245. Številka. Ljubljana, v petek 24. oktobra. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI NAROD, I (haj a vsak dan »ve4er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 '/lil . za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitniua zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih alicah it. 12. Opravnifltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativne stvari. V l,f niiljaol, 24. oktobra. Povedali smo že, da je sedanji čas za Slovane jako ugoden, ker mej Nemci ni prave jedinosti in zatorej ne morejo sestaviti nobene trajne vlade. Žal, da v nas Slovauih ni nič bolji. Boj mej semiti in protisemiti se mej nami še ni začel, nekaj za to, ker v slovanskih pokrajinah, izimši Galicijo, ni toliko zidov nego pa na Dunaji, nekaj pa za to, ker druga vprašanja ne puste protisemitske borbe na površje. Imamo pa Slovani druzih mejsebojnih bojev. Koliko se je že pisalo o slovanski vzajemnosti, kako se povsod širi, ali vender baš avstrijski Slovani niti v svoje politike temeljnih načelih nesmo jedini. Zaman bi še danes skušali skleniti kak skupen program, daai ga tako zelo potrebujemo, kakor riba vode. Če bi se morda poklicali Slovani na vlado, se je bati, da bi ne mogli sestaviti ministerstva, ki bi se jedno leto držalo. To je pač žalostno, ali res nično in nam se torej ni čuditi, da nas v višjih krogih bolj ne poštevajo. Že trideset let imamo ustavno življenje v Avstriji, ali nas še vse nezgode neso zbistrile. Govorilo se je, da se osnuje občni slovanski klub, ali baš dogodki zadnjih dnij so nas preverili, da tak klub, kakor bi bil tudi potreben, ni Bkoro mogoč. Tudi bi nam morda s takim klubom ne bilo dosti pomagano. Vsa važnejša vprašanja bi se morala odlagati, kakor se odlagajo sedaj, da ne pride do večjih razporov, ki bi ves klub razrušili. V Ljubljani sešel se je bil shod slovenskih in isterskih poslancev. Posvetovali so se pri zaprtih vratih, to morda iz važnega uzroka, da svet ne izve, kar ostane bolje zakrito pod tajnosti zaveso. Nemški listi so bili izvedeli, da se je pri tej priliki sprožila tudi ideja o zjedinjenji Sloveniji, ali sklepati se nazadnje o tem neso upali, ker ni bilo popolnega soglasja. Je li to res, ne vemo, ali zadnji čas bila je po slovenskem in hrvatskem časopisji daljša kontra-verza, ali naj se Slovenci potegujejo za Zjedinjeno Slovenijo ali pa za zjedinjenje s Hrvati. Na Češkem je hud boj mej Mlado- in Staro-Čehi, v Galiciji so baš te dni izstopili Rusini iz kluba poslancev kmetskih občin. Jedino v Šleziji vlada lepa sloga mej Čebi in Poljaki. Mislil bi kdo, da smo vsaj v glavnih vprašanjih jedini, pa tudi temu ni tako. Čehi in Poljaki so za deželno avtonomijo, dočim se mi Slovenci za deželno avtonomijo ogreti ne moremo in ne smemo. Mi nikogar ne dolžimo, ali le konštatujemo, da je tako. Ne bili bi skoro verjeli, da bi se kak avstrijski slovanski list mogel izreči zoper narodno načelo, ko je borba avstrijskih Slovanov vender borba za narodne pravice, a vender čitamo v »Politiki", ki je glasilo Staročehov, da je razvoj naše monarhije prišel na usodopolno pot. Staro načelo zgodovinsko-političnih individualitet se je definitivno popustilo m nadomestilo z modernim narodnim načelom, ki jo v večjezični državi, kakor je Avstrija nevarno, če dozori do vseh konse;vencij, ker bi utegnilo in moralo doveBti do razrušenja države. In na drugem mestu zopet piše „Politik": Pred tem, da se narodno načelo postavi za državno načelo moramo avstrijske državnike svariti v zadnji uri. „Divide et imperau na podlagi narodnega načela utegne dovesti do tega, da se z dividiranjem uniči imperium. Staročeškemu listu nečemo ničesar očitati, da tako piše, ker vemo, da se taka pisava strinja s češkim zgodovinskim programom in Čehi zmatrajo taka svarila zdaj za potrebna, ko bi Nemci radi razcepili Češko. Toliko pa lahko rečemo, da bodo slovanski nasprotniki te besede pri drugi priliki pač lahko porabili v svoje aamone in da skupno delovanje mej Slovenci in Čebi pri tacih razmerah ves čas ni lahko mogoče. Letošnje državnozborske volitve bodo posebne važnosti. Pri njih se bode odločevalo, katere poti naj se v bodoče drži avstrijska notranja politika. Važno bi bilo za avstrijske Slovane, da bi vzajemno in z določenim programom začeli daljno politično delovanje. Neki ruski list, ki je nam došel te dni, priporoča baveč se s slovanskimi zadevami v Avstriji, da bi se sešel shod avstrijskih Slovanov, da bi določili glavne točke svojega programa. Mi bi se radi pridružili temu nasvetu, ali reči moramo, da je po naših mislih jako malo upanja, da bi se doseglo kako sporazumljenje. Glavna načelna vprašanja bi tak shod najbrž moral pustiti nerešena. Razkrojem bodemo torej stopili v volilni boj in zatorej se tudi ne bode čuditi, če morda njega izid ne bode tako ugoden. Razkrojeni bomo najbrž nadaljevali v sedanjem ugodnem trenutku svoje delovanje, in čakali, da se naši nasprotniki ojačijo iu sporazumiju. Da pri tacih razmerah vesele bodočnosti ni pričakovati je naravno, to pa radi tega, ker se nad nami uresničuje nemški citat: ,Ein groases Moment fand ein kleines Geschlecht". Iz deželnih zborov. Deželni z "bor Icrsmjslci. (IV. seja, dne 24. oktobra leta 1 890.) Ob 3 /411. uri odpre deželni glavar sejo, kon-štatujoč sklepčnost zbora. Zapisnik III. seje se prebere in odobri. Predsedstvo naznanja novo došle prošnje, ki se izroče finančnemu odseku. Poročila deželnega odbora (pril. 38, 39, 41,) izroče se upravnemu in finančnemu odseku. O 6. točki dnevnega reda, proračun učiteljskih pokojuin 1. 1891 in o dotičnih prošnjah po roča poslanec K1 u n. Finančni odsek nasvetuje nekatere male spremembe pri pojedinih točkah, ki so v zvezi z rešitvijo posamičnih prošenj. Pri pokojnini za učitelje se ustavi 14.300 gld. (za 300 gld. več od proračuna), pokojnina za učiteljske udove 6500 gl. (800 gld. več od proračuna), za vzgojnine 1200 gld. (200 gld. več od proračuna) odpravnine 500 gld., pogrebnine 500 gld. uradne in pisarniške potrebščine 50 gld. Skupna potrebščina torej. 24.850 gld. (proti 23.550 gld. proračuna). Pri pokritji omenja pri šolskih globah poročevalec, da so zaBtanki precej veliki. Naj se tedaj take globe nakladajo bolj previdno, a potem pa tudi izterjajo. Skupno pokritje znaša 8*846 glii. (za 112 gld. manj od proračuna). Torej se kaže primankljaj skupnih 16 054 gld., kateri je pokrit iz deželnega zaklada. Ko so Be odobrile razne prošnje učiteljskih vdov za pokojnine in vzgojnine učiteljskih otrok, se potrdi proračun z omenjenimi premembami. Poslanec vitez dr. B1 e i w e i s poroča o prošnji V. Jalena, provizoričnega sekcijskega sluge za definitivno imenovanje, ki se odobri. Z malimi spremembami se potem potrdi proračun bolniškega zaklada, o katerem poroča poslanec V i š n i k a r. Dalje poroča isti poslanec o proračunih po rodniškega in najdeniškega zaklada, ki se oba potrdita brez ugovora. Preskoči se potem preko 10. točke, ker je potrebna neka poprava iu ni še iz tiskarne došla dotična predloga, na 11. točko: ustno poročilo finan- čnega odseka o proračunu deželne vinarske šole na Grmu. Poroča poslanec V i š n i k a r: Proračun za leto 1891 v prilogi 4 je ugodnejši, kakor so bili oni prejšnjih let, in ako se ne prekorači, smemo ž njim zadovoljni biti, ako-ravno so Be morale za razno poprave in naprave tudi še za prihodnje leto mej potrebščine staviti precej zdatne vsote. Finančni odsek je odobril predloženi proračun z malo spremembo glede dohodkov, katero bodem pozneje omenil. Potrebščina za šolo znaša 6900 gld., pokritje 5400 gld., primankljaj 1500 gld. Za gospodarstvo potrebščina 6418 gld., dohodki 3600 gld., primankljaj 2818 gld., šola 1500 gld., skupaj 4318 gld., kateri primankljaj je pokriti iz deželnega zaklada. Dejanjski skupni primankljaj za I. 1889. pa je znašal 9388 gld. tako, da je proračun za leto 1891. ugodnejši za 5070 gld. Dalje predlaga: Prošnji Viljema Rohrmanna pristava na Grmu, za povišanje plače na 1000 gld. in za stalno na-meščenje se ne ustreza. Deželnemu odboru se naroča, da pretresuje vprašanje, ako je z ozirom na službene razmere, obstoječe pri šoli na Grmu, in na važno in težavno službovanje umestno, da se pri tej šoli stalno ustanovi mesto p r i s t a va in tretjega učitelja, in da o tem poroča dež. zboru v prihodnjem zasedanji ter stavi primerne nasvete. Oba predloga fin. odseka se vsprejmeta. Poslanec dr. Tavčar poroča v imenu upra v-nega odseka o dovolitvi pri klad za okrajne ceste. Upravni in gospodarski odsek se popolnoma strinja z deželnega odbora poročilom ter predlaga, da se vsprejme nasvet: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine okrajnih cest 1. 1891. ne bi mogli pokriti z 20% priklado na neposrednje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej za 1. 1891. priklade nad 20% ter ukrene, kar treba zarad predpisa in pobiranja teh priklad. Isti poslanec poroča o prošnji županstva D. M. v Polji za uvrstitev občinske ceste iz Sneberja do Zaloga mej okrajne ceste. Sklene se izročiti prošnjo deželnemu odboru, da pusti izvršiti predpreiskave in poroča potem. O 10. točki dnevnega reda: Poročilo finančnega odseka o uravnavi učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah — unela se je pri §. 6. huda in dolga debata. Padel je dotični paragraf, padla pa tudi resolucija, ki ga je imela nadomestiti, kar moramo v interesu stvari globoko obžalovati. — Obširno poročilo jutri. (Da\je prih.) ZDerželnl zbor Istrslri. Dne 21. t. m vršila se je ona znamenita seja istrskega deželnega zbora, na katere dnevnem redu je bila kot prva točka verifikacija jednoglasno voljenih posl. Mandića in Jenka. Po velikem kokodakanji v vseh italijanskih časnikih, kateri so pisarili, |da bi bilo overovljenje Mandićeve volitve zmaga brutalnosti slovanske, po dogodkih lanskega leta, kateri so zahtevali kon-sekvenco, po uvažanji anonimnega protesta, sploh po vsem soditi, moralo se je pričakovati, da bode italijanska večina pokazala svojo odločnost in moč. A končni sinočni resultat bila je — »ridi-cuIub mus". Italijanska večina zaplela se je v mreže, katere je sama stavila, tako, da je naposled pred svetom pripoznati morala, da ne zastopa večine naroda, da torej nema pog u m a eventuelno končne razsodbe prepustiti volilcem. Znak bil je že v tem, da se je včeraj proti navadi odredila Beja zvečer. Bali so se, da bi se galerija ne napolnila s poslušalci iz Porečke okolice, kar bi jim bilo zelo neprijetno. To so za-prečili in galerijo bila je natlačeno polna samih pristnih Porečanov. V imenu veritikacijskega odbora poročal je posl. Wassermann — devetorici naših poslancev in vitezu Babudru. Vsi drugi poslanci so namreč prej junaški pobegnili iz zbornice. Ko je bilo poročilo prečitano in stavljen predlog, da se oba jednoglasno voljena poslanca potrdita, konstatoval je predsednik nesklepčnost zbornice z opazko, da bode to zadevo v jedni prihodnjih sej zopet na dnevni red postavil. Na to oglasil se je dr. Laginja za besedo, katere mu predsednik ni hotel dovoliti, ker je zbor nesklepčen. Dr. Laginja odvrnil je, da to ga nema zadržavati, „ker se lahko tudi privatno pomenimo." Naposled je dr. Laginja vender izjavil, da bode manjšina zmatrala svoja drugova Mandića in Jenka overovljena, ako jib večina tudi ne potrdi. Prijaviti nam je zanimiv govor, ki ga je imel v II. seji poslanec Vol ari č: „Iz ravno prečitanega zapisnika posneti je, da so po govoru predsednikovem zastopniki Njega velečastvu vskliknili „evviva", a o našem „živiou ni niti govora 2e v lauskem letu prosil je spoštovani moj drug, g. dr. Laginja, predsednika, da se v zapisnik zabeleži, v kojem jeziku so pozdravili zbor predsednik, podpredsednik in vladni poverjenik, in v prvi točki je zahteval, da se izrecno označi besedo „živio", kojo je vskliknila manjšiua Nj. velečastvu. Četudi je gosp. predsednik obljubil, da hoče ustreči opravičeni in jednostavni tej zahtevi, se vender ni oziral na prvo zahtevanje, ker v stenografiškem poročilu o lanskem zborovanji čita 8e samo, da so se zastopniki odzvali z „evviva", dočim o našem „živio" ni duha ne sluha. Gospoda! to za nas ni malenkost. Mi zahtevamo popolno ravnopravnost narodnosti naše in našega jezika in hočemo, da smo svoji v svoji hiši. To je že zadosti, ako vidimo, da g predsednik ne pozna našega jezika in da otvarja in vodi v zboru samo v italijanskem jeziku, ne brigajoč se za našega podpredsednika, kateri mu je pridodan v pomoč za slučaj, ako se kdo poslužuje našega jezika. Kdor zgublja svoj jezik, veli Plutarb, ta zgublja svojo svobodo, a mi nečemo biti sužnji na svoji zemlji. Na jedni strani se nam pravi: Svobodno vam je, posluževati se pri razpravah svojega jezika, na drugi strani pa ne stavljaju v poročilo, kar mi govorimo, in delajo se nam ovire, samo da bi povsem potisnili jezik naš iz te dvorane Dogaja se nam, kar se je dogodilo Ciceronu: ko so ga odgnali v prognanstvo, zapleni mu Klodij njega hišo, a v posmeh postavi v njo kip nesramne boginje, posvetivši jo „Libertati". Na podlagi tega, kar sem rekel, zahtevamo torej, da se v zapisniku zadnje seje zabeleži, da je predsednik zbor pozdravil samo v italijanskem jeziku in da je koncem njegovega govora večina Nj. velečastvu zaklicala „evviva", mi pa „živio". Ob tej priliki moram tudi v svojem in svojih sodrugov imenu izreči nezadovoljstvo, da se je g. vladni poverjenik — samo, da ne bi moral na milost in nemilost izreči par besedij tudi v našem jeziku — rajši odrekel vsakemu pozdravu s svoje strani povodom otvorenja deželnega zbora. To njega postopanje zmatramo mi kot napoved vojske narodnosti naši in našemu jeziku, kajti pri kateri koli razpravi usta! bode ter govoril izključno italijanski. Ko so naši kraji došli pod avstrijsko državo, vedelo se je, da smo tudi mi v tej pokrajini in je „Francisko Prvi" s svojim poveljem z dne 23. julija 1814, koje povelje imam tu v roki in koje je sestavljeno v našem jeziku, zaukazal, da vsi prebivalci naše zemlje ali osobno, ali pa po svojih pro-kuratorjih dne 4. oktobra v Ljubljani pred posebnim odposlanikom Nj. velečastva pokažejo svojo udanost in store prisego zvestobe po obliki, ki je pridejana temu povelju. Sedaj pa delajo c. kr. organi sami na to, da bi iz uradov in javnega življenja potisnili našo naroduoBt in naš jezik, kakor da bi naa tu več ne bilo. Ljudstvo naše je dosedaj že toliko pretrpelo, da se o njem mora reči z Rimskim zgodovinarjem: dedit profecto grande patieucia docuuieotum (Nemir in glasovi na večini: si, si, avemo graude pazienza) in da se mu je ta način postopanja že pristudil in da nezadovoljstvo mej njim dan na dan raste. Ako se bode še nadalje tako postopalo, mogel bi priti čas, da, kadar bi nastala potreba in bi država naša zašla v kritičen položaj, bi se ljudstvo naše — kar jaz ne želim — ne hotelo odzvati dotičnemu pozivu, akotudi bi bil ta poziv izdan v hrvatskem jeziku, tako, kakor se ravno sedaj nikdo ne odzivlja na njega vzdihovanje po zakonu in pravici. 8 O tem govoru se piše iz Poreča Tržaški „Edinosti* tako le: Mej govorom poslanca Vola r i e a v II. seji našega deželnega zbora videlo se je vladnemu poverjeniku, g. Elluschegu, skrajno vznemirjenje na njega lici. Mej rečenim govorom pogovarjal se je kaj živo s predsednikom zbora. Govor g. Volariča bil je jako oster, toda izrečena zatožba povsem opravičena. Zato pa si g. Elluscheg ni drznil odpreti svojih ust v svojo obrambo. Molčal je, ker je moral molčati. Kako naj bi bil odgovoril italijanski ali hrvatski? Hrvatski ni hotel, ker bi se bil zameril svojim prijateljem na strani večine — italijanski ni mogel, ker bi s tem potrdil uprav to, kar mu je Volarič očital. In tako je molčal — ali tudi ta molk je značilen za mišljenje in čut-stvovanje moža, ki zastopa našo slavno vlado v deželnem zboru istrskem. Politični razgled. Notranji* «fle«ele. V Ljubljani, 24 oktobra. Vlada in češka sprava. aPester Lloyd" misli, da prepir o spravi na Češkem grofu Taaffeu prav ugaja. Druga avstrijska vprašanja mirujejo, ko se prepirajo Čehi. Nikdo si baš] zaradi tega ne upa napovedali boja vladi. Celo Mladočehi se boje, da bi ne odstopil Taaffe, ker bi pod nobeno vlado njih stranka tako ne uspevala. Nemci tudi več vladi ne nasprotujejo, ker se jim je na videz približala Posebno pa zaradi tega Taaffeova vlada trdno stoji, ker bi sedaj nikdo ne maral prevzeti vlade, kajti ne bilo bi prijetno s prepirom o spravi začeti ministrovanje. Zatiranje Mumunov na Ogerskem. Najprej so Madjari vzeli Slovakom njih narodne učne zavode, potem pa pridejo druge narodnosti na vrsto. Te dni je učni minister grof Csaky odredil, da ravnateljstvo Nasdsoke višje gimnazije ne hoie več svojega zavoda imenovati grško-kato-liškega ali pa rumunskega. Letnih poročil ne sme več izdajati v sami rumunščini in v šolske akte se učenci ne smejo upisovati v rumunščini. S tem ee je storil prvi korak za pomadjarjenje tega zavoda. V u a nje države. Srbski državni sovet je žo izdelal zakon o ministerski odgovornosti. Po tem zakonu se bodo lahko ministri postavili pred sodišče. Če se bi pokazalo, da so nevestno ravnali z državnim premoženjem, bodo se smeli obsoditi v ječo in jim konfiskovati premoženje. Makedonsko vprašanje. V Belemgradu živeči makedonski Srbi hočejo oBuovati družbo, katere namen bode delovati za povzdigo srbstva v Makedoniji. Družba bode imela blizu jednak namen, kakor družba sv. Save. Njeno delovanje naperjeno bode pred vsem proti bolgarski propagandi v Makedoniji. Izseljevanje Iz Poljske v Ameriko. Po uradnih poizvedbah se je v tem letu iz Poljske v Ameriko izselilo že nad 80.000 oseb. Varšavski listi poživljajo vlado, naj stori kake naredbe, da prepreči izseljevanje. Za Rusijo je izseljevanje poljskih kmetov zaradi tega neugodno, ker že sedaj prebivalstvo po vaseh ni preveč gosto. Ker domače prebivalstvo nema denarja, prihajajo v Poljsko Nemci, kateri so se poprej v kakšnem drugem kraji v RuBiji bili naselili in si pridobili rusko državljanstvo. Nemci v Armeniji. V Armeniji bili so zopet nemiri, pa bi jih Turki radi zatajili V Carigradu sodijo, da Anglija hujska Armence. Z reformami v Armeniji gre pa le počasi, ker se turška vlada boji Kurdov. Za gotavlja se sicer, da se uvedo take spremembe, da bodo ž njimi gotovo armenski škofje zadovoljni Mogoče je pa tudi, da bodo ž njimi zadovoljni le škofje, narod pa ne. Molandskl kralj je tako nevarno zbolel, da ni več zmožen za vladanje. V torek se snideta zbornici, da se posvetu jeta ob imenovanji regentstva. V Luksenburški bode pa upravo zopet prevzel vojvoda Adolf Nassauski Ker ni misliti, da bi kralj še ozdravil, bode se Luksenburška kmalu definitivno odločila od Ho laudske. Dopisi Iz WL .Iliriji* ob Taboru 22. oktobra. Izv. dop.] Cenjeuim čitateljem že gotovo preseda, ker jim vedno prekuhavamo klerikalne težnje našega kraja. Večkrat odložili srao pero v nadi, da se povrne vender jedenkrat domači mir, ne da bi bilo treba vsako stvar po časnikih raznašati. A najnovejši kozolci, katere je začel preobračati „obče ljubljeni ..........", usilile so nam z nova pero v roke. Upamo vender, da pišemo danes zadnjikrat o tem. Koj o pnčetku snovanja bralnega društva zma-tral se je kapelan Tomanič za poklicanega, razglasiti društvo raz posvečeno mesto, s propovednice za brezversko, veri nasprotno itd., a sedaj, ko stoji društvo že na krepkih podstavab, začei je v dosego svojih namer zlorabljati tudi spovednico. Na mestu, kjer bi se po cerkvenih zakonih morala učiti ljubezen do svojega bližnjega^ seje se sedaj nemir, sovraštvo i. t. d. Gosp. Tomanič! ali si upate zanikati, da se niste v spovednici proti soprogi jednega člana bralnega društva izjavili, da mora ona od bralnega društva odstopiti, ter se, ako ne gre drugače tudi s svojim nir»*ini razpreti. To je nezaslišano, to je brutalno. ^ ravnanje presega pač granice cer- kvenega zukona in le čuditi se je, da knezoškohjski ordinarijat proti temu ničesar ne stori. Zares, gospflda, globoko ste padli; vi hočete učiti ljubezen, a vrgli ste sami najvzvišenejši nauk krščanstva: ljubi Bvojega bližnjega kakor samega sebe, kakor zastarelo tradicijo čez plot. Da bodo pa čitatelji videli voditelja nasprotne stranke v uprav električni luči, naj navedemo še nekaj, česar v resnici nesmo pričakovali. Jeden odbornikov bralnega društva udeležil se je sokolske slavnosti v Celji, ter si je nalašč za to pustil napraviti slovenski trak z napisom: „Bralno društvo pri sv. Juriji ob Taboru", a voditelji nasprotne stranke zmatrajo ga zaradi tega za „norca". To je žalostno, prežalostno! Seveda kaj je vam narodna zavest? Seveda vi se ravnate po geslu vašega duševnega pokrovitelja ob zeleni Soči, ki pravi: narodnost je brezverstvo ! Nasproti tacemu nasprotstvu držati se nam je načela: Budimo narodno zaveBt, gojimo rodo-Ijubje z besedo in dejanjem, a vojsko napovejmo tacemu puhlemu sovragu. „Bratfi nedejme se!!!8 Resnicoljub. S Ptuja 22. oktobra [Izv. dop.] Odbor „Slovenskega pevskega društva" imel je v svojem novem poslovnem letu že tri seje, v katerih se je sklepalo o važnih predmetih. Poverjeniki in zunanji odborniki obvestili so se o teh sklepih pismeno. Ker društvo ne stoji na posebno dobri gmotni podlagi, stavili bo se predlogi zaznamovaje pota in sredstva, po katerih se mu ima pomagati. Večina teh predlogov izvršila se je že, ostali pa se bodo izvršili, kakor hitro bode temu ugoden čas. Odbor prosi vse prijatelje društva, da bi ga v tem oziru podpirali, da bi glas naš ne ostal glas vpijočega v puščavi. Poverjeniki vzlasti so naprošeni, da dru-štvenino za tekoče leto, H se je začelo že z 10. avgustom, kmalu pobero, nabiralne pole urede ter je v kratkem odboru pošljejo. Po izvestji poverjenikov bode se potem oalaor mogel ravnati pri naroče-vanji not, pevskih zuamenj itd., ter skrbeti, da nikomur, kdor je društvenino o pravem času plačal, ne ostane glede not itd. na dolgu. Društveniua se je dosedaj jako neredno pošiljala, a ker se pri vseh društvih plačuje začetkom društvenega leta in ker je red ložje vzdrževati, ako se naprej plačuje, nam gotovo ne bode nihče zameril, da prosimo slavne društvenike, naj nas podpirajo v tem zmislu in da zlasti poverjenikom našim posle prikrajšajo. Poizvedovalo se je, kje bi ugajalo Iprirediti prihodnji veliki koncert. Do sedaj še v tem zmislu ni ničesar določenega. Zato opozarjamo tudi danes na dnevni red k prihodnji seji dne 9. novembra, v kateri se ne bodo samo pesni, ampak se bode tudi kraj prihodnjemu koncertu določil. Jako ljubi bodo nam o pravem času došli nasveti in upamo, da naš poziv ne bode ostal brez odmeva. Izrekati nam je javno zahvalo g. Hrabroslavu Volarič u za njega najnovejšo, nam podarjeno mično skladbo .Grajska hči" (mešan zbor s samospevi za tenor, sopran in alt.) Naj bi vrli skladatelj našel mnogo poBuemalcev 1 Oglasilo se je in društvenim) poslalo nekaj novih udov, katerim izrekamo v imenu društva pre srčno hvalo. Naj so v izgled vsem onim, ki še lahko pristopijo v naš krog, a še tega do danes neso storili! „Glasbene Matice" občni zbor. (Dalje.) Uvaževaje, da so narodne pesmi neprecenljivi zaklad, katerega je treba našim potomcem ohraniti, in da take pesmi zlasti po deželi bivajoči narod rad prepeva, sklenil je odbor izdajo narodnih pesmi, katerih sta že do zdaj izšla dva snopiča, nadaljevati. V to svrho določil je za vsako odboru poslano narodno pesem, katero bode za pripravno spoznal artistični odsek, dati 1 gld, nagrade, ter prosil g. odbornika Žumra, da o tem obvesti svoje učiteljske kolege ter jih spodbuja k nabiranju narodnih pesmi po deželi, čemur je imenovani gospod drage volje ustregel. Vsled tega poslal je učitelj Feliks M al en še k iz Tuhinja več mičnih narodnih pesmi, ki so se večinoma odobrile, priredile za tisk in poleg drugih muzikalij razposlale udom. Za leto 1889/90 izdalo je društvo sledeče muzikalije : 1. Foersterjeve klavirske šole zadnji del. 2. Troje „Ave Maria" od Antona Nedveda, in 3. Malenškove narodne pesmi. Te muzikalije odposlale so se te dni udom „Glasbene Matice". Glasbena šola dobila je, kakor vsako leto tudi letos od raznih korporacij podpore, in sicer: 1. Od visocega deželnega zbora 500 gld. 2. Od visoke vlade 400 gld. redne in 300 gld. izredne podpore za napravo raznih inštrumentov. 3. Od slav. mestnega magistrata 500 gld. in 4. od .slavne kranjske hranilnice 400 gld. torej od te 200 gld. več, kakor druga leta. V glasbeni doli poučevalo se je: a) V igri na klavirji v 7 oddelkih 112 učencev, b) v igri v goslih 37, c) v solo-petji 12, d) v zbornem petji 75, e) v splošnem petji 88, f) v teoriji in har-moniii 91, g) v raznih druzih inštrumentih 14 učencev. Upisanih je bilo skupaj 242 učencev, uračunši one moškega zbora. Šolnine bilo je uplačaoe nad 1.100 gld. šolnine oproščenih je bilo 25 učencev. Učitelji so bili: 1. Gerbič za klavir, solo in splošno petje, za teorijo iu harmonijo. 2. Gospa Gerbičeva in gospodična Šumanova za klavir. 3. Gospod Moser za gosli in klavir. 4. Gospod Janušovskv za klavir. 5. Gospod Sta'ral za godala in trobila. 6. Za moški zbor pomožno g. Toporiš. Ker sta g. Janušovskv in gospodična Šumanova odpovedala, engažiral je odbor g. Karola Ho fm a j h t r a rodom Čeha, ki je dovršil Praški kouservatorij v vseh predmetih z odliko, kot učitelja za klavir in gosli, iu gospodično E lsner j evo kot učiteljico za klavir. Gosp. Janušovskemu, izrekel je odbor povodom njegovega izstopa iz učiteljskega osobja pismeno zahvalo na njegovem dolgoletnem požrtovalnem delovanji. Dne 29. maja priredil je odbor z gojenci na Drenikov vrh običajni majski izlet Dne 8., 9. in 10. julija t. 1. vršili so se na glasbeni šoli javni izpiti, ki so privabili mnogo odličnega občinstva. Kakor vsako leto obnesli so se ti izpiti tudi letos prav povoljno in poudarjati je, da je poselmo vrlo napredovala šola za soliste in sol isti n je, a tudi klavirska šola je usj>evala dobro, isto tako tudi goslarska in inštrumentalska šola, katera zadnja pri mladini vzbuja vedno več zanimanja za glasbeno umetnost. Dokaz temu, da se je početkom tega leta upisalo v instrumentalno šolo nad 30 učencev, iu da je vsled tega odbor bil primoran, najeti še jednega učitelja. Ker je kranjska hranilnica odboru šolske prostore za termin 1. avgusta t. 1. zaradi razširjatve strokovne šole odj>ovedala, preselila se je glasbena šola pričetkom meseca avgusta t. 1. v Špitalske ulice v Permetovo hišo, kjer je g. predsednik .Glasbene Matice" uvidevši zadrego, v kateri je bil odbor vsled te odpovedi, drage volje prepustil svoje stanovanje za glasbeno šolo, za kar mu ostane odbor vsekdar hvaležen. In tako je .Glasbene Matice* odbor zaključil 8. leto svojega šolskega in 18. leto svojega dru- štvenega delovanja in vsestranski napredek našega glasbenega zavoda, ki dobiva vedno širšo podlago, je pač viden dokaz, da njegov trud ni bil brezuspešen. Zaradi tega zastavil bode tudi v pribod-uje, če ga bode občni zbor te naloge še dalje spoznal vrednega, vse svoje moči v blaginjo in korist prvega uarodnega glasbenega zavoda. (Konec prih.) Imenik podružnic sv. Cirila in Metoda. II. Štajersko: (Dalje.) 15. Slovenji Gradec in okolica: 1. Anton Os t rožnik, župnik; 2. Miloš Smit, kapelan v Starem trgu; 3. Josip Stanonik, poslovodja v Slov. Gradci. Namestniki: 1. Josip Farskv, tovarnar v Slov. Gradci; 2. Matija Šinit, učitelj v Podgorji ; 3. Anton Schneck, krčmar. Ustanovuikov 16, letnikov 105, podpornikov 150, skupaj 271. Gld. 151—. 16. Lehen: 1. Jernej Pavlic, posestnik; 2. J. Os v al d; 3. Radoslav Kopic v Lehnu Usta-novniki 4, letnikov 54, podp. 14, skupaj 72. Gld. 14-—. 17. Sv. Jurij ob jušni železnici: 1. Valentin Ja-rec, učitelj v Št. Juriji; 2. Jakob Žveglar; 3. Janez Hren. Namestniki: 1. Fran Pisa-nec; 2. Matija Kovač; 3. A. Rataj Usta-novnikov 5, letnikov 25, podp. 2, skupaj 32. Gld. 19—. 18. Ponikva: 1. Fran Podgoršek, posestnik; 2. Fran Šetina, učitelj; 3. Miha Oberski, nadučitelj. Namestniki: 1. Gašpar Se ni ca; 2. Anton G a 1 j u f; 3. Miha Z d o 1 š e k. Usta-novnikov 5, letnikov 36, skupaj 41. Gld.—'—. 19. Rečica v Savinjski dolini: 1. Matija Krtna, župnik na Rečici; 2. Fran Kocbek, učitelj; 3. J. Trša k, gostilničar. Namestniki: 1. P. Viktor JerančiS, gvardijan v Nazaretu; 2. Fran Lorber; 3. Anton Je raj, gostilničar. Ustanovnika 2, letnikov 33, Bkupaj 35. Gld. 23 —. 20. Ormoški okraj: 1. Dr. J. G r š a k, c. kr. notar ; 2. —; 3. —. Nam.: 1. Dr. Anton Žižek, zdravnik; 2. Iv. Vrtnik, uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, Bkupaj 73. Gld. 60—. 21. Velika Pirešica: 1. Jernej Voh, župnik v ^raartuem pri Celji; L'. Ivan Kač, občinski uradnik; 3. J. Kitak, kapelan v Galiciji. Usta-uovnik 1, letnikov 37, podp. 73, skupaj 111. Gld. 44.35. 22. Sv. Lenart v Slov. Goricah: 1. —; 2. dr. J. Leščnik, odvetnik; 3. Matija Šuman. Namestnik: 1. Peter Mesarec. Ustanovnikov 6, letnikov 34, podpornikov 174, skupaj 214. Gld. 74.20. III. Koroško: 1. Celovec in okolica: 1. Janez Wieser, župnik ; 2. Franc T r o i b e r, mestni kapelan ; 3. K. B. Rosbacher, trgovec. Ustanovuikov 8, letnikov 54, podpornika 2, skupaj 64. Gld. 22-. 2. Beljak in okolica: Matija W u 11 i, posestnik na Vočilu; 2. Ivan Wucherer, posestnik v Podturji; 3. Ivan Gajler, posestnik v Lo-čah. Namestniki: 1. Gregor E i u s p i e 1 e r in Simon S t o e c k 1, župnika; 2, Igu. M i-kula in Mat. M a r k o v i č, kmeta; 3. Val. K r a u t, župnik in Jan. Lapu š, kmet. Ustanovuikov 19, letnikov 43, podpornikov 187, skupaj 249. Gld. 55. 3. Podružnica za slovensko Zilsko dolino in faro Vrata: 1. Josip Kat. ni k, posestnik v Zilski Bistrici; 2. Luka B a v t i ž a r, župnik; 3. Filip M i l o n i k, posestnik. Namestniki: 1. Janez Š n a b 1; 2. Marko Kaiser; 3. Janez H e b e i n. Ustanovniki 3, letnikov 25, podpornikov 62, skupaj 90. Gld. 29 07. (Daljo prih.) Domače stvari. * (Razstava narodnihnoš naDunaji.) Avstrijski muzej za umetnost in obrtuost namerava prirediti v prvih treh mesecih bodočega leta razstavo Ravnateljsto tega zavoda obrnilo se je do kranjskega deželnega muzeja Rudolflnuma, da se udeleži razstave: 1. Občua razstava noš do konca francoskega cesarstva. 2. Narodne noše. 3. Ori-jentske obleke. Kranjski deželni muzej ima zadnji čas nekatere narodne noše in njih dele, toda zbirka vender daleč ni tako popolna, kakor bi mogla biti z ozirom na raznovrstnost kranjskih noš. Prosimo torej nabiralce in prijatelje narodnega življenja naše domovine, da naj noše ali njih dele zastonj ali proti primerni odškodnini prepuste deželnemu muzeju, ali jih pa za čas razstave prepuste avstrijskemu muzeju, da bode domovina zastopana, kolikor dobro je mogoče. Blagovoljna dotična darila in ponudbe prosi se pošiijati deželnemu muzeju Rudolfinumu. — (Čitalnica Ljubljanska) priredi d r u-š t veno besedo s plesnim venčkom v nedeljo dne 26. oktobra 1890. VBpored: 1. Barbieri: Ouvertura k operi „Perdita", svira vojaška godba. 2. F. S. Vilhar: „Slovo", moški zbor z bariton-samospevom (g. Pucihar) s spremljevanjem glasovira (gospica Jakobina Lukman). 3. „Nagovor", govori gospica Josipina Kajzelova. 4. Fr. Gerbić: „Žitno polje", mešani zbor. 5. Koch: Odmevi iz „Zilske doline", fantazija na rogu, svira vojaška godba. 6. A. Forster: .Domovini", kantata za moški zbor, čveterospevi in samospevi s spremljevanjem orkestra. 7. Ples. Pri besedi in plesu svira vojuška godba c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Začetek ob 1/98. uri. Pristop dovoljeu je izključljivo le čestitim članom. K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor. — (Zoper trtno uš.) Deželni odbor štajerski je nasvetoval, da se nastavi poseben komisar zoper trtno uš. V tem nasvetu kaže se sicer nekoliko skrbi za vinorodne kraje, a mi si ne moremo kaj, da bi ta korak zmatrali za več, nego za — plosk v vodo. — (Božično darilo) za otroke priredil je g. V a kaj. V tiskarni «v. Cirila v Mariboru se že tiska njegova knjižica: „Bo ž i č priduim otrokom" ki bode obsegala 6—7 tiskanih pol. Občinstvo poživljamo, da se pridno naroča na to knjižico. — (Novo vino) je jako dobro, a ima tudi lepo ceno. Okolu Maribora plačuje se štrtinjak po 110 gld. in višje, v Ljutomeru po 130 gld. iu višje, v Halozah po 90—120 gld., v Savinjski dolini do 80 gld. — (Potres) bil je v torek zjutraj ob 7. uri 25 min. v Celovci. Čutili so ga tudi v Borovljah. Iz Bosne se brzojavlja, da so v sredo v Plevljah ob 2. uri popoludne čutili potres, ki je trajal dve sekundi. — (Vabilo.) Novo osnovano društvo nKme-tovalec" v Gotovljah v Saviujskej dolini imelo bode na Vseh Svetnikov t. j. 1. novembra t. 1. ob 3. uri popoludne svoj prvi občni zbor v gostilni M. Štei-nerja s sledečim vsporedom: 1. Govor o namenu društva. 2. Branje društvenih pravil. 3. Upisovanje novih udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Prosti nasveti. 6. Petje in prosta zabava. K obilni udeležbi in pristopu k društvu najuljudneje vabi osnovni odbor. — (Ščavniško sadjarsko društvo v Očeslavcih) zborovalo bode v nedeljo 26. t. m. ob 3. uri popoludne pri g. A. Kreftu. Dnevni red: 1. Pogled v društveni vrt. 2. Opravki umnega sadjarja v jeseni in po zimi. 3. Razni nasveti. 4. Petje in prosta zabava. — (Hranilno in posojilno društvo na Ptuj i) imelo je septembra meseca t. 1. dohodkov 33.536 gld. 83 kr., izdatkov 30.905 gld. 41 kr. in gotovine koncem meseca 7033 gld. 42 kr.; promet znaša torej 67.077 gld. 66 kr. Mej dohodki: Vrneua posojila 8803 gld. 41 kr., uplačane nove uloge 11.537 gld. 55 kr., uplačane obresti dolžnikov 1659 gld. 38 kr., uplačani upravni deleži 442 gld., ustopnina 78 gld. itd. Mej izdatki: Dana posojila 18.797 gld., vzdignene uloge 10.586 gld. 50 kr., izplačane obresti ulog 205 gld. 81 kr., upravni stroški 109 gld. 10 kr. Naloženo pri drugih zavodih 1000 gld., izplačani dolgi 77 gld., izjdačana dividenda 98 gld. 6 kr. Novih udov pristopilo je 39 v meseci septembru. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Pariz 23. oktobra. „Tenips" je izvedel, da bode cesarica Elizabeta pape/.a obiskala. Rim 23. oktobra. Cesarica Elizabeta došla semkaj v najstrožjem incognito. Inomost 23. oktobra. Grof Kalnokv došel danes dopoludne z brzo vlakom, zaju-trkoval na kolodvoru, potem pa odpotoval v Bregenz. Berolin 23. oktobra. Sestanek mej Ca-I privijeni in Crispijem bode v Milanu mej 5. in 9. dnem novembra. Na povratku pohodil bode Caprivi Monakovo. Pariz 23. oktobra. Ministerski svet spoznal potrebo, da se položi nov neposreden kabel na Dansko, da bode ta zveza nezavisna od telegrafskih črt druzih dežel Pariz 23. oktobra. „Agence Havas" javlja iz Aten: Vsled opozicijske demonstracije nastala je rabuka. Več oseb vsled strelov iz revolverjev ranjenih. Vojaki stražijo po ulicah. Amsterdam 23. oktobra. Kraljica Ema neče prevzeti regentstva. Dunaj 24. oktobra. „Wiener Zeitung": Okrajni sodnik na Vrhniki, Karol Paeuer, imenovan deželnega sodišča svetnikom v Ljubljani, pristav pri okrajnem sodišči' v Lonci (Deutsch-landsberg), Jurij Seidl imenovan okrajnim sodnikom na Vrhniki. Dunaj 24. oktobra. Velikega Dunaja odbor je sklenil, da ima občinskega urada doba trajati šest let, ko je namestnik to stvarno utemeljil in izjavil, da vlada brezpogojno pri tem ostane. London 24. oktobra. „Times* javljajo: Sultan v Vitu angleškim oblastvom neče dati zadoščenja za umore. Vitu pripravlja se za boj. Kazne vesti. * (Grobokopi srbstva in Srbije) je naslov kujigi, kutero je nedavno konfiskovala policija v Belemgradu. Knjiga je naperjeuu proti Obre-novičem in se v nji poaebno obnoja slabu finančno gospodarstvo k rulja Milana, kateri s pomočjo Gara-šaninovo skuša priti zopet na prestol. Pisec pozivlje vse rodoljube, da izroče »vse izdajice pravičnemu naroduemu pravosodji", da jih narod pobije. V vseh občinah in mestih naj se osnujejo taka sodHča, ki bodo krivce namazala s kotranom, povila jih s slamo in jih zapalila. Pisec pa za izdajice nema Bamo naprednjakov, temveč tudi liberalce, ki so največ krivi, da je uradništvo popačeno in sprijeno. V knjižici se obžaluje, da ni na prestolu zaslužna rodbina Karadjordieviceva. *(Pri Črnovodi v K um unski) položili bo v torek temelni kamen za velikansk most čez Dunav. Pri otvoritvi bil je prisoten kralj romunski in mnogo dostojanstvenikov. Most, ki se bode dodelal v štirih letih, bode 750 m dolg, temelj bode položen 27 metrov globoko, a most bode tako visok, da bodo pod njim lahko plule največje ladije. Most bode največji v Evropi, v vrsti vseh obstojočih velikih mostov pa tretji. * (Podmorski brzojavi.) Dosedej imamo nad 12000 morskih milj podmorskih brzojavov. Nameravajo se pa v bodočem desetletji napraviti nove rečje brzojavne zveze pod morjem. Tako se namerava napraviti direktna brzojavna zveza mej južno Ameriko in Evropo in sicer mej Buenos Airesom in Lizbono. Ta zveza bode kac.h 6000 morskih milj dolga in je proračuujena na 40 milijonov frankov. Kalifornijo mislijo zvezati po brzojavu z Avstralijo, katera zveza bode stala kacih 36 milijonov frankov. Razen tega napravilo se bode Še več krajših zvez pod morjem. * (Umor policijskega načelnika) Dne 17. t. m, so v New-Orleansu v Ameriki trije Italijani umorili policijskega načelnika HeonesBV-ja. Povod umoru je bilo maščevanje, ker je policijski načelnik skušal zatreti krvno osveto mej tamošnjimi Italijani. * (NeuDBtei nove poaladorjene E 1 i-zabetne pile) jako pomagajo pri zanašanji, zapiranji itd. in jih najslavnejši zdravniki kot take priznavajo ter spodrivajo zatorej vse v ta namen napravljene izdelke. Pred ponarejanjem se zatorej jako svari. Pazi naj se torej na rudeče tiskano varstveno marko „Sveti Leopold". * (Velik vihar) je dne 17. t. m. v raznih krajih Južne Karoline v Ameriki uničil več poslopij, tovarn in pristav. * (Navidezno mrtev.) Občinski načelnik v Siencarji v poltavski guberniji na Ruskem, 801etni starec je bil te dni nenadoma umrl Zadel ga je bil mrtvoud. Ko so ga čez dva dni deli v krsto in so t>a ' hoteli krsto zapreti s pokrovom, se je mrtvec jel gibati. Vsi so strahu bežali iz sobe. Ćez nekaj časa jih strah malo mine in vrnejo se v sobo in slabemu možu, ki je bil res oživel, pomagajo iz krste. * (S ter no s« je izdal.) Blizu Litomeric je nekega gospoda uapal ropar in mu vzel listnico ko uro. Dotični gospod je čez nekaj dnij ogledaval pred loterijsko kolekturo in videl, da je zadel terno na loterijski listek, ki ie bil v ukradeni listnici. Stopil je v kolekturo in naznanil, da naj primejo onega, ki pride z ukradenim listkom. Tat je res v kratkem prišel, pa so ga prijeli in izročili policiji. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, skuaeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 ikatljica a. 15 pil velja 15 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare-)anjein s« Jako svari. — Zahtevaj izrecno Nen-atein-ove Elizabetne pile. — Pristne so samo, će ima vsaka škatljica rndeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna 9,pri ar. Leopoldu", Dunaj, mesto, Eeke der Splegel« nnd Plankengaase. - V EJublanl se do bivajo pri gosp. lekarjl ii. Pleeoll-JI. (791—1) MUimi ZVON" Htoji z» vae leto gUl. l.<»0 ; zu pol lettt gld. 3.801 zm Četrt letn gl«l. 1.1«. figi T^t?! ~ -^rr^,PL. Zalivala. Podpisani odbor ^Slovenskega bralnega društva v Kranji" šteje si v prijetno dolžnost, zahvaljevati se naj-topleje slavnemu odboru „Matice Slovenske" za društveni knjižnici podarjeno knjige. Bog plati! „Slovensko bralno društvo v Kranji** dno 22. oktobra 1890. odbor: Al. Počnik, predsednik. R. Starovasnik, tajnik. Listnica upravnlstva: G. D. K. v Barkovljah: Naslov je: M. H. Religrad, Abadžijska ulica 12. — Drugo pismeno! — 6. F. D. v Kulen-VaUuf: Naročnina je porav nana do 31. janiivarja 1891. — Pozdrav! ' n « • j « • ' : 23. oktobra. Pri Malici: Popper, Simreich, Graf, Krot~er i Dunaja. — Pl- Fichtenau iz Novejjamesta. — Plantan iz Radovljice. — Filia iz Dom bo vara — Pfeifer s Krškega. Pri Momi : Habenek, Hirschleriz Brns. — Dr. Bur-ger, Loy iz Kočevja. — Hondi iz Dunajskega Novegamcsta. — Massaratti iz Trsta. — Mali iz Zagorja. — Pl. Schilden-feld iz Gradca. — Hilfreicb, Vatter, Kriuser, Werner, Pel-ner, Knappe, Eisler i Duuaja. — L0wy, Suhanek iz Prage. — Globočnik iz Kranja. Pri bavarskem dvoru Lončarič iz Selc. Pri avstrijskem cesarji t Kvas iz Trsta. — Dor-nig, Vaupotič iz Tržiča. Meteorologično poročilo. Dan Ca* opazovanj h Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 23. okt. 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 744-6 mm.; 743 3 mm. 743-9 mm. —3 6" C 3 «• g —2on g si. svz. si. svz. si. svz. Jas. jas. jas. 0 00 mm. gld. — gld. Srednja temperatura —2 0°, za 12 0° pod normalom. :D-cixieLasl3:a, "borza, dne 24. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj 8825 88 40 106 85 100 90 981 -307 — 114-70 9-10 !v46 5640 25) gld. 100 . Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta......~ 5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke „ Kreditno akcije.....„ London........ „ Napol......... „ C. kr. cekini .... . „ Nemške marke..... „ 4°/0 državne arečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 8gerska zlata renta 4°/0 • • • gerska papirna renta 5°/0 . . | Dunava reg. srečke 5% . . . Zoml.j. obč. iivstr. 4,/»70 zlati vtaat Kreditne srečke...... Rndolfo