GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Murska Sobota, 4. junija 1954
Leto VI. — Štev. 22 — Cena din 10
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trg zmage 5 — Ček. račun pri NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500 — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini
Predsednik republike na obisku v prijateljski Grčiji
Predsednik naše republike tov. Tito je na povabilo grškega kralja Pavla in grške vlade odpotoval 29. maja na prijateljski obisk v sosedno Grčijo. Med potjo se je ustavil v Splitu, kjer je bil na vsakem koraku zelo toplo sprejet. Ljudstvo mu je prirejalo spontane ovacije. Obiskal je tudi malo mestece Sv. Martin, kjer se je na željo meščanov zadržal nad dve uri. V prisrčnem razgovoru z njim so obujali spomine na težko narodnoosvobodilno borbo, v kateri je tudi njihovo mestece — kakor vsa Dalmacija — dalo neprecenljiv delež.
Pretekli ponedeljek točno ob 10.30 uri je maršal Tito s svojim spremstvom, v katerem je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan, zdravnik prof. dr. Lavrič, general Žeželj in drugi, stopil na šolsko ladjo Jugoslovanske vojne mornarice »Galeb« in se ob navdušenem vzklikanju in poslavljanju množice Splitčanov odpeljal po Jadranskem morju v zavezniško deželo.
Atene, glavno mesto kraljevine Grčije, je zadnji čas močno spremenilo svoje lice. Vsepovsod vihrajo naše in grške zastave, vse je v cvetju in zelenju. Mnoga poslopja so tudi ponoči razsvetljena. Grški tisk že nekaj dni zelo ugodno piše o obisku tov. Tita. »Grčija bo veličastno sprejela predsednika Tita,« se glasi naslov članka časnika »Elefteria«, poudarjajoč, da to ustreza veliki vlogi jugoslovanskega voditelja in stopnji razvoja sodelovanja med obema deželama.
V sredo zjutraj je ladja »Galeb« s tov. Titom in njegovim spremstvom priplula v pirejsko pristanišče. Brž ko se je »Galeb« vsidral, je stopil na njegov krov kralj Pavel in maršalu Titu predstavil predsednika vlade, ministre in druge voditelje. Dopoldne je tov. Tito obiskal dvor, popoldne so se mu predstavili šefi diplomatskih misij, zvečer so na dvoru njemu na čast priredili večerjo, takoj zatem pa svečan sprejem.
Maršal Tito prebiva v najlepši palači »Herodos Atik«. Včeraj, v četrtek, je položil venec na grob Neznanega junaka, zatem pa je v svojem bivališču sprejel predsednika in člane atenskega občinskega sveta. Opoldne so njemu na čast
priredili zakusko na dvoru, zvečer pa grška vlada v oficirskem klubu večerjo in svečan sprejem, katerega so se poleg maršala Tita in njegovega spremstva udeležili tudi najvišji grški voditelji in diplomati. Program bivanja tov. Tita v Gr-
čiji je zelo pester, saj bo obiskal tudi največje vojaške ustanove in enote, si ogledal znamenitosti Aten in grške kulture, med svojim bivanjem pa se bo razgovarjal z grškimi voditelji o položaju na Balkanu in v svetu sploh. Diplomatski opazovalci napovedujejo, da bo krona teh razgovorov sklep, da se Balkanski sporazum čimprej spremeni v vojaško zvezo med tremi zavezniškimi državami na Balkanu — Grčijo, Turčijo in FLRJ.
Tov. Tito je bil v Grčiji sprejet kot zelo cenjen državnik, pobudnik Balkanskega pakta in največji heroj jugoslovanske države. Med svojim bivanjem je sprejel več odlikovanj, med njimi zlato kolajno, ki jo atenska občina podeljuje samo najbolj uglednim državnim poglavarjem.
Zahvala
tovariša Tita
Za svoj 62. rojstni dan sem prejel pozdrave, čestitke in darila od mnogih naših delovnih kolektivov, množičnih organizacij, raznih društev in ustanov, ljudskih odborov in zadrug, pripadnikov JLA, graničarjev, organov državne varnosti in Ljudske milice, od izseljeniških organizacij in naših diplomatskih zastopstev v tujini ter posameznikov iz države in tujine.
Ker ne morem vsem osebno odgovoriti, izražam s tem svojo hvaležnost za pozdrave, čestitke, želje in darila, ki so mi bila poslana.
JOSIP BROZ-TITO
Pojmovanje družbenih koristi -
merilo zavesti naših delovnih kolektivov
Pri potrjevanju zaključnih računov za leto 1953 — kar je bila glavna točka dnevnega reda zadnje seje zbora proizvajalcev OLO, ki se je sestal preteklo soboto v Murski Soboti — je bilo ugotovljenih več slabosti in finančnih prekrškov, ki so hromili zakonito poslovanje posameznih podjetij in spravili v dokajšnje težave njihove delovne kolektive.
V nekaterih podjetjih so več gradili ter kupili več strojev in drugih naprav, kakor pa so jim dovoljevale finančne zmožnosti. Spričo tega lani niso mogli kriti vseh investicij. Značilen primer so odkrili v Lendavskih opekarnah; tamkaj so lani mnogo gradili, ne da bi poprej pomislili, ali bodo zmogli
vsa denarna bremena. Sprva je sicer delavski svet tega podjetja sklenil, da bo kril vse investicije iz sklada za prosto razpolaganje, pozneje pa je svoj sklep prezrl in odločil, da bodo del viška plač, ki so ga namenili v sklad za prosto razpolaganje in s tem za investicije, razdelili med delavce v obliki trinajste plače. Čeprav članom tega kolektiva ni moč odrekati pravice do zaslužka, pa le ni prav, da so delili trinajste plače v času, ko so imel še neporavnanih nad 300.000 dinarjev investicijskih stroškov. To tembolj, ker so računali, da jih bo družba rešila iz zadrege. Vendar so se ušteli; zbor proizvajalcev je sklenil, naj podjetja, ki so po svoji krivdi zašla v težave, sama zaprosijo za kredite in z njimi krijejo neporavnane investicije iz lanskega leta. Drugače tudi biti ne more, kajti če bi OLO kril zaostale investicije s svojimi sredstvi, bi se mo-
(Nadaljevanje na 2. strani)
S kongresa „SVOBOD“ v Celju
Razvijajmo kulturo delavskega razreda
po svetlih vzorih predvojnih ,,Svobodʻʻ
29. in 30. maja je bil v Celju, našem industrijskem mestu, drugi kongres delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. V unionski dvorani na Titovem trgu se je zbralo nad 500 delegatov iz 130 društev, kolikor jih deluje v naši republiki. Pregledali in ocenili so delo, ki so ga društva opravila v razdobju med ustanovnim in dragim kongresom. Živahna razprava se je razvijala v treh komisijah, ki so ob zaključku kongresa dale konkretne predloge in nove smernice za bodoče kulturno-prosvetno delo med delavstvom. Delegati so izvolili tudi novo vodstvo Zveze »Svobod« za Slovenijo. Za predsednika je bil znova izvoljen tov. Ivan Regent.
Celje je v kongresnih dneh močno spremenilo svoje zunanje lice. Vse mesto je bilo v zastavah, zelenju in cvetju. Preteklo nedeljo je prišlo v Celje nad 20.000 Ijudi, večinoma članov delovnih kolektivov naših večjih podjetij. Na velikem zletu je v povorki sodelovalo 14 godb na pihala, ki so ves dan koncertirale na raznih mestih. Na trgu poleg okrašene tribune je nastopilo nad 400 pevcev, ki so pod vodstvom starega
Svobodaša Borisa Ferlinca zapeli dve revolucionarni pesmi. Sledil je nastop združenih moških zborov. Popoldne pa so bila številna športna srečanja in tekmovanja.
Tako je Celje in z njim vsa Slovenija slavilo svoj veliki praznik — tako je naš delavski razred še enkrat izpričal, da bo tudi v bodočnosti, oplajajoč se s svetlimi vzori iz preteklosti, dohiteval čas in razvoj na kulturnem poprišču, da bodo »Svobode« zares žarišča kulturnega ustvarjanja.
Praznik borbenih Trbovelj
Ta teden slave v našem največjem rudarskem središču — Trbovljah — tri jubileje: stoletnico trboveljske občine, stopetdesetletnico trboveljskega rudnika in tridesetletnico zloma Orjune. Slovesnosti in razne prireditve so bile ves teden. Na seji občinskega ljudskega odbora, ki je sledila takoj po uvodni svečanosti jubilejnega tedna, pa so podelili častno občanstvo Mihi Marinku, Francu Leskošku in Lidiji Šentjurčevi.
1894 — 1954
V nedeljo, 6. junija, vsi v Ljutomer na proslavo 60-let— nice prvega pevskega zbora v severovzhodni Sloveniji!
SLAVNOSTNI PROGRAM:
5.	junija ob 20. uri: »Kralj na Betajnovi«, drama v treh dejanjih. Režiser Peter Malec. Igra dramska skupina KUD »Ivan Kaučič« Ljutomer.
Po premieri ob 22. uri velik ognjemet.
6.	junija: Od 5. do 6. ure budnica godbe na pihala. — Ob pol 8. uri položitev vencev na grobove kulturnih delavcev. — Sprejem gostov. — Ob 11. uri promenadni koncert godb na pihala.
POPOLDNE:
Odkritje spominske plošče na Domu kulture.
Pozdrav in razvitje društvenega prapora.
Podelitev diplom najstarejšim sodelavcem pevskega zbora.
Nastop združenih pevskih zborov ljutomerskega in soboškega okraja ob spremljavi godbe na pihala. Nastop folklornih skupin.
Pričetek popoldanske prireditve ob 13. uri za Domom kulture.
Ob 16. uri ponovitev Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«.
Sodelujejo vsa ljudskoprosvetna društva ljutomerskega in soboškega okraja ter kulturne skupine iz drugih okrajev.
Po končanem programu ljudsko rajanje na letnem telovadišču TD »Partizan«.
Vse Prekmurce in Prleke vabi
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Mogočna pesem naj še doni, od srca k srcu naj hiti . . . !
Šestdeset let slovenske pesmi o Ljutomeru — to ni več medel rezultat, ki bi lahko še kdaj utonil v 
pozabi. Leta in leta se bodo mladi rodovi spominjali mož in žena, ki so kljub nasprotovanju takratnih avstrijskih krogov uresničili svoje neukrotljive želje — zapeti domačo, lepo slovensko pesem — in se o svojih prizadevanjih združili v kolektiv, ki je ponesel domačo besedo med vesele Prleke, jih z njo bodril in jim vlival zaupanje v moč slovenskega ljudstva.
Prve pevce pokriva mrzla, a vendar domača zemlja, kot je bila domača tista pesem, ki so jo tolikokrat zapeli. Ce pa bi še živeli, se jim danes ne bi bilo treba sramovati; tudi novejše strani zgodovine, ki so ji sami dali zasnovo, niso ostale prazne. V njih je zapisano marsikaj bleščečega, iz česar je moč sklepati, da gredo po njihovih stopinjah tudi sodobniki, čeprav je njihovo poslanstvo dobilo precej drugačno vsebino.
KUD „Ivan Kaučič“ nadaljuje tradicijo
Tudi Prleki so neučakano šteli mesece in dneve v napetem pričakovanju, da jim bo spet zasijala svoboda, ki jo je ugrabil kruti okupator. Slovenska pesem se je umaknila z javnih odrov v prebivališča, spremljala je tiste, ki so se uprli tujemu nasilniku, ki so trpeli in umirali v taboriščih. Z domačo pesmijo so Prleki padali, umirali, pa tudi zmagovali. Tujec je krepko občutil njen udarni ton.
V spomin si prikličimo srečne trenutke, ko je tudi Prlekija vzdrhtela v sreči in pozdravila osvoboditelje. Takrat so se v Ljutomer zgrnile množice, da vidijo in pozdravijo svoje sinove — partizane. Spet je bilo slišati koračnice domače godbe. Fantje in možje so brez poziva prijeli za glasbila, prišli iz »vseh vetrov« in zaigrali. Potem pa mitingi! Kdo bi naštel vse tiste večere, ko so z zasilno postavljenih odrov orile partizanske pesmi, koračnice. Ljutomerčani so se s pesmijo, ki je privrela iz svobodnih gozdov, oddolžili prinašalcem svobode, izražali so svoja občutja in srečo, dn je domovina prosta tujcev in izkoriščevalcev. In njim — pevcem in godbenikom — je pritegnilo vse ljudstvo.
Novi čas — nove zahteve. Kulturne skupine, ki so sprva vsaka zase delovale, je bilo treba združiti v en kolektiv, ki naj bi dajal pravo vsebino kulturnemu utripu mesta in okolice. In to se je kmalu uresničilo: leta 1949 se je zbrala k posvetu številna družina ljudi. Ustanovili so kulturno-umetniško društvo in ga imenovali po rojaku z Desnjaka — narodnem heroju Ivanu Kaučiču - Nandetu. S svojo odločitvijo so posta-
vili trajen spomenik borcem, ki so se kakorkoli bojevali zato, da še danes živi slovenski človek v prelepi Prlekiji. Borci za slovensko besedo in borci za pravo svobodo so si podali roke. Kako velika skladnost, kakšno doživetje! Mrtvi bojevniki, ki počivajo v grobovih, so lahko še trdneje zaspali, kajti narod, ki so mu peli in se zanj z orožjem v roki borili, je otet in za vedno gospodar na svoji gradi.
Mnogo tihih in skromnih, a požrtvovalnih ljudi je bilo treba, preden so se na društvenem obzorju pokazali prvi uspehi. In našli so se, ki so iz polnih prs dihali z društvom. Z uspehi so rastli tudi novi ljudje. Iz leta v leto se je polnila društvena kronika z bolj in bolj pomembnimi dogodki. Kolektivi so rastli številčno in kakovostno. Zbirali so se okrog M. Zacherlove, Slavka Stoparja, Avgusta Loparnika in drugih, katerih imena se vidno zrcalijo v povojnih društvenih uspehih. Težko je dati verno sliko o vsem, kar je bilo storjenega: uspeli koncerti ženskega, moškega in pionirskega zbora, mnoge nepozabne dramatske stvaritve (Celjski grofje, Veronika Deseniška, Deseti brat, Globoko so korenine, kralj na Betajnovi itd.), nad sto koncertov in samostojnih nastopov godbe na pihala, kakovosten vzpon orkestra itd. — vse to so dokazi kulturnega utripanja, ki ga ni moč izmeriti z urami ali suhimi številkami. V zadnjih letih je svoje opravila tudi Ljudska univerza. Veseli teater je nalil sladkega vina mnogim ljubiteljem humorja. Prav zadnje dni pa se je občinstvu prvič predstavila tudi solistična sekcija.
Poleg množičnosti — društvo je vedno imelo v svojih vrstah nad 150 aktivnih članov — je rastla tudi kakovost. Na mnogih tekmovanjih so bili Ljutomerčani med prvimi. Zlasti lep uspeh so dosegli pionirski pevski zbor, godba na pihala in orkester leta 1990 na okrožnem tekmovanju v Mariboru. Od tamkaj so šli kot zmagovalci.
Vsem udeležencem
slavja v Ljutomeru:
naš pozdrav!
Že iz tega, kar smo na tem mestu zapisali, lahko bralec sklepa, da je ljutomersko kulturno-umetniško društvo tudi po vojni uspešno opravljalo svoje poslanstvo; ob njegovih stvaritvah je našlo kulturni užitek in zasluženo razvedrilo na tisoče delovnih ljudi. Kolikokrat so bile dvorane nabito polne ljudi, ki so željno srebali čisto vodo iz tega studenca kulture! Poslanstvo društva pa ni bilo uklenjeno le v mestne meje, temveč je prodrlo daleč na podeželje. Po njem so se zgledovala vaška društva ,iz njegove ustvarjalnosti so se učila in presajala dobro na svoje odre. Skratka: velik je delež društva k rasti kulture v Prlekiji.
Prav zato je nedeljski jubilej velik in pomemben dogodek ne le za Ljutomerčane, marveč za ose prebivalce Prlekije. Vsi — posebej pa še prvi — so lahko ponosni na prehojeno pot, ki so jo pred 60 leti začeli utirati njihovi predniki in po kateri Kaučičevci še danes smelo korakajo do novih uspehov. Pogled o preteklost pa jim daje zadoščenje, da so mnogo prispevali o slovensko kulturno zakladnico. A ne zaman! Šestdesetletno vztrajno delo na prosvetnem področju je rodilo bogate sadove.
Vsem pa, ki se bodo v nedeljo zbrali v mestu prvega pevskega zbora, naj velja naš pozdrav!         S. K.
OD TEDNA
DO TEDNA
DR. BRILEJ, STALNI DELEGAT FLRJ V ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH NARODOV, je pred dnevi izročil svoje poverilnice generalnemu sekretarja tega mednarodnega foruma. Ob tej priliki je izjavil, da Jugoslavija teži po dokončni, ne pa samo po začasni rešitvi tržaškega vprašanja.
PREDSEDNICA GENERALNE SKUPŠČINE OZN ga. Vidjaja Lašmi Pandit bo 24. junija prispela v našo državo. V Jugoslaviji bo ostala 8 dni in bo gost naših najvišjih voditeljev.
KOT OREH DEBELA TOČA je pred dnevi prvič padala na Tolminskem. Povzročila je precejšnjo gospodarsko škodo.
MEDNARODNI RDEČI KRIŽ zahteva nadzorstvo nad uporabo atomske in vodikove bombe. Ta zahteva je dobila svoje mesto v posebni resoluciji upravnega odbora Lige društev RK.
ZA KMETIJSTVO V SLOVENIJI so odobreni krediti v znesku 808 milijonov din. Največ teh kreditov bodo dobile kmetijske zadruge, kmetijska gospodarstva in OLO, nekaj pa tudi zasebni kmetje.
ABESINSKI CESAR HAILLE SELASIE je pred dnevi obiskal ZDA. Razgovarjal se je z vodilnimi ameriškimi državniki o tem, da bi njegova država dobila sredstva in strokovnjake za izkoriščanje nahajališč urana, ki ga ima ta dežela toliko, da ji pripada eno izmed vodilnih mest na svetu.
LABURISTIČNA STRANKA ANGLIJE je objavila, da bo njena delegacija odpotovala na obisk na Kitajsko. Ta vest je delovala med Američani kot »ledena ploha na razgrete ljudi«.
NA DUNAJU JE BILA SKLENJENA KUPČIJA med jugoslovanskimi in madžarski podjetji. Vrednost znaša 2.5 milijona dolarjev. Naša država bo izvažala les, kemične izdelke in konopljo, madžarska podjetja pa v našo državo cement, elektrode, rezervne dele za traktorje in podobno.
ZAČELA JE OBRATOVATI VELIKA TOVARNA ALUMINIJA V KIDRIČEVEM. Ta gigant nas je doslej veljal 20 milijard din. Že sedaj bo dajal letno okrog 30.000 ton »kovine bodočnosti«. Vsi obrati so močno mehanizirani, tako da lahko v 3 minutah raztovorijo vagon boksita, ki ga uvažajo iz Dalmacije. Dnevno prispeta v Kidričevo dva vlaka s surovino.
PO VOJNI SO NASELILI V CONI A tržaškega ozemlja okrog 30.000 Italijanov, da bi tako sistematično spremenili narodnostni sestav tamkajšnjega prebivalstva.
PREDSEDNIK TURŠKE VLADE MENDERES je odpotoval v ZDA na povabilo prezidenta Eisenhowerja. Na poti se je ustavil v Atenah, kjer se je sestal z voditelji prijateljske Grčije. Izjavil je, da ni nobenih ovir za tesno sodelovanje treh balkanskih držav.
MC CARTHYJU STRIŽEJO PEROTI. Eisenhowerjeva vlada je njemu ponovno prepovedala, da bi imel svojo obveščevalno mrežo v državni upravi.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 4. do 13. junija
Med 4. in 8. junijem nekajkrat kratkotrajne padavine z ohladitvami. V nadaljnjem poteku pretežno jasno poletno vreme.
Stran 2
»OBMURSKI TEDNIK«
Murska Sobota, 4. junija 1954
Kako utrditi stike med člani in odborniki SZDL
Naš družbeni razvoj nas vse bolj in bolj sili, da se vsakdo izmed nas živo zanima za vse dogodke v domačem kraju, v občini, v okraju, republiki in sploh v svetu. Zanima nas gospodarstvo, uprava, šolstvo in prosveta, politični dogodki itd. Ker pa vemo, da posameznik ne more vsega sam uravnavati, reševati ali razumeti, se moramo danes bolj kakor kdaj koli prej združevati in vsa vprašanja skupno pretresti. In kje naj se to izvaja, če ne v naši najštevilnejši organizaciji, v Socialistični zvezi delovnih ljudi, Na naših sestankih moramo dati vsa vprašanja na rešeto, na sestankih se sprejemajo vsi dobri in pametni predlogi, naši člani pa so tudi tisti, ki potem takšne predloge izvajajo in uresničujejo, odkrivajo napake, odpravljajo pomanjkljivosti. V našem statutu ali poslovniku je zapisano, da bi se morali sestajati člani SZDL vsak drugi mesec na sestankih. Če pa pogledamo, kako se takšni sestanki pripravljajo in če jih sploh kje redno izvajajo, si moramo odgovoriti, da tega ni. Vaški odbori nimajo rednih mesečnih sej, večkrat tudi ne vedo, kaj naj razpravljajo itd. Kje tiči vzrok? Dve pomanjkljivosti hočem najprej pokazati. Odborniki osnovnih (vaških) organizacij nimajo stikov s svojimi člani, na drugi strani pa občinski odbori SZDL še niso toliko trdni, da bi pomagali vaškim odborom, da bi jih pritegovali k stalnemu delu.
Skušal bom predlagati način, kako naj odborniki osnovnih organizacij delajo s člani. Biti odbornik SZDL je častna funkcija. To pa pomeni, da mora odbornik žrtvovati več časa za našo organizacijo kakor navaden član. Nadalje pa pomeni to, da ga ljudje cenijo bolj od drugih članov in mu zaupajo, ker on več ve, ker je bolj delaven, ker ima rad ljudi in svojo domovino, skratka, t. j. človek, ki nekaj pomeni.
Doslej je prihajal v stik z našim članstvom navadno blagajnik, ki je nekajkrat na leto pobiral članarino. Takšno delo je nehvaležno in ga en sam človek teško opravi. Zato predlagam, da naj vsi odborniki osnovnih organizacij gredo med člane vsak mesec, se z njimi razgovarjajo in posvetujejo, obenem pa lahko pobero tudi članarino. Če to opravijo v prvi polovici meseca — saj na posameznega odbornika ne pride mnogo članov — bo vsak odbornik nabral za zvrhan koš novic in predlogov pa upravičenih kritik in vprašanj, in tako ne bo manjkalo snovi za sejo. Nekako sredi meseca se sestane odbor k seji, povabi odbornika občinskega odbora SZDL, pretrese vsa vprašanja, sprejme sklepe za svoje delo, česar ne more rešiti sam, pošlje občinskemu odboru v razpravo. Najvažnejše reči tudi
zapiše in pošlje občinskemu odboru SZDL. Okrajnemu odboru ne pošilja zapisnikov, pač pa takoj sporoči nujne stvari, ki jih je treba takoj obravnavati. V. glavnem pa se stekajo vse zadeve pri občinskem odboru SZDL. Ko ima ta zbrana poročila svojih vaških odborov, bo imel kaj razpravljati in reševati. Ako pa nima delovnih vaških odborov, bo tudi občinski odbor ostal nedelaven, ostale mu bodo samo kampanjske ali občasne in enkratne naloge, kakor je občinski dan, volitve, pobiranje zaostale članarine in slično.
Pri takšnem načinu dela bo SZDL vršila svojo osnovno nalogo, da bo vzgajala naše ljudi, da bo odpravljala napake, in tako bodo naši ljudje spoznali pravo vrednost organizacije. Tako pa sedaj pogosto opravičeno govorijo, češ kaj mi koristi SZDL, saj samo članarino pobirajo. Pri novem načinu dela pa bi naši ljudje kaj kmalu spoznali, koliko škode se da odpraviti, če pravočasno vidimo in odstranimo nepravilnosti, če kaj koristnega zgradimo in izboljšamo.
Vemo, da tak način dela pomeni konec spanja za marsikatero našo organizacijo. Toda, če hočemo napredovati in si delo izboljšati, nimamo druge poti. Pač, imamo jo! Če bomo znali najti v vsaki vasi sobo za našo organizacijo in v njo privabljati člane, potem nam res ne bo treba hoditi od hiše do hiše, ker se bomo v takšni sobi med seboj pogovarjali. V takšni sobi bomo lahko imeli tudi časopise, šah, morda celo radio i. sl.
Možnosti za večjo povezanost naših članov in organizacije sploh
je torej več. Toda osnova za to je delo, delo naših odborov in posameznikov. Glejte, bliža se 10-letnica osvoboditve Prekmurja in sploh naše domovine. Še prej bomo proslavljali na Ostrožnem pri Celju borbo vseh Slovencev iz severne Slovenije, takoj nato 20-letnico »Ljudske pravice« v Lendavi. Naš obračun, naši uspehi bodo prikazali tak napredek, kakršnega Prekmurje še nikoli ni doseglo. In kdo je vse to napravil? Naš človek, organiziran v SZDL, ki ji je kazala pot ZKJ. Zato okrepimo naše organizacije, povečajmo svoje vrste, nočemo biti več med zadnjimi!	F. R.
Okrajni odbor SZDL M. Sobota obvešča;
Seja okrajnega odbora SZDL
bo v torek, 8. junija, v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti z začetkom ob 8. uri. Razen odbornikov Okrajnega odbora SZDL vabimo na sejo tudi vse predsednike občinskih odborov SZDL kakor tudi predsednike občinskih ljudskih odborov. Obravnavali bomo naslednje zadeve:
1.	Analiza občinskih konferenc SZDL in bodoče delo.
2.	Nekateri problemi naše mladine.
3.	Razno.
Opozarjamo vse predsednike občinskih odborov SZDL, naj prineso za svoj delokrog, t. j. za vsak vaški odbor, točne podatke o številu volivcev in članov SZDL za vsak posamezni kraj ter skupno za občino.
Okr. odbor SZDL M. Sobota
Pismo uredništvu, objavljeno v prejšnji številki »Obmurskega tednika, je navajalo, da občinski odbor SZDL v Cankovi ni poravnal članarine za lansko leto. Ta neljuba pomota je nastala zato, ker so nakazali denar preko NB, obrazložitev pa pol drugi mesec pozneje s posebnim dopisom, in tako je ostal pregled vplačane članarine v knjigi članarine prazen.
Odborniki vaških, občinskih odborov SZDL in člani Socialistične zveze! Preberite članek »Kako utrditi stike med člani in odborniki SZDL«. — Pišite o svojih izkušnjah pri delu v SZDL in redno zasledujte obvestila Okrajnega odbora v »Obmurskem tedniku«.
Beseda za študijsko knjižnico
Obmurja
Pretekli teden je bil v uredništvu našega tednika razgovor, posvečen vprašanju ustanovitve osrednje kulturne ustanove — studijske knjižnice v Obmurju.
Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev študijske knjižnice o Murski Soboti, prof. tov. Zadravec, je tokrat dopisnikom povedal nekaj misli o zvezi s tem vprašanjem. Poudaril je, da bo Murska Sobota skladno s političnim in gospodarskim razvojem Obmurja postajala tudi osrednja točka v kulturnem življenju tega predela. Da bi lahko v tem smislu odigrala svojo vlogo, so ji potrebne take ustanove, ki bodo dajale pravi ton in vsebino njenemu kulturnemu poslanstvu. Ena
teh ustanov naj bi bila študijska knjižnica.
V njej naj bi našle svoje mesto znanstvene knjige iz vseh ved in strokovnih področij, dedščina v domači folklori in tisku. Kot osrednja kulturna ustanova naj bi skupaj s pokrajinskim muzejem, ki je že o razvoju in bo dobil Obmursko obeležje, nudila ukaželjnim ljudem, zlasti še delovni inteligenci, bogato gradivo za študij in strokovno izpopolnjevanje. Potrebo po njej že danes čutimo; koliko je ljudi, ki ne morejo priti do potrebnega študijskega čtiva, ki bi jim odprlo širši pogled v
svet gospodarstva, znanosti in kulture! Študijska knjižnica bo navezala stike tudi s podobnimi ustanovami v naši deželi, z njihovo pomočjo posredovala svojim obiskovalcem sicer težko dostopno literaturo in gradivo, in tako duhovno še čvrsteje povezala Obmurje z ostalimi predeli naše ožje in širše domovine.
Organizatorji vidijo začetek poslovanja te ustanove v koncentraciji soboških in okoliških knjižnic. Iz njih bi izbrali vse tisto, kar bo lahko služilo študijski knjižnici. S tem pa seveda ni rečeno, da v Murski Soboti ne bi še nadalje poslovala ljudska knjižnica, bodisi kot poseben oddelek študijske knjižnice ali pa kot samostojna ustanova.
Marsikje — zlasti pa še v uradih in ustanovah — hranijo v svojih arhivih in omarah gradivo, ki ga bodo lahko odstopili študijski knjižnici. Pa tudi knjižni darovi Posameznikov ji bodo zelo dobrodošli. Nedvomno bo vsakdo, ki mu je kulturni napredek Obmurja pri srcu, rade volje odstopil knjige, ki jih morebiti sam več ne potrebuje in so zanj samo »zamrznjeni« kapital v omarah. S svojo daritveno gesto pa ga bo napravil dostopnega širšemu krogu ljudi. Pri zbiranju knjižnih darov čaka hvaležna naloga zlasti obmurske akademike; v počitnicah, ki so pred durmi, naj bi z nabiralno akcijo med prebivalci Obmurja storili svojo dolžnost do študijske knjižnice. Le tako bo moč zbrati nad 15.000 knjig, ki naj bi bile osnova za njeno poslovanje.
Knjižnici bo treba čimprej dodeliti začasne prostore v poslopju, v katerem deluje tudi ljudska knjižnica. Nadejajo se tudi, da bo Okrajni ljudski odbor že na prihodnji seji sprejel odlok o njeni ustanovitvi in ji hkrati zagotovil tudi najnujnejša sredstva. Pozneje naj bi se knjižnica preselila v soboški grad poleg pokrajinskega muzeja.
Ob zaključku razgovora je tov. Zadravec dejal, da so soboški kulturni in politični činitelji že pokazali polno mero razumevanja za to ustanovo. Izrazil je prepričanje, da jim bodo sledili tudi prebivalci Obmurja, od katerih je pričakovati, da bodo moralno in tudi gmotno podprli bodočo študijsko knjižico. To hotenje pa zasluži tudi pozornost osrednjih političnih in kulturnih krogov naše republike.                          S. K.
Ljutomer v znamenju
šestdesetletnice
Za uvod v proslavo 60-letnice pevskega zbora v Ljutomeru je bil 25. maja v ljutomerskem Domu kulture koncert ženskega in pionirskega pevskega zbora KUD »Ivan Kaučič« pod vodstvom pevovodje prof. Minke Zacherlove. Sodeloval je tudi društveni orkester pod vodstvom tov. Loparnika.
Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo prostorno in lepo okrašeno dvorano. Prireditev se je spremenila v pravo manifestacijo za ljubljenega voditelja — tov. Tita, ki je prav tega dne dopolnil 62. leto svojega plodnega življenja.
Slavnostni govor je imel društveni predsednik tov. Štebih, ki se je v izbranih besedah spomnil ustanovitelja godbe na pihala in organizatorja pevskega zbora, pokojnega Frana Zacherla. Navzoči so govornika večkrat prekinjali s ploskanjem.
Sledil je nastop pionirskega pevskega zbora z 8 točkami. Zenski pevski zbor se je predstavil občinstvu z 11 skladbami. Oba kolektiva — kakor tudi orkester in solista tov. Seršenova in tov. Žunec — so bili deležni zasluženega priznanja stotin poslušalcev. Koncertu je prisostvoval tudi pevski zbor malih radgonskih Svobodašev — pionirjev.
Ta nastop pomeni dostojen uvod v slavnostne prireditve. Nastopajoči so bili deležni mnogo cvetja in navdušenega odobravanja. Poslušalci so zapuščali dvorano zadovoljni in z ugotovitvijo, da so doživeli nepozaben kulturni dogodek.
Tudi godba na pihala se je vključila v program ob tem pomembnem jubileju. Pred polno zasedeno dvorano je izvedla uspeli koncert. Dirigiral je tov. Avgust Loparnik.
Ko je napovedovalec prebral pozdravno brzojavko člana mariborske opere Lojzeta Hercoga, je zadonela v dvorani koračnica »U boj«, takoj za njo pa še posebej pripravljena »Jubilejna uvertura«. Čustven Fučikov valček »Ideali mojih sanj«, venček »Dalmatinskih pesmi« in koračnica »Bosna selamlik« pa so poslušalce spravili v tako sanjavo razpoloženje, da je celo napovedovalec pozabil omeniti zaključek prvega dela programa.
V začetku drugega dela sporeda je godba zaigrala »Prleško uverturo«, ki jo je za 25-letnico obstoja godbe pripravil ka-
pelnik tov. Loparnik in jo posvetil ustanovitelju Francu Zacherlu. Skladba je doživela svoj uspeh. Občinstvo se je na mah navzelo veselega »prleškega vzdušja«.
S skladbo »Pošta v šumi« so izvajalci dosegli višek. Za konec pa je lepo izzvenela koračnica »Mladi bataljoni«.
Zasedanje Zbora proizvajalcev
OLO Murska Sobota
(Nadaljevanje s 1. strani)
rali odpovedati elektriki številni kraji v Prekmurju. Sredstva so namreč pičla in morajo prvenstveno tja, kjer so najbolj potrebna.
Knjigovodstvo v zaostanku in več finančnih prekrškov je komisija za potrjevanje bilanc ugotovila tudi na kmetijskem posestvu v Lendavi, kjer stvari še raziskujejo. Tako so izdatke za sindikalni izlet in vrednost običajnega deputata v vinu prišteli k splošnim stroškom podjetja, namesto da bi z njimi obremenili plačni fond, kar bi praviloma morali storiti. Tudi stroje in naprave, ki so jih pretekla leta dobili zelo poceni (60 % regres), so dražje prodajali naprej in pri tem precej zaslužili. V dobro jim je šteti, da so tako pridobljena sredstva vložili v sklad za investicije. Kljub
temu pa gre za finančne prekrške, ki ne bi smeli imeti domovinske pravice v nobenem prekmurskem podjetju ali ustanovi.
Ljudski odborniki so z večino glasov zavrnili zaključni račun za občinsko klavnico v Črenšovcih. To podjetje stoji pred likvidacijo predvsem zaradi tega, ker so ga vodili ljudje, ki so imeli pred seboj zgolj osebne koristi. Precej krivde pa odpade tudi na tamkajšnji ljudski odbor, ki ni vodil računa o tem, kaj se v podjetju dogaja; klavnica je zabredla v velike dolgove, ki bodo imeli usodne posledice celo za nekatera manjša podjetja v okolici, ki nastopajo v tem primeru kot upniki večjih zneskov. Samo kmetom dolguje za živino nad 400.000 din. Denarja nimajo, čeprav je znašala vrednost izdelkov ob lanski inventuri okrog 600.000 din, ob zadnji inventuri pred dnevi pa samo 161 tisoč dinarjev. Sicer pa je upravnik podjetja tako vozil, kakor je sam hotei. S svojo vsiljivostjo se je vgnezdil v podjetju in ljudskem odboru in samo njegova robata beseda je obveljala. Zato se ni čuditi, če so poslušni odborniki šli mimo zaloge klobas, ki so se pokvarile in bile vredne okrog 120.000 dinarjev. Preostalo ni nič drugega, kakor da so vmes posegli preiskovalni organi.
Tudi slabi organizaciji dela in nepravilni razvrstitvi ljudi na delovna mesta je ponekod pripisati, da so zašli v poslovne izgube. S takim problemom se pehajo na soboškem kmetijskem posestvu, kjer je bilo lani zaposlenih mnogo več delavcev kakor predlanskem, čeprav so tokrat obdelovali večje površine zemlje. Posledica je 700.000 dinarjev izgube. Napake so bile ponekod odkrite tudi v podatkih o inventuri. V lendavski Tovarni dežnikov so pri preverjanju teh podatkov ugotovili, da znaša dejanski dohodek podjetja za 900.000 din več kot pa so ga sprva prikazali. Zaenkrat še ni mogoče reči, ali gre za namerno prkrivanje ali pa zgolj za pomoto.
Zavest nekaterih delovnih kolektivov se kaže zlasti v tem, da so čisti dobiček, ki bi ga lahko sicer razdelili, namenili za investicije in izboljšavo svojih obratov. To se da reči za lendavske pekarne. Dobro gospodari v tem kraju tudi kolektiv Splošne mehanike.
Razprava v zboru proizvajalcev je često zašla v drobnarije in razlago naših zakonov, bila je premalo načelna. Da bi se v bodoče temu izognili, bi bilo prav, da bi zbor čimprej sprejel svoj poslovnik. S. K.
Ivan Ločin — Tone Plej:
Oče in sin
Lepo hišo je imel Žalik Ivan v vasi in lepega sina. Bil je njegov najstarejši; z osemnajstimi leti je bil visok in močan. Svet in življenje se je odpiralo pred njim.
Vanč je bil vesel življenja, ko je v sosedni vasi spoznal Raščanovo Ančko in se v njo zaljubil. Dekle mu je vračalo ljubezen. Lepi so bili zanj poletni večeri, ko je z drugimi fanti stopal proti sosednji vasi in so peli v jasno noč.
Stari Žalik, njegov oče, pa ni maral, da bi mu sin hodil ponoči okrog. Svoje otroke je vzgajal strogo in tako, kakor mu je nasvetoval župnik, s katerim sta bila dobra prijatelja. Zato sta se s sinom pogosto prepirala.
Vanč ni hotel opustiti tistih lepih večerov. Da bi ubogal očeta, bi moral pozabiti Ančko. Tega pa ni mogel. In tudi hotel ni. Ona mu je bila vendar vse. Brez nje bi le delal dan za dnem, hodil utrujen spat, gledal mrke obraze domačih, in ne bi vedel, da je na svetu sploh kaj lepega, veselega, dobrega in tako ljubeznivega, kakor je bila njegova Ančka. Vsak dan je teško čakal večera, ko je lahko šel k njej. Ponj je prišel sosedov Naci in kje na križpotju sc jih je zbralo še več; potem so vsi zapeli proti sosednji vasi.
Kadar je šel Vanč k svojemu dekletu, se je vračal navadno zelo pozno. Šel je takoj v hlev, kjer je imel iz desk zbito posteljo, se tam razpravil in legel spat. Oče pa, ki je največkrat slišal, ko se je Vanč
vračal, je prišel zjutraj nalašč bolj zgodaj sitnarit in ga budit.
Tako se je zgodilo nekega jutra, ko ga je oče prišel budit, da Vanč ni hotel vstati. Bilo je slabo vreme in vedel je, da pri hiši ni takega dela, da ne bi smel malo dalje časa poležati.
»Zjutraj bi smrdel do osmih, zvečer se pa okoli vlačiš, namesto da bi šel lepo počivat.«
Vanč je bil tiho, samo obrnil se je na postelji in spal naprej. Mislil si je pač, da bo oče že nehal, ko se naveliča.
»Tepeš, tepeški; misliš, da bom jaz delal v hlevu, ko se boš ti pretegoval tu na žoli. Glej, da bodo krave osnažene, ko pridem nazaj!«
Šel je ven, a se je kmalu vrnil. Vanč je še zmeraj ležal. Oče je zopet začel kričati, Vanč pa mu je odgovarjal. Stari ga je v jezi udaril z vilami: »Poberi se od hiše, pri meni nimaš več mesta,« mu je dejal, ko se je sin postavil nazaj in se hotel braniti. »Tak otrok je samo greh pri hiši.« Razburil se je in vrgel vile ob steno ter odšel iz hleva.
Vanč pa je stal razpravljen in skuštran pred žolo in premišljeval. Počasi se je oblekel, na skrivaj pobral nekaj svojih stvari in prav tako na skrivaj odšel od doma, da ne bi bil očetu na poti, kakor si je mislil.
Vanč ni hotel, da bi kdo zasužnjil njegovo mladost. Do večera je polegal v sosedovem ogradu in jedel jabolka. Naci mu je prinesel tudi kruha, čebule in kumar. Zvečer pa je s fanti šel v sosedno vas.
Pet jih je šlo. Začeli so peti. Vanč je pridržal Nacija, da sta malo zaostala. Molče sta šla drug poleg drugega. Fantje so bili sami dobri pevci, zato jim ni bilo treba pomagati.
Vanč je bil zamišljen. Rahel očitek je čutil v sebi, da ni delal prav; toda ko je premislil, kako bi bilo, če bi se vdal in v vsem ubogal, je moral dati sebi prav. Lahko bi sicer malo popuščal in tu pa tam z lepo besedo držal nazaj očeta. Toda to bi se vleklo v neskončnost, zato je zaenkrat bolje tako, kot je.
»Naci, greš danes z menoj k Raščanovim?«
»Če hočeš, grem!«
Spet sta molčala. Prišli so že v vas. Noč je bila svetla. Zvezde na nebu so bile kakor cvetje, ki se usipa spomladi na zeleno travo, in mesec je bil podoben grudi belega kiseljaka. Psi so lajali, v drevju je včasih zašumel veter ali se je zaletela med vejevje nočna ptica. Sicer pa je bilo vse tiho, le njihovi lastni koraki so odmevali v noč. Potem je kateri zavriskal in naznanil prihod, na prvem razpotju pa so se razšli vsak na svojo stran.
Vanč in Naci sta zavila proti Raščanovim. Potiho sta prispela pod okno in poklicala Ančko. Naci ji je povedal, kaj se je zgodilo z Vančem,
Dekle pa si ni gnalo tega prav nič k srcu. Vanča je imela rada in vedela je, kako je pri njih. Mislila je, da bo celo dobro, če Vanča ne bo nekaj časa doma. Oče bo lahko spoznal, da ni imel prav in ga bo poklical nazaj. In potem bo spet vse dobro, dokler ne bo Vanč popolnoma njen.
Govorila je z materjo, ki se je vdala, da ostane Vanč nekaj časa pri njih.
Vanč se pa kljub temu, da se je na videz udomačil pri Raščanovih, ni sprijaznil z mislijo, da bi ostal pri njih delj časa. Delal je, toda neprestano je razmišljal, kako bi čim prej kam odšel. Pozneje, ko delo mine, bi jim bil morda v nadlogo. Če pa gre z doma, si lahko ta čas kaj zasluži, da se bosta čimprej vzela. Zato je odkril Ančki svoj načrt.
Sedela sta na klopi pod malino in se pogovarjala.
»Ančka, še to jesen odidem v Francijo,« ji je rekel. Igral se je z njenimi rokami in ji razložil, kako misli. Poslušala ga je in še preden ji je vse povedal, si je zakrila obraz z dlanmi in začela jokati.
Vanč jo je vzel v naročje, da bi jo pomiril. Božal jo je po laseh in rekla mu je, da bo šla z njim, Če že hoče kam iti. Moral ji je obljubiti, da jo bo spravil za seboj.
Tako sta se pomenila o vsem. In Vanč je čutil, da ga nobeno bitje na zemlji ne bi moglo lepše in močneje
PROGRAM OKRAJNEGA TELOVADNEGA ZLETA V MURSKI SOBOTI:
V nedeljo, 6. junija, na zletišču (stadion NK Sobota):
Ob 8. uri zjutraj: vaje na zletišču (stadion NK Sobote).
Ob 14. uri: povorka po mestu.
Ob 15. uri: razvitje prapora TVD »Partizan« Murska Sobota in delitev diplom. Ob 15.15 uri telovadni zlet:
1.	Pionirji — zletne vaje.
2.	Igre — nastopa deca in pionirji iz osnovne šole.
3.	Pionirke — zletne vaje z venčki.
4.	Raznoterosti — izvajajo mladinci.
5.	Mladinke in članice — zletne vaje.
6.	Mladinci in Člani —zletne vaje.
7.	Narodni plesi — izvajajo članice.
8.	Prikaz atletike.
9.	Vaje s kiji — mladinke.
10.	Lahkih nog naokrog — izvajajo mladinke in pionirke.
11.	Nastop na orodju — nastopajo vsi oddelki.
12.	Skupne zletne vaje vseh oddelkov.
Po nastopu v prostorih TVD »Partizan« prosta zabava s plesom.
PROGRAM REPUBLIŠKEGA ZLETA V LJUBLJANI DNE 13. JUNIJA: Začetek sporeda ob 15. uri:
1.	Pionirji, mladina, članstvo: vaje na orodju, raznoterosti in telovadne igre.
2.	Člani in članice: izmenjski tek (4X60 in 400X300X200X100).
3.	Pionirke: Lahkih nog naokrog, rajalne proste vaje.
4.	Mladinci in člani: vaje z žogo.
5.	Pionirji: vaje z zastavicami.
6.	Mladinci, mladinke, člani in članice: atletika (skoki, meti, teki).
7.	Članice: vaje s kiji.
8.	Mladinci in člani: raznoterosti in preskoki čez telovadca.
9.	Pionirke: vaje z venčki.
10.	Mladinci, mladinke, člani in članice: hkrati preskoki čez orodje.
11.	Člani in članice: vaje na orodju (vzorne vrste in federalna vrsta).
12.	Mladinke in članice: proste vaje.
13.	Mladinci in člani: proste vaje.
14.	Nastop Jugoslovanske ljudske armade.
Telovadcem, članom in članicam TVD Partizan v Obmurju!
Samo nekaj dni nas še loči od Okrajnega telovadnega zleta v Murski Soboti in Republiškega zleta v Ljubljani. To bo dostojna manifestacija našega društvenega dela, naših mladih sil, zato v teh dneh strnimo vse sile za čim veličastnejše izvedbo predvidenih nastopov. V radostnem pričakovanju vsem naš društveni pozdrav
	Okrajni odbor TVD Partizan
ZDRAVO!	v Murski Soboti
Prijetno se počutiš, ne bo ušla ti dobra volja, če „Mura“ srajco kupiš, ki je res najbolja . . .
Sladko spiš v perilu, naše znamke „Mura“ zato ljudem v opozorilo: kupujte le pri „Mura“ . . .
DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE PERILA
»HIRA«
MURSKA SOBOTA
Odkupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov po najvišjih dnevnih cenah. — Se priporoča delovni kolektiv trgovskega podjetja S PRIDELKI NA VELIKO
»PRIDELKI«
Murska Sobota
ZADOVOLJNO BOSTE ŽIVELI v stanovanjski hiši, ki vam jo izdela solidno in poceni KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA
»SOGRAD« v M. Soboti
Prevzemamo vsa naročila, ki spadajo v našo stroko.
Se priporoča
KOLEKTIV PODJETJA
Kdor hoče imeti v stanovanju LEPO POHIŠTVO, se bo že moral potruditi v našo trgovino, ki nudi odjemalcem vse vrste pohištva, kolesa, stroje in ostalo železnino. Cene konkurenčne!
Trgovsko podjetje
»ŽELEZNIMA« M. Sobota
Obrtna zbornica v Murski Soboti
pozdravlja telovadce Prekmurja
Vse vrste kmetijskih strojev, umetna gnojila, orodje, priznana semena, strokovna navodila vam nudi naša specialna trgovina za preskrbo kmetijstva v Murski Soboti — Svoji k svojim!
Zadružno trgovsko podjetje
»AGROMERKUR«
Murska Sobota
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 4. junija 1954
Sobočanci, ne zamerite ... !
Aktualna reportaža s soboških ulic
tlikavi sosedi okrog novega poslopja, ki sramežljivo razkazujejo svoja razdrta rebra! Predvsem številke 11, 12, 13 in tako naprej. To mora čimprej vstran od tu — ugotavljajo tovariši. Ko se obračamo sredi cestišča, nam udari v nosove smrad, pristen smrad, značilen za gnojišča in odpadno brozgo. »To bo zanemarjen kanal,« ugotavlja Feri, ki se najbolj spozna na take stvari. Odrinemo cementni pokrov in se zastrmimo nad umazanijo, ki se je nabrala skoraj do vrha. Vsa ta goldja se izceja vzdolž mesta, pod zemljo prečka železniško postajo in se zadaj zliva v barje.
Res, privlačna slika za tujca, ki obišče naše mesto. Regulirajte mesto — kaj radi pravijo meščani, zraven pa pridno vlivajo v kanale vse mogoče odpadke.
Gremo dalje. Partizanska ulica je taka kot bi pravkar doživela frontalno bitko; razdrapana poslopja, neočiščene ulice. Mar ljudje res ne utegnejo vsaj enkrat v letu prebeliti svoje hiše?
TOKRAT PA NISI KRIVI NAČRTI...
Naša komisija je menda že tretja, ki si ogleduje utesnjeno poslopje železniške postaje in pol razpadlo stranišče ob njem. Petdeset let bo kmalu, odkar stoji ta zgradba. V teh letih se je marsikaj spremenilo, povečalo; soboška žel. postaja pa še vedno kaže podobo petdesetih let. Tokrat niso vsega krivi načrti, ti so že zdavnaj gotovi, le sredstev za gradnjo ni. Predvidena nova postaja bo razširjena z lepim postajnim poslopjem in skladišči onstran proge, kjer sc sedaj redi nezaželeno barje. Kolodvorsko restavracijo pa. bi lahko olepšali tudi brez denarja. Nekaj lončkov cvetic na pročelju bi poživelo sedanjo puščobo.
Bolniška ulica je taka, da se človek s težavo prerine skozi. Pri Kerčmarjevih so pravkar vlivali pomije v odtočni jarek kar vpričo nas. Slomškova ulica bi še bila za silo, če bi uredili obcestne svetilke, gospodarji pa zakrpali razpadajoče ograje in poželi koprive pred hišami. Tudi pred poslopjem sodišča si trava pogumno utira pot med pločnikom. Skoraj bi pozabil na polomljena vrata pred Ambulanto in pred podjetjem »Vino«, na dve deski pred Tovarno perila (ena je stara kot Metuzalem), na neočiščeno fasado zadružne zgradbe, na zaprašene in zaprte prostore nekdanje Ku-kelove delavnice in na kupe strjenega blata ob robovih ceste.
V SREDIŠČU MESTA SMO . ..
široko cestišče Titove ulice nas privede v središče mesta. Vsak dan hodimo po njej, toda nekaj zanimivosti smo le odkrili tudi tokrat. Tako:	razbita okna na poslopju
LOMO (podstrešje), razpadajoči kabli na križišču Titove in Kidričeve ulice, zanemarjene fasade, razbiti žlebovi itd. Ulico krasi lep javorjev nasad, toda vsa debla so obložena s plakati vseh vrst. Iznajdljivi plakaterji so jih kar z žeblji pritrdili na debla. Nekdo hudomušno pripomni: »Le kaj bi dejali, če bi jim nekdo tako zažebljičkal sedala . . .«
Živilski trg nudi svojevrstno idilo. Razpadajoči plotovi, pravljična hišica, v kateri prodajajo solato, navzkrižni drogovi, očrnele mize, zaboju podobna utica in podobno. Tako res ne smemo naprej! Mesto mora čimprej dobiti primeren prostor za živilski trg.
Potem nasadi. Kaj vse in kake oblike predstavljajo! Pred kleparstvom bratov Jug visita dve deski, zarjaveli, in tudi sosed, brivec Kiraly, bo moral poskrbeti za lepši izgled pročelja svoje brivnice. Hotel »Zvezda« so lepo prebelili, pozabili so pa na žle-
Prijazen, sončni popoldan, eden izmed redkih v zadnjih dneh. Našli smo se vsi: Joža, Jože, Feri, oba Frančka in jaz. Ne morda za sobotno pivsko družbo, naša družbica je bila po vseh pravilih izvoljena komisija Olepševalnega društva, izbrana za ogled našega mesta. Društvo je namreč pred kratkim vstalo od mrtvih. In da ne bi spet vse ostalo le na papirju, kakor je pri nas že v navadi, smo se korajžno lotili te naše prve akcije.
»Ti, Lujzek, ki si najmlajši, boš vse lepo zapisal, kar bomo opazili,« mi je zabičal najstarejši. Tako sem potem zabeležil te vrstice. Če bodo morda koga neljubo prizadele, prosim, brez zamere.
»REGULIRAJTE MESTO!«
Stopamo po bivši Kolodvorski (sedaj Kidričevi) ulici, Široko, tlakovano cestišče, brez običajnega prahu, na desni skromen park, pred hišami vrtovi, cvetje. Čedna ulica — ugotavljamo, dokler se ne znajdemo pred novim poslopjem podružnice Narodne banke. No, tej dvonadstropnici ni kaj za reči, čeprav se je neki neznani kritik spotaknil ob njena zamrežena okna. Toda pri-
bove, ki v deževnih dneh uničujejo ono, kar so prej uredili. Pročelje hotela (na oglu) pa krasi čistilec čevljev s pravo razstavo »zbiksanih« čevljev. Je res to najprimernejši prostor? Lepo urejen trg. Lokal »Agromerkur« je vidno izboljšal splošni izgled tega predela mesta; trgovina je urejena, da ji ni kaj za očitati. Toda tisti nesrečni, že leta razbiti kiosk, ki krasi pločnik pred trgovino! Komu le so v napoto nedolžna stekla v kiosku, ki jih meščani tako radi linčajo. Se pred zanemarjenim pročeljem zgradbe Glasbene šole in pred zaprašenimi izložbami trgovine z zelenjavo se ustavimo in že smo na Trgu zmage, v srcu našega mesta. Lep, najlepši predel Murske Sobote.
Ne spomnim se, kdo je zavil prvi na dvorišče bivše Hekličeve hiše, vem le, da smo se presenečeni znašli na umazanem dvorišču pred razdrto, razpadajočim hlevom
podobno hišo, bivališčem ljudi. Skoraj neverjetno, a vendar resnično, v sredini mesta: gnojnica, umazani svinjaki; zadaj pa prostorna, prazna zemljišča. Sobočani gradijo hiše izven mesta, v središču pa sameva nekaj hektarjev praznih zemljišč. In potem že omenjene bajte! Te kričeče kontraste skušajmo izravnati vsaj v središču mesta. To je problem, ki zadeva vse nas.
V Grajski ulici smo. Pred skladiščem »Remonta« se spotaknemo ob kup zaprašenih telefonskih drogov, ki leže kar ob cesti. Zavijemo v park in tam zaključimo prvi del naše naloge. Prihodnjič pa obiščemo še druge predele Murske Sobote. Torej, reportaže še ni konec . . .	St.
Štirideset kg zlata prodal za 8.580 din
Delavec Velija Silah iz Travnika je pretekli teden nabiral staro železo. Pod travniško trdnjavo je našel kos kovine v obliki cevi. Ko ga je dvignil, se mu je zdel zelo težak. Ne da bi slutil, da utegne biti zlato, ga je odnesel v bližnjo poslovalnico »Odpada« in ga kot bronasto kovino prodal za 6380 din. Tehtnica je namreč pokazala 39.2
kilograma, kar znese toliko, kolikor je Silah prejel, če računamo kilogram brona po 220 din.
Zanimivo je, da je ta kos »brona« zelo težko oddal, saj je moral uslužbenca dolgo nagovarjati, da je po uradnih urah vendarle ustregel njegovi želji in mu prinešeno »surovino« tudi plačal.
Direktorju »Odpada«, ki se dobro spozna na specifično težo kovin, pa je kmalu padlo v misel, da je v kupljenem kosu, ki ga je bil skladiščnik prejšnji dan vrgel med staro železje in ga sedaj pokazal njemu, prav gotovo nekaj zlata. Odkrhnil je od njega dva drobca in ju odnesel k zlatarju, ki je ugotovil, da je v prinešenemu kosu 80 do 90 % čistega štiriindvajsetkaratnega zlata.
Zlato so odnesli v podružnico NB v Travniku. Direktor te ustanove je dejal, da je kos vreden, če je v njem samo 80 % čistega zlata, kar pomeni, da ga je 31.4 kg, in če računamo kilogram zlata po 1,00.000 dinarjev, nad 31 milijonov din.
In zgodilo se je enkrat: za malo denarja mnogo muzike! — torej precej drugače, kot pravi stari ljudski pregovor.	—o
Kratke zanimivosti
NA REKI SO SPLOVILI »TRIGLAV« moderno prekooceansko motorno ladjo, ki ima 4800 ton nosilnosti. To je največja ladja, ki so jo sploh kdaj izdelale naše ladjedelnice.
V BERNU JE BILA MEDNARODNA KUHARSKA RAZSTAVA, na kateri je sodelovala tudi Jugoslavija. Njene izdelke so obiskovalci radi pokušali.
NA VELIKI MEDNAR. JAVNI DRAŽBI so prodali zbirke igrač, ur, jedilnih priborov, znamk, starih kovancev in druge vrednosti bivšega egiptovskega kralja Faruka. Čisti izkupiček bodo porabili pri gradnji stanovanjskih hiš v Kairu, prestolnici Egipta.
OB ROBU
Po           „BRATSKIʻʻ
Kot zemljan sem imel to srečo, da sem prišel o našo Soboto prav o času, ko hišni gospodarji še niso vedeli »kako bo«; zato so se eni preklemansko naglo znašli.
Kaj hočeš: stanovanje sem moral imeti, sicer ne bi mogel redno prihajati v službo. To je bila alternativa, ki je nisem mogel prezreti; drugo pa je kajpak mislila gospodinja, pri kateri sem se po sili razmer oglasil, da se pogodim za stanovanje. Njen pozdrav se je glasil: »Plačaj, plačaj... če hočeš imeti sobo!«
Plačaj???
Kar šumelo mi je v ušesih, ko sem poslušal njeno »kalkulacijo«: soba 1000 din, posteljnina 500 din, postrežba 300 din (pod postrežbo je mišljeno nameščanje postelje, pometanje, prinašanje vode itd.). Poslušal sem in zamaknjeno zrl o žensko, ki je po naštevanju še pristavila: »Ve-
dite, da sem vam čisto po ,bratski zaračunala sobo!
Po bratski???
Da ne bo napačnih predstav o tej sobi, naj povem, da meri 15 kv. metrov. Na tako majhnem prostoru, je zgnetenega precej pohištva: dve postelji, omara, miza z dvema stoloma, nočna omarica, obešalnik, umivalnik... V sobi prebivava dva. Zaradi diskretnosti do sostanovalca
 ne bi mogel povedati, koliko plača za svojo polovico skopo odmerjenega prostora. Vem pa zase, da je najemnina krepko zasoljena.
Nisem hotel že prvi dan besedovati. Potrpežljivo sem pristal na gospodinjine pogoje, upajoč, da bo potem, ko bodo mestni možje spregovorili svojo besedo, vendarle bolje. In uštel sem sel
Zgodba se nadaljuje.
Tistikrat, ko smo volili hišni svet, se je gospodar o »razpravi« o kandidatih — če jo smemo sploh tako imenovati — potrudil in sam sebe predlagal. »Mene bi že bilo dobro izvoliti, ker najbolje vem za vsako stvar, ker vem, kako urediti to ali ono«,  je dejal. Njegova je tudi obveljala. In kmalu nato sem zvedel, da sem napredoval v rang »podnajemnika« stanodajalčeve družine. Zakaj tako, sem doumel šele takrat, ko mi je gospodinja na vprašanje, koliko bo sedaj, ko je sprejet odlok o kategorizaciji stanovanj, treba plačati za sobo. odgovorila: »Ostane pri starem, sobe vam vendar ne morem zastonj dajati!«
Čeprav tega nisem nikoli zahteval niti na kaj takega pomislil, se je mera moje potrpežljivosti prav do vrha napolnila. In »uporni« podnajemnik je sklenil: najlepša vam hvala za stanovanje, ki ste mi ga zares po »bratsko« tako zasolili! Komentar je menda odveč.
Bonifacij Komar
KMETOVALCI!
45 milijard dinarjev škode povzročijo letno jugoslovanskemu kmetijstvu razni rastlinski škodljivci in bolezni. Zato je dolžnost vsakega kmetovalca boriti se proti tem škodljivcem in boleznim.
V sadjarstvu in vinogradništvu uporabljajte za zatiranje bolezni in škodljivcev modro galico, bakreno apno, žvepleno-apneno brozgo, Solbar, Cumulus. Škodljivce na rastlinah boste zatrli s svinčenim arzenatom, Pantakanom, Lindanom v prahu ali olju, z Nikotinolom itd.
Vsa ta zatiralna sredstva, kakor tudi razne škropilnice, žveplalnike, oprašilnike imamo na zalogi v naši trgovini v M. Soboti.
Zaradi zapoznelega sajenja krompirja in povrtnin uporabljajte kalijevo sol, ki vam poveča pridelek.
»AGROMERKUR«
Murska Sobota
Iz društev »Partizan«
BELTINCI — Tu je bila pred dnevi telovadna akademija. Nastopilo je okrog 70 članov domačega društva »Partizan«. Spored je obsegal 12 točk; raznoterosti, vaje na orodju in posebne akademske vaje.
Prireditev je zelo uspela. Najbolje so se odrezali vrsti mladink in mladincev. To
je bila letos že tretja akademija. Največ zaslug za napredek v društvu imajo voditelji Sabo, Sticl, Golobova in drugi.
Čeprav je tako, pa se za delovanje in poslanstvo društva vse premalo zanimajo vodilni krogi v občini. Beltinsko telovadno društvo že zaradi svojega uspešnega dela zasluži večjo pozornost in pomoč ljudskega odbora in množičnih organizacij v občini.
Tokrat so v Beltincih gostovali tudi verženski telovadci, ki so k programu prispevali dve točki.	S. K.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Velik telovadni nastop, ki so ga priredili pionirji nižje gimnazije in osnovne šole, je dosegel svoj namen. Nastopilo je 400 telovadcev, ki so najprej krenili v povorki skozi trg. Bilo jih je lepo videti, saj so bili domala vsi oblečeni v kroje.
Program je bil zelo dobro pripravljen in tudi uspešno izveden. Izvedli so skupinske vaje, mladinke in pionirke pa so na-
stopile tudi z ljudskimi plesi. Nekaj vrhunskih storitev so pokazali telovadci na gredi in pri preskokih čez konja.
Gledalcev je bilo zelo malo, kar daje slutiti, da tudi v tem obmurskem kraju nekam podcenjujejo partizansko organizacijo, ki pa je kljub temu v zadnjem čast dosegla lepe uspehe.	S. K.
LENDAVA — Prejšnji teden je tudi lendavsko telovadno društvo »Partizan« priredilo svoj samostojni nastop. Nastopilo je okrog 100 telovadcev z 12 točkami. Med oddelki so bile najbolj uspešne mladinke, prav nič pa niso zaostajali mladinci. Akademija je pokazala, da se tudi v Lendavi da s trudom nekaj doseči. Pohvala gre zlasti društvenim vaditeljem.
Lendavski telovadci pa se vneto pripravljajo tudi na proslavo 20-letnice »Ljudske pravice«, ko bodo priredili večji telovadni nastop.	S. K.
Nad 600 mladih telovadcev pojde v Ljubljano
Z okrajnim telovadnim zletom v Ljutomeru so v glavnem zaključene priprave za letošnji republiški zlet »Partizan«. Doslej se je prijavilo 600 telovadcev, ki bodo zastopali barve svojih društev in Prlekijo na tej pomembni prireditvi. Vendar se bo to število še povečalo. Okrajno strokovno vodstvo je v glavnem izvršilo svoje obveznosti do republiške zveze »Partizan«, vendar pa je imelo opravka s težavami pri učenju zletnih točk zaradi tega, ker posamezna društva še vedno nimajo dovolj »zrelih«
telovadcev. Zanimanje za sodelovanje na zletu je veliko, vendar pa je prav tolikšna tudi skrb društvenih uprav, odkod vzeti sredstva za kritje stroškov, ki bodo kljub veliki skrbi prireditelja za tako oddaljena društva, kot so iz Prlekije in Prekmurja, dokaj veliki in težko breme za društva. Sodelujoči bodo namreč ostali štiri dni na potovanju in prireditvi. Čeprav je tako, pa je zelo malo izgledov, da bo pomoč prišla od ljudskih odborov, odkoder smo jo pričakovali.
»Pa izterjajte tisto,« ji je dejala Verona. »Saj menda veste, koliko ste jima posodili.«
»Vama sem dala še več, pa mi tudi nista vrnila!«
»Vrnila bi vam naj še, da bi Kati imeli več dati!« se je razburila Verona.
»Kako bi vam naj vrnila, ko pa komaj skrbiva za otroke, a kaj še za vas!« je mirno dejal Janči, toda materi se je zdelo, kot bi ji rekel: »Lahko greste! Midva nočeva za vas skrbeti.«
Najrajši bi zajokala, pa ni, a bilo ji je, kakor da so se boleči občutki nekje ustavili, se grmadili drug na drugega in slednjič je vse to zadržano gorje planilo iz nje.
»Zakaj si toliko govoril in me pregovarjal? Kaj vse si mi obljubljal?« Iztegnila je roke, se skrčila in napela, a kmalu se je zrušila. »Vedela... slutila sem, da bo tako,« je potrto dejala in v žalosti sklonila glavo.
»Zakaj ste pa potem šli k nam?« se ji je posmehovala Verona.
»Zato, ker so mislili, da jim bova vsak dan pripravila pišče,« je dodal Janči.
Potem sta odšla in odslej so pred njo vse zaklepali. Ko je ostala sama, je z bridkostjo spoznala, da jo je Janči vzel le zato, ker je mislil, da ima mnogo denarja.
Toplo jesensko vreme se je nenadoma spremenilo. Nebo je bilo pokrito s sivimi oblaki, iz katerih je večkrat pršilo. Zemlja je bila razmočena in repe se je držalo blato. Zato jo je bilo neprijetno mikati in mati si je morala večkrat ogreti premražene prste. Stopala je previdno, ker ji je v raztrgane čevlje silila voda.
»Kdaj bo kdo nesel k čevljarju?« je oprezno vprašala, ker se je bala, da jo bodo nahrulili, če bo povedala, da so čevlji raztrgani.
»Ne vem,« je malomarno odvrnila Verona. »Zakaj pa vprašate?« je nenadoma ostro dodala.
Mati se je prestrašila.
»Rada bi vedela, ker je tudi moje potrebno popraviti.«
»Kaj pa mene to briga. Odnesite si jih, saj imate denar.«
»Če bi ga imela, te ne bi prosila,« je žalostno odvrnila, ker je vedela, da je ves odpor zaman in naj se še tako razburja, teh žaljivih, očitajočih, posmehljivih, neprijaznih pogledov ne bo spremenila. In zdelo se ji je, kot bi jo zaprli v neko kletko, kjer lahko vpije, a je nihče ne sliši. To spoznanje je bilo tako težko, da se je začela jokati. »Zakaj sem vaju sploh poslušala?!« je krčevito dejala.
»Pa odidite, če vam pri nas ni všeč,« je brezbrižno pripomnila Verona in mati je vedela, da bi jo njen odhod še veselil.
Kmalu jo je začelo mraziti in drgetala je po vsem telesu. Čutila je neko slabost in vedela je, da se ne bo mogla ogreti; povedala je snahi.
»Zakaj pa meni ni mrzlo?« se je ta obregnila.
Molče sta nadaljevali delo. Starka je čutila, kako se menjavata vroči in hladni val: enkrat ji je bilo mrzlo, drugič pa zopet vroče, da se je potila. Roke so ji bile kot mrtve in ko je prijela repo, ni vedela, če jo bo lahko izpulila; bala se je oditi domov. Nenadoma je pa malodušno pomislila: »Kaj mi pa morejo? Ce ne morem pa ne morem!... Mogoče bom umrla?« in slednja misel jo je navdala z nekim veselim pričakovanjem.
Vstala je in odšla. Verona je gledala za njo in ji požugala s pestjo.
V svoji sobi je sedla na postelj in se žalostno zazrla v mračen popoldan. Nekaj mrtvega se je zgrinjalo nad njo, a rada bi samo nekam strmela in v tej želji, v tej zamaknjenosti v ta megleni svet so se omilili vsi boleči občutki in spoznanja. Čutila je, kako samovoljno, brezobzirno ravnajo z njo, čutila je, da jim je v napoto, a v takem stanju rane ne skelijo, ampak se oglaša le bolest, združena z žalostjo in hrepenenjem, in zato se je s ponižnostjo trpečega človeka vdajala zamišljeni usodi, kateri se človek, kot se ji je zdelo,
ne more izogniti... V tej zmešnjavi jasnih in nejasnih občutkov je s privajeno kretnjo segla v žep zakrpanega suknjiča, kjer je navadno imela kruh ali pa kako skorjico, ki jo je potem žvečila, ko je kam šla ali pa sedela brez dela. Toda žep je bil prazen in spomnila se je, kolikokrat se je že zmotila in kako vse skrivajo pred njo. rogače skrivaj pojedo, čeprav si jih ne želi, a vendar... kako prijetno bi bilo, če b ji kdaj kateri lepo, s prijazno besedo nekaj ponudil, toda sedaj spremlja vse, kar ji dajo, srdit, nejevoljen pogled, kot berača, ki se pogosto prikaže pred vrati...
Počasi je nastajal večer. Slišala je, da so se vrnili, slišala je, ko so se pripravljali k večerji, slišala je njihovo zahvalno molitev za vse, kar jim je ta dan Bog storil dobrega in da so sploh dočakali večer, zato ker jih bo nasitil, a ona je čakala, pa nihče je ni poklical kot navadno.
Sedmo poglavje
»Nimate nobene pečke? Tako mrzlo je v moji sobi, da si še v postelji komaj ogrejem noge,« je tarnala mati: bila je že zima.
»Vedno samo daj in daj. Še pes bi se vas naveličal, se je zadrla Verona.
»Vidva pa sta še slabša!« je sovražno odvrnila in odšla iz sobe, ker se je snaha grozeče napela.
Odgovarjali so ji še kot nečemu nadležnemu. Se celo otrok se je ob nenehnem podpihovanju oprijela ta navada. Niso ji hoteli pomagati in ko je opravljala kaka težka dela, se ji je zdelo, da so njihovi pogledi škodoželjni in da jih veseli, ko vidijo, da trpi in se muči. Ko jih je gledala, je bila skoraj prepričana, da bodo nekega dne pričeli zaničljivo vpiti: Baba ... Baba ... Crkni!... Verona jim je pa ob vsaki priliki pripovedovala, kako jih hoče uničiti in jih je kar silila k sovraštvu do mamice, kot so ji prej rekli.
Nekoč jih je starka našla, ko so jedli pogače. Ko je vstopila je vsak svoj kos takoj skril za hrbet.
»Kaj meni nič ne boste dali?« se je skušala pošaliti m boleč nasmešek ji je skrivil ustnice.
»Saj ste opoldne jedli,« ji je odgovoril najstarejši in pogumno vzel pogačo in močno ugriznil.
Murska Sobota, 4. junija 1934
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran 5
Zavedajmo se nevarnosti, ki jo
predstavila koloradski hrošč
Odkar je koloradski hrošč napadel krompir, je postal njegov največji sovražnik. Čeprav napada hrošč razen krompirja še druge sorodne rastline (na pr. paradižnik), je škoda, ki jo povzroča na drugih rastlinah, zaenkrat nepomembna. Lahko trdimo, da so druge sorodne rastline za koloradskega hrošča nepovoljna in strupena hrana. Na teh rastlinah se slabo razvija, na nekaterih pogine celo že kot ličinka. Hrošči in ličinke se hranijo na površini zemlje samo s krompirjevim listjem, le v izjemnih slučajih preidejo ob pomanjkanju krompirjevih nasadov na druge sorodne rastline.
Koloradski hrošč škoduje krompirju in ga lahko popolnoma uniči, prenaša virusne bolezni ali krompirjeve viroze-bolezni, ki povzročajo izroditev, degeneracijo krompirja. Znano je, da napadajo krompir različne virusne bolezni, ki jih prenašajo z bolnih rastlin na zdrave predvsem listne uši, pa tudi koloradski hrošč, skratka prav vsi škodljivci, ki napadajo krompir.
Mnoge škodljivce uničujejo njihovi prirodni sovražniki. Pri kolo-
radskem hrošču to praviloma ni slučaj, ker nima mnogo sovražnikov, pa še ti niso taki, ki bi lahko preprečili večje okužbe v posameznih letih. V borbi proti koloradskemu hrošču nastopajo parazitske glivice Beauveria, pikapolonice, ki napadajo jajčeca in mlade ličinke, razne muhe, ose in stenice. Ti sovražniki koloradskega hrošča niso do danes zmogli povzročiti večje škode koloradskemu hrošču, zato smo ostali le pri mehaničnem in kemičnem zatiranju tega škodljivca.
Ker je koloradski hrošč škodljivec na rastlini, ki je najpomembnejša za prehrano ljudi in živali, je borba proti njemu splošnega pomena. Zaradi tega je potrebno, da vsak posameznik, ki ima krompirišče, uničuje z vso doslednostjo tega
škodljivca in da vsi skupaj vodimo energično množično borbo.
Zbirajmo in uničujmo hrošče, ličinke in jajčeca. Organizirajmo proti njemu pravilno in pravočasno borbo (ekipe), pregledujmo vsak grm vsaj enkrat na teden, odkrivajmo hrošče, ličinke in jajčeca v vseh razvojnih stopnjah.
Križevci pri Ljutomeru
V sredo, 26. maja, je domača gledališka družina ponovila uprizoritev Ogrizovičeve drame »Hasanaginica«. Gledalci — bila je skoraj polna dvorana — so bili, z izvedbo zadovoljni in so tudi gledališki družini izražali priznanje.
Naslednji dan so Križevčani z dramo gostovali v Veržeju. Obisk je bil polnoštevilen.
Murska Sobota bo v nedeljo pozdravila 2000 telovadcev
Društva »Partizan« v soboškem okraju so se zadnje mesece vneto pripravljala na okrajni telovadni zlet, ki bo v nedeljo, 6. junija v prekmurski metropoli. Nastopilo bo okrog 1800 telovadcev iz Prekmurja, pričakujejo pa tudi goste iz sosednjih okrajev. Pomerili se bodo v zletnih vajah, igrah, lahki atletiki, raznoterostih, plesih, telovadbi na orodju in akademskih sestavah. Izmed 15 društev, ki bodo tokrat poslala svoje zastopnike v M. Soboto, so se v pripravah zlasti odrezala društva iz Križevec v Prekmurju, Grada, Sobote, Lendave, Beltinec in Črensovec. Sicer pa se bomo o tem najlaže prepričali na okrajnem nastopu!
Program se začne ob drugi uri popoldne s povorko po mestu in množičnim nastopom na telovadnem prostoru.	S. K.
USPELE DIRKE NAJMLAJŠIH V SOBOTI
V nedeljo predpoldne je Društvo prijateljev mladine v Soboti organiziralo zanimive tekme cicibančkov in pionirjev. Na dirkališču pred hotelom »Zvezda« se je nekaj po 9. uri zbralo nad 1000 meščanov. Med prvimi so tekmovali najmlajši cicibančki na enonožnih koleščkih, otroških triciklih, nato večji na kolesih. Dirka je bila vseskozi zelo zanimiva, na svoj račun so prišli predvsem pionirji, ki so tekmovalce glasno vzpodbujali. Ob zaključku so bile razdeljene najboljšim tekmovalcem lepe nagrade. Dirke najmlajših so bile dobro organizirane, za kar je treba pohvaliti Društvo prijateljev mladine, ki je organizacijsko tekmovanje dobro pripravilo. Sobočani si v bodoče želilo več takih in podobnih nastopov naših najmlajših.
DOKLEŽOVJE
Vas Dokležovje leži v neposredni bližini reke Mure in spada med večje vasi v beltinski občini. Njeni vaščani So dokaj delavni. Videti je, da celotna vas teži za napredkom. Pred leti so si zgradili zadružni dom, ki sicer ni izgotovljen, urejeni so le prostori za trgovino KZ. Tudi elektriko so dobili v minulem letu. V teh dneh so pa vaščani samoiniciativno in z lastnimi stroški Zgradili lesen most preko manjšega rokava reke Mure. Pri akciji so sodelovali vsi vaščani, kjer so prihranili občini preko milijon dinarjev. Tudi kulturna dejavnost se je v zadnjem času zelo razgibala v pripravah za obletnico izhajanja »Ljudske pravice«. Politične organizacije bodo morale posvetiti svoji vasi več pažnje in vzgoje, kajti tega danes v Dokleževju ni videti.	—ce
Skakovčani, ka ko dolgo še ... ?
Že nekaj let so se prepirali prebivalci Skakovec zaradi stranske občinske ceste v vasi. Občinski LO Cankova je skušal spor urediti. V ta namen so tudi izmerili in trasirati cesto. To pa n bilo po godu odborniku Alojzu Gombošiju iz Skakovec. Ne le, da si je zgradil del stanovanjske hiše na zemljišču splošnega ljudskega premoženja, zdaj namerava čez raztegniti še vrt in to v škodo poti, ki jo uporabljajo vaščani. Izruval je kole, ki so kazali smer ceste in vkopal sohe za vrtno ograjo. Toda namero so mu preprečili skakovski volivci, opozorili so Obč. LO z željo, naj skuša zadevo urediti na licu mesta. A kaj se je zgodilo zdaj?
Prišlo je do pravega »ognja« na kraju samem. Gomboši je ob pomoči svoje žene zmerjal volivce vse po čez, nekoga celo s fašistom. S takim nastopom je Gomboš poteptal svojo prisego ljudskega odbornika, saj si kot odbornik skuša prilastiti ljudsko premoženje in onemogoča pametno rešitev zadeve s cesto.
Predsednik Obč LO ni mogei rešiti spora, ker je prerekanje med Gombošijem in volivci presegalo okvire dostojnosti. Po tem dogodku je večina volivcev iz Skakovec zahtevala zbor, da bi se zadeva vendarle pametno rešila.
Zbor volivcev je bil sklican za nedeljo, 23. maja. Udeležilo se ga je 90 % volivcev, ki so želeli Gombo-
šiju dopovedati, da je tako ravnanje ljudskega odbornika nepravilno. Toda ta je verjetno spoznal, da ni moč kar tako igrati se z ljudmi in zato na zbor sploh ni prišel. Zbor volivcev je soglasno sprejel sklep, da se odstranijo ograje, postavljene v škodo ceste, in da se cesta zakoliči tako, kakor je bilo izmerjeno v lanskem letu. Tudi prizadeti so se strinjali s tem. Toda volivci, prepričani, da je zdaj spor dokončno in pravilno rešen, so se ponovno razočarali. Gomboši je še enkrat junaško izruval kole, verjetno trdno uperjen, da je on oblast, volivci pa raja brez besede.
Razumljivo je, da je ta Gombošijev postopek sprožil ogorčenje med volivci Skakovec, ki vidijo v tem nepravilno dejanje ljudskega odbornika. Gomboši ni član SZDL in zdaj je pokazal, kak ljudski odbornik je hotei biti. Volivci Skakovec razmišljajo tudi o tem. Čas pa bo, da odločno pove svojo besedo tudi vaška organizacija SZDL.	R. R.
Tudi v Branoslavce gasilski dom
Že eno leto razpravljamo na sestankih in zborih volivcev o tem, kako bi si postavili gasilski dom. Mnogi menijo, da je to spričo visokih cen gradbenemu materialu skoraj nemogoče doseči. Vendar pa upamo, da se nam bo to še letos posrečilo. Že v zgodnji spomladi smo nakopali gramoz in pesek. Težave smo imeli le v tem, da nam je okrajna komisija prepovedala zidati , na prostoru, ki smo ga bili v ta namen določili. Iz zadrege nas je rešil mali posestnik Franc Novak, ki nam je obljubil, da nam bo odstopil primerno zemljišče v zamenjavo za drugo, enkrat večjo parcelo. Zaprosili smo Okrajno komisijo za zemljiški sklad, da nam dodeli potrebno zemljišče. Upamo, da bo naša prošnja ugodno rešena.
Sedaj je na vrsti gradbeni načrt in predpisano dovoljenje. Za to pa je potreben denar. Ker društvo v
svoji blagajni nima potrebnih sredstev, smo na seji vaškega odbora SZDL sklenili, da bomo izvedli nabiralno akcijo med vaščani. Prvi uspeh smo že dosegli; na množičnem sestanku so člani obljubili prispevek v znesku 16.000 din. Za prvo silo kar dovolj! Pričakujemo pa tudi od občinskega ljudskega odbora, da bo nekaj prispeval, saj nameravamo poleg gasilskega doma postaviti tudi manjšo dvorano, v kateri se bomo lahko sestajali. Do sedaj smo se namreč morali sestajati kar na prostem.		J
KRIŽEVCI V PREKMURJU - Preteklo nedeljo je bila na igrišču »Partizan« slavnostna akademija na čast 62. rojstnemu dnevu maršala Tita. Nastopili so pionirji s treh šol v občini; folklorna skupina je zaplesala dva plesa, pionirji so prikazali »piramido« in »rožo« ter se pomerili v odbojki z gosti iz Šalovec, šahisti pa v dvoboju s sovrstniki iz Petrovec.
Prejšnji torek pa so pionirji in mladinci ponesli pozdrave in čestitke tov. Titu v štafeti.
Dela pri zadružnem domu dobro napredujejo. Do 6. junija, ko nameravajo dom odpreti, bodo uredili prostore za trgovino. Ostalih prostorov pa letos verjetno še ne bodo mogli izročiti svojemu namenu. Težko bo namreč priti do potrebnega kredita, čeprav si ljudje prizadevajo, da bi Čimprej odprli tudi dvorano. Sedaj prirejajo kulturne in druge prireditve v šolski učilnici, ki pa je premajhna in ne zadostuje potrebam.
Gasilska društva v občini se pridno pripravljajo na področni nastop, ki ho 6. junija v Košarovcih. Bolj trda jim prede prav v Križevcih, kjer ni med aktivnimi člani dovolj discipline in prave zavesti.
Športne vesti
SOBOTA : ALUMINIJ (Kidričevo) 3:2
Nekaj sto gledalcev je v nedeljo pričakovalo lahko zmago domačega moštva nad — vsaj po računih na papirju — slabšim nasprotnikom.
Toda le malo je manjkalo, da niso gostje pripravili presenečenja in odnesli obe točki iz Sobote. Saj so v drugem polčasu že vodili z golom prednosti, v prvem pa so celo zastreljali enajstmetrovko. Šele proti koncu igre se je domače moštvo predramilo in si zasiguralo obe točki.
Gledalci so bili zelo nezadovoljni z igro domačega moštva, ki je zaigralo slabo in brez prave volje. Kot celota je bilo nevigrano. Izkazali so se le posamezniki.
Nasprotno pa so gostje po borbenosti daleč prekašali domačine.	F.
NAFTA : DRAVA 5:0
Pomlajeno moštvo Nafte je doseglo na domačem igrišču visoko zmago nad Ptujčani. To je bila tudi prva letošnja zmaga, ki jo je Nafta dosegla, zmaga, ki je tem bolj pomembna zaradi tega, ker v moštvu niso igrali »nenadomestljivi« igralci. Mladi pa so pokazali, da je tudi brez njih mogoče zmagati.	F.
V ANGLIJI SO SPLOVILI NAJHITREJŠO PODMORNICO. Dolga Je 68 m in vozi s hitrostjo od 20 do 30 vozlov — seveda pod vodo. Poganja jo vodikov superoksid.
POŽAR JE UNIČIL 500 HIŠ v Čung Čonu (Koreja). 3000 ljudi je ostalo brez strehe.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ČRENŠOVCI razpisuje
službeno mesto poslovodje za vodstvo gostinskega obrata Črenšovci.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 10. junija 1934 v našo pisarno. V njih je navesti strokovno kvalifikacijo, kratek življenjepis in dosedanje zaposlitve.
Predsednik: Jožef Franc 1. r.
RAZPIS
Komisija za imenovanje vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij pri LOMO Murska Sobota razpisuje
mesto poslovodje
v hotelu »Central«
v Murski Soboti, Titova ulica 37. POGOJI:
1.	Nepopolna srednja šola s strokovno izobrazbo za gostinsko stroko in 10-letno prakso pri vodstvu večjega gostinskega obrata.
2.	Potrebna strokovna šola iz gostinske stroke s 15-letno prakso samostojnega natakarja v gostinskem obratu.
3.	Strokovna šola iz gostinske stroke za one, ki so sodelovali v NOB in so bili na kakšnem vodilnem položaju v manjši gospodarski organizaciji v gostinstvu.
Razpis traja do 10. junija 1954.
Pismene ponudbe z življenjepisom, v katerem je navesti strokovno izobrazbo in dosedanje zaposlitve, pošljite na naslov: Ljudski odbor mestne občine — Tajništvo za gospodarstvo — Murska Sobota.
Predsednik LOMO: Jože Velnar l. r.
RAZPIS
Komisija za imenovanje vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij pri LOMO Murska Sobota
razpisuje
mesto poslovodje
Parne pekarne
v Murski Soboti, Kolodvorska ul. 1.
POGOJI:
1.	Mojstrski izpit iz pekovske stroke z najmanj 10-letno prakso samostojnega vodstva pekovskega obrata.
2.	Večletna pomočniška praksa z dobrimi spričevali in strokovno sposobnostjo v pekovski stroki.
Razpis traja do 10. junija 1954.
Pismene ponudbe z življenjepisom, v katerem je navesti strokovno izobrazbo in dosedanje zaposlitve, pošljite na naslov: Ljudski odbor mestne občine — Tajništvo za gospodarstvo — Murska Sobota.
Predsednik LOMO: Jože Velnar l. r.
Tedenski koledar
Nedelja, 6. junija — Milutin Ponedeljek, 7. junija — Zorica Torek, 8. junija — Medard Sreda, 9. junija — Primož in Fel.
Četrtek, 10. junija — Marjeta Petek, 11. junija — Feliks Sobota, 12. junija — Čedomir
Sončni vzhod: 6. junija ob 4.12 uri. — Zahod: ob 19.49 uri. Dolžina dneva 15.37 ure.
Lunina sprememba: 8. junija prvi krajec ob 10.13 uri.
KINO
»PARK« M. SOBOTA — Od 4. do 6. junija ameriški barvni film »Veselo in brez skrbi«. — Od 8. do 10. junija francoski film »Zidovi Malapage«.
ČEPINCI — 6. junija jugoslovanski film »Slavica« — 13. junija ameriški film »Ne poj mi žalostnih pesmi«.
GRAD — 6. junija ameriški film »Pohod v džunglo« — 13. junija ameriški film »Čez noč rojena«.
SEJMI
Okraj Ljutomer:	Ljutomer 11. junija
splošni sejem.
Okraj M. Sobota: Črenšovci 12. junija svinjski sejem; Dobrovnik 7. junija svinjski sejem; Križevci v Prekmurju 5. junija svinjski sejem; Murska Sobota 4. junija živinski in kramarski sejem; Petrovci 8. junija kramarski sejem; Turnišče 10. junija svinjski sejem.
MALI OGLASI
MOJI OČITKI MILICI PERTOCI so neresnični in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Franc Bencak, Bakovci.
TRAČNO ŽAGO, težko in malo rabljeno, kombinirano z raznimi deli, s pripadajočim električnim žarilnim aparatom in jermenom — prodam. — Zglasiti se pri L. Keplarju, Črešnjevci, p. G. Radgona.
ZAPOSLITEV IŠČE TRGOVSKI POMOČNIK. Naslov v upr. lista pod »6-letna praksa«.
DVE POSTELJI z nočnima omaricama ali pa tudi brez njih, skoraj čisto novi in iz orehovega lesa — prodam. Zamenjam tudi za seno. — Poizve se pri Francu Kolariču, Videm ob Ščavnici.
PREKLICUJEVE SUM ZARADI PISMA Milki Pertocijevi iz Kroga. — Marija in Jožica Meolic.
RAZPIS
Komisija za imenovanje vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij pri LOMO Murska Sobota
razpisuje
mesto direktorja
»OBMURSKE
TISKARNE«
v Murski Soboti, Kocljeva ulica 7. POGOJI:
1.	Ekonomska srednja ali podobna strokovna šola z zaključnim izpitom in 5-letno prakso v gospodarski organizaciji.
2.	Grafični strokovnjak z nepopolno srednjo ali sorodno šolo in večletno prakso v grafični stroki.
3.	Prednost imajo borci NOB, ki so delali v grafični stroki pred vojno, v NOB in po osvoboditvi, in so že zavzemali vodilne položaje v gospodarskih organizacijah.
Razpis traja do 10. junija 1954.
Pismene ponudbe z življenjepisom, v katerem je navesti strokovno izobrazbo in dosedanje zaposlitve, pošljite na naslov: Ljudski odbor mestne občine — Tajništvo za gospodarstvo — Murska Sobota.
Predsednik LOMO: Jože Velnar 1. r.
RAZPIS
Komisija za imenovanje vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij pri LOMO Murska Sobota
razpisuje
mesto direktorja
grosističnega trgovskega podjetja
»POTROŠNIK«
Murska Sobota, Titova ulica 1. POGOJI:
1.	Ekonomska srednja ali podobna strokovna šola z zaključnim izpitom in najmanj petletno prakso na vodilnem mestu v taki ali podobni gospodarski organizaciji.
2.	Nepopolna srednja šola z najmanj 10 let prakse v trgovskem podjetju ali podobni organizaciji.
3.	Večletna trgovska praksa z dobrimi spričevali in najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu v večji trgovski organizaciji.
Prednost imajo borci NOB, ki so že zavzemali vidne položaje v trgovski organizaciji ali sličnih gospodarskih enotah.
Razpis traja do 10. junija 1954.
Pismene ponudbe z življenjepisom, v katerem je treba navesti strokovno izobrazbo in dosedanje zaposlitve, je poslati na naslov: Ljudski odbor mestne občine — Tajništvo za gospodarstvo — Murska Sobota.
Predsednik LOMO: Jože Velnar l. r.
ljubiti kakor njene lepe sinje oči in njeno preprosto, dobro srce.
Ko je Vanč odhajal, se je poslovil edino od Raščanovih, domov sploh ni šel. Brata Števeka je srečal dan prej v vasi in mu kupil sladkorčkov ter stisnil roko. Zjutraj ga je voznik odpeljal na postajo, Ančka je jokala za njim in mu naročala, naj kmalu piše.
II.
Ivan Žalik je bil prepričan, da se bo sin nekega dne skesal in ga prišel prosit odpuščanja, toda dnevi so tekli in ni bilo ne pisma ne Vanča. Vest, da je sin odšel v Francijo, ga je malo vrgla iz ravnotežja, da je začel premišljevati. Kaj če ga bo kljub vsemu pustil in šel skozi živ ljenje mimo njega? Toda delo, ki ga je imel zdaj dovolj, mu ni pustilo, da bi se veliko ukvarjal s takimi mislimi in sina Števeka je imel pred sabo, ki mu je zdaj posvetil več skrbi. Delo na polju je opravljal skoraj sam, včasih je vzel s seboj še Števeka; Mariča, hčerka, pa je opravljala doma.
Včasih je rekla Mariča očetu, da bi pisali Vanču naj se vrne domov. Toda vselej se je obregnil:
»Če je sam hotei tako, naj sedaj ima. Se bo že skesal!«
»Toda zaradi drugih bi ga morali spraviti domov. Kako sram me je, če me kdo vpraša: ,Kaj pa Vanč, vam kaj piše; ni nobenega glasu o njem?’ Saj ste vi tudi nekaj krivi, če je on kriv. Kakor sta se sprla, tako bi se spet pobotala, ne pa da
žene vsak svojo trmo naprej; za vse nas je to slab glas.«
»Kako? Mar misliš, da bom jaz prosil svoje otroke odpuščanja? Daleč ste še od tega!« Obrnil se je in šel.
Vse svoje skrbi in notranje očitke je pozabljal v delu. Včasih je odšel na njive že v zgodnjem jutru in se vrnil pozno zvečer, čeprav ni bilo takega dela, da bi moral ostati ves dan. V žep si je dal kos kruha in s tem prebil ves dan od jutra do večera. Kadar pa je bil doma, si je prav tako dal opravka z vsako najmanjšo stvarjo: kol, ki je ležal kje pri drvarnici na tleh, se mu ni zdel na primernem mestu; odnesel ga je za parmo ter ga prislonil k steni; pri rantah je manjkala kaka lata ali samo žebelj, oboje je popravil; zvečer je delal v hlevu in ostal zunaj toliko časa, da ga je Mariča prišla klicat k večerji. Tudi jest ni šel prej, dokler ni končal dela, pri katerem je ravno bil.
Tako so tekli dnevi, ne da bi se kdaj še spomnil na Vanča. Mariča pa le ni nehala popolnoma misliti nanj. Očetu sicer ni rekla ničesar več, sama pa se je večkrat ozrla za pismonošo, ko je šel iz ulice, ne da bi se ustavil pri njih. Včasih se ji je zdelo, da nosi pismo zanje, Vančevo pismo, a ga pozabi ali noče oddati. Zato ga je nekoč počakala pri vratcih in vprašala:
»Kaj našega ni nič...?«
»Ne, nič,« je odgovoril poštar in stopil hitreje naprej, kakor da bi
mislil — kdo neki bi vam pa pisal. Zato je Mariča sklenila, da bo sama pisala Vanču, brez očetove vednosti. Toda po naslov ji bo treba iti k Raščanovim v drugo vas.
Nekega dne pa, še preden je Mariča pisala, se je ustavil pismonoša tudi pri Žalikovih. Dobili so pismo. Starega ni bilo doma. Mariča je pismo odprla in ugotovila, da je pisal Vanč. Pismo je bilo kratko, nič drugega, kakor pozdravi in sporočilo, da je zdrav in da mu ne gre slabo.
Ko je prišel Ivan domov, mu je povedala, da so dobili pismo.
»Vanč je pisal,« je dejala.
Molčal je nekaj časa, potem pa dejal: »Daj sem pismo!« Ko je prebral, ga je odrinil po mizi, ne da bi še kaj rekel.
»Zdaj, ko sta oba z Ančko tam, ga pač ne pričakujte več domov,« je spet spregovorila Mariča.
»Meni je vseeno, saj ga ne potrebujem. Nikar pa ne misli, da ga res ne bo več domov. Še prav rad bo prišel, ne da bi ga kdo klical.«
»Vas bo pa tudi enkrat pekla vest, saj ste mu vendar oče in on je vaš otrok. Kako lahko bi živeli doma skupaj, namesto da hodi sam po Franciji in dela drugim.«
»Kaj pa sem jaz pravzaprav? Ali bom jaz poslušal in ubogal vas ali vi mene? Ta bi bila lepa, da bi se jaz vam pokoraval!«
Naprej se nista menila; Mariča je odšla iz hiše in ga pustila samega. Ivan pa se je tudi kmalu odpravil na delo.	(Konec prihodnjič)
Varčna gospodinja redno kupuje špecerijske proizvode le v trgovskih poslovalnicah
»KOLONIALE«
V MURSKI SOBOTI
ki nudijo svojim potrošnikom dnevno sveže blago po konkurečnih
cenah
Poslužujte se naših specialnih mesnih izdelkov, ki jih dobite v vseh boljših delikatesnih trgovinah. Naš cilj je, nuditi potrošniku KAKOVOSTNE MESNE IZDELKE
KOLEKTIV
TOVARNE
MESNIH
IZDELKOV
MURSKA SOBOTA
INDUSTRIJSKO PODJETJE
»NAFTA«
LENDAVA
proizvaja
GAZOLIN
BUTAN
PROPAN
in ostale naftne derivate
V poslovalnicah trgovskega podjetja
»ŽELEZNIČAR«
vam nudimo vse vrste šperecijskega, manufakturnega in galanterijskega blaga po solidnih cenah.
Zadružniki!
Kupujte in prodajajte le v naši zadružni trgovini, ker s tem koristite splošnemu napredku. V naših gospodarskih odsekih boste našli plodno torišče dela.
KMETIJSKA ZADRUGA
MURSKA SOBOTA
KLEPARSKA INDUSTRIJA
»PANONIJA«
MURSKA SOBOTA
nudi razne vrste galanterijskih izdelkov, kot:
OTROŠKE ŠPORTNE VOZIČKE, KUHINJSKO ORODJE IN STROJE, RAZNO POSODO IN PODOBNE PREDMETE
Cenjenemu prebivalstvu nudimo vse vrste sobnega in kuhinjskega pohištva po konkurenčnih cenah. Oglejte si naše najnovejše vzorce. — Hkrati odkupujemo po najvišjih dnevnih cenah razne vrste lesa.
LIP - CELJE
poslovalnica
MURSKA SOBOTA
Trgovsko podjetje
»TEKSTIL«
V MURSKI SOBOTI
vam nudi v svojih poslovalnicah BOGATO IZBIRO MANUFAKTURNEGA BLAGA. Oglejte si naše pomladanske in letne vzorce!
Dobro in poceni kupite blago v trgovskih poslovalnicah
PODJETJA
»PRESKRBA«
MURSKA SOBOTA
GROSISTIČNO TRGOVSKO PODJETJE
»POTROŠNIK«
MURSKA SOBOTA
nudi svojim odjemalcem bogato izbiro blaga. Cene konkurenčne!
Se priporoča KOLEKTIV
Telovaditi moraš zato, da si okrepiš telo in ohraniš zdravje, da odvračaš bolezen in da kasneje ostariš. Pri telovadbi v skupnosti uživaš druščino dobrih tovarišev, ob raznovrstnih vajah se pa tudi razvedriš.
Telovadba ni zato, da te nauči vseh mogočih gibnih umetnij, ampak je samo zato, da spravi vse tvoje sile v ubrano sozvočje, da te napravi močnejšega, bolj vedrega in bolj pogumnega, s tem pa tvoje življenje bogatejše.	(Dapper)