Leto W., Stev. 298 FoSralDa pavšaflrana. V Lfutofjant, nedelja dne 17. decemora 1922 l»li»|» Ob 4 zlutraf. Stane mesečno 10-— Din ta inozemstvo 20-— c Oglasi po tarifo- Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Slane 1 Din Upravnlštvo* Ljubljana, Prešernova ni. št 54. Telet it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ulica št. L TeL št 22. £el|e. Aleksandr. eesta. Račun pri pošta, čekov, zavodu itev. 11.842. Ljubljana, 16. decembra. Ka mrtvaškem odru v varšavski romantični j>alači Belvedere leži ob straži poljskih Jegijonarjev danes mož, ki je šele prošli pondeljek prisegel na ustavo mlade republike ter bi imel ostati na njenem čelu sedem let: Ga-briel Narutowicz. Nit življenja mu je pretrgala krogla političnega nasprotnika, menečega, da se predstavitelji ja-kih idej ubijajo s samokresi. Umor predsednika Narutowicza je posledica nezdravega strankarskega življenja na Poljskem. Dve odločilno močni strankarski grupaciji obsega sodobni varšavski sejm: delnico nacionalističnih demokratov, ki je za poglavarja držav« kandidirala poljskega poslanika v Parizu, grofa Zamojskega in levico, ktero tvori ljudska stranka bivšega varšavskega ministrskega predsednika Witosza. Iz njene srede radikalno orijentiranih elementov je izšel Narutovvicz. ki je pri volitvah za pre-tidenta države prodrl tudi s podporo glasov narodnostnih manjšin. To je pri sacijonalistih povečalo mržnjo in odpor proti njemu in dovedlo sedaj do katastrofe. Kot politik je bil Narutowz do zadnjih let precej skromno znana osebnost Sai je do nedavno živel v inozemstvu ter se bavil samo z znanostjo. Na ščit politike so ga dvignile šele razmere po prevratu 1918. ko je Poljska za svojo reprezentaciio v zunanjem svetu potrebovala mož, ki so že imeli glas v tujini. Narutowicz je bil v tem pogledu sličen Paderewskemu, Pilsud-skemu in drugim osebnostim. Kakor vsi ti, je tudi on dal svoje sile in zmožnosti na razpolago domovini, da ji z njegovo pomočjo zasijejo milejše zvezde. To pričakovanje se mu žal ni izpolnilo. Še predno je mogel pokazati svoj vpliv kot poglavar Poljske, se je našel efanatiziran človek, katerega je slepa strankarska strast zapeljala v dejanje, katero Poljakom ne bo pomnožilo ugleda med svetom. Mi Jugoslovani obžalujemo nenadno fn mučeniško smrt Narutotvicza, posebno radi tega. ker vemo, da je Naru-Lovdcz v zunanji politiki bil nafleflnik Pilsudskega, ki je stal zelo blizu Mali antanti. S smrtjo prvega ustavnesra prezidenta poljske republike izgubljamo tedaj tudi mi prijatelja in sobojevnika za pravice malih narodov, katere do nedavnega časa vpregalj tujci v jarem robstva. Nadejamo pa se obenem, aa Narutowiczeva smrt dobrih seda-hiih odnošajev med našo kraljevino in poljsko republiko ne bo prekinila ali ;elo poslabšala, temveč da bo stopil na šelo poljske republike zopet mož slovanske orijentacije. * Gabrijel Narutotvicz ie bil rojen 1. 1805. v Kovnu. Gimnazijo je dovršil v Libavi, matematično fakulteto pa v Petrogradu. V Curihu je absolviral politehniko ter dobil inženjersko diplomo. Tu se je tudi specijaliziral na vodno - tehnične zgradbe. Pridobil si je v tej stroki svetovni sloves, ki ga je privedel kot visokošolskega profesorja v Brooclin in Madrid, leta 1918. pa na politehniko v Curihu. Po vojni je bil nekaj časa predsednik mednarodne komisije za izkoriščanje vodnih sil ob Renu. V kabinetu Grab-ekega je leta 1920. postal minister za iavna dela, ter je v tem svojstvu ostal tudi pod ministrskima predsednikoma "VVitoszem in Ponikowskim. Na genov-ski konferenci je bil Narutotvicz drugi delegat poljske države. Po odstopu Skirmunta je prevzel zunanje ministrstvo v vladah SIiwinskega in Nowaka. Za predsednika poljske republike je tU, kakor znano, izvoljen 9. decembra, torej ravno en teden pred svojo smrtjo. Na zunaj je bil Narutotvicz simpatičen mož, blagesra lica in govora, nekoliko težak v kretnjah, toda vendar eleganten v nastopu. vlada MINISTER ZA SLOVENIJO DR. NIKO ZUPANIČ. - DVA PORTFELJA ŠE NEZASEDENA. — VSI MINISTRI RADIKALCI. Beograd, 16. decembra, g. Nova vlada ki je položila nocoj prisego, je sestavljena tako-le: Ministrski predsednik: Nikola Pašič, izenačenje zakonov: Marko Triiko-vič, vere: Ljuba Jovanovič, promet: dr. Velizar Jankovič, zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič, prosveta: Miša Triiunovič, pravosodje: dr. Laza Markovič, narodno zdravje: dr. Slavko Miletič, javna dela: Nikcla Uzunovlč, agrarna reforma: Krsta Miletič, pošte in brzojav: Velja Vukičevič, vojna: general Petar Pešič, šume in rude: dr. Milan Srskič, notranje zadeve: Milorad Vujičič, socialna politika: dr. Ninko Perič, finance: dr. Milan Stojadinovič, minister brez portfclja: dr. Niko Zu- panič (za Slovenijo), minister brez portfelia: dr. Gjivo Su-pilo (za Hrvatsko), portfelja ministrstva za trgovino in industrijo ter ministra za poljedelstvo nista oddana. Prvo ministrstvo bo upravljal minister pravde dr. Laza Markovič, drugo pa minister agrarne reforme Krsta Miletič. Vsi ministri so radikalci. MINISTER DR. NIKO ZUPANI«! Dr. Niko Zupanič je bil rojen 1. decembra 1876. v Gribljah v Belokrajini. Na dunajski univerzi je bil promoviran za doktorja filozofije. Njegov špccijalni študij je bila arheologija. Kot vseučiliščnik je na Dunaju v družbi z dr. Dergancem leta 1901 pričel izdajati revijo «Jug», prvi ki je z odločnostjo zastopal misel ujedinjenja ter obračal pozornost na naš Balkan. 2e visokošolec je postal dr. 2upa-nič sotrudnlk Ljubljanskega Zvona, zbornika Slov. Matice ter tudi beograjskih glasil. Leta 1907 se je z Dunaja preselil v Beograd, kjer je postal asistent tamo-šnjega muzeja z arheološkimi in etnografskimi študijami. Po Izbruhu svetovne vojne je dr. 2upanič šel v emigracijo ter je postal leta 1915 član Jugoslovanskega odbora. Bil je v Rimu, v Parizu, Londonu in v Ameriki ter se udeleževal naci-jonalne propagande. V Ameriki je objavil članek »Slovenija vzdigni se», ki je dal povod za njegovo vojaško sodno preganjanje v Avstriji radi veleizdaje. Njegova korespondenca z dr. 2erjavom je bila del podlage za vojaško sodno internacijo dr. Žerjava. Dr. Niko 2upanič ie bil med vojno referent g. Pašiča o slovenskih razmerah. V emigraciji je minister Zupanič mnogo dopisoval v angleške in francoske liste. Po prevratu je bil v Parizu ekspert naše mirovne delegacije. Leta 1919. je izdal v Parizu krasno knigo »Ave Illyria». Po povratku v domovino je bil dr. Zupanič Imenovan za ravnatelja etnografskega oddelka v dež. muzeju v Ljubljani. Tu je vršil tudi agende poverjenika srbske radikalne stranke. Pozornost javnosti je vzbudil s svojimi ostrimi protikleri-kalniml in protlseparatističnimi članki. Minister Zupanič se odpelje menda danes v Beograd. Kako Je Pašič sestavljal vlado KMETIJCI IN MUSLIMANI SO V ZADNJEM HIPU ODREKLL — »MINISTRA ZA KOLONIJE«. Ponesreien atentat na feo!garskega ministra Sorija, 16. decembra u. Sinoči ob šestih je bil proti bolgarskemu notranjemu ministru Daskalovu, ki v odsotnosti Stambolijskega provizorno vodi posle ministrskega predsednika, poskušen atentat. Ko je minister zapustil poslopje sobranja ter hotel stopiti v svoj avtomobil, so neznani storilci vrgli proti njemu jive bombi, ki sta eksplodirali. Minister je ostal nepoškodovan. Tudi nihče drugi ni bil ranjen. Atentator je mogel v mraku pobegniti Po izjavah notranjega ministra Das-fcalova je atentat ki ga gotovi krogi pripisujejo macedonskim avtonomistom. prej delo oDOzicionainera bloka Beograd, 16. decembra, g. Cim so radikalci odklonili sodelovanje z demokrati v delovni vladi, ki bi imela rešiti najnujnejše zakone, jc bil podeljen mandat za sestavo volilne vlade načelniku radikal-skega kluba Pašiču. To dejstvo je presenetilo vse politične kroge in vsi klubi so na ta način stavljeni pred gotovo dejstvo. Radikalci so hoteli milostno podeliti poleg sebe še kotiček Maglajličevl skupini in Samostojnim kmetom, da bi si olajšali veliko odgovornost, in Pašič je pozval k sebi g. Puclja ter ga povprašal, pod kakšnim pogojem bi hotel vstopiti v volilno vlado. Pripomnil pa je, da ima razgovor samo informativen značaj, ker od svojega kluba še ni dobil pooblastila, da se pogaja s katerokoli drugo stranko. G. Pucelj je odgovoril, da SKS še ni definitivno sklepala. Enak »informativen razgovor« le imel g. Pašič tudi z zastopnikom Magljajliče-ve skupine, vendar tudi muslimani niso pristali na vstop v volilno vlado, dokler se ne posvetujejo o celokupni situaciji. Prenagljena ministrska lista. Izgleda pa, da je g. Pašič mislil, da Je pristanek SKS in Magljajičeve skupine siguren. Zato Je dal napisati za kraljev podpis sledečo ministrsko listo: Ministrski predsednik: Pašič, notranje: Milorad Vujičič, zunanje: Ninčič, trgovino: Osman Vilovlč, finance: dr. Milan Stojadinovič, pravosodje: dr. Laza Markovič, narodno zdravje: dr. Kara Mehmedovič, pošte: Slavko Miletič, vojna: Pešič, lavna dela: Velja Vukičevič, konstituanta: Marko Trifkovič, vere: Ljuba Jovanovič; socialna politika: Ninko Perič, šume in rude: dr. Srskič, poljedeljstvo: Ivan Pucelj, prosveta: Trifunovič, promet: Velizar Jankovič. Kmetje in muslimani odklanjajo vstop v vlado. Medtem se le sestal klub SKS. Po dali na kmetska stranka odklanja sodelovanje v radikalskem kabineta. Ob pol 6. nrl zvečer so se na Pašičev poziv zbrali v predsedništvu vlade člani novega kabineta. Manjkala pa sta minister trgovine in poljedelski minister. Gospod Pašič je bil nemilo Iznenaden, ko je par minut poprej, ko je imel novi kabinet oditi na dvor, da položi prisego v roke kralja, vstopi! namesto g. Puclja v njegovo pisarno zastopnik kluba SKS po-slancc Rajer, ki je obvestil Pašiča, naj izbriše Puclja iz liste nove vlade, ker je klub SKS sklenil, da ne bo sodeloval v njegovem ministrstvu. Obenem so sporočili muslimani sklep svojega kluba, da bodo odgovorili glede vstopa v vlado šele tekom jutrišnjega dne. Vaš dopisnik je dozna! iz verodostojnega vira, da Je na svoji seji danes popoldne sklenila tudi Magljajličeva skupina, da na noben način ne vstopi v vlado. Ker ni bilo časa, da se lista spopolnl, je pustil Pašič oba portfelja. Vsled nenadne odpovedi SKS in muslimanskih desničarjev so prišli radikalci v nemalo zadrego ln to tem večjo ker Je bila za po! 7. že napovedana prisega novih ministrov. Pašič prisege ni hotel od-goditi. Zato so v naglici sestavili definitivno ministrsko listo, ki kaže napram pokoldanski nekatere izpremembe in pušča muslimanom, oz. kmetijcem namenjene portfelje trgovine in poljeprivrede še prosta. Ob pol 7. so odšli nato vsi ministri na dvor, kjer so položili prisego v roke kralja. »Ministra ra kolonije«. Beograd, 16. decembra, r. Z ozirom na dejstvo, da sta bila v radikalni kabinet privzeta po eden Slovenec i Hrvat kot ministra brez portfelia, je danes v parlamentarnih krogih nastala ironična razlaga, da so radikalci imenovali dva Novi predsednik poljske republike umorjen POLITIČEN ATENTAT. — MORILEC PRIJET. — RAZBURJENJE PO CELI DRŽAVL — NARUTOWiCZEV NASLEDNIK BO PILSUDSK1. -VLADO SESTAVI GENERAL SIKORSKY. Varšava, 16. decembra, d. Novi predsednik poljske republike dr. Ga-brljel Narufowicz, ki je še le predvčerajšnjim prevzel vladne posle, ie bil danes opoldne umorjen. Varšava, 16. decembra, u. Poljska republika je danes izgubila svojega prvega, pred kratkim izvoljenega predsednika Narutowicza. Dr. Narutowicz je danes ob % 12. posetil kardinala Ka-kowskega. Pol ure kasneje je v spremstvu dveh adjutar.tov, šefa svoje civilne pisarne, ministrskega predsednika Nowaka in dveh drugih ministrov odšel k slavnostni otvoritvi razstave slikarja Zahete v slikarskem salonu. Ko je vstopil v prvo dvorano razstave, je akademski 6likar EJigij Niewia-domski od zadaj oddal tri strele na predsednika, ki se je smrtno zad3t zgrudil na tla. Narutowicz je umrl v nekaj minutah. Atentator je hotel pobegniti, vendar pa ga jo prijel eden izmed adjutantov. Zdravnik, poklican takoj na lice mesta, je mogel konštatirati le smrt predsednika. V razstavo je takoj prišel državni pravdnik okrožnega sodišča ter odredil strogo preiskavo. Truplo umorjenega državnega predsednika so v spremstvu eskadrona ulancev prepeljali v belvedersko palačo. kjer so ga položili na mrtvaški oder. Popoldne je imelo celokupno ministrstvo, ki je v demisiji, sejo, ki ji je nekaj časa prisostvoval tudi bivši državni poglavar Pilsudski. Pilsudski je ob y23. odšel s seje ministrskega predsednika. Na vprašanje novinarjev je izjavil, da se bo v 24 urah sestavila nova vlada. V Varšavi in po vsej Poljski je atentat napravil velikanski vtis. ki bo, kakor se misli, imel velike politične po sledice, zlasti vsled tega, ker je bil Nievviadomski znan pristaš narodno-demokratske (vsepoljske) stranke. Listi izražajo svoje ogorčenje nad atentatom ter poživljajo narod, naj bc miren. Listi poudarjajo, da je atentator znan kot eksaJtiran človek, ld je že enkrat vzbudil neljubo pozornost, kc je pretepel urednika, ki je neugodni kritiziral njegove slike. Razstava se k v znak žalosti takoj zatvorila. Vodja notranjega ministrstva ie izdal proglas na prebivalstvo, v katerem sporoča prebivalstvu atentat ter na znanja, da bo v smislu ustave vodil predsedniške posle kot zastopnik predsednika republike sejmski maršal Ra tay. VOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA Varšava, 16. decembra, u. Za volitev novega predsednika je narodna skupščina sklicana za sredo ob 12. opoldne. Izgleda, da bo Pilsudski zopet izvoljen za predsednika republike. Dosedaj vlada v Varšavi in drugih mestih Poljske mir. NOVA VLADA. Krakov, 16. decembra, u. Kakor poroča »Kurijer Codzienny» iz Varšave, da bo maršal sejma Ratay, ki v smislu ustave nadomestuje predsednika re publike, poveril sestavo vlade dosedanjemu šefu generalnega štaba generalu Ladislavu Sikorskemu. Na mesto šefa generalnega štaba bo imenovac Pilsudski. ako ne bo izvoljen za pred s-ednika republike. Mussolini se pripravlja na diktaturo DALEKOSEŽNA POOBLASTILA MINISTRSKEGA SVETA. — FAŠISTI POSTANEJO MUSSOLINIJEV A POSEBNA ARMADA. Rta, 10. decembra, s. Ministrski svet SAMOZAVESTEN NASTOP PROTI ZA je dal ministrskemu predsedniku Musso- VEZNIKOM. liniju pooblastilo, da uporabi vsa sred- Rta, 16. decembra, s. Mussolini je ob-stva proti oni stranki ali gibanju, ki bi širno poročal ministrskemu svetu o lau-hotela motiti javni red in mir. sannski konferenci Izjavil je, da ne be Rim, 16. decembra, u. Danes ponoči je imel vrhovni svet fašistov posvetovanje, katerega se je udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini. Sklenilo s« je, da 6e organizacije fašistovske milice pretvorijo v novo skupino, ki se bo imenovala »Nacionalna varnostna milica* in ki bo podrejena direktno Mussoliniju. šel 2. januarja na konferenco v Pariz, ako ne bodo izvršene vse diplomatične predpriprave ki bedo zajamčile zadovoljiv izid pariške konference. Dne 2. januarja mora priti do končnoveljav nih sklepov, ako se hoče preprečiti nadaljnja zasedba nemškega ozemlja po Franciji Uspehi angleške diplomacije v Lausanni ši debati Je bilo sklenjeno, da samostoj- »ministra za kolonije*. Neposredno pred razpustom parlamenta RADIKALNE PRIPRAVE ZA VOLITVE. Beograd, 16. decembra, g. Na današnjem sestanku novega kabineta je bilo sklenjeno, da se čim preje skliče narodna skupšična, kateri es bo vlada predstavila z dekretom — o razpustu. Seja se vrši morda že v pondeljek. Po predpisu ustave bo v ukazu o razpustu parlamenta naveden tudi dan novih volitev in sklicanje novega parlamenta. Po dosedanjih dispozicijah se bodo vršile volitve dne 18. marca, nova skupščina pa bo sklicana na dan 16. aprila. Novi kabinet b0 imel jutri dopoldne svojo Prvo formalno seio- RADIKALNE PRIPRAVE ZA VOLITVE Beograd, 16. decembra, r. Ožji odbor radikalnega kluba je danes sestavil proglas na pristaše radikalne stranke ter poziv vsem strankinim organizacijam, da na vso moč pospešijo priprave sa volitve. SPORAZUM V NAJLEPŠEM TIRU. IN SE POGAJA S Lausanne, 16. decembra, u. Položaj na konferenci se vedno bolj razjasnjuje. Skoraj gotovo je, da bo konferenca uspela z mirovno pogodbo med Turčijo in Grčijo in tudi med Turčijo in zavezniškimi državami. Vse simpatije Turčije do Rusije niso mogle preprečiti, da no bi Turki bolj vpoštevali svojih neposrednih interesov, kakor pa politične argumente, ki govore za zvezo z Rusijo. Tajna pogajanja, ki so se zadnje dni tukaj vodila med Anglijo in Turčijo, so povzročila, da je Turčija faktično opustila svoj odpor proti angleško-turški mirov ni pogodbi. Pogajanja se bodo tako pospešila, da se bo takoj po kratkem odmoru o Boži- j ču mogla izgotoviti mirovna pogvdba. Vojaški izvedenec zaveznikov in Turčije j izdeujejo konvencijo o morskih ožinah, j ki pride prihodnji teden pred komisijo. | Finančni strokovnjaki pa se b sodelova- j . — ANGLIJA ODRINILA RUSIJO SAMO TURČIJO. njem bivšega turškega finančnega ministra Djavid-beja bavijo z ureditvijo vprašanja otomanskih dolgov, ki bo povzročilo še precej težkoč. Vprašanje manjšin se mora smatrati kot rešeno. Za Armence se bodo pod varstvom Zveze mv rodov določila gotova jamstva in tudi za vprašanje grškega patrijarhata se bo našla rešitev. Tudi vprašanje azijatskih mej ne bo povzročilo resnih konfliktov. Glede Me zopotamije, o kateri se sedaj v tajnih pogajanjih razpravlja med Anglijo ir Turčijo, je Anglija sedaj izročila Turkom spomenico, naj se mosulski vilajet razdeli na tri dele, in sicer na Sirijo (Francosko), Mezopotamijo (angleško) in Turčijo. Meje so določene na ta način, d? ostane del oljnih vrelcev pri Siriji in er del pri Turčiji sami, dočim ostane največji del Mezopotamije pod angleških mandatom. VPRAŠANJE AVSTROOGRSKin DOLGOV. Pariz, 1 decembra, u. Kakor poro ča Cablogramm, pogajanja v komisiji za razdelitev dolgov bivše avstroogrske mo-narhije dosedaj še niso dovedla do spo-razuma. ' POLJSKA ODLIKOVANJA ITALIJANSKIH GENERALOV. Rim, 15. deccmbra. I Včeraj so bili povabljeni na poljsko poslaništvo generali: Diaz, Taon de Revel, Badoglio, Cavig-gllo, Giardino, Cittadino, Vaccari, Abbric ci, Tassoni ln Barbarich, ki so bili odlikovani z redom »obnovljene Poljske*. PRINCESA JOLANDA SE POROČI Z NEPLE.MENITAŠEM? Rta, 15. decembra. I Listi poročajo, da se kraljeva hči Jolanda v kratkem poroči z Italijanom neplemenitega rodu. i Publika je z ozirom na enake precedenč- j ne slučaje v angleški in danski kraljevski obitelji tej vesti prav simnatičn'- naklonjena Borza dne 16. dec, Zagreb. Borza je bila danes zaprta. V prostem prometu so notirali: Curih 1425, London 349, Pariz 540., Milan 377. Praga 230, Dunai 0.14, Berlin 1.20, Budimpešta 3.50, Newyork 75, dolar 74. Curih: Berlin 0.0825, Newyork 527.25, London 24.50, Pariz 39.65, Milan 26.80, Praga 15.90, Budimpešta 0.2275, Zagreb 1.40, Bukarešta 3.07, Sofija 4.02 Varšava 0.0325, Dunaj 0.0075, avstr. krone 0.0076. Berlin: Italija 32.269 — 32.431, London 29.426.25 — 29.573.75, NewyorV. 633.412 - 636.888, Švica 121.695 - 122.305 Dunaj 9.17 — 9.23, Praga 18.952 — 19.018, Sofija 49.87 — 50.13. Beogra* 66.33 — 66.67 Ob SOIefmc! Glasbene Matice Ljubljana, 16. decembra. Jubileji naših kulturnih društev so spominski dnevi, polni ponosa in hvaležnosti našim dedom in očetom. Vsa naša kulturna društva so bila ustanovljena v prvi vrsti v obrambo čim dalje huje ogrožene naše samoniklosti, v zaščito naše narodnosti, našega jezika in naše samosvoje kulture; v drugi vrsti pa za dosledno razvijanje slovenske izvirnosti ter dviganje slovenskih duševnih sposobnosti h končnemu cilju umetniške dovršenosti. Emancipacija od tujstva in afirmacija nacionalnega genija je izvor in namen vseh »asih kulturnih društev. Dramatično društvo, Slovenska Matica, Sokol In Glasbena Matica so nastala v odporu proti liemštvu in proti tujemu mišljenju in čustvovanju vobče ter v Idealnem hrepenenja slovenske talente razvijati in uveljaviti do najvišje popolnosti narodu na čast in korist. Tako je vsak naš kulturni jubilej hkrati tudi vedno političen jubilej. Pred 50 leti so se našli končno samozavestni naši možje, ki so tudi na glasbenem polju fdtrgali slovensko Inteligenco Iz gladkih in prijaznih lovk nemškega polipa. Tudi s pesmijo in glasbo prepojiti slovensko družbo z narodno zavestjo, je bil politično nacionalni smoter ustanoviteljev Glasbene Matice. Slovenska narodna pesem stoji na čeli: programa ustanovljene Glasbene Matice. Preko samorodne naše popevke do najvišje umetniške skladbe je njen cilj. Iz Glasbene Matice naj bi se širila domača pesem po vseh šolah In kfljpertih ter prihajala umetniško pročiščena med narod nazaj. Naši dedje In očetje so vedeli, da jc bila tisočletja prav naša pesem — peta in zapisana — poleg slovenske molitve jispremagljivl čuvar naše samoniklosti, in zavedamo se še danes, da mora biti vsa : asa umetnost, literatura, upodabljajoča, vramatska in glasbena, zasidrana v ljud-::!vu In narodnem čustvu. Glasbena Matica je ostala idealu svojih i.itanoviteljev zvesta vseh svojih 50 let. f ipetovano Je predstavljala pred naj- :ožje kritično tujino umetnost sloven-■ kega petja ter je neštetokrat dokazala, <':i je tudi malo slovensko pleme na kulturno visoki stopnji. S svojim delom si ic naša Glasbena Matica med sovrstniki priborila odlično mesto. Na Dunaju, v Trstu, v Beogradu in po vsej Jugoslaviji ji Glasbena Matica doprinesla vedno : nova dokaz, da v umetnosti ne odloča - evilnost naroda, nego narodni talent. V ga kabineta z opozicijdnaTcl Celo Ko-rošeo jim je bil bolj dobrodošel kot n. pr. dr. Žerjav. Sedaj je na vidiku posmeh so bili Nemcem, Italijanom initnesto jugoslovanske velesrbska zajed-vsem nam sovražnim narodom oni naši njca_ »Slovenski Narod* zavzema se-možje, ki so na nekdanjih najbolj vpliv- daj ^ vgakj dru?i stran; k navj situ-nih mestih opozarjali na nadarjenost, živ- acij} družno stališče. Med političnimi llensko energijo in na vztrajno kulturno vestmi kašulira Pašiču in ga je že vče- napredovanje našega plemena. Za infe-rlorno pasmo so nas proglašali. A nastopila Je Glasbena Matica, ln v tujini smo slišali dotlej nezaslišano spoštljive besede o slovenski umetnosti. Tako so bili uspehi Glasbene Matice ne le trenoten efekt, nego so predstavljali trajen napredek v narodnem ugledu, v splošni veljavi našega ljudstva ter njegove umetnosti. Kot šolsko, koncertno, založniško in glasbeno organizatorno ter zlasti kot vedno programno domoljubno ln patrio-tlčno društvo si je pridobila Glasbena Matica zaslug, ki ostanejo zabeležene na najbolj častnih straneh slovenske kulturne, blagotvorne in politične zgodovine. Najsvetlejši Idealizem ter neskončno lepa ln poetična ljubezen do slovenskega petja, do slovenskega prekrasnega jezika in umetnosti sta vodila slovenske pevke in pevce vseh 50 let od triumfa do triumfa. Ogromna, neverjetna, često uprav fanatična samopožrtvovalnost in navdušenost! do skrajnosti naših nesebičnih mož in žen, deklet in mladeničev od časov VoJ-teha Valente do dar.es je dvignila Glasbeno Matico na stopnjo enega nalodlič-nejših slovanskih umetniških zavodov. Slovenski narod jim ve polno hvaležnosti. Takisto pa ie bila tekom pol stoletja uprav čudovita samopožrtvovalnost naših skladateljev, ki so spričo vseobčega pohlepa za mamonom komponirali in komponirali, a si niso prikomponlrali niti troškov za papir in črnilo. Da, mnogokdaj in marsikje prepeva in svira narod njih skladbe, ne da bi vedel, kdo Jih Je ustvaril. Kakor za slovanske Sokole, velja za slovenske pevce In skladatelje »ni zisk ni slava*. Zato je bilo odlikovanje vsaj nekaterih naših skladateljev ter vsega društva Glasbene Matice samo čin zasluženega priznanja, ki ga izreka ustva-riteljem in najboljšim izvajalcem slovenske skladbe vsa Slovenija. S kulturo k svobodi, z umetnostjo do najvišjih idealov človečanstva! To geslo je izvajala Glasbena Matica pod vodstvom dr. P. Grossa, dr. Jos. Čerlna in v največjem razmahu pod vodstvom Mateja Hubada na čast ln korist vse domovine in vsega naroda. Večje slave si ne more priboriti nihče, a tudi ne večje hvaležnosti. j predsednik Srečko Kavčič, podpredsednik Emil Paškulin, tajnik Silvo Zalar, blagajnik Jaka Seher, odbornika Vladimir Pleifer (pevski odsek), Franjo Šink (dramatični odsek) ter kot preglednika Viktor Grobelšek ln Oto Fantur. Mladinska zveza prične v najkrajšem času z dramatično šolo. Kdor ima veselje zato, naj se prijavi v tajništvu Mladinske zveze v Ljubljani, Narodni dom, 1. nadstropje od 18. — 19. Pevski odsek otvori z novim letom pevsko šolo. Tudi za njo naj se zglasijo vsi, ki imajo veselje, na gori označenem kraju in času. Pevski odsek ima danes, v nedeljo vajo v društvenih prostorih. svet Nadaljevanje včerajšnjega poročila. Maribor, 15. decembra. Župan je v nadaljnem poteku seje sporočil, da je občinski svetnik sodrug ■slanovec odložil mesto občinskega svetnika in je vsled tega izpraznjeno mesto zasedel trgovski sotrudnik Pre-1" :'.nik. Mestna hranilnica predlaga v potrdilo dva nova člana upravnega sveta, iii-. Kodermana in dr. Drnovška. Župan pripomni, da je vladi, ki bo sedaj de-rinitivno sklepala o izpremembi pravil mariborske mestne hranilnice v smislu pravil ljubljanske Mestne hranilnice, že j oročal, da občinski svet menda ne bo itdobril teh volitev. Dr. Leskovar po- '-f- Skupina Hribar - dr. Tavčar - dr. nsvlja strašne napade na Mestno hira- Zupanic. »Slovenski Narod* označuje . minico in ee v imenu klerikalcev iz- kot. grupo, ki pride pri sestavi radikal-•«av!ja proti potrdilu predlaganih s nega kabineta v poštev »skupino Hri-u; -ravnih svetnikov. Dr. Sernec stvar-.i ia vrača neumestne napade na mest-ii; denarni zavod, ki je bil popolnoma - iren in po godu klerikalcem, dokler bil v njihovih rokah. Pri glasovanju * je pokazalo, da je bila zmenjena iited klerikalci in socijaiisti navadna J.< medija in da so se med seboj pripravili za volitev. Socijaiisti in klerikalci bili proti odobritvi upravnih svetnikov. Klerikalci so nato še predlagali -kiep, da mora Mestna hranilnica do raj napravil skoraj že za hujšega zagrebškega kongresista kot je bil še do včeraj gosp Ljuba Davidovič. »Zajednica* priobčuje izjavo, katere namen je, zabrisati pravi njen namen; kajti edini utis, ld ga dobiš iz včerajšnjega »Naroda* je ta, da se gospodje pripravljajo — zopet na nov program. Kaj neki bodo sedaj rekli hrvatski zavezniki zajedničarjem? Morda bo pa zopet potrebno kakšno us-koštvo? Reči moramo. da takega političnega jajčnega plesa kot ga plešejo zadnje čase Naro-dovci, še nismo doživljali v politični zgodovini Slovencev. -f Ministrski kandidatk Včerajšnja vest »Jutra*, da namerava gosp. Pašič pridobiti za svoj radikalski kabinet tudi par okraskov iz Hrvateke in Slovenije, je dvignila naše stare ljubljanske zajedničareke gospode že v prvih jutranjih urah iz postelj. Ze zgodaj dopoldne so se zbrali na konferenco, da »pretresajo* politični položaj. Rezultat posvetovanja čitamo v popoldanskem »Narodu*, ki po vrsti navaja vse ude-ležnike dopoldanske seje kot — ministrske kandidate. Prvenstvo je sicer 06tal0 g06p. Hribarju, potem pa se kar vrstijo gg. prof. Kušej. dr. Gregorin, dr. Zupanič, dr. Ravnihar, dr. Rybar in eden ima več šans kakor drugi. Sprememba političnega položaja je tudi znatno ohladila spoštovanje »Slovenskega Naroda* napram gosp. Davidoviču, katerega »politika sporazuma* je naenkrat le trik, »glavno orožje, ki ga je dosedaj uspešno izrabljal* proti gosp. Pašiču. Sploh gosp. Pašič! »Slovenski Narod* je ža napol prepričan, da je to tisti državnik, ki bo napravil »sporazum s Hrvati* in v ugodnem trenutku dal morebiti celo signal za revizijo ustave. Nekaterim gospodom se očividno dozdeva, da imenovanje za ministra ni izključeno in to je znatno poostrilo njih državniški vid. Respekt pred ministrskimi kandidati (pa če tudi samo za ministrstva brez portfelja) je tako velik, da »Slovenski Narod* imena posameznih tiska s samimi velikimi začetnimi črkami. Kako bo tiskal šele tistega, ki res postane vreden »zastopati Slovence* pri gosp. Pašiču! -J- Zborovanje vojvodinskih Nemcev. Nemška politična organizacija ima včeraj in danes v Zombolju (Banat) veliko skupščino, na kateri se razpravlja o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo vojvodinskih Nemcev. Na skupščini zavzamejo Nemci tudi svoje stališče napram ostalim političnim strankam v naši državi. Skupščine se udeležuje nad 100 delegatov iz vseh krajev Vojvodine. O poteku zborovanja bomo še poročali. Cigar program Je bD Izpolnjen s samTml^ produkti slovenske instrumentalne glas- j be. Požrtvovalni prof. Jeraj je izvajal Ipavčevo Serenado, Premrlovo Božično Suito, Lajovčev Adagio, svojo Lepo Vido, Škrjančeve odlomke k »Žlahtnemu meščanu* in tri Adamičeve plese. Pre-mrlova Ekladba je silno navdušila, skladatelj je bil predmet živahnih ovacij, Lajovčev prebogati Adagio je moral impo-nirati tudi najbolj razvajenemu glasbenemu gurmanu, ŠkerjanČeva glasba pa je vzbudila po svoji prekipevajoči muzi-kalnosti naravnost vihar navdušenja; skromnega skladatelja so morali kar b silo pripeljati v dvorano, da ga vidi navdušeno občinstvo. G. Jeraj je dobil lep venec v dar. Prisrčno čestitamo temu velezaslužnemu, tihemu delavcu, kakor na uspehu njegove skladbe, tako na sijajnem uspehu vsega večera, ki ie bil kot prvi večer slovenske orkestralne glasbe gotovo zgodovinski dogodek. Marijonetno gledališče v Ljubljani. Volitve so zmotile tudi Gašperjevo gledališče. »Faust*, ki je bil preteklo nedeljo na programu, ni vzbudil tiste pozornosti, ki jo je zaslužil vsled svoje iz-borne vprizoritve. S Faustom je dosegla sezona svoj vrhunec in je škoda, da javnost ni bolj opazila te krasne marijonetno igre. Zato se je za danes določil nov humorističen program z noviteto »Tri želje*. Našim malčkom se bo uredila zopet lepa zabava. »Faust* se v januarju ponovi. Ljudsko vseučilišče v Celju. V torek dne 19. decembra se začne I. tečaj za konverzacijo v srbohrvatskem jeziku. Vodil ga bo g. Radič vsak torek od 19. do 21. ure. Za tečaj je odmerjenih 16 ur. — V. umetniška razstava kluba »Grohar* v Mariboru se otvori dane«, v nedeljo z razstavo slik gosta Johanesa Ilepergerja v dvorani Kazine. Razstava bo odprta do 2. januarja. bar - dr. Tavčar - dr. Zupanič*. Priznati moramo, da je ta »skupina* in-teresanten p°iavi že radi tega, ker je nov. Drja. Tavčarja štejejo, kakor znano, zajedničarji med svoje protektorje, Istočasno trdijo, da je njihov program ________________ _____ zagrebška resolucija, ki se nahaja v vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpo- PETDESETLETNICA GLASBENE MATICE V LJUBLJANE Današnji spored: a) Izredni občni zbor ob pol 11. uri dop. v Filharmoničnl dvorani. b) Koncert pevskega zbora Glasbene Matice ob 4. uri pop. v Unionski dvorani. c) Komerz ob 8. uri zvečer v Filharmo-nični dvorani. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Sodelujeta godba Dravske Divizije in pevski zbor Glasbene Matice. Vabljeni so vsi prijatelji Glasbene Matice. Na komerzu se dobijo mrzla jedila ln pijače. Občinstvo opozarjamo, da je prlčetek koncerta danes točno ob 4. uri popoldne. Sokolstvo Sokol I. v Ljubljani Vabim vse člane in članice, ki se zanimajo za drsališče na Taboru, za njega vzdrževanje in ves obrat, da se udeleže sestanka v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri dopoldne na Taboru. Udeležba drsališke komisije in vseh gospodarskih funkcijonarjev obeh odborov je nujna. — Druga češka ura je danes 17. t. m. ob 14. uri na Taboru. — Starosta. Jeseniški Sokol se Je pred kratkim preselil iz meščanske šole v telovadnico osnovne šole na Jesenicah. Ta telovadnica Je bila ruinirana do skrajnosti, Sokoi pa jo je pustil vso prenoviti, tako da ima mo danes na Jesenicah ljubko dvorano, ki odgovarja v vsakem oziru sokolskim namenom. Sokol je obnovil tudi jeseniško gledališče, ki je slovelo že pred vojno po vsej Sloveniji. Letos je Sokol uprizoril že 5 predstav z dobrim uspehom (Navadni človek, španska muha, Mati, Ugrabljene Sablnke ln Pri Hrastovih). Kot igralci sodelujejo še Izpred vojne znane izborne moči (bratje Iilebajna, Potrato, Vister, Leskcvšik, Perčič, Lukša in sestre Ravnikova, Capova, Sitarjeva, Ceolakova, Lavtižarjeva itd.). Sokol ima tudi bogato knjižnico, katere se občinstvo prav pridno poslužuje. Knjižnico vodi z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo br. Hude. Športno drsališče S. K. Ilirije v Ljubljani. Včeraj Je Ilirija oficijelno otvorila svoje športno drsališče na Kozlerjevem vrtu ob Gosposvetski cesti. Ilirija ni šte-dila ne s trudom, ne z denarnimi sredstvi, da preskrbi Ljubljančanom, ki se zanimajo za drsanje, nov prostor, na katerem bodo mogli gojiti — začetniki in ff^arlsorsKa sirota Maribor. 16. decembra. Granlčar s svojo ljubico pred poroto. V Št. Janžu pri Marenbergu 6ta stanovali v samotni koči 4Sletna delavlca Liza Tomažič in njena 261etna hčerka Marija. Pri tamošnji granični četi pa je služil tudi že oženjeni graničar Simon Britvin iz Rusije, ki je imel ljubavno razmerje z Marijo Tomažičevo. Britvin je stanoval pri posestniku Jurju Ger-mutu. na katerega je bil Britvin jezen, ker ga je ta ovadii, ko mu je ukradel 1200 dinarjev. Marija Tomažičeva pa je dolžila Germuta, da je on oče nezakonskega otroka, katerega je v resnici zanosila z Britvin om. V temni noči 18. julija je bil Germut na obisku pri Tomažičevih. Ko je odšel, se naenkrat za-sliši v bližini streljanje. Kaj se je zgodilo, ni nihče vedel. Šele drugo jutro so orožniki našli v gozdu Germuta, ki je ležal mrtev na tleh. Orožniki so kmalu prišli na 6led storilcu, bil je to Britvin, ki je tudi evoje dejanje priznal. Pozneje pa je priznanje zo[>et spremenil in trdil, da je Germuta ustrelii v silobranu. češ, da ga je ta v gozdu napadel. Tudi Tomažičevi sta obtoženi, da sta pomagali Britvinu pri umoru, vendar pa obe to odločno zanikata in Marija Tomažičeva še vedno trdi, da je Germut oče njenega otroka. Britvin je lep, rdečeličen vojak s prav nedolžnimi očmi, ki bi jim človek težko prisodil hudobne namene. Odločno vztraja pri zagovoru, da je bil on napaden in je le v silobranu ustrelil. Tudi Tomažičevi tajita vsako krivdo. Pri zaslišanju prič so se izkazale nejasnosti in nasprotja s trditvami obtožnice, posebno o prvem strelu se ne sklada razdalja, ki jo je moral kritični Britvin prehoditi od Marenberga do granice. Tudi razmerje pokojnega Germuta do Marije Tomažič menda ni bilo platonično. Razprava se je radi okoliščin na predlog branilcev dr. Bo-štjančiča in dr. Štora preložila, da se dejanski stan razčisti z novimi poizvedbami Uboj z motiko. Dne 3. novembra so pri posestniku Adamu Lipiču v Andrejevcih pri Murski Soboti kopali krompir. Vsi so bili ves dan dobre volje, ker so si prega-njali mraz z raznimi pijačami. Ob 10. zvečer so se vračali Štefan Gorca, Ivan Fliser, Josip Lanjšček in Verena Trp-len domov v Ivanovce. Moški so bili veseli, nekoliko vinjeni, toda ne pijani Med potjo so peli in se prerivali sem in tja. le Verena je šla mirno ob strani Pri tem šaljivem prerivanju eo slučajno vsi trije padli na tla. Najprej sta vstala Gorca in Fliser, pobrala vsak svojo motiko in odšla naprej. Obdolženec Josip Lanjšček pa je malo zaostal in klical za prvima: »Vidva me imata za norca.* Obdolženec trdi da ga je nato Gorca nalahno udaril z motiko po glavi. To pa je zadostovalo, da je začel Lanjšček z motiko tako neusmiljeno udrihati po Gorci. da ee je ta zgrudil nezavesten na tla in kmalu nat-o^ izdihnil. Lanjšček je po obotavljanju priznal svoj zločin, trdi pa. da je dejanje storil v neki hipni omotici, iz katere se je streznil šele tedaj, ko je videl Gorco ležati na tleh. Te omotice ni mogel natančneje opisati in pran kratkomalo: »Nori sam bio.» Tovariš z one žalostne nočne poti priča Fliser pa se je v svoji izpovedi zapletel m tako se je tudi ta razprava preložila, rla se predvsem dožene, ali so verjetna Fliserjeve trditve. starejši športniki — to lepo panogo zim- najostrejšem nasprotstvu . programom |,-; Iste bodo prodajale danes od ^negl rTpr"ka1eTlS"vS"- m prakso srbske radikalne stranke. g do j ure dopr.'ldne v Matični kniigar- i ™ena, Sp? ict„„ ^ mnra biti soort pri-Dr Zupanič zopet je ljubljanski pover- i ^ 3. ure pa pri koncertni bla- j prebiva stvu i je zakadi jenik radikalne stranke. Gosp. Hribar; jn, y "Unlonu. ; Jg™ df e novo sPortno drsali- kot šef politične uprave v pokrajini pa * : tega aoiocsia, ua i- ^ 4Q m i. februarja 1923 spremeniti pravila vjje Oj>etovano proglasil svojo popolno Ljubljanska drama. 'pristopno- seveda moti primerni nizki -k., rut-občine, kakor je to občina že za-'strankarsko nevtralnost Ker_ povrh Nedslja> 17.. ob 3. pop. »Krojaček-jtma- , _ ne Ie za čhne kluba, tem-: l1~ ček*, izv.Ob 8. zvečer »Kralj na Be- za vse one> ki hočeio vporabiti svoj prosti čas za zdravo razvedrilo. Drsališče je zvečer razsvetljeno z električno lučjo. Kot posebnost moramo omeniti, da !; te vala, ker se bo sicer sklepalo o od-' Jugoslovanka zajednica proglaša naj j.-., redi jamstva. Predlog je bil sprejet V glasovi klerikalcev in socijalistov in i' fdžupana Rogliča. Novo senzacijo je povzročil župan ob pol 10. zvečer s poročilom, da se te j e proračun z ozirom na javljeno ozicijo ne bo mogel sprejeti do No-- ;-ga leta in da naj se zato naprosi vla-: da dovoli občini provizorij dveh i- ^secev z dosedanjimi prejemki in iz-ustki. Dr. Vrstovšek je proti predlogu ia očita krivdo na zakrivljenju županu, k r ni sklical seje. Glavni vzrok pa je ostrejšo opozicijo proti vsaki vladi, k: j tajn(;vij> svečana predstava v proslavo »ne ugodi njeni kardinalni zahtevi in roisfnega dne Nj. Vel kralja Aleksan-ne spravi s sveta nesrečni srbsko - hr-! dra j Izy vatski spor*, je eksistenca Hribar-; Ponede1'jck '18.. «pi0ha*. D. Tavčar - Zupaničeve skupine se boli Torek_ J9 . Zaprto. zagonetna. , . „ , | Sreda,' 20.: »Živi mrtvec*. E -f Narodovci V sadregi. Sprememba cetrtek_ 21#. .Kralj na Betajnovi*. B. politične situacije v Beogradu je spravila gospode okoli »Slovenskega Naroda* v veliko zadrego, ki je razvidna iz samega njihovega lista. Pred dobrim mesecem dni so »Narodovci* ustanovili »Jugoslovansko zajednico*. ki se je Petek, 22.: »Svatba Krečinskega*. E. Ljubljanska opera se v kratkem otvor! poleg sedanjega drsališča še posebno drsališče za umetno drsanje, na katerem bodo drsalci, ki se želijo izpopolniti v umetnem drsanju, imeli za to ugodno priliko, ker ne bodo moteni od začetnikov. Poleg drsališča so da župan še nima zasigurane večine postavila na stališče zagrebških reso- _ proračun, s čemer pa 6eveda ni ho- jlucij. Cel mesec so kadili z veliko ka- Torek, 19.: Zaprto. ul na dan. Predlog župana, ki je ob-f-nem objavil začetek proračunskih sej 7A prihodnjo sredo, je bil nato sprejet. Končno so prišle na vrsto razne go-*:-odarske zadeve. Seja se bo še nada-' 'vala, ker vsebuje dnevni red še 11 . -k pravnega odseka, 37 točk finanč-• gospodarskega odseka in nekaj za-,;,./ klavniškega, kopališkega, stavb-I: ga. elektriškega, pokopališkega in v- cijalnega odseka ter celo vrsto per-Konalnih zadev. »MLADINSKA ZVEZA*. V Ljubljani se Je te dni ustanovila .-Mladinska zveza*, ki si je stavila lepo Kolego, zbirati v svojih vrstah delavsko gladino, In Ji nuditi kulturnega in dru-:ži>mc-ga užitka. Gojila ho zato glasbo, jrrtje, dramatiko, predavanja, šport Itd. V osrednii odbor _ so bili izvolieni: Nedelja, 17.: »Jenufa*. Svečana predsta- ! udobne garderobe. Občinstvu poset drsava v* proslavo rojstnega dne Ni, Vel. I Hšča toplo priporočamo, kralja Aleksandra i. Izv. 1 Glavna skupščina Ljublj. nogometne- Ponedeljek, 18.: Zaprto. : ga podsaveza se vrši danes ob 10. uri . dopoldne v posvetovalnici mestnega ma-1 gistrata ljubljanskega. Delegate se na- dilnico Ljubi Davidovidn ter mu I CetSk^ai.-^M BultTfi^ gostovanje Voša. da predložijo pooblastila svojih i klubov žs med pol 10. in 10. uro. Dostop 1 na skupščino imajo le delegati In funkci-Nedelja, 17.: »Otroška tragedija*. i lonarji po določilih podsaveznih pravil. sovali tudi namene, ki jih nikdar ni imel. Ves ta čas so »pobijali režim*, katerega glavni nosilec je bil gosp. Ni-kola Pašič. Radi zagrebškega, kongresa je nastala ministrska kriza, radi zagrebškega kongresa in njegovih posledic radikalci niso hoteli z demokrati v skupno vlado. Hrvatski blok g. Drin-kovič in g. Radič se z radikalci še raz-govarjati niso hoteli. »Jugoslavija* je izšla pred tednom v posebni izdaji, da je priobčila brzojavko Hrvatskega, bloka na Davidoviča in »Slovenski Narod* ja še pred tremi dnevi na uvodnem mestu napovedoval »notranje-državni preobrat* v smislu intencij za grebškega kengresa. Kon^resUti so z vso fii{jura»stjo računali na razpad radikalno - demokratske kealitije tor napovedovali imenovanje Davidovideve- gospe Ade Poljnkove. C. šentjakobski gledališki oder. Marijonetno gledališče v Ljubljani. Nedelja, 17.: ob 15. in 18. »Tri želje* in »Začarani princ*. Mariborsko gledališče. Nedelja, 17. ob 15.: Akademija srednješolcev v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva. Izv. — Zvečer: »Jalnuševčani*. Izven in kuponi LNP. Športno drsališče S. K. Ilirije pod Cekinovim gradom ob Celovški cesti je odprto vsak dan do 22. ure. Za razsvetljavo in garderobo je poskrbljeno, drsališče je dostopno tudi nečlanom. S. K■ Jadran v Ljubljani sklicuje v torek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v go stilni »pri Sodčku* sestanek vseh članov i nogometne, lahkoatletične in rokometne IL sinfonični koncert orkestralnega (hazene) sekcije, društva Glasbene Matice v Ljubljani se Konec letošnje nogometne sezone na je Tržil sine« t nabito polni dvorani ho- Češkoslovaškem. Danes se vrši v Pragi tela Union. Bil je to koncert, ki ga bo zadnja nogometna tekma za letošnjo pr-zgeievina si »venske tastrumeirtalBe glas verstvo CSSF hi sicer Sauto in S. be pomnila kot prvi umetniški večer, i K. Hradec "'Alovč. Ji. JESENICE. Kakor vsako leto, le priredil jeseniški Sokol tudi letos Miklavžev večer za člane, njih rodbine in prijatelje. Sicer obširna dvorana je bila ta večer mnogo pretesna, znak priljubljenosti Sokolovih prireditev. Miklavž je bogato obdaril zlasti sokolski naraščaj. Iskrena hvala vsem, ki so z darili ali na drug način pomogl k lepemu uspehu. — Črna zavist ne da spati našim klerikalcem, ker si je Sokol prenovil telovadnico in postavil gledališki oder (konkurcnca!). Boljše pa bi bilo, da bi se bili klerikalci vznemirjali takrat, ko so pruski »piklhavbar-jj, privezovali v naše kulturne lokale svoje konie in jih spremenili v hleve. Pa takrat je šlo za Avstrijo, kaj ne? Saj se poznamo! — Jeseniški. SV. ROK OB SOTLI. Letošnji prvi Miklavžev večer ,ki se je sploh vršil pri nas, je prav lepo uspel. Kaka radost za mladino in ž nio vred za stariše je bil prihod Miklavža s sijajnim spremstvom in kako presenečenje bogati darovi za dečke in deklice. Iskrena hvala priredi-teliem in velikodušnim darovalcem! Darovali so: tvrdka Plevčak-Bauman 3000 K. ga. M. Plevčak 500 K, gdč. Roza Plev-čak 500 K, g. Vinko Lorber 722 K. Prva hrv itedi-nica. podr. Ljubljana 1000 K. Kolo jugoslov. sester 500 K, g. Hermetter v Rogatcu nabral 918 K in nekaj star« obleke, steklarna Straža pri Pogatcu 200 K, g. Osojnik iz steklarne Straže 10 m blagr., ga. Anderwald v Kranju več stare obleke. _ Šahovski turnir v Školji Loki. šahovskega turnirja v Sokolskem domu v Škofji Loki, k! se je začel 24. oktobra, se je udeležilo 10 gospodov. Izid turnirja ie sledeči: 1. mesto: sodnik Eržen (14 točk), 2. mesto: učitelj Zupančič (13 točk) 3. mesto akademik Zigon (12 in pol točk). V kratkem s! ustanove Škofjeloški $ahž» k sti tudi lasten šahovski klub. Priloga »Jutru" št. 298, dne 17. decembra 1922. Ob jubileju Glasbene Matice Spominu mrtvih pevcev Glasbene Matice »In če nikd<5 se jih ne spomni, pozabil jih ni pevec skromni in pa neb<5...» Dne 23. in 25. marca 1896. sta se vršila r.a Dunaju v veliki dvorani Glasbenega društva prvi in drugi zahvalni in dobrodelni koncert. Umetniški uspeh je bil triumfalen! Od 20. marca do 26. marca sta bila Matična zbora pod vodstvom načelnika moškega zbora Gl. Matice f Iv. Ven-cajza, gospe Terezine Jenkove, Mateja Hubada in Antona Petrovčiča na poti. Velik trud, a velikanski umetniški uspeh! Takrat je zapel Anion Funtek v pozdrav zmagonosno vračajoči se pevski vojski zanosen spev, ki ga ja zaključil: »Izzvenel spev, minili dnevi zlati... Srce nam dviga pdnos, širi slast! Bog sprimi vas med sestrami in brati, vas, ki ste našo razglasili čast! Prekrasne nosite s seboj spomine, med nje še jeden glas naj zazveni': Naprej za čast rodu in domovine, naprej! navzgor! — umetnost naj živi!» Po petindvajsetih letih — ob jubiicju SOletnega obstoja Gl. Matice — se spominjamo pevk in pevcev junakov- ki so odnesli s kritičnega, narodno nam sovražnega Dunaja venec triumfa! Mnogo jih danes že počiva v večnem snu. Ne morejo se veseliti današnje slave Gl. Matice, ki so zanjo delovali in prepevali z ne-omahliivim idealizmom. Spominjajmo se iih vsaj, ko čitamo njih imena, pevcem nepozabna in draga. Umrli so dunajski naši pevci: Debevec Fran, Garbas Fran, dr. Matija Hudnik, Koželj Alojzij, Meden Ivan, Vrel Viktor, Pribil Jan, Razinger Anton, Štam-car Avgust, Stritof Anton, Zotman Karel: tenoristi. Dr. Alojzij Franko, Ivan Jerman, Anton Kleč, Kronovič Gust., Ivan Krulcc, Pave! Lozar, Srečko Nolli, Pucihar Avgust, Sušnik Evgen, Svetek Anton ml., Štrukelj Josip, Toporiš Ivan, Umberger Alojzij, Vencajz Ivan in dr. Volčič Edvard: basisti. Tudi med damami je kosila smrt. Spominjam se lepe Kališ Lee... čast njihovemu spominu! cem z Nedvedovimi samospevi in z zvezkom čveteroglasnih pesmi. Vzorec je imela v »Slovenski grlici«, ki sta jo od leta 1852. do 1895. izdajala Juri Feišman in Kamilo Mašek. Po tem vzorcu je urejena »Lavorika«, zbirka moških čvetero-spevov in zborov (1880—1882); danes leži pred nami nad 60 publikacij Glasbene Matice, ki se dvigajo od leta do leta po umetniški vrednosti in opremi. Zastopani so skoraj vsi slovenski skladatelji z vsemi oblikami glasbene tvorbe. V Glasbeni Matici so dozoreli vsi naši skladatelji, a tudi naši možje, ki vodijo in načelujejo zborom in orkestrom, cerkvenim in prosvetnim: dr. Jos. Cerin, Matej Hubad, Fr. Kimovec, St. Premeri i. dr. Drugi so se povzpenjali više in više na podlagi Matičnega delovanja, kakor liugolin Satt-ner L dr. Zanimiv je učinek Glasbene Matice na Filharmonično društvo. Do 1.1877. je to društvo izvajalo 19 slovenskih pesmi. Po ustanovitvi Glasbene Matice pa je skoraj pri vsakem koncertu — do nedavnih časov — izvajalo tudi slovanske skladatelje. Društvi sta bili torej nekaj časa tekmovalki. In vpliv Glasbene Matice na zunaj? Poslušajte, ko greste po cestah, kaj igrajo in kako igrajo nežne ročice in energični prsti! In poslušajte, kako se danes prepeva po naših pevskih društvih po vsej Sloveniji! Glasbena Matica je pač prepojila javno in zasebno glasbeno življenje. Na koncertih je Izvajala najtežje, največje in najlepše skladbe, umotvore, ki delajo preglavico najboljšim zborom po velikih muzikaličnih središčih. Glasbena Matica je delala vedno čast svojemu imenu; zlasti pa je mnogo storila za glasba v Ljubljani. Dvignila pa je glasbeni nivo tudi po drugih mestih in na deželi. Prirejala je koncerte po Sloveniji in po Jugoslaviji ter leta 1S96. na Dunaju. Geslo naše glasbene zavetnice je: vedno dalje, vedno više do popolnosti! (Po predavanju prof. dr. Alantaanija.) pevska zveza ozir. nfena naslednica Pevska zveza deluje in nastopa na dan svobode na skupnem koncertu. L. 1903. je štela Zveza sloven. pevskih društev 41 društev; vsa) deloma jo nadomešča Pevska zveza. Ustanovilo se je tudi Orkestralno društvo, ki prireja že nekaj sezon svoje koncerte. In že tretje leto imamo tudi svoj glasbeni konservatorij, Ideal vseh naših glasbenikov od časov Vojteha Valente doslej. Drugi rod Je torei po takratnem mnenju tajnika Iv. Beleta dovršil svojo nalogo. Toda drugi rod je še mladostno podjeten in moško vztrajen. In načrtov ima ter idealov, ki stremi za njimi z Isto silo, kakor pred 25 leti. Glosbenl dom, ki bi zadoščal v vsakem pogledu zahtevam moderne glasbene in pevske šole, ki bi ustrezal konservatoriju ter obsegal tudi svojo lastno — malo in veliko — koncertno dvorano, je In še estane naš ideal. Politični odmevi. Glasbena Matica in njeni uspehi Pravila Glasbene Matice so bila odobrena 14. junija 1872.1. Na dan prvega občnega zbora, dne 25. septembra 1872., ie priredila s pomočjo slovenskega nči-ieljstva prvi koncert. V prvem navdušenju si je stavila Glasbena Matica sila obširen program: Razširiti narodno petje, ustanavljati šole, izboljšati cerkveno petje, izdajati narodne pesmi in umetne skladbe itd. Polagoma pa se je ustalila plemenita usedlina in se formulirala v sledečih točkah: nabirati narodne pesmi, izdajati izvirne skladbe, šolske pesmarice, Hlažiti cerkveno petje, ustanoviti glasbeno šolo in prirejati koncerte. Tudi ta program se je kmalu znatno skrčil. Anton Nedved je imel kot glasbeni učitelj na javni šoli gradivo za učne knjige že zbrano in je začel izdajati šolske pesmarice ter navodila na svojo roko. L. 1877. se je pod pokroviteljstvom škofa dr. Po-sačarja ustanovilo Cecilijansko društvo .ra ljubljansko škofijo ter je prevzelo re-?ormo ccrkvenc glasbe. Na srečo Glasbene Matice, ki bi v oni dobi ne bila mogla zmagovati tako različnih in obsežnih nalog brez bogatih sredstev. Tembolj pa se je oprijela Glasbena Matica publiciranja slovenskih pesmi in je že leta 1873. postregla slovenskim pev- Maloge Glasbene Matice Ivan Belč, tedanji mestni učitelj, je bil pred petindvajsetimi leti naravnost vzoren tajnik Glasbene Matice. Mož široke literarne omike, vešč mnogih tujih jezikov, pisatelj in neumoren pevec, je za petindvajsetletnico Glasbene Matice napisal celo vrsto izvrstnih feljtonov za Slovenski Narod in Laibacher Zeitung ter je sestavil velezanimivo izvestje, ki je najboljši vir zgodovine našega jubilarja. Zanimivo je, kako je Ivan Bele pred 25 leti očrtal naloge Gl. M. — »Mnogo dela še čaka sedanjega rodu«, je poročal na slavnostni seji dne 8. decembra 1897. «Treba bo organizirati nabiranje zadnjih ostankov narodne pesmi, da se reši, kar se še rešiti da. Drugo podjetje je vseslovenska pevska zveza. Tretja naloga je osnova svojega orkestra, čemur začetek se je že storil. Četrta in najvažnejša za-dača pa je razširjenje glasbene šole v glasbeno višjo šolo, v nekak konservatorij. Domače učne moči za tak zavod se od leta do leta množe, in kadar bo ta idealni Glasbeni dom dozidsn, takrat je drugi rod izvršil svoie delo. In izvršil ga bo. Zctev je res velika, pa tudi število žanjcev se od leta do leta množi. V naraščaju Matičnem živi pravo navdušenje in veselje do učenja, in božji blagoslov počiva očividno na Matičnih delih. Samo edinosti je treba, pa dosežemo vse svoje ideale.« Proroške besede so postale meso in kri. Medtem je izšlo že veliko število zbirk narodnih popevk in veliko število jih je nabranih ter le čaka izdaje. Vseslovenska Dr. Sima Markovič pred sodiščem (Značilen zagovor.) Beograjska »Politika« prinaša obširno poročilo o razpravi, ki se je vršila pred beograjskim sodiščem proti bivšemu komunističnemu poslancu dr. Sitni Marko-viču. Iz tega poročila posnemamo sledeče interesantne podrobnosti: Državno pravdništvo je vložilo tožbo proti dr. Markoviču, ker je kot član izvršilnega odbora komunistične stranke, kot bivši narodni poslanec in politični tajnik stranke potom javnih razprav, konferenc in shodov ter potom brošur in lepakov delal na to, da se realizira program komunistične stranke, ki je bil preciziran na Vukovarskem kongresu leta 1920. A ta program priporoča revolucijo in nasilje v svrho izpremembo današnjega državno-pravnega stanja in se pri tem poslužuje vseh, tudi nedovoljnih sredstev za izvedbo državnega udara. Da komunistični program faktično zasleduje te cilje je povsem jasno razvidno iz njegove vsebine, a v prvi vrsti iz člena S, 4 in 7. Člen tretji pravi: sedanje državne oblasti se ne da izpremeniti potom izpremembe oseb pri sestavi ministrstva, temveč le s silo, z razorožitvijo buržuazije in z oborožitvijo proletarijata, z uničenjem vseh buržuaznih organizacij in z uvedbo proletarskih sodišč, člen četrti: zaradi tega je treba z besedo in delom dovesti proletarske mase do zavesti, da za delavstvo ni drugega izhoda kakor revolucionarna borba tja do upo-stavitve diktature proletarijata. In člen sedmi: Revolucionarna epoha zahteva od proletarijata, da akceptira ta borbena sredstva za akcijo, ki vodi v odkrito borbo z buržuaznimi državami. Po prečitanju obtožnice je imel doktor Markovič daljši zagovor, ki pa je bil očividno bolj proračunan za komunistično javnost kakor za sodni senat. Uvodoma je menil, da je obtožba naperjena bolj proti komunističnemu programu nego proti njemu osebno. Nato je prešel na posamezne točke obtožbe in izvajal med drugim: »O revoluciji in nasilju v programu komunistične stranke ni govora. Nasprotno more trditi le, kdor tega programa ne pozna. Jaz za svojo osebo tega nisem rikda: trdil. Tudi trditve, naj se z nasiljem izvede izprememba sedanjega državnega reda, ni v komunističnemu programu. Ne vem. od kod ste črpali te navedbe Hat no tako ne, odkod ste dobili trditev da stoji v tem programu načelo, da je nasilje sredstvo za izvedbo revolucije. Tudi to je izmišljotina.« »Ako toiej reasumiram obtožbo, iz gleda vaša teza tako-le: Program je ve-leizdajniški; obtoženec priznava, da je delal v zmislu tega programa, je torej veleizdajalec. — Meni se impatira priznanje, da sem delal v zmislu programa, ki ga je karakteriziral državni pravdnik. Tu prehaja sofizem v cinizem. In to priznanje se mi šteje celo za olajšujočo okolnost. Hvala lepa! Toda jaz ne priznavam, da sem delal to, kar mi obtožnica očita. Dokažite mi in obsodite me šele potem, ka.:ti sicer smatram vsako obsodbo za nasilje. Obtožnica pravi tudi, da sem obtožen kot bivši narodni po- slanec. Ne, jaz eem še vedno narodni poslanec in morda skoro pride čas, ko se pojavi v parlamentu ponovno 58 komunističnih poslancev. Mi ne priznamo tega kar je bilo uničeno z eno samo resolucijo.« V nadaljnjem svojem zagovoru je doktor Markovič dokazoval, da komunistični program ne vsebuje tendenc, ki mu jih pripisuje obtožnica. Ko ee je vrnil zopet k individualni obtožbi proti sebi, je omenil kot primer dvojnega načina postopanja slučaj kneza Windi6ckgr&tza. Izvajal je: »Pred kratkim je minister za notranje zadeve odgovarjal na neko interpelacijo o akciji knoza tVindischgrStza, ki je znan kot eden najaktivnejših voditeljev | karlističnega pokreta. G. Timotijevič je I i odkrito priznal, da je delovanje tega j moža veleizdajniško, da pa proti njemo ni mogoče nastopiti, dokler ni jasnih dokazov. A malo pred tem je odredil, da reene aretirajo in odvedejo v Beograd in tedaj sem se vprašal, zakaj me tirajo pred sodišče, ko ni dokazov za mojo krivdo; mar je to ie želja režima?« Svoj zagovor je končal dr. Markovič vzklikom: »Danes stojim pred vami kot navaden komunist. Ako me obsodite, otvorite vrata na široko neomejenim nasiljem proti t«scm našim ljudem, kajti vsi ti bi morali po vaši ideologiji pred sodišče.« Penijo. Od takrat pa so se razmere v Armeniji temeljito izpremenile; ie mnogo, mnogo stoletij Armenci nimajo vež svoje države, marveč so podložni drugim narodom, v prejšnjih stoletjih Ta-tarom, Turkom in Perzom, v najnovej-i dobi tudi Rusom. Toda doma jih je ostal Ie en del; na tisoče in tisoče pa se jih je izselilo v tuje dežele, prav tako kakor stari židje. Oni, ki so šli med druge narode, so se lotili trgovine, in to z ve-,' likim uspehom. Treba je namreč vedeti, da je Armenec nenavadno prebrisan tr-1-govee; v tem pogledu daleko nadkriljuje žida, ki velja pri nas kot najvišja potenca trgovske pretkanosti; le Grk je še njegov tekmec. Posebno rad baranta Armenec z denarjem, menjava, posojuje, w veda b primernimi obrestmi. Armenci bivajo v vseh mestih v bližnjem Orijentu, posebno pa v Mali Aziji, r severni Siriji in severni Mezopotamiji, tvoreč tam posebne mestne dele, kakor ie to tamkaj sploh v navadi. Povsod ps so trgovci in to samo trgovci, bogati in gibčni, zato pa tudi temu primerno — zasovraženi. Kakor črti in zaničuje povprečni Evropejec in pravoverni kristijan žida, prav tako in še bolj sovraži in zaničuje Turk musliman Armenca. Prav kakor si je od časa do časa Evropejec ohladil svojo jezo nad Židi s pogromi, združenimi z ropi, preganjanjem in izgonom Židov, prav tako pridejo po i Vzhodu na dnevni red pokolji Armen-j cev, v čemer so Turki prav izvežbani | Armence opisujejo kot zelo slabe ljudi, pri katerih poštenje, dana beseda in zanesljivost malo veljajo, tem več pa pohlep po denarju in dobičku. Ker so vrhu tega Armenci kristijani, deloma katoliki (»armenski katoličani«), deloma, pravoslavnim sorodnejši gregorijanski kristijani s patrijarhom v ruskem Edžmi-azdinu, je nasprotje med njimi in Turki tem večje. Lausannska konferenca išče kotička, kjer bi našli Armenci varnega zavetja. ! Stvar pa je tem težavnejša, ker je prvot- na Armenija med tem — izgubila skoro Nadaljna obravnava seveda je doka. ; vse armensko prebivalstvo. Po Armeniji zala, da dr. Markovič nt bil postavljen | SQ M naselm Xurki, Tatarii največ pa pred sodišče samo zaradi samega dej- , divji Ktln]i) ki 80 znani kot najhujši stva, da je komunist, ampak zato, ker j krvoloki v Srednji Aziji; neprestano na- je v svojem delovanju v zmislu komunističnega programa šel tako daleč, da 3e je pregrešil tudi v dejanju proti obstoječim zakonom, ne samo v ideologiji. Dr. Markovič se je oglasil k besedi še enkrat, a je ostal tudi sedaj pri dokazovanju, da komunistični program ne obsega ničesar, po današnjih zakonih kaznivega, on pa da je delal samo po tem programu in da zato tucfi on ne more biti kaznovan. Delal da bo v zmislu komunističnih načel tudi v bodoče. »Ako torej sedaj sodite — je končal — komunistične ideje, bom s ponosom sprejel kazen, kajti zavedam se, da sem v tem slučaju ,zločinec'. Z največjim prezirom pa bom sprejel vašo sodbo, ako me obsodite na podlagi mistifikacije, proti kateri sem se vedno boril.« Kakor smo že poročali je bil dr. Sima Markovič obsojen na dve leti težke ječe. Armenski problem Lausannska konferenca išče na Bvetu košček sveta, na katerem bi se mogel ustanoviti dom za Armence, zavetje za nesrečni rod. »Ta nesrečni armenski rod« — tako bi morda nihče med nami ne napisal, ako bi živel v neposrednjih stikih z Armenci, kajti Armenci so prav posebno ljudstvo s posebnimi narodnimi značilnostmi, ki jih ne delajo baš simpatične. Primerjati bi jih mogli najlažje z Židi, na katere spominjajo več kot v enem oziru. Tudi Armenci so star narod, ki je živel v rimski in predrimski dobi in je imel svojo državo med Malo Azijo in padajo mirne Armence, jih oropajo ali celo pobijejo. Treba pa je kot zelo važno naglasiti, da bo oni Armenci, ki so bili ostaii na rodni zemlji, izredno pridni in skromni poljedelci ter živinorejci, ki ne morejo odgovarjati za svoje sorojakp v izseljeništvu. Najtemeljiteje so napravili Turki med svetovno vojno, ko so deportirali in med potjo masakrirali nad en milijon Armencev, in sicer najnedolžnejših, kar jo z dokazi razkrila mednarodna preiskovalna komisija. Sedaj so Armenci tudi v lastni domovini daleč v manjšini, prav tako kakor židje v Palestini. Ravno židovski vzgled pa jih vzpodbuja, da so ostali politično zelo agilni, in kakor židje so našli tudi Armenci v Angležih svoje zagovornike. Turki naj bi jim prepustili nekje kos dežele kot svobodno zemljo, na kateri bi jim ne bilo treba trepetati za imetje in življenje. Armensko vprašanje, ki je prišlo nepričakovano na diplomatsko mizo, je interesantno še z drage strani. Svetovna konferenca v Parizu je vendar že enkrat sklepala o Armeniji. Takrat ji je , že prisodila samostojnost in sestajala naj bi iz bivšega ruskega in bivšega turškega ozemlja. Pisalo Be je, da bo mandat ali varstvo nad njo prevzela Amerika, kar pa se ni uresničilo. Medtem pa so se Rusi in turšKi kemalisti, uporniki zoper sprejetje an-tantinih mirovnih pogojev, sporazumeli v komplotu zoper samostojnost Arme- * nije. Turki so zavzeli bivši turški ar-j menski del in nadaljevali tamkaj s preganjanjem nesrečnega rodu, Rusi pa so »sovjetizirali« bivšo rusko Armenijo; do- . A. P. Cehov: Dame Poslovenil Borisov, Fjodor Pjotrovič. ravnatelj ljudskih sol N—ske gubernije ki se je štel za pravičnega in velikodušnega človeka, je nekoč sprejel v svoji pisarni učitelja Vremenskega. »Da, gospod Vremenskij, upokojitev je neizogibna.« je rekel. »S takim glasom, kot ga imate vi. ne morete nadaljevati učiteljske službe. Pa kako ste ga vendar izgubili?« »Razgret sera bil in sem ss napil mrzlega piva...» je zašepetal učitelj. »Škoda! Štirinajst let služi človek, pa naenkrat taka smola. Vrag vedi, da mora človek zaradi take oslarije polomiti karijero. Kaj pa mislite sedaj napraviti?« Učitelj ni odgovoril n;č. »Ali ste oženjeni?« ga je vprašal ravnatelj. «2eno imam in dva otroka, vaše blagorodje,« je zašepetal učitelj. Nastal je molk. Ravnatelj je vstal Izza mize in razburjeno korakal iz kota v kot. »Še sanja se mi ne. kaj naj počnem z vami,« je rekel. »Poučevati ne morete. do pokojnine je še tudi niste privlekli ... da bi pa vas odpustili iz službe in pustili na cedilu, bi tudi ne bilo prav- s,e naš človek, služili ste nam Štirinajst let, to se pravi, da vas moramo sedaj podpirati. A kako naj vam pomoremo? Kaj morem storiti za vas. Zamislite se v moj položai: kaj morem storiti za vas?» Nastal jfi molk; ravnatelj je hodil in ves čas mislil Vremenskij pa, ki ga. je ugonobijo gorje, je sedel na kraju stola in mislil. Kar se je ravnatelju razjasnil obraz in je cclo tlesknil s prsti. »Čudno, da se že poprej nisem spomnil tega!« ie hitro izpregovoril. «Po-slušajte, kaj vam lahko ponudim ... Drugi teden stopi tajnik našega zavetišča v pokoj. Če hočete, stopit« na njrsrovo mesto! Na razpolago vam je.« Tudi Vremenskemu, ki ni pričakoval tolike miiosti, se je obraz razjasnil. »Izvrstno,« je rekel ravnatelj. »Še danes napišite prošnjo ..» Ko je odslovil Fjodor Pjotrovič Vremenskega. mu je bilo, kakor da bi s« mu bil odvalil kamen od srca in čutil se je celo zadovoljnega: pred njim ni več tičala sključena postava šepetajo-čega pedagoga in veselilo ga je. da je postopal pošteno in pravično, kot dober in popolnoma reden človek, ko je ponudil Vremenskemu prosto mesto. Toda ta dobra volja ni dolgo trajala. Ko se je vrnil domov in sedel k obodu, ga je opomnila njegova žena, Nastasja Ivanovna: »Ah, da, skoraj bi bila pozabila! Včeraj je prišla k meni Nina Sergejevna in me prosila za nekeg„ mladeniča. Baje je v našem zavetišču prosto mesto...» 'Da. toda to mesto je obljubljeno že drugemu.« je rekel ravnatelj in se na-kremžil. »Sicer pa, saj poznaš moje načelo: jaz nikdar ne oddajam me6t po protekciji.* »Vem, ampak mislim, da bi pri Nini Sergejevni lahko napravil izjemo. Ona nas ima rada kot svoje in mi ii še do- sedaj nismo izkazali nobene dobrote. Fedja, nikar ne misli na to. da bi odrekel! S svojimi kapricami užalil mene in njo.« »Koga pa ona priporoča?« »Polzuhina.* »Katerega Polzuhina? Ali tistega, ki je na Novega leta dan igral na sestanku Caekega? Tistega gentlemena? Na noben način!« Ravnatelj je nehal jesti. »Na noben način!« je ponovil. »Bog me obvaruj!« »Pa zakaj?« »Poglej no, mama, že če gospod ne prosi naravnost, ampak po posredovanju žensk, je to vendar nedostojno! Zakaj pa sam ne pride k meni?« Po obedu je legel ravnatelj v kabinetu na zofo in je čital došle časnike in pisma. »Ljubi F. P.!» mu je pisala žena mestnega glavarja. »Vi ste nekaj govorili. da sem jaz poznavalka ljudi in src. Sedaj lahko to preizkusite v dejanju Danes ali jutri pride k vam prosit za tajniško siužbo v zavetišču neki K. N. Polzuhin. ki vem o r.jem da je krasen človek. Fant je zelo simpatičen. Ko se ž njim seznanite, se prepričate ...» itd. »Na noben način!« je izpregovoril ravnatelj. »Bog me obvaruj!* Po tem ni minil niti en dan, da ne bi ravnatelj dobil pi>em. ki so priporočala Polzuhina. Nekega lepega jutra ee Je oglasil tudi Polzuhin sam, mlad debel gospod, obritega žokejs-keca obraza, v novi črni obleki... »Za službene stvari ne sprejemam »Proti temu ne morem nič, uklonim j tu, ampak v pisarni.« je rekel ravna- j se ... pa dobro...« je rekel ravnatelj.,, j telj sulio. ko je slišal njegovo prošnjo, i ko je prečital izpričevala in vzdih nfl »Oprostite, vaše blagorodje, toda na- j »Vložite jutri prošnjo... Proti temi; jjini skupni znanci so mi svetovali, naj j se ne da nič...« j se obrnem prav sem.« j Ko je Polzuhin odšel, se je polastile ! 1 »Hm!...» je zamrmral ravnatelj in : ravnatelja čuvstvo gnusa. I z zavistjo gledal njegove šiljaste čev-j »Umazanec!« je sika! in korakal by Ije. »Kolikor jaz vem,« je rekel, »ima j kota v kot. »Dosegel si svoje, otrek _ j vaš oče premoženje in vi niste v stiski- j frakar, babii svetnik! Lopov! Zverina!* j iz kakšnega razloga pa prosite za to- Ravnatelj je glasno pljunil v vrata mesto? Saj je plača pičla!» skozi katera je izginil Polzuhin, in sr-- »Saj ne zaradi plače, ampak tako...,je hipoma prestrašil, ko je v istem tre Vseeno je državna služba...» i notku stopila v njegov kabinet gospa Tako ... Zdi se mi. da se čez mesec i žena upravnika državne palače.. dni naveličate te dolžnosti in jo pustite; medtem so pa kandidatje, ki jim je to mesto — karijera za vse življenje. So reveži, ki je zanje...» »Ne naveličam se, vale blagorodje,« je prekinil Polzuhov, »častno besedo, da se potrudim!» Ravnatelja je pogrelo. »Poslušajte,« je vprašal ln se s pre-ziranjem nasmehnil; »zakaj se pa niste takoj obrnili name, ampak ste smatrali kot potrebno za uvod vznemirjati dame?* »Ni enade v tople kavarne. Ne tako mladi _- - ei. Ta je poln ognja in ljubezni in se Zver, svobocli in v robstvu. zato nikdar nc izneveri Selenburgovt ulici. p2rlškj z(>Qlom yrt se je ncdavno obo. V Selenburgovi ulici začenjajo^ naše , z novjm. djvj.mi eksemp!arji. 0b tej predbožične misli Trgovine tam ze do- | jg neka revija prinesla bedeče za- bivajo lice veselih božičnih praznikov. j ^^ podatke Q do]gost, žjvljenja ka_ Prepletene so s smrečjem. Kaj hočemo! j sernjranih zverl Sam0 pomanjkanje svo bode in drugih življenskih pogojev krajša v znatni meri življenje ujetim zverem. Mr.oge pa pogirjajo enostavno zato, ker se nc hranijo s živim plenom, katerega Prodajalec pač mora računati z razpolo-/.sajem konsumenta, in zato okrasi svoja izložbena okna s takimi rečmi, ki po bar-\ i. obliki in dobroti vabijo kupca za praznike. Kadar greš mimo tako opremljene trgovine, te čustvo nehote poščegeta, da moraš stopiti vanjo. Izbereš si karkoli, plačaš in greš. Na gmonto bedo niti ne »omisliš. Kaj bi tudi mislil nanjo! Božič -c bliža, in za praznike so tvoja dejanja vse bolj prosta. Ne meriš jih po času, ampak po svoji notranjosti, ki je zopet vsa čista in lepa. Prodajalec oblek je okrasil svojo izložbo celo s svečicami na drobnem smrekovem drevescu. Ja, obleke pa bi se za praznike hotelo! Saj hodimo po svetu z ostanki Iz srečnejših časov, ko smo od mesečne plače odrinili lahko vsaj ko en obrok za krojača, ki nam je blago in delo kreditiral. Danes so taki krediti že redki. Neenakomerna razdelitev skupnega imetja med srednjimi sloji hudo gosDodari. Božiček nam ne nosi več oblek, nego komaj še tolažbo, da boljši časi vendarle n:'idejo. Ampak to potrpljenje je hudo, čakanje neznosno. Vere pa kljub temu ne banka. Po referatu g. dr. Frangeša o zakonski osnovi za direktne davke je bila sprejeta, resolucija, ki priporoča kot najprimernejše obdavčenje potom progresivnega davka na dohodek poleg dopolnilnega progresivnega davka na imovino in specialnih davkev na prirastek vrednosti in dobiček. V kolikor bi se pa ven- j 40 K. Prevozne tarife Pasiva: glavnica 17,833.300, rezervni fond 2,235.771.59, bankovci v obtoku 4„935,150.360 (—43,245.765), razne obveznosti 1„394,741.030.97 (— 3S.570 tisoč 971.98), terjatve države za založene domene 2,.13S.377.1G3, saldo raznih računov 68.012.395.59 (+6,773.144.34). Skupaj 8,,576.310.021.25. TRŽNA POROČILA*. Mariborski svinjski sejem dne 15. decembra. Fripeljali so 115 svinj in eno Bko doklado, plačati liter vina po 24 do : kozo. Cene: prašiči: 5 — 6 tednov stari a vino iz našh . komad 400 — 600 K, 7 — 9 tednov 800 dar ne hotelo odstopiti od mešanega si- I vinorodnih pasivnih krajev v naše ve- i — 9C0 K, 3 — 4 mesece 1600 — 1800 K, stema davka na prihodek, dohodek in ! like kenzumentske centre, kakor Beo- j 4 — 6 mesccev 2500 — 2800 K, 8 — 10 imovino, je Glavni zadružni savez mne- grad. Zagreb. Ljubljano in Sarajevo itd., mesecev 3000 — 3800 K, 1 leto 5000 — t od zemljišča, j naj se znižajo vsaj za 50 odstotkov, a 6000 K. Koza 500 — 600 K. prevoz prost. izvoznega vina naj bo sploh Zagrebški žitni trg. Zagreb, 15. decem-' bra. Postavno baška, odnosno vojvo- HI. V zagorski Dalmaciji, zlasti v dinska postaja notirajo v kronah: pše-onih krajih, kjer uspevajo druge kulture, niča 1630 do 1050, koruza, žolta, umetno izgubimo. i metod« kj je nekaj mesecev sem zanima Najlepše se sveti božično zelenje na j zdravnjk ,e izjavil v nckl pariški revijI) tmsti mesnini, ki samozavestno in ponos-1 ___<.-.____,_______1— so navajene. Roparske zveri imajo pose-; zemljarine- Oprostitev davka na vino-ben borbeni občutek, kadar davijo svojo : .... žrtev, in ta občutek nadomestiti na nikak vsekako mnogo vpli' ganizma. Panter, tiger in !ev prestanejo i ^ one v mc?tu iz higi- le 6 do 7 let robstva, medtem ko v svo- j ieni2nih< socijalnih in ekonomskih razhodi dočakajo tudi 30 let. Interesantno 1 ;o(Tov OJmerianj0 davka po številu sob pa je, da levi potujočih menažerij in1 D _ . . . cirkusov vendarle doživijo po 15 let, menda zato, ker se na večnem premikanju ne dolgočasijo tako, kakor jetniki zooloških vrtov. Medved živi v kletki le 8 let, medtem ko mu je v ledeni domovini sojeno tudi po pol stoletja. Hijena se v robstvu naveliča življenja že v 4 do 5 letih, v svobodi pa je gibčna še s 30 leti. Slon dočaka v svobodni naravi če-stitljevo starost 150 let, v človekovi službi pa mu s 25 leti klone rilec ln pogine. X Š3 o pomladitvenem procesu. Ruski zdravnik dr. Romanov, ki je znatno izpopolnil Steinachovo pomladitveno nja, da jo davek na prihodek ki je odmerjen na 20 % čistega prihodka, previsoko določen v primeri z drugimi stabilnejšimi prihodki. Odmera tega davka po sedanjih cenah poljskih pridelkov bi dovedla z zboljšanjem naše : naj sa s strani državnih kmetijskih uprav | posušena 1120 do 1130, koruza, v stor-valute do nevzdržljivih odnošajev. Po- j ne forsira sajenje vinogradov. V Dalm.v žih 630 do 6T>0. rž 1350 do 1450, ječmen trebno je ugotoviti vrednost starega ka- oiji bi bilo treba posvečati pažnjo zlasti j za pivovarne 1400 do 1500, za krmo tastralnega čistega prihodka v odgovar- gojenju južnih kultur: oljk, citron, roži- 1250 do 1350, ovas 1100 do 1150, fižol jajofi količini pšenice in naj se vsako čev, oranž, smekev, marelic, mandeljev pisani 1450 do 1500, beli 1400 do 1500, leto po tako ugotovljeni količini in ceni itd., in to povsod ob morju, kjer so pri- moka --0» 2400 do 2150, «2» 2300 do prošlega leta določi vsakoletna višina j like ugodne. IV. Pri obnovi vinogradov naj se iz 2350, <4» 2200 do 2250, za krmo 900 do 1050, otrobi drobni 750 do 800, aebeli 900 do 1000. Tendenca nespremenjena. i da bo pomlajeval samo one osebe, kate- no gleda skozi čisto umite sipe dehkates- j rih da,jše življenje Je v koHst države jn ne trgovine na ulico. Obleke ni, obuvalo je j čbveške družbe_ (Bog varuj> da bj se slabo, perilo pokrpano.Ampak_zaubo-!drRomanov postavil na kako strankar_ si zelodcek bomo vendarle poskroeh. Saj! sko li - Ce! > nima takih zahtev, da ne bi mu jih mogli j - x srce y mrtvenl teIesu> v izpolniti. Kupih bomo zatorej mesa, doma j Manchestru je te dni umrl neki 2uletni ga bomo spekli in ocvrli, pa bomo čutili, možkL Mrliia so prenes!i v mrtvašnico, na so prazniki. Tudi pec si bomo zaku- j kjer SQ zdravnikj z začudenietn ugotovili, rili mizo pregrni« z belim prtom ter sedli! da je mrliČ£V0 srce bi!o 5e nadalje> če. okolu nje zbrani. Pozabil, bomo na vse,; rayno Je nastopila smrt že pred petimi kar nas v vsakdanjem življenju nadleguje, j urami. poizkuša!1 so s kisikom ZOpet inCe "a ! upostaviti dihanje, a brez uspeha. Kmalu potem je srce nehalo biti. V zdravniških sti, da imamo še toiiko, kolikor treba za božič. Zunaj na ulic! pa bodo medtem naletale .snežinke, sneg bo lega! na tla in pokrival Ljubljano. Jadni bodo kričali ptiči po golih vejah in iskali zavetja na oknih. Tam iim bomo potresli krušnih drobtin, misle-' Si na to, da žive pod božjim sivim nebom stvori, ki so še bolj bedni od nas, a vendar ne poginejo... na deželi je protisocijalno. Treba je do ločiti vsaj minimum, prost davka po prostoru tal v zgradbah. Davka na delo naj bodo popolnoma prosti poljski delavci in uslužbenci. Pri odmeri davka na dohodek bi bilo treba vsekakor odbiti vse stroške lastnih proizvodov v poljedelski produkciji in tudi ta davek postaviti na temelj »žitnega davka». Davek na imovino, s katerim se tretji-krat prijemlje isti davčni objekt, Glavni 1 KJ »Ctuucu, ivv »JI ov i-piauii«. " ~ __ leznica, po kateri bi mogli hitrejše in : povpraševanje m ponudbo. Pšenica sreni-ccnejše izvažati rano grozdje in kriti po- ska pariteta Zagreb 42o, -; postavna trebe vseh naših centrov. Veliko važno- ! sti ja tudi čim hitrejše dovršenje liške železnice, ker se bo samo tako lahko odprla železniška pot že za pol leta izvozu vina iz Dalmacije. Država mora zaradi prometnih razmer zgraditi čim prej glavne naše luke, zlasti Snlit in fi-benik. V. Ukine ali zniža naj se SOodstotni sedanji davek na zadružno kuhanje žganja iz drož in pokvarjenih vin. Zaradi vinske krize ostane vsako leto v Dal- zadružni savez najodločnejše odklanja, j maciji mnogo vina do poletja. To vino V zakonski osnovi predvidene kazni so : zaradi primitivnega pripravljanja z ozirom na veliko nepismenost in ne- kvar; jn so producenti prisiljeni, da ga informiranost poljedelcev prestroge ter un;gp0 ai; prodajo za malenkostno ceno. previsoke in bi bilo potrebno, podaljšati ■ yl" Cadna na žvep:0- galico, gumija, termine in kazni znatno znižati. Zakon j gtg tfake ^ cepl;enje in kotle ^ kuha. mora jasno določiti, da bodo davni, po . . . - ge odpravi^ ^ ge ome- njem predpisani, ostali prosti kakršnegakoli občinskega ali drugega davka. Kongres je nadalje sprejel dve resoluciji o rešenju vinsko krize. Prva se tiče izvoza vina v Češkoslovaško in ugotavlja, da pri današnjih razmerah izvoz vina' v Češkoslovaško ni mogoč, ker je treba pri izvozu plačati 4.20 K5. uvozne i Bečej —. 425; koruza za marc pariteta : Zagreb 50% kasa —, 256.25; nova za marc pariteta Zagreb 240, —; nova pariteta Bečej —, 240; nova pariteta Stari Bečej 50% kasa —, 220; stara postavno vatron Bosanski Brod —, 337.50. Beograjska produkt na borza (15. t. m.j Koruza 310, nova banatska 280, za april 325, v storžih 165, pšeniea šabaška 380, pšenica za januar 370, ječmen 290, oves 290, bosanski orehi 480. = Udruženje subotiških mlinov. Lastniki mlinov v Subotiei so osnovali v zaščito svojih interesov udruženje, ki ima med drugim na programu tudi boljšo oskrbo konzumentov z moko. = Konstituiranje avstrijske narodne banke. Z Dunaja poročajo: Službeno se javlja, da se ustanovna glavna skupščina avstrijske narodne banke vrši v petek 22. t. m. D.'eni predmeti uvažajo potom poljedelskih udruženj za vinogradniške svrhe. i vn. V svrho zaščite naravnega vina j ^ padanje cen v Avstriji. Indeksna pred ponarejanjem naj es izda za celo stevi]ka v Avstriji je padla od 15. no-državo edinstven zakon o vinu. Država - vembra do 15 t_ m. za 3 odstotke. Obtok bankovcev v Avstriji se je j v prvem tednu decembra povečal za. naj podvzame potrebne mere za pobijanje tihotapskega uvoza špirita in slad-carine 1 20 Kč *trotortoke'takse"'ta korja za pripravljanje vina. Nadalje se ! ' g 'mil-^rde" na 3478 milijard" avstrijskih 1- Kč za prevoz, skupaj torej 6.40 Kč naproša vlada, da pred resenjem važnih kron> pri enem^itru Carina v znesku 4.20 Kč vprašanj zlasti Pn sklepanju dogovo-pn enoiu unu. vam a r0V) ^[iši mišljenje Glavnega zadruž- nega saveza in interesento" v vinorodnih krajih. • Boljši in lepši spol Pravijo, da je moški spol boljši In da ie ženski spol lepši. Henrik Plecher pa piše: Ne! Lepota je prav tako relativen, *k3 presojevalca odvisen pojem kakor tisoč drugih. V vprašanju, kdo je lepši, :-noški ali ženski spol, nismo objektivni. Ako pa bi vprašali kakega slona za njegovo mnenje, bi se bržčas izrekel za mo-, ski spol. Tako bi sodil moški in ženski slon. Objektivno resnično je, da narava uporablja več za zunanjo, telesno opre--rao mož nego za opremo žensk. Griva ievova, rogovje jelenovo, perje pavovo, Sivejše barve pri večini moških metuljev, sreben ln rep petelinov in sploh toliko letih zunanjosti, ki jih imajo moške živali, ©ukazujejo, da je narava moškemu spolu posebno naklonjena. Tudi brke in brada moškega spola spadajo brez dvoma k lepotam narave. Cekani slonovi, divjega Hirjasca in nilskega konja, klešče roga-čtve in drugo orožje, ki ga ženske živali nimajo, kažejo zopet, da možje niso !e lepši nego tudi močnejši. Kar je lepše ln tiicčnejše, pa je tudi boljše. Pa tudi duša je različna med spoloma. Za moško bitje so značilni pogum, prl-.-olnost duha, odločnost, moč volje, su-^estivnost in urnost v ukrepih. Nasprotno •>s je treba priznavati, da imajo ženske vse zmisla za lepoto, dobroto, pravičnost, za spoznavanje duševnosti, da so njihovt slutnje utemeljene, da imajo čut za mo-rrlo in takt ter da si vobče lažje zapomnijo številke in dogodke. Ženska je etično višja od moža. Toda ogromna večina plodnih idej je izšla iz moških možganov. To je morda posledica tisočletnega šolanja moškega duha, medtem ico je bila ženska iz šol Izključena. Bržčas imajo najbolj prav oni, kl sma-najo vsako bitje za zvezo moških in venskih enot ln lastnosti. Razmerje, v katerem si stoje te lastnosti nasproti, od-1«ea, ali le kakšno bitje bolj moško ah kolj žensk* 2enskt*iu značaju ni prijetta M ter ji je v poseben užitek, kadar je poražena. Biti premagana in končno odnehati. S c ada v žensko bistvo. Mož se se ne more znižati, ker je uzakonjena kot postavka največje pogodnosti za vse države, s katerimi je Češkoslovaška v trgovinskih pogodbenih stikih. TroSa-rina (1.20 Kč) je istotako uzakonjena in se ne more odpraviti v korist uvoza našega vina. Prevozni strošek (1.— K5) ia vzet povprečno po prevoznih stroških: Protidraginjska akcija je izgubila i padanjem dinarja glavno podlago. Dvij Sarajev(T- Praga' 0.82 Kč, Mostar-Praga cen nekaterim predmetom zadržuje tre- ^ _ *____ __ .. ^ n f\n. TT X C„l;«- nntn/. tricr»l.'Q l7vn7TlQ rar\T\H. StaniA C.en krogih zatrjujejo, da je ta slučaj menda edini te vrste. X Svojo kri za — dolarje! Vsled iznajdbe novega načina zdravljenja ljudi potem transfuzije zdrave krvi, katero plačujejo bolnice po 35 dolarjev za pol litra — se je v Ameriki pojavi! nov stan, o katerem piše dr. Harvvardts v »Medical News»: «Ne vem, v katero vrsto delavcev bi šteli te ljudi. Ne delajo, torej niso obrtniki, pa vendar morajo dobro živeti, da si ohranijo in množe kri. Od časa do časa se javljajo v to svrho tudi ubogi medicinci, da si morejo z izkupičkom kupiti knjige. S tem «poklicom» se morejo baviti ljudje samo od 20. do 30. leta, biti morajo absolutno zdravi.* — Nova pridobitev dvajsetega stoletja. Fin de siecle. X Dunajski zdravniki. Na Dunaju je 3569 zdravnikov. Število pa se vsak teden množi. Razen nekaterih kapacitct in uradnih zdravnikov žive vsi ostali v veliki stiski. Zato je 27. novembra priredi! osrednji pomožni odbor po vsi Avstriji daritveni dan za zdravnike, upokojence, vdove in sirote zdravnikov. Vsak avstrijski zdravnik je mora! prispevati za podporni sklad, ki se uporabi zlasti za onemogle zdravnike, zdravniške vdove in sirote. Vs! zdravniki tožijo, da ni pacijen-tov, da je zaslužek nedostaten za življenje ter da so vsi prihranki porabljeni. Zdravniški stan na Dunaju je zašel v največje gmotne stiske. Organizacije se trudijo na vse načine odpomcčl vladajoči bedi, a sredstva ne zadoščajo niti za ostarele ln upokojene tovariše. X Slovanstvo v Evropi. Po neki češki statistiki šteje Evropa danes 135 milijonov 590.000 Slovanov, !n sicer v Jugoslaviji 10 mil. 163.000, v Češkoslovaški 8,642.000, v Rusiji 90,628.000, na Poljskem 22,600.000, v Bolgariji 3,558.000, v nemških deželah 2,078.000, v latinskih 2 mil. 87.000. Po narodnosti je Rusov v Rusiji 90,268.000, na Poljskem 6,408.000, v Češkoslovaški 434.000; Poljakov na Poljskem 16,138.000, v Rusiji 450.000 in v Češkoslovaški 166.000; Cehov in Slovakov v Češkoslovaški 8,037.000 ln pri nas 111.000. V neslovanskih državah je Ruscv 1 milijon 729.000, Poljakov v Nemčiji 1 milijon \ 575.000, Jugoslovanov v Avstriji, Rumuniji in Italiji 897.000. Bolgarov v Rumunlj! in Grčiji 700.000, Cshoslovakov v Avstriji, —o- - . ... , . Ar Madžar:'-! In Nemčiji 461.000. Na celem osnovanju takega sindikata si more ar svetu le Slovanov: Rusov 114,0W.000. Po- ; žava pridržati popolno P ^ ^ntrole «a!»v 24.608.fi«. Jugoslovanov 1« «f!P:0-;»« postanh potrebne poffoje organizaciji. Ljubljanski trg 108 Kč Maribor-Praga 0.90 Kč, Split- notno visoka izvozna carina. Stanje cen Praia 111 Kč, Vršac-Praga 1.11 Kč, življenskim potrebščinam v bodoče bo v Beograd-Prao-a 110 Kč. Povprečna cena veliki meri odvisno od vrednosti našega na debelo je sedaj na čcškoslova- j denarja. Pričakujemo, da bo centralna ___J ... »,._ __ -J t.1,/1. e tmrnotitn i,T(lTH(l Mfinn 7XnrŽ9- škem trgu 8 Kč za liter. Ako se od te cene odbijejo gori navedeni stroški 8,— manj 6.40, preostane kot kupna cena za naša vina samo 1.60 Kč, to je v najboljšem slučaju okoli 3 Din 20 p za liter. Zbor je mišljenja, da ta cena zadostuje komaj za nakup slabših vin, ki niso za izvoz, a je povsem nezadostna za nakup boljših izvoznih vin. Ugodnosti, ki so priznane v dogovoru med obema državama, ne izpremenijo tega tržnega polo-žaia na boljše. Mogoče je celo, da bodo cene vinu v Češkoslovaški še padle, ker zaradi stabilizacije češkoslovaške krone stalno nadajo. Zbor Glavnega zadružnega saveza oredlasra nastopno: 1.) Naša država mora dati gotove nagrade za izvoz vina v Češkoslovaško vlada s pametno izvozno carino zadrževala nastanek anarhije cen na domačem trgu. Goveje meso prve vrste 46 do 52 K; j najvišja cena 52 K za kg mesa zadnji j del, druge vrste 40 do 44 K. tretje vrste 30 do 36 K: teletina 56 do 60 K; evinj-sko meso prve vrste 80 K; druge vrste 76 K; slanina, trebušna 90 K; riba in I sal 116 K; mešana slanina 110 K; nai debelo 105 K: ameriška mast 112 do 118 K; domača 130 K; šunka 120 K; prekajeno meso prve vrste 110 K. druge vrsta 100 K; drobnica 36 do 40 K. Perutninski trg se v Ljubljani ne more j razviti vsled pomanjkanja dobrega blaga. | Divji zajec 200 K; kg srne 60 do 90 K; j krapi (ribe) 80 K; ščuke 80 do 100 K; | mleko 14 K; sirovo maslo 200 K; čajno Veliko naraščanje obtoka bankovcev v Nemčiji. Dne 7. t. m. je znašal obtok v Nemčiji 846.8 milijarde mark. Povečal se je proti izkazu dne 30. novembra za 92.8 milijarde. Od tega odpade 34.2 milijarde na privatne menice in čeke, 54.4 milijarde pa na državno ootrebo. ' = Carinski nadavek v Nemčiji znaša od 20. do 26. t. m. 189.900 %. = Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Portugalsko se je podpisala dne 11. decembra v Lisaboni. = Stinnes v švicL Po vesteh švicarskih listov je Stinnes v Švici investiral že preko 20 milijonov zlatih mark. za šplčesis svinčnikov THE REK Co, Ljubljana Večja zavarovalnica Bprejcie pod. ugodnimi pogoji [ n ki ima veliko znanstva med trgov« in indr- v*Pi do one višine da se pokrijejo pro- 260 k; jajce 8 K; Kruh 2S K kg be.ega, ls!rjjci 0ni H £0 T zavarOTaiui 6troki že rt,pRViTroški in da se omogoči kon- : 21 K kg črnega; kg zemelj 34 K; ja- izTežbani jmajn prednost. Ponudbe z refe-dukcijski stroški m da se g t bolka vrs!e kg U do i6 K; tretje renca,.i 'pod ,Organizator" na Aioma kurenca naSega^ Država Di na ^ g R ^^ ^ ^ ^ ^ ^^ družl)a z 0. z, Ljubljana način ublažila gospodarsko Krizo v, ^ ^^ ^ ,-—-- ših pasivnih krajih in bi morala žrtvovati toliko drugih finančnih sredstev za Špecerijsko blago: kava Santos 148 K; i n«ivn« "kra=e °da bi dvignila davčno Rio 128 K; Portoriko 180 K; kristalni j g 19 K- v kockah 78 K: namizno S sposobnost teh krajev, 2.) Kot drugo sredstvo se predlaga, da omogoči država osnovanje sindikata za izvoz našega vina v Češkoslovaško s predpostavko, da bo država povrnila sindikatu vso eventualno faktično izgubo. Razen tega bi morala država vzeti nase tudi stroške za osnovanje sindikata. S takim sistemom sindikatov je tudi Češkoslovaška podpirala svoj izvoz (n. pr. sladkorja, sukna, uvoz bombaža) za časa, ko je bila njena krona nestalna. Ker naš dinar še ni stabiliziran, bi bilo zelo potrebno, da naša država sprejme sladkor 72 K; v kockah 78 K; namizno olje 96 K; jedilno 72 K; riž prve vrste j 26 do 40 K; druge vrste 30 K; vinski ; proda se v mesta enonadstropn?. kis 16 K; navadni 7 K; debela sol 12 K; ; stanovanji pO 2 Sobi ili drobna 16 K. Pr:pommti je, da državna ^ o sicmv »nj f monopolska uprava pogosto spravlja v pritiklinami, dvorišče — zemljišče 1 *___J — — ,, n »r n ^ /s a/->1 l-otflrn ca - promet izredno umazano sol, katera se ne more označiti kot za človeški kon- v izmeri 1200 m'. zum sposobna, temveč kot izrazito ii- j pojasnila da Anončni zavod Drago Beseljak, • « . . 1 T ! .t li... Cf./1«A rt \ i /tn n .1 ' vinska sol. Testenine prve vrste 58 do 60 K; dru- — ge vrste 46 K; moka št. »0» je dospela na 28 K; bela krušna 25 K; kg kaše j | 24 K: ješprenja 2-1 K; otrobov 8 do 10 K; 1 Ljubljana, Sodna ulica o. 428"- ta sistem pospeševanja izvoza, ki se je koruzna moka 17 K; koruzni zdrob 20 K; | Češkoslovaški zelo dobro obnesel ter pšenični zdrob 28 do 30 K; ajdova moKa ; g pomagal tudi stabilizirati valuto. Pri nov 800.000. Cehoslovakov 11,500.000 ln j Bolgarov 3,700.0©fl. Po tel statistiki je slovansko nic-rr.c v Evropi naimočneiše. Drusra obča resolucija zahteva: I. Naj se prične čim prej t snovanjem vinetrrsdniško—vinarskih zadrug, kier so prve vrste 32 K; druge vrste 28 K; oves : g 14 K; nova sušena koruza 15 K; fižol, i V ribničan 16 K, prepeličar 17 K; q premo- Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug \ t Ljubljana, Bohoričeva u!.20. g i iu iv. i" >1 k — f jt . v _ i_ n ffa 140 K; kubični meter trdih drv 600 K: S 68 priporoča Z& VBa V tO y mehkih drv 180 do 240 K; q »la^eja a stroko Spadajoča dela. g sena 1000 slame 700 K, 1 " - Iv-....—.- Češkoslovaško Sokolstvo Odborova seja Češkoslovaške Obce Sokolske se je vršila, kakor smo že poročali, dne 9. in 10. decembra v Brnu. Seje se je udeležilo 52 žup s 110 zastopniki. O delu češkega Sokolstva v 1.1922. je obširno poročal tajnik br. dr. Heller ter zlasti poudarjal zmago češkega Sokolstva na mednarodni tekmi in dobro uspeli jugoslovanski vsesokolski zlet v Liubljani. Omenil je vse težkoče, ki ovirajo češko Sokolstvo v napredku, od katerih ena je tudi podcenjevanje Sokolstva, druga pa poizkus, zaplesti Sokolstvo v politično smer. To so isti pojavi kakor pri jugoslovanskem Sokolstvu. Tudi na Češkem so bili vsi tozadevni poizkusi odbiti in vse kaže, da bo moralo Sokolstvo zahtevati od vseh javnih sokolskih delavcev, da se ravnajo v javnem življenju po sokolskih načelih. Poročilo dalje omenja, da se je v tekočem letu vršilo 35 župnih zletov za članstvo, 6 župnih zletov za naraščaj in 15 župnih zletov za deco, kar je zahtevalo preveč dela in napora; zato naj se zleti omejijo ln posveti naj se več pozornost! vzgoji prednjakov. Velik uspeh je dosegel zlet na Tešinsko, dobro so se obnesli: prednjaški zbor za naraščaj, sestanek župnih načelnikov, počitniška potovanja, ustanovitev prenočišč za naraščaj, počitniški izleti otrok iz ponemčenega ozemlja v Prago in na drugo češko ozemlje. Tudi na socialnem polju ie Sokolstvo sodelovalo, posebno še pri vprašanju nezaposlenosti. Program za prihodnje leto obsega poleg običajnega in rednega dela v prvi vrsti skrb za vzgojo naraščaja in prednjakov ter medzletno tekmo članov in članic. ČOS ne priredi nobene večje prireditve, podpirala bo le zlet v Brnu, ki ga prirede avstrijske župe. Vršili se bodo prednjački tečaji, šole za izobraževatelje in Tyršev seminar. Od društev in žup pa pričakuje ČOS izdatnega sodelovanja in podpore, zlasti glede prirejanja tečajev. Društva naj posvetijo vso pozornost vzgoji članstva in naj si skušajo primerno urediti malerielno stanje, da ne bodo odvisna le od dohodkov javnih nastopov, ki naj se omejijo, namesto teh pa naj se uvedejo javne telovadne ure. Posebno važnost naj obračajo društva na sokolski tisk, od katerega je mnogokrat odvisen napredek društva. Odbor je dalje sklenil, da je udeležba na maškeradah, venčkili in ostalih plesnih zabavah naraščaju zabranjena, pri sejah je prepovedano kajenje in pitje, obubožanim sokolskim delavcem se izplačajo podpore, v septembru 1923. se vrši občni zbor COS. Br. Beranek je podal poročilo o stavbi Tyrševega doma v Pragi, ki bo dovršen v dveh letih. Proračun za prihodnje leto izkazuje 1,315.000 Kč Izdatkov in 1,650.000 Kč dohodkov, to je članski prispevek, ki je določen na 3 Kč za člana. Zanimive so nekatere postavke proračunjenih izdatkov, ki jih navajamo: kataster in pisarniške potrebščine 617.000 Kč, tečaji COS sto tisoč, podpore župnim tečajem 60.000, potovalni stroški članov predsedstva in TO 120.000, medzletna tekma 60.000, knjižnica 15.000 Kč itd Vsi referati so bili točno in izčrpno izdelani, debata pa stvarna In resna, sploh kažejo odborove seje ČOS globoko ume-vanje ln veliko zanimanje za sokolsko misel, zato je tudi napredek češkega Sokolstva razveseljiv in uspehi izdatni. Spominski spis o vsesokolskem zletu Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo na »Spominski spis* o I. jugoslo-venskem vsesokolskem zletu v Ljubljani, ki ga začne januarja 1923. izdajati Jugo-slovenski sokolski savez v Ljubljani. Delo bo obsegalo približno 20 tiskovnih pol četverke in bo tiskano na papirju za umetniški tisk. Med besedilom, ki bo izčrpno opisalo ves zlet cd prvih priprav do sijajnega zaključka, bo natisnjenih okrog 200 slik. Celostranske in izredno značilne slike bodo natisnjene na posebnem papirju. »Spominski spis> bo elegantno, umetniško okusno delo trajne vrednosti. Izhajal bo v mesečnih zvezkih, obsegajo-čih po dve poli. Vseh zvezkov bo 10, zadnjemu zvezku bodo priložen« originalne platnice. Cena vsakemu zvezku s poštnino in odpravo jo določena na 20 Din. Povpraševanje po spisu je posebno od inozemcev veliko in smo prepričani, da tudi naši bratje in sestre ne zamudijo prilike, da se naroče na spis, ki bo kras i vsake knjižnico, vsake sprejemnice. Naročila s6 sprejemajo vsak delavnik od 18. do 19. ure v odborovi sobi v Narodnem domu do 20. t. m. Naročilo stopi v veljavo šele tedaj, ko vsakdo vplača polovico zneska naprej, t. j. 100 Din (sto dinarjev). Odbor. Sokolski znak za naraščaj. Jugo- slovenski sokolski naraščaj dobi svoj lastni znak in posebne sokolske legitimacije. Zelja, ki se je opetovano iznesla iz sokolskih krogov in društev, se končno aivir ir.ia (..ir.stvo v. cj s "Miški znak, ki ga nosi na civilni obleki, In poseduje posebno legitimacijo, brez katere se sokolski znak ne sme nositi, enako dobi tudi sokolski naraščaj svoj znak in legitimacijo. Sklenjeno je, da se sprejme tudi za naraščaj isti znak, ki ga ima češki sokolski naraščal. Predsedstvo ČOS je že dovolilo, da sme JSS uporabiti češki naraščajski znak. — Organizačni odsek Ima nalogo, da Izdela vse predpise in obliko legitimacije. Ko bodo predpisi, legitimacije in znaki izdelani, dobč druiitva pod enakimi "-goji kakor članske znake tudi naraščajski znak. Pričakovati je, da bo zadeva do meseca maja prihodnjega leta urejena. Fugnerjev album. Sokolska Matica praškega Sokola je izdala ob stoletnici rojstva ustanovitelja in prvega staroste praškega Sokola Jindricha Fiigner-ja krosno opremljen album, ki obsega na 59 listih 139 slik. Posamezni listi so prosto zloženi v mapo, ki ima obliko knjigo, priložen je naslovni list in spis dr. Miroslava Tyrša o Fiignerju, spisan leta 1872. za Riegrov Naučny Slovnik. Za tem sledi kazalo slik, ki so v kratkih besedah opisane. Delo je posvečeno gospej Renati Tyrševl, vdovi po dr. Tyršu, in hčeri Fflg-nerjevi, vzorni narodni in sokolski delavki. Slike predočujejo cclo Fugnerjevo življenje, njegovo obitelj, starše, njegove prijatelje ter razne spominske predmett, ki se nanašajo na Fugnerjevo dobo in njegnvo delo za Sokolstvo, vmes se na-hajajo slike starih delov mesta Prage Iz riignerjeve dobe. Zanimivi so posnetki raznih originalnih dokumentov in spisov, n. pr. Fugnerjevo izpričevalo iz tretjega gimnazijskega razreda, ki ga ]e dovršil leta 1832. z odliko, potrdilo mestnega magistrata Iz leta 1849., ki priznava Fiig-rerja kot pravega trgovca, dokument, ki potrjuje, da je Fiigner dobil vse meščanske pravice, adresa članov Sokola Fiignerju iz leta 1863. za god, adresa je Tyr-šev rokopis, poklonilna listina praških dam, ki so darovale Sokolu prvi prapor itd. Reprodukcije v albumu so krasno izvršene in pričajo o visoki stopnji tiskarske umetnosti na Češkem. Album stane 45 čeških kron. | galoše i svlter | gamaše ] rokavice ] steznike | nahrbtnike | nočne srajce J snežne čevlje J vezeno perilo J povojn.gamaše j damske jopice volnene jopice i otročje oblekcc Jgumbe za manšete j batistasto perilo J naramnice, podveze | športne potrebščine { volnene trikot-hlače J otročje Tetra - perilo jj i moške športne čepicc jkuhinjski predpasniki ] volnene In svilene šale J cele opreme za novorojence Ustanovljeno f 6 C. J. H. hlače čepice i brisače ] modrčki J dokolenke j žepne robce| perje in puh J vezene robce | svilnate robce J kopalne plašče | jutranje čepice | volnene čepice | ovratnike,manšetej kombineže i« dame| fla nelaste sraice J predpasnikeza damej volnene trikot-krila j moške volnene jopice j fine otročje vozičke I svilena spodnja krila [ velika izbira kravat ] pristno Jager-jevo perilo J predtiskarija za ročna (lela | * n O j K E t* • S o 0 a S t> ar M M O I* a s sr C. I. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8 f»»*|e »O t>e» Oln S"—, «•«»»! •«d«l|n:!r S te»«dl ' Ol*. — Trgov**" »g:«i>l*» a« SO t>e,«dl S Oln. nitlt i>«d«Hn|> t o.i«d> 3 Ol*. - p>»4« •» ••pr»l »» ftidl » — uuilit.1 N» »onimi« II •djo»ir!» 1», ■>• I* »prtianj* prlloiam aaair.ua ta «dgo»o». — Soiioitator, zanesljiv, z večletno prakso, išče službe. Cenjene ponudiie ua upravo »Jutra* pod »So-licitator*. 4294 Reven akafiemik-jnrlst želi službe r popoldanskih urah, event. tudi pro ipoldue. -n£b1ov v upravi »Jutra*. «7S Absolvent abitnrijentskega tečaja, za ucsljiv ku|igovodja in kore-spondeut, isce 6lužbe pri industrijskem podietjU. Ponudbe pod »Industrija« na upravo «jutra». 4236 Godalni orkester 1221 iičo kupeiDika. Ponudile pod »Orkester* na upravo »Jutra*. licem službe 4217 kakoršm koli pač, zmožen slovenskega, nem sega, italijanskega jrzika v govoru in pisan. Vzameta vsako mesu) b< disi v Ljubljani ali ua du-'.eJi. Zaposlen sem bil kot skladiščnik in samosteu oJ govorni uradnik pri večjih tvrdkah. Sem zmožen knjigovodstva in korespondence. Pismene ponnilbe pod »K.. P.» ca upravo »Jutra*. Knjigovodja, absolvent trg akademije, z ve lot i0 pi akbo, iSee odgovar-la.ocega mesta. Gre t>.di na ueželo. Cenjene po undbe pod »Dobra moč* na upravo »Jutra*. 4272 Novi Samski kostum črn, zimski, s kožubom, se proda za K 1000 Ogle la se pri g. Kassig. krinarju, Židovska ulica. 4280 Otroški voziček, visok, skoraj dot, se po zelo nitki ceni proda. Poi/ve se: Stanko Vrazov trg št 4, pritličje, desno, 4. vrata. 4245 Prodado se 42oU pO ugodni ceni tri zvezki • Goldeue Le er» in tri zvezki »Sane un 1 Kiang*. Povprašati je v Novi založbi. Spalno opravo, trdo in mehko, solidno izdelano, proda Ferdo Primožič, mi/.arstvo in parketi, Ljubljana, Trnovski pristan št. 4. 4219 Boba, 4260 čedno mebiirana, z električno razsvetljavo, po možnosti v sred;ni mesti, išče s 1. januarjem ali takoj soliden, rnireu bančni nr duik. Ce njeue ponudbe pod »Solideu uradnik* na upravo »Jutra*. 5CC0 kron nagrada dobi, ki preskrbi mirni stranki tremi družiuskimi člani stanovanje, obstoječe iz 2 do 3 sob s kuhinjo, pritiklinami iu, če mogoče, s kopalnico, tudi v novi zgradbi Cenjene ponudbe je poslati upravi »Jutra* pod »Mirna stranka*. « o Biigherl stremena ^Mi!if n rriij^TaTTTrrifiTiFiTTSifiEišrimiiiinjfrrrri rrf?frii7iiiTTf rxii* B Vsakovrstne preproge v raznih velikostih, kakor tudi na metre. Bogata izbira za-storov, barvastih in belih. Posteljno perilo, rjuhe brez šiva, gradi za žiinnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, kakor tudi garniture za šest in dvanajst oseb, platnene in frotir brisače itd. Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. črno in modno suktio v najnovejših vzorcih aa salonske, promenadne in športne obleke, površnika, pelerine in zimske suknje. — Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. Svileni in volneni šali, ogrinjaike, robci itd. Perilo za dame in gospode, izgotcvljeno iz najfinejšega sifona, batista in cefirja. — Otroške perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastib, volnenih in svilenih nogavic, dokolenio in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstna triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majice, Bviterji, športno perilo itd. i —^"vjS, ; (za smuč:), dobro ohranjena, i % so kupijo. Pismena ponudbe ped »Ški* na upravo »Jutra*. woe Krasna kežuhcvlna (amerik. nerc) se proda. Dn rnijska ceEta 17/1. desno, od 9. do 1. 42S1 a,rasa,, trg lO. | 2Salo posestvo e vrtom in njivo prodam. Cena h. lOOOCO.—. Več se pouvs v čirčah. štev 2-i, p. Kranj. 4i89 starosti od 17 do 22 let j nekaj premoženji t svrlie ženitve. Prednost imajo tr govsko izobražene ali boljše šivilje. Dopise s sliko et pr >si pod fcifro »Sreča-Bo-nočnost* na upravo »Jutrt* Tajnost zajamčena. Več gospodov se sprejme k boljši rodbini ua dobro in tečno domačo hrano. Naslov pove uprava »Jutra* 4271 Prijatelji vrtnarstva se vabijo k pristopu v društvo »Vrtnarska šola*. 4246 Avto - delavnloa v Mariboru, Tržaška cesta. 16 sprejme v popravilo avtomobile, bicikl e, motociklie, šivalne in pisalne stro.e, se saljke (pumpe), vsakovrstne dvo- in štiritaktne motorje u» liencin, motorje na nafto mizarske in druge stroje kakor tudi aparate in manometre za aviogenično varjenje in rezanje. Delo zajamčeno, postrežba točna, cent soli .ne. 79 Bukova drva i20 1 na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva lesna družba »Ilirija*, Ljubljaua, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. imimimHmiHFfflmiimira!^^ % Sibe za praznike. Trgovka Ivana Florjančič, Voiinisov trg, Ljubljana, ima na razpol go od 19. decembra nadalje vsako množino ščuk in karpov najbolje kva litete. 4259 Oglje, bukovo, večji množica se potrebuje za izvoz Cene frauko Pošto na ali Podbrdo, eventualno un klada I na po staja. Oglje mora biti vilano, brez prahu. Oferte pod ,Oglje, ua upravo »Jutra*. Tri tisofi kil orehov imam naprodai, cena po dogovorom, dobava takoj, isto-tako prodaja jabolka in ku poj« vse dtželne pridelke. lvxa Jtrab, trgovce in pe mmilr, Mmst«, ja vas Attk Hiša z vrtom v Sevnici se nirodno proda Pojasnila daje Ivan Ušlakar notar v Sevnici, i Hi Trgovino 4277 z mešanim blagom in dež. pridelki prodam takoj v industrijskem trga na Štajerskem. Prevzeti je celo zalogo in inventar, ki je moja last. Loka i v uajem. Zglasiti ►e je do 24. decembra 1922 Naslov v upravi »Jutra*. Vragoljaska, sa večim kapitalom, stara 20 godina, želi znanstva vjen-čarja radi, ea akademikom, iii bančnim čiuovnikom. Po-uude sa slikom Tajuo«t se jamči Postno ležeče »Dnr-oui>rovuik, Podgoriea, Beograd, Kruševac, Niš Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. 96/1. Zastopništva v vseh večjih mestih. 1-Najstarejša Spee&lstjsha v Sloveniji —*J ws» I LJubljana ipslcijska pšsaroa Jesenise 1 3 Podjetje ia prevažanja blag-i južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni g a promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjonja. Podjetje za prevažanje pohištva jj? »»; Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. 3 Brzojavi: Ranztnger. Internrbao telefon 60. * ša _ _ _ _ _ _ _ _ P-3 Za božič in novo leto kupujte knii Tiskovne zadruge v Ljubljani: Ivo Šorll, Člrlmurol. Mladinska pove6t s Blikami Bro5. Din 16-—, Terana Diu 2l —, po pošti Din 1 več. Andrejev, Povast o sedmih obešenih, Broš. Din 13'—, po pošti Diu 1 50 vea. Jos. Jurčiča Zbrani spisi, III. zv. Uredil dr. It. Prijatelj. Bro5. Din 30-—, po pošti Din 2 50 več. Strug, Jutri. Povest Broš. Din 10 —, Tez. Dio 15'—, po pošti Din 1-50 tcč. Slenklewicz, Z ognjem ln medem. Zgodovinska povest b slikami. 1—4 su0|iič Diu aS -, s poštnino Din 30'—. Shakespeara-Znpančlo, Otaello. Broš. Din 19"—, po pniti Din l'2o reč. Eleiik, Jugoslavija, U. del, 1. suopič. Broš Diu 21'—, po pošti Din 1'5Q več. Hobhouse, Liberalizem. Broš. Diu 25 —, po pošti Din 125 več. Knjige se naročajo pri Tistai zadrugi b Ljublianf, Prešernova ulica šf. SI t* p r i*' ** * s- * 1* ?>>• . f i' > ** r ~ - * r ' f r r>* Prometni m d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentJanSki in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor tndi za industri ska pod etja in razpečava Ia čelioslcvaški m angleški keks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: 108 Prometni zayoi za mm, d. d. u Ljubljani, MiiiloSižm c. iS/11 a 8 u ».t 8 Strojna oprema elektrarne 4256 t j. Francisova turb. z olj regulatorjem, uporabna za 4 do 8 m padca in 1200 do 2000 litrov vode, 40 KW generator in transiorniator 220/220 Volt z razvodnico, sa skupaj ali posamezno takoj proda. — Dopisi: Ljubi ana, poštni predal 152. Kamenolom dva orala, za industrijo cementa in gradbenega kamenja, blizu kolodvora, se proda. Pojasnila daje pisarna dr. Flego, Kočevje. 4252 slii trii 4258 Lovski blagor. Od 15. t. m. naprej je v moji restavraciji otvorjena, na novo opremljena = lovska soba = ki je izvršena po načrtih in lastnih umetniških slikah našega domačega umetnika in poznanega lovca g. P. Žmitka, na razpolago vsem lovcem, ki žele uživati v mestu gozdno - lovsko razpoloženje. PETER KOSAK, restavracija, Krekov trg 11. M- Največji davki 29 katere nla>ate. Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite enar iu imate poleg 'eea večkrat še sitnosti Poizkusite eukrat z ilustriranim kat»l»2om tvrdke H. Suttner (Imetnik Henri Matre) V LJublJant št. 6. l'a Vain svetuje resnično dobre ure, fpecijalne znamke »ll\l>« iz lastne tvomice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, sv, tiln iu stenske ure, verižice, prstane, zapestuice. uhane, uamizuo < rodje. krstna in birmska darila iu vso drugo zlatniuo iu s rebrn m o. Pa t di porabuo predmete, kakor u. pr. škarje, uože, britve, lasestrižne iu brivske stroje, steklurezec, doze za tobak, svalčice in Bmodke, uažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Kiaire) v Ljubljani št. 6. trezni in 7anesljivi, dobro izvežbaui (tudi z dežele) dobijo za stalno proti k:ivciii | razno konfekolfsko delo na dom. j Vpraša se v Ljubljani, Ejaonska cesta št. 8 I., v p.sarnl. 4^)7 J Pristno 4 92 uSTECKENPFERD", lifijino mlečno toaletno milo, priporoča Parfumsrija ,,STHMGU", L'ubljana, Tod Tranča št. I. Francoska linija. " Najkrajša in najudobaejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slasenska banka, i d. e Zagreta. Vozne listke ln tozadevna pojasnila za to progo daje IVAN KRAKER, zastopnik, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. Žična modrece vseh velikosti it pnbakreni« žico v lesenem okvirju .zdeltijc tvomica žii'nih modrocev in drugih ž čnih pletenin 414U IV!atevž Rabič Javornik pil Jesenicah, Slo f eni 3. Premog In ss^^s cement 4115 stalno v zalogi pri H. Petri6, Ljubljana Dunajska cesta 33. Tel. 366 | Skladi če „Balkan i t^aje, lokomobila 16 HP., za izdelovanje bučnega z zraven ^^rslilniPn na zel° Prometnem in Pri" spadajočo iUldUIulOu pravnem prostoru. V postavi se lahko žaga in razširi mlin. Cena 350.000 Din. .Naslov se poizve v upravi „Jutra". 4243 parni m priprava olja Kranjska hranilnica v L?ub!jani obrestuje od 1. ianuaria 1S23. vse vloge po čistih 4227 vsike vrste tudi, zairjp, kur>nie trgovina z tis njem D. Zdravič. Ljubi ana, Sv. Florjana ul. 9. Rentni in invalidski davek plačuje hranilnica sama za vlagatelje. Kranjska hranilnica, Knafljeva ulica 9. žagne naprave in stroje za obdelavo lesa vseh vrst, najnovejše konstrukcije, prvovrstne, dobavljajo takoj po najugodnejših cenah iz jugoslovanskega skladišča Weikerwerke Wien. XIII. BreitsnsserstraSe Hr 58. zmožen slovenskega, hrvatskega, nemškega in po možnos'.i italijanskega jezika, samostojen kore-spondent z večletno prakso in prvovrstnimi referencami, se sprejme s 1. januarjem 1923. pod ugodnimi pogoji za podružnico Ljubljana. — Tozadevne ponudbe je nasloviti: Ravnateljstvo ..Orlent", d. d. v Mari&oru. 4222 T-.—____7—r^i »nititiiitei %% S vi vi 98/1 99 z znamko ,.aLKO-modpi križec« in I! najfinejše krem likerje !! JJLd L j ubij ana -Kolizej Domače vesti • Rojstni dan Svojega kralja slavi 13300 Din članarine, ob otletnlci rapall- »bn-es Jugoslavija. Milijoni jugoslovanskega prebivalstva se strinjajo danes v čestitkah svojemu prvemu bratu, mlademu reprezentantu jugoslovanskega naroda in njegove svobode; milijoni soglašajo v želji, da bi bilo pod njegovo vlado čim prej dovršeno veliko nelo duševnega ujedinienia naroda, ki je pod vlado njegovega velikega očeta, kralja Petra Osvoboditelja, dosegel ♦roje politično osvobojenje in u}3di-njenje. * Dvorni svečenik. Za dvornega svečenika je imenovan Mihajlo Popovič, dosedanji predsednik duhovnega sodišča v Beogradu. * Odlikovanje zaslužnih Matičarjev. Ob priliki 501etnice »Glasbene Matice* v Ljubljani so odlikovani gosp. Peter Grasselli kot ustanovnik društva z redom sv. Save III. razreda; gosp. Franc TVenik kot ustanovnik in gosp. Vedral kot najstarejši učitelj »Glasbene Matice* pa z redom sv. Save V. razreda. Gosp. ravnatelj Matej Hubad je prejel, kakor znano, visoko odlikovanje že preje. 4 Akcija za pasivne kraje. V celem "Banatu je nastal živahen pokret za c?5krbovanje pasivnih krajev. Konstituirali so se števiini odbori, ki nabirajo denarne prispevke, živila, perilo in obleko, ki se bo razdaljevala po zelo nizkih cenah med prebivalstvo v pasivnih krajih naše države. Tudi v Bački uspeva slična akcija z velikim uspehom. * Premeščenje glavne carinarnice iz Maribora v Št. IIj? Pred kratkim je do-šla v Maribor komisija, z nalogo, da urodi vse potrebno za premeščenje glavne carinarnice v Št. Ilj. Komisija si je ogledala na licu mesta Št. Ilj. - Prošnja slepcev. Razpisali smo podpore za Božič in Novo leto. Število naših rednih članov prosilcev je tako vem letu smo vsi mi slepi! Zategadelj da obdarujemo najpotrebnejše. Propo-trefcni podpor zlasti o Božiču ali Novem letu smo vsi mi lepi! Zategadelj ; onižno prosimo vse prijatelje nas slepih, da se nas spomnite sedaj in blagohotno položite dar nam najbednejšim hlepim na oltar! Vse milodare naj se blagovoli poslati na pisarno podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. * Pogreb gospe Katarine Grošljeve, ki je vršil včeraj popoldne je pričal o splošnih simpatijah, ki jih je uživala po-kojnica v širokih krogih. Krsto so krasi-sili lepi venci sorodnikov in spoštovate-Ijev. Pogreba so se udeležili m. dr. fin. delegat dr. Savnik, načelnik oddelka za prosveto dr. Skaberne, višji šolski nadzornik VVester, za mestno občino mag. ravnatelj dr. Zarnik, nadalje celokupni učiteljski zbor in učenke ženske gimnazije z ravnateljem Jugom na čelu, profesorski zbor I. drž. gimnazije z ravnateljem Novakom, ravnatelj realke Mazi ter mnogi profesorji in učitelji. Mnogoštevilno je bilo tudi zastopano narodno ženstvo. Pokojno gospo Grošljevo so pri ?v. Križu položili k večnemu počitku. N. v m. p.l * Smrtna kosa. Včeraj dopoldne je tfmrl v Podzemlju pri Gradcu v Belokraj ni občespoštovani nadučitelj g. Rihard ?Jegušar. Pokojnik je bil delaven in agi-I»n nadučitelj ter je vsled svojega blagega značaja vžival ugled in spoštovanj« pri vseh, ki so ga poznaii. Bil je tudi zvest pristaš demokratske misli. Težka bolezen ga ie prerano prikovala na posteljo, včeraj pa je po večletnem trpljenju izdihnil svojo dušo. Pogreb pokojnika bo v pondel jek ob pol 14. uri v Podzemlju. — V Vipavi je umrla v 81. letu starosti ga. Ivanka Dekleva, v Trstu ga. Ivanka, vdova Botteri. Blag jim spomin! * Imenovanja v državni službi. S kraljevim ukazom sta pomaknjena v R. či-novni razred: Matija Kren, pisarniški pri stav pri oddelku za notranje zadeve, in Franc Willenpart, pisarniški pristav z naslovom pisarniškega ravnatelja pri predsedstvu pokrajinske uprave. — Imenovani so: sekundarij dr. Aleksander Kuhar za asistenta kirurškega oddelka splošne bolnice v Ljubljani, sekundarija splošne bolnice v Ljubljani dr. Ante Go-ričar in dr. Anton Cizelj pa za asistenta bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Ciril Erjavec je imenovan za upravnega praktikanta ter prideljen upravi-tcljstvu splošne bolnice v Ljubljani. * Mariborski mestni šolski svet je imel včeraj zvečer redno sejo, na kateri se je med drugim sestavil tudi tropredlog za učno mosto na 4. deški osnovni šoli. Rešila 60 se razna vprašanja in dopisi. 4 Promocija. V petek dne 15. decembra je na zagrebškem vseučilišču promo-viral za doktorja prava gospod Albin Juhart, pomočnik komisarja pograniene policije v Mariboru. Naše iskrene čestitke! * Odlikovanja. Z redom sv. Save IV. reda so odlikovani med drugimi dr. Fran Detela, Andrej Senekovič, dr. Anton Breznik, Anton Bartel in Ferdinand Seidl, profesorji v Ljubljani. Z redom sv. Save V. reda sta odlikovana dr. Ivan Grafenauer, profesor v Ljubljani, in dr. Jakob Žmavc, profesor v Mariboru. * Marljiva podružnica «Jugoslovanske Malhe«. Podružnica v Dragi pri Sušaku jr danes ena najajilnejilh podružnic ■čJtgeslovanske Ma«wt». V mestecu, ki i*a komaj 1590 prabivsltsr, ima podraž Risa nad 860 redaito Sanav. V sedmih mesecih svojega obstanka je v preteklem letu nabrala ^3830 Din, letos ca ske pogodbe pa 2029 Din prostovoljnih prispevkov. * Vloge na tekočI račun pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor se nam poroča, jo ministrstvo trgovine in industrije dovolilo Mostni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekočI račun. Glej inserat v današnji številki. * Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze dela* v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. novembra do 2. decembra 1922 dela 816 moških in 137 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 199 moških in 79 ženskih moči. Posredovanj ae je izvršilo 102. — Promet od 1. januarja do 2. decembra 1922 izkazuje 85.179 strank in sicer 16.900 delodajalcev in 18.219 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 10.422. — Dela iščejo: strojni in stavbni ključavničarji, kovači, sedlarji, elektromonterji, strojniki, kurjači, krojači, čevljarji, natakarji, natakarice, šoferji, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, ključavničarji, železo6trugarji, mizarji, čevljarji za fino delo, pleskarji, strojniki, inseratni inkviziterji, Žagarji, služkinje, kuharice, vajenci itd. * Za «Dečjl in materinski dom» v Ljubljani. Splošno žensko društvo je izdalo jako lične razglednice, tiskane v mnogih barvah. Kmet in kmetica v pestrih oblekah si želita veselo novo leto. Pod sliko je kitica iz narodne pesmi »Oj kole-kole-koledo...* Sličica, ki jo je v narodnem slogu napravila ga. Vera Al-breehtova, je živahna in humorna ter je razglednica prav prikladna kot novoletna čestitka. Od sobote dne 16. decembra dalje bodo prodajale naše članice te razglednice v korist Dečjemu domu po en dinar. Dobiti pa jih bo tudi v nekaterih trafikah in knjigarnah. Slovenci, Slovenke, pišite za novo leto razglednice, katerih čisti dobiček je namenjen naši bedni deci. Prosimo tudi požrtvovalne Slovenke, naj se same zglasijo v Splošnem ženskem društvu. Rimska cesta 9 od sobote dne 16. decembra do četrtka dne 21. decembra vsak dan od 5. do 6. ure, kjer dobe poljubno število razglednic v razprodajo. — Odbor Splošnega ženskega društva. * Načelstvo gremija celjskih trgovcev poroča vsem članom, da ostanejo trgovine v Celju v nedeljo pred Božičem, to je dne 24. decembra odprte od 8. do 12. ure dopoldne. * Za tujski promet v Celju bi bilo ve like važnosti, ako bi bile kavarne pri kolodvoru v zimskem času cdprte ponoči do prihoda nočnih vlakov, s katerimi potuje dan za dnevom mnogo tujcev, a so izročeni raznim nepiilikam in mrazu, ker tudi na kolodvoru ne morejo najti primernega zavetišča. Kot velik nedo-statek se občuti dalje ukinienja nočne telefonske službe. Mesto šteje vendar z okolico okrog 14 tisoč prebivalcev in ima razna važna industrijska podjetja, a je degradirano v navadno gorsko vas. Pričakujemo od občinskega odbora, da v tem oziru stori potrebne korake. * Novo Industrijsko podjetje v Celju. Ob državni cesti med Levccm in Celjem je prof. Jošt- preuredil svoj dosedanji mlin tako, da more s parnim pogonom zmleti na dan cel vagon žita. S tem je ustreženo zlasti okoliškemu prebivalstvu * Popravek. Pri včerajšnjem poročilu »Burja v mariborskem občinskem svetu* se glasi pod naslovom opemba: »Klerikalci in socialisti v laseh zaradi provizije, klerikalec ar. Vrstovšek slavi dr. Smidererja*. ne pa »krivi Šmidererja laži*. * Velemesto Ljubljana. Pišejo nam: Napredujemo! To se pozna tudi v inse-ratih. V ljubljanskem zaiedničarskem jutranjem listu smo včeraj čitali inserat: »V bližini gledališča v novi vili se od-dasta 2 meblovani sobi z velikim balkonom in kopalnico. Cena za prvo leto 50 tisoč Din, katere je treba položiti kot kavcijo*. — Dotičnika, ki bi v Ljubljani lahko plačal za 2 meblirani sobi — četudi imata kopalnico in balkon — letno 50.000 Din ali mesečno 4166 Din, tega bi pa mi res radi poznali, pa tudi one ga, ki zahfeva takšno ceno; saj morajo sobe biti za sedanje stanovanjske razmere uprav čarobne! Dotičnik, ki jih bo vzel za to ceno v najem, mora gotovo več zaslužiti, kakor je — fatiral. * Koliko se je letos pridelalo tobaka? Kakor poročajo iz Beograda, znaša celokupni letošnji pridelek tobaka v Jugoslaviji samo približno 8 milijonov kilogramov. Ker pa je treba za konzum vsaj 12 milijonov kg, je samostojni odbor monopolske komisije sklenil, da nakupi za porabo v naši kraljevini 4 milijone kg tobaka na Holandskem. * Požari v dimniku. Mestni magistrat ljubljanski objavlja: Zelo pogosto Be pojavljajo požari v dimnikih v zimskem času, ko 6e jako kuri in ker so dimne cevi napolnjene z sajami, ki se vžgo ter nastane požar, ki sam na sebi ni tako nevaren, vendar zahteva opreznosti, ker nastanejo navadno po požarih v dimnikih podstrešni, strešni ali pa sobni požari. Dimniki morajo biti vsaj en meter na okoli v podstrešju prosti vsakih gorljivih predmetov, ter morajo imeti povsod ojnjavarne vrata, ki morajo biti ved aa zaprte. Mestni m*ji«tr*t optr.arja pe-»sstnlk« hi«, da raera imeti vsak dimnikarsko knjižico, v katero mor* dimnikar natančno vpisati datum, kdaj je snažil dimnike. (Kniižice se dobe pri dimnikar- gM zadrugi). Mestni magistrat Bo po organih mestnega gasilskega urada natančno kontroliral snaženje dimnikov, ter vse prestopke, najsi bodo storjeni od strani dimnikarjev ali pa od strani hišnega gospodarja, kaznoval. Istotako morajo vsi dimnikarji naznaniti mestnemu gasilskemu uradu vse nedostatke, ki jih opazijo, kadar izvršujejo svoj po se L Istotako se naj kliče v slučaju, da gori dimnik vedno le rajonskega dimnikarja in ne gasilcev. V hujšem slučaju če ima dimnik razpoke ali pa če so slaba dimna vratica, da uhajajo plameni v podstrešje ter je nevarnost, da se vžgo razni predmeti, ki so v bližini dimnika, v takem slučaju je klicati gasilce, da preprečijo razvoj požara — Mostni gasilski urad. Koncert. Od danes naprej vsako sredo, soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra v kavarni »Tratnik* na Sv, Petra cesti št. 25. Začetek ob pol 21. do pol 1. ure ponočL Za obilen obisk se priporoča L. Tratnik. 443 Nove peči «UniverzaU se kurijo z žaganjem, premogovim prahom, čreslom šoto itd. ali pa z drvmi, premogom itd. Deseturno gorenje žaganja ne stane niti eno krono, pri debelem gorivu pa se doseže 50 odst. prihranka. Gore neprestano od 8. do 16. ure, po velikosti. S temi pečmi je doseženo največje štedenje. Naročila sprejema trgovina z železnino St. Zargi & Co., Ljubljana, Martinova cesta št. 75. * Mariborska policija je aretirala vče raj nekega Antona Dežmana iz Lančeva pri Radovljici, ker je glasom policijskega obvestila iz Ljubljane dne 8. julija vlomil v hišo svojega brata in mu odnesel razne predmete v vrednosti 14.000 kron. * Smrt divjega lovca. Pod Vršičem na Gorenjskem se je pred kratkim odigrala krvava drama. Lovska čuvaja Miha Oitzl starejši in mlajši, sta na lovu spremljala Dunajčana dr. Seligsteina. Ne nadoma so padli na gamse trije streli: pojavili so se divji lovci, ki so bili čez Vratca prišli iz Trente. Kmalu nato sta dva divja lovca trikrat ustrelila na Oitz-la mlajšega, tudi Oitzl je streljal za njima. Ker se je že mračilo, ju ni zasledoval. Drugo jutro so našli tam ustreljeno srno, daljnogled in palico. Po poizvedbah se je dognalo, da je Oitzl zadel divjega lovca Alojzija Mlekuža iz Trente v nogo in mu prestrelil žilo. Divji lovec je vsled izgube krvi umrl. * Smrt na ulici. Iz Beograda poročajo: Težak udarec je prošlo nedeljo popoldne zadel obitelj rektorja beograjske univerze dr. Bogdana Gavriloviča. Njegov najmlajši sin, podporočnik Zoran Gavrilo-vič, je nenadoma umrl na Terazijah. Zdrav in dobre volje je jahal na sprehod ter obiskal potem Še neke sorodnike Ko se je okoli štirih peš vračal po Terazijah, se je nenadoma zgrudil na tla. Paeanti so priskočili na pomoč, a podporočnik je bil že mrtev — zadela ga je kap. * Smrtna nesreča v tovarni. V tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se je dne 14. decembra pripetila nezgoda, ki je zahtevala človeško žrtev. Delavca Antona Bertonclja je dvigalo s tako silo stisnilo čez život, da je naslednjega dne umrl v ljubljanski javni bolnici. * Krvav dogodek v Osijeku. V osje-ški gostilni »Fiuma* je nastal zaradi neke tamburašice prepir med navzočimi vojaki. Iz prepira je nastal pretep in poklicana je bila vojaška patrulja, ki so pa ni poslužila orožja, navzlic temu, da so jo vinjeni vojaki napadli. Pač pa je neki podnarednik izven službe, ki je poklical patruljo, streljal in enega vojaka ustrelil, drugega pa težko ranil. Eden izmed pijanih vojakov pa je s sabljo razklal glavo vojaku, ki je prišel s patruljo. * Mlca Kovačeva. V Flegarjevo gostilno na Zaloški cesti v Ljubljani je prišel neki Franc Pogačnik, se korajžno vse-del za, mizo ter pojedel dve porciji pečenke, katero je žalil z najboljšo Flegarjevo kapljico. Ko je gostilničarka zahtevala plačilo, je Pogačnik kratkomalo izjavil »Denar sem izgubil, bom že drugič plačal*. Gostilničarka s takim plačilom ni bila zadovoljna. Interveniral je stražnik, ki je Pogačnika povabil s seboj na policijo. * Ljubavna drama na sarajevski ulici. Kakor smo že poročali, je v Sarajevu poštna uslužbenka Desanka Maljukano-vič z revolverjem streljala na profesorja Albaharija, ki je bil z njo v intimnih odnošajih, a jo je pozneje zapustil. Po atentatu se je Desanka poizkušala zastrupiti. Prepeljali so jo v bolnico, potem pa v zapor. Prof. Aibahari je v kratkem ozdravel, Desanko pa so izpustili iz zapora Proti profesorju Albahariju je uvedena disciplinarna preiskava. Razne tatvine. Iz Zidanega mosta poročajo, da so tam tatvine vsak dan na dnevnem redu. Te dni je bilo hotelirju g. Juvančiču iz klavnice ukradena cela polovica teleta. Iz skladišča južne železnice je bilo ukradenih 95 kg usnja, last g. Podvinca iz Radeč. Svetilničar južne železnice B. je bil zasačen, ko je ravno hotel odnesti nekaj steklenic petroleja. Priznal je, da se je že večkrat na ta način okoristil. * Defravdacija na zagrebški pošti, Na zagrebški glavni pošti se viši preiskava zaradi defravdacije pisem. Defravdacije je osumljen poštni uslužbenec Ivan Pen-derič. Ob priliki hišne preiskave se je naJlo pri njem S4 poltnih pisem, 6 ame-rilkik čekov i« T priperečenih pisem ter dva fcankevsa, po 1000 Din. Penderič je priznal, da je »n prinesel ▼ svoje stanovanje pri njem najdena pisma in čeke. Objave * Narodna Čitalnica v Sp. Sliki Ima svoj redni občni zbor. 26. decembra (sv. Štefan) ob 14. uri v čitalniški sobi z običajnim dnevnim redom. Odbor. * Mezdno gibanje. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za obseg SHS s sedežem v Mariboru je na občnem zboru dne 1. decembra 1922 ob veliki udeležbi soglasno sklenilo, da se Imajo z ozirom na veljavnost novih tarif plače uradni-štvu zvišati za 100 odst. Ker so nekateri Šefi s 30. novembrom 1922 svojemu urad-ništvu že izplačali 50 odst. poviška, se Je sklenilo, da nai tudi ostali šefi sledijo temu vzgledu ter o Božiču 1922 izplačajo uredništvu še primanjkljaje do 50 odst. poviška Od Novega leta 1923 naprej izplačuje se 100 odst. povišek onih plač, oziroma službenih prejemkov, katere je uradništvo dobilo izplačane zadnjič pred veljavnostjo novih tarif t J. dne 1. oktobra 1922. Uradništvo je prepričano, da bodo vsi gg. šefi ta pravični sklep brez nadaljnega pogajanja in mučnega dokazovanja sprejeli in odobrili, ker leži itak na dlani opravičenost zahtevanih povi-škov, ki so že v besedilu novih tarifov utemeljeni. S temi poviški še visokost predvojnih plač nI dosežena. — Odbor. * Predavanje v zdravniškem društva Predavanje zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v sredo 20. t. m. ob 17. uri v medicinskem oddelku ljubljanske javne bolnice. Predavala bosta dr. Trtnik: »Au-thrax, pat. anatomije in klinika* ter dr. Šimenc: «Authrax, bakterijo in epidemi-jologija, seroterapija*. Odbor. * V kinu na upravo »Jutra*. 4293 Najstarejia slovenska Spretni zastopniki i288 za Ljubljano sq »prejmejo proti stalni plači in proviziji. Ponudbe na poštni predal 4, Ljubljana. pleskarska in iičar-sro delavnica se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. POZOR, LOVCI! Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah: Llcloe, kune, dlharje, jazbečarja vidre ln kože divjih zajoev. i Franc Šmalc, Ljubljana j Marijin trg št f. 4266 Nemeblovano sobo za takoj ali tudi pozneje se vzame v najem. Eventualno tudi dve sobi V poštev pride sa~T pohištvo. — Ponudbe se prosi na upravništr© »Jutra* rod šifro »Osamljen*, CIaude FarrSre: tSttfC 17 Obsojenci Nekega dne pa pride Spartakus, zlomi verige suženjstva, oboroži suženjske roke, uredi njihove črede, jih preustro-ji v vojsko, se jej f »ostavi na čelo in se poda « svojo lastno vojsko, vojsko sužnjev, proti vojski gospodarjev. Od tiste dobe je Spartakovo ime neumrljivo na vsem svetu, povsodi, kjer so ljudje 6užnji ali vsaj mislijo, da so, povsodi kjer strme za svojo svobodo in za zasužnjenjem drugih. — Toda Spartakus je bil premagan in premagani vsi. ki so mu sledili, in obsojjn, umorjen ... «Stoj!» zapove Pietro Ferrati. Oba tajnika se ustavita, oba pogledata svojega gospodarja. Pietro Ferrati govori onemu, ki sedi na njesrovi levici: «Ali ste razumeli? Ali boste mogli govoriti tako, da Vas bod0 razumeli tudi drugi? Saj vendar ne morem vsakemu posebej ponavljati svojega razlaganja in še manj pokazati vsakemu posebej, kako treba vse to napraviti. Poskusite torej, sledite mi in ponavljajte moje sporočilo potem povsodi, kamorkoli pridete: — Pričeli smo z najenostavnejšim sredstvom, s stavko s pre-križanimi rokami. To je zadostovalo za pričetek in za prvih štirinajst dni. Čim pa so to manifestacijo spoznali, so jo mogli že tudi preprečiti. Odslej moramo vzbujati strah, če hočemo imeti uspeha. Da zbudimo strali, moramo dokazati svojo moč, njo pa pokažemo s tem, da zmanjšujemo produkcijo _ po svoji volji, rja naj podjetništvo misli, kar hoče. Če pa hočemo to doseči, se moramo potruditi, zlasti z glavo, ne toliko z rokami. Prvo je organizacija. Iniciativo imamo mi v svojih rokah. Ta nam pa koristi le, če jo znamo izrabljati. Zato moramo najmanj vsakih štirinajst dni menjati svojo taktiko, da dosežemo svoj cilj, in vsakokrat moramo uporabljati nova sredstva. Ta sredstva so fiziološka, mehanična, kakor pač treba. Za sedaj sem se odločil za vrsto lažjih incidentov, ki naj v prihodnjih štirinajstih dneh motijo funkcijo bistvenega dela v strojih, motiča za mesenje testa. Pravkar sem vam diktiral tehnično postoi>anje, potrebno za štiri različne načine, s katerimi se da ta motič poškodovati. Vsak teh načinov toliko pokvari motič, da je za osem do deset ur neporaben. Tudi sem vam diktiral štiri druge načine, uporabljive pri proizvajanju moke, torej v mlinih, ... ti štirje načini bodo uničili mlinske kamne in jih ustavili vsakega za osem do deset ur. Najvažnejše pa je, da bodo jutri zvečer dobro pod učeni visi so-drugi, vseh onih trideset tisoč, ki so izbrani za direktno akcijo. Natančno morajo biti izvežbani, kako morajo postopati. Jaz sam ne morem prevzeti in-strukcije trideset tisoč ljudi, to je vendar jasno. Jaz instruiram vas in to mora zadostovati. Podučite, toda prav izčrpno in natančno, vseh dvajset ali trideset delegatov, ki jih jutri zjutraj pošlje sekcija praviteljstvujuščega sovje-ta. Vsak delegat prevzame potem svojo sekcijo, in tako naprej. Pravite, da so vam potrebni demonstracijski stroji, da pokažete delavcem primere, kakor treba? ... Dobro! Nekatere takšne stroje dam postaviti v kleti blokov številka 151, 196 ...» Pietro Ferrati poišče neke listke in beležke in čita z njih: «... 151, 196, 312 in 504. Te prostore bomo vsakih štirinajst dni menjali, da onemogočimo vsakršno spionažo. To je tem bolj potrebno, ker so itak potrebni zopet drugi stroji, da pokažemo na njih druge, nove pokvare, ki pridejo pozneje na vrsto. Te stroje bomo torej takrat postavili zopet drugje... Ali imate še kaj pripomniti? ...»» Tajnik se je zganil, kakor bi hotel še kaj povedati: «Da!» pravi in je ves v zadregi, kajti Pietro Ferrati je zelo gospodovalen in često osoren napram svojim podložni- k"om; «Če sem torej prav razumel, bodo v prihodnjih štirinajstih dneh pokvarjeni povsod isti deli v vseh strojih ... Zdi se mi neizbežno, da se bo potem uprava Siturgica domiflila, da ima opravka z organizacijo, in da gre za manever, za dobro premišljen načrt..* «Da. in. . .» «In?» »Aha! Sedaj vas razumem! Vi torej mislite, da uprava tega ne sme spoznati? Ona naj torej vse, kar se je že zgodilo in kar se še bo. pripiše vse le vrsti nesrečnih slučajev? Dragi prijatelj, posebno brihtno ne mislite! Če delamo to, kar delamo, je vendar naš edini namen, da storimo to tako, da vsakdo razume in six>zna. da smo mi storilci in da delamo po premišljenem načrtu in z nekim velikim namenom! Čemu sicer? Mislite li, da imamo mi kakšen poseben interes na tem, da zmanjšujemo produkcijo, da škodujemo Siturgico takorekoč za šalo. in da s svojim delovanjem zmanjšujemo množino prehrane, na katero je navezana vsa Amerika? Amerika, to je štiristo milijonov živih ljudi, med njimi tristo-inpetdeset milijonov delavcev, torej tristoinpetdeset" milijonov bratov so-drugov? Nikdar in nikakor! Naš interes in namen je, da dokažemo in pokažemo svojo moč in silo, da pokažemo, da smo mi pravi gospodarji, da povemo, da se morajo oni bati na« in ne mi njih, da smemo in hočemo mi njim staviti svoje pogoje in da morajo oni z nami računati najmanj kakor z jedna-kimi, ali pa celo kot z boljšimi! To vse dosežemo, če ne popusti naša disciplina in energija. Prikrivali bomo še nadalje svojo organizacijo, svoje načrte, svoja sredstva, svoje metode, svoje članstvo, svoje vodstvo. Pokazati pa hočemo, da smo tu. da imamo cilj« in da za nje delujemo!...» Nato zmigne z rameni, in tajnika mu ponižno pritrjujeta. Kadar govori Mac Head Vohr s svojimi poverjeniki in direktorji in kadar izdaja svoja povelja, --■-Jjj, i gumijev podpetnik Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter t veliko pri BERSON-KAVCUK, d. d. Zagrreb, Wilsonov trg 7. Zdravnik dr. Groyer zopet redno ordinira Miklošičeva cesta 6 nasproti hotela „Unlon". 4284 Stalna prodajna razstava umetnin KTiLL Kongresni trg Za Mč izjemoma nizie cene. v _ZL* Vsak privatni nameščenec mora poznati svoje pravice pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zato naj naroči knjižico Pokojninsko zavarovanje nameščencev ki se dobi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in velja s poštnino vred 15 Din. 4292 ljubljanske okolice v Ljubljani naznanja svojim vlagateljem, da bo obrestovala izza dne 1. januarja 1923 7. o ® Jakob Mrzlikar Ljubljana — Vič 94 priporoča izposojevanje koles, dalje veliko zalogo ohranjenih in rabljenih koles - ter gumja. - Papriko najboljše kakovosti, čisto, vsake vrste, na debelo, dobavi po dnevnih cenah. Szilaoyi Istvan Subotica 4254 preko pota plinarno. Zahtevajte uzorce. Kapljo se dobro ohranjene steklenice od kollnske vode, parfumov itd. I. C. K O TAR drogerija 4275 Wolfova ulica št. 3. ne nastopa tako gospodovalno, tako tiransko, in pokornost ni tako ponižna, suženjska, uprav brez diha ... Pa tudi Spartakus, nekdanji vodja upornih sužnjev, je bil bolj brutalen in bolj tiranski, ko vsi konzuli in imperatorji.. 3. Sužnji. »Dovolj za danes!* Oba tajnika vstaneta in odhajata. Pri tem pozdravita mnogo globlje, kakor se spodobi med sodnigi. eča z arucrim opr&-vilom: vode priliva v vaze, kjer se šopirijo bohotne vrtnice. Potem prinese od nekod staro, krasno kitajsko vazo iz osemnajstega stoletja, v njo vlije nekaj alkohola in vrže še dva prgišča benzoe v to improvizirano kadilnico. Čutni, skoraj poltni in o]>ajajoči duh se razširi po vsej spalnici. Pietro Ferrati, ljudski tribun, stoji zamišljen pred kadilnico in nemo gleda v oblačke, ki se dvigajo iž nje, liite p°d strop in se tu razblinijo... Potem se trzne, odide iz sobe, zapre vrata za seboj in odkoraka polagoma po stopnicah navzgor, na streho, da vsrka nekaj nočnega hladu in svežega zraka. Durja piha tukaj že precej ostro. Tu je občutljivejša, ko nad Visoko palačo, ker se Ie ti naslanja na prva pobočja umetnega griča in je veter ne zaie\a tako naravnost, kakor strehe blokov. Bloki leže sredi odprte ravnine tile ob izlivu, kjer se razteza vsa Mvssissipijeva dolina neizmerno na vse strani. Sever je tukaj kakor doma in tudi brije po domače. Ko se popne Pietro Ferrati po teh stopnicah na vrh, ga najpreje napade brezobziren sunek burje. Ferrati se ustavi in se prime za ograjo. Potem se s hrbtom zasloni za dimnik. Pa la za hip. Nato se takoj zoj>et zravna, se z enim samim pogledom prepriča, da je sam na vsej terasi, — sicer bi bilo čudno, če bi našel tu gori še koga. — ter se takoj loti čudnega, nenavadnega početja: Najprej odvzame ograji vse opore in odstranjuje drog za drogom, dokler ni vsa terasa brez ograje. Na to se poda pod dimnik in se za njim za-kloni pred vedno hujšimi sunki burje. Dimnik je precej nizek. Na njem je vrsta železnih veternic in vratic. Pietro Ferrati je za glavo višji od vsega tega Sedaj se nasloni na dimnik in gleda v temno obzorje, kakor da kaj pričakuje. Njegove oči se ustavljajo na tem štirikotnem obzorju, na teh praznih, molčečih, temnih strehah, čez katere brije buria. Na severu gleda le čez vodo in v oblake. Blok 216 st"ji na oni stran; mesta, ki je poleg Mississipija. Izliv, širok kakor morski zaliv, se motno svetlika v zamolklem luninem svitu. Na oni strani se širi planjava, prostrana brezmejna, črna. Na vseh drugih treh straneh pa se dvigajo drugi bloki, kakor sekire, in njihovi dimniki, kakor sulice. Nikjer ni luči. Polnoč bo kmalu, in bloki že vsi spe. «Spe,» si misli Pietro Ferrati, »razven onih, kjer še delajo sedaj v kleteh ... na primer 151... in 196... in 312 in 504 ...» Zravna se in ponosen občutek mu razširi prsa- «Spe,... če jim dovolim!* (Dalje prihodnjič). Pozorl Pozorl Pravi ,Goiser'-fev9ji, čevlji za smuči ter lovski Čevlji vseb trst sa izdelujejo t znani solidni čev ljarski delavnici m Anton in Jož. Brajer Liubliana, Turjak trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Cene solidno! Postrežba točna! II Kožuhovina svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila pa znižanih cenah B. SltMc nosi. R. Sass Liubliana, Mestni trsr Itev. 19. Išče se 4276 ki bi bil pripravljen vložiti večji znesek v obliki posojila ali kot družabnik v vpeljano kemično tvornico v svrho večje kapacitete. Obrestovanje in garancija dobra. Tismene ponudbe pod „Kapital" na anončno dražbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime , ob malenkostni pristojbini tvrdka ]. BOREC Ljubliona, Eosposuetska g. \l Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih Od 1111! do M lil I -j Ljubljana, Židovska lil. S. •: na trgovina j % % /v^ ^ i tudi vloge v tekočem računu, ki lih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor za vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu meslto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Stsnjc branikih ving 220 mljonoo kron. Mestna hranilnica ljubljanska Prešernova ulica št. 3. 4208