uspešno in mogočno, se ne sme spuščati na vsa področja sponzoriranja. Nujno je, da si izbere in se osredotoči le na nekaj področij in razvija sinergiCni sistem sponzoriranja, kjer se dejavnosti med seboj podpirajo.
Kaj storiti?
Odločitev je seveda še vedno v rokah podjetja, le da ni odvisna od pisnih prošenj, temveč od prvega osebnega srečanja s potencialnim sponzorirancem. V prvem razgovoru je nujno uskladiti vse interpretacije pisne prošnje. Pogovor naj bo temeljit, govorica pa jasna in neposredna. Po tem srečanju je seveda primemo, da podjetje preveri, ali so sposobnosti prosilca res takšne, da bo lahko realiziral
vse, kar je obljubil v pisni prošnji in pozneje v razgovoru. Pozornost je treba usmeriti predvsem na preveč optimistične izjave o privabljanju občinstva in »zagotovljenih televizijskih ah radijskih prenosih«, kajti ponudniki Cesto obljubljajo veC, kot pa so resnično sposobni realizbati. Pred sklenitvijo končnega dogovora naj bo podjetje zato pozorno ne le na umetniško skupino, ki pripravlja projekt, temveč tudi na to, s kakšnim menedžmentom razpolaga kulturna institucija ali projektna skupina.
Ogled press clippinga in kritik iz zadnjih nekaj let gotovo pripomore pri graditvi slike o kulturni instituciji, s katero namerava podjetje skleniti sponzorski odnos.
Hoditi v zelje se ne obnese
Pred dokončno izbiro projekta je dobro, Ce je podjetje seznanjeno s projekti, ki jih sponzorirajo konkurenčna podjetja. To je še posebej pomembno, ko je neko tržišCe zasičeno z določenimi izdelki in je treba s sponzoriranjem graditi lastno identiteto. Nobenega smisla nima konkurenta izrivati iz njegovega sponzorskega področja, še manj primemo ga je oponašati.
Z izgubo identitete se podjetje srečuje tudi takrat, kadar je le eno izmed mnogih, ki sponzorirajo isti projekt, Četudi so podjetja med seboj
popolnoma nekonkurenčna. Skupinsko sponzorstvo ima v primerjavi z ekskluzivnim mnogo slabosti, saj je sponzorjevo ime vedno le eno v vrsti drugih, zato je manj prepoznavno. Kako doseCi, da bo v skupinskem sponzorstvu podjetju le pripadala publiciteta, enakovredna vloženim sredstvom, pa je vedno stvar pogajanj med njim in npr. organizatorjem prireditve. Vse našteto kaže, da so odločitve za pravilen in uspešen sponzorski projekt lahko sila zapletene in da predvsem od podjetja zahtevajo veliko delovnega Časa. Zato se na razvitih tržiščih vedno veC podjetij odloča za pomoC svetovalnih skupin, ki se profesionalno ukvarjajo s sponzorstvom. Tovrstne svetovalne skupine lahko podjetju svetujejo projekte, ki bi se najbolje vključiti v njihovo poslovno strategijo, za podjetja izvajajo pogajanja in skrbijo za vse vidike publicitete podjetja. Če bo tudi v Sloveniji zaživela taka svetovalna organizacija, pa je odvisno predvsem od tega, ati bodo slovenska podjetja zmogla preseči trenutno raven sponzorskih odnosov in se začela zavedati vseh dimenzij tega komunikacijskega sredstva.
Darinka Pek je strokoma sodelavka PR Centra Pristop, družbe za komunikacijski menedžment.
(V naslednjem nadaljevanju, ki bo objavljeno 4. junija: Doseganje ciljev sponzoriranja).
craa
I Insh Life
Prirtcipni spcmor ofthe Dublin Theatre festival.
»Kdo privede zvezde na nebo?« - oglas sponzorja dublinskega gledališkega festivala
SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / GLASBA
d
EVROAGENDA
FILM / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FOTO
MÜNCHEN
Red in destrukcija
Četrti mednarodni festival gledališkega plesa v Mii-nchnu. Za dodatne informacije in rezervacije vstopnic (od 15 do 35 nemških mark) skrbi Festivalski urad, Ga-steig, Rosenheimer Str. 5, 8000 München 80, tel. 9949 89 48 09 8-3 80
Letošnji festival Dance ’93, ki od 19. maja do 6. junija poteka v Miinchnu, ima naslov Red in destrukcija. Organizatorji so, kot pravijo, povabiti plesne skupine, ki se ukvarjajo po eni strani z diciplino v gledališču (praznina, tema, izvirni dolgčas, iritantno ponavljanje itn,) ter po drugi strani s kaotičnimi odrskimi posegi (agresivna govorica, boleči svetlobni in zvočni dražljaji, pornografija, samopoškodbe, napadanje občinstva itn.).
Danes, 21. maja bosta na sporedu dve predstavi. Najprej bo ob 20. uri (ravno tako 22. in 23. maja) nastopila skupina Hotel Pro Forma s premierno uprizoritvijo predstave Der Die Das. Koncept in režijo podpisuje danska režiserka Kirsten Dehlholm, ki je obšla že solidno število festivalov, od Bordeauxa do japonske Toge. Ob 22. uri bo Annamirl van der Pluijm, nekdanja študentka rotterdamske plesne akademije in asistentka razvpitega Jana Fabra, zaigrala svoj Solo 1. S predstavo Dah Dah Sko Dah Dah je Saburo Teshigawara, eden najboljših japonskih koreografov mlajše generacije, nekoC že nastopil v bližnjem Zagrebu, 23. in 24. maja ga bodo spremljati tudi obiskovalci festivala Dance ’93. Američanke Meg Stuart ljubljanskemu občinstvu verjetno niti ni treba posebej predstavljati. Nastopila bo 24. in 25. maja s predstavo Thought Object, Ready Made. Tudi Nadina Ganase je stara znanka ljubljanskih odrov. Na Dance ’93 je pripeljala kar dve koreografiji - Lover Man (26. in 27. maja) in Le Temps du Reve (28. in 29. maja). One je prva samostojna režija igralke in koreografke Grace Ellen Barkey, ki je sodelovala pri vseh dosedanjih projektih ugledne gledališke skupine Needcompany. Predstava je na sporedu 1. in 2. junija. Catherine Diverres, koreografka skupine Studio DM, pravi, da sta jo pri ustvarjanju predstave Tavride navdihovala dva krvava dogodka - vojna na tleh nekdanje Jugoslavije in divjanje skrajnežev v Evropi. Tavrido si lahko ogledate 2. in 3. junija. Reza Abdoh in njegova pedstava The Law of Remains, o kateri po zaslugi Republikine Evroagende že vse veste, bosta obiskala München od 3. do 6. junija. Letošnji festival Dance bosta 5. in 6. junija zaključila francoska koreografka Wanda Golonka in skupina Neuer Tanz s predstavo RCA. Naslov menda pomeni »bogato, civilizirano in arogantno«. (A. M.)
DUISBURG
Umetniško spoprijemanje z novimi mediji
Wilhelm Lehmbruck Museum, Friedrich-Wilhelm Staße 40, do 30. maja: Svež zrak: Instalacija - Interakcija, odprto ob torkih od 11. do 20. me, od srede do nedelje od 11. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto.
V sklopu 17. duisburškega festivala na temo Mladi in prelomnica se tudi razstava Svež zrak: Instalacija - interakcija osredotoča na umetniško spoprijemanje z novimi mediji. Slike in zvočni signali dražijo Čutila obiskovalcev, ki vstopajo v veliko prostorsko instalacijo. V dvorano so postavljena velika video projekcijska platna, celotno instalacijo pa sta si zamislila ameriška umetnika Bruce Naumann in Bill Viola. V prostoru, kjer razstavlja francoska umetnica Catherine Ikam, lahko gledalec »interaktivno« poseže v umetniško delo. Marina Abramovič in FLATZ, dva pomembna umetnika performancea, tokrat prikazujeta »fizične skulpture« in »prehodne objekte«, ki so lahko na kakršen koli naCin »porabljeni«. Christian Boltanski pa svoje instalacije ni postavil v prostore duisburškega muzeja, temveč v pristanišče. V opuščenih mlinih je postavil zvočno instalacijo. (A. K.)

PARIZ_________
Cambinovi
znaki
Galerie Isabelle Bon-gard, 4, rue de Rivoli, do 29. maja: Lorenzo Cambin: Znaki in prostori, odprto od ponedeljka do sobote od 14. do 19. ure.
Kiparski opus Lorenza Cambina skuša v svojih skulpturah ujeti ravnotežje, gibanje in prostor. Cambin, ki je švicarsko-italijanskega porekla, pri svojem delu uporablja naravne materiale ali že uporabljene predmete, ki jih predeluje. Delo tega 34-letnega umetnika temelji na principu sestavljanja sil, ki nato delujejo v ravnovesju: naj bo to na zemlji ali na vodi.
Mladi kipar včasih neposredno poseže v naravo, drugič ustvarja majhne, razstavljive kipce. S svojim delom pa vedno zaobjame prostor in pri tem upošteva statične zakone na vseh nivojih. Temeljno naCelo umetniškega ustvarjanja Lorenza Cambina je umetnikova roka. Lorenzo Cambin je razstavljal v Luganu, Ženevi in Milanu, v Franciji pa ga zastopa Isabelle Bongard. (A. K.)
DUNAJ________________________________________
Ikarusov padec
Skupina Messing, ditheater Kimstierhaus, Karlsplatz 5, 1010 Dunaj, tel. 9943 222 587 05 04, od 14. do 18. ure
Po včerajšnji premieri bodo najnovejšo predstavo skupine Messing izvajali vsak dan do 29. maja. Ikarusov padec je nekakšna mešanica gledališča, pantomime, cirkusa in koncerta. Vizualno identiteto predstave določajo baloni, vrvi in najrazličnejši »letalski aparati«. Gre za tragikomedijo, ki pripoveduje znano zgodbo o človekovem hrepenenju po letenju. Ikarusov poskus uresničitve tega velikega sna se je končal katastrofalno. (Mimogrede povedano, Ikarusov padec ni prva predstava na Dunaju, ki se ukvaraja s to znano legendo - nekaj let nazaj sta se je skoraj hkrati in popolnoma neodvisno drug od drugega lotila umetniško Tran-smedialno društvo Daedalus in znana gledališka skupina Serapions). Predstava sodi v skupino t. i. »work in progress« projektov, ki že uprizorjene predstave ne zavržejo v zgodovinski spomin, ampak jih še naprej uporabljajo (vključijo, citirajo ipd.) v novih projektih. Tako je Ikarusov padec »nadaljevanje« njihove prejšnje predstave Don Kihot na koncertu, s katero so nastopili na dunajskem festivalu Impuls Tanz.
Joao de Bruco, režiser predstave, v kateri nastopa tudi kot igralec, je rojen v Sao Paulu, kjer se je najprej kot glasbenik ukvarjal z jazz glasbo. Veliko je delal na radiu in televiziji, posnel nekaj plošč in vodil brazilski Bale de Cidade. Pred tremi leti je prišel v Avstrijo na povabilo komponista Petra Kaizarja in je že velikokrat pritegnil pozornost dunajskega občinstva kot glasbenik, igralec, režiser in voditelj različnih gledaliških delavnic. (A. M.)
LONDON___________________________
Kritična razlika osmih
Camden Arts Centre, Arkwright Road: Kritična razlika: Sodobna umetnost iz Indije, od 28. maja do 4. julija, odprto ob torkih, sredah in Četrtkih od 12. do
20.	ure, ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do do 18. ure.
Razstava Kritična razlika bo prikazovala slike, kipe in instalacije osmih umetnikov indijske podceline. Razstavljajoči umetniki bodo: Bhupen Khakhar, Nalini Malani, Madhvi Parekh, Ravinder Reddy, N. N. Rini' zon, Gogi Saroj Pal, Vivan Sundaram in V. K. Wankhede. Nekateri med njimi so angleški galerijski sceni že dobro znani, drugi pa prvič razstavljajo v Evropi.
Parekh, Khakhar, Malani in Pal svojo umetnost združujejo z ljudskimi elementi in mitologijami, odpirajo pa vprašanja spolov in spolnosti. Kiparji Sundaram, Rimzon in Reddy na svojstven način predstavljajo bogato tradicijo indijskega kiparstva, vsak od njih z drugega zornega kota: Rimzon kot temelj za snovanje nove poetične pripovedi, Reddy za ustvarjanje novih ikon, Sundaram pa aludira nanjo v kontekstu širokega raziskovanja umetnosti in njene predstavitve. Wankhede trga ročno tkane volnene tkanine in v subtilnih barvah slika nanje abstraktne kvadrate. (A. K.)
GLEDALIŠČE / POGOVOR Z MARKOM SOSIČEM, DIREKTORJEM PPG
Pomik k prestolnici
in drugo
Fassbinderjevo priredba Goldonijeve »Kavarne«, katere premiera bo 10. junija na kromberškem gradu, utegne biti »hit«
Tmean Marko Sosič,
•*4-letni gledališki in filmski režiser, je po študiju v Magrebu kot svobodni umetnik režiral srednje in kratkometražne ter doku-mentarne filme, številne radijske (tudi svoje) igre.
Kot gledališki režiser je olal za ljubiteljske odre v zamcjsjyy (odmevni sta Postavitvi Quene-aujevih Vaj v slogu in Tramove Kresne noči), v Rimu je režiral Kmeclov In-ervju v prestižnem gleda-“SCu Trastevere, nato v mžaškem SSG (O. Wilde: važno je imenovati se Er-jmst) in v SNG Ljubljana UJ. Jančar: Zalezujoč Go-°la), v PDG Nova Gorica Pa je postavil na oder Ru-zantejevo igro Lubjezen, uojska, lakota.
Predlanskim je izdal pri ZTT tudi zbirko krame proze Rosa na steklu, t'oleg tega piše scenarije (-zuaj ima v načrtu gledali-Ski projekt - za sezono 4/95 - italijanski scenarij za film, s slovensko televizijo pa se dogovarja za ava druga projekta.
Značilnosti njegovega .la: naraven poetični Pnstop s pomensko pove-nim fantazijskim zasukom.
e,?d ieta 1991 je umetniki vodja Primorskega uramskega gledališča v N°vi Gorici. Brez kančka zagrenjenosti je povedal, a ta funkcija sicer izCr-vendar pa je zanj Poklicno in izkušenjsko žeto odločilna, saj je sode-ovanje z novogoriškim Jgralskim ansamblom in kolektivom sploh ter s pomembnimi slovenskimi režiserji - tudi zanj, ne samo za goriški gledališki prostor - svojevrstna obo-gatitev.
Dve sezoni ste že ume-teiiški vodja PDG Nova Dorica, Kakšne vtise imate danes, Ce se ozrete na ti
nji? leU SVOie8a delova-
Prva sezona je bila zame vendarle študijska. S svojim programom sem želel v prvi vrsti spet pridobiti publiko v gledališče. Mislim, da je bilo prvo leto umetniško uspejo zaradi dveh del, predvsem Shepardovega Pokopanega otroka v režiji Dušana Jovanoviča in zu-jrejabonmajske predstave, m jo je režiral Mile Korun,
M srečni dnevi Samuela ecketta. Za uspešno se je izkazalo tudi to, da smo s celotno produkcijo PDG gostovali v Ljubljani v Mestnem gledališču. To je d pomik k prestolnici, Ce Štejemo novogoriško gledališče, kakor bi nekateri hoteli, za takšno na robu.
S predstavami ste ime-Jb kot vemo, uspeh pri kritiki, kako pa se je na-
Ivanka Hergold
nje odzivala publika, predvsem glede na gospodarsko krizo?
To lahko sodim po povečanem abonmajskem vpisu v sezoni, ki se zdaj izteka, kar je treba pripisati učinku razmeroma uspešne prve sezone, hkrati pa gre tudi sicer -po vsej Sloveniji - za povečanje zanimanja publike za gledališče. Zdaj, ko se bomo - decembra - preselili v novo stavbo PDG v Novi Gorici, se pred nas postavlja velik problem, pridobiti bo namreč treba verjetno trikrat toliko občinstva, kot ga imamo zdaj. A to me glede na naše intenzivno delo niti ne skrbi preveč.
Kako so se obnesle slovenske novitete, na primer lanski Cehov-JanCa-rjev Dvoboj in letošnji Čudežni kamen Alenke Go-Ijevšček?
Mislim, da je Drago Jančar pisanje svojih dramskih besedil zaenkrat končal z igro Zalezujoč Godo-ta, Dvoboj pa je bil dogovorjena obveznost do našega gledališča; njegova dramatizacija je bila dobra, korektna, a premalo janCarjevska, realizacija predstave pa se je izkazala vendarle za repertoarno pozitivno potezo. Alenka GoljevšCek je dosegla zelo velik uspeh s Čudežnim kamnom, zlasti pri mladih, a tudi pri manj mladih.
Italijanski avtorji so bili na programu le v letošnji sezoni, in to kar dva: Pirandello in Goldoni. Kako to? Kakšni kriteriji vas vodijo pri oblikovanju repertoarja?
Moja izbira besedil se nekako veže z ene strani na tradicijo PDG, ki je posebno pozorno tudi do italijanskih avtorjev (tudi glede na prostor, v katerem deluje), po drugi strani pa želimo posredovati evropske novitete, celo tiste, ki so na robu dramskega eksperimenta, kar je dajalo že prej temu gledališču specifično podobo, seveda ob delih, ki živijo s prostorom med Mediteranom in Srednjo Evropo.
Letos sta na programu dva italijanska avtorja po Goldonijevi »krivdi«, ker je dvestoletnica njegove smrti. Izbira Goldonijeve Kavarne (za zdaj še delovni naslov) je dolga zgodba! Najprej naj bi bil napisal adaptacijo Kavarne Zdravko Duša, nato iz tega ni bilo rde, odločili smo se za Fassbinderjevo priredbo besedila, ta pa je seveda ostrejša in ima Cisto drugačne značilnosti. Zdaj to študiramo; režira Vito
Taufer, premiera bo 10. junija na kromberškem gradu. V koprodukcijo smo pritegnili tudi Festival Ljubljana in TV Slovenija.
Po katerih kriterijih izbirate režiserje?
Po prvi sezoni v PDG je bila moja Zelja, da bi predstave oblikovali režiserji, ki so po svoji estetiki, svoji pisavi, svojih videnjih in načinu dela in vnašanja posebne energije vanj paC najboljši v Sloveniji. Tako so v tej sezoni pri nas' delali režiserji Dušan Jovanovič, Mile Korun, Janez Pipan in zdaj Vito Taufer (pa še nekateri drugi, ki bodo režirali v našem gledališču v naslednji sezoni, in nekateri najmlajši, s katerimi bi zelo rad sodeloval).
Kako je potekalo vaše sodelovanje s temi režiserji? Kako bi sami označili iztekajočo se sezono?
No, nekateri mi celo blago očitajo, da so režiserji delno krojili repertoar. Oblikovanje repertoarja je ob takih režiserjih seveda avtorsko delo v tem, da pride v pogovorih do kompromisov, da je dosežen skupen interes. Ni bil moj cilj, da bi oni režirali pri nas tisto, kar si sam predstavljam, ampak to, kar si lahko izbrani režiser v razvojnem trenutku svoje ustvarjalnost in življenja želi delati. Ta izbira mora seveda ustrezati estetski usmerjenosti gledališča. Skratka, že formirani avtorji - režiserji potrebujejo posebno pozornost pri izbiri besedila. Tako je bila značilnost tega repertoarja res navzočnost teh režiserjev. Repertoarna posebnost je bila Glorija Ranka Marinkoviča v Pipanovi režiji, ki je doživela velik uspeh v tej sezoni, tako da načrtujemo še veliko predstav. Zahteven projekt je bil tudi Vitracov Volkodlak s sodelovanjem Radeta Serbe-džije in Veronike Drolc v režiji Dušana Jovanoviča. Henrika IV. sem recimo ponudil že lani Miletu Korunu, Fassbinderjevo Kavarno pa sem tudi sam izbral in jo ponudil Vitu Tauferju. Fassbinderjeva priredba je prišla kot naročena zanj. Ta zadnji projekt pomeni zaključek zelo intenzivne sezone glede na uspehe predstav pri občinstvu in s sodelavci. Za nas je bila to tudi sezona v znamenju štirih najpomembnejših režiserjev starejše, mlajše, a tudi najmlajše generacije, ki jo je zastopala Katarina Pegan z režijo mladinske igre. Sezona naj bi vodila k otvoritvi novega gledališča. Zadnje delo Kavama pa utegne biti s svojo
Marko Sosič; »Pri oblikovanju repertoarja za naslednjo sezono so velike težave.«
aktualnostjo dogodkov, ki se nas (glede na novogoriško okolje in tudi sicer) neposredno tičejo, po vsej verjetnosti res »hit«.
Bo v jeseni spet srečanje gledališč Alpe-Jadran ali ga kot lani ne bo?
To jesen ga zanesljivo še ne bo, in to ne samo zaradi selitve in finančnih težav, ampak tudi zaradi potrebe, da se na državnem nivoju (ob strokovnem vodstvu) vsebinsko oblikuje in materialno pravilno ovrednoti mednarodni gledališki festival v Sloveniji, ki naj bi končno dobil svojo pravo obliko.
Kaj ste izbrali za naslednjo sezono, katera dela in zakaj?
Ob negotovostih, ki so povezane s Časom preselitve v novo gledališče, so nastale pri oblikovanju repertoarja za naslednjo sezono velike težave. Za zdaj lahko povem le, da bo otvoritvena predstava v novem gledališču v začetku decembra in da bo repertoar v kratkem vsem na vpogled.
Kaj pripravljate za najmlajše, za katere je v vašem gledališču dobro poskrbljeno?
Poleg naše redne reper-
toarne ponudbe za otroke (letos sta bila to Čudežni kamen Alenke GojevšCek za višjo stopnjo, predstava Andersenovega Slavčka v moji režiji pa za nižjo stopnjo, za predšolske otroke in prve razrede osnovnih šol) že veC let deluje tudi Goriški vrtiljak za mlade, to je ponudba otroških in mladinskih predstav za vse starostne dobe. To pripravljamo v koprodukciji z ZKÖ Nova Gorica in je posebna, zelo artikulirana ponudba, tako da si otroci iz Nove Gorice in okolice lahko vsako leto ogledajo najboljše s tega področja in v primerjavi z otroki iz osrednje Slovenije niso prikrajšani za nobeno predstavo. Tudi v novem gledališču ne bodo.
Prej ste rekli, da vsesplošna finančna kriza ni vplivala na število obiskovalcev v vašem gledališču. Kako pa se manj denarja pozna pri izbiri repertoarja?
Seveda vpliva na oblikovanje predstav. Odvisno je od tega, s katerim režiserjem delaš. Mislim pa, da se je treba držati zastavljenih ciljev in poiskati denar, Čeprav ga ni. Težko pa je voditi gledališko delo ob tem, kar se
zdaj dogaja, saj vpliva na delo celo pri samem začetku, pri izbiri besedila, pri delu z režiserji, ki prihajajo v hišo, pri samih inscenacijah predstav. Z občinstvom ni težav, če je predstava dobra.
Ali vas kaj skrbi nov veter, ki veje v slovenski kulturni politiki, naj bi se finansiralo samo nekaj gledališč, Ceš da jih je tako preveč, itd.
To res zelo zbuja skrbi, posebno ob tezah, ki jih postavljajo ugledni ljudje, kot je npr. Crnkovič. Gre za strahotno razvrednotenje pomembnega zaklada, ki vendarle pripada narodu. Ce se z odpravo gledališč želi posebej ovrednotiti in finančno podpreti alternativna gledališča, Čeprav vnašajo v kulturo važne premike, kakovost itd., se bojim, da bi tako alternativna kultura postala zelo kmalu institucionalna, zato ostaja vprašanje, Cernu dajati prednost, prostor itd. Za to zaslepljujočo gonjo proti kulturi se skrivajo drugačni, globlji problemi države, ki bi jih ta morala paC rešiti na drugih nivojih.
Denar ne smrdi
NOVA GORICA - Slovenski sponzorji najrajši ostajajo anonimni, saj le redki med njimi poslujejo brez takšnih ali drugačnih težav in bi z oglaševanjem svoje naklonjenosti kulturi dosegli nasprotni učinek od nameravanega: zaslužili bi si očitke, da so denar napaCno investirali, saj se od njih pričakuje, da bodo najprej vlagali v lastno sanacijo. Tako je »razvpiti« Hit trenutno eden redkih, ki brez opisanih posledic lahko spregovori o svoji vlogi spodbujevalca kulture na Primorskem. V tem trenutku potekata dva programa, ki se umeščata v nacionalno kulturno dogajanje in sta povezana z mecenstvom novogoriškega podjetja Hit. To so glasbene prireditve, ki v Goriških Brdih potekajo pod imenom »Hitove muze na gradu Dobrovo« (za tekoči ciklus osmih koncertov so v Hitu prispevali štiri milijone tolarjev). Hitovo denarno pomoC je prejel tudi Goriški muzej, in sicer za predstavitveni katalog Kobariškega muzeja (muzeja prve svetovne vojne). V slednjem primem ne gre samo za denarno pomoC, ki jo je dobila ta kulturna ustanova potem, ko je bila v Strasbourgu proglašena za Muzej leta 1992; gre za naložbo v promocijo Slovenije v tujini, saj so v Kobariškem muzeju denar porabili za predstavitveni katalog (v štirih jezikih), s katerim se bodo predstavili evropski strokovni muzealski javnosti konec meseca (od 26. do 30. maja) v portugalskem mestecu Porto.Med kulturne ustanove, ki jim je Hit pomagal z večjimi vsotami, je treba prišteti tudi Primorsko dramsko gledališče (PDG), ki mu je bilo s posebno pogodbo dodeljeno tristo tisoC nemških mark.
Lani so v Hitu za različne namene (po nepopolnih podatkih) razdelili za skoraj 30 milijonov pomoči. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so nakazali veC kot deset milijonov tolarjev pomoči. Pri tem jim je zaenkrat merilo lokalna pripadnost. Poslej pa bodo veC pozornosti namenili tudi presoji, koliko je program, za katerega ustanove ali posamezniki prosijo za pomoC, pomemben v nacionalnem merilu.
Hit je za program Hitovih muz prispeval celotno vsoto, to je štiri milijone tolarjev. Hitove muze na gradu Dobrovo obsegajo osem koncertov v izjemnem okolju obnovljenega renesančnega gradu na Dobrovem, kjer se nahaja tudi stalna zbirka grafik slikarja Zorana Mušica. V petek, 14. maja se je s koncertom ljubljanskega Tria Lorenz iztekla prva sezona Hitovih muz. Ta se je začela konec oktobra s koncertom ljubljanske vokalne skupine Ave, potem pa so se vsak mesec zvrstili glasbeni umetniki z vseh koncev sveta: iz Italije, Kitajske, Tajvana, Avstralije, Rusije in od drugod. Se preden se je prva sezona iztekla, so v Novo Gorico prispele prijave najmanj
50 glasbenih umetnikov iz tujinevseh koncev, ki bi radi prišli muzicirat v Dobrovo.
Ob aferi Hit je o Hitovih muzah spregovoril tudi novogoriški izvršni svet. Na zadnji seji je ob informaciji o delovanju gradu v Dobrovem (občina je namreč tudi lastnik omenjene zgradbe) neki odbornik izrekel upanje, da vse peripetije, ki se dogajajo temu novogoriškemu hotelsko-igral-niško-turisticnemu podjetju, le ne bodo prizadele Hitove sponzorske radodarnosti v takšni meri, da bi odslej odtegoval pomoC kulturi in drugim. V naslednji sezoni (1993/94) računajo na vsaj podobno, Ce ne že kaj izdatnejšo pomoč. Direktor PDG Tomiča DumanCiC je v zvezi s pogodbo med kulturno ustanovo, ki jo vodi, in Hitom dejal: »V začetku lanskega decembra se je Hit edini med veC desetimi zaprošenimi podjetji odločil za podpis pogodbe z nami. S tako zbranim denarjem smo želeli pospešiti gradnjo nove in prepotrebne gledališke hiše v Novi Gorici. Podpis je bil »vreden« 300 tisoC nemških mark. Denar smo dobili takoj in smo ga tudi že porabili za nakup svetlobnega regulatorja. Dragocena naprava je že montirana v novem gledališču.«
Nelida Nemec iz Hitove službe za stike z javnostjo pravi, da prošnje za denarno pomoč naravnost dežujejo v njihovo upravo: »Veter, ki se je dvignil nad Hitom, prav nie ne zaustavlja tega navala. Doslej je posebna komisija pregledala vsako prošnjo in o njej odločala, in to štirikrat v vsakem koledarskem (gospodarskem) letu. Letos se je to enkrat že zgodilo v februarju (takrat so razdelili za kulturo veC kot deset milijonov tolarjev, petnajstim prosilcem kar Cez tri milijone), naslednja seja komisije bo konec tega meseca ali v začetku prihodnjega. Nato pa še septembra in decembra.« Hit ta trenutek štipendira tudi tri obetavne primorske glasbenike, ki študirajo, udeleženi pa so tudi pri financiranju izidov del nekaterih piscev, na primer Franeta Tomšiča, Vide Mokrin Pauer, Darje Mihelič, Evgena Bavčarja in tako dalje. Ne nazadnje: Hitov »kulturni tolar« pomaga pri oživljanju nekaterih kulturnih projektov tudi v zamejstvu, na primer kulturnega doma v italijanski Gorici; Hit je med drugim tudi sponzor koncertnega programa tekmovanja mladih violinistov Rodol-fo Lipizer v Gorici.
»Kakšne načrte imamo za sponzoriranje kulture, bo javnost izvedela pravočasno. Za sedaj morda le podatek, da se Hit pripravlja na veliko promocijo ob odprtju novega zabaviščnega prostora Perla, ki nastaja na prostoru nekdanjih Argonavtov. Za jesen pa pripravljamo še veliko razstavo v gradu Dobrovo,« pravijo v Hitu.
Vojko Cuder
Predstavo »Hudobni graščak« je obnovil...
Hudobni graščak
LJUBLJANA - Nekdanji nepogrešljivi junak slovenskega gledališča ročnih lutk, burkež in veseljak Pavliha, ki ga je leta 1939 »izumil« dr. Niko Kuret (prej mu je bilo - po nemškem bratrancu - ime GašperCek), spet nastopa v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Pavlihove sorodnike lahko srečamo po vsem svetu. V Angliji domuje Punch, v Rusiji Petruška, v Italiji Pulcinella, na Češkem Rasparek, v Franciji Guignol... Vsi so strašno premeteni in urejajo svet s svojim humorjem in po svojem pojmo-
vanju pravilnosti. Pavliha na začetku še ni imel svojih igric. Gostoval je v priredbah nemških lutkovnih igric. V petdesetih letih pa mu je začelo kazati bolje. Za njegove vragolije je z nekaj besedili poskrbel pisatelj Frane Milčinski, sledila sta mu Jože Pengov in Nace Simončič. Igrica Alberta Pa-plerja Hudobni graščak je bila v ljubljanskem lutkovnem gledališču krstno uprizorjena že 1956. leta. Pozneje so jo uprizorili še enkrat leta 1970. Obe uprizoritvi je režiral Polde Dežman. Sedanjega
Hudobnega graščaka pa je obnovil Naice Simončič, ki se na stvar prav gotovo spozna; bil je zraven že v prvi in v drugi uprizoritvi in bo tudi danes, v petek zvečer imeniten Pavliha.
Ob pripravah na novo premiero smo se pogovarjali z dramaturgom Matjažem Lobodom. »S to predstavo hočemo ponovno oživiti lik Pavlihe. Današnji otroci ga ne poznajo veC, zato bi jim radi tega šaljivca na novo predstavili in ga vrnili njihovi zavesti. Drugi razlog, zaradi katerega smo se lotih obnovitve predstave iz
leta 1970, je dejavnost naše Lutkoteke. Na podstrešju Lutkovnega gledališča gojimo marionete lutkote-Cne predstave, s Hudobnim graščakom pa poskušamo lutkotečno dejavnost razširiti tudi na predstave roCnih lutk.
Idealen prostor za take predstave pa je Kulturnica na Zidovski stezi. Sodobna predstava ostaja v bistvu enaka kot pred dvajsetimi leti.
Nekoliko smo skrajšali besedilo, saj današnje predstave zahtevajo hitrejši ritem. Dodali smo nastopa Pavlihe med de-
janji in glasbeni motiv Mire Omrzel-Terlep in Matija Terlepa.
V vlogi Pavlihe bomo videli Naceta Simončiča, ki bo te dni mlad 75 let, v alternaciji Alenko Pirjevec (vodi Breda Hrovatin). Sodelujejo tudi Janez Albreht, Irena ZubaliC, Nina Skrbinšek, Jernej Slapernik, Peter Dougan, Uroš Smasek. Lutke je zasnoval Slavko Hočevar, predstavo pa je, po režiji Poldeta Dežmana iz leta 1970 in ob dramaturški pomoči Matjaža Loboda, obnovil Nace Simončič.
Mojca Jan
NOVICE
Več ledu na Arktiki
MONTREAL - Globalna otoplitev bi utegnila povzročiti Sirjenje ledenikov na severni polobli, ne pa njihovo topitve, sta z razsiskavami ugotovila dva znanstvenika. Ko so se ledeniki ob koncu zadnje medledene dobe pred približno 120 milijoni let zaCeh Siriti, je bilo globalno podnebje malce toplejše kot danes, pravita geologa Anne de Vemal s quebeske univerze v Montrealu in Gifford Miller s koloradske univerze v Boulderju. Prepričana sta, da glavni vzrok povečanja ledene Cepiče na Arktiki ni temperatura, ampak padavine.
Geologa menita, da bo posledice otoplitve zaradi učinka tople grede najbolj Čutiti prav na Arktiki, in sicer zlasti v zimskih mesecih. Ge se bo sedanja stopnja ogljikovega dioksida do leta 2025 podvojila, kot napovedujejo, se bo temperatura povečala za 8 do 14 stopinj Celzija, količina padavin pa za 20 do 40 odstotkov. Zaradi zapoznele zimske zmr-zali v polarnih morjih in pod vplivom oceanskih tokov v severnem Atlantiku bi se utegnila povečati toplota površinskih vodnih gmot, večja pa bi bila tudi vlažnost zračnih tokov. Kljub globalni otoplitvi bi bila temperatura na tem področju precej pod lediščem, zato bi povečane snežne padavine povzročile odebehtev arktičnega ledu.
Nočni pohodi požeruhov
NEW YORK - Jeste kot ptic, pa se kljub temu redite? Morda je vzrok ta, da preveč jeste med spanjem. Ljudem, ki težko verjamejo, da so tudi takšni primeri, odgovarja Neil Kavey, direktor Centra za motnje spanja s kolumbijskega prezbiterijanske-ga medicinskega centra v New Yorku: »Taksni primeri Se zdaleč niso redki.« Dr. Kavey je preučil primere 15 nočnih požeruhov, »ki so tudi Gez dan ves Cas mislili na hrano«. Toda medtem ko se jim je v budnem stanju Se posrečilo, da so se krotih, so jim Cez noC popustile zavore. Jedli so Čezmerno, nie niso bili izbirčni in včasih so posegali po prav nenavadnih, celo Čudaških kombinacijah in goltali tudi surovo hrano. V primeri z vedenjem v budnem stanju so za seboj puščali nered.
LaCne nočne sprehajalce so nadzorovali tako, da so jih s tankimi in dolgimi kabli povezah z instrumenti. Čeprav so v medicinskih krogih o taksnih primerih govorih že prej, je zdaj nespodbitno dokazano, da nekateri ljudje med spanjem jedo. Nadzorovani pacienti so zares v snu vstajah in hodih, Sh vedno naravnost v kuhinjo ah k hladilniku in -jedli. Dr. Kavey pravi, da so v ozadju psihološki razlogi, in ne fiziološke potrebe. V skladu s to trditvijo bi med zdravljenjem torej morah zaklepati kuhinjo in hladilnik. Za zdaj Se ni pojasnjeno, ah je ta sindrom del klasičnega sprehajanja med spanjem (somnabulizma) oziroma nekaj Cisto posebnega.
Pionir med zvezdami
PASADENA - Po sedmih urah in pol potovanja s hitrostjo svetlobe na Zemljo še vedno občasno prihajajo šibki signali z majcene vesoljske sonde Pioneer 10. Plovilce (230 kg) so načrtovali za 21 mesecev delovanja, vendar letos »praznuje« že 21. obletnico in občasno pošilja podatke o daljnih predelih SonCeve hehosfere, tj. magnetnega mehurja ioniziranega plina, v katerem so tako Sonce kot planeti. »Ce bomo imeli sreCo,« pravi raziskovalec James van Allen, »bo sonda morda zapustila helio-sfero, Se preden bomo izgubiti z njo stik, se pravi okrog leta 2000. To bi bile prve meritve pravega medzvezdnega prostora.« Naj naštejemo najpomembnejše uspehe, dosežene s Pioneerom 10: Sonda je prva preletela asteroidih pas med Marsom in Jupitrom in dokazala, da to območje ni pogubno za vesoljska plovila.
Pioneer 10 je prvi letel skozi pasove močnega sevanja okrog Jupitra, ne da bi utrpel okvare, Čeprav so se bati za njegove pomnilnike in druge pomembne dele. Leta 1973 je sonda letela mimo Jupitra, odposlala posnetke planeta in podrobnosti o njegovi tekoči notranjosti, atmosferi in velikih Irmah. Pioneer 10 je prvo plovilo, ki se je oddaljilo od vseh planetov in tako odkrilo neznani predel hehosfere.
Podatke s Pioneera 10 zdaj uporabljajo za preverjanje teorije o desetem planetu, katerega obstoj nakazujejo motnje v tirnicah Urana in Neptuna. S sondo bodo skušah odkriti tudi gravitacijske valove. Šibka valovanja v geometriji vesolja, katerih obstoj je predvidel Einstein. V naslednjih 850.000 letih se bo sonda približala tirnicam desetih znanih zvezd. Prvo bo sekala Cez 32.610 let, ko bo letela mimo zvezde Ross 248. Tedaj bo Pioneer 10 kajpada že davno mrtev, saj bo njegov jedrski izvor energije ugasnil in radijski oddajnik bo za vedno utihnil.
Parkiranje na paletah
TOKIO - Ko pripeljete na parkirišče, se ustavite na paleti in odidete po svojih opravkih. Vse drugo opravi računalniško vodeni transporter: z dvigalom spusti paleto do podzemnega parkirišča in jo s tekočim trakom »spakira« v parkiriscno »konzervo sardin« (kapacitete tisoč avtomobilov) - v vsega 38 sekundah. Avto tam poCaka, da se vrnete in plačate parkirnino, potem pa vam ga računalnik pripelje na paleti nazaj. Da vse to ne bi bile sanje, se mora zgoditi dvoje: vi morate s svojim avtom v Tokio (oziroma si ga tam sposoditi), medtem ko mora družba Ishikawajima-Harima Heavy Industries, projektant parkirišča, svoj nadt uresničiti.
Ogroženo naravno okolje na Galapagosu
QUITO - Po porochu Fondacije ZN za prebivalstvo sta turizem in migracija prebivalstva na otočju Gala-pagos sprožila populacijsko eksplozijo, ki zdaj ogroža tamkajšnji enkratni ekosistem. Število prebivalcev se je v letih 1980-1990 podvojilo in zato primanjkuje celo vode. Migracijo ljudi spremljajo tudi migracije domačih in divjih živah - koz, svinj, opic, psov in drugih, ki so naravni sovražniki legvanov, kormoranov, ogromnih želv in drugih živalskih vrst, živečih v tem okolju. Oblasti so zaradi hitre rasti turizma zelo zaskrbljene. Ker so kar 97 odstotkov otoškega območja razglasih za narodni park, na preostalem ozemlju ne morejo razviti intenzivnega turizma. Oblasti se zato bojijo, da bi se turistična območja kljub prepovedi in nadzom postopoma povečala na račun naravnih rezervatov. (E. J.)

INDUSTRIJSKA KULTURA / ENOTNOST RAZLIČNOSTI
M
Evropa se ne more znebiti kutturacijskih spon preteklosti
Strokovnjaki znova postavljajo vprašanja, na katera so odgovarjali že prodornejši kritiki pragmatizma s problematiziranjem napredka
11 P
I
$
■
■
■
l
■
Industrijska kultura se naglo razvija; nanjo seveda zlasti vpliva tehnološki razmah. Za zdaj ni nobenega znamenja, da bi utegnila v kratkem imeti težave ah da bi se zaustavila. Pojav »industrijske kulture« dejansko sega že v Cas po drugi svetovni vojni, v zadnjih petih letih pa je kar najbolj izrazit. Toda razvoj te kulture včasih celo zastaja, kot da bi nazadovala.
V glavnem je industrijska kultura moCno razvita v Angliji, kjer ima tudi vidne uspehe; prav tako razvita je v Franciji, vendar bistveno bolj kaotično, se pravi tako, da ljudje od nje nemara nimajo posebnih koristi; nezadovoljivo pa je njeno stanje zlasti v Italiji, Čeprav je industij-ska kultura pionirske korake naredila prav v tej državi.
Razlike in nesorazmerja v industrijski kulturi med drugim kažejo na velike disonance med gospodarskim in kulturnim razvojem. V normalnem stanju pa bi moral biti odnos nekako recipročen, se pravi, da bi gospodarski (predvsem industrijsko-tehnološki) razvoj moral omogočati razmah kulture, kultura pa bi potem vpivala na nadaljnjo gospodarsko rast, ki bi upoštevala posebno ekološke vidike.
Predvsem v Franciji in Italiji pa prihaja do nekaterih težav, ki obremenjujejo sproščeno krepitev »industrijske kulture«. 2e sam termin industrijska kultura potrjuje tezo, da je vsak razvoj in sleherni njegov segment tesno povezan s kulturo. Pravijo, da je zdaj v Franciji rast nekakšna moda in da je kulture, seveda tiste povprečne, celo preveč, medtem ko je je v Italiji premalo. V Franciji so si preprosto zastavili za cilj, da je treba kulturo približati ljudem in doseči, da bi ti ostali njeni nosilci. To je dragoceno hotenje, ki je dalo nekaj rezultatov, vendar ti vsebinsko bržCas ne pomenijo veliko. Uspehi so bolj v kvantiteti kot v kvaliteti. Kritik Marc Fumaroli je za založbo Adelphi napisal knjigo z naslovom Kulturna država (Lo stato culturale), v kateri oCita francoskemu kulturnemu ministru Jacku Langu, da mu je šlo »bolj za širino kot za globino«. Oba pojma sta v kulturi potrebna, toda le »globina« je vzvod njenega napredka.
Fumaroli ih nekateri drugi kritiki namreč ugotavljajo, da kulture ne bi smeh vsiljevati, kakor se nemara dogaja zdaj v Franciji, marveC ustvariti pogoje, da bi jo ljudje sprejemali kar najbolj spontano. Nekatera zdajšnja francoska gesla, na primer Kultura množicam, izražajo spoštovanja, vreden cilj, žal pa so nekako podobna geslom, ki so Se nedavno veljala v vzhodni Evropi in ne upoštevajo dovolj elementa »kakovosti«.
Skratka, kultura »na silo« ne more prispevati k njenemu dejanskemu razcvetu; v Franciji je vsak dan odprtih na stotine razstav, muzeji in druge kulturne ustanove imajo nove urnike, koncerti se vrstijo po tekočem traku, a zdi se, da gledalec ali poslušalec ne obiskuje teh prireditev iz neke »notranje«, duhovne potrebe, marveč preprosto za to, ker to poCne velik del ljudi.
Miro Kocjan
Giorgio de Chirico, pojem italijanske kulture: avtoportret
Le nouvel observateur sicer pozdravlja prizadevanja francoskega kulturnega ministrstva, vendar meni, da to ni pot »prave kulturne vzgoje«. Gre nemara za neke vrste epi-kurejstvo, ki ga z zlasti podpira televizija. Cilj naj bo torej v tem, da bi uresničili zainteresiranost za kulturo, »da bi
spodarskega »booma«), toda rezultati v kulturi niso bili ustrezni. II Gior-no je med drugim napisal, da je gospodarska rast pospešila razvoj nekulture in tistih, ki naj bi jo uživali, marveC vlogo tistih, ki se imajo neupravičeno za njene »voditelje«. Bistveno pa je, da je bil kulturni napre-
gačen od položaja v večini drugih evropskih držav; povečanje osebnega dohodka še vedno ne ustreza sredstvom, ki jih posameznik namenja kulturi in njenim dejavnostim; »materialna plat« še vedno prevladuje. V uradu za kulturo Evropske skupnosti vedo med drugim povedati, da
na kulturno raven, potem je to v Italiji.
»Kulturo« so začele določene silnice prevzemati v svoje roke proti koncu preteklega in v začetku tega stoletja; prva žrtev so bili Častniki, ki niso bili veC kos finančnim stroškom in so se tedaj zaceli obračati na nastajajoče industrijske dejavnike in banke. Dobivati so zaceli kredite, ki pa jih večinoma niso mogli vračati, zato so postajali zmeraj bolj plen nosilcev industrijskega razvoja. 2e od takrat so nekatera podjetja (in banke) začela dobesedno voditi del italijanskega tiska. V Italiji se tega tu-torstva niso veC znebili. Seveda pa je na dlani, da so bila (in da so) podjetja spet pod vplivom določenih političnih lobijev; skratka, »kulturna vloga« Časnikov je postala sredstvo za »politiko« strank ah kakšnih drugih političnih skupin.
Industrijska kultura je s tem zaCela izgubljati svoje prvine; po drugi svetovni vojni se je še kar uspešno razvijalo založništvo, toda hude udarce je zaCela dobivati filmska industrija; znano je, na primer, da je v obdobju od 1946 do 1950 leta kar 70 odstotkov filmov prihajalo iz Hollywooda. Tako Škodljivo pot za kulturo sta kmalu ubrala tudi radio in televizija; vloga stranke se je zaCela stopnjevati zlasti pri teh dveh medijih; njihovi upravni odbori so bili že okoli 1955. leta povsem v rokah najveCjih italijanskih strank.
Toda »tuji« vplivi so še vidnejši v zasebnih radijskih in televizijskih postajah. Leta 1980 je bila Italija uvoznik TV-pro-gramov iz Združenih držav; ne samo to: komaj tri leta pozneje se je obseg programov iz tujine za Italijo poveCal kar za
Giorgio de Chirico, Muse inquetanti 1972/73
Unesco
SIENA - Unesco, specializirana agencija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je v zadnjem Času usmerila svojo pozornost na preučevanje vloge znanosti in tehnologije v procesih gospodarskih in družbenih preobrazb dežel srednje in vzhodne Evrope. Te programe še posebej uresničuje Regionalni urad Unesca za znanost in tehnologijo Evrope, ki ima svoj sedež v Benetkah. Pred nekaj dnevi je ta urad, skupaj s specializirano enoto Unescovega sekretariata iz Pariza, v Sieni pripravil mednarodno srečanje strokovnjakov na temo: »Znanstvena in tehnološka zakonodaja za Evropo - vloga vlad in parlamentov«. Osnovni namen tega srečanja je bila ocena položaja na področju znanstveno-tehnološke zakonodaje v Evropi, s posebnim poudarkom na problematiki srednje in vzhodno evropskih držav pri njihovem prehodu v tržno gospodarstvo. Zlasti je bila zanimiva primerjava zakonodaj bolj ali manj razvitih držav (Italije, Grčije, Portugalske, Združenih držav Amerike), mednarodnih organizacij in agencij (Unesco, Komisija Evropsko skupnosti) in t.i. držav v prehodnem obdobju (Ruska federacija, Češka republika, Hrvaška, Romunija in Slovenija). Hkrati so obravnavali tudi mnoga vsebinska vprašanja, ki so povezana s stanjem raziskovalnih dejavnosti po posameznih državah, njihovo vpetostjo v mednarodne tokove in uporabnostjo za domači razvoj. Simpozija se je udeležil tudi Peter Tancig, predsednik Odbora Državnega zbora za znanost, tehnologijo in razvoj ter Nacionalne komisije Unesco, ki je v svojem referatu »Znanost in tehnologija za razvoj: zakonodajni okvir« predstavil slovenske izkušnje pri oblikovanju in uresničevanju primerne zakonodaje. Posebne pozornosti je bil deležen slovenski pristop preko t.i. aktivne razvojne politike in k celostnemu obravnavanju področja, ki sega od vzpodbujanja kakovostne znanosti, preko njenega pomena pri razreševanju posamičnih razvojnih vprašanj, pa vse do neogibnih širših okvirov, kot so na primer področja zaSCite industrijske lastnine, standardizacije in meroslovja. (DZRS)
Giorgio de Chirico, Piazza d' Italia 1955/60
ljudje spoznali, da brez nje preprosto ni mogoCe živeti«.
Tudi v Italiji so po drugi svetovni vojni doživeli gospodarski napredek (prišlo je celo do go-
dek tako rekoC »relativen«, kakor navaja raziskovalec Ilario Pindi; še zmeraj je italijanska kultura privezana na spone preteklosti.
Položaj v Italiji je dru-
Italijani dajejo za svoje kulturne potrebe tudi do 12 odstotkov manj kot drugod v Evropi. Ce je kje na naši celini indu-strijsko-tehnološka rast neenakomerno vplivala
tristo odstotkov! Slo je dobesedno za »kulturno« invazijo. Posledice so vsako leto opaznejše. Italija dejansko Se danes nima poštene »regulative« v zvezi z uvozom
»kulturnega« gradiva, a zaradi strankarskih razprtij doslej Se ni bila sposobna ustrezno ukrepati.
Italijanske zasebne televizije danes naravnost
slovijo kot dejavnik, ki se preživlja s sponzorji vseh vrst, ki pogosto nimajo pojma niti o najbolj skromni kulturni etiki. V Italiji še zmeraj obstaja velikanska razlika med severom in jugom; mestoma so jo prav po zaslugi kulture zapolnili, v bistvu pa še zmeraj ni odpravljena. Italijanski sever je zaCel v začetku stoletja prevzemati kulturne »vajeti« v svoje roke in jih Se zmeraj noče prepustiti drugim.
Seveda ni dvoma, da so medtem storili na jugu dobesedno gigantske korake; nekatere njegove kulturne »postojanke« so evropskega formata. Toda sever noče popustiti; svoje »elitno« mesto v gospodarstvu si prizadeva ohraniti tudi v kulturi; kajpak na škodo juga, kjer so imeli še v zaCetlu stoletja blizu 40 odstotkov prebivalcev - analfabetov, to pa se pozna še danes. Razmere v italijanski »industrijski kulturi« so v resnici specifične.
Forgacs je domiselno napisal, da je Italija prešla iz Časa industrijske zaostalosti v postindustrijske razmere, »ne da bi znala te spremebne izkoristiti kulturno in za kulturo«. Razen »neenakomernosti« v kulturnem dvigu je v Italiji najbolj žgoC problem v tem, da »kakovost« kulturnega proizvoda ni na ustrezni ravni in nima prepotrebnih kulturnih prvin. Napredek torej obstaja, vprašljiva pa je njegova kvaliteta.
AKTUALNO / ŠKOFI NA OKOPIH EKONOMIJE
Mostovi čez hudournik krize: solidarnost, samoupravljanje, pluralizem
Zanimanje katoliške cerkve za gospodarstvo ni novOi pač pa je novo zaznavanje njegove strateške narave, občutek, aa Je gospodarstvo nemara glavno etično in Kulturno področje, na Katerem je moč prislu-k *ti sodobnim dru-* am in jih nagovoriti. Kes pa je, da se je Cer-Kev že od nekdaj počuti-a boij doma na tleh pomike in sociale, kot da
0	gospodarskih zadevah oe bi smela izrekati moralnih sodb. Po zadnjem
oncilu, ki je pomenil uveljavitev občestvene u.arave Cerkve (v prime-ri s pretežno institucio-
1	n°, ki je prevladovala zadnja stoletja), je Cerkev pokazala več posluha za težave ljudi, Predvsem revnih in odrinjenih, torej večine Človeštva - in v tem okviru tudi za gospodarska vprašanja in ekonomsko vedo. Prejšnji mesec so se v Svi-carskem Freiburgu .rali cerkveni dostojanstveniki in akademiki z vsega sveta in na mednarodni konfererici Etika, 'gospodarstvo in razvoj, Škofovski nauk s Petih celin" zaokrožili
osedanjh razmišljanje erkve o} teh "posvetnih" stvareh. Gradiva s e konference, ki sta jo organizirala Univerza v /eiburgu in Mednaro-ni institut Jacquesa . aritaina, sta povzela ln priredila Vilko No-Vak ter Milan Meden.
Od skrbi za revne do kritike sistemov
Ni naključje, da se je Cerkev začela "ukvarjati z gospodarstvom" prav v Času drugega vatikanskega koncila (1962-1965) -to so bila leta, ko so se vlade mnogih držav zavedele vse večjih razlik med Severom in Jugom, Predvsem pa tudi tega, da je spodletel poskus vzpostaviti po dekolonizaciji novo svetovno gospodarsko ureditev. V državah "tretjega sveta" se niso obnesle ne razvojne teorije, preskuše-ne v povojni Evropi v okviru Marshallovega načrta, ne sovjetski model planskega gospodarstva - predpisovale! vseh tah receptov namreč
skorajda niso upoštevali specifičnega družbeno-kulturnega okolja. Hkrati se je krepila ekološka zavest in vse večja je bila zaskrbljenost, zlasti v razvitih državah, zaradi posledic uničevanja naravnega okolja. Po padcu berlinskega zida in koncu ideološkega soočenja, ki je tako dolgo zameglilo resničnost sveta, se je okrepila tudi kritika raznih oblik liberalnega
sledica zgrešenih gospodarskih načrtov, in tudi iskanje rešitev jih ni več zadovoljilo - lotili so se prav temeljev "grešnih struktur", tj. pravih vzrokov tiste revščine, ki jo je Cerkev hotela ublažiti. Leta 1987 je bilo v Cagliariju na Siciliji, kjer je Mednarodni inštitut Jacquesa Maritaina (imenovan po francoskem filozofu neosholastične šole, ki mu je papež Pa-
Brozilija: v 25 letih 45 škofovskih Izjav
Brazilski škofje na svojih letnih konferencah že dolgo posvečajo veliko skrbi gospodarskim vprašanjem. Zdaj že pokojni nadškof Luciano Pedro Mendes de Almeida je v pozdravnem pismu udeležencem frei-burškega kolokvija kot tedanji predsednik nacionalne konference brazilskih škofov poudaril: "V naših razpravah smo vedno obravnavali prispevek Cerkve h gospodarski, socialni in politični prenovi. V zvezi z največjimi gospodarskimi težavami smo čutili potrebo, da odločno opozorimo na obveznosti družbe, denimo do varstva narave, kmetijske politike, brazilskih staroselcev, pravic delavcev, boljših življenjskih razmere za siromašne. V zadnjih 25 letih je bilo poslanih 48 škofovskih pisem, ki so pripomogla, da so se naše skupnosti zavedele družbenopolitičnih dogajanj in splošnega položaja. Pisma o tekočih političnih vprašanjih, suši na severovzhodu dežele, novi ustavni ureditvi in etičnih zahtevah demokratične ureditve so močno vplivala na življenje v naši državi."
kapitalizma in vse več mislečih ljudi je v drugačni optiki gledalo na razvoj, ki ga je večina prej pojmovala predvsem kot gmotni napredek. Senzibilnost Cerkve v zadevah družbene etike se je potemtakem ujela s splošno občutljivostjo najširše javnosti za žgoča vprašanja človeka in sveta.
Papež Janez XXIII. je na koncilu govoril o "cerkvi za vse" in "cerkvi revnih", njegov naslednik Pavel VI. je v pismu Octogesima Adveniens zahteval od regionalnih cerkva, naj vernikom prenesejo koncilsko opozorilo o odgovornosti vseh za socialna vprašanja. V 80-tih letih se je ukvarjanje s čisto socialno politiko v cerkvenih krogih že razširilo na prave ekonomske zadeve. Najbolj je odmeval dokument Gospodarska pravica za vse, pismo škofov iz ZDA, ki so se leta 1986 zgledovali po sporočilih duhovnih voditeljev iz Latinske Amerike. Cerkveni možje niso nič več zgolj opozarjali na gmotno in moralno škodo, ki je po-
vel VI. ob zaključku drugega vatikanskega koncila izročil koncilsko sporočilo za intelektualce vsega sveta) pripravil prvi študijski seminar, posvečen izključno ekonomskim temam, že moč reči, da se je Cerkev zares začela "ukvarjati z gospodarstvom".
Regionalni škofi prehitevajo Vatikan
Kar nekaj uglednih katoliških ekonomistov -recimo P. Lehret, F. Perroux in F. Vito - je že pred tem utiralo poti proti "humanemu gospodarstvu" in skušalo igrati nekakšno posredniško vlogo med nasprotujočima si paradigmama - utilitaristično in marksistično. Cerkev teh prizadevanj ni podprla, ker jo je predvsem skrbelo, da ne bi poudarila preloma s sodobnostjo (kot se ji je dogajalo v preteklosti, recimo glede znanosti ali delavskega razreda) in ker se je bala, da bi dala prednost marksističnim alternativam.
Povrh je Cerkev zelo pozno doumela pomem-
bnost gospodarstva: v primeri z liberalno in marksistično kulturo je mišljensko otrpnila v predindustrijski dobi, prepričana, da je motor vseh velikih družbenih sprememb - politika. Svojo družbeno vlogo je žato strogo omejila na socialno področje. Cisto drugače so'ekonomska vprašanja, na primer vlogo dela, pojmovali v nekaterih tradicionalnih azijskih religijah: bliskoviti razvoj Japonske je vsekakor pripisati tudi drugačni teologiji, podobno kot so razne nove verske sekte krive za zaostajanje Afrike. Zaradi vse večjih izzivov razvoja in ekoloških groženj, pa tudi rastoče zavesti svetovne javnosti o povezanosti gospodarskega razvoja z vrednostnim sistemom (boj za človekove pravice in soupravljanje oziroma samoupravljanje), se je nazadnje tudi katoliška cerkev "spreobrnila".
Primerjava številnih škofovskih dokumentov iz raznih industrializiranih držav, o katerih so razpravljali na že omenjenem seminarju na Sardiniji, je bila tako vznemirljiva in plodna, da je Mednarodni inštitut Jacquesa Maritaina v sodelovanju z Inštitutom za moralno teologijo na Univerzi v Freiburgu in z denarno pomočjo švicarske države nadaljeval zbiranje dokumentacije, povrh pa je organiziral regionalne delovne seminarje za Latinsko Ameriko (Madrid, 1989), Azijo (Džakarta, 1990) in Afriko (Abidžan, 1991).
Pokazalo se je, da regionalne škofovske organizacije po koncilu niso mirovale. Ponekod so že zbirali in objavljali ekonomska gradiva, ki vsebujejo veliko izvirnih mnenj o gospodarskem razvoju, predvsem o zav-zetejšem iskanju modelov, ki bi bili združljivi s kulturo držav tretjega sveta. Medtem ko so se v vatikanskih krogih še vedno previdno izogibali ideoloških polemik, kadar so sestavljali dokumente o gospodarskih vprašanjih, so krajevne cerkvene ustanove znale "zagrabiti bika za roge" in se odločno spopasti s pravimi težavami. Azij-
ski škofje, denimo, so se na svoji konferenci celo posuli s pepelom, ker v preteklih letih nišo dovolj glasno "branili človekovih pravic" v nekaterih državah, ker se niso dovolj potegovali za "pravice zapostavljenih in nemočnih" in ker so si zvezali roke, ko so se
pravil azijski predstavnik, je bilo tudi sicer najbolj izčrpno, dokumentirano in neizpro-
sno.
Zahteve evropskih
škofov
Tudi evropski škofje
Azija: "bivolja teologija"
Indonezijski profesor dr. Robert Hardawiryana je v referatu o delovanju cerkva v Aziji zapisal: "Azijske cerkve se vprašanj o razvoju človeštva (vključno z gospodarskim razvojem) niso nikoli lotevale zgolj‘akademsko‘, temveč so jih reševale pastirsko, čuteč zavezo, da delujejo prizadeto. Včasih je sliSati izraz‘bivolja teologija*, to pa pomeni teologijo, ki je izražena kar najpreprosteje, da bi služila SirSi družbi (ne zgolj kristjanom!), in sicer v čisto vsakdanjih stiskah." V sklepnih besedah je poročevalec poudaril: "Cerkve morajo imeti v Aziji vlogo‘cerkve siromašnih*, se oddaljiti od ekleziocentrizma, prenoviti svoj življenjski slog in ustanove, da bi najprej same pri sebi naredile to, kar morajo učiti o družbeni pravičnosti, da bi s svojim načinom življenja delile nekaj revščine množic in dajale vzgled evangeljske preproščine."
"kompromitirali zaradi sumljivih povezav z bogatimi in vplivnimi". Gradivo, ki ga je za frei-burško konferenco pri-
po kritičnosti ne zaostajajo, ko razpravljajo o gospodarski krizi, ki pretresa razvite države. Dovolj zgovorni so že poudarki iz referata bolonjskega profesorja Stefana Zamagnija o položaju v Zahodni Evropi:
□	V cerkvenih krogih se krepi prepričanje, da v obstoječih gospodarskih in političnih sistemih nikoli ne bo mogoče ublažiti revščine, ki v tretjem svetu tlači pretežno večino ljudi.
□	Cerkev danes sprejema odgovornost za pomoč pri popravljanju družbenega zla, ki ga vidi okrog sebe.
□	Revščina in neenakost imata korenine v gospodarskih ustanovah in družbenih strukturah: da bi ju temeljito zmanjšali, bi bilo torej treba izvesti korenite strukturne spremembe.
□	Ustvarjalna in produktivna zaposlenost je druga bistvena oblika vključenosti v gospodarsko življenje (po katoliškem nauku je človeško dostojanstvo, kot so zapisali evropski škofje, najvažnejše, ker je zaobseženo v samem stvarjenju in se potemtakem uvršča pred delitev na rase oziroma narode, a tudi pred človekovo delo in sadove dela). Brezposelnost to vrednoto
zmaliči in zategadelj jo Cerkev obsoja kot družbeno zlo. Za škofe so današnje stopnje brezposelnosti v Zahodni Evropi "moralno neupravičene" in zato poleg zahtev o odpiranju "novih delovnih mest z ustreznim plačilom in v sprejemljivih delovnih razmerah" predlagajo razne rešitve, recimo zaposlovanje za nedoločen čas v javnih službah, usklajene davčne sisteme, odobravanje posojil.
□	Evropski škofje se zavedajo, da vse to zahteva razvoj demokratskih in soupravljalskih ustanov za sprejemanje gospodarskih odločitev. Ta zahteva ima korenine v prepričanju, da si brez socialne solidarnosti in vzajemne odgovornosti ni mogoče zamisliti gospodarstva, ki bi spoštovalo človekovo dostojanstvo.
□	Ker škofje gledajo na sodelovanje pri sprejemanju odločitev kot na vrednoto, ki je neločljiva sestavina dela, se zavzemajo za resne poskuse z razdeljevanjem delnic zaposlenim, delavskimi zadrugami, okrepljenim nadzorom nad delovni-
mi razmerami in podobnim. Na nacionalni ravni pa je nujen pogoj za rešitev brezposelnosti načrtovanje. Škofje sicer previdno izražajo nasprotovanje "kolektivističnemu" in "statističnemu" modelu gospodarskega usklajevanja, vendar zavrnejo tudi mnenje, da svobodni tržni odnosi jamčijo ekonomske pravice. Tudi na tem področju predlagajo poskus, iskanje novi demokratskih in soupravljalskih modelov.
V dokumentih zahodnoevropskih škofov je nekaj povsem nedvoumno: kadar je videti, da kak gospodarski sistem ne more zagotoviti minimalno sprejemljive stopnje participacije, tedaj je treba spremeniti sistem, ne pa standardov participacije. Bolonjski profesor Zamagni ocenjuje, da so ti dokumenti "jasna in odločna zahteva, naj se koristoljubje umakne socialni solidarnosti in vzajemni odgovornosti".
Kritike dokumentov sicer ni manjkalo. Škofom so predvsem očitali, da so njihova razmišlja-
nja "po merilih ekonomske teorije brezupno zmedena" in da ne upoštevajo "gospodarske in politične realnosti". Profesor Zamagni je takole sklenil svojo oceno: "Nisem hotel povedati predvsem to, da so škofje predlagali dokazano koherenten in realističen sklop specifičnih političnih ciljev in preoblikovanja ustanov - tega niso storili. Na vrsto izzivalnih vprašanj niso našli ustreznih odgovorov. Toda povedati hočem, da njihovi predlogi tudi niso dokazano nekoherentni. Ne verjamem, da je z rigorozno, nepristransko ekonomsko analizo moč dokazati, da si tako načeloma kot v praksi ni mogoče zamisliti in potem uresničiti mešanice planskih ustanov, tržnih mehanizmov, oblik demokracije na delovnem mestu in takih postopnih dobrodelnih programov, ki bi zadovoljili moralna merila škofov. Vsaka obsodba njihovega ‘poskusa*, češ da si ga teoretično ni moč zamisliti, se mi zato zdi prej ideološka kot znanstvena sodba."
Vabilo na nova pota
Profesor Stefano Zamagni z Bolonjske univerze vabi na "nove poti do organiziranja proizvodnje, porabe in delitve", ker je pač očitno, da sta tako kapitalistični kot marksistični model privedla človeštvo v slepo ulico. Nove poti naj bi vodile čez tri mostove: solidarnost, samoupravljanje in pluralizem.
Solidarnost pojmuje kot "skrb za blaginjo drugih in zagotovitev enakosti v upoštevanju njihovih prizadevanj". Tradicionalno gospodarstvo preveč statično obravnava človeške značilnosti, denimo prav solidarnost. Precenjevanje stopnje solidarnosti je privedlo do "levičarskega avanturizma" (in zaradi zmanjšanja gmotnih spodbud do nesprejemljivih proizvodnih izgub, padca življenske ravni in kontrapro-duktivnih političnih pretresov). Napačno je tudi podcenjevanje čuta solidarnosti, saj vodi proti egocentričnosti in "desničarskemu oportunizmu". Ge pa sotidamost pojmujemo dinamično, kot nekaj, kar je nerazdružno povezano s človekom, vendar ne pri vsakem v enaki meri, tedaj je moč razviti takšne gospodarske mehanizme, ki spodbujajo sotidamost, več solidarnosti pa pomeni večje možnosti za bodočo blaginjo.
Samoupravljanje je za italijanskega profesorja zagotovitev "taksnega vložka odločanja, da udeleženi čuti rezultat odločitve". Napačno je samoupravljanje tlačiti v isti kos z individualno svobodo in demokratično večinsko izbiro (kot sta vsak po svoje delala napako klasični liberalizem in marksizem, prvi s premočnim poudarjanjem svobode posameznika, dragi z njenim kratenjem). Tako kot je odrekanje pravice do gmotnih sredstev v nasprotju z "naravnimi" potrebami ČLOVEKA po hrani, obleld in strehi nad glavo, tako je zanikanje vrednot samoupravljanja v nasprotju s potrebami ČLOVEŠKE VRSTE.
Pluralizem avtor zagovarja z dvema argumentoma. Prvič, ljudje so kljub enaki genetski zasnovi zelo različni m zato je najboljša pot človeškega razvoja za drugačne ljudi pač drugačna. In drugič,’ljudje so kot posamezniki preveč kompleksni, da bi največje uspehe dosegati s sorazmerno malo dejavnostmi in v okviru vsega nekaj gospodarsldh modelov. Noben posameznik in nobena združba oziroma družba ne morejo trdno vedeti, ati so izbrati pravo pot; zato velja biti previden, hkrati pa prav "zmotljivost" posameznika in skupine riti k pluralizmu poti. 'Tveganje, da bomo ostati v tirnici, ki ni najboljša, se z raznovrstnostjo razvojnih strategij zmanjša na takšen minimum, da se resno zamislimo nad življenjem drugih," sklene prof. Za-magni. "Večji kot bo pluralizem človekovih dejavnosti in zato tudi gospodarskih ustanov, večje bodo možnosti, da bomo znati razumeti in ceniti življenja drugih ljudi. Sotidamost prinaša v povezavi s pluralizmom vecje‘dividende‘, in nasprotno."
TEČAJI
Petek, 21. maja 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
20. maj 1993
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	70,00	72,00	9,94	10,24	7,80	7,9
AMTK Plus	71,50	72,50	10,10	10,35	7,80	7,90
Atelje 92 Idrija	70,40	72,50	10,10	10,40	7,72	7,90
Avtohiša*	71,00	72,40	10,00	10,40	7,60	7,95
Ažur Grosuplje	70,50	71,90	10,00	10,40	7,60	8,00
Banka Vipa	70,92	72,81	10,00	10,30	7,70	7,90
Bela vrtnica	71,00	72,50	9,90	10,30	7,60	8,00
Bobr Trzin in Fužine	71,00	72,00	10,00	10,40	7,00	8,00
BTC Terminal Sežana	71,20	72,70	10,00	10,20	7,75	7,90
BTC d.d. Ljubljana	69,80	72,90	9.80	10,30	7,50	7,90
Come 2 us	70,80	72,80	10,10	10,40	7,50	8,00
Dom Kaffe*	70,00	71,30	9,90	10,20	7,70	8,00
Dom na trgu	71,00	71,99	10,00	10,19	7,70	7,94
Emona Globtour	71,50	72,50	9,90	10,35	7,66	7,85
Eros Ljubljana*	70,00	71,50	10,00	10,20	7,70	7,90
Eros Kranj*	70,80	-	10,10	10,25	7,50	7,85
Feniks Koper	71,20	72,95	9,97	10,35	7,69	7,89
Feniks Markovec Koper	71,15	72,90	9,95	10,35	7,69	7,88
Feniks Portorož	71,20	72,90	9,98	10,30	7,66	7,88
Fiba Koper	71,50	72,78	10,00	10,28	7,80	7 92
Firadas	70,50	72,95	10,00	10,50	7,50	7,98
Golfturist Domžale	69,90	72,45	9,80	10,30	7,50	7,80
Hida*	70,80	71,10	10,05	10,10	7,91	7,96
Hipotekarna banka Koper	71,20	72,90	9,95	10,35	7,65	7,90
Hram Rožice Mengeš	70,50	71,50	10,00	10,25	7,90	8,00
Hranilno kreditna služba	70,50	72,40	9,96	10,33	7,68	8,00
S- Hinka Ilirska Bistrica	71,50	72,80	9,88	10,28	7,77	7,94
(lirika Slovenj Gradec	71,70	72,55	9,96	10,24	7,86	7,94
Ulrika Postojna	71,50	72,80	9,90	10,25	7,77	7,94
llirlka Sežana	71,70	72,55	10,00	10,24	7,81	7,94
Italdesign Nova Gorica	70,80	72,45	9,90	10,10	7,77	7,87
Klub Slovenijales	72,00	72,70	10,10	10,30	7,70	7,90
Komercialna banka Triglav	71,45	72,86	9,96	10,30	7,60	7,92
Kompas Hertz Celje*	71,70	72,60	10,00	10,25	7,50	7,85
Kompas Hertz Velenje*	71,70	72,60	10,00	10,25	7,50	7,85
Kompas Hertz Idrija*	71,70	72,60	10,00	10,25	7,50	7,85
Kompas Hertz Tolmin*	71,70	72,60	10,00	10,25	7,50	7,85
Kompas Hertz Novo Mesto*	71,70	72,60	10,00	10,25	7,50	7,85
Kompas Hertz Krško*	71,70	72,60	10,00	10,25	7,50	7,85
Kompas Hertz Bled*	71,70	72,60	10,00	10,25	7,50	7,85
Kompas Fintrade*	70,30	71,99	9,90	10,29	7,75	7,99
Kompas Holidays	71,00	71,70	9,90	10,15	7,80	7,95
Libertas Koper	71,25	72,40	9,98	10,20	■■ 7,83	8,00
Ljubljanska banka d.d.	70,03	73,40	9,90	10,43	7,58	8,07
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	71,00	73,00	10,09	10,38	7,40	8,03
LB Dolenjska banka NM	70,00	73,80	9,90	10,45	7,68	8,00
LB Komercialna banka NG	70,30	73,15	9,62	10,41	7,30	7,95
LB Kreditna banka MB d.d.	70,00	72,50	9,90	10,25	7,40	7,95
LB Splošna banka Celje	71,15	73,65	9,66	10,47	7,47	8,10
LB Splošna banka Koper	70,45	72,92	9,87	1,36	7,53	8,13
Ma Vir	70,00	72,00	9,90	10,30	7,80	8,05
Madai Nova Gorica*	70,80	72,40	10,00	10,30	7,75	7,88
Madai Šempeter*	70,80	72,40	10,00	10,30	7,75	7,88
Media	70,50	71,50	10,00	10,25	7,70	7,95
Otok Bled	70,50	72,25	9,90	10,19	7,50	7,80
Optimizem Lož	70,50	72,90	9,95	10,40	7,65	8,00
Petrol	71,50	71,90	10,15	10,25	7,80	7,95
Pigal Solkan *	71,15	72,60	10,10	10,30	7,75	7,90
Pigal Kobarid *	71,15	72,60	10,10	10,30	7,75	7,90
Pigal Obutek *	1705	72,60	10,10	10,30	7.75	7,90
Pigal Diskont *	71,15	72,60	10,10	10,30	7,75	7,90
Poštna banka Slovenije*	70,20	73,20	9,96	10,33	7,40	7,90
Probanka Maribor	70,10	72,50	9,95	10,25	7,42	7,95
Publikum Ljubljana	71,05	71,40	10,00	10,19	7,65	7,94
Publikum Celje	71,50	72,50	9,90	10,25	7,60	7,90
Publikum Dobova	71,40	72,50	9,61	10,00	7,05	7,60
Publikum Kostanjevica	71,40	72,50	9,61	10,00	7,05	7,60
Publikum Krško	71,40	72,50	9,61	10,00	7,05	7,60
Publikum Maribor	71,50	71,89	10,00	10,20	7,40	7,89
Publikum Metlika	70,60	72,80	10,00	10,10	7,50	7,70
Publikum Mozirje	71,40	72,98	9,95	10,40	7,60	8,00
Publikum Novo Mesto	70,60	72,80	10,00	10,10	7,50	7,70
Publikum Piran	71,20	72,50	9,98	10,26	7,68	7,88
Publikum Tolmin	71,40	72,49	10,10	10,35	7,76	7,94
Publikum Sevnica	71,10	72,40	10,00	10,30	7,40	7,65
Publikum Šentilj	71,00	72,80	10,00	10,30	7,40	7,89
Publikum Šentjur pri Celju	71,50	72,49	10,05	10,30	"7,60	7,90
Publikum Trebnje	70,60	73,50	10,00	10,19	7,50	7,72
Publikum Zagorje	71,70	72,80	10,10	10,35	7,60	7,95
Publikum Žalec	71,60	72,59	9,95	10,25	7,60	7,89
Roja	71,00	72,50	9,98	10,25	7,70	7,90
Stialaby Koper	70,70	72,70	9,90	10,50	7,76	7,90
Sit-on	70,00	72,50	9,80	T0,30	7,50	8,00
SKB banka d.d.* **	71,30	72,80	10,13	10,34	7,80	8,00
Sldvenijaturist Ljubljana	70,20	71,00	10,02	10,17	7,85	7,96
.Slovenljaturistžel. p. Ljubljana	71,65	72,20	9,97	10,15	7,65	7,75
Slovenijaturistžel. p. Maribor	70,00	72,50	9,90	10,20	7,00	7.50
Slovenska investicijska banka	69,50	71,50	9,50	10,30	7,65	7,95
Sl. hran. in posojilnica Kranj	71,30	72,10	10,10	10,22	7,70	7,90
Sonce	70,50	71,90	9,90	10,25	7,60	8,00
SZKB d.d. Ljubljana	70,50	72,40	9,96	10,33	7,68	8,00
Tartarus Postojna	71,45	73,40	9,87	10,16	7,63	8,05
Tentours Domžale	71,00	71,80	9,90	10,30	7,60	7,90
Tori	70,50	72,50	10,15	10,42	7,45	8,00
Tourist service Portorož	70,30	72,00	9,65	10,15	7,43	7,83
Upimo	70,50	70,99	9,95	10,20	7,90	8,00
Wolf	70,70	71,00	10,00	10,20	7,70	7,90
Tečaj velja danes: *
iviETsrjr^vLisric^v
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 97 z dne 20. maja 1993 — Tečaji veljajo od 21.5.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	76,0793	76,3082	76,5371
Avstrija	040	šiling	100	963,9426	966,8431	969,7436
Belgija	056	frank	100	329,8805	330,8731	331,8651
Kanada	124	dolar	1	86,7115	86,9724	87,2333
Danska	208	krona	100	1767,7254	1773,0445	1778,3636
Finska	246	marka	100	1994,8784	2000,8810	2006,8836
Francija	250	frank	100	2011,1520	2017,2036	2023,2552
Nemčija	280	marka	100	6780,6879	6801,0912	6821,4945
Grčija	300	drahma	100	—	50,1716	50,3221
Irska	372	funt	1	—	165,9466	166,4444
Italija	380	lira	100	7,4588	7,4812	7,5036
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	5,2000	—
Japonska	392	jen	100	98,7268	99,0239	99,3210
Nizozemska	528	gulden	100	6047,3565	6065,5532	6083,7499
Norveška	578	krona	100	1601,5984	1606,4177	1611,2370
Portugalska	620	escudo	100	71,2651	71,4795	71,6939
švedska	752	krona	100	1491,4123	1495,9000	1500,3877
Švica	756	frank	100	7460,7909	7483,2406	7505,6803
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	168,9748	169,4832	169,9916 110,3240
ZDA	840	dolar	1	109,6640	109,9940	
Evropska Skupnost	955	ECU	1	132,8337	133,2334	133,6331
Španija	995	peseta	100	88,8948	89,1623	89,4298
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 20. MAJA 1993
st. dni , do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:
1,000,000
645,514
677,247
1,322,762
129,1029%	135,4494% 132,2762%
100,000
64,551
67,724
132,276
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
639,467
663,055
1,302,522
'137
98,3796%	102,0085% 100,1940%
130,000
63,947
66,306
130,252
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
20. MAJ 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Bela vrtnica	3,00	5,00
Hida*	4,00	5,80
Hipotekarna banka Koper	2.00	4,00
Italdesign	4,00	6,50
Kompas Fintrade	4,00	5,89
Libertas Koper	4,00	5,40
LB Kreditna banka Maribor*	4,20	6,20
LB Dolenjska banka	4,00	6,00
MA Vir	4,00	6,50
Shalaby	4,50	6,00
Sonce	4,00	6,00
Tečaj velja danes:		
		
20. MAJ 1993	v Ul	RAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1445,00	1490,00
nemška marka	900,00	920,00
francoski frank	266,00	274,00
holandski gulden	797,00	822,00
belgijski frank	43,50	45,00
funt Sterling	2240,00	2300,00
irski Sterling	2185,00	2250,00
danska krona	233,00	240,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1145,00	1180,00
japonski jen	13,00	13,60
švicarski frank	990,00	1013,00
avstrijski šiling	127,20	131,00
norveška krona	211,50	218,00
švedska krona	198,00	203,00
portugalski escudo	9,20	9,80
španska pezeta avstralski dolar	11,60 1005,00	12,20 1035,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,85
hrvaški dinar	0,40	0,65
		
19. MAJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar kanadski dolar funt Sterling švicarski frank belgijski frank francoski frank holandski gulden nemška marka italijanska lira danska krona norveška krona švedska krona finska marka portugalski escudo španska peseta japonski jen slovenski tolar hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	11,2000 8,8000 17,2000 758.5000 33,6500 205.0000 615.5000 689.5000 0,7560 180.0000 163.0000 152.0000 201.0000 7,2500 9,0500 10,0000 9,8000 0,0400 pa za 1 enoto v	11,7000 9,2000 18,0000 788.5000 34,9500 213.0000 639.5000 715.5000 0,7960 187.0000 170.0000 159.0000 211.0000 7,6500 9,5500 10,4000 10,4000 0,0700 alute.
		
20. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1450,00	1495,00
nemška marka	900,00	920,00
francoski frank	263,00	278,00
holandski gulden	798,00	819,00
belgijski frank	43,70	45,70
funt Sterling	2240,00	2290,00
irski Sterling	2190,00	2240,00
danska krona	233,00	243,00
grška drahma	6,40	7,40
kanadski dolar	1145,00	1185,00
švicarski frank	990,00	1010,00
avstrijski šiling	127,00	132,00
slovenski tolar	12,60	13,20
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 21. maja 1993 od 00.00 ure dalje				
	1			ZA DEVIZE	J	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šfling frank marka lira funt dolar ) okvirni. Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 konkre trgu de	995,5465 2077,0898 7003,0000 7,7033 175,7263 113,2595 itnih poslih je moi iviz oz. poseben c	999,1005 2084,5048 7028,0000 7,7308 176,3536 113,6638 mo odstopanje t ogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni _
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih ie možn	70,25 70,30 o odstopanie	/fr85 70,50 i.
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 21. maja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. " Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,45 70,40 70,35 70,30 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	70,95 70,85 70,90 70,90 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do-
MILANSKI DEVIZNI TRG
20. MAJ 1993		v URAH	■' 	^
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni _
ameriški dolar		1471,500	^ g gis
ECU	—	1779,190	
nemška marka	—	908,780	
francoski frank	—	269,800	—
funt Sterling		2281,270	füfll MK
holandski gulden	—	810,520		
belgijski frank	—	44,210	—
španska pezeta	—	11,916	
danska krona	HHiB	237,070	—
irski funt	—	2217,550	—
grška drahma	—	6,710	Üt'T
portugalski escudo	—	9,566	—
kanadski dolar	—	1161,400	
japonski jen	—	13,313	
švicarski frank	—	1001,020	
avstrijski šiling	—	130,120		
norveška krona	—	214,830	1
švedska krona	—	200,630	—
finska marka	—	269,290	
avstralski dolar	—	1019,750	—
			
19. MAJ 1993	v DEM	I		
valuta	nakupni	srednji	prodajni _
ameriški dolar	-	1,617	- H
francoski frank	-	29,660	- ü
nizozemski guiden	-	89,185	- ■
belgijski frank	-	4,865	- Sl
španska peseta	HHttH	1,311	-
danska krona	-	26,070	"
kanadski dolar	-	1,278	-
japonski jen	-	1,456	- M
švicarski frank	-	110,030	WKtKKKtl
avstrijski šiling	MiBSBBI	14,216	- iH
italijanska lira	-	1,100	- &
švedska krona	-	21,995	HBHH
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
I 20. MAJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,50	11,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,20
Italija	Kmečka banka Gorica	V2,60	13,20
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,85
					
19. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	678700	680700	682700
Francija	frank	100	1416400	1420700	1425000
Nemčija	marka	100	4774100	4788500	4802900
Italija	lira	100	5225	5241	5257
Švica	frank	100	5254600	5270400	5286200
ZDA	dolar	1	77216	77448	77680
V.Britanija	funt	1	118302	118658	119014
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
NARODNA BANKA HRVAŠKE
I 15. MAJ 1993				ZA DEVIZE	J	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	18823,1101	18879,6240	189361,4169
Kanada	dolar	1	1675,8071	1680,8496	1685,8921
Franclja	frank	100	39226,3572	39344,3904	39462,4236
Nemčija	marka	100	132401,6000	132800,0000	133198,6000
Italija	lira	100	143,5233	143,9552	144,3871
Japonska	jen	100	1912,4087	1918,1632	1923,9177
Švica	frank	100	146543,8121	145984,7664	147425,7207
Velika Britanija	funt	1	3258,9330	3268,7392	3278,5454
Slovenija	tolar	100		1913,0000	
ZDA	dolar	1	2129,2825	2135,6896	2142,0967
| Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
					
8. FEBRUAR 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	1074,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	_	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	-	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	'29' 73	1295,62	1299,50

RUSIJA, SLOVENIJA / SLOVENSKA PODJETJA SE OZIRAJO PO RUSKEM TRGU
NEMČIJA / MENEDŽERJI
NOVICE
Niše na niškem trgu
Velika slovenska podjetja sklepajo posle z ruskimi podjetji tako, da dobavljajo opremo s pomočjo tretjega, tujega partnerja
LJUBLJANA -Z obiska v Rusiji se je vrnila delegacija slovenskega zdru-?enia zasebnih podjetni-0V’ ki jo je vodil predstavnik SPEA, Sasa Sla-V6 j' ^^ruženje zasebnih podjetnikov Slovenije je razmeroma nova asocia-C1)a, ki se je zbrala pred prvimi parlamentarnimi
KT--itVain^ v Sloveniji. Njihov glas bi se sicer
Milan Meden
lahko
močneje slišal v
tinski gospodarski z ornici, saj gre za novo Producentsko strukturo privatnikov, ki so prerasti obrtništvo. Saša Sla-Vec Pravi, da niso obre-
menjeni z vprašanjem lastnine - pac pa z učinkovitostjo gospodarstva. IšCejo nova tržišča, pri tem pa so kritični do ekonomske politike, ki miži pred dejstvom, da sklepajo velika slovenska podjetja pogodbe na ruskem tržišču tako, da dobavljajo opremo s pomočjo tretjega (tujega) partnerja. Tako ni nenavadno, Ce na primer slovenski proizvajalec izvaža pohištvo za nizko ceno v Nemčijo - nemški
trgovci pa to blago po višji ceni prodajajo Rusom; ali Ce gradi mariborski zasebni podjetnik Pavle Ledinek tovarno v Rusiji z domačo pametjo in tehnologijo, ker pa naCrta ni podprl z minimalnim domačim kapitalskim deležem - bo ob otvoritvi zaplapolala italijanska zastava.
Kljub takšni ustaljeni praksi - oziroma prav zaradi nje - se je rusko ministrstvo za zunanjo trgovino odločilo, da povabi na pogovor slovenske zasebne podjetnike. Razloga, ki sta jih pri tem vodila, sta bila dva: hoteli so iz prve roke slišati mnenje privatnih podjetnikov, ki rastejo kot gobe po dežju tudi v Rusiji, vse bolj pa se zavzemajo tudi za direktne poslovne stike. Ruski podjetniki, pravi Slavec, se včasih še ne znajdejo najbolje v novih gospodarskih (tržnih) razmerah, zato so pripravljeni upoštevati slovenske nasvete (v Rusiji je 30 slovenskih predstavništev in veC kot 1200 delavcev različnih profilov). Poleg tega jemljejo Slovence kot sebi enake - zaradi slovanske pripadnosti obeh narodov, manjših jezikovnih pre-graj, (ne) primerljivosti prejšnjih političnih si-
stemov in podobnega. Zanimivo je, da so naklonjeni poslovnemu in kulturnemu povezovanju med Slovenijo in Rusijo tudi vplivni krogi ruske pravoslavne cerkve. Zato ni presenetljivo, da se pod tem vtisom rusko ministrstvo za kulturo zavzema za rusko -slovenske dneve tako v Rusiji kot v Sloveniji (po nekaterih napovedih naj bi se to zgodilo še letos).
Za obisk zasebnih podjetnikov, ki so še posebno natančno proučili možnosti poslovanja in trgovine v modernem mestu Novgorod (lesnopredelovalna industrija visoke obelave, korejski producenti kvalitetne video opreme - manj kot dvesto kilometrov od evropeiziranega Peters-burga, ki postaja tudi sodobno informacijsko središče s pomočjo švicarskih in britanskih ekspertov), je zaslužen profesor Ljubo Sire, ki proučuje postkomunistične težave prilagajanja vzhodnih gospodarskih sistemov in zato dobro pozna vplivna politična in ekspertna središča v Rusiji.
V delegaciji privatnih podjetnikov je bil tudi Metod Dragonja, generalni direktor Leka - tovarne, ki je že petindvaj-
set let prisotna na ruskem tržišču s kozmetiko, zdravili in farmacevtskimi surovinami. Gre za to, da Lek v hudi konkurenci tujih partnerjev ruskega tržišča ne želi izpustiti iz rok, zato ga zanimajo tudi nove in drugačne možnosti direktnega navezovanja poslovnih stikov. Problem je akuten, ker je prišlo pri blagovni menjavi med Slovenijo in Rusijo do resnega zastoja pri blagovni menjavi, in sicer pri izvozu.
Slovenija se srečuje s presežkom ruskega izvoza in trendi kažejo, da se ji lahko začne nevarno otepati linearna evropska usmeritev. Na drugi strani pa se ponuja veliko možnosti, da bi Slovenija na ruskem tržišču, ki ga počasi okupirajo veliki zahodni in japonsko - korejski poslovni sistemi (in kajpak dolgoprsta mafija), prodajala svojo pamet in tehnologijo (na primer novogoriško podjetje opremo za pekarne, ki jih v Rusiji primanjkuje).
Delegaciji, ki je predstavljala prvo posrečeno simbiozo med novim zasebnim in že uveljavljenim slovenskim podjetništvom, je pomagal pri njeni promociji novoimenovani ambasador Slovenije v Rusiji in nekdanji gospodarstvenik Saša Geržina.
Podjetja so pač različna
Francoskim podjetjem so vzor japonska, nemškim nikakor
Ana Kovač
BONN - Niirnberška gospodarska in obrtna zbornica je ob 150. obletnici svojega obstoja organizirala mednarodni kongres evropskih menedžerjev. Ena od poglavitnih ugotovitev, ki jih je v svojem predavanju predstavil. Jürgen Maximov, partner svetovalnega podjetja Roland Berger & Partner GbmH, je, da se srednje velika nemška in francoska podjetja med seboj moCno razlikujejo. To ugotovitev je podkrepil z rezultati študije, ki so jo opravili v 600 podjetjih v Nemčiji in Franciji. Majhna in srednje velika nemška podjetja se osredotočajo predvsem na dobiček in Cimtesnejše vezi s svojimi strankami, na specifične hišne ponudbe kot tudi na mednarodne dejavnosti. V študijo zajeta francoska podjetja pa svoj dobiček vlagajo v razširitev dejavnosti in so odprta za spremembe v organizaciji dela.
Francozi se zgledujejo po japonski industriji, kjer so ugotovili, da lahko dosežejo najboljši delovni uCinek pri 70-od-stotni izkoriščenosti sredstev. Nemška podjetja pa vsako leto polovico svojega proračuna namenijo za s.troje in delovna sredstva. Srednje ve-
lika nemška podjetja so moCno usmerjena na mednarodno tržišCe: prek 2700 elanov nürn-berške gospodarske in obrtne zbornice vzdržuje stalne poslovne stike s podjetji v tujini.
Izvozna kvota severne Bavarske moCno presega bavarsko in celo zvezno nemško povprečje: vsaka tretja marka, ki zazvonC-klja v žepu nekje pod vznožjem Frankovske Jure, je prislužena z izvozno dejavnostjo. Predsednik ndrnberške gospodarske in obrtne zbornice vidi uspeh predvsem v visoki kakovosti izdelkov, zagotavljanje kakovosti izdelkov pa je tudi tema razgovorov med bavarsko vlado in evropsko komisijo.
Predstavnik evropske komisije je na kongresu spregovoril o informacijskih vrzelih in pomanjkljivem znanju tujih jezikov, ki je značilno tako za nemške kot za francoske podjetnike. Opozoril je tudi na prehod na enotno evropsko tržišCe, ki bo ustrezalo predvsem strategiji velikih podjetjih. Mala in srednja podjetja bodo morala po njegovem mnenju uporabiti moCne propagandne akcije, pri katerih pa ciljna skupina ne bodo potrošniki temveč dobavitelji.
Sodelovanje med Japonsko in Slovenijo
LJUBLJANA - Japonska gospodarska delegacija je včeraj končala svoj tridnevni obisk v Sloveniji. V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije so pred odhodom predstavniki gospodarskega sveta (sestavljen je iz predstavnikov obeh gospodarstev) podpisali gospodarski sporazum o medsebojnem sodelovanju. Kot so povedali na novinarski konferenci, zanima Japonsko stran predvsem neposredno vlaganje v slovenski turizem, prehrambeno industrijo, pridelavo sortnih vin in sodelovanje na področju znanosti in tehnologije oziroma biotehnologije. Menijo tudi, da je v bodoCe z aktivnim gospodarskim sodelovanjem med državama mogoCe zmanjšati slovenski trgovinski primanjkljaj (ta znaša 70 milijonov dolarjev) v menjavi z Japonsko, napovedali pa so tudi povečanje prometa prek Luke Koper. Sodelovanje med državama ovirajo predsem omejene namestitvene zmogljivosti in slabo cestno omrežje. Možnosti za sodelovanje vidijo tudi v skupnem nastopu na tretjih trgih prek japonskih oziroma slovenskih podjetij, ki nekatera tržišča zelo dobro poznajo. Japonska delegacija je med drugim obiskala tudi ministrstvo za finance, Banko Slovenije, Sklad za razvoj in Agencijo za prestrukturiranje in privatizacijo, pri Čemer jo je presenetil podatek o izjemno nizki slovenski mesečni inflaciji. Slovenijo bo v kratkem na poslovni konferenci v Osaki, nato pa še v Tokiju, predstavila slovenska mešana gospodarsko - politična delegacija.
Kabelska zveza med Italijo in Tunizijo
TUNIS - Včeraj sta Tunizija in Italija podpisali pogodbo, vredno 13, 3 milijona dolarjev, na podlagi katere se bosta državi povezali s telekomunikacijskim kablom iz optičnih vlaken. Podmorski kabel bo povezal tunizijsko obmorsko mesto Kelibia s Trapanijem na Siciliji. Dela bodo predvidoma končana marca 1994. Tunizijski delež pri projektu se bo financiral iz italijanskega posojila, je sporočilo ministrstvo za zveze.
Norveška banka v Tanzaniji
DAR ES SALAM - Norveška bo v Tanzaniji odprla banko, ki bo dajala posojila malim podjetjem in kmetovalcem v oddaljenih območjih ter spodbujala zasebno podjetništvo. Podobne banke so že ustanovili v Gvineji, kmalu pa jih bodo odprli tudi v Keniji. Norveška banka prihaja v Tanzanijo po sklenjenem dogovoru med vladama obeh držav, ki je del uresničevanja reform za oživljanje gospodarstva po programu Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Dogovor doloCa, da bo Norveška prispevala sredstva za začetno dveletno fazo v višini 1, 2 milijona dolarjev. (Reuter).
^Romunija / ponudba tujih avtomobilov
Ford se vrača
Po petdesetih letih bodo v Bukarešti spet prodajali Fordova vozila - Testiranje tržišča
BUKAREŠTA - Multi-nacionalni avtomobilski ^slikan Ford se po petdesetih letih vrača v Ro-taunijo. Včeraj so na-Hirec v Bukarešti odprli svojo prvo prodajalno. »Počutimo se tako, kot da smo se vrnili domov, saj je bila pred petdeseti-jjd leti Romunija del ve-hke Fordove družine», Je dejal Fordov predstavnik za izvoz v Evropo, ima svoj sedež v Velita Britaniji.
. V tridesetih letih je imel Ford obrat za montiranje vozil v Romuniji, vendar ga je po drugi svetovni vojni zaprl. Kidaj bo Fordove avtomobile v Romuniji prodajal Rouicar, skupno podjetje s holandsko firmo Lucet-ta, ki ima devetdesetod-stotni delež v sredstvih,
vrednih 27.000 dolarjev. Romcar je edini pooblaščeni zastopnik Forda v Romuniji in je najnovejši v vzhodnoevropskih državah, kjer Ford že ima predstavništva na Madžarskem, v Bolgariji in Sloveniji.
Ford se je pojavil na razvijajočem se romunskem trgu za nekaterimi drugimi velikimi proizvajalci avtomobilov, kot so japonski Toyota, Honda in Nissan, nemški Mercedes ter francoska Peugeot in Renault. Ford namerava najprej testirati tržišCe s tremi modeli osebnih avtomobilov -escortom, mondeom in scorpiom - ter z enim modelom avtobusa. Njihov začetni cilj na romunskem trgu je skromen - petsto avtomobi-
lov v.tekočem letu - saj so uvozne davščine za avtomobile visoke, ker jih država obravnava kot »luksuznio blago».
Avtomobile bodo prodajali tako za romunsko valuto, torej leve, kot za trdne devize, cene pa se bodo gibale od 12.000 do
20.000	dolarjev. Plačila v tuji valuti bo treba nakazati na banko v Kölnu, je dejal Fordov predstavnik za Evropo.
Fordovi načrti za Romunijo, ki ima 23 milijonov prebivalcev in je drugo najveCje tržišCe v vzhodni in centralni Evropi, vključujejo tudi razvoj omrežja prodajaln v večjih mestih, Id bodo zagotavljale tudi nadomestne dele in servisiranje avtomobilov.
(Reuter)
JCITAJSKA / NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA
Morda so znanilke višje inflacije
Nekateri ekonomsiti pa menijo, da so znanilke gospodarske rasti
PEKING - Na Kitajskem so naložbe v osnovna sredstva daleC presegle načrtovano raven in bodo najbrž znašale doslej rekordnih 175 mili-jard dolarjev.
Investiranje je posledica sedanjega gospodarskega zaleta, številni ekonomisti pa menijo, da je tudi znak ekonomskega pregrevanja in znanilec višje inflacije. Predvidena številka je 25 odstotkov nad državnim planom, po katerem naj bi naložbe znašale 140 milijard dolarjev v letošnjem letu, v primerjavi z lanskim letom pa je to že 32 odstotkov veC.
V lanskem letu, ko je imela Kitajska 12, 8-od-stoten gospodarski porast, so se naložbe v osnovna sredstva povzpele za 37, 6 odstotka (133 milijard dolarjev). V prvem Četrtletju letošnjega leta pa so raven enakega obdobja v lanskem letu presegle za 68, 9 odstotka.
Intenzivna gradbena dejavnost, ki je precejšnji del Kitajske prekrila z zidarskimi odri in žerjavi, je povzročila, da so se cene za gradbeni material v aprilu povečale za 40, 4 odstotka v primerjavi s cenami prejšnjega leta. Kitajska je za letošnje le-
to načrtovala 8-odstotno upočasnitev gospodarske rasti, ker pa je trenutno po vseh kazalcih rast hitrejša, celo visoki predstavniki vlade menijo, da je pričakovati dvoštevil-Cno rast. Toda ta zalet pri naložbah ima resno ceno - inflacijo. V aprilu so bile cene v večjih kitajskih mestih sedemnajst odstotkov višje od lanskih, ekonomisti iz državnega statističnega urada pa pravijo, da bo stroškovna spirala spravila iz ravnotežja domači trg in ogrozila najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu.
(Reuter)
Hbih / izvožh
Enkeriz Tešnja izvaža kljub vojni
Marko Krautberger
LJUBLJANA - Na 17. slovenskem avtomobilskem salonu v Ljubljani se letos predstavlja tudi podjetje Energoinvest-Enker Tešanj iz Bosne in Hercegovine. Naj se sliši še tako neverjetno, toda po besedah predstavnikov bosansko-hercegov-skega podjetja in njihovih slovenskih zastopnikov tovarna kljub vojni vihri še vedno deluje in celo izvaža svoje izdelke v veC kot deset držav. V obdobju od lanskega aprila do aprila letos so tako izvozili v tujino veC kot tri milijone in pol svečk za motorje z notranjim zgorevanjem.
Tovarna, ki je pred vojno v Bosni in Hercegovini izdelala 16 milijonov avtomobilskih svedk na leto, v vojnih razmerah dela se naprej in 560 delavcev, ki so ostali v tovarni, poskuša izpolnjevati pogodbene obveznosti, kljub težavam z materialom in stalni nevarnosti napada na tovarno. Večino surovin, potrebnih za proizvodnjo, uvaža Energoinvest-Enker iz Nemčije, delno pa tudi iz Velike Britanije in Slovenije.
Kljub velikim težavam z dostavo surovin v Tešanj - pred vojno je pot iz Ljubljane do Tešnja trajala šest ur, zdaj pa tri dni. (M. KR.)
ROMUNIJA / LASTNINJENJE PODJETIJ
Sedem let bo premalo
Podjetja naj bi prodajali prek javnih razpisov in borze, ki pa je še ni
Alenka L. Jakomin
LJUBLJANA - Zdaj, ko se v Sloveniji pospešeno pripravljamo na privatizacijo, so za marsikoga zanimive informacije o poteku privatizacije v drugih državah, predvsem državah vzhodne in srednje Evrope, kjer se srečujejo v postopkih lastninjenja s podobnimi težavami kot pri nas. V Romuniji so se odločili za kombinacijo odplačne in neodplačne metode privatizacije: lastnik državnih podjetij postane v 70 odstotkih Sklad za državno lastnino, ki skrbi za prodajo podjetij domačim in tujim investitorjem, 30 odstotkov državnih podjetij pa prevzame pet investicijskih skladov, ki jim je naložena razdelitev delnic 14 milijonom upravičenčev - polnoletnim državljanom.
Za privatizacijo so se Romuni odločili že leta 1990, ko so sprejeli zakon o preoblikovanju državnih podjetij, leto dni kasneje pa so sprejeli še zakon o privatizaciji.
Investicijski skladi so doslej za simbolično ceno (1 odstotek povprečne romunske plaCe) državljanom razdelili 85 odstotkov lastninsldh certifikatov. Lastniki lahko z njimi prosto razpolagajo, kar pomeni, da jih lahko kupujejo in prodajajo fizičnim in pravnim osebam.
Privatizirati bi morali kar 6 300 državnih podjetij, ki so že bila preoblikovana v delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo in prestavljajo 51 odstotkov državnega premoženja. 2 500
manjših podjetij, ki imajo najveC po 200 delavcev, nameravajo prodati zaposlenim in vodilnim v teh podjetjih po hitrem in poenostavljenem postopku: pripraviti morajo poslovne plane, ki zagotavljajo likvidnost v naslednjih petih letih. 2000 srednjevelikih podjetij bodo dodelili enemu od skladov, ki so organizirani po gospodarskih sektorjih (metalurški, kemični ...). Vsak od skladov naj bi postal lastnik 400 podjetij in bo neposredno sodeloval pri njihovem prestrukturiranju in privatizaciji. Za reorganizacijo in privatizacijo 1 500 velikih podjetij, Jd so bila nekoC industrijski kombinati, bo zadolžen Sklad za državno lastnino. Ta sklad bo vsako leto objavljal seznam podjetij, predvidenih bodisi za neposredno prodajo bodisi prek javnih razpisov in prodaje delnic na borzi - ta je še v postopku ustanavljanja.
V državni lasti bodo še naprej ostala podjetja, ki izdelujejo orožje oziroma proizvajajo energijo, in seveda rudniki. Romunska vlada ocenjuje, da bo privatizacija potekala najmanj sedem let. To obdobje pa zna biti veliko daljše, saj so lani ponudili v odkup 500 podjetij, do konca leta pa jim je uspelo prodati le slabih 10 odstotkov (predvsem manjših podjetij). Tujih kupcev je zelo malo, saj pridejo na vrsto šele takrat, ko ni mogoCe najti domačega kupca.
Najpomembnejši del procesa lastninskega preoblikovanja državnega premoženja predstavlja privatizacija kmetijskih zemljišč, ki naj bi pripomogla k ponovni oživitvi tega pomembnega sektorja romunskega gospodarstva. Leta 1991 so tako sprejeli tudi zakon o privatizaciji v kmetij-
stvu. Večina obdelovalnih površin je bila v lasti državnih farm in kmetijskih zadrug, le 28 odstotkov zemljišč je bilo v zasebni lasti, vendar pa je--to bila večinoma slaba zemlja v goratih predelih države. Do konca leta 1992 so privatizirali 80 odstotkov predvidenih zemljišč, vendar pa bodo
morli zdaj novim zasebnim lastnikom omogočiti še nakup ustrezne mehanizacije, ustreznih semen, gnojil in drugih ^potrebnih sredstev, saj izredno nizka kupna moC podeželskega prebivalstva onemogoča oživitev kmetijske panoge v Romuniji. (Vir: Ekonomsko trženje - CMSR)
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA

FRANCE MIHELIČ: RIBE FARONIKE
Prejšnji petek je bila v sežanski Kosovelovi knjižnici proslava ob 50-letnici tržaškega pesnika Marka Kravosa. Ob tej priložnosti je založba Mihelač predstavila njegovo jubilejno pesniško zbirko Sredi zemlje Sredozemlje.
Ob literarnem večeru je bila otvoritev razstave risb slikarja Franceta Miheliča, ki je zadnje dni v aprilu tudi praznoval svoj življenjski ljubilej. Na ogled je dal svoj zadnji opus, ki ga je poimenoval RIBE FARONIKE.
Miheličeva razstava bo v sežanski Kosovelovi knjižnici odprta do 15. junija.
Pomlad pihlja po deželi;
Se starim srca razvnema, mladim pa nudi za grmi deveta nebesa.
(Marko Kravos)
! RAZNE PRIREDITVE	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
TRETJI KULTURNI SOU FESTIVAL
Kunst-Stromajer: LA LA SLINA (danes, 21. 5. ob 21. uri PREMIERA. Ponovitve 24.5. ob
21.	uri in 31.5. ob 18. uri). Igra Petra Govc.
Strnisa/Frey: ŽABE (sobota, 22. 5. ob 21. uri, Okrogla dvorana). Igrajo Štefka Drolc, Željko Hrs, Pavle Ravnohrib.
KRALJ LEAR (nedelja, 23. 5. ob 18. uri, Gallusova dvorana). Zadnja predstava v sezoni. Nadomestna predstava za odpovedano predstavo 13. marca. Veljajo iste vstopnice.
P. Shaffer: LETICIJA IN LUŠTREK (petek,
28.5.	in sobota, 30.5. ob 21. uri). Režija: DuSan Jovanovič, igrajo: Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič.
DRAMA SNG (061/221-511)
M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (danes, 21. 5. ob 19.30. uri). Za abonma Petek in izven.
J.B.P. Moliere: SVATBA PO SILI (sobota, 22. maja ob 19.30. uri). Za izven (konto).
MALA DRAMA
A. Nicolaj: PRVA KLASA (danes, 21.5. ob
20.	uri). Za izven (konto).
M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (sobota,
22.5.	ob 20. uri). Za izven (konto).
OPERA
HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE (sobota,
22.5.	ob 19. uri). Dirigent: Loris Voltolini. Za izven (konto).
KRPANOVA KOBILA (ponedeljek, 24.5. ob 15. uri). Mladinska.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
A. DorfmamDEKLICA IN SMRT (danes, 21. 5. ob 19.30 uri). Za abonma Red V.
L.	Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d.o.o. (danes, 21. 5. ob 22. uri). Za red izven in konto.
M.	Freyn: HRUP ZA ODROM (sobota, 22. 5. ob 19.30). Za izven in konto.
TUKAJ IN ZDAJ (nedelja, 23.5. ob 20. uri). Za pregnance iz BiH.
šentjakobsko gledališče
(061/312-860)
O. Scheinpflugova: FILM SE MU JE UTRGAL, OKENCE (sobota, 22.5. ob 19.30 - za abonma red Sobotni in za izven; četrtek,
27.5.	ob 17. uri - za abonma red U in izven).
PREDDVERJE KRIŽANK
COLUMBUS, SCHWARTZ & CAPONE (danes,
21.	5. ob 21.30 uri). Posodobljena verzija razvpite uspešnice ho-ruk gledališča Grapefruit.
kd spanski borci (061/448-920)
Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE ( sobota, 22. 5. ob 20. uri).Gostovanje Prešernovega gleda-
TRST
KULTURNI DOM
Danes, 211. m., ob 11. uri - izven abonmaja -Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jurc.
Jutri, 22. t.m., ob 20. uri BALETNI VEČER. Produkcija učencev baletne šole SSG in nastop solistov Opere in baleta SNG iz Ljublja-ne.Vstop prost.
Gostovanja SSG s predstavo »Cesarjeva nova oblačila»: v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri v vojašnici v Postojni.
DVORANA TRJPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
Danes, 21. t. m., ob 20. uri (red C)..- J. S. Bach »Kaffee - Kantate« in J. Brahms »Rinal-do«. Dirigent C. Farcombe. Režija Ivan Stefa-nutti.Jutri, 22. t. m., ob 20. uri deveta predstava (red L).
Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza« je v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih).
AVDITORJ MUZEJA REVOLTELLA
V nedeljo, 23. t.m., ob 11. uri »Verdi Sinfo-nietta». Na sporedu Wagner, Mozart , Cre-ston. Solist Fabian Perez Tedesco.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes, 21. t. m., ob 20.30 (red petek) gostovanje gled. skupine Teatro di Roma z Goldo-
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Danes, 21. t.m., ob 19.30 Gaetano Donizetti »Ljubezenski napoj«.
lišča iz Kranja.
Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE, komedija (četrtek, 27.5. ob 20.uri).
GLEDALIŠČE GLEJ (061/2316-679)
Tomaž Štrucl: HAMLETS N’ ROSES (sobota,
22.	5. ob 20.30 uri PREMIERA. Ponovitve: ponedeljek, 24. 5. ob 21. uri in sreda, 26. 5. ob 22. uri).
UMETNIŠKO GLEDALIŠČE Atelje Viba-filma, Zrinjskega 9
A. Strindberg: POT V DAMASK (danes, 21.5. ob 20. uri). Adaptacija in režija: Aleksander Jurc.
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
ZVEZA RDEČELASCEV (danes, 21.5. ob 22. uri - TESTNA predstava; nedelja, 23.5. ob 21. uri - PREDPREMIERA; ponedeljek, 25.5. ob 21.uri). Nov umotvor GLEDALIŠČA ANE MONRO!
MARIBOR
DRAMA SNG (062/221-206)
D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA/ PA-RADISO ( danes, 21. 5. ob 19.30 uri, za izven; sobota, 22. 5. ob 19.30 uri, za red Petek 2).
MALI ODER
Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (danes, 21. 5. ob 21. uri). Za izven.
KAZINSKA DVORANA
VEČER SONAT (danes, 21.5. ob 19.30). Tomaž Sever, violončelo, Hinko Haas, klavir.
NARODNI DOM
Orazio Vecchi iz Modene: L'AMFIPARNASO (nedelja, 23. 5. ob 20. uri). Glasbena komedija z lutkami. Režija: Alfred Meschnigg-Beljak, animacija lutk: Tine Varl
CELJE
špitalska kapela/slomskov
TRG, oder Herberta Griina
D. Zlatar Frey: KRI IN KOŠUTE (danes, 21.5. ob 21. uri, PREMIERA). Za izven. Režija: Dušan Mlakar, izvedba: ansambel SLG Celje
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326)
R. Vitranc: VOLKODLAK (danes, 21. 5., ob 10. uri). Gostovanje v Ajdovščini. PREDSTAVA ODPADE!
POSTOJNA
VOJAŠNICA
CESARJEVA NOVA OBLAČILA (nedelja, 23. 5. ob 17. uri). Gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
nijevo »La bottega del caffe«. Režija M. Mis-siroli. Predstava v abonmaju: odrezek št. 11. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
Danes, 21. t. m., ob 20.30. bo nastopila gledališka skupina Teatrino del Rifo iz Torvi-scose pri Vidmu z delom G. Morsana »Gno-ve sagre dal solstizi«. Režija G. Monte.
Jutri, 22. t.m., ob 20.30 bo skupina Teatro Pordenone predstavila »Quatro ragi a brisco-la» delo L. Rocca. Režija A. Chiappori.
V	juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore «5 un treno» z D. Mazzucato in Max R. Cosottijem. Režija F. Macedonio..
GLEDALIŠČE MIELA
V	torek, 25. t. m. - »II grande pop com«. Nastopata A. Balasz in M. Grande.Organizacija Združenja Globogas.
BOUUNEC
GLEDALIŠČE FRANCE PREŠEREN
Danes, 21. t. m., ob 20. uri Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jurc.
Jutri, 22. t. m., ob 19.30 »Bela roža«.
V nedeljo, 23. t.m., ob 15.00 - »Jesus Christ Superstar» . rockopera Andrewa Lloyda Webberja. Ob 19. uri - Otroška plesna šola Nora Mackh - Show Dance Club - Plesni večer »Cindarella».
LJUBLJANA
KRIŽANKE
Predavanje dr. Gerde Buxbaum iz dunajskega Inštituta za modo: BLACK-CRNA BARVA V ZGODOVINI MODE (danes, 21. 5. ob 16. uri, Viteška dvorana).
Modna revija CE NEKE NOČI ČIPKA... (danes, 21. 5., ob 19.30 uri, Viteška dvorana). Modna revija študentov in študentk FNT, koreografija Grega Kamnikar, sodelujejo plesalci Intakta.
CEKINOV GRAD/REMBRANDTOV TEDEN
CIRKUS V PETEK (danes, 21 5., od 16.30 do 19. ure). Gledališka predstava Ane Monro-Cirkus Kansky.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/27-246)
PRVO SREČANJE MLADIH PLESNIH USTVARJALCEV REPUBLIKE SLOVENIJE, (nedelja, 23. 5. ob 18 uri).
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
MARTINA FRENZEL (danes, 21. 5., ob 21.30 uri, Klub CD).
SLOVENSKA FILHARMONIJA/MALA DVORANA
Podiplomski recital flavtista Mateja Zupana (danes, 21.5. ob 19.30). Pri klavirju V. Doležal-Rus. Vstop prost.
KOPER
POKRAJINSKI MUZEJ
Koncert LJUBLJANSKIH MADRI-
LUCE
OSNOVNA SOLA
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Mozirje (danes, 21. 5. ob 17. uri).
LITIJA
SEJNA SOBA OBČINE
Predstavitev knjige Mitje Ribičiča: RAD SEM JIH IMEL (danes, 21. 5. ob 19. uri). Razgovor z avtorjem bo vodil Miran Potrč.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
BALETNA PREMIERA (sobota, 22. 5. ob 16. uri). Baletna sekcija KUD K. Pahor, Piran pod vodstvom Lidije Pogačar
ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVILIŠČE
Razstava risb in steklenih izdelkov učencev Steklarske šole (danes, 21.5. ob 20.30).
AJDOVŠČINA
ZEMONO
Najboljši otroški in mladinski zbori Primorske (danes, 21, 5. ob 20. uri).
VELENJE
DVORANA GLASBENE SOLE
POZDRAV POMLADI (danes, 21.5. ob 18. in 20. uri, sobota, 22.5. ob 19.30). Občinska revija otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov ter oktetov.
FUR^XNIJA-JULIJSKA KRAJINA
KOROŠKA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
V sredo, 26. t. m., ob 16., 18. in 20. uri film v
francoščini »La meilleure facon de Marcher«			
GLASBA			ijJjH
SLOVENIJA			
GALISTOV (danes, 21. 5. ob 20. uri). Dirigent: Matjaž Sček.
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
mončič, Nina Skrbinšek, Jernej Slapernik in Irena Zubalič.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962)
S. Makarovič: KORENČKOV PALČEK (sobota, 22. 5. ob 11. uri, Veliki oder).
KULTURNICA, ŽIDOVSKA STEZA 1
Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (danes, 21. 5. ob 19.30 uri, PREMIERA in 22. 5. ob 15.30 in 17. uri za izven). Nastopajo: Janez Albreht kot gost, Peter Dougan, Breda Hrovatin, Alenka Pirjevec, Nace Si-
V vlogi Pavlihe se bo predstavil Nace Simončič, ki bo s premiernim nastopom praznoval svojo 75. letnico (in 43. let zvestobe lutkovnemu gledališču!)
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748)
Jana Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU (nedelja, 23. 5., ob 11. .uri).
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
ZATTERE ALLA DERTVA: v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wädi Gysi, Chris Gütler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
GLASBENA MATICA - ZAKLJUČNE AKADEMIJE :danes, 21. t. m., sredo, 26. t. m., petek, 28. t.,m. in v sredo, 2.junija ob 18. uri zaključne Akademije svojih gojencev. Vabljeni!
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
Danes, 21. t. m„ ob 20.30 niz Danubio - Una
civiltä musicale - koncert Komornega orkestra iz Padove in Veneta pod vodstom Bruna Giurana. Na programu Orban, Schubert, Be-rio in Zemlinsky.
VIDEM
STADION FRIULI
12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
TORREANO Dl MARTIGNACCO
OTTA’ FIERA
Jutri, 22. t. m., ob 18. uri jazz koncert »Barbara Errico quartet«.
BASSANO DEL GRAPPA
V ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton..
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija.
MESTNA GALERIJA
•V sredo, 26. maja, ob 19. uri, otvoritev slikarske in kiparske razstave SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunsa. Razstava bo na ogled do 15. junija.
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo
Otvoritev razstave slik NATAŠE RIBIC v torek, 25. maja ob 21. uri.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 8. junija je na ogled razstava slik slikarja VINKA HLEBSA.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Do konca maja razstava JANINA KLEMENČIČA - Popotna fotografija.
LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57)
Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ
Do 29. maja je na ogled razstava članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
GALERIJA ILIRIJA
Na ogled je razstava slik IRENE POLANEC
GALERIJA SLOVENIJALES
Na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. Razstava bo na ogled do konca junija.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled sta razstavi slikarja ZLATKA GNEZDA in slikarja TOMA VRANA.
BLED
HOTEL ASTORIA
Razstavlja akademska slikarka KLEMENTINA GOLIJA.
CELJE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu)
V novih razstavnih prostorih je na ogled stalna zhirka likovnih del, ki jih je Celje
odkupovalo tri desetletja.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Na ogled je razstava slik MIRNE PAVLOVEC Sprehodi po Gorajtah
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik in grafik NATAŠE PICMAN Žrtvovanje pomladi
LJUTOMER
GALERIJA ANTE TRSTENJAK
Do 28. maja je na ogled je prodajna razstava del LJUTOMERSKIH SLIKARJEV.
MOZIRJE
GALERIJA MOZIRJE
Na ogled je razstava akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA.
NOVA GORICA
GALERIJA POKRAJINSKEGA ARHIVA
Otvoritev likovne razstave erotične ciklusa SABASTJANA PERSOLJA (danes, 21. 5., ob 20. uri). Razstavo bo odprl likovni kritik prof. dr. Mirko Ju-teršek.
SEŽANA
LIPICA
V idilični cerkvici, jutri, v soboto, 22. maja ob 20. uri koncert Pevskega zbora folklorne skupine s Krasa, ki bo pela slovenske ljudske in črnske duhovne pesmi. Pred tem si lahko ogledate galerijo AVGUSTA ČERNIGOJA
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava likovnih del akademskega likovnega umetnika ANDREJA GROŠLJA.
Avgust Černigoj
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rau-chenwalda (Avstrija), Maurizia Frullanija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA TORBANDENA
Do 11. junija razstavlja Zoran Mušič. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta.
GALERIJA CARTESIUS
Do 23. t. m. razstavlja slikar Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto).
ART GALERY (Ul. S. Servolo 6)
Do 31. t.m. je na ogled razstava z naslovom »Progetto 92» videmske slikarke Manuele Plazzotta.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULIA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER
Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume,
Michele Cascella in Norberto.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »Načrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
KOROŠKA______________________
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8
Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer..
KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1
Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian.
JULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
BANI (OPČINE!
OVČARJEVA HIŠA
Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile čez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape' listine in pričevanja.Urnik: ponedeljek, pe tek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja - od 10. do 13. ter od 16. do 21. me.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
ŠPETER
BENEŠKA GALERIJA
Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Ru pnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheo loških najdbah v Vidmu z naslovom »Zg° dovina pod mestom«.
MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl.
Se jutri, 22. t. m., je na ogled razstava Brigitte Haid, Herbert Achternbusch.
BEUAK
GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7
Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla.
PLIBERK
GALERIJA FALKE in KUHN
Do 29. t.m. razstavlja svoja dela Mario Reis.
LLj) V E N S K 1 PROGRAMI
fr SLOVENIJA 1
09.15
09.40
12.05
12.30
13.00
13.05
13.15
16.00
17.00
17.10
18.00
18.45
19.30
20.10
20.30 22.25
23.00
23.30 00.20 01.10
Batman, 12. del ameriške nanizanke Sofija, ponovitev danskega filma, VPS 920 2e veste?, VPS 1150 Znanost, 19. oddaja, ponovitev Poročila
Poslovna borza, ponovitev Umetniški večer, ponovitev
Opazovalec z okna, 5., zadnji del avstrijske nanizanke, VPS 1315
Ves svet je oder, 4/13 del angleške dokumentarne serije Osmi dan, ponovitev TV dnevnik 1
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv igrica TV dnevnik 2 Forum
Verniki, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2225
Sova
Ljubezen da, ljubezen ne (Lowe & War), 2. del ameriške humoristične nanizanke (VPS 2255 Vrtinec, 5/13 del južnoafriške nadaljevanke, VPS 2320 Plezalec, 3., zadnji del švedske nadaljevanke, VPS 0010 Video strani
RAI 1
6.50
10.15
12.00
12.30 12.35
13.30 14.00
14.30
14.45
15.45
17.30 17.55 18.15
18.50
19.50
20.25
22.25 23.20
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Susanna tutta panna (kom., It. ’57, vmes (11.00) dnevnik Variete: Buona fortuna Dnevnik 1
Nan.: La signora in giallo
Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Italijanske kronike Dok.: Caramella 3 Mladinski variete: Big! Golf: Open Italije V Parlamentu in vesti Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Dok.: Kvarkov svet Vreme in dnevnik Nogomet: Cagliari-Mi-lan (IP)
Aktualno: Ulisse e la balena bianca, 2. del Dnevnik 1
23.35
0.05
Literarna nagrada Hemingway Dnevnik in vreme
fr SLOVENIJA 2
I RAI 2
16.35
17.30 17.55
18.45
19.30
20.00
22.00
23.00
23.30
Glasba, show in cirkus: Čarobni svet glasbe, ponovitev 1. dela
Sova, ponovitev
On in ona, 10/13 del ameriške humoristične nanizanke Vrtinec, 4/13 del južnoafriške nadaljevanke Znanje za znanje, učite se z nami TV dnevnik 2
Koncert simfoničnega orkestra
Iz Gallusove dvorane CD v Ljubljani vam bomo neposredno prenašali koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Kot solist bo nastopil naš priznani violončelist Andrej Petrač, dirigent pa bo Stefan Sander-hng. Na sporedu bodo dela Brittna, Haydna in Čajkovskega.
Moški, ženske, oddajo vodi: Manca Košir Zakaj sanjamo in kaj sanjamo? So sanje resničnost ali naša domišljaja? Ima družba brez sanj prihodnost? O tem se bo dr. Manca Košir pogovarjala z gosti: Marijo Lucijo Stupico, Katarino Lavš, dr. Jožetom Magdičem in Tomažem Pandurjem.
Homo Turisticus Video strani
^ KANALA
	Risanke in nanizanke
	Jutranji dnevnik
	Rubrika o vrtnarstvu
	Film: LTndiana bianca
	Nan.: Doogie Howser
	Kratke vesti
	Segreti per vol..
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo, rubrika Trentatre in vreme
	Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara
	Film: La leggenda dell’arciere di fuoco
	Vesti in Iz Parlamenta
	Nan.:	Hill Street, 18.20 Miami Vice, vmes (18.10) šport
	Nad.: Beautiful
	Dnevnik in šport
	Aktualno: I fatti vostri, 23.15 Pegaz
	NoCni dnevnik
	L’altra edicola
	Sport: boks Picardi-Mannai, 1.15 tenis
09.00
09.50
11.00
18.30
20.00
20.15
20.30
21.30
22.00
23.30 00.15 00.50
01.50
02.05
RIS, risanke in spoti Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 164. dela ameriške nadaljevanke
Rock starine, 14. oddaja o rocku Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 165. del ameriške nadaljevanke Dan po jutrišnjem, 18. del ameriške poljudnoznanstvene serije Razcepljeni, ameriški film Rock starine, 15. oddaja o starem rocku Poročila v angleščini: Deutsche Welle Live & Kickin', ponovitev 12. brcanja v živo A Shop Video strani
18 koper
18.15
Studio 2
RAI 3
6.45
12.00
12.15
13.45
14.00
14.20
15.15
15.45
17.20
18.00
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30
22.45
0.30
Jutranja oddaja: L'al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na književnost Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Športno popoldne Derby in Drobci Dok. in nanizanka Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti BlobCartoon, Blob in Una Cartolina Film: Annunci di mor-te (krim., ZDA ’91, i. Eric Roberts)
Dnevnik ob 22.30 Kviz: Porca miseria Dnevnik in vreme
1.10
Variete: Fuori orario
TV HRVAŠKA 1 / 20.45
BARVE NASILJA, ameriški barvni film
Barve nasilja so bile velika režijska vrnitev Dennisa Hopperja
Se preden so lani spomladi izbruhnili rasni nemiri v Los Angelesu, nekateri filmarji s svojimi neti opozorili na najnevarnejši del tega velemesta -vzhodni Los Angeles.
John Singelton je s svojim Prvencem Boyz'n the hood opozarjal predvsem na kon-hkte med Črnci in hispano-AmeriCani, medtem ko je Dennis Hopper kot režiser nima Barve nasilja (Colors, 1988) na podoben problem §ledal skozi oci zakona, natančneje skozi oci dveh policajev. Prvi je mladi Danny McGavin (Sean Perm), ki se Proti mladostniškim tolpam hojuje s svojo preprosto filozofijo - »fight the power« in na nasilje odgovarja z nasi-fiem, pri tem pa uporablja tako zakonita kot nezakonita
sredstva.
Drugi je stari in izkušeni Bob Hodges (Robert Duvall, na sliki levo), ki predvsem skuša dočakati pokojnino in zato uveljavlja bolj human naCin, ki temelji na metodi »usluga - nasprotna usluga«.
Barve nasilja so bile velika režijska vrnitev Dennisa Hopperja, ki niso požele le kritiškega odobravanja, temveč so dosegle tudi zadovoljiv fi-n a n C n i uspeh, kar mu je omogočilo režiranje novih projektov - The Hot spot (1990) in
Catchfire (1991). Hopper: je producentom zameril 1 ta 1971, ko je njegov dru film (za Golimi v sedli 1969) The Last Movie kat strofalno pogorel tako p kritiki kot pri občinstvu : je moral na nov projekt C kati skoraj deset let. (S MON POPEK)
© RETE 4
6.25
8.10
11.35
12.35 13.30 14.00
17.00
17.30
17.45
18.15
19.20
22.30
Nanizanke
Nad.: General Hospital, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti
Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Lui, lei 1’altro TG 4 vesti
Aktualno: C’eravamo tanto amati
Kviz: II nuovo gioco delle coppie, vesti Nad.: La signora in rosa, 20.30 Renzo in Lucia, 21.30 Micaela Film: II maratoneta (kkrim., ZDA ’76), vmes (23.30) vesti
ü CANALE5
6.30
8.35
11.30 13.00 13.25
13.35
16.00
17.55
18.00
20.00
20.40
22.55
23.25
Na prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35	Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 L’ar-ca di Nob - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo & giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: ... continuavano a chiamarlo Trinitä (i. Bud Spencer, T. Hill) Variete: Gommapiuma Variete: Maurizio Costanzo Show, vesti
ITALIA 1
6.30
9.15
12.45
13.05
13.45
14.15
16.05
17.05
17.55
18.05
19.30
20.00
20.30
22.30
23.30 0.30
Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips,
17.30	Mitico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills (i. Carol Potter) Predstavitev 76. kolesarske dirke po Italiji Variete: Playboy Show Odprti studio, pregled tiska in Studio šport
# TELE 4
13.30
19.30
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
an
.
Koper
Hrvaška 1
Mannix, ameriška tv
nanizanka
Juke Box, ponovitev
Novice
Čarobna svetilka Prvenci: Roger German, ameriška dokumentarna serija Fantazoo, risanke NoCni sodnik, am. tv. nanizanka
Meridiani, ponovitev Studio 2 magazin Primorska kronika Meridiani, aktualna tema, ponovitev TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka
NoCni sodnik, ameriška nanizanka Stanje stvari: Mladi Rotocalco Nostrano, tedenska rubrika Pokol v San Franciscu, ameriški pustolovski film, igrajo: Chuck Norris, Don Wong, režija: William Lowe
OMSP Avstrija 1
TV koledar Poročila
Zgodbe iz Monticella,
131. del
Poročila
TV sola
Pravljice
Poročila
Ko se svet vrt, 131. del ameriške nadaljevanke Mikser M Poročila
Zadnji beg, ponovitev
4.,	zadnjega dela angleške nadaljevanke Oddaja za Unprofor Poročila
Tečaj angleščine, 3. del
Malavizija
Deček z Andromede, 3/6 del otroške nadaljevanke Poročila Izziv duha
Santa Barbara, 409. del ameriške nad. Dnevnik 1 Film-video-film
Barve nasilja, ameriški film
Dnevnik 2 Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja
jjj
Cas v sliki
Moj prijatelj Harvey, pon. ameriškega filma Slika Avstrije, pon. Sinha Moča, 159. del S telesom in dušo: Skrivna strast Heidi, risana serija Paradižniki proti vampirjem
Video uspešnice in kviz
Kopališki mojstri iz Malibuja: Poljubi pod vodo
Primer za dva: Čudna priča
Avstrijska kuhinja V otrokovem imenu, ameriški tv film Smrtni streli na Bro-adwayu, nemška kriminalka
Manekenka in vohljač Poročila
Tisoč mojstrovin
EEMF Avstrija 2
Tisoč mojstrovin Smrtonosni vihar, ameriški film Češki gradovi in dvorci: Družina Dohalsky, zadnji del
Družinske vezi: Spominki, 2. del Milijonsko kolo Cas v sliki/vreme Kultura
Knoff-Hoff show Znanost, magazin Šiling, gospodarski magazin
Alas Smith in Jones, oddaja angleških komikov
Crime Time, glasbeni video na to temo Poročila
Hrvaška 2
TV koledar
Ko se svet vrti, ponovitev 131. dela Dnevnik 1
Glive James, 1/4 del dokumentarne serije Mali juke box, prenos iz Kutine Cro pop rock NoCna izmena Lovejoy, 10/12 del angleške nanizanke Družina Addams, 9/16 del
Cop Rock, 1/7 del ameriške nadaljevanke Povabilo v pekel, ameriški film
(™3) Madžarska
Cez dan
Draga Celline, 7. del francoske serije Dallas, 126. del am. serije Igra
Sotrpini
Pregled dogodkov dneva
Program za upokojence
Northwood, 32. del kanadske serije Za otroke
Vprašanja kristjanov Fantom v rock-operi Dnevnik
Dallas, pon.126. dela Panorama, svetovna politika
Finale pokala, izraelski film
Dnevnik/Dnevnik BBC
HRVAŠKA TV 2	23.00
POLICAJSKIROK, ameriška nadaljevanka
RETE 4
IL MARATONETA, ameriški film
22.30
Na drugem programu hrvaške televizije se nocoj začenja ameriška nadaljevanka Cop Rock, v kateri glavni igralci pojejo. Glasbeni vložki so nepogrešljivi, saj so del zgodbe, ker orisujejo značaje nekaterih likov. Scenarij za nenavadno kombinacijo kriminalke in musicla je v sodelovanju z Williamom M. Finkelsteinom napisal Steven Bochco, ki ga poznamo kot avtorja nadaljevank Hill Street Blues in Zakon v Los Angelesu.
Režija: Gregory Hoblit, glasba: Randy New-man, igrajo: Ron McLarty; Mick Murray, Larry Joshua, James McDaniel in drugi.
oo	RA SLOVENIJA 3	22.05
	VAJE - PREMIERA, radijska igra
	
Film Maratonec (Marathon Man) je John Schlesinger posnel leta 7 976 po istoimenskem romanu Williama Goldmana, kije tudi avtor scenarija. Babe Levy (Dustin Hoffman) je plah študent, čigar edino veselje je tek. Njegov brat Doc pa je vpleten v »nejasne posle«. Dela namreč za nekdanjega nacista, ki trenutno prekupčuje z biseri. Ko Doc sklene, da bo zapustil dr. Szella, ga ta ubije in ugrabi Babeja, ki se tako znajde v grozovitem vrtincu resničnosti in mučnih spominov. Dr. Szell ga muči, vendar v končnem obračunu plahi Levy zmaga. Film je doživel uspeh predvsem zaradi dobre igre Dustlna Hoffmana, Lau-renca OIMera in Roya Scheldeija.
SUPER CHANNEL
THE BIG LIFT, ameriški film
23.00
Radijska igra, ki jo je napisal francoski dramatik in utemeljitelj gledališča absurda Eugene Ionesco, je duhovito in poetično poigravanje z jezikom. V obliko vaj v konverzaciji in izgovorjavi francoskega jezika za ameriške študente je namreč klasik absurdne dramatike mojstrsko prelil izpoved različnih ljudi o eksistenčnih problemih, čeprav je bilo treba pri prevodu igre spremeniti namembnost Ionescovih Vaj, nam odličen prevod in domiselna radijska priredba Barbare Berce odkrivata nenavadno bogastvo slovenščine.
Igrajo: Dare Valič, Milena Janežič, Marjana Klan-šek, Violeta Tomič in Iva Zupančič.
Film The Big Lift je Gerge Seaton posnel leta 1950. V njem igrajo Montgomery Cllft in Paul Douglas.
Ob koncu druge svetovne vojne Američani organizirajo letalski most za prehranjevanje Berlina, ki je izoliran v sredini sovjetskega ozemlja. Mladi ameriški pilot se zaljubi v nemško dekle in se želi z njo poročiti. Njegov prijatelj pa odkrije, da je dekle pravzaprav žena nacističnega zločinca, kii se je zatekel v Južno Ameriko. S pilotom se hoče poročiti samo zato, da bi prišla v Ameriko. Montgomery Clift je igral v številnih celovečercih, njegove najboljše vloge pa so v filmih Rdeča reka (Howard Hawks), Od tod do večnosti (Fred Zinneman) in Mladi levi (Edward Dmytryk). ■
RADIO
'N
Slovenija 1
(UKV 88,5: 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.Q0, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za in proti; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5:95,3; 96,9:97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30.7.30,	8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Strokovnjak svetuje;
8.40	Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme;
12.00	Točno opoldne;
12.40	Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos L programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Student.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize;
12.05	Igramo in pojemo;
13.05	Romantična zborovska glasba; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa;
17.00	Koncertni solisti;
18.05	Fierrabras; 19.30 Glasbeni intermezzo; 20.00 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45
Evergreen; 8.00 Modri val;
8.45	Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice;
17.45	Bančno okno; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK;
8.35	Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva;
11.00	Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah;
14.45	Diskoteka Sound;
16.00	Ob štirih; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna;
17.50	Priredbe uspešnic;
18.00	Souvenir d'ltaly;
18.45	Folk studio; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00.	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Okno na Arbat (M. Kafol); 8.40 Soff mušic;
9.00	Literarni utrinek (J. Renko); 9.10 Orkestralna glasba; 9.30 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, prip. Mira Sardoč); 11.45 New Age;
12.00	Alpe-Jadran; 12.20 Slovenska lahka glasba glasba; 12.40 Primorska poje; 13.30 Iz preteklosti v sedanjost; 13.40 Potpuri;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Made in Italy; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: poklon Kogoju ob stoletnici rojstva; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Rock zvezde; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Narodopisna (Dr. A. Feinig).
t
IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the wildside;
10.00	Video, vodi Richie Rich;
13.00	Video, vodi Simone En-gelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report, vodi Kristiane Bäcker;
17.15	MTV v kinu, vodi Pip Dann; 17.30 Poročila; 23.15. MTV v kinu, vodi Pip Dann; 00.00 Video; Gary Moore and Frlends; 02,00 Chill out zone;
03.00	Nočni video
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Strike it rich;
12.00	Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street;
14.00	Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 18.00 Star Trek: The next generation;
19.00	Games World; 20.00 Re-seue; 20.30 Družinske vezi;
21.00	V; 23.00 Code 3; 23.30 Star Trek: The next generation; 00.00 Studs
PRO 7
05.10Serije, ponovitve; 09.35 Navihanca, pon, am. filma;
11.30	Ulice San Francisca, ponovitev, 12.30 Show B. Co-sbyja, ponovitev; 13.00 Perry Mason; 13.50 Matlock: Dediščina. pon. am. tv kriminalke; 16.19 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja, 158j. del;
19.05	Booker, 19. del; 20.15 Samotar z zahoda, it. vestern;
22.05	Mancuso FBI, 4. del;
23.00	Človek z jekleno pestjo, am. akcijski film
PREMIERE
14.15	Odločitev iz ljubezni, ameriški film; 16.00 Zlate veri-
ge, ameriški akcijski film; 17.30 Gringo, zlato in dekleta, ameriški vestern; 20.15 Najljubši sovražniki - žajfasta mojstrovina, ameriški film; 22.25 Klinika smrti, ameriška kriminalka
EUROSPORT
8.30	Aerobika; Ö9.00 Hokej na ledu: NHL, pon.; 11.00 Nogomet: Kvalifikacije za SP; 12.30 Tenis: Odprto prvenstvo Francije, prenos; 19.30 Športne novice; 20.00 Mednarodni mo-tošport; 22.00 Košarka: NBA; 00.00 Tenis; EP v ritmični gimnastiki; 01.30 Športne novice
3SAT
16.15	Arleen Auger, sopran, poje pesmi R. Schumanna in R, Straussa; 17.35 Oddelek za umore, serija; 23,20 Potres v Čilu, tv film
SAT 1
08.30	Ponovitve serij; 13.30 Sence strasti, 91. del; 14.10 Sosedi, 226. del; 14.50 Pod kalifornijskim soncem; 20.15 Dirka za 'slavo, am. akcijski film
RTL
23.15	Rambo II, ameriški akcijski film; 02,40 V Frankfurtu so noči vroče, nemška kriminalka; 04.15 In večno pokajo razbojniki, avstrijski film
SUPER CHANNEL
23.00	The big llft, ameriški vojni film z Montgomeryjem CII-ftom


NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO ZA MLADINSKE KATEGORIJE
MLADINSKE IGRE / ODBOJKA
Državni naslov so deklica Vanja Milič in naraščajnici Katja Milič in Erika Radovič osvojile v ekipni konkurenci - Naslov za Vanjo in Katjo tudi med dvojicami
Vanja Milič
Iz Temija, kjer te dni oteka mladinsko ržavno prvenstvo v namiznem tenisu prihajajo iz Krasovega tabora razvseljive novice. Pozno sinoči smo prejeli novico, da je Krasova postava v sestavi Vanja Milič (deklica) in naraščajnici Katja Milič in Erika Radovič osvojila ekipni državni naslov. Kraševke so vse nasprotnice premagale z gladkim 3:0: v četrtfinalu so odpravile Monreale, zatem Spoleto in v finalu nadigrale še lanskega zmagovalca Juvenes iz
Katja Milič
Erika Radovič
San Marina. V zadnjih dvajsetih letih je tako Kras že tretjič osvojil ta naslov (1972. in ’73. sta ga osvojili Neva Rebula in Silvana Vesnaver).
Včeraj so številni Krasovi predstavniki, (pravico do nastopa na državnem prvenstvu si je izborilo kar 8 igalk in en igralec) zopet slavili. Na sporedu so bile dvojice.
V ženskih parih je osvojila naslov Krasova dvojica Katja in Vanja Milič pred svojima kljubskima soigralkama Eriko Radovič in Ivano Stubelj. Slednji par je
imel težavnejše nasprotnike: Canciauro -Dantoni iz Sicilije, Ca-gliari in Macean iz Bočna in Mondalini -Chiao iz San Marina.
Težko borbo sta bili prav s parom iz San Marina, ki sta ga premagali šele po izredno zagrizeni borbi. Katja in Vanja sta nastopili v finalnem delu zelo prepričljivo in nadigrali vse nasprotnikove pare z gladkim 2:0: sardinsko dvojico Lepori - Tiraš, umbrijsko Fiaschi-ni - Distanti in toskansko Amielli - Gonden-zi.
V mešanih dvojicah sta Katja Milič (Kras) in Andrea Radini (Fincan-tieri) klonila šele v četrtini finala, Erika Radovič (Kras) in Igor Sossi (Financiatieri) v osmini, medtem ko je Krasov par Vanja in Gorazd Milič naletel na usodnega nasprotnika že v prvem kolu. Popoldne so se pričela tekmovanja d^lic in dečkov. Od Krasovih igralcev sta nastopila Vanja in Gorazd Milič. Tudi S teh tekmovanj si nadejamo visokih uvrstitev.
OJ.)
Turnir ŠD Zarja za mladince je uspel
Ob praznovanju 70. obletnice SD Zarja so bazov-ski Športni delavci organizirali na Športnem igrišču v Bazovici večdnevni nogometni turnir za mladince. Na turnirju so poleg zmagovalca, tržaške ekipe San Luigija, po sistemu vsak z vsakim igrale Se domača Zarja Adriaimpex, proseško Primorje in sežanski Tabor. Najboljši nogomet je pokazal San Luigi, presenetila pa je ekipa Taborja, medtem ko se je derbi med Zarjo Adriaimpex in Primorjem končal z gladko zmago Prosečanov.
K dobremu uspehu turnirja je v največji meri pripomogel organizator.
Rezultati: San Luigi-Zarja Adriaimpex 3:1; Zarja Adriaimpex-Tabor Sežana 1:2; Zarja Adriaimpex-Primorje 0:3; Primorje-Tabor Sežana 1:4; San Lui-gi-Primorje 1:1; Tabor Sežana-San Luigi 0:2.
Končni vrstni red: San Luigi 5 točk, Tabor Sežana 4, Primorje 3, Zarja Adriaimpex 0.
Tudi na Opčinah in v Ogleju dva turnirja
Na nogometnih turnirjih na Opčinah in v Ogleju so nase ekipe v prvem kolu dosegle spremenljive rezultate. Na Opčinah, na turnirju "Altipiano”, so začetniki vrsta Zarje Adriaimpex premagala Chiar-bolo z 2:0. Junak tekme je bil Tolentino, ki je dal oba zadetka in je bil tudi najboljši na igrišču. Na trojnih srečanjih v Ogleju z domačo ekipo Aquileio so najprej cicibani Primorja izgubili z dvema goloma, naša ekipa ni imela sreče, saj je dvakrat zadela vratnico. Začetniki Zarje Adriaimpex so kljub dobri igri tudi izgubili proti fizično dobrim domačinom, ki so edini gol dosegli proti koncu srečanja. Vsekakor so ”rdeče-beli” odigrali eno najboljših tekem v letošnji sezoni. Najmlajsi Primorja pa so igrali brez zadetkov. Prvi polčas je pripadal našim, v nadaljevanju pa so po vrsti zamenjav nekoliko popustili, (d.gr.)
Odbojkarji nižje srednje Sole Ivan Trinko iz Gorice so se z včerajšnjo zmago nad šolo iz Mondovija pri Cuneu že drugič zapored uvrstili v vsedržavni finale, ki bo septembra letos v Trevisu, kjer se bodo srečale štiri najboljše še-sterke v državi.Nižja srednja Sola Ivan Trinko, ekipo vodi prof. Aleksander Kodrič, pa predstavlja svojevrsten fenomen, saj se je doslej že petkrat uvrstila v državni finale.
V včerajšnji tekmi so bili odbojkarji Trinka posebej uspešni pri servisu, boljši kot običajno pa je bil tudi sprejem. Po
osvojenem prvem setu so vsi pričakovali hiter konec tekme, saj so tudi v drugem že vodili z 12:7 in 14:12. Toda prednost so zapravili in tako je bil potreben Se en set, v katerem pa so slovenski dijaki zaigrali res dobro.
Pohvalo zasluži vsa ekipa, Se posebej pa sta se izkazala Loris Maniä in Jurij Plesničar.
VČERAJŠNJI IZID: Trinko - Mondovi 2:1 (15:12, 14:16,15:6)
TRINKO: Braione, Černič, Devetak, Lutman, Maniä, Mizerit, Moro, Mucci, A. in J. Plesničar, Buzan.
Jutri sklepna prireditev osnovnošolske olimpiade
Jutri bo v Borovem Športnem centru pri Sv. Ivanu v Trstu sklepni del letošnje osnovnošolske olimpiade, ki jo že vrsto let prireja Športna sola Trst. Letošnja izvedba poteka po povsem novi formuli, saj so odpadle nekatere discipline, ki so v minulih letih bremenile izvedbo, ostale pa so v osnovni fazi izpeljali v okviru posameznih šol. Prireditev se bo začela ob 9-uri s finalom teka, sledil bo Šahovski Cetve-roboj med Štirimi najuspešnejšimi Sadisti in pa tekma med dvema ognjema, med ekipama svetoivanske-ga in Šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva. Po tekmi bo na vrsti nagrajevanje, ta del prireditve pa bodo popestrile s svojim nastopom tudi mlade tekmovalke Borovega gimnastičnega odseka.
Ob tej priložnosti bo v fojerju tudi razstava otroške literature, katero bo pripravila Tržaška knjigarna, otroci pa si bodo lahko po zelo dostopnih cenah nabavili posamezna dela.
-boj-
H JUBILEJ / DANES ZVEČER h
Slovesnost ob 2(Hetnici Jadralnega kluba Čupa
Jadralni klub Cupa bo danes v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini na svečan način obeležil dvajsetletnico delovanja. Ustanovni občni zbor je bil namreč 12. maja 1973, prav na današnji dan (21: maja 1973) pa je bil akt o ustanovitvi društva tudi uradno registriran pri notarju.
Tega dogodka se bodo omnili z recitalom in podelitvijo priznaj ustanoviteljem kluba, ki je v svoji dvajsetletni zgodovini ves cas deloval in še danes deluje z enmim samim osnovnim ciljem: na osnovi zgodovinske prisotnosti slovenskih ljudi ob morju vzgajati pri mladih občutek za pomorsko kulturo in skrbeti za ohranjanje slovenske prisotnosti ob morju.
Ta cilj je bil nedvomno dosežen in ga danes s svojo dejavnostjo potrjuje in nadgrajuje nad 300 članov JK Cupa.
Sola Trinko spet v finalu
Na stadionu 1. maj košarkarski turnir za naraščajnike
Pri Boru so organizirali zanimiv košarkarski turnir za naraščajnike in kadete. Borovci bodo igrali z ekipo naraščajnikov (letnik 77], ostale tri ekipe pa tudi s posamezniki kategorije kadetov. Tekme bodo igrali v »balonu« 1. maja.
DANAŠNJI SPORED
ob 18.00: Kontovel - Latte Carso; ob 20.00: Bor Radenska - Liberias; JUTRI: ob 18.00 finale za 3. mesto; ob 20.00 finale za 1. mesto.(VJ)
Obvestilo
ODBOR JK CUPA
vabi ob priliki 20-letnice ustanovitve Cupe vse člane na prijateljsko srečanje, ki bo danes, 21. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini.
SPDT
prireja jutri, 22. t. m. nočni pohod na Slavnik. Zbirališče pohodnikov na slovenski strani meje pri Krvavem potoku ob 21. uri, odkoder bo pohod mimo Mihel in Prešnice do Tumove koče.
PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita člane in prijatelje v nedeljo, 23. t. m. na tradicionalno srečanje mladih planincev na Vremščici v organizaciji PD Sežana. Zbirališče na trgu v Senožečah ob 8.30.
NOGOMETNI ODSEK SD ZARJA vabi dečke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je všeč nogomet in bi se hoteli seznaniti s to športno panogo, na ”Teden v igrah”, ki bo v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športno društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure.
V SOVODNJAH / OB ŠPORTNEM USPEHU
Ob napredovanju moške odbojkarske ekipe v C-2 ligo je Svet slovenskih organizacij v sovodenjski občinski telovadnici priredil sprejem za svojo članico, SZ Soča.
V imenu SSO je predsednica Marija
Ferletič poudarila pomen športnega uspeha članov ekipe in odbornikov, predsedniku Športnega združenja Soča Marjanu Černiču (na sliki Studio Reportage) pa izročila spominsko plaketo.
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
Danes igra za vas Totocalcio
V izredno izenačeni dirki v Neaplju največ možnosti za kasača Inmate
1.	dirka (Turin): kasaC Beautiful Somolli (skupina X) je v veliki formi, pot do zmage pa mu bosta grenila Omsk (2) in Offen Lb (1);
2.	dirka (Padova): Ni-gluk (1) je resen kandidat za zmago, v boju pa bosta tudi Nabisco As (1) in Meineliebe (2), ki je izredno hitra;
3.	dirka (Bologna): Ma-razzi (2) je na podobni dirki že zmagal in bo skuSal ponoviti uspeh. Med protagonista pa sta lahko Se Fremito Af (X) in Negrin (1);
4.	dirka (Neapelj): tu je napoved zelo negotova. Po našem mnenju ima največ možnosti Inmate
(1), za prvo mesto pa se bosta potegovala tudi Istoryc gar (X) in Giski (2);
5.	dirka (Palermo): obvezen favorit je Iliano (2), toda možnosti imata tudi Fremito Af (X) in Negrin
(D;
6.	dirka (Rim): Tuned Audition (l) se kljub tezi lahko vključi v boj za zmago, za katero pa se bosta borila tudi Samolean (X) in Lavezzola (2).
Dirka tris
NASI FAVORITI: 2)Nor’Westr, 20) gabbiano Red, 9) Lovelace.
DODATEK ZA SISTE-MISTE: 6)Nobel D?Arc, 10) Guido Time, 19) Inside Bi
	
1. — prvi	X
drugi	12
2. — prvi	X2
drugi	1
3,— prvi	2
drugi	XI
4,— prvi	1
drugi	X2
5. — prvi	2X
drugi	1
6. — prvi	12
drugi	X
Andrej
Kosmač
Ancona - Pescara	1
Brescia - Lazio	X
Fiorentina - Udinese	X2
Genoa - Parma	1
Inter - Foggia	1
Juventus - Sampdoria	1X2
Napoli - Torino	1X2
Roma - Atalanta	2
Bari - Cosenza	X2
Spal - Cesena	IX
Taranto - Andria	X
Empoli - Ravenna	X2
Chieti - Acireale	1
Andrej KosmaC (letnik 1972), obetaven motociklist Primotor kluba, s svojo aprilio 125 ccm že štiri leta z uspehom tekmuje na italijanskem prvenstvu šport production v kategoriji Under. Po letošnjih treh preizkušnjah je trenutno na 13. mestu skupne lestvice in se bo po vsej verjetnosti tudi kvalificiral na finalni del tekmovanj, ko se bo odločalo o državnem naslovu. Andrej se uspešno ukvarja tudi z alpskim smučanjem. Prejšnjič je Chantai Tretjak pravilno napovedala le 6 rezultatov.
ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Dekleta Olympie se bodo morala zadovoljiti s prestižnim 2. mestom
Uvrstitev predstavlja vsekakor uspeh - Vse naše moške ekipe vnovič praznih rok - Domovkam tudi povratni derbi 2. ŽD s Sočankami
1. MOŠKA DIVIZIJA
Play off
V sredo zvečer bi bil moral biti povratni derbi med Valpraporjem Espe-go in Našim praporjem, a je bila tekma odložena. Na sporedu bo 2. junija. Fincantieri je medtem po zmagi v neposrednem dvoboju na vrhu lestvice dohitel ekipo San Luigi. Kot se za tako pomembno tekmo spodobi, je bil potreben tie break, končal pa se je s 17:15.
Naš prapor - Libertas Turriaco 1:3 (3:15, 13:15, 15:11, 7:15)
NAS PRAPOR: Legiša, Mikluš, Paulin, Gulin, Boškin, Koršič, Bevčar, Sošol.
Naš prapor je tokrat zaigral nekoliko bolje, kot na nekaterih prejšnjih nastopih, vendar je proti bolj motiviranemu nasprotniku vseeno potegnil
krajši konec. Gostitelji bi lahko zmagali že v drugem set, v katerem so si na začetku priigrali lepo prednost (8:2), po osvojenem tretjem setu pa je oil precej borben tudi četrti, ki pa ie na koncu vseeno pripadel gostom.
OSTALI IZID 8. KOLA:
San Luigi - Fincantieri 2:3.
' VRSTNI RED: San Luigi in Fincantieri 10, Libertas Turriaco 8, Valprapor Espego 2, Naš prapor 0. Tolažilna skupina Naši ekipi nadaljujeta z medlimi nastopi. Nekoliko boljša je bila tokrat Olympia, ki se je v prvih dveh setih enakovredno borila s Torriano.
Mossa - Soča Valprapor Posojilnica Sovodnje 3:0 (15:6,15:9,15:8) SOČA VALPRAPOR: Bonan, Devetak, Mučič, Makuc, Gravnar, Ple-
KOŠARKA / MINI BASKET
Polet uspešen
Pri Igrah pod košem boljši od Bora
Trofeja Zini, tolažilna skupina
Camb-Polet 39:54 (20:42)
STRELCI ZA POLET: Guštin 12, Švab 4, BeliCiC 1 (1:2), Suhadolc Mi. 2, Picini 6, Milic, Gregori 19 (1:2), Ferluga 5 (1:2), Milojevic, Suhadolc Ma. 1 (1:2), Ferfolja 8.
V	zadnjem kolu trofeje Zini Costruzioni je openski Polet kljub okrnjeni postavi gladko premagal tržaški Camb. Oražni so celo tekmo vodili ritem igre, ki jim ni ušel vse do konca tekme. Pokazana igra je bila dokaj pestra, saj je bila razpoloženost do realizacije izredno moCna.
Igre pod košema
Polet - Bor 4:3
POLET: Paolin, Švab, Milic, Guštin, Picini, Dolenc, Guštin, Ferfolja, Starec, Malalan, Iskra, Jugovič. Trener: Brundala
BOR: Grgič, Peric, Kemperle, Corbatto, Cosmo, Križ-mancic, Kralj, Sovič, Viler, Hrovatin. Trener: Vecchiet
V	zadnjem kolu trofeje Igre pod košema je openski Polet po izenačenem boju premagal Bor. Obe ekipi sta se (štafete plus igra) srčno borili in poskrbeb za lepo košarkarsko predstavo. V zadnji igri (tekmovanje prostih metov) so bili oranžni hladnokrvnejsi in za las zmagali. A.V.
sničar, M. in S. Cemic.
Olympia Jestvine Pintar- Tomana 1:3 (13:15, 16:14, 7:15, 5:15)
OLYMPIA: Hlede, Dor-ni, Lutman, Bensa, Seni, Breganti, Cevdek, Komjanc.
Corridoni - Olympia
VRSTNI RED: Mossa 10, Corridoni 8, Soča Valprapor in Torriana 4, Olympia Jestvine Pintar 0.
1. ZENSKA DIVIZIJA
»Čudež« se ne bo zgodil. Kot je bilo pričakovati je Libertas Gorizia konec prejšnjega tedna gladko premagal ekipo Morarese in si kolo pred koncem matematično zagotovil napredovanje v D ligo. Olympia, ki ima tekmo v zaostanku, ga ob najbolj ugodnem razpletu teoretično lahko sicer dohiti, a ga zaradi slabšega količnika v nizih ne more več prehiteti. Goričankam se torej obeta osvojitev končnega drugega mesta, se pravi ponovitev lanskega rezultata, kar pa pomeni uspeh, saj je bila letos ekipa, v primerjavi z lansko, zelo oslabljena.
Olympia - Libertas Cor-mons 3:0 (15:5, 15:12, 15:10)
OLYMPIA: Bratina, K. in H. Corsi, Princi, Buffoni, Černič, Bralni, Lutman, Ceschia.
Goričanke so skromnega nasprotnika premagale brez večjih težav, čeprav so od drugega niza dalje (verjetno zaradi podcenjevanja) precej popustila, tako da je bil njihov nastop dokaj povprečen.
OSTALI IZIDI 17. KOLA: Villesse - Azzurra 3:1, Farra - Pieris 3:1, Libertas Gorizia - Morarese 3:0, Acli Ronchi - Corridoni 3:1, Olympia - Libertas cormons 3:0.
VRSTNI RED: Libertas Gorizia 30, Olympia 26, Acli Ronchi 22, Villesse
in Farra 18, Corridoni 14> Libertas Cormons, Morarese in Azzurra 10, Piens 6. (Pieris dve tekmi man), Olympia, Farra, Villlesse in Morarese tekmo manj)
2. ZENSKA DIVIZIJA
Dom Imsa - Soča Gostilna Devetak 3:1 (14:16> 15:4,15:10,15:7)
DOM IMSA: Miklu8’ Zavadlal, Lovisoni, L-Tomšič, Sošol, KorsuL Kovic.
SOČA: Pellegrin, M-m V. Černič, K., K. in V. Devetak, Pinello, Tuniz.
Domovke so dobile tudi povratni derbi. Slo ]e za dokaj poletni derb1, zmagala pa je ekipa, ki Je
igrala bolj zagrizeno v
polju. Soča je za podvig poskrbela v prvem nizu» ko je nadoknadila zaostanek 13:8, a potem ni ve
zaigrala tako determinant-no in domovke so razmeroma brez težav prišle do novih točk.
Torriana - Dom Imsa 3:1 (15:7, 15:12, 10:15,
DM IMSA: L. in M. Sič, Mikluš, Zavadlal, 1, Pavio, Kovic, Lovr-Kocina, Koršič.
oti nasprotniku, ki
ia na lestvici boljši žaj, domovke (v zao-m srečanju) nikakor igrale slabo, razen v prvem setu. ijitev tretjega seta je zasluženo plačilo za , izenačen pa je bi zaprav tudi zadnji v katerem pa so si ovke vse možnosti, izsilile tie brea s slabim
oni.
TALI IZIDI 13. KO-
0:3.
VRSTNI RED: Staran-zano 24, San Luigi in Torriana 18, Grado in Dom Imsa 12, Soča Gostilna Devetak 8, Intrepida 6, Liberias Cormons 0.
.NOGOMET / USPEH V POKALU UEFA ODGNAL OBLAKE
Trapattoni ja spet kujejo v zvezde
TURIN - Igralci in °dstvo Juventusa so osvojitev pokala UEFA Proslavljali pozno v noc diskoteki, a včeraj zju-a) 80 se že zbrali na tre-
nmgu, (ia bj ge prjpravjjj
na nedeljsko prvenstveno tekmo proti Sampdo-
»Ta zmaga pomeni za as le začetek nove faze, j16 pa konec nekega cik-1Usa«> Pravi trener Gio-vanni Trapattoni, ki je “ Se Pred nedavnim, skupaj s svojimi fanti in Predsednikom Boniper-i]em, v vrtincu polemik zaradi slabih prvenstvenih rezultatov moštva, ki Je po razkošnih nakupih nrod lanskim poletnim prestopnim rokom zace-
0	sezono z velikimi am-!oljarni, a doživelo serijo bridkih razočaranj.
»Zanimivo! Kazalo je o. da bom moral oditi, al pa me spet vsi ce-ni)o«, ugotavlja Trapat-°ni, ki je kot igralec in trener v svoji dolgoletni karieri osvojil 25 držav-nih in mednarodnih na-Siovov.
»Prepričan sem bil, a kriza ne more trajati thgo. Do preobrata v naši igri in v rezultatih Pa je prišlo tudi zaradi ogodkov, ki z nogome-°ni nimajo nie skupne-8a«, je skrivnostno do-al Juventusov trener,
1	Pa ni hotel razkriti Pravega pomena teh SVojih besed.
Uspeh v pokalu UEFA pomeni za Juventus konec dolge krize (telefoto AR)
Roberto Baggio je bil skupaj z Viallijem dolgo Časa v središCu najostrejših kritik, zdaj pa se o njem govori kot o zanesljivem dobitniku Zlate Žoge, ki jo prejme vsako leto najboljši evropski nogometaš. »Preobrat je pomenila pokalna polfinalna tekma proti Parisu Saint Germainu v Turinu. Po prvem polčasu smo zgubljali z 1:0, gledalci so žvižgali, napetost je bila na višku. V slačilnici smo se pogovorili, strnili vrste, ko smo se vrnili na igrišče pa smo Francozom zabili dva gola«, pravi Bag-
gio, ki je resno razmišljal o odhodu iz Turina, zdaj pa se je že dogovoril s klubom, da bo ostal najmanj do leta 1995. Zanimivo je, da je za Baggia to prva prava mednarodna afirmacija, saj se pri Fiorentini nikakor ni mogel uveljaviti v širšem merilu, zdaj pa je tudi steber reprezentance, v kateri mu Sacchi omogoča, da igra kot se mu zahoče, kot se za igralca takšnega formata paC tudi spodobi.
Juventus je edino evropsko moštvo, ki je trikrat osvojilo pokal UEFA, odigralo je devet
evropskih finalov in jih osvojilo pet (po enkrat še pokal prvakov in pokal pokalnih zmagovalcev), toda glavni cilj ostaja »scudetto«. O Čistkah v moštvu ni vec govora, odšel bo angleški reprezentant Platt, ostal pa bo tudi libero Junior Cesar, med prestopnim rokom pa bodo Črpali predvsem iz italijanske B lige.
Na spisku predsednika Bonipertija, starega mačka italijanskega nogometa, pa je kot možna okrepitev tudi vezni igralec Olympiquea Didier Deschamps.
NAMIZNI TENIS / SVETOVNO PRVENSTVO
Na pomolu pravi polom Kitajk
Iz bojo za medalje že izpadla branilka naslova deng Yaping - Izpadel tudi Chila
GÖTEBORG - Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu se presenečenja vrstijo po tekočem traku. Izpadli sta že branilka naslova Kitajka Deng Yaping in druga nosilka, njena rojaldnja Qiao Hong. V tretjem kolu je olimpijsko zmagovalko Deng je v petih nizih premagala Jing Jun Hong, ki se je na glavni turnir prebila iz kvalifikacij. Jing je po rodu iz Šanghaja, po poroki pa je pred dvema letoma zapustila Kitajsko in se naselila v Singapuru. »Zelo sem vesela, do zmage pa so mi pomagali tudi domači gledalci,« je dejala Jing. »Z Jing sem igrala že velikokrat, vendar do danes še nisem izgubila. Psihično sem bila dobro pripravljena, toda moj forehand je bil preslab,« je povedala Deng, Prav z igro na forehand in zunaj dosega nasprotnice je Jing ustavila Kitajko, katere napade je odbila s hladno in uporno obrambno igro. Qiao je izgubila proti Kitajki z nemškim potnim listom Jie Schöp. »Res sem presenetljivo zmagala. Občutki so nepopisni, toda misliti moram na prihodnjo partijo in se ne smem ubadati z mislijo, da sem zdaj na mestu druge nosilke,« je menila Jie, ki je poročena z Nemcem. Uspeh nemških igralk je dopolnila Nicole Štruse, ki je izločila osmo nosilko Kitajko Zhang Qin. Tako so svetovne ekipne prvakinje, ki so na zadnjih sedmih svetovnih prvenstvih osvojile naslov tudi med posameznicami, ostale že brez svojih petih nosilk med najboljšo osmerico.
Pri moških sta prva nosilca Jan-Ove Waldner in Jean-Philippe Gaben preživela tudi drugo kolo. To pa je bilo usodno za Francoza Patricka Cirilo, ki je v prvem premagal Jörge-na Perssona. Ugnal ga je Belgijec Philippe Saive. Gatien je proti
Madžaru Karolyu Nemethu zašel v težave. Prvi niz je izgubil, v drugem pa je zaostajal 11:14. Tedaj je prišlo do preobrata. Drugi niz je dobil z 21:16, nato pa se z lahkoto tudi nadaljnja dva. Waldner je izgubil koncentracijo samo v tretjem nizu, nato pa z zanesljivo igro dvoboj dobil.
Zanimivejši rezultati: ženske - 3. kolo: Jun Hong (Sing) - Deng (Kit, 1) 21:8, 11:21, 21:17, 17:21, 21:15, Ba-descu (Romania) - Tan Lui (Hong Kong, 9) 21:17, 9:21, 21:15, 22:24, 21:13, Bun Hui (S. Kor, 5) - Lomas (Ang) 19:21, 21:15, 21:18, 21:15, Zihe (Kit, 7) - Hui Suk (S. Kor) 24:22, 21:18, 21:18, Koyama (Jap) -Lijuan (Kan, ,10) 21:9, 19:21, 14:21, 21:9, 21:8, Jung-hwa (J. Kor, 3) - Ba-torfi (Madž) 22:20, 19:21, 21:18, 21:18, Jun (Kit, 4) - Gergelceva (Bolg) 21:15, 21:12, 21:11, Štruse (Nem) - Qin (Kit, 8) 21:14, 19:21, 21:16, 21:15, Schopp (Nem) - Qiao (Kit, 2) 24:22, 20:22, 22:20, 21:15, Po Wa (Hong Kong, 6) - Braun (Madž) 21:5, 21:12, 19:21, 21:16,.
Moški - 2. kolo: Kim Taek-soo 0. Kor, 5) - Wang Hao (Kit) 21:12, 21:18, 21:13, J.-M. Saive (Bel, 7) -Casares (Spa) 21:16, 21:13, 21:10, Ma (Kit, 3) - Florea (Rom) 21:19, 21:19, 21:9, Waldner (Sve, 1) - Kyo-sung (J. Kor) 21:18, 21:19, 11:21, 21:13, Grubba (Pol, 10) - Plachy (Ceš) 20:22, 21:17, 21:11, 21:11, P. Saive (Bel) - Chila (Fra) 21:6, 8:21, 21:17, 25:23, Rossköpf (Nem, 6) -Chih Chin-Shui (Tajvan) 21:10, 21:14, 21:18, Tao (Kit, 8) - Prause (Nem) 25:27, 21:10, 21:15, 21:15, Primorac (Hrv, 14) - Hoyama (Bra) 21:17, 20:22, 21:13, 21:17, Vimi (Slk) - Yoo Nam-kyu (J. Kor, 9) 12:21, 21:15, 21:17, 21:19, Gatien (Fra, 2) - Nemeth (Madž) 13:21, 21:16, 21:9, 21:14
KOŠARKA / POGOVOR
FORMULA 1 / PRED NEDELJSKO DIRKO V MONTE CARLU
Petar Skansi: »Končal se je pač en ciklus«
Bivši trener Beneftona za zdaj brez ponudb
Ljubljana - »Konc-
ao se lahko malce posve-družini in si po to-tkem razburjenju na ošarkarskih igriščih tudi °dpocijem,« nam je na vprašanje, kaj sedaj, ko ni Vec hener Benettona, odgovoril Petar Skansi. „Klub iz Trevisa in Lansi sta se namreč Prijateljsko razšla po treh etih zelo uspešnega sodelovanja, ko je ekipa Pod njegovim vodstvom dosegla kar pet finalov (v evropskih, državnih Pokalih in državnem prvenstvu) in je lani osvojita državni naslov, letos Pa italijanski pokal. Be-detton je bil letos v Ate-nan tudi zelo blizu osvojitvi evropskega na-siova, Zdovcev Limoges
Pa mu je prekrižal račune.
Morda se je prav po |em srečanju nekaj zapletlo v ekipi. In tudi odnosi
s trenerjem naj bi se skrhali. Benettonov zastopnik Maurizio Gherardini pa to odločno demantira: »KonCal se je le en ciklus in se je zaCel novi. Pero je bil velika osebnost.«
Kaj pa meni Skansi: »V treh sezonah v Trevisu sem se krasno počutil in mislim, da sem tudi nekaj dosegel. Naposled pa smo s predstavniki kluba uvideli, da je treba
ubrati novo pot. Prišlo je tako do korenite menjave v klubu tako glede odbornikov kot v strokovnem vodstvu.«
V italijanskem tisku smo brali, da bi prevzeli trenersko mesto pri Clearju iz Cantuja in tako zamenjali Fratesa, ki bo odslej vodil Benetton ...
»To prvič slišim!«
Ste že prejeli kake ponudbe italijanskih klubov?
»Doslej še ne.«
Kot trener Hrvatske ste na olimpijskih igrah v Barceloni osvojili srebrno kolajno. Konec meseca bodo na sporedu kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Nemčiji. Na kvalifikacijah bosta nastopili tudi Hrvatska in Slovenija. S kakšnimi možnostmi?
»Naj kar zaCnem s Slovenijo. Ge bo Slovenija ponovila igro s kvalifikacij in olimpijskih iger v Španiji, potem ni dvoma, da se bo uvrstila na finalni del evropskega prvenstva. Mislim pa, da nima možnosti za osvojitev medalje. Hvatska pa seveda mora imeti kot cilj najmanj osvojitev srebrne kolajne.«
BRANKO LAKOVIČ
Nocoj ob 20.40 intervju z Bogdanom Tanjevičem po TV Koper - Capodistria
V sklopu novih oddaj po TV Koper - Capodistria »Lo stato delle cose - giovani« bo danes ob 20.40 na sporedu pogovor s trenerjem košarkarjev tržaškega Stefanela Bogdanom Tanjevičem, ki bo spregovoril o svojih izkušnjah, svojem delu, predstavil pa bo tudi svoje oglede na današnjo stvarnost.
Oddaja je v italijanskem jeziku, intervju pa vodi skupina mladih.
Na prvem treningu najhitrejši Damon Hill
MONTE CARLO - Damon Hill je bil najhitrejši na včerajšnjem prvem treningu za veliko nagrado Monte Carla v formuli 1. Hill je bil skoraj ves Cas na drugem mestu za moštvenim kolegom Alainom Proštom, najhitrejši krog pa je prevozil samo dve minuti pred koncem treninga. Anglež bi seveda rad okusil vsaj delček uspeha oCeta Grahama, ki je na monaških ulicah zmagal petkrat. Njegov rekord je izenačil Ayrton Senna, ki je na jutranjem treningu doživel nesrečo, potem ko je postavil najboljši Cas. 33-letni Brazilec je izgubil nadzor nad svojim vozilom (mc laren) in zadel varovalno ograjo na levi strani uličnega dirkališča pri zavoju St. Devote (na sliki AP) . Obe
levi gumi bolida sta počili. Vozilo je nato zdrsnilo Cez progo in treščilo v zaščitno ograjo na desni strani. Trikratnemu svetovnemu prvaku, ki je bil vidno pretresen, so pomagali iz avtomobila, vendar niso uporabili rešilnega vozila. S pomočjo glavnega zdravnika Sida Watkinsa se je sprehodil do zdravstvenega centra. Senna je ob trčenju vozil s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Dirkališče je bilo suho, toda nebo se je pooblačilo in cesta, ki je bila Cez noc odprta za normalen promet, ni bila tako Cista kot običajna dirkališča.
Začasno drugo mesto si je včeraj privozil Prost, štirikratni zmagovalec v Monte Carlu, sledita pa niu Michael Schumacher
in Gerhard Berger, ki mu bodo dolgoletne izkušnje morda prinesle letošnjo najboljšo uvrstitev. Peti Cas je dosegel Senna, ki ni edini poškodoval bolida. S proge jih je zletelo še nekaj, trening pa so celo prekinili za 18 minut, ko je Italijan Alessandro Za-nardi obtičal v zavoju pred vhodom v tunel Portier.
Rezultati treninga:
1. Hill (VB, Williams 1:38.963 (povprečna hitrost 75, 225 km/h), 2. Prost (Fra, Williams) 1:39.649, 3. Schumacher (Nem, Benetton) 1:40.780, 4. Berger (Av, Ferrari) 1:40.853, 5. Senna (Bra, McLaren) 1:42.127, 6. Pa-trese (Ita, Benetton) 1:42.136, 7. Aleši (Fra, Ferrari) 1:42.160, 8. Alliot (Fra, Larrousse) 1:43.031,
9. Blundell (VB, Ligier) 1:43.449, 10. Fittipaldi (-Bra, Minardi) 1:43.829, 11. Herbert (VB, Lotus) 1:43.898, 12. De Cesaris (-Ita, Tyrrell) 1:44.193, 13. Barichello (Bra, Jordan) 1:44.310, 14. Comas (Fra, Larrousse) 1:44.483, 15. Barbazza (Ita, Minardi) 1:44.524, 16. Warwick (VB, Footwork) 1:44.884, 17. Wendlinger (Av, Sauber) 1:45.439, 18. Boutsen (Bel, Jordan) 1:45.512, 19. Andretti (ZDA, McLaren) 1:45.993, 20. Brundle (VB, Ligier) 1:46.446, 21. Badoer (Ita, Lola) 1:46.745, 22. Zanardi (Ita, Lotus) 1:46.935, 23. Albo-reto (Ita, Lola) 1:47.082, 24. Lehto (Fin, Sauber) 1:48.526, 25. Katayama (-Jap, Tyrrell) 1:49.210, 26. Suzuki (Jap, Footwork) 10:06.384.
NOVICE
Völler bi rad igral na Japonskem
MARSEILLE - Dvaintridesetletni napadalec Olympiquea iz Marseillea Rudi Völler (na sliki AP zadaj na eni izmed tekem francoskega prvenstva) želi končati svojo bogato nogometno kariero na Japonskem. Pogodba nemškega nogometaša s francoskim klubom velja tudi za prihodnjo sezono, po kateri bi se Völler rad pridružil rojaku Littbarskemu, ki že zdaj uspešno igra v japonskem prvenstvu.
Ajaxu nizozemski pokal
AMSTERDAM - V finalu nizozemskega nogometnega pokala je Ajax s 6:2 (2:1) premagal dru-goligaša Heerenveena. Za Ajax je to že dvanajst pokalna zmaga, po zelo negativni prvenstveni sezoni pa si je hkrati zagotovil tudi pravico do igranja v pokalu pokalnih zmagovalcev.
Štiri zmage gostov
NEW YORK - Rezultati tekem ameriške profesionalne baseballske lige, igranih v sredo; ameriška liga: Minnesota - New York 6:11, Baltimore - Clevelend 6:3, Boston - Toronto 10:5, Milwaukee - Detroit 6:8, Chicago - California 0:2, Kansas City - Oakland 13:8, Texas - Seattle 4:3; nacionalna liga: San Francisco - Houston 6:3, Florida - Philadelphia 5:3, Atlanta - Montreal 1:0, New York - Pittsburgh 6:4, St. Louis -Chicago 3:5, San Diego - Colorado 7:3, Los Angeles - Cincinnati 5:2.
Kingsi so izenačili
NEW YORK - Rezultati ameriško-kanadske poklicne hokejske lige NHL; finale Campbellove konference: Los Angeles Kings - Toronto Maple Leafs 3:2. Trenutni vrstni red v zmagah je 1:1.
Zmagi Nemcev in Švedov
DÜSSELDORF - Na moštvenem teniškem turnirju za svetovni pokal, težkem 1, 7 milijona dolarjev, so se v rdeCi skupini pomerile reprezentance Nemčije in Francije, ter Švedske in Češke. Rezultati: Nemčija - Francija 2:1 (Stich - Santoro 1:6, 6:3, 6:3, Steeb - Boetsch 6:4, 4:6, 4:6, Stich/Kühnen - Boetsch/Laconte 6:3, 6:4); Švedska - Češka 2:1 (Edberg - Korda 1:6, 1:6, Larsson -Vacek 6:3, 6:1, Edberg/Jarryd - Korda/Suk 6:7 (4:7), 7:6 (9:7), 7:6 (7:3)).
Tudi Šmonina pozitivna
LONDON - Marino Smonino, ki je na letošnjem svetovnem dvoranskem atletskem prvenstvu v Torontu z rusko štafeto v teku 4x100 metrov osvojila zlato kolajno, so zaradi jemanja anabo-liCnih steroidov za štiri leta suspendirali z vseh atletskih tekmovanj. Rusinje bodo zaradi tega izgubile zlato odličje, namesto njih pa ga bodo prejele drugouvrščene tekačice Jamajke.
Konec 23-letne prevlade Maccabija v Izraelu
KFAR BLUM - Košarkarji Hapoel Galil Elyona so pred dvema tednoma s senzacionalno zmago s 3:2 v polfinalu izraelskega državnega prvenstva proti Maccabiju prekinili njihovo 23-letno prevlado. Za vnovično presenečenje so poskrbeli tudi v finalu, ko so na Četrti tekmi s 89:85 premagali Hapoel Tel Aviv in tako z rezultatom 3:1 v zmagah osvojili letošnji naslov izraelskega državnega prvaka.
Toča golov Sao Paula v prvem finalu Libertadores
SAO PAULO - Svetovni nogometni prvak, brazilska ekipa Sao Paulo je vCeraj doma premagal Čilsko ekipo Universidad Catolica iz Santiaga s 5:1 (2:0). Slo je za prvo finalno tekmo Pokala Libertadores, v katerem nastopajo državni prvaki južnoameriških držav.
S to zmago je Sao Paulo že postavil resno hipoteko na naslov južnoameriškega prvaka, ki se bo v Tokiu pomeril za naslov klubskega svetovnega prvaka. Brazilski Časopisi napovedujejo zmago tudi na povratni tekmi prihodnjo sredo v San-tiagu in pričakujejo, da bo njihov nasprotnik v svetovnem finalu Milan, ki bo prihodnji teden igral finale pokala evropskih prvakov z Ölympi-queom v Miinchnu.
Novo vodstvo Triestine zamenjalo trenerja Perottija
TRST - Le dan po zamnejavi vodstvenih struktur pri tržaškem nogometnem tretjeli-gasu Triestini (klub naj bi zdaj pripadal skupini podjetnikov iz Rima, novi upravnik pa je 31-letni Paolo Mascarello) je prišlo do zamenjave trenerja prvega moštva. Novo vodstvo se je »zahvalilo« Attiliu Perottiju za opravljeno delo in na njegovo mesto imenovalo Vittoria Russa, ki je bil do sedaj trener mladinske ekipe. Russo je včeraj že vodil 'trening članske ekipe, zakaj so Perottiju pokazali vrata, pa je pravzaprav skrivnost.
ČRNA KRONIKA
Včeraj dve smrtni žrtvi
SLOVENJ GRADEC, KOPER - Predvsem neprevidnost je bila vCeraj zjutraj vzrok dveh prometnih nesreč, ki sta se končali s smrtjo. V Slovenj Gradcu je 79-letni Franc Levovnik z motorčkom Tomos pripeljal iz neprednostne Pohorske ceste v križišče z magistralno cesto, po kateri je iz smeri Dravograd pripeljal tovornjak, naložen z gramozom. Kljub zaviranju in umikanju je tovornjak zadel motorista, ki mu je izsilil prednost. Franc, ki je motorček vozil brez predpisane varovalne Čelade, je umrl v bolnišnici dobri dve uri po nesreči.
Na cesti iz Rižane proti Kozini pa je Jeseničan Karl Poženel s svojim oplom v levem zavoju zapeljal preveč na desno; na neutrjeni obcestni bankini ga je potegnilo na ograjo in vrglo 25 metrov globoko v prepad pod cesto. Bil je na mestu mrtev.
Kdo ne mara Vagabunda?
LJUBLJANA - V sredo ob pol eni uri zjutraj so na policijski postaji Šiška dobili telefonsko opozorilo, da gori v poslovnih prostorih Turistične agencije Vagabund na Beljaški ulici. Odpravili so se tja in ugotovili, da do požara sicer še ni prišlo, da pa je na podstrešju objekta, kjer je agencija, res tlelo, vendar so za to že poskrbeli poklicni gasilci. Policisti pa so vseeno držali pregovora, »kjer je dim, je tudi ogenj« in so v zadevo malo podrobneje pogledali. Na dan je prišlo, da je objekt last podjetja Mercator Spectrum - servis, v najemu pa ga ima Barbara M. iz Ljubljane, in da sta najemodajalec in najemnica v sporu. Vonj po smoje-nju in nekaj dima so opazili že dan prej, na podstrešju pa so našli nekaj letvic, Časopisni papir in manjšo steklenico s še neznano tekočino - iz nje pa je štrlela vrvica. Na podlagi teh sledov policisti sklepajo, da je nekdo hotel objekt zažgati. Kdo, pa je zdaj predmet nadaljnega policijskega raziskovanja.
Bombe padajo »z neba«
LJUBLJANA - Včeraj je uro po polnoči nekdo vrgel roCno bombo proti stanovanjski hiši v Gaberju v Dobrovi pri Ljubljani. Žrtev eksplozije je bila k sreCi le hiša, na kateri je za približno 50 tisočakov škode.
»Naval« na pomurske meje
MURSKA SOBOTA - Strožji ukrepi slovenske vlade za prestop naših meja se že kažejo v povečanem zavračanju ljudi, ki hoCejo vstopiti v našo državo. V sredo so tako na primer le na vseh pomurskih mejah, ki so zadnje leto zelo obremenjene, zaradi prave »transverzale« iz juga Evrope, kjer poteka »balkanska vojna«, na sever zavmih 174 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Presenečenje včerajšnjega dne pa je zavrnitev le 11 ZRJ-jevcev, 4 Hrvatov in enega Bosanca, vsi drugi »nezaželenci« pa so bili iz Litve - kar 97 -, Ukrajine (38), Latvije (18) in Romunije (5).
UNZ LJUBLJANA
KRVAVI CESTNI DAVEK
Radar
še ne bo počival
Na naših cestah se število prometnih nesreč še vedno povečuje - Glavni vzrok je predvsem prevelika hitrost
Slirje v enem dnevu
Po Sloveniji so se v sredo zgodile štiri smrtne prometne nesreče
Vlado Kadunec
LJUBLJANA - Glede na podatke in številke, ki so jih v prvih treh mesecih letošnjega leta o stanju prometne varnosti na cestah v in okoli mesta zbrali na ljubljanski upravi za notranje zadeve, policisti ocenjujejo, da se je to poslabšalo.
Suhe številke povedo vse: lani je bilo v prvem trimesečju 261 prometnih nesreč s smrtnimi ali hujšimi in lažjimi poškodbami, letos pa se je ta številka v. istem Času že povečala na 292. Število mrtvih pri nesrečah se v teh
mesecih sicer ni bistveno spremenilo - lani je bilo 21 mrtvih, letos 20 - zato pa so za slabih 28 odstotkov večje številke huje poškodovanih. Teh je bilo lani 109, letos jih je 139.
Policisti pri prebiranju poročil o nesrečah ugotavljajo, da je še vedno najveCji dejavnik pri tem hitrost in še enkrat hitrost - seveda prevelika. Zato petih radarjev, ki delujejo na območju ljubljanske UNZ, še nikakor ne mi-
slijo vreči v koš. Pravzaprav jih bodo še bolj zaposlili.
V naslednjem mesecu bodo skušali (po celjskem) vzoru celo napovedati, kje bodo postavili radarsko kontrolo hitrosti na ljubljanskem območju in upajo, da bo to navedlo avtomobiliste na počasnejšo vožnjo. Sploh pa so v inšpekcijskih službah UNZ prepričani, da je ostrejša kaznovalna politika prinesla pozitivne rezultate
kljub splošnemu naraščanju prometnih nesreč. Na območju cest glavnega mesta naše države so namreč tako ali drugače ukrepali proti 39.558 voznikom in jih zaradi hitrosti kaznovali 5.693, kar je za dobrih 45 odstotkov veC.
Se nekaj so ugotovili policijski analitiki: največ nesreč se še vedno zgodi v naseljih - tu je pri 225 nesrečah umrlo 11 ljudi -, zunaj naselja pa je v 67 nesrečah umrlo devet ljudi.
Pri tem pa zlati v naseljih narašča tudi število neprevidnih pešcev, ki s svojim neodgovornim prečkanjem cest povzročajo nevarne situacije v prometu. Letos je tako v prvem trimesečju pri prometnih nesrečah »sodelovalo« 31 pešcev - lani trinajst.
Milejše zime v zadnjih letih pa omogočajo tudi gostejši kolesarski in motoristični promet v mesecih, ko bi sicer praviloma ti morali »počivati«. Tako tudi oni povečujejo žalostne in naraščajoče številke cestno-prome-tnih nesreč na naših že tako utrujenih in s tem za nesreče »pripravnej-ših« cestah.
Koga bo ujel tokrat? (Foto: Srdjan Živulovič / TRIO)
LENDAVA - Okoli 15. ure je po lokalni cesti skozi Trimline proti Lendavi peljala Katarina K. iz Petišov-cev. Ko je prispela nekaj metrov Cez most potoka Črnec, ji je z desne pred avtomobil nenadoma skočil štiriletni otrok. Hitrost avtomobila je bila prevelika, da bi Katarina lahko ustavila, in je otroka zbila. Umrl je med prevozom v bolnišnico. (V. K.)
KRANJ - Približno ob 16. uri je nesreča v Britofu pri Kranju zahtevala življenje in lažje poškodbe dveh oseb. 60-letna Pavla S. iz Zgornjih Pirnic se je z golfom pripeljala pred križišče s prednostno cesto Kranj-Pred-dvpr in zapeljala vanj, ne da bi prej preverila, Ce je cesta prosta. Takrat je po prednostni cesti iz smeri Kranja ravno tako z golfom pripeljal 29-letni Janez S. iz Olšev-ka, ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Zaradi silovitosti trčenja je Pavla S. umrla na kraju nezgode, njena sopotnica Marija D. iz Rakovnika pri Medvodah in voznik Janez S. pa sta bila laže poškodovana. (V. B.)
CELJE - Ob desetih zvečer je prišlo do nesreče na Teharski cesti, v kateri je umrl 30-letni Stanislav Rob iz Zgornje Hudinje.
Po cesti je ob omenjeni uri osebno vozilo iz smeri Ceste na grad proti Popovičevi ulici vozil 38-letni Bojan K. iz Kozjega. Pri hiši številka 24 je v preglednem desnem zavoju nenadoma zapeljal Cez robnik na makadamski rob ceste, zato je začelo vozilo drseti proti dovozu k hiši. Prav takrat pa je iz Popovičeve ulice peš prišel Stanislav Rob. Vozilo ga je zadelo tako, da ga je vrglo v vetrobransko steklo avtomobila, ko pa je trčilo v rob nižjega zidu in tam obstalo, je nesrečnega Roba s pokrova motorja vrglo na dovozno pot k hiši, kjer je mrtev obležal. Bojan K. se je v nesreči laže poškodoval in odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, na vozilu pa je za 400 tisoC tolarjev škode. (B. P.)
JESENICE - Malo pred polnočjo pa je v prometni nesreči na Jesenicah umrl 80-letni pešec Valentin K. s Hrušice. Do nesreče je prišlo, ko je Valentin K. nenadoma stopil pred vozilo, ki ga je po cesti Maršala Tita iz smeri Javornika proti Hrušici vozil 25-letni Matjaž D. To je letos že štirinajsta prometna nesreča na Gorenjskem, ki je terjala smrtno žrtev.(V. B.)
JUTRI
22. maja
22. maja leta 337 je umrl prvi rimski cesar, ki je sprejel krščanstvo, Konstantin Veliki.
Flavins Valerius Con-stantinus, kakor se glas* njegovo polno ime, se je rodil 17. februatja verjetno v osemdesetih letih tretjega stoletja v Nišu. Svojega očeta Konstantina L je spremljal na zahod, ko je le-ta postal August zahodnih provinc. Po očetovi smrti so ga izbrali za imperatorja Galije, kar pa mu ni zadostovalo, zato je vdrl v Italijo, kjer je potolkel Maksencija. Tako je postal vladar zahodnega dela imperija. Lici-niju, vladarju vzhodne polovice, je dal za ženo svojo sestro in na ta način pripravljal priložnost, da prevzame vso oblast. Na srečanju v Milanu sta se oblastnika dogovorila o skupni politiki in obenem razglasila versko toleranco. Zagotovila sta popravo krivic, storjenih kristjanom. Konstantin pa je šel še dlje, saj je krščanskim duhovnikom dal imuniteto.
Leta 324 je v Trakiji premagal Liciniusa in prodrl v Bizanc. Z velikimi stroški je to mesto spremenil v svojo prestolnico in ji dal krščanski pečat za razliko od Rima, ki je bil simbol poganstva. Konstantinopel je uradno razglasil za glavno mesto 11. maja leta 330.
Zanimivo je, da se je dal krstiti šele tik pred smrtjo v Nicomediji, ko je bil že hudo bolan.
IZLET ZA KONEC TEDNA
Darjo Cortese
Dežela Petra Klepca
Zgornji tok Kolpe, ki si utira pot skozi pokrajinsko močno razgibano dolino, označujejo gosti gozdovi, nasršene skalne stene in temnozelene vode, ki nudijo že skoraj pozabljeni mir pranarave.
Kolpo poznamo predvsem kot toplo, poCasi tekočo belokranjsko reko, ki pa ima v zgornjem toku popolnoma drugačno podobo. Preden Kolpa vstopi v Belo krajino, preteče divje slikovito pokrajino na meji med Gorskim Kotarjem in Kočevskim. Največja posebnost te pokrajine je, da se njena razgibanost pokaže v vsej pestrosti šele, ko se vanjo zazremo s hribovitih robov nad dolino. Pravzaprav je Kolp-ska dolina v zgornjem delu vse prej kot dolina. To so kraji, kjer je ravnina redek pojav, strma pobočja nad dolinskim dnom pa so neverjetno razjedena in predvsem gozdnata. Najtežje prehodna
in osamljena je do tristo metrov globoka soteska med Žago in Dolom, pa tudi ob toku navzgor ni pokrajina ob Kolpi prav nič manj zanimiva.
Čeprav reka izvira le trideset kilometrov od morja, dolinsko dno pa je manj kot tristo metrov nad njim, je podnebje zaradi pregrade Gorskega Kotarja veliko bolj sveže, kot bi pričakovali. Kdor bo tu iskal rastline toplih predelov, bo v soteskah in med skalovjem presenečen nad hribovskimi rožami. Zgornja Kolpska dolina ima zelo gorsko podobo zaradi prepadnih sten, s katerimi se na slovenski strani zaključu-
jejo že tako strma pobočja. Tudi po veC sto metrov visoki skalni izrastki so znanilci nepristopnih in neznanih krajev, ki jih lahko opazujemo le od daleC. Onstran skalnih robov pa se začenjajo (-prajgozdovi Borovške Gore, ki tvorijo prehod proti Kočevski Reki in okolici. Ce drugače ne, bomo v stik s temi - do pred kratkim prepovedanimi - kraji z izjemno zanimivo preteklostjo prišli s pomočjo nove izletniške karte Kočevsko v merilu 1 : 50.000, ki vključuje tudi zgornji tok Kolpe in Cabran-ko.
Vsa divjina pokrajine se simbolično zrcali tudi v cestni povezavi. Čeprav so ti
Dolina Kolpe pred Osilnico, levo Loška stena (Obe fotografiji: Dario Cortese)
kraji od osrednje Slovenije oddaljeni le sto kilometrov, je pot do njih podobna poti na konec sveta. Za mejnim prehodom v Brodu na Kupi se od ceste KoCevje-Delnice odcepi edina cestna povezava v zgornje predele ob Kolpi. Nekaj Časa po hrvaški strani (še v makadamski obliki), potem po slovenski in od Osilnice do Cabra oziroma Prezida spet po hrvaški strani predstavlja za prebivalce ob novi meji prej loCnico kot povezavo in utemeljeno neprijeten občutek odmaknjenosti. Tujec v teh krajih se že mogoCe priduša zaradi dolgotrajne poti v Osilnico in potem navdušuje nad izjemno naravo, toda dolina zgornjega toka Kolpe je le še en primer kratkovidnosti politik vseh Časov. 2e zaradi tega lahko pobliže spoznamo razgibanost pokrajine in prijaznost njenih ljudi. Potem je prvi obisk le začetek vračanja v kraje gozdov, skal in vode.
Najpogosteje prihajajo obiskovalci v dolino s kajaki in kanuji, vendar pridejo v njej na raCun tudi ljubitelji sprehodov in daljšega pohajanja po gozdovih, celo turisti v preletu bodo naravnost s ceste našli kaj zase. Nad Ku-žljem se dviguje slikovita stena, ki se s prekinitvami nadaljuje skoraj do Cabra. Skalni izrastki v različnih »stenah« - Kuželjska, Loška, Taborska, Zurgarska ... - štrlijo tudi do tristo metrov visoko in z brazdami grap le še poudarjajo izjemnost pokrajine.
Dolina se večkrat razširi, pri sotočju Kolpe in Cabran-ke pa se v njej sploh prijazno razteza obdelan svet. Tu se stikata vasi Osilnica in Sela,
Cabranka, pritok Kolpe, teče v mirnem zavetju dreves
ki tvorita osrednje naselje dežele Petra Klepca. Pravljični junak je po pripovedi doma prav iz teh krajev in še zdaj vihti drevo, ki ga je izruval s koreninami vred. Zaenkrat je še tako lesen kot njegovo orožje, toda vprašanje je, kdaj ga bodo dogodki spet oživili in bo tako kot nekoC branil prebivalce pred vsiljivci.
Zaradi svoje lege je Osilnica pripravno izhodišče za različne dejavnosti. Bolj fini bodo mešali rdeC pesek na teniškem igrišču, drzne Čaka odprava na hrvaško stran do izvira Kolpe, vsak si lahko privošči sprehode po travnatem obrežju, ponuja pa se tudi spust s Čolnom po Kolpi. Mogoče bodo koga zamikale celo stene. Pod Borovško Goro vztraja z vedno manj prebivalci nekaj hribovskih vasi. Taki sta tudi Spodnji in Zgornji Cacic. Se po vojni je v obeh skupaj živelo trideset ljudi (pred vojno še enkrat toliko), danes pa je tu le pet prebivalcev. Zemlja je še vedno bogata, toda vseeno se ne moremo znebiti občutka
minevanja življenja.
Zgornji CaCič je zaradi svoje lege tristo metrov nad dolino Čudovito razgledišče na razburkano pokrajino Gorskega Kotarja z Risnjakom. Stara pot nad vasjo drži navkreber proti košenicam na Sajbniku, na katerih so narcise letos že odcvetele, zato pa je toliko veC kukavic (orhidej) in drugega pisanega rastja. Pot se nadaljuje Cez Borovško Goro proti opuščenemu zaselku Dragarji, ki ga z Borovcem pri Kočevski Reki povezuje gozdna cesta. To je tudi načrtovana trasa cestne povezave do Osilnice po slovenski strani. Uresničitev načrta bi moCno iznakazila to sicer komaj dotaknjeno naravo, ki jo zaenkrat še varujejo ogromni stroški. Res pa je, da bi nova cesta odpravila vsaj del odmaknjenosti krajev ob sotočju Cabranke in Kolpe in jih približala centru občine v KoCevju. MogoCe bi morali za nasvet in dokončno odločitev vprašati Petra Klepca, ki še vedno ve, kaj je najboljše za dolino.
JEDILNIK
juha iz mlade čebule dušen svinjski hrbet drobnjakovi štrukeljci zelena solata češnjeva pita
Slavko Adamlje
■
Si
'
Drobnjakovi štrukeljci j
SESTAVINE:
za testo: 50 dag moke, 1-2 jajci, 2 tlicki olja, žlica kisa, sol, mlačna voda, malo maščobe za premazovanje hlebčkov za nadev: 2 jajci, 10 dag masla, 1/2 l zdrobljene skute, 5 žlic sesekljanega drobnjaka
CAS PRIPRAVE: 60 minut
,
'
I
:
I
■:
:
I
Iz navedenih sestavin pripravimo testo. Vse sestavine dobro premešamo in pregnetemo, tako da se testo loči od posode in od rok. Ce je več testa, ga razdelimo na hlebčke, ki jih premažemo z oljem, da se ne posuše. Hlebčke damo v skledo, jih pokrijemo s prtičem in pustimo počivati pol ure. Nato testo razvaljamo in razvlečemo, da je čim tanjše. Debele robove obrežemo. Testo namažemo z nadevom in zvijemo. Štruklje kuhamo v prtiču, ki smo ga dobro potresli z drobtinami.
Za nadev penasto vmešamo maslo in jajca, dodamo skuto in sesekljani drobnjak.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
grahova juha s pehtranom svež črni kruh
Grahova juha s pehtranom
SESTAVINE:
1 1 vode, 700 g mladega graha, šopek pehtrana, sol, 2 žlici masla ali 1 dl kisle smetane
Grahovo stročje dobro operemo, izluščimo grah in kuhamo oboje skupaj. Proti koncu kuhanja grahovo stročje (lupine) odstranimo in dodamo sesekljane pehtranove lističe in sol Kuhano zmeljemo v električnem mešalniku, zabelimo z maslom ali kislo smetano, se malo pokuhamo in ponudimo.
KOLUMBIJA / LETALSKA NESREČA
Nihče ni preživel
Boeing 727je imel na krovu 132 potnikov in članov posadke, strmoglavil pa je pred vmesnim postankom v Medellinu na progi Ciudad de Panama - Bogota
i J^GOTA’ - Nihče od potnikov in članov Posadke kolumbijskega letala boeing 727 ni Pre2ivel predsinočnje otalske nesreče nedaleč od Medellina. Letalo ružbe SAM (Sociedad ^eronautica de Medel-
Sota z umestnim postankom v Medellinu.
je manjkalo le nekaj miCut pred pristankom v Medellinu, je letalo nenadoma izgnilo z ra-arskih zaslonov kontrolnega stolpa. Med zadnjim radijskim /kom s kontrolnim stolpom je pilot kolum-oijskega boeinga 727 sporočil, da leti skozi oevihto, a ni navedel nobenih težav.
Takoj je stekla Širokopotezna akcija iskanja 6taja, ki pa §o jo morali Peniti zaradi teme in štabih vremenskih pogojev. Medtem so se začele siriti skrajno pro-isiovne vesti, saj so nekateri poročali, da je etalu uspel prisilni pri-s anek, tako da je bilo v etalo ogromno ranjenih. Oblasti so za vsak primer obvestile vse bolnišnice, naj bodo Pripravljene na sprejem ranjencev. Včeraj ob zo-11 Pa je kronist krajevne radijske postaje »Cara-Col radio« pokopal vsa npanja. Z najetim zasebnim helikopterjem je
preletel območje nesreče severozahodno od Medellina. »Razbitine letala so posejane na ogromnem območju pri nekem jezercu, tako da gotovo ni preživelih«, je sporočil radijski kronist. Te prve vesti so potrdili tudi reševalci, ki so s helikopterji pristali na kraju nesreče. Po prvih ugotovitvah je letalo trčilo v pobočje nekega hriba in eksplodiralo.
Glasnik letalske družbe SAM je navedel, da so bili med potniki trije Evropejci, neki Japonec, Sest državljanov ZDA, ostali pa so bili predvsem kolumbijski in panamski državljani, na krovu pa je bilo tudi nekaj potnikov iz drugih latinskoameriških držav. Reševalci so razbitine odkrili s precejšnjo zamudo, ker je letalo strmoglavilo da-
leč od zadnjega radijskega kontakta in povsem izven predvidene smeri, tako da je trčilo v pobočje nekega hriba Sele nekaj minut potem, ko je izginilo z radarskih zaslonov medellin-skega kontrolnega stolpa.
Najhujsa dosedanja letalska nesreča v Kolumbiji se je pripetila novembra leta 1989, ko je neki boeing letalske
družbe Avianca zaradi peklenskega stroja trgovcev z mamili medel-linskega kartela eksplodiral v zraku s 107 osebami na krovu. S sedanjo je to že četrta letošnja letalska nesreča. Prva se je pripetila 8. februarja v Teheranu, ko je tupoljev 134 trčil v neko vojaško letalo (134 mrtvih), 5. marca je prišlo do nesreče pri vzletu fokkerja 100 na
skopskem letališču (81 mrtvih in 16 ranjenih), zadnja pa 26. aprila, ko je pri indijskem Auran-gabadu strmoglavil boeing 737 (52 mrtvih). K tem nesrečam civilnih letal pa je treba dodati Se peto, in sicer strmoglavljenje zambijskega vojaškega transportnega letala, ki je imel na krovu zambijsko državno nogometno reprezentanco.
Clinton
plačal
brivcu
čednih
200$
WASHINGTON -Američani so brez hujših zapletov pogoltnili dejstvo, da je Hillary Clinton za novo pričesko porabila 275 dolarjev, a ne morejo pogoltniti dejstva, da je predsednik Bill Clinton za enkraten obisk pri brivcu porabil kar 200 dolarjev. Da bi bila mera polna, je ameriški predsednik »skočil« k brivcu med postankom v Los Angelesu, tako da je moralo letalo »Air Force One« čakati na svojega uglednega potnika kar tri četrt ure.
2e res, da predsedniki plačujejo svoje brivce in frizerje iz lastnega žepa, a taka vsota, ko Bill Clinton Američane poziva k varčevanju in od njih zahteva »odpovedovanja, potu in davkov«, je vseeno prehuda. Christophe, belgijski frizerski čarodej iz Beverly Hillsa, pri katerem se je Clinton ostrigel, je že vzel v najem salon nedaleč od Bele hiše, bržkone računa, da je bil Clinton navdušen nad pričesko in bo postal stalni klient.
NOVICE
Protest Greenpeacea v Ciudad de Mexicu
CIUDAD DE MEXICO - Aktivisti ekološkega gibanja Greenpeace so v mehiškem glavnem mestu izvedli neobičajni protest. Splezali so na kip boginje lova Diane in ji nadeli podvodno masko in jeklenke s stisnjenim zrakom. S tem dejanjem so naravovarstveniki protestirali zaradi onesnaženosti zraka v mehiškem glavnem mestu. Ciudad de Mexico je po mnenju vseh izvedencev postala prava plinska celica, v kateri je življenje zaradi onesnaženosti nevzdržno, saj so koncentracije strupenih snovi v zraku tako visoke, da je mehiško glavno mesto med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu. Po mnenju strokovnjakov je celo med nekadilci plučna kapaciteta za 15% nižja.
Big Ben je po treh urah ponovno začel biti ure
LONDON - Big Ben, ki bije ure na stolpu britanskega parlamenta, se je predsinočnjim zagonetno ustavil in prav tako zagonetno tri ure kasneje začel ponovno biti ure, ne da bi tehniki posegli. S prastarim urnim mehanizmom so že dalj časa imeli težave, tako da so ga pred kratkim temeljito popravili. Predvčerajšnjim pa je prišlo do nepojasnjene prekinitve in ponovnega zagona mehanizma prav med razpravo o maastrichtskem sporazumu. Za marsikaterega nasprotnika Maastrichta je bilo to »božje znamenje poslancem, naj se ustavijo, preden bi se podali v evropski kaos«.
Italijanka je med favoritinjami
CIUDAD DE MEXICO - 21-letna Italijanka Elisa Jacassi iz Vercellija je med favoritinjami za naslov »najlepSe na svetu«, ki ga bodo podelili danes v mehiškem glavnem mestu. To bi bila nedvomno »velika zmaga«, ker Italija še ni imela »najlepSe« v 42 letih tega natečaja. Na sliki (te-lefoto AP): skupina dosedanjih »najlepsih.
MALI / »REVOLUCIJA«
AVSTRALIJA / »LEPOTEC« KORALNEGA GREBENA
Tuaregi se odpovedujejo nomadskemu žMjenju
Na Japonskem le 1,4% novinark
J
TOKIO - V japonski novinarski srenji je na 18 tisoč novinarjev le 1» 4% novinark. To so včeraj v Tokiu najodločneje obsodile ustanoviteljice gibanja »International Women ln Comunication«. »Malo nas je in moški že nergajo, a nič nas n® bo ustavilo«, je Izjavila pobudnica tega gibanja Mitsuko Si-niomura pred 80 kolegicami. Simomura je Prva novinarka, ki je Postala dopisnica v
tujini, ki je prejela novinarsko nagrado »Bon ueda« in ki je bivša odgovorna urednica tednika Asahi Journal. Ima torej vse pogoje, da tudi drugi prisluhnejo njenim obtožbam in ne samo ženske. Po njenem časopisi v zadnjem obdobju res sprejemajo v službo nekaj več žensk, a jim poverjajo obrobne naloge in dosledno pazijo, da ne bi vplivale na redakcijsko politiko.
Attilio Gaudio/Ansa
GAO (MALI) - Gao bomo zaman iskali na zemljevidu severovzhodnega Malija, a prav v tem kraju je svet priča neverjetni »revoluciji«. Tuaregi, to nomadsko saharsko pleme, so se zaradi katastrofalne suše odpovedali nomadstvu in pod pokroviteljstvom Unicefa začeli graditi svojo vas. Za te »plave ljudi« Sahare in Sahela, ki jih svet pozna zaradi njihove bojevitosti in neuklonljivosti, je bila odpoved nomadskemu življenju prava travma, toliko bolj, ker jih je bilo treba najprej naučiti »dela«. Tuaregi so od vedno navajeni, da sužnji zanje opravljajo
vsa težaška dela, tako da je bila prava »revolucija«, jih prepričati, da si svojo vas sami zgradijo. Po dolgem posvetovanju so končno sklenili, da bodo Tuaregi najprej pomagali zidarjem, da zgradijo mošejo. V začetku se je zidarjem pridružil le en Tuareg, postopoma pa so se za delo začeli zanimati in navduševati se drugi, tako da so po dveh mesecih Tuaregi v celoti zamenjali profesionalne zidarje. Verski vzgib je bil po vsemu sodeč pravilen. Nastala je tako 500 kvadratnih metrov velika moSeja. Sedaj naj bi začeli graditi šolo, sledil ji bo kulturni center in
Sele nato bodo Tuaregi začeli graditi svoje domove in se odpovedali tradicionalnim Šotorom. Ko se bo to zgodilo, bo konec »revolucije«, Tuaregi bodo po »zidarski izkušnji« lažje prešli na druga opravila. Naučiti se morajo predvsem sožitja s svojimi bližnjimi in donedavno svobodo pod puščavskim nebom zamenjati s strogimi pravili življenja v skupnosti. Pri Unicefu so prepričani, da jim bo to uspelo in da bodo temu prvemu zgledu sledila Se druga plemena Tuaregov. Evropski sklad za razvoj je za uresničitev naselja Gao prispeval 120 ton žita.
Orjaški morski pes se ne meni za človeka
Tim Wlnton plava ob orjaškem 8-metrskem morskem psu v toplih vodah koralnega grebena Ningoloo pri Exmouthu v Zahodni Avstraliji. Winton pripravlja knjigo o velikanih, ki živijo ob avstralskem koralnem grebenu (Telefoto AP)
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11		.		•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
Pripravi.ia: Silvo Kovač
Vodoravno:
1. visoka planota s puščavskimi predeli in Številnimi slanimi jezeri v osrednji Aziji, 6. vrednostni papir, 9. ime nemškega alpskega smučarja Bittnerja, 10. oče, 11. švedski smučarski tekač (Gun-de), 12. mesto v Siriji, Haleb, 13. kitajska utežna enota, 14. ime francoskega književnika Zolaja, 15. začetnici angleške pisateljice Cato, 16. sovjetski partijski teoretik, ki je pisal politične eseje o umetniškem ustvarjanju (Andrej), 17. kralj Lapi-tov v grški mitologiji, ki ga je Zevs pahnil v Tartar, kjer je za kazen privezan na večno se vrteče goreče kolo, 19. škotsko moško krilo, 20. položaj telesa, 24. temen dežni oblak, 26. literarno delo, ki z ironijo napada negativne pojave ali osebe, 29. kratica, za postni predal, 30. ime nekdanjega vzhodnonemškega diktatorja Honeckerja, 31. osebni zaimek, 32. okrasna rastlina, 33. 2393 metrov
visoka gora v Julijskih Alpah, 34. Švedsko zimskošportno središče, 35. ime japonskega dirigenta Ozawe, 36. kitajski budizem, 37. prebivalec Vršne vasi v občini Šmarje pri Jelšah.
Navpično:
1. imetnik, 2. slovenski akademski slikar (Drago), 3. glavno mesto Jordanije, 4. moški potomec, 5. kemijska oznaka za aktinon, 6. krogla pri balinanju, 7. naslovna oseba Shakespearove tragedije, 8. všečna melodija, 12. dopolnilni predlog k pogodbi, 14. ime arhitekta Mihevca, 16. pokrajina, v kateri pridelajo največ žita, 18. začetnici doslej najuspešnejšega slovenskega atleta Lorgerja, 21. kemijski znak za rubidij, 22. fara, 23. sredstvo proti vročini in bolečinam, 25. mehko usnje, 26. drvar, 27. dolgorepa papiga, 28. Egidij, 31. mesto v srednji Dalmaciji, ob izlivu Cetine v morje, 33. vrsta hrasta, 35. okrajšava za “sveti”.
ubsia ‘ucc ‘dias ‘aw ‘JiuiD ‘mo ‘ipug ‘dd 'eiitas ‘snqmm ‘ezrp ‘:qp[ ‘uojs^i ‘AOuep2: ‘DN ‘aiRua ,U1BI ‘dejv ‘ireAg ‘e}b ‘uimiy ‘uoq ‘Bseqq muABropo/v
A3XIS3R
8 5 4 3 2 1
a b s d e f g h
} Naloga 169 Nalogal70|
a b c d e f g h
m.m


Šahovska naloga St. 169
Ivkov - P. Garcia / Tei Aviv 1964
Velemojster Ivkov je želel v nastali poziciji uveljaviti prednost prostega kmeta na d liniji. (Grozi Se5.) Toda le za trenutek je podcenil črno pozicijo in črni, ki je na potezi, je pripravil taktični zaplet. Nezavarovani beli kralj je postal lahek plen črnih figur. Kako je črnemu uspelo zmagati?
Šahovska naloga St. 170 Papp - Rot / Nemčija 1925
Beli kralj se je uspeSno spopadel s črnimi kmeti, vendar ga v nadaljevanju pri tem ovira črni lovec, ki se pripravlja, da onemogoči napredovanje belega kmeta na a liniji. Na potezi je beli, ki v na videz izgubljenem položaju
najde duhovito rešitev, in črni, ki ima prednost lovca, se mora sprijazniti z remijem.
Rešitev naloge St. 167
Skrita pot do remija vodi s potezo
1..	.Te2+! Na l...Tb2+?? 2.Db2: in beli zmaga. 2.Kh3 Slabo je 2.Kgl Tbl+ 2.Kg3 Tb3+! 3.Lb3: (3.Kf4 Tf2) 2...Tb3+! 3.Lb3: Th2+! 4.Kg3 Tg2+! z remijem! Po jemanju trdnjave ostane črni kralj v patu!
Rešitev naloge St. 168
Črni je peto vrsto osvobodil z nenavadno potezo I...f5+H, ki belemu dovoljuje 2.gf6 (e. p.). Ce beli ne vzame kmeta (en pasan) in odigra 2.Kh4, sledi 2...Dhl mat! Zdaj je beli kralj prav tako matiran
2..	.Df5+ 3.Kh4 Dh5 mat!
Petek, 21. maja 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / FRONTA V ALPAH
ALPE JADRAN / SONČNO IN ZELO TOPLO
OHLADITVE
Vremenska slika:
Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam zelo topel in razmeroma suh zrak.
S
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta
C A

DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
4 *
pod 5
44 **
10-30%
30-50%
5-10
4*« ***
10-30
A 1 A 1 sl/ \L- sL- nL-• ••• •*•*•*•*•
50-80%
30-60
nad 80%
AAA *** AAA ***
nad 60
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	15/25
TRST....... 18/24
CELOVEC.......	14/26
BRNIK...... 14/24
MARIBOR.......	16/26
CEUE....... 15/26
NOVO MESTO....	14/25
NOVA GORICA..	16/24
MUR. SOBOTA..	13/27
PORTOROŽ.....	17/25
POSTOJNA.....	10/21
ILIRSKA BISTRICA.	9/21
KOČEVJE......	11/24
CRNOMEU......-	15/26
SLOV. GRADEC..	13/24
BOVEC........	12/20
RATEČE.......	11/21
VOGEL.........-	10/11
KREDARICA....	3/4
VIDEM..... 17/25
GRADEC.......	13/26
MONOŠTER.....	16/25
ZAGREB.......	18/26
REKA...... 19/24
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI........... 8/28
STOCKHOLM.....	11/23
K0BENHAVN.....	13/23
MOSKVA........	10/23
BERUN............. 16/29
VARŠAVA.......	13/25
LONDON........	10/19
AMSTERDAM.....	9/20
BRUSELJ........... 10/19
PARIZ............. 12/20
DUNAJ............. 13/28
MÜNCHEN.......	12/25
ZÜRICH............ 11/25
ŽENEVA............ 13/23
RIM............... 13/24
MILAN............. 14/22
BEOGRAD.......	13/28
BARCELONA.....	13/19
BUKAREŠTA.....	14/20
ISTAMBUL......	15/20
MADRID............ 6/16
LIZBONA........... 10/17
ATENE............. 15/23
TUNIS............. 13/25
MALTA............. 15/24
KAIRO............. 17/30
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.24 in zaSlo ob 20.34. Dan bo dolg 15 ur in 10 minut. Luna bo vzšla ob 05.04 in zašla ob 20.43.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Dvojčka, element zrak. Menjava lune v mlaj ob 16.06. Po luninem koledarju Mete Malus na ta dan zaradi mrka ne opravljajte nobenih vrtnih del.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
jadransko morje: Portorož NP, Trst NP, GradeZ NP, Crik-venica 20,6°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 20,0°C, Hvar 18,80C, Vis 19,5°C, Hvar 18,0°C.
Reke: Mura (G. Radgona) ll.eX, Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradascica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnizje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnizje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Sončno bo, pihal bo jugoza- Sončno bo in toplo, pohodnik. Zvečer v gorah za- poldne v Alpah spre-hodne in severne Slovenije menljivo oblačno s kraje-nevihte. Najvisje dnevne vnimi nevihtami, temperature od 23 do 29°C.
V	Sloveniji	Obeti
V	soboto bo še sončno in V nedeljo bo sončno, hladneje. Popoldne posamezne plohe ah nevihte.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev.
Nevarnost
pozebe
Ana Žust
Ohladitve aprila in maja, v času cvetenja sadnega drevja in brstenja vinske trte, lahko povzroče veliko škodo sadjarstvu in vinogradništvu. Ohladitve so lahko advekcij-ske ali radiacijske narave. Prve nastanejo zaradi vdora hladnih zračnih mas, pri radiacijskih ohladitvah pa zemeljska površina izgublja toploto zaradi sevanja. Kadar se združita ali si neposredno sledita obe vrsti ohladitev, so uničujoče posledice nizkih temperatur za občutljive kmetijske rastline običajno r^ajhujše. Radiacijske ohladitve so pogostejše in kmetijskim rastlinam najnevarnejše zgodaj jeseni ali pozno spomladi. Običajno so krajevno omejene. V teh obdobjih leta radiacijsko ohladitev lahko pričakujemo, kadar sončnemu dnevu z najvišjo dnevno temperaturo od deset do 15°C sledi jasna noč brez vetra in z nizko zračno vlago. Ce je sevanje tal in rastlin večje od proti-sevanja atmosfere, se temperatura
začne zniževati že popoldne in doseže najnižjo vrednost naslednje jutro pred sončnim vzhodom. Pri tleh lahko temperatura pade do -4°C ali še nižje. Najbolj ogrožene so nizke rastline, zaradi stekanja hladnega zraka navzdol pa predvsem rastline, ki rastejo v nižinah in kotlinah.
Pri sadnem drevju so za pozebo najbolj občutljivi pestič, prašniki ter pravkar oplojeni cvetovi oziroma plodiči. Vlažno cvetje je občutljivejše od suhega, zato je nevarnost nizkih temperatur po dežju še večja. Med sadnimi vrstami, ki jih gojimo pri nas, je za nizke temperature najbolj občutljiv oreh. Temperatura 0°C je že lahko usodna za odprte cvetove. Spremembe, ki zaradi pozebe nastanejo na rastlinskem tkivu so hitro opazne, saj prizadeti deli rastline počrnijo, se posušijo in nato odpadejo. (Na sliki posledice slane na orehu).
f
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/204: Tako zelo ste naveličam rutinskega dela, da vam to že piše na nosu Spremembe ne bodo prišle same od sebe, morali jih boste poiskati in o njih resno premisliti.
BIK 2J4/20-5 : Ponesel vas je duh razsipniš-tva in ni vam težko poseči globoko v denarnico, če bo to kakorkoli pomagalo, da naredite močan vtis na neko osebo.

«■M
DVOJČKA 21-5/21-6: Vedno znova se odločate, da boste odslej začeli na novo in da v prihodnje ne boste dovolili, da vas zapeljujejo lastne sanje, ker ste na koncu vedno prizadeti.
RAK 22-6/22-7 : Zakaj se ne morete rešiti preteklosti in je ta stalno v vaših mislih? Na njej pač ne morete graditi prihodnosti, še manj pa živeti od spominov.
LEV 23-7/23-8: Za nekaj časa boste morali zamrzniti odnose s sorodnikom, kajti med vama ne bo možno sporazumevanje. Vendar to ni edino presenečenje dneva - čaka vas Se eno.
DEVICA 24-8/22-9 : Pranje umazanega perila in razčiščevanje je za vsakogar boleča zadeva, zato ne poskušajte zvaliti krivdo na druge. Pri vsem skupaj tudi vi niste ravno nedolžni.
TEHTNICA 239/22-10 : Držite se svojih konzervativnih načel, saj niste pripravljeni za nikakršne ostre spremembe. Navdih bo prišel od mlajše osebe, šele potem boste razmišljali.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Tako zmedeni in mešani občutki vas niso 2e dolgo preplavljali. Morda je ravno to znak, da ste pripravljeni na stalno in trajno zvezo. Potrudite se!
STRELEC 23-11/21-12 : Poležavanje in zatiskanje oči pred težavnim dnevom ni nobena rešitev, kajti vse bo počakalo na vas. Preženite občutek sramu pri opravičilu.
KOZOROG 22-12/20-1 : Vaš kupček denarja se vztrajno manjša, vendar še ni razloga za paniko. Odkriti bi morali še druge lepote življenje, ki nimajo materialne vrednosti.
VODNAR 21-1/19-2 : Precej truda boste morali vložiti, če želite, da se bodo doma» zadeve odvijale skladno z vašo voljo. Partnerjeva vdaja bo le začasna; nekaj razburljivih trenutkov še bo.
RfBI 20-2/20-3 : Samo optimizem vam bo tokrat priskočil na pomoč inda voljo, da se za svoje pravice borite do konca. Zal na izhod ne morete vplivati, ker ni odvisen samo od vas.
Pakistanska pot mamil
Preko Irana vodi najmanj rabljena pot, odkar so za tihotapstvo z mamili uvedli smrtno kazen; kljub temu mamila preko Irana še vedno tihotapijo v Turčijo in nato preko Bolgarije v zahodno Evropo.
RUSIJA
Preko Tadžikistana in Uzbekistana prevažajo mamila v Rusijo in Ukrajino.
SAUDSK
ARABIJA
Lansko leto so v Saudovi Arabiji zaradi tihotapstva z mamili obsodili in obglavili 63 Pakistancev.
Večino heroina pretihotapijo skozi številna »tihotapska pristanišča« n pakistanski obali.
V Pakistanu, v bližini meje z Afganistanom, pridelujejo mak na več kot 6.000 hektarjih površine in letno izdelajo 180 ton opija.
KITAJSKA
INDIJA

Bombay
Čedalje večje količine heroina tihotapijo skozi indijsko pristanišče Bombay.
-BRAZILIJA / NA TISOČE DELOVNIH INVALIDOV
Sisal, pokora in dar puščave
Olivero Pluviano / ANSA
KARAČI - Območje na meji med Pakistanom in Afganistom je eno najbogatejših pridelovalcev maka, saj ga pridelujejo na 6.000 hektarih rodovitne zemlje in letno pridelajo kar 180.000 kg opija. Iz Pakistana izvažajo mamilo po štirih različnih smernicah. Prva gre preko Tadžikistana in Uzbekistana, kjer trenutno vlada popolna anarhija, v Rusijo in Ukrajino. V teh deželah se ustavi le
manjša količina opija, večji del nadaljuje popotovanje proti bogati zahodni Evropi.
Zahodna Evropa je tudi končni cilj tistega dela mamila, ki ga peljejo preko Afganistana in Irana v Turčijo in od tod preko Balkana ali pa s trajekti do Trsta. V jadranskem pristanišču so že večkrat odkrili dokajšnje količine heroina v tovornjakih, ki prihajajo iz Turčije. Ta pot se ni pre-
kinila niti ko so v Iranu za tihotapce z mamili uvedli smrtno kazen.
Iz severnega Pakistana peljejo mamilo tudi proti jugovzhodu, kjer ga v majhnih »tihotapskih pristaniščih« na pakistanski obali vkrcajo na ladje, ki potem razvažajo mamilo po vsem svetu.
Zadnja pot drži skozi Indijo- do Bombayja, kjer mamilo čakajo ladje, ki ga peljejo naprej.
VALENTE (Brazilija) - Skoraj 2000 prebivalcev neke brazilske vasice je ostalo brez roke pri delu s predpotopnim strojem za pridobivanje vrvi iz sisalovih listov. Pohabljeni iz Valenta so trenutno v središču pozornosti celotne Brazilije. Sredstva javnega obveščanja vsega sveta, ki se ukvarjajo s tragedijo, ki jo je povzročila suša na severovzhodu države, odkrivajo tudi zgodbe o revščini, ki si je skoraj ni mogoče predstavljati.
Valente, skrit med pustim gričevjem brazilskega višavja, 200 kilometrov v notranjosti Salvadorja da Bahia, se že kakih osemdeset let preživlja s pridelovanjem sisala, neke agave z dolgimi in trdimi listi, iz katerih pridobivajo rastlinska vlakna, s katerimi izdelujejo vsakovrstne vrvi.
Več kot 650.000 ljudi živi od tega. Se pred petnajstimi leti je bila trgovina s sisalom cvetoča, sedaj pa sta jo izpodrinili industrija sintetičnih vlaken ter konkurenca Mehike in raznih afriških držav. Ostalo je storila izjemna suša, ki pesti milijone prebivalcev brazilskega severovzhoda.
Liste je treba vsakega posebej poriniti v odprtino v dizelskem stroju, ki so ga izumili pred več kot dvajsetimi leti. Stroj izloči vlakna na nasprotni strani, vendar jih je potrebno še enkrat obdelati. Roka mora poriniti list le nekaj centimetrov od prvih vrtečih se nožev. Vlakna se lahko ovijejo okrog zapestja in potegnejo v stroj roko, tudi vse do rame. 45-letni Joao Batista do Nascimento, oče štirih otrok, ki je že šest let do komolca brez desne roke, je razložil, da je zaradi suše delo še toliko nevarnejše, ker so listi Se bolj trdi in jih stroj sam ne more vleči, zato je treba roko potisniti še globlje vanj. Poleg tega so zaradi lakote refleksi počasnejši in je pozornost manjSa. Delavci so plačani po številu obdelanih listov. Ritem dela je nevzdržen, skoraj kot hrup, ki ga povz-
roča stroj, tako imenovana »bate-deira«. Ob koncu meseca je že dobro, če delavec zasluzi polovico najnižje plače; povprečna vsota, ki jo uradno navajajo niha z inflacijo med 50 in 100 dolarjev. Ko so sisal pripeljali v Brazilijo leta 1903, so delali s »farrachom«, primitivno napravo avtohtonih prebivalcev. Sindikalni zastopnik valentskih kmetov Ranusio Santos je povedal, da je bil stroj počasen, vendar zaradi njega ni bil nihče ob roko. Danes sicer obstaja varnejši stroj, ki so ga celo kupili, vendar bi povzročil finančni propad prevelikega števila družin.
Novi stroj, ki sameva zapuščen v nekem skladišču, je osem krat hitrejši od starega in ni potrebno porivati liste agave z roko. Zaradi avtomatizacije pa bi na tisoče »sisa-leirosov« izgubilo delo. V tem trenutku, ko vsej pokrajini grozi lakota, ljudje raje še dalje tvegajo lastno roko. Santos je pristavil, da bi za tak korak potrebovali državno podporo, oziroma, da bi izvozniki, ki pošiljajo surovino v Evropo, zanjo bolje plačevali, vendar ni videti, da bi koga zanimalo pomagati delavcem.
V Mehiki z modernimi postopki pridobivajo iz sisala tudi neke vrste tequilo, iz katere nato pridobivajo še alkohol in kortizon za farmacevtsko industrijo. Santos je razložil, da so v Braziliji do leta 1980 izdelovali vrvi, od takrat pa Se tega ne več. Sedaj samo izvažajo surovino, vrvi pa delajo na Portugalskem in Nizozemskem. Vendar pa bi tržišče lahko cvetelo, ker se vrvi iz sisala, z razliko od sintetičnih, razkrajajo. Od 22 strojev, ki so Se obratovali v boljših letih, delujejo danes še štirje v Valentu. Vojska pohabljencev se danes preživlja z invalidsko pokojnino, ki znaša kolikor najnižja plača, torej dobivajo več denarja od onih, ki delajo. Težko je verjeti, vendar je zato marsikateri oče nalašč izgubil roko.