Leto LIX. Steullkd 254.
V Ljubljani, v torek* 9. novembra 1926.
Cents Din 1*50
lis vsak omd popoidue, ikvisbisi osdeli« ta pravnike. — ioaaraU; do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
ÖD 50 p, večji t n sesati pet < i vista 4 D; notice, poslano, «2 ja ve, teklame, preklici beseda 2 D. — Pop aal po dogo-vct'j. — inacratni davek posebej, — „Slovcnsfef Narod« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Opravntatvo: ttnailova ulica stav. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. OradaUetTO: Knaflova ulica št. 5t 1. nadstropje.  —  Telefon štor. 34,
HT      Poštnina platana v gotovini.
Svečanost je imela popolnoma hrvatsko - separatistični značaj. — Pičla udeležba zunanjih društev in gostov. — Kralja je zastopal general Matic, vlado in Narodno skupščino pa veliki župan. ~ Stepan Radič ni govoril, ne jedel. — Zagrebški župan pripisuje kraljevo odsotnost političnim intrigam.
— Zagreb, 8. novembra. Včeraj so je vršilo slovesno odkritje Stross-mayerjevega   spomenika,   ki   je bilo
iidruženo z velikimi svečanostmi. Ka-cor je bilo že prej predvidevati, je mela svečanost popolnoma separatl-;tični značaj. Sodelovala so izključno e hrvatska društva in organizacije, felavni govorniki, izvzemši zastopnika INj. Vel kralja, vlade, beogradske obline in akademske omladine ter nekaterih drugih so slavili Strossmajerja le kot Hrvata, ostentativno ignorirajoč jugoslovensko idejo, ki ga bas v prvi 'vrsti dviga nad ostale zaslužne Hrvate. Slovesnosti se je udeležilo krog 8 do 10.000 oseb, da si se je prvotno računalo, da se bo zbralo v Zagrebu najmanj 20 do 30.000glava množica. Razen maloštevilnih deputacij hrvatskih društev so bila zastopana samo nekatera večja hrvatska mesta. Glavno vlogo so igrali hrvatski separatistični Sokoli in separatistična hrvatska ženska društva.
Ob 9. dopoldne je krenila povorka % Wilsonovega trga proti katedrali, v iateri   je   opravil nadškof dr. Bauer slovesno službo božjo.   Društva so se .razmestila   pred   cerkvijo,   dočim sc »prisostvovala cerkvenim obredom sa->jno zastopstva društev. Radi tega je .vladala v cerkvi velika praznota. Po cerkveni službi so krenila društva pred j Akademijo znanosti   in   se razvrstila pred samim spomenikom,   zakritim z .modrim platnom. Pred spomenikom je ;bila   postavljena   govorniška tribuna, na kateri so bili nameščeni tudi radio-aparati   za   sprejemanje in oddajanje govorov.    V spremstvu zagrebškega župana in nadškofa je kmalu nato do-.fjpel zastopnik   kralja   general Matic. Takoj nato je v imenu odbora za postavitev   spomenika   pozdravila goste predsednica odbora gospa K 1 o t i 1 d a Cvetišič - Kreneis. Med tem so dospeli pred spomenik še ostali dostojanstveniki,   med njimi tudi zagrebški veliki župan,   ki je zastopal vlado in Narodno skupščino. Nato je nadškof Bauer   kot   pokrovitelj Akademije znanosti stopil na govorniško tribuno in z daljšim govorom odkril spomenik. V svojem   govoru   je   nadškof slavil Strossmayer ja kot velikega Hrvata, ki le vedno imel pred očmi potrebe hrvatskega   naroda in ki je stremel za kulturnim ujedinjenjem Hrvatov, Slovencev, Srbov in Bolgarov. S klicem: eSlava Strossmajerju, Slava očetu Jugoslavije!* je odkril spomenk, pevski zbori pa so zapeli državno h:mno.
Nato je zastopnik kralja general Matic položil pred spomenik srebrn lovorjev list, pričvrščen na črno podlago in s povzdignen^m glasom spregovoril: «Veliki Vladika! Nj. Vel. kralj Aleksander L, vladar naše ujedirčene
domovine, mi je naročil, da v njegovem imenu položim ta venec pod tvoj spomenik z besedami: V spomin škofu Juriju Strossmayerju za njegove velike zasluge za prosveto Hrvatov in je-dinstvo celega našega naroda. Slava ti, viadika!»
Nato je nadškof dr. Buer s kratkimi besedami izročil spomenik v varstvo mestne občine. Zagrebški župan ar h. Heinzel ie nato v svojem govoru podčrtaval, da je Zagreb odkril spomenik velikemu Hrvatu ter da je bil spomenik postavljen samo s hrvatskim denarjem. V imenu vlade in Narodne skupščine je položil pred spomenik venec ve 1 i k i župan dr. Krama ršic, naglašajoč v svojem kratkem nagovoru, da ie Strossmayer s svojim delom nrvi ustvaril temelje za ujednjeno državo jugoslovensko. Nato so polagali vence še zastopniki raznih občin, društev in organizacij. Pomemben nagovor je imel zastopnik beogradske občine ki ie naglasu, da je bi Strossmayer apostol jugosloven-ske misli. Prav tako je podčrtal ju-Koslovenstvo Strossmayerja tudi še splitski župan dr. Tartaglia, naglašajoč, da je bila želja Strossmayerja, da se ujedini ves fugoslovenski narod in ne le Hrvati.
Po odkritju se je vršila svečana seja Jugoslov. akademije znanosti. Predsednik dr. Manojlovič je v krasnem govoru orisal velike zasluge Strossmayerja za znanost in umetnost, nakar so si gostje ogledali galerijo slik.
Za oficijelne goste je bil prirejen svečan banket in sicer v prostorih nadško-fije in v mestni kleti (gradsk; podrum). Pri škofu je bil povabljen tudi Stjepan Radič, ki pa se obeda ni udeležil. V gradskem podrumu je med obedom govoril zopet zagrebški župan, ki je med drugim izjavil, da so samo politične intrige povzročile, da se slavnosti ni udeležil kralj sam. Izmenjanih je bilo še več nagovorov in pozdravov. Obeda so se poieg drugih udeležili tudi vsi zagrebški konzulu Med brzojavnimi pozdravi je bil preeitan tudi brzojav ljublianske občine.
Ob 4. uri se je vršila na univerzi ko-memoracija akademske omladine. na kateri je govoril prof. Ššič o Stross-uiayerjevem delovanju za narod in narodno prosveto.
Hrvatski Sokol je priredil zvečer še posebno proslavo, ki pa je imela seveda popolnoma separatistični zna aj. Odkritje spomenika, ki bi moralo biti manifestacija jugoslovenske misli in veličastna pros'ava nevenljivih zaslug vladike Strossmayeri3 za narodno uj dinjenje, je po zaslugi zagrizenih hrvatskih separatistov izpadla radi tega dokaj manj veličastno, kot bi b.lo želeti in pričakovati.
Winten m
Prenos z ein s ki h ostankov vojvode Putnika in njegovih drugov v domovino. — Parastosu sta prisostvovala tudi kralj in kraljica. — Značilen govor Pavla Radiča,
Beograd, 8. novembra. Včeraj se je vršil v Beogradu svečan pogreb narodnih velikanov, ki so v boju za osvobo-jenje preminuli v tujini in so bili še e sedaj prepeljani v domovino. Krste s telesnimi ostanki so v soboto dospele v Beograd ter bile položene v saborni cerkvi na mrtvaški oder. Pogreb se je vršil po točno določenem programu posebnega odbora. Ob 9. uri se je vršil v saborni cerkvi svečan parastos. ki ga je opravil patrijarh Dimitrije ob veliki asistenci duhovščine. Parastosu sta prisostvovala kralj in kraljica, princ Arzen, celokupna vlada, diplomatski zbor. Narodna skupščina ter velikanska množica prebivalstva, ki je zagrnilo vse ulice, od cerkve pa do pokopališča. Šolska mladina je bila razmeščena po ulicah, kjer so orožniki z vojaštvom le s težavo vzdrževali red. Po končanem cerkvenem opravilu sta se kra'j in kraljica vrnila na dvor, nakar se je izpred cerkve formirala povorka. Na čelu povorke so nosili odlikovanja pokojnikov, nato so sledile zastave poedinih društev in kor-poracij in vozovi z venci. Za duhovščino so sledile krste. Prva je bila krsta vojvode Putnika. ki je bila naložena na to- I povsko lafeto, za njim pa krste ostalih I
narodnih borcev. Za vsako krsto so korakali pokojnikovo sorodniki. Ob straneh so korakale častne straže, ki so jih tvorili oddelku vseh vrst orožja naše vojske. Za velikansko množico, ki je sledila sprevodu, se ie vozil v svojem avtomobilu Nikola Pašrč. ki je ostal na pokopališču do k<,nca pogrebn h svečanosti. Pred saborno cerkvijo je govoril v imenu Narodne skupščine predsednik Trifkovič, v imenu vlade pa Miša Trifu-novič. Na grobeh je govoril vojni minister general Trifunovič. ki je zlasti slavil zasluge vojvode Putnika za narodno osvobojenje na bojnem polju. Med ostalimi govorniki je bil posebno opažen Pavle Rad č. ki je imel zelo patriot,čen. od jugoslovenskega duha prežet govor, slaveč zasluge pokojnikov za narodno in državno ujedinjenje.
Po zatrdilu poznavalcev razmer, je bila to od preobrata sem največja narodna manifestacija v naši prestolici. Pogrebnim svečanostim je prisostvovalo nad 100.000 ljudi. Vse mesto je bilo v črnini in žalnih zastavah. Depntacije društev in prebivalstva so prišle iz vseh mest Srbije in tudi iz mnogih prewan-skih krajev.
Premirje med Poličem in Uzunovičem
Preokret v aferi Radeta Paši ca. — Seja radikalnega kluba od-godena. — Ponovne avdijence ministrskega  predsednika* — — Tudi g. Pašič zap rosil za avdijenco.
— Beograd, 8. novembra. V aferi Rade Pašiča ie nastopil preobrat. Rade Pašič je izročil anketnemu odboru prepis pisma ki mu ga je napisala vdova Milin, glavna priča v vseh njegovih aferah  Pismo se glasi:
•Gospodu Rade Pašiču! Želim, da vam izjavim, da so prenehali vsi nesporazumi med nama. ki so izhajali iz dejstva, da sem bila o vas pogrešno obveščena. Zal mi ie, da ie vsled moje neobveščenosti sploh prišlo do teh nesporazumov Vi ste z izročitvijo enega milijona dmarjev popolnoma izpolnili svojr obliubo in jaz se Vam tem potom zahvaliujem in Vas pozdravljam Marija Milin.»
Sodi se. da bo r.a tej podlagi sestavljena formula za poročilo anketnega odbora Narodni skupščini in da bo uspelo Rade Pašiču, da se na ta način izmaže iz škripcev.
V tej zvezi in z novim položajem Rade PaŠičevih afer se je govorilo, da bo Nikola Pašič zaprosil za avdi-ienco da se informira o željah drugega ustavnega faktorja glede nadaljnjega razvoja naše državne politike. Politični krogi presojajo danes položaj mnogo bolj hladnokrvno, kakor prejšnji teden. Zdi se, da je prišlo med Nikolo Pašičem in predsednikom vlaae Nikolo Uzunovičem do začasnega soglasja in da je Nikola Pašič umaknil svoje prvotne načrte. Ze to je značilno, da je bila za nedeljo sklicana seja ra- j dikalskega  poslanskega   kluba odgo-
dena in da so tudi Pašičevi ožji prijatelji postali zadnje dva dni bolj umirjeni Kralj je v soboto kmalu po prihodu v Beograd sprejel predsednika vlade, ki mu je poročal o položaju vlade.
— Beograd. 8. novembra. Danes dopoldne je Nikola Uzunovič ob pol 11. zapustil predsedništvo vlade ter odšel v dvor, kjer je ostal do 12. Pri povratku je izjavil novinarjem, da se je sestal le z ministrom dvora, s katerim le govoril o — včerajšnjih veličastnih pogrebnih manifestacijah. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o sporu med radikali in HSS radi agrarne reforme v Dalmaciji, je izjavil Uzunovič:
»Spor ni tako velik, da bi se ne dal izgladiti: zaenkrat gre za to. da se vprašanje razčisti v radikalnem klubu.c
Iz vrst radikalnih poslancev se do-znava, da je večina radikalnega kluba proti načrtu agrarne reforme radičev-skega ministra dr. Šibenika. Vprašanje te agrarne reforme postaja čimdalje bolj zanimivo. Stjepan Radič je na zboru v Ogulinu izjavil, da njegova stranka ne bo odstopila od tega agrarnega zakona. Stjepan Radič prispe jutri v Beograd. Sodi se, da hoče Rad č osebno intervenirati v prvi vrsti radi tega agrarnega zakona.
Anketni odbor je danes zaključil či-tanje in preiskavo aktov afere dr. Korošca.
Radič o Italiji in fašizmu
Radičev shod v Ogulinu. — V svojem govoru je Radič ostro napadel fašistovsko Italijo in z ooet napovedal združitev z Bol-
gar ijo.
— Ol-uHo. 8. novembra. Tu se je vršila včeraj skupščina HSS, ki jo Je sklical Stepan Radič. Na postaji so Stepana Radiča sprejeli pri.HasH z godbo. V svojem govoru je Stepan Radič izjavil tned drugim: >Da nismo sklenili sporazuma, bi bilo danes pri nas kakor v Italiji aM pa 5e stokral slabše. Tako pa postaja sedaj naša kraljevina pod zastavo narodnega sporazum, ki ni več protokol in kombinacija nego narodna in državna politika, vse bolj urejena in se utrjujejo temelji, brez katerih ni blagostanja, prosvete in napredka .<
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Radič na-glašal: >Nekdaj 6mo izjavili Srbom: z batina-mi ne pridemo daleč. Hoteli smo drugi red. želeli smo republiko. Poskušali smo, pa ni §lo. Tedaj pa smo rekli: »Dobro, vi ste vsi za kralja, pa bodimo še mi. Hočemo monarhijo, hočemo državo s kraljem, toda hočemo seljaško državo.« Noto je prišel sporazum. Pašič je odšel iz vlade, odšel 9em tudi jaz. PaSič radi starosti, jaz pa, ker eo rekli, da sem konj, ki lahko vsak čas prevrne kolesa. Na tem lepem božjem sol neu čujte in povejte doma: >V naši državi nikoli več ne sme biti vlade, v kateri ne bi bili Srbi in Hrvati fekupaj.< Italija je bila v prejšnjem stoletju najsvobodnejša država na svetu, Avstrija najbolj črna. O Avstriji se je tedaj govorilo »in
orbe ultimat, danes se govori o Italiji, da je zadnja na svetu in da nima niti najmanjšo pravice. Naša država pa raste s sporazumom, z organizacijo seljaškega naroda in delavstva. Na celem svetu vedo, da obstoja država SHS in da živi v tej državi hrvatski narod, ki ima seljaško in človečansko stranko, kakršne ni nikjer drugje na svetu.
V Italiji je strašna stvar. Ono, kar se dogaja v Italiji, bo privedlo Italijo do tega, da bo od vseh narodov prezirana. Jaz tega ne želim Italiji. Mi moramo vse ono izvesti, česar se Italija boji. To je po možnosti najsvo-bodnejši tisk, najširša amnestija in najpopolnejša demokracija. Nato se bomo zedinili z Bolgarsko, zaenkrat gospodarsko in jutri politično; v gospodarskem oziru se lahko uje-dinimo v toku 5 minut s skupno carinsko zvezo. Ko vse to izvedemo, bomo rešili italijansko in gospodarsko vprašanje. To je politika sedanje vlade.
Narodna banka v Beogradu, ki je državna institucija, je dala 89 osebam v Beogradu tekom zadnjih šestih let 1738 milijonov dinarjev. Caršija je preiela vašo kri in vaše žulje, jaz sem o tem že govoril, ali oni so se delali gluhe. Od tega bomo napravili se vprašanje. Vsako selo mora dobiti cenen kredit. To je naša rak-rana. Vlada je poštena in sposobna ali bi lahko bila sposobnejša.
Polom ^moralnosti foiistouske politike
Zasliševanje Garibaldi ja v Parizu. — Podkupovanje francoskih listov. — Mussolini ne zaupa nikomur več in dela baje na novo
voj no.
Pariz. 8. novembra. Aretirani polkovnik Garibaldi je nastanjen v hotelu blizu ministrstva notranjih del, kjer ga vsak dan zaslišujejo. Včeraj so mu dovolili, da se je sestal s svojim bratom Santom Ga riba Id i jem. ki živi v Parizu. Kakor poroča >Temps<, je bil sestanek zelo ganljiv. Brata sta smela govoriti samo francosko v prisotnosti sodnika. Santo Garibaldi je poslal »Tempsu< pismo, v katerem pravi, da je njegov brat prejemal denar samo, da bi lahko pomagal veliki ita lijanski stvari za osvoboditev Italije izpod fašistovskega jarma. Santo Garibaldi prosi Francoze, naj ne obsodijo njegovega brata, dokler niso slišali njegove obrambe.
Garibaldi sam je priznal, da se je seznanil z nekimi anarhisti, ki so hoteli pred meseci vlomiti v bo^pto zakladnico Notre Da-mes. »Tribunac piše v tej zvezi, da je bil Garibaldi očitno v zvezi z anarhisti, ki so svojčas ukradli sloviti in neprermljivi diamant. T« verzija pa ni potrjena.
— Paria. 8. novembra. V pariški javno sti je izzvala veliko senzacijo afera o podkupovanju nekih pariških listov   od strani
italijanske vlade. V >Action Franrais* dolži njen urednik Maurra direktorja glasila francoskih fašistov -vNouvo Sieclet, Valoisa, da fe prejel denar od italiJ*"-«'-** vlade. List je zašel v težak finančni položaj in v tem stanju je prejel Ust večjo denarno subvencijo. Od tedaj ureja svojo zunanjo poročevalsko službo po telefonskih navodilih italijanskega poslanika v Parizu.
— Pariz, 8. novembra. Odlični predstavnik italijanske emigracije v Parizu je podal novinarjem sledečo izjavo:
Mussolini nima več zaupanja in ie izgubil zaupanje celo v svojo najbližjo okolico, ki se le največ boji. On namenoma ustvar-ia revolucionarni položaj in psihološko ozračje za vojno, želeč, da konča kot nacionalni heroj.
— Rim. 8. novembra. Službeno se iavlja. da nov? zakon o «*Hr*ve in kaznovanju atentatorjev ne bo imel retroaktivne moči Kazen bo odmerjena po starih zakonih, sodišče pa bo sestavljeno iz vojaških sodnikov
Radič na potu v Beograd
— Zagreb, S. novembra. Včeraj dopoi< dne je prispel iz Beograda minister agrarrv reforme dr. Šibenik. Dr. Šibenik je poročal Stepanu Radiču o zakonskem načrtu agrar ne reforme v Dalmaciji ter o nesoglasju v tem vprašanju med radikali in HSS. Zvečer sc je dr. šibenik vrnil v Beograd.
Stepan Radič potuje danes zvečer 2 brzovlakom v Beograd. Na vprašanje nov:* narjev, zakaj gre v Beograd, ko je vse v redu, je odvrnil Radič:
«Mi hočemo iz dobrega napraviti šc boljše.^
Na vprašanje, ali bo kmalu uzakonjen davčni zakon in zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji, je izjavil Stepan Radič: <rNai'» prej pojdemo v svate!»
Shodi Svetozarja Pribičeviča
— Novi Sad, S. novembra. Včeraj jo vod-iä SDS Svetozar Prfbičevič priredil na agi-tacijskem potu v južni Vojvodini vec" javnih zborov, katerim so prisostvovali tisoči in tisoči seljaškega naroda. Svetozar Prtbičevič je govoril o političnem položaju ter ori.ner-jsl radikalno stranko, kakršna je danes, t bivšo Khuenovo liberalno stranko v Vojvodini ali naprednjaško avstrofilsko vlado pod kraljem Milanom. V Franciji vladajo dane^ tisti, ki sö hoteli zmagovito Francijo, enako je v Belgiji in v Angliji, samo pri nas vladajo tisti, ki so nasprotovali ujedinjenju ter storili vse proti enotni Jugoslaviji. Prfbičevič je že leta 1924. napadel Davidoviča, ker je zapustil politiko narodnega edinstva, leta 1925. ie te očitke ponovil proti PaSIcu, radikalna stranka pa je danes popolnoma gnila stavba brez Idealnega poleta in nesposobna za vsako opozicijo. Svetozar Prtblčevič je zvečer odpotoval v Bosno, kjer priredi danes velik zbor v Bijeljmi.
Zambonijeva mati znorela
Kaj pravi italijanska policija,
— Bologna. 8. novembra. Policija nadaljuje s preiskavo poslednjega atentata na Mussolinija. Smer preiskave osredotočuje sedaj na družino Zambomja. Policija je Izvršila hišne preiska\-e v vseh prostorih tiskarne in zasebnega stanovanja atentator-jevega očeta, starega Zambonija. Med njegovimi papirji so bili najdeni tudi stenogra-mi. Ker policija ni mogla razbrati stenogra-mov, je bil poklican Stenograf - strokovnjak profesor Sandro, ki pa tudi ni mogel razbrati vseh stenogramov, ker se je star: Zamboni posluževal irrvidfduamih kratic. Policija trdi. da se atentatorjev oče upira preiskavi in da odklanja odgovore, in policija zato sumi, da ie prvi dan, ko je spoznal v mrtvem truplu svojega sina Anteja, računal s tem, da bo oblast suponirala hipno blaznost njegovega sina. V hiši starca.; Zambonija so našli staro karabinko.
Zambonijeva mati je zblaznela in so jo morali oddati v umobolnico. Ko je izvedela za tragične smrt svojega sina, se ji je omračil um. O starem Zamboniju se govori, da ie čez dan tiskal običajna dela, da pa je ponoči sam s svojimi sinovi izvrševal tiskarska dela po nalogu protirežimskih krogov. Policija je zasegla izvod romana »Les Miserables« francoskega pisatelja Hugoja, kjer je atentator Zamboni pocrtaval najvažnejša mesta ter baje s svičnikom ob robu na nekem mestu pristavil, da bo ubil Mussolini^. Na kvesturi še vedno zaslišujejo sorodnike in znance Zambonijeve rodbine. Policija je izvršila brezbroj hišnih preiskav ter zaprla vnovič več sto oseb. Koliko Je dosedaj aretiranih, se ne ve. ker cenzura ne pusti o tem ničesar pisati.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Efekti. 7odst. in vest. posoj. 1921 77—77.5<». 2 in polodst. drž. rente 330—331, Ljubljanska kreditna 140—150, Mrv. esk. banka 100—101. Kred i/na banka Zagreb 100—101, Ilipotekar-na banka 5G—57, Jugobanka 95 in pol — 9H in pol, PraŠtediona SG5—SG7.50, Drava d. d. Osijek 3G0, ŠeČerana Osijek 400—415, Isis d. d. 45—40, Nihag 12, Gutman 240—2G0, Sla-veks 100, Trboveljska 310, VcvPe 105, Agraria 43 in pol — 43.75.
Devize. Amsterdam 22.G9, 22.75, Wien 79S.50, 801.50, Berlin 13.48, 13,51, Budimpešta 793.50, 796.50, Italija 241.49, 243.49, London 27459, 275.39, Newyork ček 56.56, 56,76. Paris 185.55, 187.55, Praga 1G7.G0, 168.40, (Turih 10.9275, 10.9575.
Valute. Wien S02.50, 805.50 Newyork tek 55.90, 56.10.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlcb: Beograd 9.14, Pariz 16.9Ü5. Milan 21.775, Newyork 518.50, Londor. 25.15625. Praga 15.3625, Dunaj 73.25.
— Trst: Beograd 41.50—42.20, London 115—116, Curich 452—457.
3z samoaa £Uu M ne morete kuhati kave.
_ Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebite
PraräFranekov kavni pridatek
PUača s Prav/m Franckorn vas zamore sraino zadovoljevali. iS z/nflti Kavi na vsak način spada Pravi Franc
Nova žrtev naših gora
Na Grmadi ob Šmarni gori se je včeraj ubil akademik Alojzij De Reggi, eden naših najboljših planincev* — Utrgala se mu je
skala pod nogami«
Naše gore so včeraj zopet zahtevale novo žrtev. V nevarnem kaminu na Grmadi, ki slovi radi svoje težke do* stopnosti, se je včeraj popoldne smrtno ponesrečil znani veleturist, športnik in plezalec, ^edva 201etni akademik Aloj* »ij De Reggi.
O tragični nesreči, ki je pretrgala »ft življenja mlademu idealnemu, pla* nine nadvse ljubečemu študentu, nam pripoveduje očividec g. Anton Kaste* lic, ki je bil edina slučajna priča žalost* nega dogodka:
Včeraj je bil izredno lep dan in mahnil sem jo okoli 14. iz Ljubljane proti šmarni gori. Z namenom, da se popnem na znano plezalno turo Turne, sem dospel okoli 15. do takozvanega Okenca. Pomagal sem nato dvema go* spodičnama, da sta se pospeli na strmi, okoli 2 m visoki Turne, sam pa sem ostal na Okencu pred skalo ter opazo* val okolico. Na Turncu je bila zbrana večja družba, več dam in več gospodov. Naenkrat je ena izmed dam omenila: «Glej te, De Reggi prihaja!» In res! Po poti je prihajal De Reggi, popolnoma sam in brez vsake opreme, priprosto oblečen. Dospel je do Okenca in se na* to naglo in spretno popel na Turne. Bil je takoj na vrhu, kjer je ostal pet mi* nut. Razgledal se je po okolici, nato pa se je istotako naglo spustil na tla, ne da bi s kom spregovoril besedico. Jaz sem nato po običajni poti zavil na prod. De Reggi pa je mimo mene zavil mesto na levo, na desno proti — kami* nu. Revež ni slutil, da gre v smrt.
Opazoval sem ga še, kako je zavil v kamin, nato mi je izginil izpred oči. Hip nato se je v kaminu utrgal velik kamen in z velikim truščem priletel na prod. Postal sem pozoren. Po kratkem odmoru je znova zagrmelo. Zopet se Je utrgala plast kamenja in se zrušila, istočasno pa sem v že nastalem mraku opazil, da pada nekaj večjega v globino in da drvi med hruščem in truščem po produ. Instinktivno sem slutil nesrečo, obstal sem in razprostrl roke. V nasled* njem trenotku je obvisel na mojih ro* kah de Reggi. Priletel je vznak. Naglo sem ga postavil na noge, v istem hipu pa je bruhnil kri in takoj nato umrl. Revež se je pri padcu iz višine 40 do 50 metrov prekotalil na glavo, pri tem mu je najbrž udrlo prsni koš in na po* sledicah notranjih poškodb je izkrva* vel. Zunanjih vidnih poškodb ni imel, samo desno nogo je imel pod kolenom spahn j eno ali zlomljeno. Tragičen do* godek se je pripetil tako naglo, da ga ni ninče opazil. O nesreči sem nato ob» vestil ostale turiste in izletnike, nakar smo truplo nonesrečenega položili na travo. Izletnike je prizor silno pretre* sel, navzoče dame pa so glasno plakale. Ponesrečenemu smo zapeli turobno žalo stinko «Vigred se povrne» in mrak je legel na zemljo, ko smo se poslovili od tragično preminulega.«
Vest o tragični smrti De Reggi j a se je že sinoči bliskoma razširila po Ljub* ljani in je povsod vzbudila splošno so* čut je, zakaj pokojni je bil znan kot eden naših najboljših turistov*plezalcev uspešno pa se je udejstvoval tudi na športnem polju v ožjem smislu.
Njegova ljubezen do narave in pla* nin je bila brezmejna in ves svoj prosti čas je porabil za izlete in plezalne ture. Slovel je kot najboljši plezalec turi* stovskega kluba «Skale».Neštetokrat je že preplezal nevarno triglavsko sever* no steno v slovenski in nemški smeri, popel se na neverne stene Jalovca, Špi* ka itd. Skupaj s pokojnim, žal tudi po* nesrečenim Topolovcem sta plezala pre ko severne stene v nemški smeri in iz* brala varijanto, po kateri poprej še ni stopala človeška noga. Topolovec je plačal svojo smelost s smrtjo. Tik pred ciljem je zdrknil v prepad, De Reggija je rešil samo č"dež. Usoda ni hotela, da bi umrl v orjaških planinah, ki jih |e toliko ljubil. Ironija usode je, da se je ponesrečil na mali Grmadi, ki je do sedaj zahtevala svojo prvo žrtev.
Z nesrečnim D Reggijem sočustvu* jejo tisoči naših turistov, pa tudi za si* roko športno javnost je njegova izgu* ba hud udarec, saj ie bil pokojni v prvih vrstah naših športnikov in si ste* tel nevenliivih zaslug za raz-oj naše lahke atletike. Pokojni je bil član Slo* venskega planinskega društva, Turi* stovskega. kluba «Skale» in Član ASK Primorja, v katerem je bil eden naj* boljših tekačev na dolge proge.
V zasebnem življenju je bil mladi Lojze miren in simpatičen mladenič. Studirai je prirodoslovje na ljubljanski univerzi in je ^lo^el radi svoie izredne nadarjenosti. Star je bil Šele 20 let.
Vest o nesreči De Reggija je bila
že s oči j avl j ena orožnikom. Danes dopoldne se je na kraj nesreče odpe* ljala posebna komisija, popoldne pa prepeljejo truplo ponesrečenega v Ljub Ijano. Pogreb bo najbrže jutri.
• *
Skrivnostne so naše divne planine v svojem mogočnem snovanju in večna je njihova privlačna sila. Nihče ne ve, kaj ga čaka tam gori, kjer se dvigajo sivi gorski velikani pod oblake, in vendar hite vsako leto tisoči planincev, da se oklenejo golih skal in prežive nekaj časa v naročju nedotaknjene matere narave. Število ljubiteljev planin se od leta do leta množi, množi se pa tudi število onih, ki plačajo svojo ljubezen do naravnih lepot s smrtjo.
Letos je imela koščena Žena v naših planinah posebno bogato žetev. Komaj so utihnili glasovi o nesrečnem talentiranem slikarju Josipu Qorupu, že je pretrgala nevidna roka, ki se skriva za vsako skalo v planinah, nit življenja nadebudnemu turistu Lojzetu Reggiju. To je letos že sedma žrtev naših planin. 23. maja so obležali na snežišču nad Pasjo glavo v Kamniških planinah Mari Mancinijeva, Rado Sopčič in Ivo Sterle, 22* maja je izginil v okolici Vršiča vladni svetnik dr. Milko Lubec, čigar truplo so našli šele v avgustu, koncem julija je našel v Hudi praski na Mrzli gori pre-rano smrt mladi mediemec Ivo Šuman, okoli 20. oktobra je izginil v objemu Triglavskih pečin znani slovenski slikar Josip pl. Gorup, ki ga še vedno niso našli, in včeraj je zahtevala na videz nedolžna in lahko dostopna Grmada pri Šmarni gori mlado življenje akademika Lojzeta de Reggija. Sedem vrzeli je nastalo v vrstah naših planincev, ob sedmem odprtem grobu stojimo in sedmič v letošnji planinski sezoni moramo priznati, da je človek v borbi z veličino in močjo gorskih velikanov brez moči.
Nesreča mladega de Reggija je tem težja, ker ja zahtevala življenje spretnega in preizkušenega plezalca, ki je preplezal že severno triglavsko steno, a je kljub temu našel smrt na Turencu pri Smorni gori, kjer bi človek najmanj pričakoval smrtne nevarnosti.
Razkol med jugoslovenskim ženstvom
Iz beograjskih listov posnemamo:
V vrstah jugoslovenskega ženstva je izbruhnil razkol, kojega početki in klice sega jo že v prejšnja leta. Kakor znano je bil ustanovljen 21 septembra 1919. na pobudo Srbskega ženskega Saveza Narodni ženski savez kraljevine SHS s sedežem v Beogradu. Jugoslovenske žene so štele v prvih letih mlade države pred težkimi eocijalnimi in moralnimi vprašanji. Vojne sirocadi je bilo na tisoče in tisoče. Invalidi in njihove robi-ne so životarili v strašni bedi. Moralne osnove socijalnega zasebnega in družabnega življenja so propadle. Vseh teh nalog se je energično lotilo naše ženstvo in res omililo mnogo, mnogo gorja.
Kmalu pa sta se pojavila v delu jugoslovenskih žena pri reševanju teh problemov dva pravca, ki sta se odražala v vsem sa-veznem delu ženskega saveza od ustanovitve do blejskega kongresa- Pravca sta se pojavljala na vseh letnih skupščinah ter sedaj do-vedla do razcepa jugoslovenskega ženstva. Nedavno se je v Beogradu osnovala nova zveza ženskih organizacij, ki si je nadela ime: »Narodna ženska za jed niča kraljevine SHS<. Ta skupina očita prvi, da je preveč politična, preveč feministična, dočim je treba pri nas poprej izvršiti še ogromno notranje socijalno delo.
Žene, ki so snovale.Narodno žensko zajed ni co, zastopajo smer, ki pravi, da je .treba predvsem reševati socijalna vprašanja in blažiti 'nezadovoljstvo ter bedo, ki se pojavlja v naši državi. Proglas nove ženske organizacije navaja sledeči program:
1. ) Proučevati se morajo potrebe vsakega kraja ter s skupnim delom zadostiti tem potrebam.
2. ) Zajednica bo posvečala posebno skrb nacijonalnim stremljenjem ter poskušala zasidrati narodno jedinstvo med narodom, zlasti pa v mladini in deci.
3. ) Zajednica bo poskušala, da reši vsaj delno takozvano dečje vprašanje, ki je najvažnejše eocijalno vprašanje povojnega časa.
4. ) Zajednica bo skušala zaposliti čim več ženskega pomladka v ženskih poklicih.
5. ) Posebna pažnja bo posvečena alkoholu in prostituciji ter ostalim pojavom v našem narodu.
6. ) Zajednica bo skrbela za socijalno hi-gijeno, predvsem pa za zdravje dece.
7. ) Zajednica bo čuvala narodne običaje v celem našem narodu.
8. ) Skrbela bo tudi za deco in za socijal-
ni položaj ter njen nacijonalni značaj rudi izven mej naše države.
9. ) Ženska zajednica bo zahtevala, naj se povsod spoštuje dostojanstvo žene in neguje zlasti kult majke. Ženska prava naj bodo zaščitena v meščanstvu in političnem življenju.
10. ) Stike z internacijonalnim ženskim pokretom in raznimi mednarodnimi socijal-nimi pojavi bo vzdrževala zajednica s pomočjo posebnega referenta.
Proglas so podpisale kot častne predsednice gospe M. Vulovič in S. Loža nič, kot predsednica ga. L. Biba, kot podpredsednice gospe Smiljanič, Panič in Feldman, tajnice so gospe Gjuric, Lazarevič in Jankovič.
Tako imamo, evo, tudi v jugoslovenskem
ženskem pokretu razkol, o katerem pa smo prepričani, da bo v najkrajšem času izzval, upajmo, stvarno debato ter povzročil razči-ščenje pojmov ter novo združitev in složno delo vseh jugoslovenskih žena. Želeti je, da se to Čim prej zgodi, ker so naloge ženskega pokreta v naši državi zelo aktualne in potrebujejo nujnih akcij, vprašanje feminizma pa je vsaj za enkrat še podrejenega značaja in ga je, ako je le malo dobre volje, prav lahko mogoče rešiti tudi v okrilju ene same organizacije Kolikor mi poznamo naše žen-stvo, organizirano v starem Ženskem savezu, je vse prej kakor pretirano feministično in s te strani gotovo ni bilo razloga za 6ecesijo. Pravi vzroki morajo biti drugje.
Ti dnip
Gospodu Uzunoviču ni treba zavidati svojih kolegov po drugih državah. — Skoro vse vlade civiliziranega sveta se bore z velikimi težkočami in stoje pred zamotanimi problemi.
Naša vlada in z njo vred vsi naši politiki Imajo težke skrbi, kljub temu pa jim nI treba zavidati svojih tovarišev po ostalem svetu. Tudi ti niso na bolišem; ni jim usojeno, da bi mirno »vladali«, da bi se nemoteno veselili svojih ministrskih časti. Kamorkoli pogledamo, povsod opazimo večje ali manjše vladne režimske ali celo državne krize. Le malo je držav, kjer bi ustavni organizem deloval v popolnem redu.
O Italiji in Mussoliniju ni treba govoriti. Fašizem je na vrhuncu svojega sijaja in svoje moči. A ravno obupno - nasilni ukrepi, ki jih je te dni storil, da utrdi svojo moč in zatre svoje nasprotnike, ravno ti ukrepi kažejo, da je odpor proti fašizmu v Italiji sami mnogo večji in mnogo nevarnejši, kakor se splošno sodi.
V enakih skrbeh je Mussolinijev drug, general Primo de Rivera v Španiji. Tudi on je doslej še vedno udušil vse poskuse strmoglaviti njegovo diktaturo, a kljub temu se revolucionarno gibanje vedno znova širi. V zvezi z zaroto, ki so jo nedavno odkrile francoske oblasti, so aretirali na Španskem celo vrsto uglednih politikov, nasprotnikov diktature. NI izključeno, da bo Primo posnemal Mussolinija tudi v drakonskih odredbah proti opoziciji, a prej ali slej se bo zrušila tudi njegova diktatura.
Angleški vladi dela velike preglavice še vedno rudarska stavka, ki že globoko razjeda angleško gospodarsko življenje. Kako je prebivalstvo nezadovoljno, so pokazale nedavne občinske volitve, iz katerih so izšli socljalistični laburisti zelo ojačeni, dočim so bili vladni konservativci skoro povsod poraženi. Ta izid je resen memento vladi in njeni stranki.
Še bolj neprijeten je položaj, v katerega je zašel g. Coolidge, predsednik severo-ameriških Zedinjenih držav. Po ameriški ustavi se vrše vsako drugo leto 2. novembra volitve v reprezentančno zbornico in dopolnilne volitve za 1 tretjino senata. Pri letošnjih volitvah so republikanci, ki so sedaj na vladi in katerim pripada tudi Coolidge, zelo nazadovali, napredovali pa njihovi nasprotniki demokrati, katerim je pripadal svoj čas Wilson. Coolidge in njegova vlada
imata zdaj v obeh zbornicah samo večino par glasov, tako da v prihodnjih dveh letih ne bosta mogla izvesti nobene važnejše akcije. Obenem so te volitve za republikance slabo znamenje za predsednika volitve leta 1928., ko bodo demokrati gotovo napeli vse moči, da si zopet pribore predsedstvo.
O skrbeh sovjetske vlade smo že ponovno pisali. Za enkrat je še na vsej Črti porazila opozicijo, a opozicijonalni voditelji — in med njimi sta Zinovj'ev in Trockij« — nadaljujejo svojo akcijo in bodo brez dvoma povzročili Še mogo preglavic. To tem bolj, ker so razmere v Rusiji take, da razun voditeljev in protežejev, gotovo ni nobenega sloja, ki bi bil ž njimi zadovoljen.
Nova avstrijska vlada se že cele tedne brezuspešno pogaja z uradniškimi organizacijami. Dosegli so sicer kompromis glede plač, a zdi se že zdaj, da s tem konflikt še ne bo poravnan, ker velik del uradni-šrva s kompromisom ni zadovoljen. Vrh te-I ga leži še tudi na novi Seiplovi vladi mora korupcijskih afer, ki so se razpasle pod režimom dr. Rameka in ga strmoglavile. So-cijalisti še vedno pritiskajo z vso silo in zahtevajo nove volitve, ki pa seveda vladi v sedanjih razmerah ne diše.
Pretekli teden se je po večmesečni pav-zi sestal nemški parlament. Kakor znano, je v Nemčiji na krmilu manjšinska vlada dr. Marxa, ki je vozila doslej deloma s pomočjo socijalistov, deloma tudi s pomočjo naci-jonalcev. Trajno je ta situacija nevzdržna in s sestankom parlamenta je stopilo zopet v akuten stadij vprašanje razširjenja koalicije. Ta problem pa je v Nemčiji še mnogo bolj težaven kakor pri nas, ker gre tam res za načelna nasprotja, ne samo za osebna in taktična, kakor v Jugoslaviji.
V Grčiji so odkrili novo zaroto, v Bolgariji se vedo bolj širi banditstvo, Rumunija ne ve, ali naj gre z Italijo ali z nami, na Madžarskem se sedanji oligarliični režim obupno bori za svoj obstanek, na Poljskem Pilsudski energično obračunava z nesposobnim parlamentom.
Res, g. Uzunovič se lahko tolaži s tem, da se tudi drugim ministrskim predsednikom ne godi bolje od njega.
Sport
Tekme za Gosposvetski pokal
Idrija si pribori prehodni pokal.
V spomin na Gospo Sveto in v korist naše največje nacijonalno=obrambne organi* zacije Jugoslovenske Matice je darovala S. K. Ilirija Gosposvetski pokal, za katerega se bo odslej vsako leto odigral turnir med domačimi klubi, dokler ne preide za stalno v last kluba, ki si ga pribori trikrat zapo* redoma ali petkrat v presledkih- Včeraj so se merili prvič klubi, ki so se prijavili za borbo. Nastopili so štirje klubi: Ilirija, Hermes, Jadran in Slavija. Iz tekmovanja je izšla kot zmagovalec Ilirija, kar je bilo pri* če kovati. Tekme same niso nudile najbolj* šega športa. Rezultati tekmovanja in potek tekem je bil sledeč:
Hermes — Slavija 2 : 0 (0 : 0).
Ob 14. sta si stala nasproti prva dva na-sprotnika, šišenski Hermes in vodmatska Slavija. Hermes je s težavo, a zasluženo
zmagal z 2 : O. BU je v polju znatno boljši in je neprestano ogrožal vrata nasprotnika, njegovi napadi pa so se razbili ob dobri ožji obrambi Slavije, čije vratar je v izbornern stilu pariral najtežje strele. Hermes je imel najboljši del moštva v napadu, ki ga je spretno dirigiral Zalokar. Slavija se je do* bro držala, moštvu pa primanjkuje skupne igre. V splošnem je opažati napredek Vod. matčanov. Sodil '   g. Držaj nesigurno.
Ilirija — Jadran 1 : 0.
Po kratkem intervalu, v katerem je god. ba dravske divizije odigrala par komadov, je nastopila Ilirija proti Jadranu. Dasi Jadran ni bil kompleten in je nastopu1 celo brez Rapeta, je nudil Iliriji hud odpor. Tekma je bila ves čas odprta, sempatja je bilo ob* čutiti rahlo premoč Ilirije. Jadran se je
vrgel na razdiranje in prodore in njegova taktika je onemogočila Iliriji običajno igro. Ilirijanski napad včeraj ni imel dobrega dne in je bilo videti, da nima pravega vodje. Sodil je g. Kemperle zadovoljivo.
Finale Ilirija — Hermes 4 : 2 (2 : 1).
V finale sta torej prišla Hermes in Iii. rija. Pred finalno tekmo je zbrane športni« ke nagovoril predsednik Jugoslovenske Mas tiče dr. Pretnar, ki je podčrtal pomen šport« no^nacijonalne manifestacije in se zahvalil
športnikom za sodelovanje, Navzoča puhli* ka je njegov zanosni in bodrilni govor kvis tirala z živahnim aplavzom.
V finalni tekmi je Ilirija zmagala nad Hermesom s 4 : 2. Tekma je bila precej živahna, vendar igrana preostro, tipično pr* venstveno. Hermes je bil Iliriji skoro ena* kovreden nasprotnik. — Njegov napad je
predvedel tehnično kombinacijsko igro, obramba pa ni bila kos ilirjanskemu priti« sku. Tudi krilci so drugi polčas precej po* pustili. Ilirija ni posebno zadovoljila in je zmagala le radi svoje boljše rutine in takti* ke.
Sodnik g. Smole je bil nesiguren in je bilo več njegovih odločitev precej proble* matičnih.
Primorje v Karlovcu
Primorje : Gradjanski 3 : 0 (2 : 0)
Včeraj je gostovalo Primorje, da zado* sti pred tedni prevzeti obvezi v Karlovcu proti tamošnjemu prvaku SK Gradjanske* mu. Moštvo je odpotovalo brez starov bra= tov Ermanov in Uršiča, ki so bili zadržani. Na kolodvoru v Karlovcu so goste požara* vili predsednik Gradjanskega Spiccr in šte» vilni karlovški športniki Tekma se je vršila ob 15. SK Gradjanski je prvak Karlovca. Njegovo moštvo je doseglo napram zagreb. škim klubom prav častne rezultate.
Primorje je nastonilo z Jančigajem y golu ter z ostalo postavo kakor pred sedmi, mi dnevi proti ljubljanskemu Slovanu. — Pred vedlo je zelo lepo igro. KarlovSki šport, niki so po tekmi priznali, da je gost iz_ Ljubljane igral lepše kakor prva moštva iz Za* greba, ki so doslej gostovala v Karlovcu. — Prvi polčas je potekel v odprti igri z rahlo premočjo Primorja, v drugem polčasu je Primorje rx>polnoma obvladalo teren. Sele proti koncu si je moštvo Gradjanskega ne* koliko opomoglo ter nekolikorkrat prodrlo.
Sodil je dobro sodnik karlovške Olim*
pije. Gledalcev okrog 500.
Hazena
Reprezentanca Ljubljane — Primorje 13 : 4 (4 : 2).
Včeraj dopoldne se je na igrišču Atene vršila hazenska tekma med1 reprezentanco Ljubljane in družino ASK Primorje. Tekma je končala z visoko zmago reprezentance, ki je podala izvrstno igro zlasti v drugem polčasu. Sijajno je bil razpoložen napad, kjer je Bernikova igrala po svoji stari na* vadi. Xa njen račun gre deset golov. V golu reprezentance je prvi polčas branila Cim* permanova, vdrugem Jermolova, ki pa je bila očitno boljša. Primorje je prvi polča* podalo dobro in efektno igro ter doseglo prav časten rezultat. Radi indisponirano^ti svoje vratarice pa jc v drugem polča-su iz« gubilo v tako visokem razmerju. Sodil jc dobro g. Doberlet.
Druge nogometne tekme.
ZAGREB. Včeraj so se nadaljevale prvenstvene tekme v Zagrebu. Hašk je zrnati nad Železničarji 3 : 2 in vodi v jesenskem prvenstvu z boljšo golsko razliko pred Gravi-janskim. Borba je bila napeta, HaSk šele v drugem polčasu nevaren. Gradjanski je premagal Coucordio 5 : 1. Concordia ni bila tako slaba kakor kaze rezultat, score bi bil lahko večji, da je napad Gradjanskega pokazal odločnost in imel več sreče pri streljanju. Concordia si je zabila dva avto gola. Derby : Croatia 2 : 2.
BEOGRAD. Prvenstvena tekma : Jugiv-slavija Soko 7 : 1, prijateljska tekma Jedin-ßtvo : BSK 4 : 1.
DUNAJ: Avstrija je vČ3raj premagala po zelo lepi in tehnično popolni igri švedsko reprezentanco 3 : 1 (2 : 1). V prvem polčasu je bila premoč Avstrijcev velika. V drugem polčasu so žvedi pritisnili ter vzdržali popolnoma enakovredno igro z Avstrijci. Prvi gol je zabil Horvath v 7 minuti, nato je v 15 minuti zenačil Šved Ryedberg, v zadnji minuti prvega polčasa zabije Klima drugi gol. Tretji gol pade v 35 minuti drugega polčasa. 40.000 gledalcev. — Dunaj : Solnograd 7 : 0, Dunaj : Nižje Avstrijska 5 : 0. Slovan : Wacker 4:1, Rudolfehügel : Neubau 2 : 2.
PRAGA: Slavija : Viktorija 7 : 1, Cafk : Nuselski 3 : 1.
BRATISLAVA: Ilakoah (Dunaj) : Maca-bea 3 : 0.
BUDIMPEŠTA: Ferencz Varosi : Vasas 2 : 2, Ungar ia : Up jesti 1:1.
ITALIJA: Juventus : Internationale 4:1. Alba : Provercelli 3:0, Mila no : Alessan-dria 1 : 1, Padova : Cremona 2 : 0, Livorno : Doria 2:1.
— LH P (Službeno), Danes ob 20. uri sc. ja upravnega odbora v kavarni «Emona». — Tajnik.
I Karel Rosmann I
V Novem mestu je sinoči nenadoma preminul eden najodličnejših novomeških meščanov, g. Karl Rosmann. Že dolga leta je bolehal, sinoči pa ga je zadela kap sredi prijateljskega razgovora s svojci. Bil je takoj mrtev. Dosegel je starost 64 let.
Karl Rosmann je bil eden izmed glavnih stebrov narodnega pokreta v Novem mestu in na vsem Dolenjskem. Kot hišni posestnik je bil neodvisen na vse strani in je zato vse svoje življenje posvetil delu za narodno in napredno misel. V svojih mladih letih je bil soustanovitelj novomeškega, takrat Dolenjskega So&ola, ki mu je bil član do danes. Deloval je tudi v vseh drugih organizacijah, zlasti pa v političnih in gospodarskih. Požrtvovalno je o novomeških zadevah dopisoval «Slo-venskemu Narodu», čigar naročnik je bil vedno.
Njegova agilnost in njegovo požrtvovalno delovanje v javnosti sta povzročili, da si je pc^ojnik že v mladih letih pridobil zaupanje svojih someščanov, ki so ga izvolili v občinski odbor. Celo generacijo je deloval v njem, nad 10 let je bil tudi mestni župan in to tudi v težavni dobi svetovne vojne. Mnogo zaslug si je pridobil takrat za svoje someščane z dobro organizirano aprovizacijo in ko so ga hoteli 1. 1917 na podlagi neke denuncijacije internirati, so se zavzeli zanj vsi Novome-ščani s iako soglasnostjo, da je vlada internacijski sklep razveljavila.
Kot   politični   prvoboritelj je imel pokojnik seveda tudi mnogo nasprotnikov. Cesto se mu je politična borba pristudila in se je hotel umakniti, a no prošnjo svojih prijateljev, med kateri mi najodličnejši je bil dr. Ivan Tavčr*' je vztrajal v borbi in v prvi vrsti nu gova zasluga je, da je ostalo Novo m« sto vedno naprednja trdnjava.   Še I zadnja leta, ko je trajno bolehal, se j« umaknil iz aktivne politike.
Pogreb bo jutri, v torek popoldi ob 3. v Novem mestu.
Vrlemu in požrtvovalnemu narod nemu delavcu bodi ohranjen hvaležen spomin! Mirno in sladko naj počiva v domaČi grudi, za katere svobodo se je tudi on boril!
44
4C
1
Zanimivosti iz naSIta kraieo
Cela katoliška župnija prestopi a v starokatoliško cerkev. — Novi Čaruga v Slavoniji.   — Stanovanje v kiosku.
Absolutizem, ki vlada v rimskokatoliški cerkvi, je dovedel nedavno v Župniji v Stenjevcu do spora med fara-ni in cerkveno oblastjo. V tamošiiji fari je nedavno umrl župnik. Farani so prosili zagrebškega nadškofa, naj imenuje za župnika tamošnjega kaplana, ki že osem let služi v fari in je radi svoje ustrežljivosti splošno pribljubljen. Na največje začudenje pa nadškof ni upošteval njihovih želj in prošenj, marveč je bil imenovan za Župnika neki drugi v tamošnjih krajih popolnoma neznani duhovnik. To pa je farane zelo razburilo. Poslali so škofu ponovno deputacijo ter prosili, naj upošteva njihove želje. Nadškof je res odposlal na lice mesta pomožnega Škofa, kateremu so farani Še enkrat obrazložili svoje težnje. A tudi nato nadškof ni spremenil imenovanja. Ko je novi župnik nastopil svoje mesto, so farani zagrozili s stavko in izjavili, da mu ne dado nikake bere, niti ne bodo zahajali v cerkev in sprejemali zakramente. A vse te pobožne grožnje niso nič zalegle. V soboto je dospela v Zagreb nova deputaciia, da zadnjič skuša preprositi nadškofa. Toda nadškof jih ni hotel sprejeti. Razkačeni farani so nato odšli k škofu starokatoliške cerkve ter prosili, da sprejme celo faro v starokatoliško cerkev. Ta jih je najprej opominjal, naj svojo namero dobro pre-vdarijo in premislijo, če morda ne store tega iz gole kljubovalnosti. Farani so mu obrazložili da takega omalovaževanja s strani katoliške cerkve, ki bi ji moral biti na srcu predvsem dušni blagor faranov, ne marajo več prenašati in hočejo za to korporativno izstopiti iz rimsko-katoliške cerkve. Starokatoliški škof jim je nato obljubil, da jim pošlje svojega duhovnika, ki bo vse podrobnosti uredil in prevzel v njegovem imenu faro.
V okolici Ivanicgrada je bil izvršen minulo soboto roparski napad, ki je razburil vse tamošnje prebivalstvo. V vasi Novoselec-Križ ima hrvatska eskompt-na banka svojo lesno industrijo in zaposluje pri tem več sto delavcev. Dela vodi neki Mijo Ježič iz Zagreba, ki si je na tem kraju zgradil malo hišico, ki mu služi za pisarno in stanovanje. V soboto zvečer je po dovršenem poslu večerjal v družbi nadzornika delavcev Toma Stefanoviča. V tem času je dospel tudi delavec Matija Svetličič, ki je imel s prihodnjim vlakom odpotovati   v Zagreb. Ježič je svoji kuharici naročil, naj tudi njemu da večerjo in še prinese steklenico vina Ko je kuharica odšla v kuhinjo, so se nenadoma odprla vrata in v sobo so stopHi trije maskirani roparji z naperjenimi samokresi. Ježič je sprva mislil, da so si železniški uradniki, s katerimi je živel v prijateljskih od-nošajih, dovolili šalo in ga hoteli prestrašiti Radi tega jih je šaljivo nagovoril in pristopil k prvemu, da bi mu ski-nil z obraza robec Jedva pa se je na par korakov približki, je razbojnik dvignil samokres in ga pozval, naj dvigne roke. Spoznal je takoj, da ima opravka s pravimi razbojniki. Priskočil je k prvemu in mu hotel iztrgati samokres. Toda v tem je že počil strel in zadet v glavo se je Ježič zgrudil nezavesten na tla. Ko se je čez nekaj časa zavedel, je opazil na stolu zvezanega nadzornika, dočim so razbojniki brskali  po pisarni. Ko so opazili, da se je zavedel, so zahtevali, naj jim Izroči denar, ki ga ima v blagajni. Ježič se je izgovarjal, da v blagajni ni denarja.   Razbojniki so ga začeli pretepati ter mu odvzeli zlato uro in verižico in listnico, v kateri je imel 10.000 Din. Nato so ga prisilili, da jim je odprl blagajno,   v kateri pa k sreči ni bilo denarja.   Med tem se je delavcu SvetličiČu posrečilo, da se je izmuznil iz
sobe in skozi kuhinjsko okno ušeL Na straži stoječi razbojniki so to opazili in začeli so za njim streljati. Ranili so ga v hrbet, vendar pa je srečno dospel do soseda. Za njim je skušala pobegniti tudi kuharica, ki pa so jo razbojniki na begu ustrelili. Ko so sosedje prihiteli na pomoč, so razbojniki pobegnili. Ježič je dobil nevarno rano v glavo, nadzornik Stefanovič pa je ranjen na glavi in v trebuh. Vse tri ranjence so prepeljali v zagrebško bolnico, na lice mesta pa so bili odposlani detektivi, da izslede razbojnike. V zadnjem Času je bilo v tamošnji okolici izvršenih že več roparskih napadov. Pred 14 dnevi so razbojniki napadli posestnika v sosednji vasi, ubili njegovo ženo in hlapca ter mu odnesli ves denar, ki ga je malo prej izkupil za živino. Sam si je le z begom rešil življenje. Ljudstvo je zelo razburjeno in se boji. da se je pojavil kak nov Čaruga.
V Beogradu vlad veliko razkošje, pa Še mnogo večja beda. Splošna draginja zadene najhujše delavstvo in one nižje državne uslužbence, ki morajo iskati izhoda s svojimi pičlimi prejemki. Trda je predla tudi služitelju ministrstva za izenačenje zakonov, ki se v kratkem popolnoma ukine. Preti mu nevarnost, da izgubi še ta svoj mali zaslužek Skrbeti pa mora za številno družino. Otroci sami so sicer poskušali, da si kaj zaslužijo, toda zaslužek 8 do 12 letnih dečkov pač ne dosega njihovih potreb. Beda je vladala v hiši in obupani oče si ni znal drugače pomagati, kot da je svoje otroke poslal na ulico. To pa je imelo za posledico, da so pozabili na dobro vzgojo in postali pravcati pustolovci. Pred par dnevi so trije bratje 8. 10 in 12 letni dečki, zginili z doma in se niso več vrnili. Policija jih je Še le čez več dni našla skrite v nekem kiosku, kjer so prenočevali. Na policiji so izpovedali, da so uvideli, da doma kmalu ne bo več prostora za vse in so se hoteli za to osamosvojiti. Po dnevu so prenašali prtljago in izvrševali druge take usluge, ki so jim nudile majhen zaslužek. Zvečer so bili navadno na drugem koncu mesta, oddaljeni od stanovanja svojih roditeljev. Zato so si poiskali zavetišča. Denarja, ki so ga prislužili, niso mogli žrtvovati za sobo, ker bi morali potem gladovati. Končn. so orišli na idejo, da bi lahko v kakem obrežnem kiosku vsi trije našli zavetja. Res so poiskali na samoti stoječi kiosk neke tovarne napravili orimerno odprtino in vsak večer prenočevali v njem Sčasoma so si nanosili slame, tako da je bilo ležišče prav udobno. Tudi mraz jih doslej še ni preveč preganjal. Policja pa takih neprijavljenih stanovalcev, ki so se vselili brez odobrenja posestnika, ni marala in jih je zopet izročila očetu. Kako pa bo nadalje skrbel za nje. se seveda nikdo ne briga.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubliani.
Drama.
Ponedeljek, 8. novembra; Hlapci. A. Torek, 9. novembra: Zaprto. Sreda, 10. novembra: Macbeth. E. četrtek, 11. novembra: Zaprto. Petek, 12 noveaibra: Skopuh. D. Sobota, 13. novembra: Doktor Knock ali Triumf medicine. B.
Opera.
Ponedeljek, 8. novembra: Zaprto. Torek, 9  novembra:   Cavaleria rusticana. GIumačL Zadnje gostovanje   g. Zalevskega. Izven, j Sreda, 10. novembra: Sevilski brivec D. ! Četrtek, 11. novembra: Terezina. PremHe-ra. Tzven. Petek. 12. novembra: Nižava C.
Cankar v francoščini
Pravkar je izšlo to znamenito Cankarjevo delo v francoskem prevodu v zelo razširjeni zbirki »Les oeuvres lFbres« (založništvo: Artheme Fayard et Cie., Paris, rue du Sami - Gothard 18-20). Prevajalca posvečata prevod tega dela velikega slovenskega pisatelja S- Phlleas Lebesguen, vnetemu prijatelju Jusosloven^v, v znak zahvale in vsem Francozom, ki so se borili s peresom ali z orožjem za zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v edinstveno iugoslovensko nacijo. Tej posvetitvi sledi kratek in prav lep uvod g. Lebesguea o slovenski literaturi in Cankarjevem življenju in delovarnu. Cankarja imenuje Tolstojevega sina . . . Ivan Cankar, čigar petdesetletnico njegovega rojstva praznujemo letos, postaja nesmrtna evropska ličnost
S tem prevodom, o katerem le podal E Lebesgue izvrstno mišljenje, sta uvedla prevajalca ga. in g J e r a s, profesor francoščine, slovensko knjigo v Francijo. Zanimala bo gotovo tudi naše knjigarne (stane brez poštnine 6 frankov!) za francoščine vešče rojake.
ICE
najboljše, naj tr pežncjše. zato najc<zh£fš&
Zalevski v Aidi. Kakor k Borisu Go-dunovu, tako ie tudi k Aidi veliki Zalevski privabil polno hišo ljudi. Dasi v Aidi kot Amonasro ni imele niti zdaleka toliko prilike pokazati svoje pevske in igralske nepre-kosljive zmožnosti, je vendar dosegel popoln uspeh. Jutri poje Tonia v Glumačih. Po končanem gostovanju poročam o njem obširnejše. —č.
Gosto vanje D. Zupana t Zagrebu. Po svojih prvih izredno uspelih gostovanjih v zagrebški operi je minuli teden član ljubljanske opere g. Drago Zupan ponovno nastopil v Zagrebu kot gost in sicer v vlogi Varla-ama v >Boris Godunovu«. Zagrebška kritika tudi tokrat podčrtava njegove vrline. >Ob-zor« piše: Poleg Zalevskega smo imeli tokrat še drugega zelo interesantnega gosta, ki se nam je že nedavno predstavil. V vlogi Varlaama je nastopil ljubljanski buffo-basist g. Drago Zupan, ki je s svojo kreacijo dokazal, da je pozvan, na nadomesti nestora naših pevcev, priljubljenega in zasluženega Tošu Lesiča. Ugodni, mehki glas, muzi kalno, okusno in tehnično dovršeno petje, zdrav, prirojeni humor, ki nikoli ne pretirava, vse to so svojstva, ki prikazujejo g. Zupana v najboljši luči in ga brezpogojno priporočajo. ->Morgenblatt< piSe: Posebno pa je Se treba omeniti zasluge drugega gosta, g. Zupana, ki je dosegel prav tako velik uspeh, kot pri svojem prvem gostovanju. Tudi tokrat je prišla njegova muzi kalnost, njegov izboren glas in njegova neprisiljena komika do polne veljave.
Zadnje gostovanje g. Zalevskega. Jutri, v torek, nastopi g. Zalevski poslednjiČ La sicer v partiji Tonia v »Glumačih<, ki jo poleg Borisa šteje med največje svoje uspehe. Pri poslednji izvedbi v Zagrebu je bil prisiljen ponoviti cel prolog, ki ga izvaja mojstrsko. Pač osamljen slučaj v gledališki zgodovini. Ostale partije pojejo: ga. LovSetova ter g. Knittl. Mitrovič in Mohorič. Poleg > Gl uma cev« se" vprizori po dolgi pavzi po-
pularna iCavallena ru^ticaua< v deloma uovi saaedbi. Nastopijo: ge. Tmeny-Kavčr±ikovat Potučkova (prvič), PoUčeva ter gg- Knittl in Janko (oba prvič).
»De profinidis , najnovejša (Jradniko-va zbirka pesmi je izšla v založbi »Jug« v Ljubliani. Cena broširanemu izvodu Din 30, v celo platno vezanemu z originalno Jakce-vo vinjeto Din 40. Naprodaj je v vseh ljubljanskih knjigarnah-
Nov ravnatelj Narodnega gledališča v Osijeku. Za ravnatelja Narodnega gledališča v Osijeku je imenovan dosedanji dramaturg novosadskega gledališča Branko Vesnič.
Vladika Strossmayer in ljubljanski Sokol
Leu 1889., ko je ljubljanski Sokol pod takratnim starostom Ivanom Hri* barjem zbiral fond za zgradbo lastnega sokolskega doma. je prispeval v ta fond tudi vladika Josip Juraj Strossmayer, takratni duševni vodja pokreta za uje* dinjenje Jugoslovenov. Kako visoko je cenil Strossmayer Sokolstvo, priča tudi sledeče pismo, ki ga je ob tej priliki po« slal starosti ljubljanskega Sokola.Pismo se glasi:
Ugledni moj Gospodine! V'eleštovani moj prijatelju!
Na. vrlo ptemenitu težnju, ko ju u Vašem listu spomenuste šal jeni 200 for. i molim Vas i sve Vaše i naše prija* telje, da mi oprostite, što ne mogu više učiniti. Kod nas se nužde i nevolje strahovito uzmnaŽaju, pak čovjek jedva zna, kud bi najprvo rukom pomocni* com zasegnuo.
Namjera Vaša i Vaših prijatelja, da se jednom u jedno združimo sveta je i uzvišena je. U njo j jedino zalog naše sreč, snage, slobode i budučnosti sasto* ju Bog bi dao, da se ista dmprije iz> punit
Ja sam još nešto bolješljiv, pak se preporuČujem Vašo j i Vaših prijatelja molitvi.
U ostalom sa osobitim štovanjem i bratskom ljublavtju ostajem Vam sr* dačnim prijateljem .
Djakovo, dne 19. siečnja /559.
/. J. Strossmayer, biskup.
Ta fond je bil, kakor znano, pozneje izročen odboru za zgradbo Narodnega doma, kjer so našla vsa takratna na* rodna društva s Čitalnico in Sokolom na čelu zavetje in društvene prostore.
Več skrbi za poplavljence
(Dupi^ iz pulhovirajsl.c čr.i.ne.)
Naša lepa in rodovitna doiiiia ;e fc:Ia letos torišče ponovnih vremenskih katastrof. Tujec, ki je pred enim leto.n videl naše kraje, bi jih gotovo ne spoznal več, ako bi ga pot sedaj zanesla med uis — to se pravi, če bi sploh mogel do nas. Kajti vsa dolina je ena sama puščava, c:sie so razdrte, zasute in za vsak promU, na mnogih krajih celo za pešce nedostopne. Cez nekdaj cvetoča polja in zelene tr.ivnike uertjo sedaj hudourniki v svojih samovoljno izritih strugah, polja sama pa so izginila pod 1 meter debelimi naplavinami.
Zadnja in najhu&a katastrofa e zadela naše kraje dne 27. septembra. Od tega je poteklo sedaj že poldrugi meseca p«nurči ni od nikoder, izvzemšl malenkostne podpore, ki so se delile med posamez.nke '.ji k' so iedva zadostovale, da so rešile težk} prizadeto prebivalstvo pred lakoto. Domovi .u polja pa so ostali opustošenj in Jo danes nedotaknjeni Prebivalstvo samo nima niti moči, niti finačnih sredstev, da bi se lahko oprijelo večjega dela Navdaja >;a »bit? in se prav resno ukvarja z mislijo izseHve iz teh nesrečnih krajev, ki v največji bedi ne najdejo pomoči tam, kjer so je najbolje pričakovali.
Pač so se vršili ogledi s strani razmh komisij in govorilo se je o velikanski škodi In trplienju prebivalstva, toda obljubljene in prepotrebne pomoči ni in ni od nikder. Hudournik' neovirano še naprej razjedajo ro-
dovitna poi;a m pustošijo vrtove, ceste *o ostale nedotaknjene in vs>a dolina je tako-rekoč odrezana od bveta tci izročena v najhujši zimi hudi in pomanjkanju. Na vse strani so romale de-putacije ohč:r tu prizadetega prebivalstva ter piusile, zalitevale in rotile, toda povsod, kamor so se obrnile, so naletele na gluha ušesa. Pred nosom imamo razne urade, gradbeno direkcijo itd., ki bi bili poklicani, da hitro posežejo vmes in dajo obupanemu prebivalstvu vsaj navodila, a tudi to se ne zgodi. ce^. da. ni kreditov. Ljudstvo samo bi rado noč in dan delalo, potrebno je le strokovno vodstvo, da se vsaj za silo regulirajo hudourniki in popravijo ceste in pota. Vsaj to pač lahko zahtevamo in upravičeno pričakujemo od države Za to niso potrebni nikaki posebni krediti: končno pa, če se najdeio za vse drugo, se pač morajo najti tudi tukaj, *- tt gre za usodo cele pokrajine. Malo več brise za težko prizadete kraje bi pač Že lahko zahtevali od merodajnih faktorjev In upamo, da bosta ta javni opomin in pro5n;a vsaj nekaj zalegla.
Knt ge. broSure, časopise, osa k o* orsfne tiskovine za dr j Sto a. irgooce. obrtnike urade fin denarne zaoode, denke, lepake, posetnice, osmrtnice Sto. Izdelale Učno In ceno
Narodna tiskarna u Ljubljani
Nove knjige in revije
5AVREMENBC Prejeli smo 1, Z. in skupno 3—4. številko te odi i tue mesečne revije   hrvatskih   književnikov. .Savremc»
nik<t je tako po svoji vkusni in bojjati oprc> mi, kakor tudi po svoji pestri vsebini ne Ic ena najodličnejših hrvatskih, marveč sploh vseh naših jugoslovenskih revij. ICrog »Sa» vremnika« se zbirajo naiodličnejsi hrvatski književniki in umetniki, ki prispetjn kus«
ne, umetniško dovršene ilustracije. Revijo, o kateri priobčimo ie obširnejšo strokovno oceno, toplo priporočamo vsem. Id sc /a* nimajo ali ki hočejo spoznati scxfcrbno hr» vatsko literaturo. »»Savremenik« izhaja me* sečno enkrat ter obsega no dve in pol ti» skane pole. Letna naročnina znaša /s. člana »Matice Hrvatske« 160 Din. ta vse ostale pa 200 Din. Tržna cena je 240 Diit. Naroča so pri upravi v Zagrebu, Frankopan^ka ulica 1, (Knjigarna Zabavne biblioteke dd).
RADNICKA ZA3TTTA, službeno plaši* lo Osrednjega urada za. zavarovanje delav*
cev. Izšla je skupna 9 in 10. številka, ki prinaša poleg strokovnih rarprav iz po» dročja delavskega zavarovanja rudi pregledno tabelo o prinosih in dajatvah OUOR. To edinstveno našo socijalno pol;* tiČno revijo priporočamo vsem, ki sc /ani* rnajo za to važno socijalno panogo, zlasti pa vsem delodajalcem, ki bodo na^li v njej mnogo važnih pojasnil in navodil. Letna naročnina znaša 60 Din. Naročajte pri upravi v Zagrebu, Preradovičcva ul. 44^11.
PLANINSKI VESTNIK. I/s!a ie no* vemberska številka, k1' prinaša med drugim tudi sledeče članke: Darinka: Iz Koroške preko Štajerske na Kranjsko. — Mira Marko: Severozahodna stena Prisojnika. — Pa* vei Kunaver: Prvi vzpon na Matterhorn. — V *Obzorju» prinaša poročilo o kongresu Asocijacije slovanskih planinskih družb ter pravilnik za zimsko uporabo planinskih koč in zavetišč SPD. Priloga: (slika) Ponca iz
SRPSK1 KNJIŽEVNI GLASNIK. No* vemberska številka je izšla te dni ter prinaša, zopet pestre razprave o vseh aktualnih vprašanjih poleg odličnih literarnih del. Med drugim piše tudi dr. A. Korošec o krizi parlamentarizma. Srpski književni glasnik izhaja vsax^ga 1. in 15. v mesecu ter znaša letna naročnina ISO Din. Naroča se pri upravi v Beogradu. Skopljanska ulica °.
PROSVETNI GLASNIK, službeni organ prosvetnega ministrstva, prinaša vse važne uredbe, uka^c in znkone, tičoče se podrečja prosvetne^; ministrstva ler tvori rad' tega priročen prpomoCek za v^e pro* svetne uradf. Te dni ie izšel 7. rvezrk.
LOVEr\ glasilo SLD V noveraherski številki ki je izšla te dni. nadaljuje dr. V. Jeločnik svojo zammivo in poučno razpravo o lovski balistiki. Lr. Starovaški ie prispeval črtico iz življenj lovskega psa. VI. Ka-pus pa razlaga, kedaj prijemajo suK i. Lov* ski nahrbtnik in ribarska mriža sta scved* zopet dobro založena.
a r v n e trakove.
ogljem, povoščeni  kopirni papir, hoktograficn xaV'tki in druga potrebščine -
ur.   LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova uiica 6
Telefon S 80
Maurice Boue:
50
— Dobro torej, dovolite mi, da ravnam po svoji lastni uvidevnosti. Sicer si še nisem prav na jasnem, kakega dobička se smemo nadejati, ali eno je dejstvo, ki odtehta vse ostalo: v naših rokah se nahajata dve pred rakcem bitji, Jeanne de Kerberve* ki Morlon, ki nam utegne biti kot talec neprecenljive vrednosti...
— Da, da... ti si znal vedno vse prav urediti... Bil si mi zmerom vdan služabnic..čeprav ne bas cenen ...
— O, gospod grof.
— Kaj. še pritoževal bi se? Saj si bogatejši kakor laz, vsaj danes, Čeprav nimaš gradu in jahte kakor jaz.
— To je res, saj pa tudi skoparim.
— Zdi se mi, da imaš že par lepih inilijoiičkov naloženih kje v banki...
— Mar mi štejete v zlo, da skrbim za stara leta?
— E, ubogi moj Locrel, ti si pač že prestar* da bi še mogel govoriti o kaj prida bodočnosti.
— Kdo ve, gospod grof! Nemara da nama je obema usojeno še dolgo življenje?
— Mogoče, a kdo te zagotavlja, da ne boš že jutri mrtev. Še preden si ntegnil prisesti h bogato obloženi mizi svojih milijonskih prihrankov?
— O. jutri je pač še prezgodaj. Česa naj bi se neki bal? Saj mi zaenkrat ne preti nič hudega!
Grof se gromko zagrohoče.
— Zdaj je vrsta na meni. vzklikne, da ti odgovorim: Kdo ve?... Nevihta nas lahko vsak hip trešči ob čeri; zgoditi se more, da te odplavi val, baš ko koračiš brezskrbno Čez mostič, in pripetiti se ti utegne, da te zadene krogla, ki sploh ni bila tebi namenjena... Smrt se priplazi, kadar se je človek najmanj nadeja...
Tisti mah se je Locrel okrenil proti vratom, za katerimi je prisluškoval Morlon. Tako je naš prijatelj videl, kako je lakaj Drezirljivo skonrenil z rameni in se spačil v brezbrižen nasmešek.
»Da, res, kdo ve,« si je v mislih ponavljal Morlon, »kdo ve. kaj se nam vsem lahko pripeti že jutri? Mar nimam najboljšega dokaza za to prastaro resnico na sebi samem? Nisem - U kljub vsej moii mladosti, čilosti in zdravju takorekoč jedva dva palca oddaljen od smrti?...
Tz tega razmišljanja ga je vzbudil nov Sum. Začul ie Locrelov glas. ki je spregovoril:
— Oospod grof. Jobic je prišel m Želi govoriti z vami.
— Naj vstopi, odvrne Kerberve. Morlon začuje težak korak, vrata se
odpro in zopet zapro za razbojnikom.
— Le vstopi, Jobic? oozove grof novodošleca. ki je menda ponižno obstal na pragu. — Ali mi prinašaš kaj novic?
— Da, prinašam jih, gospod grof, odgovori »Strahovalec duplin«. Ali že vnaprej vam moram priznati, da niso vesele vesti, ki jih boste culi.
— Le govori, poslušam te.
— Moja podvzetja postajajo od dneva do dneva težavnejša. Dvakrat sem se s svojimi ljudmi poskusil vtihotapili v »Zakleto hišo«, a obakrat brezuspešno. Vsi izhodi so dobro zavarovani, pri slehernih vratih stoji orožnik, ki ga ni mogoče prevaliti. Razen tega vrši oblast natančna poizvedovanja daleč naokrog po vsej deželi. Zato smo se morali zateči na Ražko pečino, kjer smo kolikor toliko na varnem, a povem vam. da beg ni bil baš lahek. Le malo je manjkalo, pa bi nas vse skupaj lepo zajeli.
— Si-ii pozvedoval, kaj govore ljudje, kakor sem ti bil naročil?
— Da, pozvedel sem, in kar sem čul, je vse prej kakor ugodno za nas in... za vas. Ljudje govore o nekem velikem gospodu in v zvezi ž njim namigujejo na nesrečno žrtev, ki je...
— Slutil sem, ga prekine grof Ker-berve. Čas je. da pobegnemo, öhnprej, tem bolje... Moramo izbrisati sum... Pravica je slepa...
— Prav pravite, gospod grof. pravica je slepa in nedolžnim je mnogo bolj opasna kakor krivcem ... Kdo mi jamči da orožništvo lepega dne ne osumi mene, Jobica, ki sem. bog mi je priča, na vaših,... hm ... delih, toliko udeležen kakor novorojeno dete? Kdo mi jamči, da ae zapro mojih tovarišev?
— Res je, pritrdi grof. Res je, ponovi raztreseno.
Tišina je zavladala v kabini.
— Jutri moraš še enkrat poskusiti. Jobic, povzame grof čez nekoliko časa. Jutri je skrajni čas... Ce se ti ne posreči, moramo jadrno pobegniti in ti poj-
! deš z nami... Posli me zovejo v Italijo, j v Florenčo ... Če se ti bo hotelo, me bos j lahko spremljal na potovanju... A j predvsem treba najti zabojček, ki smo
ga že toliko časa iskali zaman. Saj ga
boš našel, kaj ne, Jobic?
Grofov glas je postal čudno mehak
in boječ.
— Nevaren posel mi ualagatc. gospod grof. Težko ga bo izvesti.
— Moraš se ga lotiti... Zagotavljam te, da je poslednji. Če najdeš zabojček, te ne bom nikdar več prosil za podobne usluge; ako uspeš, ti je sreča zagotovljena, bogat boš in nikdar več se ti ne bo treba pehati za vsakdanji kruh.
— Poskusil bom, prisegam vam, gospod grof. Toda, mar še niste razmišljali, da bi mi bil posel mnogo lažji, če bi poskusili ujetnika pripraviti do besede? Menim, da mora precej vedeti o stvari, in ni vrag. da ne bi spregovoril, če ga položite mak) na natezalnico? Hm?
— Jutri, danes ne. Nisem razpoložen, Jutri zvečer moram vedeti, kaj je z zabojčkom. Čakal te bom do desete zvečer. Če se ti naloga ponesreči, če te do tedaj ni na ladji, da nti javiš veselo vest, dobro, bo pa moral govoriti ujetnik... ali pa ga čaka smrt.
»Grom m peklo,« zagodrnja sam pri sebi Morlon v svojem skrivališču, >po-
ložaj postaj torej opasen. Dobro, da nisem prezgodaj nehal s prisluškovanjem! Če bi bil sledil svojemu prvemu nagibu j in odšel, bi mi torej ostalo le se en dju i življenja. Čas je, bogme, da se pripra-j vim na beg, skrajni čas že. Bila bi res j neminovna škod:*, da bi moral odnesti I skrivnost »Gospe v ČmenK seboj v grob...
XI. Beg.
Niti sekunde ne srneva več izgubiti. Gre mi za življenje, in če mi ga res hočeš v drugič rešiti, je sedaj nastopil trenutek, ko se ti lahko izpolni ta želja.
— Kaj naj storim? Kako naj tc rešim? vpraša Vignault.
— Poslušaj! Pravkar sem U nakrat-ko povedal, kaj sem čul sinoči. Če se bandit do desete zvečer ne vrne z zabojčkom — in da se ne bo vrnil, ti jamčim jaz, zakaj zabojček je dobro skrit na kraju, kjer ga nihče ne more najti — če se torej bandit do desete ne vrne, moram jaz govoriti, ali pa me čaka smrt. Ker pa jaz ne bom govoril, mi torej ne preostaja drugega kakor smrt.
— Ah, ne I zavpije Vignault. Dvakrat si mi rešil življenje, jaz pa tebi le enkrat. Tvoje življenje ni več tvoje nego je moje, moje vse dotlej, dokler ti ga ne poklonim nazaj, s tem da ti ga rešim.
— Vidim, da si hraber in zvest dečko, ki ti je prijateljstvo nad vse... Ali ponavljam ti še enkrat: skrajni čas je, da stopiš na plan!...
— Saj baš to ves čas zahtevam. Tak povej mi vendar že, kaj naj storim!...
8061
Stran 4.
•SLOVENSKI   N A K O D» dne 9. novembra 1926.
i-mevne vesti.
*   LfutH/am. 'jnt 8. novembra i±>2<
— Povratek kraljevske dvorce v Beograd. Kralj Jo kraljica, ki sta po odhodu % Bleda bivala v Topoli, sta se v soboto popoldne vrnila v Beosrad. Na kolodvoru so pričakovali kraljevsko dvojico Člani vlade in zastopniki vojaških oblasti ter mnogo občinstva.
— Zastopstvo krau» pri otvoritvi Strossmayerievega spomenika. Po najvišjem naročilu je zastopal kralja pri odkritju Strossmayerievega spomenika v Zagrebu komandant IV. arnuje general cSvetozar Matic, ki je v kraljevem imenu položil na spomenik srebrn lavorjev venec.
— Iz državne službe. V v is jo skupino so pomaknjeni višji davčni upravitelji: Robert š t e p i č v Celin. Franc Stadler v Celju, Franc Arn v Mokronogu, Alojzij Ko-*v a Č i č v Marmorn. Albert Ros v Tržiču, Edvard V t n c a j z v Mokronogu. Rudolf 'VolonŠek v Celju, Valentin Kompare na Vrhniki, Jakob B i a ž o n v Celju. Rudolf Vi vod v Sevnici in Ernest K ob 1 er v Ribnici, na lastno prošnjo je odpuščena iz »državne službe profesorica na dvorazredni .trgovski soli v Mariboru Olga V od 1 S e k; za poljedelskega referenta mariborske oblasti je imenovan poljedelski referent sreza Laško Franjo Vernig, upokojena je poštna uradnica v Polzeli Josipi na Hočevar.
— Promocija škofa Akšamovlča na zagrebški univerzi. V soboto dopoldne se je vršila na zagrebški univerzi svečana promocija djakovskega škofa dr Antona Ak-šamovlča za doktorja teologije »honoris causa«. Promocijo je ob navzočnosti zastopnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti izvršil dr. Ruspmi, dočim je dekan juridične fakultete dr. 2rvkovlč v lepem nagovoru naglasil velike zasluge dr. AkSamo-viča na kulturnem in prosvetnem polju
— Restavracija Strossmayerjeve galerije slik v Zagrebu. Znana galerija slik zagrebške akademije znanosti in umetnosti, ki jo je ustanovil pokojni vladika Strossmayer in ki nosi tudi njegovo ime, je bna že dolgo potrebna temeljite restavracije. Predsedstvo akademije je lansko leto pričelo s tem delom, ki je bilo pred par dnevi dovršeno. Restavracijska dela so vodili gg. Pilar, Golja, Crnčič in ravnatelj oddelka za lepe umetnost' budimpešlanskega narodnega muzeja dr Therey. Vsd stroški so znašali pol milijona Din. Od prejšnjih 408 slik je ostalo 263 najdražjih in največjih umetnin, ki so po posameznih strokah in dobah razmeščene v 12 dvoranah. Strossmaver-jeva galerija predstavlja po svoji umetniški vrednosti institucijo, ki bi bila v ponos tudi največjim narodom.
— Štirideset!etnica sontborskega rabina. Te dni je židovska cerkvena občina v Somborn obhajala štiridesetletni jubilej svojega rabina dr. Mihaela Fischerja. Slav-nosti so se udeležil; njegovi stanovski to-variši iz cele države z nadrabinerjem dr Isakoin Alkalayem na čelu Po svečanem cerkvenem opravPu se je vršila v magi-stratni dvorani svečana seja cerkvenega odbora, na kater! so bile izročene slavljenju čestitke in Številna darila. Proslavo je zaključil banket
— Jugoslavija v mednarodnem uradu dela. Glasom poročila iz Ženeve je bil izvoljen v komisijo sveta mednarodnega urada za delo med drugimi tudi zastopnik .Jugoslavije, generalni tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. Gjoka Cur-čin kot zastopnik delodajalcev V njegovo področje spadaio tudi Romunija. Bolgarija, Grčija in Madžarska Na dnevnem redu prihodnjega zasedama Sveta mednarodnega urada dela ie vprašanje osemurnega de-lovnika in rat;fikacija tozadevnega wa-shingtonskega sporazuma.
— Zakon o dopolnitvah » zakonu • sta novanjih.   Pojasnil dr Alojzij Gradnik, dežel nosod ni svetnik in predsednik stanovanj skega sodišča v Liubliani. V Ljubljani 192f». Založila tiskovna zadruga.    Cena s poštnino vred Din 13.50. Dopolnilo k stanovanjskemu zakonu, ki ga je pretekli mesec sklenila Narodna skupščina, je pravkar izdala Tiskovna zadruga z obširnimi pojasnili, ki jih je sestavil na podlagi razsodb raznih stanovanjskih sodi?? dr. Alojzij Gradnik. Zakon se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Pre trnova ulica 54
— Prvo: Sporoči liugeti, ali bolje trofični Jeanni Kcrbervejevi. naj bo pripravljena na skorajšen beg ...
— Toda čuj. to je vendar nemogoče! Do desetih ni nikdar sama, a če je v družbi, ne morem in ne smem z njo govoriti ...
— Pntem sva izgubljena!
— Nikakor ne! Saj lahko ostaviš deklico na ladji pod mojim varstvom in pobegne? sam . ..
— Nikdar! Ona bo bežala z menoj ali pa ostanem tudi jaz na ladji.
— Tvoje počet.ie je brezumno!
— Brezumno aH ne. tako sem se odločil in pri tem ostane! Takoj nato doda:
— Brez nje ne zapustim ladje. Naj te stane kar hoče, moraš jo obvestiti —
— Dobro je, hočem jo obvestiti, pa čeprav me pri tem zgrabijo ...
— Stvar je torej urejena. Treba je le še dobiti kje kak čoln. da moremo v njem do obale.
— Tudi to stvar prevzamem jaz! se oglasi Vifcnault. In potem? ...
— Potem? Potem je že malone vse urejeno. Kar pa ostane, oskrbim jaz sam.
— Jaz pobegnem s teboj.
— Nikakor ne, prijatelj. Tvoj beg bi prezgodaj vzbudil sum. Grof bi nas zasledoval, še preden smo s öolnom na varnem, in bi nas najbrž ujel.. Zdaj Pa pojdi, čas hiti.
— Požnrrti se hočem, odvrne Vig-naiilt in ostavj Morlona v celici.
— Kolik« je pri am* atoavnifc uadnikev.
V radieevakih krogih se stalno aajajele» da zaposluje država preveč uradništva. Po njihovem mnenju presega število uradništva 270.0OU. Finančni minister pa nasprotno zatrjuje, da znata število celokupnega državnega uredništva, vdtevii kontraktualne uradnike in dnevni zarje le 140.333- Po novem proračunu to bo ž te vilo uradnifttva znižalo sa 29-833, tanj na 120.000. Vladni krogi zatrjujejo, da pri tem ne gre n redukcijo, marveč le za izbiro najboljših, strokovno najusposob-1 jene juh uradnikov. Gotovo pa je, da se urad uižko vprašanje pri nas tako dolgo ne bo dalo pravilno rešiti, dokler bo uradništvo predmet poUtičnih špekulacij.
— Poziv vsem ženam, ki so uživale milostne podpore. Slovenski del uprave Narodnega Ženskega Saveza namerava pod-vzeii akcijo, da bi one osirotele uradniške hčere zopet prejemale milostne podpore, ki so jih uživale do leta 1922. Zato vse te poživljamo, da pošljejo točne podatke (ime. rojstne podatke, stanovanje, kako dolgo so uživale podporo, prepis zadnjega odloka, s katerim jim ie bila podpora dovoljena) na naslov: gospa Minka Govekarjeva, Ljubljana. Rimska cesta 20-11. Prosimo, da prizadete pošljejo vse le pismenim potom dc 30. novembra 1926. — Slov. del uprave Narodnega Ženskega Saveza.
— Narcise v nevarnosti Vsi nedeljski in pravi turisti poznajo Golico in njene krasne narcise, ki slove tudi v inozemstvu. In zdaj nameravajo tudi te divne planinske rože reducnati. Oddelek za agrar. operacije v Ljubljani se peča baje s problemom pokončavanja narcis na livadi pod Golico, kjer rasto najlepše narcise. Svoj načrt motivira s trditvijo, da so narcise strupene in da se zato živina na onem travniku ne more pasti. Ne vemo, je-li kravami in volom res absolutno potreben ta travnik, pač pa vemo, da bodo vsi prijatelji planinske flore odločno protestirali proti nameravanemu pokon-Čavanju narcis.
— Podpornemu društva slepili, Wolfo-va ulica 12. Ljubljana, so darovali: sestri Remčevi v počaščenje spomina blagopokoj-nega vladnega svetnika Andreja Senekoviča 100 Din, žirpni urad Sv. Rok 10 Din. dr. Šandor Hrašovec, Šmarje pri Jelšah. 2u dinarjev, Filipič Janez Vnanja peč, 25 Din, K. Skuij. Dolenja" vas, 3u Din; občinski urad Slovenjgradec 50 Din; Kune Josip 5c Ko., tu, 20 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala Vljudno prosimo vse one. ki kanjo naše po-iožnice, da st nas blagohotno spominjajo
— Radi krvoskrunstva je bil te dni na zahtevo državnega pravdništva v Pančevu zaprt 411etni posestnik Stevan Negyin. ker ie 2e več let vzdrževal Ijubavnn razmerje s svojo jedva 17letno hčerko Posledice niso izostale radi česar so sorodniki zadevo prijavil; ob i as te m
— Samomor podpredsednika madžarske stranke V Velikem Beckereku se je ustrelil minulo «^boto ponoči podpredsednik madžarske stranke v Jugoslaviji dr LajoŠ Veg Kakor se zatrjuje ga ie pognala v smrt neozdravljiva bolezen Pokojnik je bil znana in splošno priljubljena osebnost. Pri zadnjih volitvah ie bil nosilec madžarske liste v Velikem Bečkereku
—lj J   A. D. >Trigla*4  sklicuje danes, lue 8. uov. ob 20. članski sestanek na verandi pri Cesnovarju. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve  Udeležba strogo ob vezna. — Odbor 1016-n
— J. A. D   »Triglav« v Ljubljani. Na
rednem občnem zboi u dne 5 novembra t. L je bil izvoljen za zimski semester 1926/27 sledeči odbor: predsednik Kocmur Ciril im.; podpredsednik: Jerše Lado techn.; tajnik 1. Spindler Metod med.; tajnik II.: Pogrujc Stanko med.; blagajnik: Jereb Drago iur knjižničar- Ferme* France" phil.; gospodar: Malerič Joža techn.; arhivar: Prosen Ciril iur.: odbornika: Krulc Franjo iur., Rus   Marjan  phil. 1015/n
— ITÖ zobna krema te najboljša
!? Uubljang
—lj Stanovanjska anketa. Minulo soboto »e je vršila v dvorani mestnega magistrata anketa o stanovanjskem vprašanju, ki jo je slilicalo predsedstvo Zveze stavbnih zadrug. Ankete so se udeležili poleg zastopnikov oblasti, med katerimi so bili zastopniki velikega župana ljubljanske in mariborske oblasti in zastopniki raznih občin, tudi zastopniki organizacije najemnikov in hišnih posestnikov iz Maribora, Ljubljane. Celja in drugod ter precej Številni drugi interesenti Po otvoritvi s strani sklicatelja je prevzel predsedstvo okr. glavar g. Spiller-Muys, nakar je jK>dal g. A. Kristan obširen in izčrpen referat o stanovanjskem vprašanju pri nas in drugod. V svojih stvarnih izvajanjih, ki so .jaletela na vsestransko odobravanje je orisal prizadevanja za rešitev stanovanjske krize in naglasi!, da se je pri nas v tem oziru najmanj storilo. Podčrtal je prizadevanje posameznih občin, da v svojem okrilju kolikor mogoče žrtvujejo za rešitev stanovanjske bede, toda brez državne podpore je vsaka na daljna akcija nemogoča, ker so vsa občinska sredstva že izčrpana Potrebno bo iskati novih virov in je zato predlagal uvedbo prisilnega posojila v obliki obligacij 0 tem vprašanju se je razvila obsežna debata, ki Pa ni dovedla do njkakega rezultata, ker so mnenja zelo različna. Večina govornikov je naglaftala, da je v prvi vrsti poklicana država, da z izdatno podporo in preskrbo cenenih kreditov orno goči zidanje novih stanovanj. Posebno se je povdarjalo, da bi morala država vsaj sa svoje urade, ki so nameščeni v privatnih poslopjih, zgraditi potrebne prostore odnosno združiti kar največ uradov v že obstoječih državnih zgradbah, vojašnicah itd. Ce tudi ni mogoče govoriti o kakem pozitivnem rezultatu te ankete, je vendar v veliki meri pripomogla k razčišcenju naziranj In povzročila, da se bo začela širši javnost intenzivnejše zanimati za stanovanjsko vprašanje in nje
govo rešitev s čimer je storjen vsaj korak naprej. Nedvomno pa je anketa pokazala, da leži rešitev stanovanjskega problema edino le v zidanju novih stanovanj.
—lj Opozarjamo na današnji oglas otvoritev tovarne perila Genica Vojska, Ljubljana, Gosposka ul. 16.
—lj Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi p. n. abonente, da vplačajo ITI. obrok abonmaja do 10. L m.
—lj Francoske predavanje, Danes, v pon-deljek, ob 18. bo predaval v veliki dvorani ljubljanske univerze g. Georges Bioadel, profesor politične ekonomije na visoki soli političnih ved v Parizu o temi »Rekonstrukcija Evrope«. G. Blondel je eden na jod ličnejših alavofilov v Franciji. Bavi se specijelno z onimi političnimi in ekonomskimi vprašanji, ki se tičejo Srednje in Vzhodnje Evrope. Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi prilike, ko bo govoril odlični učenjak o tako zanimivem predmetu. _ Odbor francoskega instituta.
Esperantist!! Vsi oui esperantisti. ki tu so organizirani v kakem esperantskem društvu ali klubu, se prosijo, da javijo svoj naslov klubu esperantistov v Ljubljani, Narodna kavarna, v svrho splošne statistike vseh esperautistov v Sloveniji.
—lj Nemški tečaj prosvetnega odseka D/. Za oddelek A (začetnike) nemškega tečaja Prosvetnega odseka Delavske zbornice se vrši pouk v četrtek, 11. tm., za oddelek ß v petek, 12. tm. in za oddelek C v torek, i), tm. — vsi točno ob 7. zvečer. Nove prijave se ne upoštevajo, ker je že preveliko število prijavljencev. Pouk se bo vršil celo zimo ob zgoraj določenih dnevih. Vsi učenci naj pri-uesejo prihodnjič s seboj zvezke in po 20 Dia Šolnine.
—lj Strokovno vodstvo po muzeju. V 4vezi s svojim ciklom umetnostno-zgodovinskih predavanj, o katerem smo že poročali, priredi Umetnostno-zgodovinsko društvo tudi skupne oglede raznih panog muzejskih zbirk pod vodstvom strokovnjaka. Prvo vodstvo bo v soboto 13. t. m. ob 15 Udeležba je vsakomur brezplačno dovoljena. — Ob tej priliki opozarjamo vnovič na ciklus predavanj istega društva. Predavanje se vrši vsak četrtek od 18.—19. na univerzi, prvič v četrtek, 11 tm., ko bo predaval msgr. V Šteska o zgodovini cerkvene opreme. Vstopnina znaša za. Člane 7 Din, za nečlane 10 Din. za dijake 3 Diu. Dobe pa se tudi vstopnice za cel ciklus 9 predavanj in sicer v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici, v Novi založbi na Kongresnem trgu ter pri večerni blagajni. Cena za člane 50 Din, za nečlane 70 Din.
—lj fttouopolsku »skladišč«* *oli % Ljubliu m razglaša, da od 11 novembra t. 1. dalje «ie bo več nakladalo soli kurent, kakor se !*? to vršilo iosedaj. Vsak kupec bo od sedaj naprej moral sol m kladat; sam s svojimi -telavci. Taksa, ki se dosedaj plačevala za ■akladanje odpade.
—lj Opozarjamo na Klavirski koncert profesorja s. Antona Trosta. ki se vrši danes zvečer ob 20. v dvorani FilharmoniČne družbe. Na sporedu so klavirske skladbe najbolj priznanih klavirskih komponistov Umetniška osebnost profesorja g. Trosta nam jamči v vsi-kern pogledu za prvovrsten umet ruški užitek Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in zvečer od pol osmih dalje prel koncertno dvorano v veži Filharmouicnega nnslopja
—lj vsjceanom-* tu priia;e;jem »S©ce<. Društvo »Soča* ima odslej naprej svoja pre navanja tu vse prireditve v prostorih restavracije Ljubljanski dvor V teh prostorih se vrši v soboto. 13. t w. zabavni Martinov večer z zelo pestrim pregramont »led drugimi ročkami programa govori >0 i>v. Martinu, go-ski in novem vinu* naš znani dovtipni govornik, šolski ravnatelj g. A. Mervič. Na ta večer vabimo vse pn. Člane in prijatelje in pričakujemo, da bodo novo otvorjeni prostori vsakogar in vsestransko zadovoljili. Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. — Odbor ».'Soče«.
1014-2
- ^-oa*~ Ke? je Tee-
rt' W/ '     bTj*» .JUauhL a* Ht   J i-j*^
nrar^ dparie v_^ovo i "uuisiiais *ed»-v~-5i. d*ŠtP*r, b< pwn v !"ar- o**—tAamm, k*rf     pe       v?«&» r-~**va**~ ^r*f»w
Danes ob: 1,4.   in «|26.
Ovajsetdeianski sen^ao onelni liim
Bttlfalo BiH
Prvič v Ljubljani!
Večerne predstave vsled koncerte Trost ODPADEJO S
ELITNI KINO MATICA
Iz Celja
—c Protestno zborovanje proti ukinitvi Trgovskega in bolniške*a podpornega društva v Ljubljani se je vršilo v Celiu v petek zvečer v restavraciji Narodnega doma. Zborovanje je büo lepo obiskano. PosetiU so isto tudi nekateri gospodje trgovci, ki so se ixrekli za ohranitev tega druStva ter obljubili podporo trgovstva v dosego Iste. Govori poročevalcev so izzveneli v zahtevo, da se društvo mora ohraniti In je končno bila soglasno sprejeta tudi resolucija z enako zahtevo Resolucija zahteva tudi takojšnjo zopet no vpostavitev drugega razreda v bolnicah. Trgovski, naučni in drugi privatni nameščenci si to potrebno društvo vzdržujejo s pomočjo svojih Šefov sami in si svojih pra/lc ne puste kratiti od nikogar. Sprejeta resolucija ie bila odposlana na pristojna mesta.
—c Smrtna kosa. V javni bolnici ie umrl 52lemi trgovski sotrudnik Franc Šeligo iz Pristave pri Rogatcu, N. v en. p.!
—C Clektrifikacilsko pogodbo med mestno in okoliško občino je celjski občinski svet v svoji zadnji seji odobril.
—c Mestno gledališče. Jutri v torek se vrši v mestnem gledališču četrto gostovanje Ljubljančanov. Vprizori se ljudska igra »Slaba vest«. — V domači zasedbi pa se za prihodn.iC tedne pripravlja urama »Periferija«.
—-c Vlom v okrožno sodišče V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno v pisarno okrožnega sodišča. Vlomilci so navrtal: blagajno, vendar pa v njej niso našli več nexo okrog 50 dinarjev. Vlomilcev še niso izsledil;.
!? Maribora
—m Drav2 pada. Od soboie naprej Drava, ki ie zadnje dni stalno naraščala, zopet pada. v nedeljo je bila cesta, ki vodi ob Dravi proti Studencem, že izven vode in tudi cesta proti Sv. Petru ni več poplavljena. Vendar pa je tako razmočena, da je vožnja po njei zelo nevarna, zlasti še, ker se s hriba neprestano sipa prodec in kamenje. To cesto bo treba temeljito popraviti in primerno zavarovati s podzidkom in nad-strešiem na najnevarnejših mestih.
—m Proračun mestne občine. Finančni odbor občinskega sveta ie dogotovil proračun za prihodnje leto. Proračun je razgrnjen med uradnimi urami pri mestnem magistratu na vpogled. Evcntuelni ugovori se morajo vložiti pri mestnem magistratu tekom 14 dni najkasneje do 16. t. m. Občinski svet bo razpravlja! o proračunu na svoli prvi seji meseca decembra.
—m Umetnostna razstava v kazlnski dvorani. V kazinski dvorani je bila včeraj otvonena umetnostna razstava, katero so priredili domači umetniki in sicer gg. prof. Cotič, Mežan. Pirnat. Kos in Žagar. Razstava obsega krog 200 del in je v vsakem pogledu zelo zanimiva. Opozariamo na to razstavo vse ljubitelje lepe umetnosti in upamo., da bodo u-.netniki poleg moralnega dosegli tudi primeren gmoten uspeh.
—m Čiščenje mestnih ulic in trgov se bo v smislu sklepa občinskega sveta vršilo v zimski dobi, t. j. od 1 novembra do 31. marca zopef podnevu, ker čiščenje v tej dobi ne povzroča prahu. Ohčinstvo pa zato ni nič mani poklicano, da v Iasmem interesu skrbi za kar naivečio snago in red. Odpadki papir itd. nai se ne mečeio na ulicah, ampak samo v ta namen določenih mestin.
—m Teča.i češkeei iezika priredi mariborska pf-družnica IČ lige Pri^lase sprejema predsednik češkega kluba g. Rureš v Vetriniski ulici Tečai bo vodila u^'eljica češke šole gdčna švecova. Opo/; i na to priložnost zlasti sredmešolsk' no, ki ima na ta način nailepso priliko d se priuči češkega iezika
Izpred sodfščs
V gostilni pri <Težkem grosdu» za Ljubljanico so pili fantje. Veseli Tomaž je razgrajal in rojzovilil ter se norčeval iz tovariša Seska rja. ker jih ie že tolikrat dobil po grbi, čeprav je sam ?lab pretepač Se-ikar je bil že precej vinjen. Ker Tomaž ni nehal. je zgrabil ŠeSkar kozarec in ga urno treščil v Tomaži ter ea zadel na glavo. Ker je zrastlü na Tomaževi crlavi drobna Šiška, je Šel v bolnico, kier po srn operirali in Še-Skarja ovadili. Poškodba je bila lahka in mož bo 2 dni okušal bridkoöü arestantov-skejfa življenja
Tine iz Lipovce je s*ept?mt>ra imel avoj glnb dan; na rami je namreč nesel težko košaro, ki mu jo je naložila njegova ljubica Franca. Dejala niu je namreč da njen rožmarin racate za druzesra, ne p? zanj, ki je preveč mevžast. To Tin^tu ni šlo iz glave. Ko je Šel čez most na Fužinah, je zagledal znanca Mihačn. ki je slonel na mostnici in opazoval rjave valove, ki so se zaletavali drug v druzega. Tedaj se je pa Tinetu nekaj posvetilo* Kaj pa, če ne hodi ta-le Mi-hač k Franci po rožmarin, saj ima lep šopek v gumbnici*? 2e je bil pred njim in mu pri-solil od leve dve, od de^ne tri, ki jih je podkrepil z bi cevni kom. ki pa je nosil v roki Ker je bil Mihač lahko poškodovan, bo Tine
brez šopka 2 dni hladil srce v zaporu.
•
Beograjska tiča Jovo in Miško sta prišla oktobra v Ljubljano. Ker je bilo že pozno, sta šla v hotel N.. kjer sta hotela sobo Ker je pa pri nas treba sobo pltičr.ti. sta se ji morala odpovedati in sta odšla. Hodila ata še dolgo okoli in ju je naposled vratar izsledil na dvoriSču, ko sta hotela odpreti zaklenjena hlevna vrata; mislüa sta pač prenočiti v hlevu. Ker je pa boš tisti čas hotel nekdo v ložo vlomiti, »ta to bila oač Jovo in Miško,
ki sta tedaj tod okoli hodila in zbežala, ko sta videla goste. V loži je imel vratar denar in obleko. Zdp.i jima 3 tedne ne bo treba iskati prenočišča, potem bosta pa zastonj odpotovala  v Beograd.
cPijandure,» je zavpilr. gospodična Ela, a Hela se je kar vanje zaletel«*. Bilo je pred par dnevi tam na Posavfu. Ela in Hela sta šetali pod kostanji, a Bine in Tine sta pila v gostilni. Ko sta prišla na eesto, sta ju na-hrulil prijazni šetalki, Bine in Tine sta dejala: <Saj se poznamo, take-le cvetke v samem smrdljivem blatu rastejo.> Bine je Heli še prislonil zaušnico in odSel. Oba para sta imela sestanek pred sodnikom, a se nista mogla poravnati. Ela bo plačal p 100 Din, a kava lir ja pe 900 in 600. Hela je pa odSla oproščena, kakor beloemidi labod j» počasi odplavala po sivih deskah skozi vrata. Vsi so si pomežiknili, češ, saj se kmalu spet vidimo. Obe stranki kujeta namreč novo ovadbo, ker sta pri sestanku na Posavju mnogo važnega pozabili.
<0, Janez, kam pa ti?>
«I, saj veš Matevž, mladost nori! Vso noč sem taval okoli; sinoči sva se --»ris z mojo Speloo. Vrag bab ji Je vedno 1 H siten, pa postavljala bi se rada; veš lefco ^spave ne najdeš kakor je ona!>
Matevž se smeje Janezovi zaljubljenosti in počasi jo režeta proti LjubljanL Naenkrat Matevž obstane in se udari po čelu: <Jaz osel t Tovariša iščem, ti bi bil kakor nalašč zame, pa še za dpeleo bi kaj ostalo. Veš, dober zaslužek sem načel!>
Pri teh besedah pogleda okoli sebe; ni kjer ni žive duše. Fant jame pripovedovati Janezu, da delavcem slaba prede. Češ, da jih je preveč in da bo on začel s tatvino. Jane«
[ ni odgo\oril ne bev. ne mev uri tu je M* levi smatral za dobro znamenje
V daljavi ?o S€ ze svetlikale zlate konn:e ljubljanskih zvonikov in adavnnj je že vt v nila za njunim hrbtom Vrha kjer sta m rodila in kamor s!a se včasih vračala Ma-tevž je nad; I jeva 1. Prjvil je Janezu o b »-gastvu "7    ministra   in  dt .si. ia
ima ta go^;x-i tolilco denarja, da ga !:ar v črnih vagonih prevaža. Zaklju?il je * predlogom, da bi m:lo pobrskala na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. Kmalu sta si bila edina. Pozno ponoči sta priplazila v pisarno, kjer je čepela težka blagajna. «Tale kravica je pa breja.* je dejal zalovoljno Matevž -in že t»ta odnesla blagajno. V čakalnici sta videla na klopi sivo odeio. Vzela sta jo, zavila blagajno ter odSla. Ko eta bila ie daleč na polju, sta odejo odvila in sklenila denar takoj prešteti in si ga razdeliti. Krepak uda rec s kolom, vrata blagajnike *o zaropotala na tla, a takoj za njimi na$a grelnika. Samega presenečenja sta *e kar sesedln, sni je bila blagajna prazna, kakor pomedena Za njima ©e je pa plazila iemirna senca in ;u zasledovala po vseh ovinkih, dokler ni*1.i prispela v mesto. Tam sta pa naenkrat Ču tila vsak eno roko na rami in že sta bil> vklenjena.
Senat ju je obsodil vsakega na 8 mesece\ ječe. kar ju pa ni presenetilo in s kaznijo zadovoljna sta odkorakala v zapor.
Danes, v ponedeljek ob 20. tin KLAVIRSKI KONCERT PROF. ANTON TROST v Filliarmonični dvorani
Vstopnice v Matični knjigarni
GKTOfoRtTO
Slaba vinaka letina»Franciji
Vinogradniki so v Franciji polea urao nikov največja politična odnosno volilna sila.     Gorje vladi, ki bi jim naložila visoke davke1     Na zadnjem kongresu francoski* radikalov   ki opirajo svojo moč na južno francoske vinske gorice, je referentna ko misija predlagala, naj bi vlada polagoma odvzela vinogradnikom   pravico prekanili grozdja, odnosno  izdelovanja    likerjev in raznih drugih močnih pijač. Toda kongres so morali prekiniti, predsednik je zapusti svoje mesto, da bi mogel z ostalimi udele ženci protestirati in naposled ie moral mi riti razburjene duhove Caillaux. ki je sko čil iz svoie lože na tribuno in izjavil, da mora biti ra predlog odklonjen. Kongres je predlog soglasno odkionM. Ni torej Čuda, da vinogradniki diktirajo cene vina. Doslej jt veljalo geslo, da ie francosko vinograJn.s; vo v permanentni krizi, ker se rodi preveč božje kapljice. Javna tajnost je, da izlije: Francozi vse vino, ki ga ne morejo razpe-čati, v reke, da izpraznijo sode. ako e r \ vino kvalitativno boljše kot staro. Tod;* j vsako 'eto se podražitev vina ne d> virati z bogato letino. Letos, ko cene Vin* neprestano  skačejo, so si vinogradniki izmislili slabo vinsko letino.     Težko   c rz.2 u:reti logiko francoske   vinarske politke konzum vina v francoskih mestih nar.i5ča in rudi izvoz v inozemstvo je od die do dnt večji Kadar porabijo francoska mesta mar*1 vina, izpijejo prebitek na kmetih. PariZan so pili do Ludvika XIV. sploh samo vino i> pariške   okolice.     šele za Časa Li-d^vik, XIV  so poslali  nenihi samostana sv. Vin-cenca  pri  Beaume kralju nekaj  tfjs.I.t.' svojega vina, s katerim ie bil Ludovik XIV zelo zadovoljen Pozneje je wtd "miti u mizi samo burgundsko   vino.    Kraljevem u vzgledu so sledili tudi meščani. Petdosct iti pozneje je dobil Ludovik XIV. v dardo vino iz Chateau     Lafttte in tako   e .lostilc bordeauško vino v Parizu moderno. Takrat so prodaia.Ii sod najboljšega vina (280 iit rov) po 20 do 30 frankov. Kmalu ie zače tudi izvoz francoskih vin rapidno naraič^t Leta 1875. je izvozila Francija b miiiiono-. hektolitrov vina Pred vojno }e znašal UwOi 1,659.000 hk leta 1933 1.502.894 hI, leta P>2 2,237.552 hI      Pariz sam je izpil *»eta 19?« 5,227.902 hI  vina. lani  pa nad 6 mili: >-.■■ hektolitrov. Kriza francoskega vinarsiva torej samo navidezna. Vinograd.u ki In Ctj< podražiti vino in zato se prii-j^ujejo, o« )» letina slaba
—g Muzej za trgovino In Industrijo. 2
dovoljenjem trgovskega ministra ie bil usta novMen v Berlinu »Muze? za trgovino in in
dustrijo kraljevine SHS« Muzej se nahaja na Lützowstrasse 91 a. Njegovi cilü su Stalna razstava poljedelskih m industrijski^ proizvodov Nemčije in Jugoslavije, zbirki« katalogov in cenikov nemških in iugoslo-venskih rvrdk. dajanle tnformacH o rvrdkah in poedincih. o izvoznih in uvoznih možnostih, o prevoznih in carinskih stroški;, it< Honorarji muzeja so določeni po tarifi Kdor se torej zanima za trgovske stike i Nemčijo, naj se obrne na muzej.
—g Baski -larlkor na svetovnem trsu l.'uski sladkorni trus* je oklenil z neko pari 5ko tvdrko pogodbo glede dobave 2 mil ton «l^dkorja. Ta sladkor mora prispeti v Pran cijo tekom prihodnje sladkorne kampanje 1'lačan bo deloma takoj, dehma pa v kratko ročnib menicah.
—g Obrtna banka t Sarajevu, 2. tm -e je vrSila seja obrtne sekcije rrgovsko-obrtna zbornice v Sarajevu. Na seji se je razpravlja lo o ustanovitvi Obrtne banke. V Sarajevu in Bosni vlada za to banko veliko zanimanje tako, da bo vprašanje njene us*ano\m' kljub gospodarski krizi ugodno reSeno.
—g Cenik trt. V poljedelskem minitn stvu je izdelan nov cenik za prodajo trt i/ vseh  državnih   poljedelskih  ustanov \r. iavnib trtnic dobe sadike vse one sre?.ke '> okrožne trt niče. ki nimajo denarnih »redete za nakup.
—g Obrtna banka v Splita 4. t. m s
se sestali v Splitu vsi ugledni obrtnik', k so razpravljali o ustanovitvi Obrtne bankt Sklenjeno ie bilo pričeti takoi z vprsovanicn delnic. Takoj na prvem sestanku so vpisali obrtniki   12500   delnic v skupni vrednosti 250.000 dinarjev.
To in ono
Katastrofalne poplave * Angliji
London pod vodo.
Iz Londona poročajo o katastrofalnih poplavah, ki so zadele v soboto mnoge kraje v Angliji, osobito pa London. Nad Londonom se je utrgal oblak in voda je poplavila vse ceste. Železniški most pri Crayfordu se je porušil. Pri Foxfieldu je voda zalila in porušila železniški tunel. V Belfastu se je porušilo več hiš. V Dublinu je orkan porušil neko hišo, v kateri je bila restavracija in 10 stanovanj. London je deloma pod vodo. Znameniti Downingstreet in Whi-tehall sta poplavljena.
London že desetletja ne pomni takega neurja in mu je bilo prizanešeno tudi letos, ko je vsa ostala Evropa je-čala pod strahovitimi vremenskimi udarci. Zato je umevno, da je sobotna poplava vzbudila pravo paniko. Poplava je povzročila tudi precejšnjo škodo, ki pa še ni precenjena.
Smrt čudodelnega rabina
Čudodelni rabin Rokach, čigar smrt je vzbudila po vsem svetu splošno po* zornost, je bil res neobičajen človek. Kot neomejeni vodja ali bolje rečeno oboževani vladar velike sekte je igral nad pol stoletja v Galiciji zelo važno vlogo. Z njim so morali računati celo nekdanji avstrijski vladni krogi. Mnogi se še spominjajo strašnega krvoprelitja v Dobrobiču povodom volitev v dunajs ski parlament 1. 1911, ko se je del ži* dovskega prebivalstva uprl paktu po* kojnega rabina z vsepolsko stranko in se združil z zatiranimi Ukrajinci. Alo=» ralni poraz, ki ga je doživel takrat ra* bin Rokach. pa ni dolgo škodoval nje* govemu vplivu, ki je segal daleč preko meja bivše avstroogrske monarhije v Rusijo, Nemčijo, Anglijo in Ameriko. Od vseh strani so mu posijali 2idje de* nar in ga prosili pomoči v raznih ne* zgodah. Mnogi Židje so prihajali k nje= mu, da se osebno priporoče čudodeU nemu rabinu. Rokach seveda ni molil za svoje vernike brezplačno. Zahteval je od vsakega primerno nagrado, in ta* ko je kmalu obogatel. Imel je celo ar* mado tajnikov in nižjih uslužbencev, ki so sprejemali goste in zbirali denar* ne prispevke. Njegov vpliv se je pa raztezal tudi na politiko.
Vrhunec slave in moči je dosegel Rokach med vojno. Ker so začele ruske čete prodirati v Galicijo, je moral za* pustiti svojo rezidenco v Belzu. Odpo* toval je na Dunaj, pozneje pa na Mad* žarsko. Po prevratu se je pojavil v Mu* kačevu, kjer se je pričela ljuta borba med njim in rabinom Spiro. Ta borba je trajala štiri leta. Spira je nastopil proti Rokachu v sinagogi in pri politič* ni oblasti. Prejšnji viceguverner Ehren* feld bi lahko povedal, koliko sitnosti mu je povzročila borba med obema ra* binoma. Spiri se je bilo že posrečilo iz* poslovati izgon Rokacha, toda nasto* pili so mogočni inozemski pokrovitelji in Rokach je ostal v Mukačevu. Šele le* ta 1924 se je prostovoljno umaknil. Njegov odhod je bil triumfalen. V Mu* kačevu se je zbrala ogromna množica njegovih privržencev, na vseh postajah so ga čakali takozvani chasidi in se po* božno dotikali njegovega oblačila. Nje* govi tajniki so komaj sproti spravljali prostovoljne prispevke. Poljska vlada mu je poslala nasproti salonski vlak, ker je dobro vedela, kaj pomeni Ro* kachov povratek v ogrožene kraje vzhodne Galicije
Po povratku je Rokach znova zgra* dil svojo razdejano rezidenco in obno* vil njeno slavo. V politiko se ni več vmešaval, pač pa razširil svojo sekto. Chadizem, ki ga je oznanjal Rokach,
datira iz 18. stoletja. To sekto je usta«* novil v Karpatih neki židovski pastir, znan pod imenom Bal*šenitor (mož do* brega imena). Oficijelna ortodoksna sekta je zaman preganjala chaside. Po» kret je objel vse vzhodno židovsko pre* bivalstvo in Rokach je postal v Židov* skem svetu najpopularnejša osebnost.
Kako je umrl zadnji Habsburžan
Na znanem otoku Madeiri stoji med košatimi palmami grad, ki že od daleč pozdravlja mornarje, ko se vozijo mi* mo otoka. Na težka okovana vrata te* ga gradu sta potrkala nedavno dva tuj* ca. — Oglasil se je stari oskrb* nik, ki je osorno vprašal elegantno ob* lečena tujca kaj hočeta. Saj se ne mo* tiva, dragi prijatelj, — sta odgovorila neznanca. V tem gradu je bival zadnji avstrijski cesar Karel, kajne? Da, z vso rodbino, — je odgovoril oskrbnik. To* da kaj želita? Nadaljni pogovor je skrajšal bankovec v oskrbnikovi roki in vsi trije so odšli po stopnicah v prvo nadstropje. Oskrbnika je zanimalo, od kod sta tujca, in ko sta mu pojasnila, da sta iz Češkoslovaške, je smeje pri* pomnil, da jc bil Karel tudi češkoslo* vaški cesar.
Pripovedoval je, kako je Karel pre* živel zadnja leta svojega življenja in kako je počasi hiral v izgnanstvu. Konč* no je odprl vrata krasno opremljene sobe, rekoč: Tu se je torej Karel obe* sil, in sicer na oknu. Bivša cesarica Zi* ta je prihitela v sobo, ko je bil Karel že mrtev. Zadnje tedne je bil zelo po* trt in zamišljen. Po cele dneve je sedel na balkonu in zrl molče pred se. S svo* jo bridko usodo se nikakor ni mogel sprijazniti. Polagoma je začel telesno in duhovno pešati. Zadnje dni pred samo* morom je ostala samo.še senca prejš* njega krepkega moža. Naposled je omagal pod težo usode in šel prosto* voljno v smrt.
Vest o Karlovem samomoru so pri* občili šele zdaj španski, za njimi pa tu* di češki listi. V koliko je ta vest res* nična, bo pokazala bližnja bodočnost. Bivša cesarica Zita še živi in bo gotovo vest o Karlovem samomoru demanti* rala, ako ni resnična.
Pogovor s poljskim krvnikom
Urednik nekega varšavskega lista je posetil te dni edinega poljskega krvnika M., kj ima na Starem mestu v Varšavi skromno stanovanje, obstoječe iz 1 sobe in kuhinje. Krvnik je 30 letni mož srednje postave. Novinnr je stopil v njegovo stanovanje v hipu. ko se je igral s svojim edinim sinom. Spočetka sta bila krvnik in njegov edinec v zadregi. Ko pa je krvnik, ki opravlja svoj posel pod psevdonimom, izvedel, kakšen namen ima novinarjev poset. ie postal zgovoren. Povedal je, da je državni uradnik IX. kategorije in da dobiva 300 zlotov mesečne plače. Poleg tega dobiva še posebne doklade od vsake ju-stifikacije.
Prvotno je bil delavec v Poznanju. Izgubil je službo in ker ni imel kaj jesti, ja zaprosil za izpraznjeno mesto krvnika, ki mu je bilo dodeljeno. O terminu justifikacije sa sodišče obvesti brzojavno. Na poziv sodišča pokliče svojega pomočnika in odpotuje v dotično mesto. Na morišču so vešala že pripravljena tako, da mu preostaja samo izvršitev smrtne obsodbe. Krvnik in pomočnik nastopata v smokingih. Pomočnik zakrije obsojencu obraz z belo ruto in mu izpodmakne pručico. Nato prime krvnik obešenca za glavo in mu zlomi tilnik. Zdravnik ugotovi smrt, na kar položi krvnik obešencu svoje bele roka-
vice k nogam. S tem je njegovo opravilo končano. Na novinarjevo vprašanje, kako ravna z obsojenci, ki se branijo, je krvnik hladnokrvno odgovoril, da mu taki obsojenci ne delajo nobenih preglavic, ker ima krepke mišice. Sicer se mu pa še ni nikoli pripetilo, da bi imel z obešanjem večje neprilike.
za damske plašče ter gladki črni pliš bodo naše cenj. dame vedno najugodneje kupile pri , tvrdki
Drago Schwab. Ljubljana
Največji arhiv za časopise
Na Angleškem že od nekdaj velja navada, da mora vsako časopisno podjetje oddati po en izvod vsake izdaje lista v britanski muzej. Ta muzej je centralni arhiv vseh publikacij, ki izidejo na angleških tleh.
Tekom let in desetletij pa se je število časopisov v britanskem muzeju tako nagromadilo, da niso vedeli arhivarji, kaj bi storili z gradivom. Tedaj je vznik-nila iz bistrih glav angleških učenjakov misel, da bi se sezidal poseben repozi-torij. Britanski muzej namreč nima več prostora za časopise in da si vsaj začasno odpomore, so sezidali velikansko skladišče, katerega so preuredili v shrambo za časopise. V teh prostorih se sedaj shranjujejo vsi angleški listi, vse revije in vse knjige.
Repozitorij je največji časopisni arhiv na svetu. Časopisna podjetja pošiljajo slej ko prej svoje dolžnostne izvode britanskemu muzeju, kjer se gradivo zbira, veže in nato pošlje v repozitorij. Tam leže debeli letniki leta in leta in samo včasih se pojavi kak učenjak, ki želi pregledati to ali ono stvar iz starih Časov. Takrat pošljejo iz britanskega muzeja v repozitorij avtomobil, ki naloži zaželjene snopiče in jih prepelje v britanski muzej. Tam učenjaki prelistavajo in prebirajo stare letnike, in ko so svoje delo končali, se časopis vrne zopet na svoje staro mesto v skladišče. Tako skrbe Angleži, da ne gre v izgubo nič, kar so ustvarili možje peresa, pa najsi bo to prva revija ali zadnji pro-vincijalni listič-
Revolverska bitka v hotelu
Listi poročajo o krvavi revolverski bitki, Ki se je razvila v nekem hotelu v Detroitu v Združenih državah in je zahtevala štiri smrtne žrtve. Zloglasni roparski morilec Cunniffe se je sestal v dotičnem hotelu s svojim pajdašem, ravnotako zloglasnim banditom Olse* nom, da bi si razdelila plen zadnjega skupnega ropa. Nista se mogla sporaz* umeti in Olsen je svojega tovariša kratkoinalo ustrelil. Pognal mu je šest revolverskih nabojev v telo, da je ob* ležal mrtev. V svoji jezi je ustrelil Ol* sn nat^ še Cuniffovo prijateljico, ki je na strele prihitela gledat, kaj se godi. Tudi ona je obležala mrtva.
Uslužbenci in gosti hotela si niso upali intervenirati in Olsen je baš ho* tel zapustiti hotel, ko je prihitela tele* fonično alarmirana policijska patrulja, ki je srečala Olsena na vhodu. Policij* ski oficir, ki bandita ni spoznal ga ie vprašal, kaj se god. in kdo strelja. Me* sto odgovora je dobil oficir strel v glas vo, da se je brez glasu zrušil mrtev. V tem hipu pa je bandita zadela krogla oficirjevega spremljevalca. — Čeprav smrtno zadt, je izvlekel Olsen iz žepa še drugi revolver, a predno ga je mogel sprožiti, ga je zadelo še par strelov iz policij kih revolverjev, tako da je na* posled tudi on izdihnil.
Pri preiskavi v Cuniffovi sobi so
B. P.:
Zakon iz ljubezni
On in ona sta pravkar povečerjala. Ona sedi zamišljena na fotelju prj peči, on pa streblje črno kavo, zamaknjen v svoj večerni list.
Ona  (zevaje): «Hinko?»
On je zatopljen v svoj list in je ne sliši.
Ona (glasneje): «Hinko?... Aaah!»
On (še vedno zatopljen v Čitanje): «Da, da,... vse je v redu!... Imaš prav...»
Ona: «Prav? V čem imam prav? Saj nisva o ničemur govorila!... Hotela sem te samo vprašati, koliko je sedaj ura, in nič druzega.»
On: «Ali ne vidiš? (Z očmi ji namigne na stensko uro.) «Osem je že.»
Ona: «Vidim, da, da, vidim! Saj nisem slepa. Hotela sem samo vedeti, ali je tudi na tvoji uri že toliko...*
On (se nasmehne): «Aha, mhm, saj razumem...»
Ona: «Razumeš?   Kaj razumes??»
On: «BeZi, beži! Nikar se ne delaj nevedno. (Pogleda na uro.) Tudi na moji uri je že osem. Mirno se lahko ravnaš po stenski uri, gre popolnoma točno... Jaz se nocoj ne vrnem pred drugo uro... Ob pol dveh izpusti svojega malega kavalirja...»
Ona: «Ali si neumen?! Kako moreš sploh kaj takega predlagati! Da se s tem zabavam ... ravno s tem ...»
On: «Tega ravno ne trdim; sicer pa bi ne bilo prvič, da bi se spozabila.»
Ona: «Spozabila... zares! Spozabila sem se prvič že takrat, ko sem spoznala — tebe!»
On: «A jaz sem se počutil bolje takrat, ko sem te izgubil!»
Ona: «Pa vendar si vedno ljubosumen !...»
On: «Jaz?»
Ona: «Le priznaj! Tisti «mali ka-valir», kakor ga ti nazivaš, ti je strašen trn v peti!» ...
On: «O tem si pač lahko prepričana, da mi niti v sanjah ne pride na um. Na tega. pa ljubosumen?!»
Ona: «Pa vendar ga vedno omenjaš in spominjaš!»
On: «Samo da ti napravim veselje ___»
Ona: «Prevelika usluznost!»
On:  «Morda se samo tako delam,
da bi tako izgledalo.»
Ona: « Preveč se trudiš zame! Kako pa je s tvojo črnooko Ivanko, ha? Ali si napram njej tudi vedno tako uslužen? (On se nasmehne.) Aha! Pri njej tega ni treba!... Kaj ne? (On vstane in si zapah" cigareto.) Ali jo boš nocoj peljal v gledališče? V opero ali dramo? >
On: «Nocoj grem v klub___»
Ona: «In po klubu?___ Tega vendar ne boš mislil, da ti bom verjela, da se boš do dveh ponoči sprehajal...»
On: «Hm ... Zakaj pa ne? Toplo Je dovolj. In ponočni sprehodi so vedno prijetni.*
Ona: «To ti pa že verujem...*
On: «Kaj si ljubosumna, srce moje, angel j moj?»
Ona: «Ljubosumna?!» (Se prisiljeno nasmeje). «Samo pojdi... prosim te, pojdi... srečen človek... Da bi bila ljubosumna...!*
On: «Vidis, jaz ravno tako malo... Da bi bil ljubosumen ...!
Ona: «Glej no, kako duhovita postajava ...»
On: «In radi tega sva še precej srečna. Vsak zase. bog za vse — to Je najboljša pot k slogi. Toda, ali se še
spominjaš, kako je bilo pred tem «mo-dusom vivendi», ki sva ga sklenila? Neprestano sva se prepirala in zalezovala.*
Ona: «Samo radi tebe!___       Kdo je
prvj grešil?*
On: «Jaz... priznavam... Kolikokrat si mi že to povedala... Pa vendar si morala radi družinske sreče in zakonskega miru zatisniti eno oko ...»
Ona: «Ker sem bila neumna. Treba je pač potrpljenja. Kaj hočeš? Takrat sem te ljubila___»
On: «rRavno tako tudi jaz... ljubil sem te...»
Ona: «Pa vendar si me varal!»
On: «Samo v raztresenosti in dolgočasju. Saj veš, da sem cesto zelo raztresen.»
Ona (ironično): «To se ti je pripetilo nezavestno, proti tvoji volji, je-li?U
On: «Da, prav res... kakor tebi!»
Ona: «Ne, dragi moj! Da ves: ne in ne! Odkritosrčna sem: meni se je to pripetilo... ker sem tako hotela!»
On: «Zakon je res lepa institucija!*
«Ona: «A taki možje, kot si ti, ga popolnoma diskvalificirajo.,.»
On: «Že mogoče. Toda tolažim se s tem, da sem prevarani mož, ki Je prevaril in vara neštete druge zakonske trpine!»
Ona: «A meni ie žal, da so me razmere prisMe, da varam enega, edinega ...»
On (odhajajoč): «Lahko noč, Slavka!*
«Ona: «Z bogom, Hinko! Želim ti obilo zabave!*
On: «Hvala! Upam, da ne bo säe.»
Ona (sama): «In še vedno trde, da sva se vzela iz ljubezni... Oh! Prijateljstvo živi le od rente, ljubezen pa pogoltne ves kapital...»
našli 10.000 dolarjev (pol milijona di* narjev) in par steklenic šampanjca.
Ubita bandita sta veljala za najne* varnejša roparja daleč na okrog. Že dve leti ju je policija zaman iskala, a' posrečilo se ji ni niti to, da bi ju pre* gnala iz svojega okoliša. Najmanj po enkrat na mesec sta izvršila kak senza* cijonalen rop, pri čemer sta vedno na* stopala izredno drzno. Tekom zadnje* ga meseca sta napadla nekega newyor* škega industrijca, ki se jc peljal s svo* jim sinom v avtu; ustrelila sta oba in še šoferja in zaplenila veliko vsoto de* narja. Par dni kasneje sta napadla ob beim dnevu v neposredni bližini Fila* delfije poštni avto, ustrelila žandarma ter oplenila pošto in potnike.
Odvetnikova oporoka
Neki odvetnik iz južne Francije, ki je pred kratkim umrl, je zapustil vse svoje premoženje v znesku dvesto tisoč frankov umobolnici v svojem rojstnem mestu. O nagibu, ki ga je vodil do tega velikodušnega dejanja, je odvetnik napisal v oporoki sledeče:
»Ta denar so mi dali zaslužiti norci, ki ne mislijo na drugo kakor kako bi se venomer tožarili in grenili življenje svojemu bližnjemu. Mislim torej, da je le pravično, če denar, ki sem ga z norci zaslužil, vrnem nesrečnim blaznikom.r
Vse bi bilo v redu, toda odvetnikovi sorodniki testamenta ne priznavajo. Pravijo, da tudi odvetnik sam ni bil pri pravi pameti, ko ie pisal oporc&o . . .
Sovjetski hudič
Ruski listi poročajo sledečo zanimivo zgodbico iz okolice Moskve: Revna Starka Astrjuhina v vasi Kupavni mo-žajskega okraja je dobila veselo novico iz Amerike. Sin, ki ni o njern že kakih 10 let cula besedice, ji ie poslal 500 rub-Ijev (15.000 Din). Vaški župan (predsednik sovjeta) ji je izročil nakazilo, po denar pa bi bila morala iti na pošto 15 km daleč.
Hotela je to storiti takoj, toda doma jo je zadržala krava, ki se je baš ote-lila, in tako je starka preložila potovanje za en dan. Ponoči je nekdo potrkal na okno. Starka je odprla in v sobo je prilezel vrag z rožički in dolgim repom. Vprašal je, ali je že dobila denar, in jo hudo nahrulil, ker ga še ni dvignila. Starka je drevenela, hudič- pa je osorno naročil, da mu mora naslednji dan ob istem času izročiti ves dvignjeni znesek.
Zjutraj se je preplašena ženska toliko opogumila, da je šla na pošto po denar. Prosila pa je, naj ji izplačajo samo eno desetinko nakazane vsote in ko so jo vprašali, čemu noče celega zneska, je rekla, da se boji. da bo potem vse skupaj pobral hudič. Poštarica naznani zgodbo orožnikom in ti so obkolili star-kino hišo.
Zvečer je hudič prišel ob dogovor lenem času, toda bil je tako prebrisan, da ni hotel sam vzeti denarja, katerega mu je pokazala starka v kotu ob svetih podobah. Izgovarjal se je, da ne more v kot,-ker je sv. Miklavž, ki visi na steni, prevelik svetnik. Zahteval je, naj mu izroči denar sama. Toda starka se ni dala speljati na led in tako so hudiča ujeli orožniki, ki so medtem vdrli v sobo. Razkrinkali so ga in spoznali, da ni nihče drugi, kakor gospod župan v lastni osebi.
Vaško prebivalstvo je bilo tako razburjeno nad tem dogodkom, da je «hu-diča» preteplo, nato pa ga uklenilo ter ga vodilo iz kraja v kraj, na koncu pa ga peljalo še v Moskvo, da ga vidijo najvišje oblasti. Tako je končal sovjetski hudič svojo karijero. starka pa je obdržala denar, za katerega je prejela nakazilo iz rok vaškega župana.
Tiskovine vseh vrst
kakor: kuverte, pisemske papirje, vizitke, račune, razne bloke, lepake, letake itd., zdeluje lično in ceno
Narodna tisharna y Ljubljani
Humoristični kotiček
Pes
Na zadnji pasji razstavi sem poslušal sledeči dialog:
Gospa: »Koliko stane ta doga?«
Razstavljalec:  »Tisoč dinarjev.«
Gospa: »Jaz bi jo rada kupila, toda ne vem, kaj poreče moj mož.«
Razstavljalec: »Ah, kaj! Vsak dan lahko najdete boljšega moža kot je vaš, takega psa pa nikoli več.«
To ga nič ne briga!
Micka se je prvič podala na pot in sc je morala peljati tudi z železnico. Na kolodvoru je z drugimi šla k bla* gajni ter zahtevala vozni listek.
»Kam pa?« jo vpraša uradnik.
»To vas nič ne briga!«
»To.pa moram vendar vedeti, kam se peljete,« jo zavrne uradnik.
»No, če ste pa žP tako radovedni, vam pa povem. K Janezu, ki je moj fant!« se je odrezala Micka.
Zamišijenost
Služkinja: «Gospod profesor, ml-lostiva je dobila zdravega dečka.»
Profesor (pri delu): «Kollkokrat sem vam že rekel, da me ne motite za vsako malenkost.»
Kažipot
Neki turist je v temni noči zabkxlil. Po dolgem tavanju je končno dospe! do nekega kažipota. Ker radi teme ril mogel precitati napisa, je splezal no, kol. da je dosegel tablico. Prižgal jq| vžigalico in z lahkoto je prečita!: «FOj
Dejstvo!
Pri Fordovih izdelkih se ni štedilo v nobenem oziru pri nabavnih stroških. Da so naši vozovi kljub temu najcenejši izmed vseh poznanih vozov iste jakosti vzrok je ta, ker je problem produkcije Fordovih izdelkov rešen na temelju gospodarskih iskustev, spoznanih in izvedenih edino le po Fordu.
Najboljši dokaz, da je kvaliteta surovega materijala in prvovrstnost Fordovih voz brezkonkurenčna je, da je do danes v prometu že čez 14 milijone v njegovih voz.
Oglejte si najzadnje tipe odprtih in zaprtih Fordovih voz in dejte si raztolmačiti številne prednosti njeg-ovih. strojev!
m
ms
Ford Motor Company
Obiščite še danes jednega izmed naših brezštevilnih zastopnikov v državi
ZASTOPSTVO za SLOVENIJO t
American Motors IN.
DUNAJSfKA C. 9
Telefon 477. Telegrami Amo^
05
Kako si vzdržava dama
svojo mladostno svežost?
Zella Miki dne ie si ohraniti mladostno soeiost do starosti. To dosega Američanka In Francozinja s knltnro telesa in s prikladnim cblačealem. posebno pn i obntoilo.
On |e spoznala, da le dobro negoonna noga temellnt pogoj za dobrobit.
Ha ulici — n zimi — nsnlafl CeoiH, doma. o nrndn ali pri dein čeolfi Iz blaga — to le njeno geslo.
■m_____ nosite doma ali pri soolem pošlo Cenile iz zameta ali UfllalC« lasringa. - ceoelf Iz hanlne zrači nogo in ozdrinie snko In toplo, ie gibek In ndoben. preprečuje utrujenost olajšale delo.
Priporočamo
«445 Iz la Zameta
nas model
99-
4345 Iz la lastlnga
Din
99
Globoko potrta naznanjava vsem sorodnikom in znancem, da je po dolgi bolezni preminul najin predragi brat in spoštovani stric, gospod
KAREL R0SMANN
hišni posestnik, blvU mnogoletni župan v Novem mestu, predsednik krafnega šolskega sveta nosi-
telf reda sv. Save, Itd.
Zemeljske ostanke ljubljenega pokojnika pokopljemo v torek dne 9. t. m. ob 15. uri popoldne.
Zadušnice se odpravijo v Kapiteljski cerkvi novomeški. Venci se po želji pokojnikovi odklanjajo v dobrodelne namene. Prosiva tihega sožalja.
V NOVEM MESTU in LJUBLJANI, dne 8. novembra 1926.
Jos. J. Kavčičf trgovec,
nečak
Marija Kavčič,
sestra
Brez posebnega obvestila.
ftaznamto otvoritve.
Cenjenim tvrdkam in občinstvu vljudno naznanjam, da sem iz tvrdkv »Triglav«, iugoslovenska izdelovalnica perila v Ljubljani, Kolodvorska ulica S, in Vojvode Mišica cesta 21 izstopila %ot druzabmea in tehnična voditeljica ter otvorUa dne 8. novembra t L
lastno tovarno //enla v Ljubljana GosnosK-n ulica št. tO
Izdelujem vsakovrstno peruo za gospode po meri in naročilu, prevzemam blago v izdelavo in dobavljam perilo iz lastne zaloge oo najugodnejših cenah,
tovorna perila, LJUBLJANA, Gosposko ulica štev. 16
3185
E
J
3G
Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri   Jutri Jutri Jutri Jutri
Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri
Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri   Jutri Jutri Jutri Jutri
Jutri
EVlšKA
UZANA
Jutri Jutri
Jutri Jutri
ELITNi (OKO MATICO
El
Jutri Jutri Jutri
Jutri Jutri Jutri Jutri Jutri   Jutri Jutri Jutri Jutri
=11 =
ril
L
1
oobancu
•niadu ^ie$tu   ^šienu, u» oo -
sjodma stara, vrlo  snažnu čisti neka govor   slovenski niemačt-la malu ob teli. vrlo :obra Ituč? Ponude  na   Schwarz drus Zagreb  t*reradovičeva  uL 1
Ivan Briceli. Uubliana
Najstarejša siuvensKr >ieskars>-» m Učarska delavnica
» iidtSMfe ..St» fO UUiOW«li>
dforisčt 'a vam i   tvrop«"
>c iriDoroča.  — izvršite* točna cent zmerne 8J
Korcsoondentinja
z daljšo prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče službo pri večjem podjetju — Po* nudbe pod «Stalno/3170» na upravo »Slov Nar.»
Prodajalka,
dobro izurjena v mešani trgovini, želi premeniti dosedanje mesto; gre tu* dt na deželo — Ponudbe pod «Vestna/3174» na upravo *Sl'»v NJaroda».
Špecerijsko
ooravo,
dobro ohranjeno — kut pim. — Ponudbe pod Špecerijska trgovina/3131 na upravo «SIov Nar.»
Din 30.000
brezobrestnega posojila dam za stanovanie dveb sob s kuhinjo Vknjižba na prvo mesto — Po» ntdbc pod «Takojsnje dosoüIo'3130»
Zakonski oar
mlad — išče stanovanje dveh sob s kuh:nio. cv tudi s souporabo, v ine» stu ali na periferiji mesta — Ponudbe z navedbo cene pod aDccembct 3171» na upravo «Slovcn skega Naroda»
Bukova drva
ponudite Družbi «Ilirija» Ljubljana Kralja Petra trg 8. 3150
Vrednostne
oaoirje
predvojne, v eh vrst. tu» in inozemske, drž dež mestna posojila, železni* ške obligacije, prioritete, rente, srečke itd — ku* puje najkulantneje — «Y E R C», komercijalna družba, Ljubljana. Kom öresni trg 9 (na vogali Kino Matice). 3189
OtrcteT
vsake starosti vzamem na rejo — Naslov pove uprava *S1   Nar.». 3190
Pozor čevljarji5
Gornje dete vseb v rs čevljev dobite — dobr« Id   solidno   izvršene —
rnainižtih cenah pri Msrchiottt trgovina * usnjem Ljubilana Sv Petra cesta TO        1281
Stavbne parcele
se odda i • takoi na le* pem, suhem, peščenem terenu ob Linhartovi uli» c\ m za Bežigradom. — Vpraša se: «H e r a», stavbna reg. zadruga z o z. v Ljubljani. 3179
flufllf Itn Itlflf f*A elegantno izdelane v veliki izbiri UUlIlSllK PlUmlc od Din 350-780 kakoi tudi naj-rinejše modne veloune za piašče po D>n 150 — nudi f. to !• Gori fc ar, Ljubliana, Sv. Petra cesta 29. i6>t
Grand hotel ,PETKA'
DUBROVNIK II (Grui)
Popolnoma na novo renoviran. Največji in najboljši hotel v Gružu. Najprlkladnejši položaj na obali, v neposredni bližini pristanišča vseh parobrodov, 5 minut oddaljen od železniške postaje. Postaja električne železnice. Lepe sobe z razgledom na morje in na polotok Lapad. Najboljša knhinja in točna postrežba
Dragotin Polaček
L.-
iI57
CREVA
sakovrstna po najugodnejši cen> Kakoi vsako leto vedno v zalogi Kupuem tudi
surovi in topljeni loi
i ga plačujem po na-višji dnevm ceni. Jos. Bercjman fj ubHaoa   f*ol*ansfca cesta S5.
Lokal
»te
Kralja Patra trg it 2.
W  se odda
za trg. vsko podjetje, zavarovalnico, agenturo. denami zavod ali za zobozdrav< ški atelje. Eventuelno se prostori tudi delj no odda o. Na cesto dva visoKa iokaia m 7*20 in m Ö*2o dol ma, s posebnim vhodom od ceste, zadaj dve manjši sobi <n nriti-line. — Ponudbe s, reji m- in daje informacne pisarna Odvetnika
dr. M P IRC A   Clgaletova ul. t od 3-6 ure pop.
P
Zahvala,
1
Ušojam si tem potom izreči g. vlad svetniku Mencingerju, g. načelniku požarne hrambe Josipu Turku ter trnovskim in krakovskim fantom in možem ter policiji mojo najtoplejšo zahvato za njihovo pomoč in požrtvovalnost povodom požaru mojega gospodarskega poslopja v Trnovem, Cerk* vena ulica 7, dne 30 oktobra 1926.
Ljubljana, dne 6. novembra 1926.
Fran jo Trtnik.
J
t
co
Sporočamo članstvu in športni javnosti žalno vest, da je naš član. go pod
Alojzij de Reggl
stud. phii.
dne7.novembra nenadom prem ni I na Grmad . kjer se je srrntno pon sreči i pri plezalni vaji Uio pogreba objavimo v lutrišnjih listih Obranimo blagopokoinemu trajen spo-
min!
Ljubljana, 8. novembra 1926.
Upravni odbor ASK Primaria
Urejuje* Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno*-; Fran Jezeriek — Za inacratnJ del lista. Otoo Chnstoi — Vsi t Ljubljani