Osnovnim šolam — kmetijsko-nadaljevalno šolo! (Piše kmetiz Stoperc) Največja potreba, ki vpije na oblastva, je, da se čimprej uvede na vseh podeželskih osnovnih šolah dvoletna kmetijsko nadaljevalna šola. Kakšno drevesce si vzgojiš, takšen sad dobiš. Tako je tudi z izobrazbo našega kmetskega ljudstva, kateremu manjka podlage za umno gospodarjenje. Marsikaj bi se dalo izboljšati z majhnimi stroški, še dosti več koristiti s praktičnimi nasveti. Kmetsko ljudstvo ni bilo nikdar tako dovzetno za vsako dobro stvar kot je danes. Z neko mrzlično vnemo išee snov, ki bi mu služila za čim boljše uspehe. Čas je torej prišel, da oblastva temu najvažnejšemu delu vzgoje posvete še več pozornosti. Zares imamo kmetijske vinarske, sadjarske šole in tečaje, toda še vse premalo. Te izobrazijo le nekaj procentov naših sinov. Kje so vsi drugi, ki so tudi potrebni kmetske izobrazbe. Kako nepoučeni marsikje škodujejo sami sebi, kažejo tile primeri: Preeej je že zgrajenih umetnih gnojišč in gnojničnih jam. Opažati je veliko takih, ki še gnojnične jame od tistega časa, ko jo je zgradil, do danes niti enkrat ni izpraznil. Jama je polna, gnojnica teče čez, dočim travniki in njive kar hrepene po njej. Nekateri so, ko se je pri.elo šmarnico zatirati, isto precepili ali so na prošnjo dobili za vsaka dva trsa izkrčene šmarnice po eno cepljenko. Pokazalo se je, da s precepljanjem šmarnice ni pravega uspeha. Ravno tako so tudi kmetje, ki so kar med stari trs dosadili cepljenke, zgrešili. Tudi ti nimajo uspeha kot ga je bilo želeti, ker niso postopali pravilno. Ali ni marsikdo opazil, kako so nekateri nepravilno sadili sadno drevje, ki se je dobilo po znižani ceni. Kmet je šel kar z motiko in z drevesci na rami na travnik. Skopal je jamo ter vtaknil sadno drevesce v isto in zagrnil. Posledice se že vidijo. Tako drevo ne bo nikdar prav razvito. Životari nekaj časa, dokler ne podleže kot slabič raznim škodljivcem in boleznim. Težki tisočaki gredo letno v izgubo kljub danim pogojem radi premalega pridelka vina. Še danes skoraj polovica ne zna trsa pravilno obrezati. Koliko se greši v tem, ker se orje preplitvo. Velike važnosti je tudi čiščenje sadnega drevja itd. Morda se bodo zdele te opazke kateremu smešne. Toda roko na srce, pa se vprašaj, koliko si že storil dobrega svojemu bližnjemu 3 pametnim nasvetom... Ne tisti, ki vse brezsmiselno kritizirajo, ampak oni, ki delajo, ti so nosilci socialnega gibanja. Ko bi imelo ljudstvo dobro podlago o umnem gospodarstvu, bi se takih nepopravljivih napak ne delalo. Skrajni čas je, da oblastva priskočijo kmetskemu ljudstvu na pomoč. Ne toliko od zgoraj, ampak več od spodaj pri korenu praktično in teoretično. Vcepiti je že otroku prej, kakor iz šole izstopi, glavne pojme in uspehi se bodo v teku par let pokazali. Vrednost gospodarstev bi se znatno dvignila, kar bi pripomoglo do občega blagostanja. Prosimo oblast, da v tem pogledu stori potrebne korake, ker za to svrho izdan denar in trud bo najkoristneje naložen.