IZDAJA CP »GCmENTSin TTSKt
»L'REJUJIi UREDNIŠKI 0DBUK » GUVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK . ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN • TEL. 1'REDNISTVO IN UPRAVA 21-90, GUVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO
LETO XV.
KRANJ SREDA, 17. OKTOBRA 1962
ŠT. 120
CIALISTICNE
EGA
LJUDSTVA ZA
17! TATA nn OKTtmUA 1947 Rrjr TEDNIK UD 1 I AN U A K.IA 1956 KOT POLTEDNIK UD 1. J A-NUARJA 196U 1RIKRAI TEr DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH • LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN. POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
GORENJSKO
Politični aktivi o
predosnutku
ustave
Po četrtkovi razpravi gorenjskih jospodarstvenikov    v   Kranju o unernicah družbeno-ekonomskega r**voja, ki jih predvideva osnutek ostave FSRJ, so na Bledu (v dvorani GG Bled) sestali v soboto gospodarstveniki   radovljiške komuna. Tudi na Bledu je podal uvodne misli  državni   podsekretar za industrijo pri  ZIS Vinko Hafner. Govoril je o izpolnjevanju plana, organizaciji  dela,  izvoza, produktivnosti,    integraciji, kooperaciji, specializaciji in investicijah ter o delitvi dohodka.   Med drugim je poudaril, da naj integracija ne bo moda, temveč   potreba in da je potrebno mobilizirati vse subjektivne sile za.  izpolnitev planskih •bveznosti do konca leta.
O predosnutku so začeli razpravljati tudi politični aktivi v na^ lem okraju: V ponedeljek so se ■estali v Kranju, včeraj so razpravljali v Radovljici, jutri pa •*>do tolmačil] novo ustavo v Tržiču in Skofji Loki. medtem ko so na Jesenicah to opravili že v preteklem tednu.
Na občinskem odboru SZDL v Radovljici smo zvedeli, da bodo Prihodnji teden razpravljali v 8 krajevnih političnih aktivih. V ponedeljek, 22. t. <m. v Radovljici, Kropi, Begunjah in Gorjah; v torek, 24. t. m. pa v Lescah, Srednji vasi. Bohinjski Bistrici in na Bledu. Potem pa se bo začela razprava na zborih občanov, hkrati Pa bodo delavske univerze prirejale predavanja oz. jih že, kjer bodo tolmačili občanom novo ustavo. - St. S.
Priprave za sodelovanje pri upravljanju z goz-dovi med lastniki in ustreznimi organizacijami
Ža enotnejše gospodarjenje
rrrprrrrrr
i
Največ pogodb so podpisali na območju KZ Naklo
Dva meseca jc že tega, odkar se je v sklopu raznih novih oblik pri uveljavljanju smernic v kmetijstvu in gozdarstvu začelo tudi s podpisovanjem pogodb z individualnimi posestniki gozdov. Pobuda za ta korak izvira iz stare ugotovitve, da postajajo gozdovi vse večje bogastvo in da posamezni lastniki nimajo možnosti racionalno gospodariti z gozdovi, nimajo možnosti, da bi uveljavljali dolgoročnejša obnovitvena in druga dela, nimajo možnosti koristiti sodobne mehanizacije, transporta itd. Zato so se vse močneje kazale potrebe po načrtni pomoči tem malim lastnikom oziroma potrebe po enotnejšem gospodarjenju na širših kompleksih, pri čemer pa ostane nedotaknjena pravica lastništva. Ob takih pogojih so že pred leti v Gornjesavski dolini začeli privatni lastniki gozdov sklepati pogodbe 1 tamkajšnjo kmetijsko zadrugo za skupno sodelovanje (zlasti za eksploatacijo, sekanje in spravljanje lesa do ceste).
Ob takih pogojih, ob potrebah, ki so nakazovalo določeno sodelovanje med temi drobnimi last-
Ob kranjskem zdravstvenem domu dograjujejo objekt bolnice za ginekologijo In porodništvo
Pred zasedanjem komunalnih skupščin
Obširne nove pristojnosti
Družbeni organ decentralizirane službe socialnega zavarovanja se bo moral z vso odgovornostjo zavzeti za vskladitev izdatkov in dohodkov__
V petek oziroma soboto dopoldne bosta prvič zasedali novoizvoljeni skupščini komunalnih skupnosti za območje jeseniške in radovljiške občine oziroma za območje kranjske, tržiške ln škofjeloške občine. V skupščino, ki bo zasedala na Jesenicah, je bilo Izvoljenih 40 članov. Zbrali se bodo v petek dopoldne
V soboto dopoldne pa bo zasedala skupščina v Kranju, vanjo J>rav letos. Zanimivo je, da je na
ob skupnem prizadevanju vseh razpoložljivih sil. Še nikoli doslej se ni toliko faktorjev ukvarjalo z vprašanji socialnega in zdravstvenega   zavarovanja kot
je bilo izvoljenih 50 članov z območja omenjenih treh občin.
Za to priložnost je okrajni zavod za socialno zavarovanje, ki
Letos manj nesreč pri delu
V prvih osmih mesecih tega leta se je pri delu ponesrečilo 3337 delavcev, ki delajo v gorenjskih gospodarskih organizacijah. Lan-iko leto je bilo v istem obdobju zabeleženih 3606 nesreč, torej za 2Sfl primerov več kot lete«.
Med letošnjimi nesrečami pri delu je bilo tudi 8 smrtnih primerov. Pet delavcev se je smrtno ponesrečilo na svojem delovnem mestu, dva na poti "na delo oziroma z dela, eden pa je (nekaj wA po poškodbi umrl v bolnici. Smrtno ponesrečeni delavci so bili člani kolektivov »Sava«, »Tek-•tilindus«, -Planika'«, »Železarna«, nadalje   sekcije    za vzdrževanje
Večino nesreč tvorijo l#je poškodbe. Le dvanajst ponesrečencev je moralo zaradi posledic ne-sre-e zaprositi za priznanje1 invalidnosti: trije za I. kategorijo invalidnosti, šest za tretjo kategorijo, trije pa se še zdravijo in jim prog Jesenice, gozdnega gospodar-1 kategorija invalidnosti še ni bila •tva Bled, gozdne uprave Bohinj-' določena.
ska Bistrica in »Transturista« Sk. Loka.
Za 145 nesreč je bilo ugotovljeno, da so se pripetile zaradi opustitve varnostnih ukrepov. Samo zaradi teh nesreč je imel zavod za socialno zavarovanje skoraj 3 milijone dinarjev stroškov, ki jih bodo prizadete gospodarske organizacije seveda morale povrniti.
bo vlogo okrajnega zavoda opravljal še do konca leta, od tedaj naprej pa bo komunalni zavod za območja občin Kranj, Tržič in Skofja Loka, pripravil podrobno poročilo o svoji dejavnosti v prvih osmih mesecih tega leta. Iz pripravljenega gradiva so zelo dobro razvidni problemi socialnega in zdravstvenega zavarovanja v našem okraju in bomo zaradi zanimivosti in aktualnosti te tematike še večkrat posegli po njegovih podatkih.
V tem času pa, ko se zelo intenzivno pripravljamo na novo organizacijo in finansiranje socialnega in zdravstvenega zavarovanja, je prav posebne pozornosti vredno finančno poročilo zavoda. V zadnjem času veliko govorimo o nezadržnem naraščanju stroškov predvsem za zdravstveno varstvo, ki so v tem letu že kar nevarno presegli dohodke. Problem primanjkljajev jc tako pereč, da ga bo mogoče rešiti le
^flrrftfeT "Ljudska skupščina Slovenije letos prvič obširneje razpravljala o teh problemih, zelo aktivno pa so se v akcijo vključile tudi, organizacije kot SZDL, sindi-
kat, ZK in drugi. Na zavodu menijo, da obenem z zavarovanci največ lahko pripomorejo k znižanju stroškov za zdravstveno varstvo zdravniki. Zato bodo že v prihodnjem tednu začeli z razgovori z zdravstvenimi delavci po posameznih zdravstvenih domovih in se z njimi pomenili o nujnosti bolj racionalnega trošenja (nadaljevanje na 2.strani)
Na Gorenjskem bodo ustanovili več novih hortikulturnih društev
Zanemarjena skrb za lepoto naselij
Hortikulturno društvo Gorenjske je sorazmerno mlada organizacija, saj deluje šele 4 leta. Ustanovljeno je bilo kot drugo hortikulturno društvo v Sloveniji - takoj  za  ljubljanskim. Hor-
PRIHODNJE LETO J00-LETNICA RK
Fosvetovanje o najvažnejših »alogah organizacij RK
Kranj. 17. oktobra - Za jutri popoldne je okrajni odbor RK •klical posvetovanje s predstavniki in tajniki občinskih odborov RK. Na posvetovanju se bodo pomenil; o najvažnejših nalogah, s katerimi se bodo morali spoprijeti odbori v začeti sezoni.
Tako se bodo pogovorili o pripravah na občne zbore, o tem, če je akcija za zbiranje sredstev za fraditev okrevališča na Debelem rtiču uspela tako, kot je bilo predvideno in kaj bos tem v zvezi še potrebno ukreniti, o tečajih, •eminarjih in predavanjih v sezoni 1962/63, o organizaciji prihodnje krvodajalske akcije in o drugem. Obenem se bodo pogovorili ♦udi o tem, kako se organizacije pripravljajo na proslavo 100-let-nice ustanovitve organizacije Rde-**«a križa in kaj bodo v ta namen le predvidele, posebno seveda za prihodnje — jubilejno leto.
tiikultura pridobiva v Sloveniji vse več somišljenikov, kar dokazuje vedno večie število društev: sedaj jih je. nad 20. Na Gorenjskem imamo razen okrajnega društva še hortikulturno društvo v Radovljici, v ostalih vef.iih krajih pa delujejo pripravljalni odbori za ustanovitev novih društev. Na seji hortikulturneia društva za Gorenjsko pretekli teden je bil sprejet sklep, da se ustanovijo društva v Kranju, na Jesenicah, v Skofji Loki in v Tržiču.
Terenska društva bodo mnogo lažje skrbela za potrebno povezavo in sodelovanje z občinskimi ljudskimi odbori, stanovanjskimi skupnostmi, podjetji, šolami in drugimi ter s članstvom pri reševanju vseh problemov v zvezi z urejanjem in vzdrževanjem javnih nasadov ter pri zaščiti zelenih pasov mest in naselij. S popularizacijo hortikulturne miselnosti med prebivavstvom v obliki seminarjev, predavanj, tekmovanj in e strokovnimi nasveti bodo društva lahko mnogo pripomogla k sodobnejšemu urejevanju javnega zelenja in privatnih vrtov ter izboljšala preskrbo članstva s kvalitetnimi sadikami.
Mansikomu še ni dovolj znano, kaj je dejavnost hortikulturnih društev   in   kaj   zajema pojem
hortikultura. Društvo povezuje predvsem strokovnjake in ljubitelje ter množične in druge organizacije z namenom — skrbeti za lepšo podobo Gorenjske, za širjenje smotrno in lepo urejenega zelenja ter privatnih vrtov. Pojem hortikultura ni povsem istoveten 6 pojmom vrtnarstva.
Vrtnarstvo je predvsem pridobit- n«vnrilcv le
na   panoga   kmetijstva,   ki   se , Za I. medklubsko n*™™^™™™ °£cj mc« ukvarja z vzgojo sadik, zelenjave j teklo soboto v dvoran. Svobode v Tržiču, je doslej mi (Nadaljevanje na 2. str.)       veliko zanimanje
bila pre-domačini
niki in ustreznimi oranizacijami — gozdnimi gospodarstvi ali kmetijskimi zadrugami, jc prišlo do podpisovanja pogodb. Vendar je na samem začetku bilo še marsikaj nejasno glede pravic privatnega lastnika. Zato so marsikje tudi pogodbe podpisovali v določeni negotovosti. Skladno s tem pa so bili seveda tudi uspehi dokaj manjši. Doslej je največ lastnikov gozdov podpisalo te pogodbe na območju kmetijske zadruge Naklo, in sicer 60 odstotkov. Dokajšnje' uspehe je imelo tudi gozdno gospodarstvo Kranj, zlaisti v trži-škem delu, kjer jo že 42 odstotkov latnikov podpisalo pogodbo o sodelovanju itd.
Med tem časom pa so že s predpisi in uredbami določene vse podrobnosti okrog gozdnih skladov, o minimalnih cenah losa na panju itd. Zato sedaj poteka nadaljnje podpisovanje teh pogodb dokaj bolj urejeno in pripravljeno. To velja zlasti za območje GG Bled, kjer so prav zaradi temeljrtejših priprav začeli s podpisovanjem pogodb kasneje. Predvidevajo, da se bo to delo verjetno zavleklo še v naslednje leto. Res je, da predpisi dajejo dokajšnjo prednost tistim lastnikom, ki bodo v pogodbenem razmerju, toda te prednosti bodo le-ti postopoma spoznavali in se vključevali v enotne organizacije. Doslej so sklepali navadno desetletne pogodbe. Toda obenem bodo prišle v poštev še bolj kratkoročne (letne) pogodbe s konkretnimi številkami cen in količin lesa.
Kar pa je najvažnejše, pri vsem tem bo enotnejše in bolj smotrno
(nadaljevanje na 2. strani)
OSS pripravlja posvetovanje
O TURIZMU DOSLEJ IN V PRIHODNJE
Okrajni sindikalni svet je za prihodnji petek pripravil posvetovanje o problemih turizma na Gorenjskem. Pričakovati je, da bodo udeleženci tega posvetovanja zelo kritično ocenili dosedanja pomanjkljiva prizadevanja odgovornih forumov na področju te za nas izredno pomembne — gospodarsko panoge in zavzeli določena stališča in priporočila za reševanje teh vprašani v prihodnje.
Na posvetovanju bodo obravnavali domači in tuji turizem, investicije v turistične objekte, počitniške domove, razne oblike rekreacije delavcev, mladinski turizem in drugo. — S.
Obrazi in pojavi 6 Obrazi ln pojavi « Obrazi in pojavi # Obrazi »n pojavi »Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi « Obrazi
»Kdor je za to, da Stane se hh-ko dela v komisiji za delitev dohodka, naj dvigne roko!*
Nekaj rok se je počasi začelo dvigati, nekateri so pogledovali na levo in desno in nazadnje — samo
šlo je za doka] delikatno zadevo. Stane je bil že dobri dve leti v komisiji za delitev dohodka. Nihče se sicer ni zanimal za oceno njegovega delovnega mesta, čeprav so vsi vedeli, da so njegovi pre-
Zgubljeno zaupanje
dva sta bila »za*. Morali so najti drugega kandidata. Tega so navzoči s ploskanjem in z večino glasov izvolili.
Vse naslednje dni je bil Stane zelo redkobeseden med delavci in se danes, čeprav je tega že skoraj dva meseca, z nekaterimi se ni spregovoril* prijazne besede.
jemki dokaj nadpovprečni. Pred kratkim pa je Stane sprejel delo na drugem stroju, na drugem delovnem mestu. Na njegovo prejšnje mesto pa je prišel drug delavec. KKcr mu po enem in niti dveh mesecih niso uredili prejemkov v tem smislu, kot jih jc imel na tem delovnem mestu Stane, je ta začel
spraševati — seveda najprej Staneta. Ničesar ni dosegel. Potem je oddal pismeno zahtevo ekonomski enoti in nato "se upravnemu odboru-Tako je stvar prišla pred kratkim na javno razpravo na sestanku ekonomike enote. Prebrali so opis tega delovnega mesta, ki ga jc menda pred leti <4stavil Stine. Tam je bila beseda o težavah, o težkih pogojih in o drugih komplikacijah in odgovornosti na tem delovnem mestu. Toda čudno — Stane ni hotel pred zborom znova potrditi pravilnosti tega opisa. Delavci so zatrjevali, da se novemu delavcu godi krivica, da delo na nekdaniem Stanctovcm stroju teče prav tako dobro ky prej in da zato ne & smelo biti nobene razlike, če se upošteva delo itd.
Razprava se je tako zavlekla m »zakomplicirala-, da so začele prihajati na dan nekatere osebne stvari, ki so bile dokaj neprijetne za Staneta. Med drugim so sodelavci povedali, da je novi delavec Stanetov podnajemnik, da je Stane zahteval preko sodišča prisilno izseli tevt tega delavca z družino, da mu ;e zapiral vodo in stranišče, kar <e bilo že dvakrat pred poravnalnim svetom itd., itd. Veliko so vedeli povedati. In ko so tako primerjali Stanetovo ravnanje s tem delavcem domu in v podjetju, so ugotavljali, dx Stane nima moralnih pravic za mesto v imenovani komisiji. In Stane pri vsem tem ni bistveno ugovarjal. Tovariši «fl izgubili zaupanje vanj. — K. M.
PO SVETU
» JEMENSKI IMAM ZlVI
Več agencij je poročalo, da biv-8i jemenski imam El Badr, za katerega so trdili, da je bil ubit ob napadu na kraljevo palačo, živi na ozemlju Saudske Arabije. Lc agencija -Al Abram« navaja, da ta vest ni uradno potrjena. V Sani so sporočili, da so jc El Bach-ob napadu preoblekel v uniformo tfardc in po tajnem hodniku ušel. Vest o njegovi smrti so objavili, ko so pod ruševinami našli truplo v kraljevski uniformi.
Rad'jska postaja Sana poroča, da čo*e pretendenta za jemenski prest r-' princa El Haasana bežijo v smeri Nagrana. Revolucionarna armada jc zavzela mestece Al Sahru in pregnala najemniške čete iz okolice mesta Saada
C. INDIJA NE NAMERAVA POPUSTITI
Predsednik indijske republike Radakrišnan je izrazil upanje, da se bodo kitajske čete umaknile na položaje, ki so jih zavzemale pred 8. septembrom. Izrazil je obžalovanje, ker je obmejni spor zavzel tolikšen obseg. Obrambni minister Krlšna Menon pa je rekel, da m bo »Indija borila proti kitajski agresiji <!«► zadnjega človeka in do zadnjega strela ter da ne bo popustila v svojih teritorialnih pravicah«.
• KENNEDY SE ZAVZEMA ZA VRNITEV UGODNOSTI
Predsednik ZDA je v nekem predvolilnem govoru izjavil, da bo od novega Kongresa zahteval, naj iz zakona o zunanji trgovini odstrani klavzulo, ki ukinja največje ugodnosti za trgovino s Poljsko in Jugoslavijo.
• BEN BELA V ZDA
Ben Bela. ki je vodil alžirsko delegacijo na zasedanju Generalne skupščine OZN, jc bil v ZDA tudi na uradnem obisku. Med skupnim televizijskim nastopom z ambasadorjem Stevcnsonom jc izjavil, da Alžirija vodi izvenblo-kovsko politiko. Dejal je tudi, da Mžirija ne namerava posredovati v sporu med ZDA in Kubo.
• ARETACIJE V RODEZIJI
Južnorodezijske oblasti so v zadnjem času obtožile okoli 1600 Afričanov, da izzivajo nerede, in jih zaprle. Kljub temu je dejavnost prepovedane Afriške nacionalne unije Zimbabvc zelo živahna. Ta organizacija je proti federaciji Rodezija-Njasa, ki jo želijo v Londonu, in zahteva popolno • enakopravnost za afriško prebivalstvo.
Ljudje in dogodki     i »ud*<? f*i dft<tor>Hi ° Uudie in dogodki • LHidfe in dogodki • Ljudje in dosrodki • 1 *■
Vznemirljivi glasovi, da so pred dnevi zopet potegnili sablje I/ nožnic na himalajskem pogorju kitajski in indijski obmejni stražarji in da je prišlo do sedaj največjega prelivanja krvi na teh gorskih grebenih, ni postranski podatek, ki bi ga bilo mogoče vzporejati s podobnimi pripetljaji v  tem  surovem  in edinstvenem
so vzroki za nerazumljivc grdobi-je in še bolj presenetljivo čudno pobalinsko obnašanje in Izzivalna dejanja na tej težki gorski meji. Vprašanje je toliko bolj preprosto, ker so povzročitelje napetosti na kitajsko-indijski meji zalotili na delu in so vsi dokari njihovih vpadov na indijsko ozemlje ohranjeni s prstnimi odlisi in drugimi
Prekrižani meči na „strehi sveta
mejnem skrivališču. Surovost lahko očitamo potuhnjenim in Zft-vratnim sporom na kitajsko-indijski meji, če poznamo zgodovinsko trdnost meje na himalajskem pobočju in jo skušamo primerjati z vojaškim zbadanjem v zadnjih letih. Edinstveno je »nelenje požara«, ker gre za vpade na ozemlje, ki ima samo omejen strateški pomen, t. gospodarskih in zemljepisnih vidikov pa je ta svet na mah podoben zapuščini kamenja in mahovine. Prav zares je smešno ln neverjetno, da na tej »suhi zemlji« preizkušajo raven i tuli j-sko-kilajskih odnosov.
Pri vsakem zemljiškem sporu, ki ga začneta dva do takrat mirna soseda se običajno vprašamo, kje
dokazi. Sicer pa za osvetlitev sedanje mejne krize na -strehi sveta«, nekaj kronoloških izvlečkov. Leta 1954 sta Indija in Kitajska podpisali pogodbo o Tibetu, ki je vsebovala vseh pet temeljnih l(),'k mirnega sožitja med dvema streloma. Ko je bil Tibet priključen Kitajski, je Indija dobila okoli 3.000 kilometrov dolgo skupno mejo s Kitajsko. V juniju Mena leta je prišlo do obiska kitajskega predsednika vlade Cu En Laja v Indiji, ki je zagotovil obdobje dobrih sosedskih odnosov. Toda ti dobri odnosi so trajali samo nekaj let. Kitajci so nanlreč v mejnem področju kmalu začeli graditi ceste, ki bi jim omogočile prodor v ospredje, slikovito povedano —
gradili so stopnice, da bi se povzpeli na streho sveta«. Zc v oktobru mesecu je indijska vlada prvič po diplomatski poli negodovala zaradi Izgradnje vprežnih stez v pokrajini Ladak, severovzhodno od Kašmira. V indijskem parlamentu so poslanci zahtevali, da N'cliru -z večjo zaskrbljenostjo in odločnostjo opozori Peking ha kršenje pogodbenih obvez. Vendar jc indijski predsednik takrat menil, da je indijsko ogorčenje prerano in menil je, da jc navzkrižja s Kitajci treba urediti strpno i«, po mirni poti.
Leto dni pozneje jc prišlo do znanih nasprotij V Tibetu, ki so jih Kitajci surovo zadušili in tedanji verski in plemenski poglavar Dalaj Lama je zbežal v Indijo (tam jc dobil zatočišče in pravico naselitve). Tega dejanja Kitajci Indijcem niso mogli prezreti in začelo se je maščevan jo na meji. V avgustu mesecu istega le*a jc prvi kitajski obmejni ntl-red prestopil Macmahonovo iti*, ki je Kitajska ni priznala za mejo, in zasedel indijsko obmejno postojanko Long Džuu. To je bil prvi očitni vpad na indijsko ozemlje in v indij.skem parlamentu se je razvnela napeta razprava, ki je imela, za posledico odpoved prijateljskih stikov. V oktobru istega leta ,jc oborožena kitajska o!>m?.i-na enota prvič streljala na indi.j-akl stražarje in .Hh devet ubila, deset pa ujela. V indijskem parlamentu jc bilo ogorčenje tem večje, ker so takrat Kitajci ia postavili   svoje   ozemeljske zahteve
Indijski premier Nehru, zaskrbljen in odločen, ker Indija kitajskih vpadov na indilsko ozemlje ne more več prenašati
na ozemlje, ki le/i na indijski strani.   V   času kitajsko-indijskih
obmejnih spopadov *ta (i - % izmenjali veliko število prt ko predlogov so zavrnili |a ^_ jalo je vse bolj pogosto ata .»'■■. roženih obmejnih spopadov. z,R:. mivo je, da je do največjih roženih spopadov prišlo v vzhodnih predelih, kjer so Kitajci pozneje pa še Indijci L ZSTBdi^ ceste. V septembru meseni" le ^ je skupina okoli 200 kitajskih vojakov prestopila mejo :n ohk«| 1 indijsko karavlo. 21. septPnibr> V* prišlo do streljanja na obeh str«, neh in tri tedne pozneje, ia ^ tobra, do male vojne, v kit<r5 Indijci imeli 6 mrtvih in 11 rijl" nih, sedem pa so jih ujejj I/tV tem ko so na kitajski gube znatno večje.  Nohra je. h tem dogodku izdal indijski to t ukaz, naj Kitajec preienejo *C dijskega ozemlja.
Puške na kitajsko-indij,ki raf, so sicer utihnile, tod* jezjfc k terim so Kitajci   koMto*t|jJ I*" godke. je bil podoben voj„{ IJl vedi. Ali bo kriza na indijs^J"* tajski meji prerasla v diU.«. vojno,  ki  bi imela ^»^fr največji pokol dveh veliki*^™ skih ljudstev? O tem je te*L*f^ kakršnokoli sodbo, Wer m> einiteUi,  ki  Kitajce podi^'^ netenju vojne še nepretehu s jih bodo morali iip»štIVly  ,* ,n bodo o tem odločali. Ede~ •* S° zadržkov, ki bo vojni o^^'**** tujina, ki Kitajcem ne tUi * Dejstvo je d* je indijaoitSL" obmejna kriza na višku • .*ls*i dobna vreli kaši. la Je
****** To^iui^
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ltifdte m dn<*oHH • ff.iudte in do^odk* m LUidie in dogodki » T.;,»^;Q ^
Za enotnejše gospodarjenje
(Nadaljevanje s 1. strani) gospodarjenje. Ze doslej so v desetletnih načrtih o razvoju gospodarstva ponekod upoštevali potrebe in razmere celotnih gozdov na določenem ozemlju. Taki so bili načrti za območje Besnice in Železnikov. Prav tako je že uveljavljen desetletni plan za gozdno območje Kokre, Bleda in drugih krajev, take načrte pa izdelujejo tudi za druge predele. Čeprav bodo tudi v sedanjih novih načrtih so ostalo drobnolastniško parcele kot samostojne enote, bodo vendar nacrti kot celota dovoljevali smotrnejše gospodarjenje, negovanje in urejevanje gozdov kakor tudi bolj racionalno izkoriščanje. To pa bo v korist lastnikom in ob tem tudi v skupnosti. - K. M.
Obširne nove pristojnosti
(Nadaljevanje s 1. strani) družbenih    sredstev    v skladih zdravstvenega zavarovanja.
Tako kot drugod tudi finančna situacija  našega  zavoda  ni ni« najmanj ugodna. V primerjavi z lanskim letom so se  nie-rovi dohodki  zvišali  za  12,30 »dstotkov, izdatki pa kar za 41.70 odstotkov. Medlem ko je bilo lansk« lpto v omenjenem    razdobju dnse'eno več  kol  316  milijonov presežka, je bilo pa letos skonj H<> f"'1'" jonov primanjkljaja. Največ P"-manjkljaja  je  imela   podružn ca socialnega zavarovanja za obnaoc-i je radovljiške občine, in sicer vec j kol 55 milijonov, sledi ji Skofia Loka z 28 milijoni in Tržič t t I Kranj  z  ckoli   13  milijoni pri-I manjkljaja.  Edinole  v jeseniški
občini   so   zvozili   brez primanjkljaja,   vendar pa tudi  lc z 288 i (Noči    dinarji   presežka. Lansko ! leto n«bena podružnica ni zabe-i ležita   primanjkljaja, kranjska je taela   skoraj  112 milijonov pre-sežka.   jeseniška pa celo več kol 115 milijonov.
Te ugotovitve narekujejo, da čaka skupščini težavno delo. Skupščinam so namreč dane zelo široke pristojnosti. Med najvažnejšimi nalogami naj omenimo: ustanovitev komunalnih zavodov, izdelava programov dela in izvajanje -službe socialnega zavarovanja, določitev 6topnje prispevka za soeialno zavarovanje, ureditev odnosov z zdravstvenimi zavodi in drugimi organiz?cijami. ki so finansirane iz skladov socialnega
PODLJUB^p MED NAJBOLJŠIMI
Gasivska zveza Slovenije je podelila priznanja za zasluge posameznim organizacijam in njihovim članom. GasivcL našega okraja so prejeli skupno 52 priznanj, in eicer 42 priznanj tretje, 9 druge in eno prvo stopnje. Priznanje prve stopnje so dodelili Janezu Mencingerju (iz Bohinjske Bistrice). Med društvi se odlikuje GD v Podljubelju, kjer so člani prejeli 6 priznatij in med temi Peter Aha-čič in Jože Kavar priznanja drugega reda. Pet priznanj tretjega reda so prejeli gasivcl Podkorena in Radovljice, štiri taka priznanja pa na Planini pod Golico itd.
POPRAVEK
V prejšnji Številki Glasa je pri podpisu k sliki na prvi strani napravil tiskarski škrat napako. Gradnjo, ki jo prikazuje slika, fi-nansira Vodna skupnost in Tek-BiUIndus
Zanemarjena skrb za lepoto naselij
(Nadaljevanje s 1. strani)
in cvetja ali pa ima značaj obrti, kot je vezanje vencev in šopkov. K hortikulturi ali po domače — vrtni kulturi - pa se pridruži še pojem kulture - duhovnih dobrin, ki so za zdrav človekov odnos do prirode prav tako nujno potrebne.
Olepševalna dejavnost se je precej razvila tudi pri večini turističnih društev. Omejena pa je predvsem na okrasitev oken in balkonov s cvetjem. Vsa povojna leta pa smo lahko opazovali nezdrav pojav v okviru splošne komunalne ureditve mest in naselij, saj urejanje javnega zelenja ne napreduje vzporedno z gradbeno dejavnostjo. Posebno neurejeno jc okolje stanovanjskih blokov, kjer se namesto lepih nasadov in igrišč se vedino širijo kupi  ostankov   gradbenega ma-
teriala in plantaže plevela. Ce pa so zelenice stanovanjskih skupnosti urejene, so brez prave vsebine. Isto velja za ostale javne nasade.
Ah ima katero mesto na Gorenjskem sploh urejen centralni mestni park. ki bi bil res namenjen oddihu prebivavstva? A" imamo v naših mestih vsaj po eno sodobno opremljeno in urejeno otroško igrišče? 2al. še vedno ne! Naši otroci se še vedno igrajo na cesti, na asfaltiranih poteh v stanovanjskih naseljih, najraje pa med kupi peska in blata, torej tam. kjer bi morala biti primerno urejena igrišča. V splošnem nam povsod še manjka klopi in sedišč, kjer bi se ljudje lahko odpočili in med zelenjem naužili svežega zraka.
Med javno zelenje razen parkov in igrišč spadajo še športni objekti,   pokopališča, spomeniki
iz NOJ3 in drugi kulturni spomeniki, &oiski vrtovi, javno zelenje ob cestah, rekah, jezerih, nasadi or> tovarnah, bolnicah, ob turističnih in drugih objektih itd. Čeprav te površine povsod že obstajajo, še vedno niso primerno urejeno tako funkcionalno kot likovno in zato ne služijo svojemu namenu v polni meri. Ustrezni forumi sc še vse premalo zavedajo, da je potrebno ob pospeševanju turizma kot važne gospodarske panoge pospeševati tudi hortikulturo. Prirođen kapital turizma £o prirodne lepote, ki jih je potrebno negovati in čuvati. Z urejeno in lepšo zunanjo podobo naših r«iest in naselij in s skrbjo za rekreativne površine prebivavstva pa pripomore hortikultura tudi k zdravju in dvigu delovne storilnosti prebivavstva.
Ing. ANKA VINŠEK
zavarovanja in drugo. Razen tega bodo skupščine določale — v skladu z zakonitimi predpisi — v katerih i panogah, skupinah in podskupinah orsanizaeij na območju skup-jnosti plačujejo dodatni prispevek j vse organizacije, v katerih pa sa-[mo posamezne organizacije ter merila za uporabo določenih stopenj dodatnega prispevka, določale bodo stopnjo dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, oblike varstva oziroma pravic in ugodnosti, ki so zagotovljene z razširjenim zavarovanjem, prispevek za razširjeno zavarovanje, stopnjo izrednega prispevka, ki ga plačujejo zavarovanci in stopnjo izrednega prispevka, ki ga plačujejo organizacijo in zasebni delodajavci. Stopnje izrednih prispevkov določa skupščina v soglasju z ljudskim odborom. Skupščina bo lahko sklenila, da plačujejo ta prispevek samo tiste organizacije in delodajavci. pri katerih so stroški za zdravstveno zavarovanje občutno večji od določenega povprečja.
Čeprav smo navedli lc del pristojnosti skupščin, nam jc iz tega lahko razvidno, kolikšno vlogo bodo imeli ti organi.
POTREBNA JE REGULACIJA BELCE
Preddvor - Na zadnji seji je komisija za gradnje in komunalne zadeve pri krajevnem odboru v Preddvoru med drugim predvsem razpravljala o ureditvi in zajezitvi potoka Belca. Ker imajo Preddvorčani na razpolago za potrebna dela le 50.000 dinarjev, kar je odločno premalo, bodo prosili za pomoč Vodno skupnost.
GiA S B R A V C E|
Ali nekaterinT ljudem res ni do zaslužka?
caivrtu — ooaisi rta r*-, ali pa na poravnavo va?****** Tudi zadnjič (lo. oktf^v!?*, * bilo prav tako V r«st * sem prišel točno ob U Vr%ciJ° 25. minutah čakanja so Uri" *° le vprašali, kaj ieiit£° J* *e-sem in spet čakal . ^a"*il minut. Dobil sem juh**5*1 6 je bila precej hlacma^1^ sednji mizi pa sc ie " gost. ki ni dobil rihT ev*! ročenem načinu. Spet ^ n'* skoraj 10 minut na h Cakanje kosila. Poleg menuia tUgi ročil še sadni sok. v,Semn*" nisem niti dobil. Prav ** nihče postavil na tako ni rice s kruhom, kaj š i° ^°*a" bili na mizi sol poper ^* ^ trebci. Ob koncu 2ob°-še dvakrat posredovati moral lahko plačal. ' ^a sem
Ali res nieo uslužbenk njene restavracije Xa om** rani za večji promet in^*^* za večji zaslužek? A tein njim tako vseeno not* *e ie jaz kot potrošnik' SI? teresiran, da bi š*> i *ain' v to restavracijo. Ta • Pri^ mi je porodila ob cak^***1 w kosilo še posebno Zat**n-iu »a tistem času v restav ^ v bilo več kot 23 ljudi * cej izmed teh so že zJSl? **** Jože Podobnik. rf^gU).
^enice
Iz razprav o predosnutku nove ustave
Blagovna proizvodnja
mora biti usmerjena in usklajevana z družbenimi načrti
V kratkem bi prikazal osnovna načela naše družbeno-ekonomske ureditve, kakor se zrcali v predosnutku nove ustave. Osnova našega ekonomskega sistema je družbena lastnina proizvajalnih sredstev, družbeno ozir. delavsko samoupravljanje, delitev dohodki po delu, da so delovne organizacijo samostojne ekonomske enote ln da celoten razvoj gospodarstva usmerjamo in usklajujemo z družbenim planom. Teh šest značilnosti se zlasti odraža v določilih drugega poglavja prvega dela ustave In pa v nekaterih drugih členih v zvezi z opredelitvijo pristojnosti federacije in j drugih družbenn-političnih skuo- i nostl. V najsplošnejši obliki pa j so prikazane v temeljnih načelih I nove ustave.
Vloga družbene lastnine proizvajalnih   sredstev   je razvidni zlasti iz tega, da žc dominira, da i močno prevladuje v našem ekonomskem sistemu, saj s pomočjo i družbenih  proizvajalnih  sredstev !
ustvarjamo pr> nas žc preko 75 od-.totkov narodnega dohodka, kljub temu da jc pri tem zaposleno nekaj manj kot 50 odstotkov celotnega aktivnega prebivavstva. Preostali del še vedno predstavlja drobno lastniški element v zasebnem kmetijstvu in obrti, ki Pa je s svojimi 25 odstotki narodnega dohodka manj pomemben. To se vidi tudi v manjšem deležu v tržnih presežkih, ki jih daje zasebna proizvodnja in pa v tem, kot je tov. Kardelj poudaril. . da ta element predstavlja element naravnega odmiranja glede na to, da je 28 odstotkov ljudi, ki delajo V zasebnem kmetijstvu starih preko 50 let, medtem ko so razmere glede tega v družbenem sektorju našega gospodarstva povsem nasprotne, manj kot 15 odstotkov jc starejših od 50 let, v industriji in rudarstvu pa je ta odstotek še znatno manjši.
Iz narave družbene lastnine proizvajalnih sredstev same nuj-
no izhaja, da mora biti upravljanje teh proizvajalnih sredstev organizirano po sistemu družbenega upravljanja. Kadar gre za upravljanje v gospodarstvu, so pri tem udeleženi neposredni proizvajaA/ci sami, kadar pa gre za družbeno upravljanje v ostalih delovnih organizacijah, so lahko pri tem udeleženi tudi tisti, ki sicer ne delajo neposredno v teh organizacijah, vendar pa so za delo teh organizacij življenjsko zainteresirani.
Upravljanje in delo predstavljata enoten proces, ki je združen v proizvajavcu samem. V tem je tudi osnova za odpravo nasprotja med fizičnim in umskim delom.
Kako organizirati neposredno upravljanje v gospodarskih organizacijah? O tem seveda osnutek ustave ne govori, pač pa lahko vidimo iz besedila posameznih členov, kako naj bi ga usmerjali, saj organizacijo neposrednega upravljanja ni mogoče vzpostaviti naenkrat  niti  enkrat za vselej,
temveč j e vse to predmet razvoja, preclmet intenzivnega Študija, poglabljanja v problematiko, da najdemo najustreznejše oblike, ki bodo ustrezale specifičnim prilikam v gospodarski organizaciji. Pri tem se ne smemo prenagliti. Principi so postavljeni, praktično pa jih tudi še uveljavljamo. Neposredno upravljanje naj bo v okviru delovne enote, bodisi 6 pomoč j t? predstavniškega organa delovne enote ali na kakršenkoli drug način. Potrebno pa je morda neposredno upravljanje razSl-riti, podaljšati v vertikalni smeri v posredno upravljanje preko organov porednega upravljanja, to°je delavskega sveta podjetja ali kak«? druge institucije upravljanja, gaj se ne moremo pri tem omejiti samo na eno obliko. V nekaterih podjetjih že opažamo, da ustanavljajo skupščine kolektiva, ki imajo vrsto komisij in odborov. Funkcija direktorja jc v osnutku ustave tudi bolj jasno opredeljena kot v zakonu o delavskem samoupravljanju. Z njegovo vplivnostjo je direktorju avtoriteta podčrtana, no pd nasprotno, kot to nekateri razume-
Treha je podčrtati, da moramo nekoliko korigirati naše dosedanje koncepte o organizaciji poslovanja lit dela kot posebne discipline ekonomike podjetja. - Prilagoditi ,1ih jc treba novim pogojem    neposrednega upravljanja.
Treba je korigirati vsebino linijskega vodenja, delo štabnih organov, ki naj ne bodo več izključno strokovni organi direktorja, od katerih dobiva l'-'-ia analize, ampak naj sluM.jo predvsem za poglobljeno delo organov upravljanja, zakaj upravljavci morajo imeti skrbne aiial/e. preglede o uspehih svojeg;; dela, o stroških, o produktivnosti, o l'ns-.auVIh Itd., da bi lahko pravilno ocenjevali svoje delo In ''prejemali zaključke za uspešnejše delo. Prav tako menim, da je treba postaviti na drugo osnovo vlogo  strokovnih služb.
Strokovne službe naj bi postale servis — formirale naj bi se kot posebne delovne enote, ki naj služijo čim doslednješemu uveljavljanju neposrednega upravljanja. Strokovnjak dobi s tem novo vlogo. Popolnoma neutemeljeno jc, če vidi strokovnjak v neposrodnert^. delavskem samoupravljanju nevarnost za svojo avtoriteto, nevarnost za svoj položaj.
Na drugi strani pa jc treba z neposrednim upravljanjem zagotoviti delitev dohodka po načelu: vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu. Postaviti je treba objektivna merila, ki niso vselej povsem precizna in prihaja zato do odstopanj od načela, včasih pa tudi do določenih konfliktov: vendar pa ea prav ob teh konfliktih in odsto-
panju opravljajo korekt.^ veda vse s sogla5arijern Ur^ «■ mevanjem, razpravljanj* t*°r>1"-posrednimi proizvaja vej * **" končno in dokončno edin t ki 5:0 ločajo o tem. Prj ferrj • ki od-nc more pričakovati da^ n!h<* goco 7. neko absolutno mo" nosijo izvršiti oz uresni*!aUT*" cialistično načelo delitve *°" lu. Vedno so določena Jr? de" nja. vendar pa si je tr*bVSt0pa* devaU, da prav ta ock» Priita' čimprej korigiramo j^'^Pania postavimo na pravo Tierilo določimo prava razmerja   **" mu
Cc pogledamo delitev j., med družbeno skupnostjo/T10*"1** lektivom. potem vidimo * k(v" postavljajo v novi ustnvj' Jt *e ni principi, ki niso bili ,^r0tV" niti v prvi ustavi niti v \vst zakonu iz leta 1953. E;'en cm nih principov je. naj 'Se £51?'" dohodka, ki aa gosoodarska nizacija ustvarja, deli na t(,^r"a" produktivnosti dela in pas' J ga usneha gospodarske or^n0^^ cije. V tem načelu pr:bai->- n~ izraza tako produkt iv^cs**0^0 kakor tudi ekonomičnost ~'a tabilnost kot merilo za d^^" pri čemer pa je treha omog-v« gospodarskim organizacijam c~<»-ke možnosti v ustvarjanju enak položaj v delitvi tega dohodka.
(Nadaljevanj« prlnodnpg DRAGO DOl l\x R
Mladi o aktualnih problemih
Mladinske organizacije in aktivi z območja tržiške občine so se na letne obračune dobro pripravili _
Zadnje dni so imeli tržiški mla-e«i in mladinke po svojih •»ornih organizacijah in aktivih wdne letne občne  zbore, na ka-
drih so se — zlasti v razpravah spravili tudi na občinsko konferenco, ki bo verjetno že 4. novembra.  Ce   bi   hoteli dati naj-
krajšo oceno vseh konferenc, bi morali omeniti dvoje: konference so bile ponekod slabo pripravljene, v večini primerov pa so dale nadvse zadovoljive zaključke.
Težko bi se bilo odločiti, kje so mladi najbolje analizirali svojo dejavnost v preteklem delovnem obdobju in se odločili za naloge, ki bi jih morali v prihodnje v prvi vrsti uresničevati. Mnogo laže je zapisati, da so se na letni obračun najslabše pripravili v tržiški tovarni kos in srpov, kjer bi morali imeti konferenco pre-
teklo soboto, vendar je bila zaradi nesklepčnosti preložena na danes.
Ce se lotimo podrobnosti, o katerih so razpravljali mladi, potem lahko ugotovimo, da so se lotili najrazličnejših aktualnih problemov z vseh področij, ki zadevajo tako mlade proizvajavce kot dijake in druge. Tako široke obravnave na podobnih konferencah prejšnja leta niso bile primer, zato letošnje obračune v splošnem lahko ocenimo kot nadvse pozitivne. Razumljivo pa je,
Viak dan ob istem času čakajo delavci tržiščih podjetij na avtobuse. Zaradi tega čez poletje v toplih ln vedrih dnevih ni bilo nikakršnih problemov, v mrazu, dežju ln snegu pa bo vsekakor zadeva precej kritična. Dokaj prometna avtobusna postaja v Tržiču je namreč brez strehe in sploh brez kakorkoli urejenega prostora
Ali že veste, da ...
... bo danes zvečer na Ravnah predavanje o borbi proti tuberkulozi.
...je bilo letos v tržiški občini predvidenih za stanovanjsko izgradnjo 187,186.000 dinarjev in da je bilo v prvih osmih mesecih izkoriščenih 6* milijonov 882.000 dinarjev.
...bodo z gradnjo stolpnice na Cankarjevi cesti pričeli takoj, ko bo uspelo tovarni kos ln srpov preseliti del obrata II v sklop obrata I.
...Je na območju tržiške ob-fine v gradnji 26 hiš v zasebni lastnini. Večina objektov je že v zaključni fazi gradnje.
... se je v letošnjem šolskem ««tu v primerjavi s šolskim letom 1958/59 povečalo število učencev od 1500 na 1686 in število učnega osebja od 49 na 69.
Glasbena šola
bo ustanovila pevski zbor
V GRADNJI DVOJE
TELOVADNIH
IGRIŠČ
Osnovna šola -Tone Cufar« se Je odločila za preureditev prostora med šolskim poslopjem in jeseniškim kopališčem v športno Ifriice. Gradnjo šolskega telova-&4ča je prevzelo gradbeno podjetje »Gradiš« Jesenice, ki je prijeto v minulem tednu s planiranjem terena. Buldožer bo opravil •voje delo v prihodnjih dneh, nato pa bodo uredili igrišče košarke in odbojke, okrog igrišča pa bodo speljali tekaško progo. Z novim sprotnim igriščem bosta dobili osnovna šola -Tone Cufar« in o»novna šola -Prež i hc v Voranc primerno šolsko telovadišče, ki bo služilo med počitnicami tudi ko-pavcem jeseniškega kopališča Med drugim pa bo z ureditvijo iportnega igrišča dobilo primeren videz tudi naselje za šolo in kopališčem, ki je že nekaj let kazilo videz modernemu šolskemu po-•lop in sodobno urejenemu kopa-liKu.
Obenem so pričeli graditi šolsko •portno igrišče tudi na Koroški Beli za tamkajšnjo osnovno šolo. Obe telovadišči bosta urejeni še Pred zimo in bosta velikega pomena za učence vseh treh šol. K ureditvi šolskih športnih igrišč bo Prispevala z dotacijo za nabavo *>preme Športna zveza Slovenije.
U.
Pred nekaj leti so se Jesenice ponara'e z moškim in mladinskim pevskim zborom, ki s*ta delovala v okviru takratnega sindikaLnega kulturno-umetniškega društva Ker so mladi pevci doraščali, se je -Mladi kovinar., razšel, v za meno pa je bil ustanovljen mešani pevski zbor. Moški kot me šani pevski zbor nista uspela vključevanjem mladih pevcev, z to sta se pred dvema letoma ra šla, ustanovljen pa je bil komorni zbor, ki je, čeprav v manjšem sestavu, Jesenice častno' zastopal doma, na gostovanjih in tud tujini. Da bi dobile Jesenice številnejši pevski zbor, se je za nje govo ustanovatev zavzela glasbena šola. Zbor bo usmeril svoje de lovanje na koncertno in opern ustvarjanje. Sola ima gojence, študirajo petje  in jih doslej društveno dejavnost ni bilo mogoče vključiti. S temi in s pridobit vijo drugih, ki imajo veselje do petja, bodo Jesenice lahko dobile zbor, kakršnega že nekaj let pogrešamo. Nujno pa bo treba pa žiti,  da  novo  formirani pevski
I pa tudi če bi uvedel kakršenkoli način nagrajevanja pevcev. S tem I bi izumrl tisti idealizem, hi trenutno v pevskih zborih še je. — P.
da so se mladi proizvajavci predvsem lotevali problemov v svojih podjetjih, problemov o proizvodnji, produktivnosti, delovnih odnosih, uveljavljanju aH zapostavljanju mladih v organih samoupravljanja, da so se po šolah v prvi vrsti pogovorili o učnih uspehih in zadevah glede izvenšolske dejavnosti, na terenu pa o problemih družabnega življenja in o vključevanju ter aktivnosti mladih v najrazličnejših krajevnih organizacijah.
Bržkone so mladi na letnih konferencah v osnovnih organizacijah sprejeli precej pomembnih sklepov za delo v prihodnje, čeprav so bile konference pomembnejše za delo občinske konference, za katero so dali mladi doslej mnogo koristnih predlogov in pobud, ki bi jih morali mladi s skupnimi močmi v prihodnje dosledneje in odločneje uveljaviti. Ce lahko ugotovimo, da je dejavnost tržiških mladincev in mladink v zadnjih letih vse pestrejša, potem pO končanih letošnjih konferencah osnovnih organizacij in aktivov lahko pričakujemo, da bo dala letna konferenca vse tržiške mladine pečat za še mnogo uspešnejše delo v prihodnje.
B. F.
kulturni problemi v komuni
O dokajšnjem kultumo-prosvet-nem mrtvilu v tržiški občini smo v našem časopisu v zadnjem času večkrat pisali. Vse doslej pa je zadeva kljub takšnim ali drugačnim razpravam vedno ostala na istem. In če ne bi pred kratkim knjižnica dobila novih prostorov, bi brez pretiravanja lahko zapisali, da dejavnost na tem področju zaostaja za vsem ostalim razvojem v občini. Spričo urejevanja družbenih prostorov po krajevnih organizacijah SZDL pa v kratkem lahko pričakujemo bistvene spremembe. Prihodnji petek bo pomembno posvetovanje, ki naj bi dalo zaželene zaključke, kako bi se morali v prihodnje, lotiti kul-turno-prosvotne dejavnost v tržiški občini. Posvetovanje, na katerem bodo razpravljali izključno o problemih kulturne dejavnosti v občini, sklicujeta ObO SZDL in občinski svet Svobod in prosvetnih društev, udeležili pa se ga bodo tudi predstavniki ObSS, sveta za šolstvo, kulturo in prosveto pri ObLO Tržič, mladine in prosvetnih društev.
Prebivavcl Seničnega so si že dogradili temelje za nov objekt, v katerem bodo dobili nove družbene prostore
Temelji
so dograjeni
Senično - Prebivavci tukajšnjega naselja so že vsa leta po osvoboditvi močno pogrešali primernih prostorov, v katerih bi lahko razvili kakršnekoli oblike družbene in prosvetne dejavnosti. Številna prizadevanja - tako krajevnih organizacij in posameznikov — pa so bila spričo številnih drugih potreb v občini največkrat le predmet razprav brez zaželenega zaključka. Zadeva pa se je prav letaš z razpisom prostovoljnega občinskega posojila za ureditev družbenih prostorov premaknila z mrtve točke. V omenjeni akciji so sc glede prostovoljnih prispevkov tudi prebivavci Seničnega dobro izkazali in so bili zaradi tega upravičeno upoštevani Is precejšnjim zneskom, ko so zbrana sredstva delili med krajevne organizacije SZDL.
Pretekle dni so se v Seničnem domačini   lotili   gradnje novega
objekta za družbeno dejavnost z največjim prizadevanjem. Postavili si bodo šestnajst metrov dolgo montažno leseno zgradbo, za katero pa je bilo potrebnih doslej že precej pripravljalnih del. Domačini so s prostovoljnim delom že pet nedelj zaporedoma pripravljali temelje za nov objekt, poskrbeli za ureditev kanal izacije», vode in elektrike, preteklo nedeljo pa se jih je na gradbišču zbralo nad dvajset, ki so zgradili betonsko ploščo. Za domačine je bilo to pravo doživetje in tudi »-likof« ni izostal. Doslej so pripravili vse in samo še čakajo, kdaj bodo dobili montažni leseni objekt, ki ga jim bo izdelala škofjeloška »Jelovica«. Ce ne bo nagajalo vreme in če ne bo nikakršnih drugih ovir, prebivavci Seničnega in tudi bližnje okolice predvidevajo, da bodo še letos dobili dolgo pričakovane in prepotrrbne prostore. — F.
GLAS
v vsako hišo
JESENIŠKI
KOVINAR
zbor ne bo hromil že obstoječih pevskih zborov na Jesenicah, na Javorniku in na Hrušici. Do tega bi prišlo, kakor hitro bi zbor glasbene šole odtegnil društvenim pevskim zborom najboljše pevce.
TUDI V ŽELEZARNI PODKOMISIJA ZA VARNOST PROMETA
V Železarni Jesenice so v okviru meseca za varnost prometa na cestah ustanovili podkomisijo za varnost prometa, ki je že pričela z delom. V Železarni bo vzga-delavce v disciplinirane korietni-ke cest, in to tako pešce kot voznike motornih vozil in še posebno kolesarje. Predsednik občinskega odbora za varnost prometa na cestah tov. Mrak je dal novoizvoljeni komisiji nekaj smernic za delo, tako da bo opozarjala lastnike vozil na mehanske napake in na cestno-prometne predpise in bo tako pomagala zniževati število prometnih nesreč in zboljševati varnost prometa na cestah. - U.
Eno uro na Podkorenskem sedlu
Ob obmejnem prehodu je živahno
Bilo je lepo jesensko popoldne. Ze ob prihodu na Podkorcn-sko sedlo me je presenetila gradnja novega obmejnega poslopja in prehodnih peronov. Poslopje, katerem bodo uradi za carino In obmejno poverjeništvo ter pomožna stanovanja za uslužbence, bo največji obmejni objekt in je že pod streho. Poleg tronadstrop-nega poslopja je zanimiva gradnja pokritih peronov ločeno za vstop in izstop. Na videz je gradnja obmejnega objekta razkošna.
za mednarodni prehod med našo državo in Avstrijo nujno potrebna. Carina in obmejno poverjeništvo sta sedaj v zasilnih prostorih bivše stanovanjske hišice, pa tudi število prehodov se Iz leta v leto veča. Lansko leto so zabeležili v obdobju od januarja do oktobra okoli 127 tisoč prehodov, letos pa je to število naraslo za isto obdobje že na 175 tisoč. Porast so zabeležili tudi v tamkajšnji   menjalnici,   kjer so
lansko leto zamenjali za 136 milijonov dinarjev, letos pa že za 406 milijonov dinarjev. Lansko leto je prešlo mejo okoli 43 tisoč motornih vozil, letos pa že nad 76 tisoč. To so ugotovitve, ki utemeljujejo gradnjo novega in obsežnega obmejnega poslopja na Podkorenskem sedlu.
RAZGOVOR S TUJCI
Izkoristil sem priložnost za razgovore s tujci, ki prihajajo k nam in se vračajo v svoje države. Tisti, ki so prestopili mejo, so se izražali zelo laskavo o hitrem in vljudnem poslovanju naših obmejnih organov, vračajoči pa so hvalili našo kraje in predvsem Jadran ter Gorenjsko. Kritičnih pripomb niso dajali.
NA AVSTRIJSKI STRANI IZJAVE BOLJ ODKRITE
Ker so se mi zdele izjave tujcev pTeenositranske, sem izkoristil dovolilnico in šel na stekle-
nico beljaškega piva v bife »Pri Otu« na avstrijski strani. Tudi tam sem dobil v glavnem zelo pohvalne izjave, med njimi pa tudi nekaj kritičnih pripomb. Tovarnar iz Zahodne Nemčije, ki je
manjših lokalih bolj kulturne postrežbe« Zakonski par iz Švice, ki se je vračal z letovanja v Puli, ni mogel prehvaliti Jadrana in Gorenjske. Pogrešal pa je primerno propagando: »Z reklamo se v Jugoslaviji še niso zbudili. Ce bi imeli boljšo reklamo, bi prav gotovo konkurirali Italiji, ki je v turističnem pogledu velik tekmec Jugoslaviji. Jugoslavija je lepša kot Italija, ima pa dosti slabšo reklamo. Medtem ko prospekti v Italiji naravnost dežujejo, jih v Jugoslaviji skoraj ni. Z gostinsko službo se v vsem ne morem pohvaliti. Motile so me malenkosti, npr. pokvarjeno električno stikalo,   pregorela  žarnica, stranišče
obiskal več naših tovarn papirja brez vode, nečisti namizni prti in
Novi obmejni blok na Podkorenskem sedlu bo dograjen prihodnje leto
kulturnim ln vljudnim poslovanjem obmejnih organov so domači ln tuji potniki zadovoljni
in 6e mudil v Jugoslaviji dalj časa, je dejal takole: -Zadnjih nekaj let se je v Jugoslaviji mnogo spremenilo. Predvsem sem se zanimal za industrijo papirja in se PTepričal, da je enaka oni v ostalih evropskih državah. Jugoslovanski papir je pestal tako kvaliteten, da je zaslovel na tujih tržiščih. Tovarne so modernizirali in ne zaostajajo za našimi. Posebno me je navdušila jugoslovanska novogradnja, ki prekaša marsikatero evropsko državo. Obiskal sem mnogo hotelov, posebno pa me je navdušil hotel Esplanade v Zagrebu, ki spada med prvorazredne evropske hotele. Tudi v gostinstvu so naredili v Jugoslaviji korak naprej. Manjka pa še — in to predvsem v
podobno. V glavnem ne, a ponekod pa so tudi do tujcev kaj hladni in ne kažejo posebnega interesa do prometa. Ce bi v Jugoslaviji posvetili takim malenkostim večjo pozornost, bi bila za nas še bolj privlačna.««
TUJI TURISTI NE PORABIJO DINARJEV
Ob vrnitvi sem zvedel, da tujci v mnogih primerih v Jugoslaviji ne porabijo vsega denarja, ki 60 ga v ta namen ob vstopu zamenjali v obmejni menjalnici. Ko se vračajo, vrnejo dinarje za svojo valuto. To je vsekakor dokaz, da tujci pri nas niso dobili vse-ga, kar so pričakovali in da tujega turizma še ne znamo v celoti izkoristiti; - P. U.
Vrh™**.***", ob Boniniskem jezeru
Nova pošta prihodnje leto
KONEC SEZONE — Z nedavnim gostinsko-turističnim zborom Slovenije na Bledu se je končala glavna turistična sezona. Vrata hotelov so se zaprla. Odprta pa bodo šc naslednja blejska gostišča oz. hoteli: Grand hotel Toplice, Jelovica, Krim, Grajska klet, bife na blejskem gradu, Murka, Planine, Otok, »Pri šlosarju« in gostilna Mangart. — Včerajšnja seja mestnega odbora Bled je vsebovala samo eno točko dnevnega reda: investicije v turizmu ln gostinstvu. Na sliki: rekviziti s terase Kazine že romajo v skladišče
Delavska univerza je sestavila program dela
Mnogo koristnega izobraževanja
Delavska univerza v Skofji Loki jc pođ vodstvom novega i upravnika Petra Finžgarja za »študijsko sezono« 1SG2 63 sesla-i vila okvirni program izobraževanja. Program je zrlo obširen; \ vsebina izobraževanja je razdeljena na štiri področja: družbe-; no, strokovno, splošno in poljudnoznanstveno. - Loška DU je i največ pozornosti posvetila izobraževanju delavcev v organih \ samoupravljanja, vodstev krajevnih skupnosti in občanov v samoupravnih organih družbenih služb.
Razen seminarja o vsebini in I povezave s klubi, ki si jih delav-©blikah dela organov delavskega sko-prosvetna  in kulturno-umet samoupravljanja bodo Članitch or- 1T ganov obiskovali tudi seminar o odnosih med podjetji in komuno.
Tudi tri vrste političnih šol so predvideli v okvirnem programu: politično šolo občinskega komiteja ZK, mladinsko politično šolo in poseben oddelek političnega izobraževanja članov občinskega sindikalnega sveta. Zanimive bodo tudi »ostale oblike« izobraževanja, ki vključujejo tribuno mladih (14-dnevni ciklus predavanj), štirinajstdnevno javno tribuno (aktualni dogodki doma in po svetu), Solo za starše in šolo za življenje.
Torej so letos bolj kol prejšnja leta poskrbeli za družbeno koristno vzgojo delavcev. Seveda pa bodo nadaljevali tudi tradicionalno strokovno izobraževanje (tehniško, ekonomsko in administrativno šolo) in organizirali jezikovne tečaje (angleški, nemški in ruski jezik).
Loška Delavska univerza tudi ni pozabila na »zabavnejše« dele svoje dejavnosti in bo pozimi organizirala nekaj potopisnih in drugih  zanimivih  predavanj. In
Zapisek na rob
ZARADI
MALOMARNOSTI ZAPRTA LEKARNA
Kot se dogaja povsod po svetu, jc tudi v Železnikih minuli teden neki otrok nenadoma dobil vročino. Skrbni oče ga je takoj odnesel v zdravstveni dom, kjer mu je službujoči zdravnik predpisal tablete. Takoj nato se je napotil še v lekarno, kjer je uvedena (tedaj se je že delal mrak) dežurna služba. Zdravil pa na žalost ni mogel dobiti,  ker službujoče ni
niška društva že dalj časa zelo žele? Tudi za to bo poskrbljeno. Delavska univerza bo namreč v sodelovanju z njimi v vseh obstoječih klubih v loški občini prire-ala  klubske  večere  v različnih
LOŠKI D
VE C
oblikah. Na njih bodo občani v večernih urah v vodenih medsebojnih   razgovorih   razglabljali o
vseh mogočih aktualnih vprašanjih, o gledališki in .glasbeni umetnosti, folklori itd., tam, kjer imajo klubske sobo opremljene s
televizijskimi sprejemniki. Pa bodo od čaisa do časa »komentirane televizijske ure«.
Cc bo letošnji program loške Delavske univerze v večini izpolnjen, bomo lahko beležili njen doslej najpomembnejši uspeh pri Izpolnjevanju delovnih nalog -izobraževanju občanov, predvsem iz vrst delovnih organizacij.
j. Zontar
DR. GORIČAR
O PREDOSNUTKU
USTAVE
Jutri popoldne ob 16. uri bo v dvorani Svobode v Skofji L°ki tamkajšnja Delavska univerza priredila predavanje o nekaterih načelnih vprašanjih nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. Predavanje in razpravo o predosnutku bo vodil univerzitetni profesor in izvedenec za sociološka vprašanja dr. Jože Goričar. — J.
Trenekateri tujec, ki se je odločil, da bo protive] P d žitnice ob Bohinjskem jezeru, je moral vprašati vsaj nck&j domačinov, ki so
RADOVlJlSKV
KOMUNA
se skorajda sramovali, da bi mu povedali, kje opravljajo PTT storitve.
Res, poštni prostori v Stari Fužini so že dolgo ne samo kamen spotike, temveč že dolgo ne ustrezajo potrebam tako same pošte kot tudi koristnikov. Teh je vsako leto več. Ti prostori spadajo med najslabše na Gorenjskem: za pet strank hkrati jc žc pretesno v prostoru, kjer dva uslužbenca (upravnik in pismonoša) opravljata vse usluge pri enem samem okenci;.
In prav zaradi tega — in ker so PTT storitve vsako leto večje -se je podjetje PTT Kranj odločilo, da bodo zgradili nov objekt. Gre za paviljonski stil poštnega poslopja, ki naj bi stal v neposredni bližini jezera, za katerega so izdelali idejni projekt na PTT skupnosti v Ljubljani in bo velja! kake 4 milijone.
Mimogrede bi omenili še promet, ki med drugim tudi opravičuje novogradnjo. Vzemimo na primer izvensezonski mesec marec in sezonski avgust. V marcu letos je bilo vzpostavljenih 161 telefonskih pogovorov, medtem ko je bila  centrala  klicana Pfi-krat,
pisemske pošiljke 4.38C odposlanih, 3.471 PrkpeUh, brzojavk; pa je bilo skupno 62. V avgustu pa je promet več kot še enkrat veu-ji v vseh »panogah- PTT storitev.
Na PTT v Kranju so nam povedali, da bodo začeli z delom takoj, ko bodo dobili odobritev lokacije, zakaj želeli bi novo pošto, ki bo poslovala veš dan (seveda v sezoni), spraviti pod streho do začetka prihodnje sezone — zagotovo pa v prihodnjem letu.
O lokaciji poštnega poslopja bodo razpravljali v petek na seji
sveta za komunr.lne zadeve gradbeništvo ObLO Radov^ica
Omenili bi. da je dnevni 'tc1 te seje namenjen predvsem ho hinjskim  problemom.  Tr.ko Kvl razpravljali o urbanističnem ow>° gramu Bohinja, o zazidalnem -T črtu vikend hišic -Za jezom. ^ Stan Fužini, o zazidalnem načrtu v Bohinjski  Bistrici (pri in na Rebru) in drugem  p- .,' bi še, da bo novo poštno je zgrajeno v okviru trgo-.sV in preskrbovalnega centra oh J£ hinjskem   jezeru   -   t*   vj, , »Jezero«. - St. Skrabfr ^
Na kratkem valu ^!^^< *
•    PRIPRAVE    ZA    DAN t-ridnevtf seminar, ki Ra j0^l
MRTVIH - Na DAN MRTVIH predsednike,  tajnike  [n v]
bo krajevni odbor ZB v Begu- občinskih   sindikalnih svetov
•njah odkril dvoje spominskih ter predsednike nekaterih Več-
obcležij v Slatni (in to ob 8.30 Jlh sindikalnih podružnic Dri
uri). Lstega dne pa bodo še tri rcdl1 okrajni sindikalni svet* večje komemorativne svečano-     # PREGLEDI BORCEV _ v
sti na grobovih talcev: v Dra- zvezi s sklepom občnega 2h*\/
gi - ob 9.30 uri, v parku bol- ZB Radovljica so te dni zdr *
nišnice   v   Begunjah   -   ob stveni pregledi borcev NOV*-*
10.30 uri in ob 11.30 uri v Ra- internirancev   zloglasnih   v I?
dovljici.  Na občinskem odbo- centracijskih taborišč. V R h""
ni ZB v Radovljici smo zvedo- nju so ti pregledi skoraj k°
li. da bo prevoz na omenjene čani. v Radovljici so zač 1°°*
žalne   svečanosti   zagotovljen, začetku tega meseca, medt V
Iz Lesc čez Radovljico v Begu- ko se bodo na Bledu začel-
nje   in   Drago   bodo   vozili teh dneh. Podatki s teh *
»Transturistovi«   avtobusi   (si- gledov, ki jih opravljajo zeb?"**
cer pa bo avtobusna zveza tudi stveni domovi, bodo služ^p V*
od vlakov v Lescah), skratka, analizo   zdravstvenega    \ 14
avtobusne zveze bodo na  ta borcev ln internirancev
dan znatno okrepljene. dovljiški komuni. V ra~
ZAKLJUČENA TT AVTOMATIZACIJA V OBČINI
Gorenja vas, 16. oktobra - Danes je bila na tukajšnji pošti majhna slovesnost ob otvoritvi nove
telefonske, avtomatske centrale, ki I Mačah pri Preddvoru, od koder je pravzaprav začela delovati že vodi pot na Kališče, precej bolj
Na Trati pri Skofji Loki gradijo dva stanovanjska bloka
Proslava ob jubileju alpinističnega odseka Kranj
Prihodnje leto v pogorje Kavkaza
mrazu  in  v velikih  vi§lr, v Kmalu nato je šla slovila*11* "
V 15 letih so preplezali 3400 smeri
27. "septembra. Nova centrala -izdelek kranjske -Iskre« - ima zmogljivost 80 priključkov, (končna zmogljivost je še enkrat večja), v katero je vključenih 29 telefonskih naročnikov. S tem se je povečala medkrajevna zveza Skof-ja Loka - Gorenja vas od prejšnje ene - na sedane štiri linije. Hkrati pa je zaključena telefonska avtomatizacija v škofjelosk
V soboto popoldne jc bilo v materiala iz Mač in drugih krajev. Zato je razumljivo, da se jim je postojanka zelo priljubila. Po prisrčnih pozdravih In 6tiskih rokv j c načelnik odseka Jože Zvokclj obudil spomine na prehojeno pot odseka od ustanovitve
živahno kakor sicer ob sobotah — zlasti v času ..ko smo izven planinske sezone in jc večina planinskih koč žc zaprta. Iz vasi so se proti Kališču pomikale številne skupine. Slabo, deževno vreme ni prav nič motilo tistih, ki so nameravali prisostvovati proslavi. Okoli 19, ure se je v DOMU KOKRSKEGA ODREDA zbralo že nad 60 alpinistov: samo tistih
ji Loki, dve končni v Železnikih in v Gorenji vasi ter tri induktor.skn centrale v Sovodnju, Sorci in Poljanah. Pričakovati je, da bodo verjetno Poljane povezali z avtomatsko centralo v Gorenji vasi Dodali bi, da je nova avtomatska ,. telefonska centrala veljala okoli bilo v lekarni. Čakal jo je pol-J10 miijonov dinarjev, znatni del drugo uro ... da je prišla iz kina!! | sredstev pa je prispevala Občina. - Kaj če bi šlo za kaj hujšega?! St S
občini. Tako je danes v tej ob- ki so sodelovali v odseku že prvo čini eno-vozelna centralu v Škof- leto. je bilo okoli 30.
Da so kranjski alpinisti pripravili proslavo na Kališču, ni slučajno. - Mod gradnjo doma so namreč napravili nad 6000 prostovoljnih delovnih ur in na svojih ramah znosili  doberšen del
liko število tečajev in seminar jev, vzgojiti naše državljane v prave planinske tovariše, ki bodo znali ljubiti in ceniti lepote naših gora. je bila prva naloga odseka. Prav zato so bili člani odseka tisti, ki so bili vedno in v vsakem času pripravljeni na vsako delo, ki ga jc organiziralo
KRANJSKI
G L A S
do danes. Odsek je bil ustanov ljen leta 1947 na Češki koči. Njegov prvi načelnik je bil Ciril Hu-dovernik. Za Hudovcrnikom sc je do danes zvrstilo kar 12 načelnikov. To dokazuje na izredno razgibano delo in na željo po tem. da se čimveč članov nauči voditi delo odseka. V času obstoja odseka je ta štel največ članov v letu 1949 do lota 1952, in sicer okoli 100.
Odsek je vzgojil številne gor- uu na urossgjociuiei, jvjcl -~ — ske reševavce, planinske vodnike I mladi alpinisti prvikrat srečali z in druge, saj je organiziral ve-| novim načinom plezanja v ledu,
matično društvo ali pa drugi odseki in odbori v družini.
Kranjski alpinisti 60 skoraj 10 let marljivo vadili in plezali po naših gorah, preden so se odpravili v inozemska pogorja. Prvi njihov vzpon v inozemstvu jc bil na Grossglockner, kjer so
prava v Dachl, v kateri Gnslta <*1' di Kranjčan Franc Jezi0 ^ je kot prvi kranjski al^P"^6^ K plezal VI. težavnostno «tnifit pw" severni steni Dachla k °Pnjo v se odprave kar vrstile t?^6^ • gorja naših sosednjih v kakor tudi v Italijo lepubiik Nemčijo, Švico, Franci }^Av"trii0' gam. JO in drv
Ena izmed najvažnejši> v prihodnje bo oreani nal°* prave v SZ v pogo^^* «*-Organizirali ga bodo ^avka«< ostalimi odseki na G * ",l0 1 Odprava bo Šla na pot0l>n,Skenu leto. štela pa bo okoli -*lrihodnJe stav. Za to odpravo bo alP,n;-precej denarja, okoli t>„|HHr*bno na za vsakega alpi,^1 25* ski alpinisti bodo »Mak Sov->1' Zelo koristne napotke L."*****' -
Konfekcija „Triglav" Kranj
Invalidska delavnica tekstilne industrije Tiskanina-Inteks -Tekstilindus«, Kranj, Savska cesta 34
UO zavoda razpisuje delovno mesto
finomehanika
za popravilo šivalnih strojev
Prošnji naj interesenti priložijo kratek življenjepis. -Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zavoda. - Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij pri področnem delavskem svetu — »ŽITO« Kranj razpisu« je delovno mesto
finančnega knjigovodje
Nastop službe takoj.
Pismene prijave na »ŽITO« Krani.
delo odseka kakor tudi~»i ° " prave na Kavkaz - sta 5 od" predsednik PZ Slovenji * Bučer ln načelnik komufuAalDB pinizem pri PKS Janka V.**'1" V nedeljo - na S^S^ M^,- ~i-.j,.utn« slo-
vesnosti - so člani odse-k-a bočjih Storžiča  prikazal? *napo" načine in oblike plezaoia rah. Ja v «o-
Za zaključek
pa Šc to]« v proslavo na Kališče sc ?«T . * vil tudi Čopov Joža z J^ip"-Ker je zamudil vlak, j0 rSft " Kranj šele v soboto *Vo? 1 Mače je prišel v nedolj0 " Domačini so mu sicer tw ''" pot, toda kmalu je zašel ™kazal: se popoldne vračali v dolin Smo ga srečali nekje na pol nm;0'*?0 a ti, Joža?, smo 'a "*Ja-vpraševali. Modro 71 X*? govoril, da gre na prosiJ <K*" ; letnice AO Kranj, da pa je 15~ jetno malo zamudil. Ko n U>> se povedal, kako je potov!? j* Hco smo se na ta račun po-. in nasmejali, smo z njim spremo*110 I rili tudi nekaj resnih. Joie 2" kelj je imel pri sebi še *n mf-V** turni plezalni klin, kaknsne prejeli vsi udeleženci v k,^^60 na proslavo in ga poklonil f>dl Jožu Copu. Kdo bi si miain 'd se tako izkušeni planinec ;n si* pinist, kakor je Čopov j0js ~r Jesenic, lahko izgubi na poti do Kališča. — R. Carmaa
kam pa ti vprel
V neposredni bližini železniške postaje V Kranju sc- sele pred kratkim dogradili večji objekt, v kate-rem so nekatere kranjske gospodarske organizacije ze prišle do prepotrebn.h skladiščnih prostorov. Seveda pa je dosedanji objekt za vse potrebe še vedno mnogo premajhen, zato so se ze lotfii nadaljevanja predvidenih gradenj novih skladišč
SPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT7
SRl,
mali oglasi * mali' oglasi
prodam
•'"Hiiija brejo svinjo, ki bo čez ***** kotila. - Janez Stern, Za-««41. Cerklje 4173 "^dani   zazidljivo   parcelo ob od  Kokrice   proti Mlaki. -v ogl. oddelku 4176 pn>dam peč na zapanje - pri-^erna^ za delavnico in jo poseb-"ega modela. —  Naslov v ogla.s-oddelku ^4177 Pri  Kranju    prodam , zazidljivo z gradbenim dovoljenjem. v*ja in elektrika sta na parceli. - Naslov v ogl. oddelku 4178 Prodam otroško stajico in •ble-koSek.   -   Rotar, Kidričeva 4179
slamorc/.nico na
Zjr.   Dobrava 15, 4190
ki   I>o drugič te-4180
Prodam dobro ohranjen moped.
- Luže 43 4181 Prodam BMVV-500 ccm. V račun vzamem nov televizor. Plačljivo tudi s čekom. — Tine Jare, Smled niska 62, Kranj 4182 Pisalno opremo in samsko sobo poceni prodam. — Naslov v oglasnom oddelku 4183
kupim
Prodam staro r**ni pogon. — Kamna gorica
Prodam kravo.
- »lovka 1, Kranj
Kupim emajliran levi štedilnik, vratca zak rušno peč in stopnice, dolge 4 m, 90 široke. — Področa 27, Smlednik 4123
ostalo
Srednje podjetje v Stražišču Išče za takojšen nastop kvalificiranega zidarja. — Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Ponudbe pod šifro «Zidar« 4184 Sporočamo, da smo prejeli novo pošiljko     modernih kuhinjskih oprem in spalnic. Na zalogi ima mo  tudi  parket.  Prodajamo po konkurenčnih cenah. — Se prlpo roča trgovina s pohištvom »Sipacl - Kranj 4185 Od Kranja do Vodic sem izgubil denarnico z dokumenti. — Vrniti na oglasni oddelek
Preklicujem veljavnost izgublje ne avtobusne vozovtnice na pro gi Kranj—Hotemaže — na ime Marija Juvan 4187 Iščem sobo ali grem pomagat v gospodinjstvo za stanovanje. -Naslov v ogl. oddelku 4183 V ponedeljek se mod Poženki do Brnikov izgubil usnjene rokavice, usnjeno kapo in motorska obala. - PoStenega najditelja pro-dilelja prosim, da proti nagradi vrne v Požcnk št. 31 4189
kino
POŠKODBAM JE TAKOJ PODLEGEL
Preteklo nedeljo   zjutraj  ob 5. « je Janez Kralj pripeljal z motorjem iz Mošenj   na cesto I.
Pri Podvinu. S ceste I. reda i* imel namen takoj zaviti na sta-2 certo. ki pelje v Potoke, ven-■ pa mu to ni uspelo in je za-v<*il na travnik (11 m), kjer je JJfef v obcestni kamni tni jarek. ^ Padcu v jarek je dobil hude J^kodbe, ki jim je takoj podile-W- Na motorju jo za 80.000 din I'
AVTOBUS
^KNIL S CESTE
v ponedeljek se je na cesti III. »«da Radovljica—Lancovo dogodi* precej nenavadna nesreča. — Avtobus podjetja Transturist iz 5j»fje Loke, ki ga jo upravljal «-letni šofer Alfred Cuk iz Podprta, je kot vsak dan odpeljal «0 1110 uri delavce iz, Lesc. Na ***rn ovinku pri  Lancovem pa
* zaradi slabe in spolzke ceste ivtobus začel drseti in kljub prizadevnosti šoferja zdrknil dva »etra globoko za cesto na trav-■X Čeprav je bilo v vozilu okoli
* potnikov, so vsi ostali brez tojiih posledic. Medtem ko so ***li nekateri nekaj manjših Jfask, se je najhuje poškodoval »mko Rupar, ki je zlomil roko »ki so ga takoj prepeljali v bolečo. Skoda na avtobusu znali okoli 450.000 dinarjev. - Iz-«denci domnevajo, da jc prišlo U nesreče zato, ker avtobus ni « v najboljšem voznem stanju, '*«lar pa domneva še. ni doka- VV film FRANCOZINJA IN LJU-ttfc BEŽEN ob 10., 17.30 in 20. url
PRVENSTVO KRAWJA
V NAMIZNEM TENISU
V avli osnovne šole »-Simona Jenka« sc bo pričelo v petek letošnje prvenstvo Kranja v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Razen aktivnih tekmovav-cev vabi NTK Triglav na prvenstvo tudi vse neregistrirane igrav-ce. Prvi dan ob 18. uri bodo igrali novinci ter pionirji in pionirke posamezno in v parih. V soboto bodo tekmovali mladinci in mladinko ter moški B, v nedeljo ob 8. uri pa ženske in moški A.
STROJNIK PRVI
V nedeljo je bil v Kranju prvi pozivni namiznotoniški turnir za najboljše slovenske mladince. — Mlade igravce je ta preizkušnja utrudila, saj so v osmih •urah odigrali po 15 iger. Presenečenj v glavnem ni bilo, razočara sta le Marinko (Ilirija) in Spanžel (Fu-žinar).
Končni vrstni red - 1. Strojnik (Odred) 15 zmag (izgubil je le 2 seta!). 2. Trupcj (0), 3. Klešivar (Triglav). 4. Somrak (T), 5. Cih (Jesenice). 6. Buh (J). 7. Usenik
(0) , 8. Kernc (O). 9. Markun (T). 10. Sazonov (Ilirija), 11. Marinko
(1) , 12. Varoga (O). 13. Vidmar (J). 14. Gunde (Novo mesto). 13, Trček (T) in 16. Spanžel (Fuži-nar). - J. P.
Po VI. kolu reDubliške rokometne lige
Olimpija namesto Krima
Prvi korak v drugi polovici tekmovanja je s to nedeljo za nami. Vodeča štiri moštva so v njem pobrala ves mogoči izkupiček in sc še bolj utrdila na čelu prvenstvene lestvice. Ze sedaj lahko sklepamo, da bo boj za najboljšega trajal do zadnjega trenutka in da bo »finiš« vodečih neusmiljen.
Poglejmo najprej gorenj, predstavnike, izmed katerih nas zlasti Mladost iz kola v kolo prijetno preseneča. Iz Pirana so se vrnili z obema točkama, kar so pričakovali (še to na tihem) le njeni najzvostejši simpatizerji. Krani-ski fantje pa so zaigrali borbeno in učinkovito, tako da v vsej tekmi njihova zmaga ni bila ogrožena. Njihov napad je zelo dober, medtem ko v obrambi vse prevečkrat pustijo nasprotnikom, da potresejo njihovo mrežo. V primeru, da bo o zmagovavcu teea dela prvenstva odločal količnik med danimi in prejetimi goli, utegne to Stražiščanom škoditi.
Drugi kranjski predstavnik Iskra je mnogo bolj neresna ekipa. Res, da so v tekmovanju novinci, vendar bi od njih pričakovali, da vsaj z zadostnim števi-
lom igravcev prihajajo na tekme. Na lestvici so zadnji, niso pa še
izgubili (tu nc štejemo tistih, ki so moštvo v odločilnih trenutkih pustili samo) volje in se na vseh terenih srčno borijo za dragocene točke.
Tržičani so rokomotaši, ki bi z malo več sreče (zlasti pri izvajanju sedemmetrovk!) že v prvih kolih spremenili vrstni red »vrhnjih« moštev na lestvici. Medtem ko prve polčase igrajo zelo učinkovito, v drugih popustijo in po nepotrebnem izgubljajo srečanja.
Tako kot moštva vodijo borbo z» vrh, se tudi najboljši strelci stalno kosajo za primat. Po VI.
taka:
Vido-
kolu je njihova razvrstitev le: !. Domnik (Krim) 39,
vič (Tržič) 37, 3. Sever (Olimoija) 34, 4. Soteliek (Mladost) 32, 5. Orač (Piran) 31. 6. Ipavec (Ajrlov-
eina) 30  7. Krampi in tako dalje. Olimpija
Krim H S
Slovan Mladost Ajdovščina Piran
(Mladost) 28
Tržič
Svoboda
Gorica
Šentvid
Iskra
155:82 128:73 112:65 - 148:115 94:85 95:85 82:92 105:118 72:127 72:133 37:135 M.Juvan
i?emi.bliška rokometna liga
Pomembna zmaga
Kokomclaši Mladosti so v nedeljo v Piranu premagali domači Partizan /• 22:19 (13:11). - MLADOST: Ccbulj. Bevk 6, Polka (i. Arh I. Krampi 3, S. Bregar. So-tclšek 3, J. Bregar, Bernard; PI-
SPREMEMBA SPOREDA SREDA - 17. oktobra
Center - amer. barv. film DAY-WI CROCKET ob 16.. 18. in 20/uri Storžič — premiera ital. filma MLADOLETNICE ob 15.30 uri, francoski VV film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN ob 17.30 in 20. uri
Svoboda — premiera ital. filma MLADOLETNICE ob 18. in 20. uri ČETRTEK - 18. septembra
Center - amer. barv. CS film POSLEDNJI LOV ob IG., 18. in 20. uri
Storžič - ital. film MLADOLETNICE ob 15.30 uri, francoski VV film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN ob 10., 17.30 in 20. uri PETEK - 19. oktobra Center - ital. barv. CS film HERKULES ob 16., 18. in 20. uri
Storžič - ital. film MLADOLETNICE ob 15.30 uri. francoski
NAMIZMOTENISKA EKIPA TRIGLAVA, ki vodi v letošnjem republiškem prvenstvu. Od leve desni - Klevišarjeva. Knapova,   Frelih. Klevišar. Plutova in Tome
PIONIRSKA KOŠARKARSKA ŠOLA V KRANJU
Ob
prerani
JANEZA
ZAHVALA
izgubi najinega moža oziroma očeta
STEMPIHAR.TA
se najlepšo zahvaljujeva vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi poti v prezgodnji grob.
Zahvaljujeva sc sindikalni organizaciji konfekcije »Triglav«, predilnici II »Tekstilindusa«, gasiv-cem za tako obilno spremstvo. Avto-moto društvu Šenčur, duhovščini, govornikom za ganljive besede, godbi na pihala, sodelavcem in sodelavkam, vsem darovavcem vencev ter vsem, ki ste nam v najtežjih dneh pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli iskreno sožalje.
Vsem za vse — iskrena hvala!
Neutolažljiva žena in sin ter ostalo sorod.stvo
Voglje, dne 16. oktobra 1962
Iniciativni odbor vabi na I USTANOVNI OBCM ZBOR DKl STVA PRAVNIKOV ZA OKRAJ
KRANJ
v soboto .dne 20. uktobra 1962 (v prostorih okrajnega ljudskega odbora v Kranju - novi trakt - sejna dvorana) pod pokroviteljstvom
predsednika, okrajnega ljudskega odbora Kranj ing. Toneta Tribušo-na. Začetek občnega zbora bo ob 9. uri dopoldne.
Dnevni red:
1. Otvoritev in izvolitev organov občnega zbora;
2. Poročilo organov dosedanjih podružnic Krani in Radovljica:
3. Razprava o*poročilih in o referatu dr. 2una (Pravnik št. 5/62);
4. Sprejem statuta;
5. Volitve organov društva;
6. Sklepi in zaključek občnega zbora.
OBJAVA
ZAPORA KRAJEVNE CESTE DUPLJE - PODBREZ.IE
Cesta IV. reda na odseku Dupljo - Podbrezje je od 16. oktobra 1962 do nadaljnjega zaprta za ves promet, in sicer zaradi sanacije mostu čez Bistrico. Obvoz je mogoč po zvezni cesti preko mostu v. Bistrici.
ObLO KRANJ
Oddelek za grad. in kom. zadeve
Odlični uspehi Jugoslovanske košarke so v zadnjem času močno popularizirali ta šport tudi pri nas, še posebno v Sloveniji. S košarkarskim klubom Triglav se Kranj uvršča med pomembna košarkarska središča v Sloveniji. To ni zasluga le članskega moštva, ampak tudi najmlajših, ki dosegajo vse večje uspehe.
Letošnjo zimo imajo pri Triglavu spet v programu pionirsko košarkarsko šolo, ki jo bodo vodili izkušeni trenerji. Vsi učenci osemletk, ki želijo igrati košarko, naj bi se zbrali v petek ob 18. uri v telovadnici Tekstilne šole. Najboljši bodo prihodnjo sezono zastopali Triglav v pionirskem tekmovanju
ran: Stibilj, Djudjcvić 1. Mp*wJ«, Orač 4, Zahil 1, Rozman 6, M«r« Kan 2, Brezovce 2, Slapcrnik 3< 1'u.jan.
Tekma jc bila zelo zanimiva in razburljiva. Čeprav je moštvo Pirana novinec v ligi, je igralo zelo dobro in je mnogo bolj izkušenim igravcem Mladosti nudilo močan odpor.
V prvem polčasu je bil rezultat kar sedemkrat izenačen, nato pa si je Mladost priigrala prednost dveh golov. — V drugem delu gostje niso dopustili, da bi domači rezultat zmanjšali. Prednost so celo povečali na 5 golov razlike, ki pa se je v finišu Pirančanov zmanjšala le na tri. i*i F. R.
Ciorenjska nogometna liga SK. LOKA : PREŠEREN 6:8 ŽELEZNIKI : SK. LOKA B 5:1
SEMINAR ZA VODITELJE SPLOŠNE TELESNE VZGOJE
Občinska zveza za telesno vzgojo v Skofji Loki je preteklo soboto in nedeljo priredila seminar za vaditelje splošne telesne vzgoje. Vabilu se je odzvalo kar lepo število mladih vaditeljev iz Železnikov, Selc, Gorenje vasi in Škofje Loke. Vseh je bilo 21.
Na prvem seminarju so v soboto praktično in teoretično obdelali telovadno uro. V nedeljo pa so se seznanili s preskoki, akrobatiko, vajami oblikovanja in elementarnimi igrami. Ker se bliža sezona, ko bo redno delo potekalo le v telovadnicah, je bil program prirejen tako. da bodo snov s pridom uporabljali.
Vsi udeleženci so bili s takšnim načinom pridobivanja znanja zelo zadovoljni. Izrazili so željo, da bi podobne seminarje organizirali enkrat ali dvakrat mesečno. Zadovoljni pa so bili tudi predavatelji, ki upajo, da bo ta mladi kader ob pravilni vzgoji in izobrazbi mnogo pripomogel k izboljšanju telesno-\Vgojne dejavnosti v škofjeloški občini. — A. P.
PLESNI TEČAJI
V PONEDELJKIH IN PETKIH.
VPISOVANJE OD 18.-19. URE -
NOV ZAČETNI TEČAJ ZACjJE Z
DELOM 2. NOVEMBRA. PLESNA IN BALETNA SOLA,
KRANJ,    DELAVSKI    DOM -
VHOD 4
rigorij BAKL4NOV
Seženj zemlje
Romao objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga /dala v knjigi.
•Ležite,- hropem v zemljo.
Nekdo plane pokonci in steče po bregu. Rafal! Slednjič mi uspe, {i .ztrgam ročno granato izza pasu. Eksplozija. Nekdo je še pred fiffloj vrsel granato. Planemo pokonci. Po spodnsljivom kremencu ^vmo navkreber. Iz dima plane spačen obraz. Zaženem ročno dtHto. Nad robom jarka vidim oči. Sajenko plane nadnje s etra-,/tiim krikom. Poženem se v jarek. Poveljnik izvidniško čete zvija fttoru roke. Molk. Oba imata blede, odločne obraze. Eden izmed laikov brzska po strojnici.
-Hitreje!«
dvigne pogled — pred menoj 6toji Pančenko! Mrtvega :»?rojnićar.;a potegneva s Iran in s tečeva s strojnico po JI: ""maj jo postaviva, že so Nemci spet tukaj. Lezejo po bregu, j'*-.- i z brzostrelkam i z bokov, padajo, lezejo dalje i skačejo ^ trmovja. Strojnica mi podrhteva v rclkah. Beli plamenčki se ^idrujejo pred očmi. Mod pobiiski — skakajoči Nemci. Bežijo. /<Je se oglasijo topovi in streljajo prek nacih glav. •strelivo!« zakrićim.
^nčenko izgine, nadomesti ga Sajenko. Kubanka mu stoji ,, ■■<*{. čez ušesa, po znoj nem licu curlja kri. Želim krikniti. toda h/,,** tu je odrevenela in zdaj ne morem odpreti ust. Potem ga ff^Atoi: spet se približujejo Nemci in lezejo z vseh strani po
Eksplozija!
toro skrijem med ramena.
Nekdo zasopljen hiti za
Zadetek!
To so tanki. Slišimo, kako hrumijo, menoj po jarku, preklinja in kriči: Granate!. . .«
Umakniti moram strojnico. Piskanje. Tuljenje. Grmenje! Strahoten truše nas preplavlja in gluši. To je konec! Vendar se ne morem ločili od strojnice. In prav v tem trenutku pridrvijo nad glavami kakor granate naši šturmoviki in Nemci odcepetajo po bregu.
Kasneje čepim ves mlahav na dnu Jarka, na praznih nabojih. Naokrog sedi nekaj vojakov. Vsi sopejo. Obrazi so oznojeni. Granate padajo nekam v desno. Toda kje so tanki?
Od ne"k*d se prikotali Pančenko. Kdo ve, čemu je bosonog. Iz izsušenega grla iztisne:
-Vode!«
Le oči se živo pobliskujejo v sajastem obrazu. Nekdo mu ponudi čutaro. Pije, potem se mu zaleti, pa lovi sapo in vrti oči. Levo polovico lica ima prašno. Na njej brazgotino. Zgoraj brnijo letala in na soparnem nebu se razlega ropot a nje strojnic. Cemu neki je Pančenko bos? Ogledujem ga in vem. kaj naj storim. Megli se mi pred očmi. Najbrž bo spet mrzlica. Malarija. Le slabo slišim.
»Kje so tanki?«
Le megleno slišim lasten glas. Pančenko odmakne čutaro. Mokri zobje se lesketajo:
»Ni jih več. teh tankov!«
Obenem petkaže s čutaro prek hrbta. Za nami, onstran femn;h vrhov, se dviga gost, črn dim. Pančenko £o zasmeje in znova potegne. Žeja me, vzamem mu čutaro. Vod«, so mi zdi grenka.
Po jarku pride Bril. '
»Poberite orožje, naboje in granate! Kmalu se bodo vrnili!« Vsi vstanemo. Gledam ga, pa se nenadoma spomnim Babina. Prvič, odkar smo napadli, pomislim nanj. Ujamem Brila za jermen. »Kje je Babin?«
»Tam!« Z glavo pokaže ekam po jarku in odhiti dalje. Vendar ga ujamem, rad bi povprašal po Riti, pa me je sram. Ko da razume, pravi:
-Vsi so tukaj, živi.«
Znebi se moje roke, pa na?lo odide. Iz daljave, tam, kjer jarek zavija, sc znova razlože njegov glas:
»Poberite orožje, naboj in ročno granate! Talkoj se bomo vrnili!«
V ustih začutim okus po krvi. Pljunem v dlan — kri.
<
13.
Noč mine nemirno. Po sončnem zahodu smo odbili Je dva napada.  Nemške strojznice nenehno streljajo ln trosijo ognjene
rafale prek črne zemlje. Iz nižave. zavite v meglo, nenehno strelja hitrostrclni top. Goebbels ga je krstil »Du-dudu-du«du«. S tjpte ^•rani frčijo kosi žarečega jekla. Od časa do časa se oglasi minomet. Pri nas se vse trese in z okopa se osipa zemlja.
Nebo je nizko, prekrivajo ga gosti oblaki. Južneje in na severu, kjer je bil nekoč naš položaj - morda so stoji? - oblaki tiho drhtijo v odsevu bitke. Topovi grmijo kot še nikoli in zrak drhti in neprijetno draži uho
Vso noč- prihaja z nasprotnega brega pehota. Koraka prek po-/gane zemlje, kjer ležijo nep< Kopani mrtveci in se črnijo tankovske razbitine, vojaki se opotekajo v n<>-o jarke, kjer še vedno smrdi po Nemcih, da zaradi teta gov>ri io a pridušenimi glasovi.
Utrujenost može zmaguje. /. <Kli;rtimi ormi zaspijo, sredi pogovora in s cigareto v roki. ki bo jo samo na pol pokadili. Zraven strojnice spi strelec, glava mu je omahnila na zemljo in dan ja stisnil v pest. Pripeljejo kuhinjoh. toda celo vonj jedi ne prebudi ljudi. Spanec Je močnejši kot vse drugo.
Okrog polnoti potem, ko sem poslal Pančenko na drugi breg. da bi snet upots'tavil zvezo, prepustim neznanemu pehotnemu podporočniku svojo dolžnost in se umaknem v bunker. Zrak je gost. slab in zakajen in celo nemška »Hindenburgova svetilka« Je slabo brli v dimu. Ljudje spijo že koj pri vhodu, v prehodu, na pogradih in golih tleh. Tobačni dim draži oči. AH pa gre morda lf /a utrujenost? Za trenutek sc obotavljam, potem zUvem med smrdeči telesi in zaspim, kot bi omahnil v temno morje. Poslednje, 'kar slišim, je nemška strojnica. Nekje v bližini.
Prebudijo nas glasni vzkliki:
»Vstanite! Smo Nemce prespali.«
Okorno vstanem ves omotičen. Povsod boli, kot bi me bili pretepli. Neprespane noči so utrudile oči. Povsod naokrog se na slami premikajo vojaki z razmr§enimi lasmi, mnogi so pri vihali ovratnike, glasove imajo hripavc: preklinjajo, kašljajo in si zvijajo cigarete. Eden izmed njih t-pet leže, rad bi še spal.
rir-r> t   «•   A t - -r r> r. r% « tA(^
©n
Z našimi prešernovci ob drugem „napadu" na Turjak
Jeseniški /.elezarji, tržiški čevljarji in usnjarji, tekstilci iz Kranja in drusi so se zbrali daleč za Krimom. Kraj cnevane TURJAŠKE ROZAMUNDE se je stresel pod to-rurkimi streli in devetstoletni grad je zajel gost dim smodnika.
Seveda ne gre niti za poezijo niti za dogajanje iz naše revolucije. Vse to, kar pripovedujem, se je v resnici zgodilo preteklo nedeljo, 14. oktobra. Borci nekdanje Prešernove brigade so z avtobusi in z osebnimi vozili odšli na Turjak in tam proslavljali obletnico zgodovinskega n?orxla na zloglasno belogardistično postojanko v TURJAŠKEM GRADU pred devetnajstimi leti.
»GORENJSKA TRMA«
Na okrašenem slavnostnem prostoru je igrala godba. Opazil sem ganljive prizore erečanja nekdanjih prešei novcev in domačinov. In vsi so hoteli pozdraviti priljubljenega komandanta Duleta, sedanjega generalma-jorja Dušana Švaro.
»Dule! Komandant Dule! Slikajmo se! Samo to ml povej ...!«
Dobre volje in s prirojeno šega-vostjo je odgovarjal: »-Prosim, tovariš! Evo me. Na razpolago sem!«
»Kakšen komandant pa si postal! Komandant ne sme poznati demokracije in večine,« so nekateri v smehu dopolnjevali splošno dobro voljo.
Izkoristil sem priložnost in pristavil svoj piskrček:
• -Tovariš komandant! Devetnajst let jc tega, kar ste vodili
pre-ernovce na ta grad. Ali jih danes še prepoznate?«
»Vse poznam. Po obrazu nikogar ne z-rreMm. Toliko čisa smo bili skupaj, da sc vseh zelo dobro spominjam. Samo imen se ne morem ...«
© »Za obleganje in napi d na grad ste imeli izdelan podroben plan. Povejte, kaj vas je najbolj skrbelo pri celotni stvari?«
Nasmejal se je. Potem pa je dejal kratko: »Da bi mi belčki ušli. To me je najbolj skrbelo. Tudi če sem imel možnost, da bi spal, mi ponoči ni dala miru misel, da bi nam lahko ušli.«
Potem je Dule obrnil pogovor na druge stvari okrog takratnega dogodka. »Po znani bitki na Zi-rovskem vrhu,« je dejal, »kjer Je Prešernova imela precej žrtev, se je v to enoto vselilo malodušje. Razumljivo. To ml je povedal komandant Stane v glavnem štabu, ko me je poslal za komandanta v to brigado. Zato sem to odgovor-
nost prevzel s precejšnjo skrbjo. I lili grad in začeli z napadi. Bilo Vsaka neuspela akcija bi  pome-| je več poskusov okrog pogajanj.
nila nadaljnji upad poguma med borci. Toda že Stane je dejal, da
zaupa v »gorenjsko trmo« in
da
ti fantje ne bodo odstopali. In res je bilo tako. »Gorenjska trma« v dobrem pomenu besede se je izkazala in borci so raje padali in krvaveli, kot da bi zapuščali položaje. Tako jc bilo na Turjaku in drugod.«
SEDMO JUTRO
K
apitulpcija Italije je prinesla mnti«fi soremembe. Partizanske enote so se lahko dobro oborožile. In tako oborožena se je tiste dni znivra tudi Prešernova bchr&aa v Velkih Laščah. Okupatorjevi prmočnil' pa st so čez'noč znašli fccez zr.š.'ite. »Cvet belogardizma« se je zbral na Tur-
Toda zaman. Se po petih dnevih, ko so. bili celo med belogardisti v gradu posamezniki prepričani, da so pozicijske vojne stvar preteklosti in da zidovje ne bo vzdržalo topovskega ognja — še takrat so njihovi voditelji v glavnem ocenjevali samo svojo moč: 734 mož, velike zaloge municije in hrane ter moč obzidja. Znova so odklonili pogajanja v prepričanju, da 'im bo prišla pomoč iz Ljubljane. Medtem pa so partizani dobili še en težji top. Sedmo jutro - 19. septembra - so znova usmerili topovski ogenj v pet metrov debeli zid. Po štirih urah so topovi utihnili in še preden so branitelji pokukr.li izza razrahljanih zidov, so že bili partizani ž dolgo lestvijo v eni izmed lukenj in v oknu. Ob bojnih klicih v notranjosti so odjeknile prve ročne bombe. Borci
Ivan Leskove, Francka Drolc in Angela šmid — vsi udele** ničnega napada pred devetnajstimi leti — so tokrat v ime„T , *** tiva »Sava« iz Kranja položili venec pred spomenik n»U,,k0lek'
^aulini za
Tudi letošnji drugi »napad« Je zahteval precej spretnosti pripadnikov JLA in organizacij ZROP
Posledice sedemdnevnega obleganja in *»^S1LIi^J^ streli pred devetnajstimi leti so vidne tudi pri vhodnih vratih. Svoje pa je že dodal tudi zob časa x
jaku. Tam naj bi nastal zarodek
prve slovenske četniške alpske divizije »Triglav«. Upali so na izkrcanje zaveznikov na Jadranu. V najslabšem primeru pa so imeli pripravljen načrt za umik proti Ljubljani, da bi se tam zatekli pod okrilje Nemcev. Partizani so jim prekrižali načrte.
Pri tej akciji je sodelovalo več brigad, ki so okrog Turjaka sklenile obroč, če bi prišlo do sovražnikove intervencije od zunaj. Pri neposrednem napadu pa je bila samo Prešernova z okrog 360 borci, ki je malo prej prišla z Gorenjskega. 12. septembra so obko-
BODICE
Adijo lqgika! In verjetno so z njodega storil, zaradi vaše malomar-
sprti tudi v  jeseniški kolodvorski nosti pa bi si kmalu zlomil nogo,
restavraciji, kjer menda nikdar ni zaradi neotesanosti pa me hrbet se
dolgčas. Ker sem se že prevečkrat danes boli.
spotaknil ob postrežnino, mi je kar     % Vse kaže, da je prebivavcem
nerodno  zapisati,  da  v  omenjeni Goren-ske ceste v Radovljici od-
restavraciji   zaračunajo   sendvič   s več, da bi pred poslopjem s hišno
0 Preklicane  ženske,  dajte  mi šunko tudi pri »šanku* kar 66 di- številko 23 popravili precej veliko
no že mir! Prosim vas, zelo lepo narjev (60 dinarjev in  10 % po- luknjo na cesti. Asfaltna prevleka
im» prosim, saj nisem niti kmet niti strežnina). Hujša je zadeva f>l"dt }€ padla v podcestni kanal in v
upravnik   kmetijske   zadruge   niti samega sendviča. Pred vsemi ohlju- luknji   je   že  marsikomu obtičala
trgovec. Navaden državljan sem in bim,  da  bom za  kazen  štirinajst noga. Med takšnimi nesrečniki sem
vsestransko    potreben    potrošnik, dni' pomival posodo, pral in ribal bil tudi jaz in kar žal mi je, da si
Moja Marjana mi je že, tako ali namesto   moje   Marjane,   če   vam nisem zlomil noge. Morda bi stro-
tako zaradi krompirja  požrla vse povem, da so sendviči v jeseniški ški  na   račun  mojega zdravljenja
živce.  »Ali jc MERKUR  CVET- kolodvorski res-tavraciji vredni ko- le spametovali Radovljičane, da bi
NI K?* mi vsak dan nekajkrat za- maj 25  dinarjev.  10—20 gr šunke luknjo zakrpali. In če bi imel nogo
brusi.  Zakaj ste  tako  neuslišane? in stara zemlja... Će bi bil jaz v mavcu, bi bil "doma in bi bil
Saj ni časopis kriv, če so napisali, gostinec,  bi  me  bilo   sram  vzeti varen pred prometno nevarnostjo v
da bo krompirja za ozimnico do- tudi 25 dinarjev! ' mesecu prometne varnosti,
volj in po ceni 28—30 dinarjev za     _ D    , , , • Punce, ki hodite ob sobotah v
kilogram.   Kriv  tudi  ni  tisti,  ki   . •/  ,   tlA" *T" Bohinhki ***** »* Ples « Črn0
je tako zapUal, temveč vsi tisti, ki g;g °? "i      STj^TiT Pr!t> bi bile * prihodnje lahko bolj
'    j ,./["'  : j ,i   *    ,„»l„ •* fl bi bila samo zemlja kruh bi '„,';ri;u „,„,*, iti:** „. ia
to dah taksne  podatke in težko , ,,     _„„•  /    j      "   , „ .!   • »mamrlih*. Ce vam ttlica ne aa
pričakovano  oblubo  za  v<e  po- Tk\ W*   **, *%  J.^'.čam mi      da  $e rade  ma^ujete md
trošnike   ln tU i so- prdelovavci hez kruha.Jeseniške zemhe imajo mlajUmi   plesavci   H  Uhko vsaj
kmmnrja fzadu^   in  kmeve) m TZT"'   * , ° Zl/]Cnnko dnh°- meni prizanesle, ker sem že v letih,
sevedei   nali   Zrli*   trZci    Da V, {*W P°le* *°r0M™ KM Kaj sem kriv, če me zaradi staro-
vam  že   povoda'   iato  zahfvam K% 7        prodajajo   po in        eH nedolžno sunem v
krivi dan vtV tako kovli mora- «W*ff \m {W »*"- ko batino z nežno roko po ostare-
la mXi ;ci' n:um   y. takrh primrih *
čila   za  »vrženi  krompir,  ki bo "J"* 1 **d<>- prav gotovo se vedno v veljavi:
myi"" cene "si!
m Cene  gor,  cen*  dol.  Menda     7 Jeseničani se bom za tokrat fi'<'>ena vzmet r>< t«':o *-ožna, kot poslovil, za uvod pa želim najlepšo prav cene. Če je V*Uk promet, se pozdrave radovljiškim občanom. . V u\fn]U> d,a h,° V Prihodn^e in cene vitoke, če pa kane le sem Ste opazili, da xem vljudnejši od *°he, Vas pozdravlja ^ pa tja kakšen gost, so cene nizke, vas/Nikdar vam nisem ničesar hu- Vas Bodicar
drugega bataljona so kot mravlje lezli po zidu navzgor in krepili notranji boj. Hodili so po kupih riža in sladkorja, v spodnjih obokanih prostorih je 2.000 litrov vina zalilo temni prostor. Znova se je uresničila stara puntarska: Grad gori, grof beži - Vino teče, naj še teče kri...
SKRIVALIŠČE JURIJA DALMATINA
o so »branitelji« ondan — po 19 letih - znova »omagali« in dvignili belo zastavo, smo si ogledali notranje zanimivosti gradu. Po pripovedovanju doma-
K
svobodo na Turjaku
čina Jožeta Kožarja je grad star že 900 let. Turjak je slovel skozi vso fevdalno dobo. V ohranjenih I freskah smo videli 42 grbov ražinih graščin Gorenjske in drugih krajev, ki so bile pod!cžne Turjaku. Med zanimivosti je še posebno Trubarjeva kapelica in skrivališče Jurija Dalmatina. Ko so lu-teranstvo preganjali, je menda Dalmatin ime! prav na TURJAŠKEM GRADU skrivni prostor. Njegovo skrivališče je bilo nad velikimi vrati, tako da predstavlja debelejši zid s skrivnim izhodom in odprtino za dajanje hrane.
PIONIRJI % 12 KONJI
ogataj iz škofje Loke je bil zelo dobre volje. Kar »neplanirano« je skočil pred mikrofon in klical prešernovce na zbor. Malo jih je bilo. Večinoma so padli v vojni. Ilija iz Krope, Spaso, Krtina...! Malo je danes živih izmed tistih, ki so takrat lezli po zidu ln med nrvimi vdrli v grad. Tedaj so bili v večini sami mladi: polni fantazije in moči.
Zato je tudi Dule govoril o mladini in celo o pionirjih. Da b: prepeljali težak top na Turjak, so rabili konje. Organizirali so pionirje okrog Velikih Lašč. Kar hitro so se le-ti znašli in izročili 12 konj in s temi so prepeljali top.
O mladini v brigadi je vedela povedati tudi Francka Drolc iz Kranja. Večina borcev Prešernove, ki so prisil z Gorenjskega, so
bili mladi.  Njej  je bil Vendar so jo določili 2a\ let ja čete. Prav tako mlad misar" tudi komandant.  V  čet"^ ^ kakih 30 novincev s K ^ ^ Ko so zaslišali  prve °^v^€ga. nad glavami, so se razbežIJT dar - kot pravi FrancOcT . tisti niti poznejši podobn«*^"10 !5 niso odvrnili od zaupanil" g°** ljudi. To skuša vnašati ti"** danje življenje v tovar«-     V *" Tako so tam izmed 9 m **savsk varniškega komiteja k       07 t0" Prav tako sprejemajo1" *, samoupravne organe       mlade v
»PREJ NAM POVEJTE«
rečanje ^ je bližio v Hupe avtobusov • koncu-osebnih   vozil Številnih opozarjale posameznik r*s**iw Nekdanji borci  so Jr *a °dhod slavljati. General Dulo •2a^i Poklopi   ob   visoki    im e^B' »mizi« (n nazdravljal ?fc>vil«*i zdaj onemu. Prešernov     j i*m j al i nazaj na Gorenuv 80 ^ dokaj lažje |„ hitrejo Sw* verjetno ne s tolikim h * po domačem kraju k r<?p°nenjei» po turjaškem dogodku    j* bi!o * najstimi leti. Vračal" Pred naslednje jutro so jihSOv Se' rilne peči   tkalski stroi?^ * ce m msalne mize 'a°J1; stru** v  Tržiču,  na   Trati eset"«* »Samo drugič nam r>'r,*V so naročali   nekaterim I
torjem, zakaj posame^ deli za to srečanje šele ' *°
°rganijr so zvt dan prej
Kare> Mak,
»Oprostite.* »Prosim.*
Ko so se preživeli borci pogovorili o takratnih dogodkih, o današnjem življenju in razmerah, so skupno s svojim komandantom Duletom tudi slikali