Kako do večje učinkovitosti sisov
V Ljubljani je na področju družbenih dejav-nosti ustanovljenih 54 samoupravnih intere-snih skupnosti, ki delujejo v občinah in mestu; na področju zdravstva in zaposlovanja se pove-zujemo še v medobčinske skupnosti. V strokov-nih službah teh samoupravnih interesnih skup-nosti je zaposlenih 206 delavcev. Številni pa so razlogi, da učinkovitost SIS instrokovnih služb, vkljub takšni organiziranosti in kadrovski za-sedbi, še vedno ni na zahtevani in pričakovani ravni...
Ugotavljamo, da postaja razkorak med ustav-nimi in zakonskimi določili na področju druž-benih dejavnosti ter praktičnim uresničeva-njem načel vse večji. Formalno pravno imamo
sicer vse pogoje, da bi sistem samoupravnih interesnih skupnosti deloval v smeri krepitve družbenoekonomskega položaja delavcev, de-lovnih Ijudi in občanov in sistema socialistične-ga samoupravljanja. Vendar vsak dan ponavlja-joče težave zahtevajo kritičo oceno, ali sedanja organiziranost sisov omogoča resnično samo-upravljanje, ali je dovolj racionalna in učinkp-vita.                                     .
Nekateri problemi in pojavi, ki zavirajo učin-kovitejše delovanje samoupravnega sistema na vseh področjih družbenih dejavnosti, so ta čas zapisani v gradivu MK SZDL Ljubljana. Bili so tudi na dnevnem redu skupščine naše občine 31. januarja in skupščine mesta Ljubljane, 7. februarja.
V gradivu so predstavljeni predvsem proble-mi planiranja, solidarnostnega združevanja sredstev in uveljavljanja skupščin SIS kot pro-
stora svobodnega sporazumevanja in dogovar-janja.
Gradivo nas opozarja, da moramo v pripra-vah na volitve 1986 nameniti vso pozornost evidentiranju možnih kandidatov za člane dele-gacij za skupščine SIS. Prav tako je v gradivu močno poudarjena zahteva, da morajo družbe-nopolitične organizacije vnašati v skupščine SIS širše družbene poglede in širšo razvojno komponento.
Vsekakor bo treba sistem sisov dograjevati, čimprej odstraniti vzroke za nedosledno izraža-nje in usklajevanje interesov izvajalcev in upo-rabnikov v procesu svobodne menjave dela; ne gre za spreminjanje sistema, temveč za uvelja-
vitev obstoječih možnosti, za okrepitev vloge delavskih svetov v tozdih in skupščin krajevnih skupnosti, pa tudi zborov združenega dela.
Razmisliti bomo morali še o morebitnih nor-mativnih spremembah glede oblikovanja dele-gacij za skupščine sisov. V tozdu bi mogoče lahko opravljal funkcijo delegacije delavski svet, v krajevni skupnosti pa skupščina KS.
»Takoj se bomo morali lotiti tudi preverjanja primernosti sestave konference delegacij za si-se ter na podlagi ugotovitev primerneje obliko-vati te konference!« Ta zahteva je bila večkrat poudarjena v razpravi na predsedstvu OK SZDL in na sejah skupščinskih zborov.
Intenzivna razmišljanja o delovanju sisov je vsekakor treba takoj in konkretno vključiti v delokrog zahtevnih opravil v pripravah na voli-tve 1986.
Č. G.