TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica I policisti ■ J priPravljajo ® novo šolsko leto ARNO ^OT V ŠOLO %, u<*' to leto bomo v prvih tednih pio' ga šrolskega leta srečevali na in cestah večje število Modrih uniform. Policisti foSt')skih postaj Ilirska Bistrica in varr, Jna bodo skrbeli za večjo šolarjev, predvsem v°Zniv *ov' na Poti v in iz šole, nas edin; e Pa "ozaveščali", da nismo p Uporabniki cest. hpo^ftei bodo eno uro pred in I VrjJ^jOvali prehode za pešce pri avJ1' Cvetličarni M, v križišču za “bfac?-1?? Postaj°» pri pošti in na šoli čal,šču za avtobuse pri osnovni Ant°na Žnideršiča; Vkovali bodo okolico šol Ss= Podgrad, Jelšane in Prvencem bodo pomagali pri ?mer>jenih območjih bodo lasera- tudi Ostali promet in z j)revS. merilnikom občasno Ue;iaJi hitrost vožnje. Ukrepali Uaivzoper tiste voznike, ki V/,la Policijske postaje Ilirska %VMLa'J^bjavljena v zadnji, 14. Vrin- e?ni^a: najmlajši otroci sPreJ lrr|eti na poti v šolo in iz šole tlj spremljevalci pa so lahko '('voli ' stareiši od 10 let, če to Pa nioJ.0. etmkovi starši, prvošolčki m 'ai° nositi rumene rutice. Dtrolcr? P°zabimo, da smo starši Hoj T1 zgled. Dobro je tudi, da s N do C-°m prehodimo njegovo trižji. Sole in nazaj. V vsakem 8a |aiga poučimo, kako in kdaj Je P varno prečka, saj otroci še r'%l° Prenašati znanja z enega VPzi$če na. brtigo. Preden gre čez 9 net>''tinaj Pogleda in se prepriča, naj J 'paja kakšno vozilo. Pogleda k>tw. ai trikrat: levo, desno in °vrio |e. vo. Srečno pot v šolo! D. P. l^trieiL Preventivo in varnost v i?°Zari Prometu Ilirska Bistrica >mEv a' BreZSKRBNI POČITNIŠKI <0pET n, MINILI. OTROCI SO " NA CESTI. PAZIMO NANJE! ahunr dejavnost d.o.o. i 2. Ilirska Bistrica __ . Prva mednarodna poletna glasbena šola v Ilirski Bistrici TEDEN DNI GLASBENIH DELAVNIC IN KONCERTOV Koncerta mladih glasbenikov v petek, 28. avgusta, v prostorih Glasbene šole ter v soboto, 29. avgusta, v Domu na Vidmu sta pokazala dosežke glesbenega izobraževanja in izpopolnjevanja štiridesetih učencev, dijakov in študentov iz Hrvaške, Italije in Slovenije pri štirih kvalitetnih umetnikih-pedagogih in tako zaokrožila enotedensko glasbeno dogajanje v Ilirski Bistrici. Prvo mednarodno poletno glasbeno šolo so uradno odprli na Vidmu s Koncertom predavateljev v ponedeljek, 24. avgusta. Na klavirju je nastopila prof. Sonja Pahor-Torre, ki je v svet klavirskega muziciranja vstopila v Ilirski Bistrici že pri svojih treh letih, trenutno pa je profestorica klavirja na državnem konservatoriju "A. Correlli" v Messini. Na klavirju je spremljala violinista in falvtista, z njima nastopila tudi v triu, Otvoritveni koncert predavatlejev; trio: flavtist Fedja Rupel, pianistka Sonja Pahor-Torre in violinist Fedja Balžalorsky. Slika: P. Nikolič sama pa zaigrala čudovito Mozartovo "Fantazijo v d-molu". Na violini seje predstavil mojster, prof. Volodja Balžalorsky, ki od leta 1996 poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S flavto je nastopil prof. Fedja Rupel, profesor flavte in komorne glasbe na isti šoli, Bartokov "Večer na deželi" pa nam je s harmoniko "naslikal" skladatelj, solist in član komornih zasedb Erno Sebastian. Poleg omenjenih so igrali še skladbe Telemanna, Von Glucka, Dvoraka ter Quatza. Tako lahko rečemo, da so vsi štirje umetniki podarili Bistričanom res enkraten glasbeni večer. Nadaljevanje na strani 6. 15. avgusta slavnostno odprli prenovljen odsek ceste skozi Knežak CESTA NAJ LJUDI ZDRUŽUJE V soboto, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja in vaškega shoda so Knežani slavnostno odprli prenovljen odsek ceste skozi svojo vas. Žare Pregelj, državni sekretar za ceste pri Ministrstvu za promet in zveze, Stanislav Prosen, župan ilirskobistriške občine, ter Jadran Hreščak, predstavnik izvajalca del SGP Primorje Ajdovščina, so prerezali trak in tako cesto simbolično predali v uporabo - več kot štirideset dni pred iztekom pogodbenega roka. Že v letu 1997 so v Knežaku prenovili vodovodno omrežje, zgradili meteorno kanalizacijo, položili telefonski kabel in z novim asfaltom preplastili vaške ulice. Za ta dela so porabili pet milijonov tolarjev iz republiških sredstev za demografsko ogrožene občine, osem milijonov in pol pa je prispevala občina. Uničeno cestišče, ki je ogrožalo tako krajane kot voznike, je kar samo klicalo k obnovi. Štetje prometa v lanskem letu je pokazalo, da pelje po cesti iz Pivke prek Ribnice proti morju dnevno 4000 vozil, skozi Knežak pa kar 2000, poleg tega pa se nenehno povečuje tranzitni promet. Nadaljevanje na strani 3. Podpredsednik krajevne skupnosti Knežak, Vojko Mihelj, je ves čas gradnje usklajeval načrte izvajalcev z željami vaščanov ter uspešno "miril duhove". Zbranim je orisal potek del ter zaželel, da bi "nova cesta, ljudi združevala in ne razdvajala". Slika: P.N. UVODNIK Poletje nas tokrat ni razočaralo. Bilo je dolgo in bilo je vroče. Poletje je že pregovorno čas, ko se ne dogaja nič ali pa skoraj nič. Poletje je čas dopustov, oddiha, popotovanj. Poletje je čas, ko se težko naredi karkoli, ker nikogar ni. Poletje je tisto obdobje, ko vas avtomatski telefonski odzivniki raznih serviserjev, obrtnikov, podjetnikov ipd. nenehno obveščajo, da je serviser, obrtnik, podjetnik itd. na dopustu do tega in tega dne. Poletje je čas razprodaj v Italiji in suhih denarnic. Poleti se počne tisto, česar se med letom ne utegne - lenari. Za lenarjenje je kopica dobrih izgovorov: nikogar ni, vročine so neznosne, kličem, pa nobenega ne prikličem, vse je zaprto .... Poletje se je začelo z najboljšo, najlepšo, najzanimivejšo, najbolj priljubljeno, naj naj igro - z nogometom. O nogometu se je debatiralo ob vsakem času, na vsakem koraku: v ambulantah, uradih, tovarnah, pisarnah, kavarnah, trgovinah, na cesti, doma... O nogometu so razpravljale celo gospodinje in pile živce možem, ki jim nikakor niso mogli razložiti razlike med 'ofsajdom' in ‘kornerjem’. Med nogometne debate se je izredno uspešno prerinila mehiška igralka Letitia Calderon alias Esmeralda, ki je za lep čas preusmerila nase pozornost vseslovenske javnosti. Nostalgiki se bodo spominjali Roling Stonesov in njihovega koncerta v Zagrebu, tisti bolj vroči se bodo poletja 1998 spominjali po škandalu, imenovanem »Sexgate«, ki pa so ga skoraj popolnoma prekrili dogodki o spornih napadih ameriške vojske v Sudanu in Afganistanu. To poletje je bila Hrvaška nekaj časa brez elektrike iz Krškega, marsikateri dopustnik pa je pred ognjeno stihijo v južni Dalmaciji pobegnil bolj na sever. Položnice za Posočje pa so bile še ena tema, ki je med Slovenci dvignila en kup prahu - kot ponavadi brez haska. Med vsemi dogodki, ki so se odvijali to poletje pri nas na Bistriškem, je bil, na žalost, najbolj odmeven dogodek nesreča, ki se je zgodila na gorsko-hitrostni dirki Ferrari 98 na progi Ilirska Bistrica - Šembije. Ko se bomo spominjali tega poletja, vsekakor ne bomo mogli mimo vremena, saj so naši kraji in naši ljudje letos preživljali enega najbolj vročih poletij doslej. Naj bo še tako lepo in vroče se tudi poletje enkrat konča. Tudi letošnje poletje ni nikakršna izjema. Konec je nekega obdobja in začenja se novo. Bolj resno, bolj delavno, bolj sivo. Nazaj se vzpostavlja vzdušje izpred poletnih počitnic. Problemi, za katere se je zdelo, da so izginili v poletnih vročinah, zopet trkajo na vrata. Sedanjosti se pač ne da ubežati. Ali pa? Kaj veste, mogoče boste ravno vi tisti srečnež, ki si bo našel žabca ali žabico (pri nas vsaj tovrstnih živalic ne primanjkuje). En poljubček v stilu Claudie Schiffer in že se žabica oz. žabec spremenita v krasno princeso oz. princa, ki ali vozi prelep avto ali stanuje v prekrasni hiši ali pa ima velik bančni račun. Še en poljubček in princesa postane nazaj žabica oz. princ postane nazaj žabec, vam pa ostane ali prelep avto ali prekrasna hiša ali pa velik bančni račun. Sanjajte in pustite domišljiji prosto pot, saj sanje (še) niso obdavčene. K. M. SLOVESNO NA SNEŽNIKU IN SVIŠČAKIH Svoj društveni praznik so bistriški planinci letos še posebej slovesno proslavili v nedeljo, 16. avgusta. Praznovanje je bilo posvečeno spominu na 12. avgust 1907, ko so pred enaindevetdesetimi leti tedanje oblasti potrdile društvena pravila. Povabilu na srečanje na Snežniku in na Sviščakih se je odzvalo vsaj tisoč planincev, gostov in prijateljev našega planinskega sveta. Udeležence tokratnega že 30. srečanja je pod Snežnik popeljal poseben avtobus. Obšli so Gomance, Klansko polico in se po strmi lovski poti podali na Snežnik iz Grčevca, ene najlepših snežniških dolin. Med pohodniki je bil tudi dr. Tone VVraber, izredni poznavalec snežniške flore. Prisotnim je odkril marsikatero snežniško posebnost. V sončnem vremenu je ta dan obiskalo vrh tudi po drugih poteh nekaj sto planincev. Ekipa domače Gorske reševalne službe s Hinkom Poročnikom je skrbela za varnost udelž-encev na planinski poti. Koča na Snežniku z oskrbnikoma Majdo in Jankom je na stežaj odprla svoja vrata. Pozdravil jih je društveni predsednik Janez Žibert in spregovoril o pomenu planinskega druženja na Snežniku. Med udeležence so razdelili simbolična darila. Eno takih je pripadlo zvesti snežniški obiskovalki, domači planinki Mari Cubr. Nadaljevanje na strani 9. Snežnik. 1796 m Bistriški planinci so prav za slovesnosti na Snežniku in Sviščakih izdali svojo novo, že 43. barvno razglednico Snežnika. Fotografije je prispeval domačin Hinko Poročnik. Mikoza - bodoči trgovsko-poslovni center v Ilirski Bistrici DOGOVORI GLEDE DOLOČITVE IZGRADNJE OBJEKTA Bistriški svetniki so na 4. izredni seji občinskega sveta 12. marca 1998 sprejeli sklep o prodaji in najemu dela zemljišča v kompleksu Mikoza podjetju SM & A d.o.o. iz Ljubljane. Sklep je seveda vzbudil veliko zanimanja in odobravanja v Ilirski Bistrici in njeni okolici, saj je propadajoči objekt marsikomu pomenil odraz stanja pri nas. Mikoza je že čez dobrih štirinajst dni ponovno postala predmet zanimanja, saj je v noči od 29. na 30. marec 1998 zagorela. Potem pa so glasovi okoli nje in o njej potihnili. Iz gradiva za 42. redno sejo občinskega sveta, ki bo 2. septembra 1998, pa smo lahko prebrali, da sta denacionalizacijski upravičenki Nataša in Breda Samsa podali delni umik zahteve za denacionalizacijo. Izdan je bil sklep o ustavitvi postopka denacionalizacije nepremičnin, ki so predmet pogodbe. Izvedli pa so tudi parcelizacijo in spremembo vrste namebnosti za del zemljišča. S pravnomočnostjo odločbe o parcelizaciji (26. maj 1998) so nastopili pogoji za sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki zajema tudi parcele, predvidene za najem. Občina Ilirska Bistrica in podjetje SM & A sta pred dokončnostjo postopka parcelizacije sklenila predpogodbo, ki je bila osnova za vnaprej plačano kupnino. S to pogodbo pa sta se obe strani obvezali, da bosta naredili obračun kupnine glede na dejanske izmere parcel v postopku parcelizacije. Kot piše v gradivu za sejo občinskega sveta, je kupoprodajna pogodba v fazi sklepanja. Stranki pa se dogovarjata tudi glede določitve roka izgradnje trgovsko-poslovnega centra. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 0.67181-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj:. "GA Commerce" d.o.o., Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vdjko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Montani Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: “GA cotnmerce" d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada:- 1300 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike . • Slovenije št. 415/1433197 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13' točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5%' davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. AKTUALNO POSLANSKI VPRAŠANJI MINISTRSTVU ZA ZDRAVSTVO Na 10. seji Državnega zbora Republike Slovenije, 23. julija 1998, sem Ministrstvu za zdravstvo postavil dve poslanski vprašanji. Prvo poslansko vprašanje je bilo povezano z nesrečo na gorsko-hitrostni dirki v Ilirski Bistrici. Ministrstvo za zdravstvo je v okviru letošnjega proračuna namenilo določeno vsoto sredstev za nabavo urgentnih vozil v posameznih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Na seznamu prejemnikov teh sredstev je tudi Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. V naši občini smo izpeljali dva meseca trajajočo humanitarno akcijo zbiranja sredstev za urgentno vozilo, izvedli javni razpis, izbrali dobavitelja za vozilo in opremo, Ministrstvo za zdravstvo pa še ni dalo denarja. V nedeljo, 19. julija 1998, ko se je zgodila zgoraj omenjena nesreča, nekatera ilirskobistriška urgentna vozila zaradi dotrajanosti (250.000 km) niso hotela vžgati in smo jih morali ročno porivati, da so vžgala ter odpeljala ponesrečence v bolnico. Gospod minister, kdaj bodo zagotovljena sredstva za nabavo urgentnega vozila, nakazana Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica? Tudi drugo vprašanje, namenjeno Ministrstvu za zdravstvo, izhaja iz izkušnje te iste nesreče, zadeva pa problem postavitve mreže urgentnih centrov v državi Sloveniji. Že nekaj let se govori o pripravi in postavitvi urgentnih centrov po Sloveniji. Do sedaj na tem področju ni bilo narejeno nič konkretnega. Ministrstvo sprašujem, zakaj ta program ni realiziran? Ali je problem denar? V zdravstvenih krogih trdijo, da program uvedbe zdravstvene kartice stane približno toliko kot celotna postavitev mreže urgentnih centrov. In če je tako, gospod minister, ali ne potrebujemo urgentnih vozil, ki bodo reševala človeška življenja bolj kot pa zdravstveno kartico, ki za zdravje ne pomeni nič razen v organizacijsko-tehničnem pogledu. Vprašujem tudi, kdo je odobril projekt zdravstvene kartice. Vlada ga ni. Zakaj potem teče ta projekt? Če bi imeli vzpostavljeno mrežo urgentnih centrov, potem bi v nedeljo, 19. julija 1998, del ponesrečencev, ki so bili udeleženi v nesreči gorsko-hitrostne dirke v Ilirski Bistrici, prepeljali v bolnico v znatno krajšem času in jim ne bi bilo treba čakati na dodatna urgentna vozila iz Ljubljane. Vsekakor bi v navedenem PARLAMENTARCI OBISKALI PONESREČENCE Z DIRKE FERRARI 98 PETROL GRAND PRIX ILIRSKA BISTRICA V sredo, 22. julija 1998, je parlamentarna delegacija obiskala ponesrečence gorsko-hitrostne dirke Ferrari 98 Ilirska Bistrica ter se seznanila z njihovim stanjem. V razgovoru z vodstvom Kliničnega centra so se člani delegacije: predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Majda Kregelj-Zbačnik, Aleksander Merlo, Mario Gasparini in Vladimir Čeligoj zavzeli za reševanje akutnih problemov, ki pestijo zdravstvo in Klinični center, o čemer bo jeseni razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo. primeru svojo vlogo odigral urgentni center, ki bi moral biti bliže - v Postojni ali v Ilirski Bistrici. Gospod minister, kdaj bo postavljena mreža urgentnih centrov v Sloveniji? Vladimir Čeligoj poslanec Državnega zbora RS % TIB Petrol Transport, d.d. Ilirska Bistrica Šercerjeva 17 6250 Ilirska Bistrica P F r /? O >L TRANSPORT OPRAVLJANJE IZREDNIH POSAMIČNIH PREGLEDOV PRIKOLIC ZA OSEBNE AVTOMOBILE kategorije 01 in skupne mase 750 kg Obveščamo vse lastnike prikolic za osebne avtomobile, da si morate po novem Zakonu o varnosti cestnega prometa pridobiti POTRDILO O SKLADNOSTI PRIKOLICE S HOMOLOGACIJSKIMI IN SPLOŠNIMI TEHNIČNIMI PREDPISI. Pregled ie obvezen za vse prikolice, ki so že v uporabi in zarije še ni bila izdana izjava o ustreznosti vozila. Na podjetju TIB Petrol Transport, ki je pooblaščena organizacija za tovrstne preglede, bomo prikolice pregledovali v času tehničnih pregledov (ponedeljek, sreda in petek med 7.30 in 14.30) oz. po vaši najavi. Za vse dodatne informacije pokličite: na telefon 067/41-341 (g. Bernard Oblak ali g. Marjan Hrvatin). zžbelkaupora VABIMO VAS NA TATRE V BRKINE NA v nedeljo, 6. septembra 1998, ob 10.30 uri PROGRAM: ob 10.30 uri: odkritje spominske plošče padlim borcem in žrtvam nacifašističnega nasilja iz vasi Tatre; ob 11.00 uri: slavnostna prireditev slavnostni govornik: tovariš Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOB Slovenije-Udeležence zborovanja bodo pozdravili: koordinator območnih in občinskih združenj ZB z Južno Primorsko, tovariš Emil Škrl, župan občine Hrpelje-Kozina, gospod Vladislav Krebelj, podpredsednik ANPI Italije, tovariš Arturo Calabria, in predsednik Koordinacije borčevskih organizad Županije Istrske, tovariš Miho Valič. Bogat kulturni program bodo izvajali: Partizanski pevski zbor "Pinko Tomažič" iz Trsta, godba na pihala Slovenske policije in moški pevski zbor Slavnik. PRIREDITVENI ODB°* JUŽNO PRIMORSKE OBČINE KRIZA RUSKE BORZE $£ ODRAŽA TUDI PRI NA$ '0^ Zanimanje za vrednostne papirje se je po prejšnjem rahlo stagni^r^i tednu ponovno vrnilo. V sredo smo namreč zaznali še en preboj sloven J borznega indeksa preko 2000 točk, pri nekaterih delnicah pa smo ž* najvišje vrednosti doslej. jtJi To se nanaša predvsem na delnice Luke Koper, ki so v tem tednu pu^p pravcat zaklad. Tečaj delnic se je namreč dvignil iz dobrih 3.000 tolap ^ 3.377 tolarjev, kolikor je znašal sredin enotni tečaj, vendar pa je v c jji sledil manjši popravek, četrtkov enotni tečaj pa je znašal 3.326 tolarjeA- u Petrolove delnice so precej pridobile na vrednosti, saj je tečaj porastel ! 30.000 tolarjev. Kljub porastom pa so nekatere delnice izgubile kaj odstotkov. Najbolj so bile na udaru delnice podjetij, ki veliko prodaji^ ruskem trgu. Tam je zaradi slabe finančne situacije nastalo napeto °z' jet\ kar poveča tveganost prihodkov z ruskega trga. Tako smo že prejšnj1 ^ zaznali počasno padanje tečajev delnic Helosa Domžale ter Krke, ^ tednu pa so se padci še bolj okrepili. Pri delnicah Krke smo tako T J: zaznali padec za okoli dva odstotka, v sredo je bil trend pozitiven, v j- pi pa so se posli sklepali okoli 34.000 tolarjev. Vzrok porasta lahko predvsem zaradi objave razveljavitve Merckove tožbe. Tolikšnemu PL'jel niso sledile Lekove delnice. Tečaj omenjenih delnic je v začetku tedna F. vse do 52.000 tolarjev, v četrtek pa so se posli sklepali za 53.200 to'ff Pri primorskih podjetjih je zanimanje poleg Lukinih delnic zale $o' delnice Intereurope, katerih tečaj je porastel na 2.100 tolarjev, nato P ^ četrtek padle za slaba 2 odstotka. Zanimanje za omenjene delnice še 0 ^ kar lahko poveča njihovo vrednost. Istrabenzove, Drogine delnice ter o j Emone Obale Koper pa trenutno niso na seznamu najzanimivejših. [rS° g P z omenjenimi delnicami ni veliko, tečaji pa se več ali manj zadržuj 1 istih ravneh. Tako se tečaj Emone Obale Koper giblje med 2.650 ter tolarjev, tečaj Droginih delnic med 37.000 in 38.000 tolarji in tečaj med 2.950 in 3.050 tolarjev. Večji premik navzdol smo zaznali le pri d£: ^ Droge Portorož, saj je tečaj padel za okrog 5 odstotkov. Tudi na proste' ^ so nekatere naložbe izstopale. Omeniti velja predvsem delnice Mitola katerih četrtkov tečaj je porastel na 2.100 tolarjev. —.,,-r------------------------.M- Trgovanje z delnicami podjetij postaja zelo zanimivo, več/' trgovanja pa je opaziti tudi z delnicami pooblaščenih investicijskih p Tem delnicam je v zadnjih dneh tečaj nekoliko upadel, toda delnice^e i zmeraj za deset odstotkov dražje, kot so ^ pl začetku meseca. Nakupno navdušenje se f ^ fi preteklo dogajanje še ni končalo, kar pOo°|/a'a” za predsednika sveta krajevne skupnosti Jelšane. PiW edično je razumljivo, da gospod Bojan Brozina v članku %vin^e “proticiganske akcije” NE VODI, prav tako pa tudi, da r*' ni dal nobene izjave, vezane na problematiko v citiranem C Sttiisi Bojanu Brozini, ki s člankom ni povezan v nikakršnem (Pfav tako pa tudi predsedniku sveta KS Jelšane gospodu u ^rozini) se za napako in povzročeno vznemirjenje opravičujemo 0v*narka Dragica Prosen kot celotno uredništvo! Direkcija za ceste Republike Slovenije je financirala rekonstrukcijo vozišča v višini 67,5 milijonov tolarjev, približno petina tega zneska pa gre na račun ureditve odvodnjavanja meteornih voda vzdolž celotne trase. Občina je za izgradnjo pločnikov in odkup zemljišč prispevala 10,5 milijona tolarjev. Zdaj, ko je glavna prometna žila prenovljena, je vas Knežak že na videz lepša, bolj urejena, gotovo pa je pomembno tudi to, da so si Knežani lahko oddahnili. Joža Kastelic, ki je povezovala program, se je v imenu krajanov zahvalila podpredsedniku krajevne skupnosti Vojku Mihlju, ki je sodeloval pri usklajevanju in razreševanju problemov med izvajalci del in krajani in uspešno "miril duhove". "Da pa bi poplaknil vse zamere", si je Vojko Mihelj "prislužil" tudi buteljko vina, ki mu jo je izročila gospa Kastelic. Mihelj je zbranim na kratko orisal potek del in vsem skupaj zaželel, da bi "nova cesta v vas prinesla novo življenje, da bi ljudi združevala in ne razdvajala. Joža Kastelic je še povedala, da kneška župnija prav v tem letu praznuje svojo 160-letnico. Kulturno prireditev sta pripravila krajevna skupnost in Društvo prijateljev informiranja, športa, kulture, okolja, turizma ekologije Knežak - PIŠKOTEK (registrirali so ga nekaj dni pred odprtjem prenovljenega vozišča). Prireditve so se udeležili tudi župana Pivke in Postojne, bistriški svetniki, primorski poslanci državnega zbora ter predstavniki izvajalcev del. Slavnostni govornik Žare Pregelj je dejal, da država prenavlja ceste v okviru možnosti, toda vsako leto več. Slovenija ima 700 kilometrov uničenih cest, 1500 kilometrov takih, ki jih bo treba kmalu prenoviti, čez 2000 kilometrov pa urejenih. Stanislav Prosen pa je izrazil upanje, da se bodo obnovitvena dela na regionalni cesti R 381 od Pivke prek Knežaka proti Podgradu nadaljevala, še posebej na odseku pri Zaličih. Po prireditvi, ki je potekala pred zadružnim domom, pa so Knežani nadaljevali praznovanje z vaško veselico za osnovno šolo. Dragica Prosen Slike: Petar Nikolič AFORIZMI Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil. Nekoč mu ukrade kos mesa, vendar ga ni ubil. Živi zdaj mož in psa ima, ki krade za oba. **** Majhna, zaplankana, zapita. Za vse ne moremo kriviti Tita. Bruno Požar \_____________________________J Prenovljeno cesto je blagoslovil kneški župnik Janez Kržišnik in vsem zaželel srečno pot in varno vožnjo. Slavnostni trenutek ■ trak so prerezali (z leve): Vojko Mihelj, Jadran Hreščak, Žare Pregelj in Stanislav Prosen. Po zdravici so se gostje prvi popeljali po novi cesti - s konjsko vprego. Številno občinstvo pred zadružnim domom ' 4 SEJEM BIL JEZIV Že nekajkrat smo zapisali, da so k obrtni obarvanosti letošnjih dvanajstih Bistriških dnevov pripomogli domači obrtniki, ki so pod velikim šotorom v Športnem parku Nade Žagar pripravili III. razstavo obrti. V prejšnji šetvilki Snežnika smo nekatere od teh že predstavili, v tej in naslednji pa nadaljujemo s predstavitvijo še preostalih razstavljavcev. V BOJU ZA PROSTOR Mizarstvo Rojc iz Dolnjega Zemona že vrsto let razvija in izdeluje posebno vrsto vgradnih omar, imenovanih POLO, ki se od klasičnih razlikujejo zaradi svojstvenega načina izdelave. Višina, dolžina in globina vgradnih omar in praktični dodatki so izdelani po meri in željah kupcev. Običajno se izdelujejo brez hrbtišča, vse to pa omogoča optimalno izkoriščenost prostora. Uporabna vrednost omare je neomejena. Na tokratnem sejmu so jo prikazali kot sestavni del sobnega pohištva. Možna je tudi izvedba spalnice z različnimi kombinacijami postelj in nočnih omaric ter komod, ki jih izdelujejo s predali ali brez, z vrati ali kombinirano. Pohištvo izdelujejo v dvanajstih barvnih odtenkih in neštetih kombinacijah. O vsestranski uporabnosti vgradne omare se boste lahko prepričali tudi na bližnjem Celjskem sejmu, ko bo služila hkrati kot razstavni eksponat in razstavni prostor kovinskih Ko se nagrmadi preveč dela, priskočijo na pomoč tudi ostali izdelkov. člani družine, (foto: S.Udovič) POISKAN, UPORABLJEN, OBLIKOVAN Podjetje Bess d.o.o. iz Podbež (Zaliči) je edino podjetje na llirskobistriškem, ki se ukvarja s kamnoseško dejavnostjo. Za potrebe gradbeništva režejo, obdelujejo in brusijo kamen. Opravljajo tudi kamnoseška dela na surovem kamnu iz kamnoloma in izdelujejo izdelke iz naravnega kamna. V času tokratnega sejma so prikazali široko paleto izdelkov iz lastnega proizvodnega programa: stopnice, police, nagrobne spomenike, pulte, stojala in pa žalni program (nagrobne luči, vaze, svečnike ...), ki jih nudijo v sklopu trgovine. Največ pozornosti pa je vsekakor pritegnilo pomivalno korito, po domače "lijak", ki so ga izdelali iz pravega, domačega kamna peščenjaka, ki mu v Brkinih pravimo "sivec". Umivalnik iz peščenjaka bo krasil tudi bistriško hišo na Celjskem sejmu. Čeprav občina Ilirska Bistrica prednjači po stopnji brezposelnosti med primorskimi občinami, se v podjetju ves čas ukvarjajo s kadrovskimi problemi, kar je nedvomno posledica takšnih in drugačnih nadomestil. Prav zato so se odločili, da bodo za kader poskrbeli sami in se že pripravljajo na dualni sistem izobraževanja. PRI BRENČIČEVIH SKRBIJO ZA LASTEN PODMLADEK Jože Brenčič se že petnajst let ukvarja z instalacijami za vodovod, plin in kanalizacijo. Ob tej priložnosti mu je podpredsednik Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica Anton Jaksetič izročil simbolično priznanje, Alberti-Žnideršičev panj ali kot ga kratko imenujemo AŽ panj kot spomin na našega rojaka, Bistričana Antona Žnideršiča, poznanega predvsem kot čebelarskega strokovnjaka, hkrati pa velikega gospodarstvenika. Gospod Brenčič je prvi izmed bistriških obrtnikov, ki je sprejel v uk učenca po obrtnem programu in ga tudi uspešno izšolal ter s tem poskrbel za lasten podmladek. STANIČEVI IZ PODGRADA SE PONAŠAJO Z DESETLETNO OBRTNO TRADICIJO Družina Stanič iz Podgrada opravlja obrtno dejavnost od 1. januarja 1988 dalje. Sprva so se ukvarjali z izdelavo in sestavljanjem drobnih kovinskih predmetov. Pri tem so bili kooperantsko vezani na TKG Šmarje in Lamo Dekani. Izguba jugoslovanskega trga pa je oba naročnika hudo prizadela, zato sta bila prisiljena pretrgati kooperantske odnose. Delo so si bili prisiljeni poiskati drugje, kar je pogojevalo širitev dejavnosti in iskanje novih idejnih rešitev. V desetletnem obdobju so se ukvarjali in se še ukvarjajo z izdelavo marsičesa, od raznovrstnih vložkov za sedišča, različnih dimenzij, kombiniranih z nasloni ali brez, vložkov za vrtne garniture iz polietilenske pene in tekstila, šivanjem anatomskih vzglavnikov, izdelavo ležišč za jahte in čolne, izdelovanjem žogic iz poliuretanske pene, filtri za akvarije in pa sedežnimi garniturami Adria. V letošnjem jubilejnem letu je hčerka Barbara odprla prodajalno v Domu na Vidmu. Poleg sedežnih garnitur iz lastnega ADTiA Leon Stanič je eden izmed dobitnikov plakete za desetletno delo v obrti, (foto: Atelje ^ proizvodnega programa, ki jih izdelujejo po meri in željah strank, nudi še vrsto zanimivih stvari: izdelke iz stekla, DANES SE KAMEN UPORABLJA LE SE ZA OKRASNE ZIDOVE Hubert Šlosar že nekaj časa predseduje Sekciji gradbincev OOZ Ilirska Bistrica, za administrativna dela obratovalnice pa skrbi žena Helena, (foto: S. Udovič) keramike, porcelana, postelj11:; namizne prtičke z idrijsko čipko-0 in drugo. PRI SKOKOVIH # JE IZUČILO POKLICA ŽE LEP° ŠTEVILO UČENCf' Stanislav Skok že petnajst^ požrtvovalno prenaša znanje na i rodove. Za samostojno delo je usp že nešteto učencev elektro srn : petnajstletnici dela v obrtništvu^ podpredsednik Območne - AŽPJ,i zbornice Anton Jaksetič v imenu p ■ i 0" Območne obrtne zbornice Ilirska, izročil simbolično priznanje, A “ i montažni^ pf. Ukvarja instalacijskimi deli, opravlja mer' ^ elektro instalacijah, vrši m° ip' meritve in preglede strelo^jr instalacij, opravlja preizkuse in i nizko napetostnih stikalnih b^rj(V montažo, preglede in . eksplozijskih zaščitnih postrol Včasih so zidarji zidali s kamnom. Zelo čislani so bili Brkini. Znane so bile skupine iz Pregarij in Huj. Kamen se danes v gradbeništvu skoraj ne uporablja, izpodrinili so ga novi materiali, slamnate strehe pa nadomestile številne sodobne kritine. Kljub stagnaciji na področju gradbeništva, ki jo je narekovalo pomanjkanje investicij, ostaja gradbeništvo na Bistriškem še naprej najštevilnejše zastopano v obrtništvu. V času tokratnega sejma sta za predstavitev gradbene dejavnosti poskrbela dva mlada, uspešna obrtnika gradbene stroke, Hubert Šlosar in Stanko Iskra. Poleg slikovne predstavitve sta predstavila tudi nekatere najnovejše gradbene materiale, seveda pa ni manjkala niti miniaturna hišica, delo Huberta Šlosarja. V sklopu registrirane dejavnosti se ukvarjata z novogradnjami in adaptacijami stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, izvajata krovska dela in strojno obdelujeta glave špirovcev. Stanislav Skok se ponaša z dolgoletnimi izkušnjami na področju elektro dejavn° obrtno dejavnost opravlja zadnjih petnajst let. (foto: Maraž). Pri Brenčičevih skrbijo za ohranjanje obrtne tradicije, (foto: Atelje MARAŽ) prevzema naloge odgovornegav 6 je|f' alacM za izvajanje elektro instaiavj^- -0 objektih. Ali kot je zapisal v ki ga je predstavil v času sejma: kakršnokoli vprašanje, n.^,gK kadarkoli pokličete ali obišc.n„J ■—--------- ,-------— - .•-/po'1/ veseljem vam bomo pomagaj' dolgoletnimi izkušnjami- JU m I 7va I 3n it=>m rlpl V .it' delom, izvajanjem del v 3".3nJ' "1|e veljavno zakonodajo in vgraj 0 kvalitetnega instalacijskega Dela opravlja z naročnikovim 3 ^ p materialom. Strankam pa obročno odplačevanje. Kljub0 še vedno najde čas za delo v gek organizaciji in tvorno sodeluj6 ri# elektro dejavnosti Obrtne z voj Slovenije ter skrbi za lasten r izobraževanje. Nadaljevanje Pr> Rubriko DROBNO GOSPODARSTVO pripravlja: Alenka Penko Celjskem sejmu se bo 15. septembra predstavila občina Ilirska Bistrica DEŽELA ILIRSKOBISTRIŠKA -OD BRKINOV, BREGOV VILKE VODE DO SNEŽNIŠKIH VRHOV i,ir ^*°šnjega Celjskega sejma, ki bo potekal od 11. do 20. septembra, se bo udeležilo (ijs^ obrtnikov iz Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. Predstavili se bodo lj ^Pnem razstavnem prostoru v hali A. Vrhunec sejma bo za Bistričane gotovo Vj| P'ernber, ko se bo pod naslovom "Dežela ilirskobistriška - od Brkinov, bregov ti^L ^de do snežniških vrhov" zvrstilo kup prireditev, ki naj bi širšemu občinstvu 1 slikovito predstavile značilne znamenitosti naših krajev. !lirs^stavni prostor, ki ga bo OOZ žborn- lstr'ca postavila v sodelovanju z °ba|p'uarn' 'z Sežane, Postojne, Idrije in ^ ' b° na precej atraktivnem prostoru, Prjr ,erern se bo zvrstilo tudi več drugih Pred ltev- Osrednji prostor bo h^tjljala prava ribiška barka, ki bo »y|iciUstavni prostor obalnih zbornic, i; c. Pa bodo stale že znana kraška hiša lr$L ane ter hiše iz Postojne, Idrije in Bistrice. C.^iost bistriške hiše bodo krasili iri^ .1 dodatki, ki jih izdeluje Suma %i|jjr'n§' d.o.o. iz Ilirske Bistrice, ^do na P^ezalka ter vinska trta, ki jo /z krep papirja izdelale članice 1^ . 8a turistično-kulturnega društva stieJ Cve,ja so že pripravile za nedavno televizijske oddaje, ki si jo W.ahko ogledali na nacionalni 'D 0 v septembru), za pravo grozdje le11 Pos^l | naravne materiale bosta '** Vfr, a Sadje in zelenjava Godec ter , ®i$tri ' ^°§ovšek, prav tako iz Ilirske $ tbli|<0Ce' kamnito korito in posode, inf jPeščVane 'z brkinskega kamna "sivca" 'tča|^niaka, pa bo prispeval Bess, d.o.o •j[i W/adi relativno majhnega Nr0x)!ne8a prostora (16 kvadratnih ^ l ,s° se na obrtni zbornici odločili, V ° le-tega opremili čimbolj • n°' ^ko bo polo omara, ki jo ^oLg^delali v Mizarstvu Rojc iz kost„ a demona, služila kot razstavni Cr - ■ i Za izdelke drugih obrtnikov, ”0iV>° ^°8ar iz Jasena ter tapetnik Niln'vi 6 Pa bosta razstavila leseno 'taj0 lsk° mizo ter stole - vse kot N^stek" za običajno sejemsko v razstavnem prostoru se bodo s Sa |'uelki predstavljali še Šiviljstvo V dovič s.p. s svojo kreacijo, V* ^av'd Škrab s.p. z različnimi s°larn| Ventilatorjev, Prema, d.o.o. s Setli Ha bojlerjem, toplotnim palcem ter napajalnikom za jjaiiig^kale ne bodo tudi dobrote ' zalk'k proizvajalcev: z f%isk napitki bo sodelovala Cii ra, d.o.o., Srečko Sanabor s.p. l IW- ° suhim in svežim sadjem pa !v'iku|etjm kisom in slivovko, Marija ,%rr)jC S-P- iz Male Bukovice z raznimi % i rokt:„. kruha iz svoje pekarne ^ tN i> h3"' Pekarna "Slava" - Zorka ii sščiča, 'rske Bistrice s piškoti ter P a Ljubica Vovk iz Zarečice z raznovrstnimi pecivi. Ob naštevanju proizvajalcev prehrambenih izdelkov ne smemo pozabiti še mlevskih izdelkov Mlinarstva "Nemec" iz Podstenj ter novogoriškega Salumisa, ki svoje suhomesnate izdelke suši na Velikem Brdu (in snuje nove zamisli za proizvodnjo v naših krajih). Darko Renko bo razstavljal PVC vrečke za smeti in shranjevanje, Vrh Marica iz Gornjega Zemona usnjene rokavice za uporabo v gradbeništvu in industriji, Irbis, d.o.o. pa čistilna sredstva. Za prijetnejši izgled razstavnega prostora bodo poskrbeli že omenjena "Suma" s kovanimi svečniki in podobnimi kovaškimi izdelki, Silvo Kmetec s.p. s programom dišečih sveč in parafiniranimi vrtnicami, Grafična delavnica Bor s koledarjem reprodukcij nedavno preminulega slikarja Franceta Miheliča, "Maj", d.o.o. iz Zarečice in Branka Počkaj iz Podgrada z vizitkami, Helena Urh iz Podgrada in Cvetličarna M s cvetličnimi aranžmaji ter "Mašnca" Milojke Primc s suvenirji s poudarjeno uporabno vrednostjo (npr. z glinenimi dodatki okrašena steklenička in kozarec za medico oziroma med). Počkajeva, Urhova ter Primčeva bodo svoje izdelke razstavljale in prodajale tudi v "hiši obrti", kjer bodo na voljo vsi izdelki domače obrti. 15. septembra bo "naš dan" Organizatorja predstavitve ilirskobistriške občine bosta Območna obrtna zbornica ter občina Ilirska Bistrica, ki se na ta dogodek temeljito pripravljata že od julijske razstave bistriške obrti. Prizadevata si pripraviti izredno pester in slikovit program, v katerem naj bi celovito zajeli vse značilnosti naših krajev in ljudi. Prireditev bo potekala v avli Celjskega sejma med 11. in 14. uro. Poudarek bo na prikazu nekdaj tradicionalnih, a izumirajočih obrti in običajev. Prikazana bo žganjekuha rra "brkinski" način, izdelovanje rož iz papirja, pletenje košar iz vrbovih šib pa še kaj. Z novo kaseto "Brkinska slivovka" se bo predstavila skupina "Snežnik". Tako bo kaseta, ki "poje" tudi o kuhanju slivovke in škoromatih, primerno zvočno ozadje za nastop škoromatov in žganjekuhe. V kulturnem programu pa bodo nastopili Ankica Udovič, članica Zupanove harmonikaške skupine iz as CpCern y KVALITETI CENA NI VAŽNA - Tržnica na Plaču v Ilirski Bistrici nudi ■o|° v6likoakodnevno bogat izbor sveže zelenjave in sadja. V teh poletnih dneh je ki r*e, t L B°vPraševanje po lubenicah, papriki in paradižniku. Cene so še kar ^clba , o omogočajo nabavo vsem, tudi tistim z malo bolj plitvimi žepi. Če je 0bra in kvalitetna, pa višina cene tako in tako ni pomebna. Tekst in slika: P. Nikolič Jelšan, bratje Boštjančič iz Harij, skupina Sušeč in nekateri drugi. V kulinaričnem delu predstavitve bodo obiskovalci lahko poleg slivovke poskusili brezalkoholne napitke "Are" iz Jelšan, domači jabkovec, imenovan tudi "žvižgovc", ki ga pripravlja Srečko Sanabor ter suho in sveže sadje iz brkinskih sadovnjakov. V sodelovanju z društvom Brkinskih sadjarjev (člani so sadjarji iz občin Pivka, Divača in Bistrica) organizatorja pripravljata tudi predstavitev "Brkinske sadne poti". Ob tej priliki bodo izdali zgibanko, na kateri bodo prikazani Brkini ter po njih označena "Brkinska sadna pot" z vrisanimi točkami, kjer bo možen nakup sadja ter ogled znamenitosti. Matjaž Penko (GD "Bor") pripravlja tudi veliko jabolko, na katerem bodo vpisani vsi sodelujoči sadjarji. Obiskovalcem bodo ponudili tudi različne sire ter druge mlečne izdelke bistriških rejcev drobnice, domač kruh in peciva, suhomesnate izdelke, sušene na "našem" zraku, pa tudi gobjo juho v posebnih gobah-jurčkih iz krušnega testa, za kar bo poskrbela Ema Deželak iz gostilne Potok. Z Bolčinovimi - oskrbniki gostišča na Mašunu - pa se še dogovarjajo o tem, da bi se predstavili tudi s specialitetami iz divjačine. Obiskovalcem sejma bodo na voljo tudi prospekti - tako bistriških obrtnikov kot tudi občine same. Ker pa je do sejma in "bistriškega dneva" še kar nekaj dni, se bo program predstavitve verjetno še podaljšal. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bodo imeli obiskovalci bistriškega razstavnega prostora pa tudi predstavitve 15. septembra kaj videti. Organizatorja pričakujeta številen obisk, k ogledu bistriškega prispevka Celjskemu sejmu pa vljudno vabita vse prebivalce naše občine! Dragica Prosen Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 DA IZVESTE VEČ Poletje jemlje slovo, na vrata že trka jesen, mi pa smo še kar počitniško razpoloženi. Če nas v teh dneh poslušate, ste verjetno opazili, da je naš program dobil nekako lahkotnejšo obliko - trudimo se, da bi karseda malo govorili, glasba je "lažje prebavljiva", pa tudi nekatere oddaje so, skupaj s svojimi ustvarjalci, za nekaj časa odšle na dopust. Počitnice so tudi razlog, da vam še nismo ponudili nekaterih novosti, ki smo jih pred mesecem ali dvema obljubili. Ko pride september in se bomo vsi skupaj umirili ter se polni novih moči zagledali v radijsko prihodnost, pa bomo seveda naredili vse, da bo naš program boljši, kvalitetnejši, bolj razgiban, da vam bomo ponudili še bolj sveže informacije in še več dobre glasbe. Nekatere oddaje seveda ostajajo, pripravljamo pa tudi nekaj novih. Ponedeljki tako ostajajo predvsem v znamenju športa: z dopoldanskim pregledom športnega dogajanja ob koncu tedna in večernima oddajama Gool - nogomet na Radiu 94 ter Šport in slava, pa tudi v znamenju glasbe - popoldne z oddajo Danes poslušamo, zvečer pa z oddajo Glasbeni tutti-frutti. Če skrbite za svoje dobro počutje, potem gotovo že poznate torkovo oddajo Vem, kam grem, če pa ljubite avtomobile, potem je kot nalašč za vas oddaja Šesta prestava; v torek pa lahko prisluhnete še turistični oddaji Horizont. Vaše težave poskušamo reševati v Sredinem S. O. S.-u ob 10.10, sreda pa je po novem bogatejša tudi za oddajo Nostalgija, v kateri vas vabimo k sodelovanju in izbiramo "evergreeen" tedna. Sredin rom pom pom je oddaja za osnovnošolce, oddaja S tangom v srcu pa za vse, ki imajo radi plesno glasbo. Vaša mnenja na aktualno temo lahko izrazite vsak četrtek ob 11.15 v oddaji Vaš komentar, prosim; četrtek pa je tudi dan za izbor novih popevk tedna, glasbeno oddajo Glasba...z glasbenim gostom, ugankarsko oddajo Ariadnina nit in oddajo Popotnikov dnevnik. Ob petkih opoldne sprejemamo vaše male oglase v Mali radijski tržnici, zvečer pa naš studio zasedejo študenti s Škropotom. Ugankarska oddaja Dvoglavi levji čarna naše valove pride vsako soboto popoldne, glasbene želje po pošti uresničujemo V soboto ob 1 8. uri, za ljubitelje domačih viž pa je nedeljska oddaja Prijatelji, ostanimo prijatelji. V nedeljo po 1 2.30 pa lahko svoja voščila slišite vsi, ki ste med tednom poklicali na 25-1 23 in naročili čestitko. Seveda pa so tu še glasbene želje vsak dan ob 1 3. 30 ter ob petkih in sobotah med 21. in 23. uro. Tako, še marsikaj se dogaja na naših frekvencah, če pa hočete vedeti vse, nas morate seveda - poslušati. Saj veste, kje nas lahko najdete. P. S.: Pa prav lepa hvala vsem, ki ste nam poslali počitniške pozdrave! ZAKOVANO - KOT ZA VEČNO ZAKOPANO Kovaštvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Sega v stare fužinske čase. Povezano je bilo z nahajališči železove rude. Kovači so bili posamezniki, ki so poleg izdelovanja orodij in naprav znali podkovati tudi konje in govedo. Penko Franc, upokojen kovaški mojster iz Rečice pri Ilirski Bistrici, seje kovaškega poklica izučil leta 1939 pri Kovačevih v Trnovem. Uk je trajal tri leta, zadnje leto pa mu je mojster dajal tudi nagrado. Obrtno dejavnost je opravljal kratek čas, med letom petdeset in dvainpetdeset, saj takratna družba obrtništvu ni bila naklonjena. Pozneje se je zaposlil v kovaški delavnici Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica, delal kot kovač v KIK-u vse do leta 1978, ko se je upokojil pa na Transportu v Ilirski Bistrici. Vsa ta leta si je želel, da bi postavil versko znamenje in tako počastil spomin na kar sedem veselih in žalostnih dogodkov, ki so se vedno zgodili v začetku septembra. Že med vojno se je namreč zaobljubil, da bo, če se srečno vrne iz italijanske vojske, postavil kapelico. Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 1943, se je živ in zdrav vrnil domov, prav tako tudi vsi njegovi štirje bratje. Leta 1950 se je poročil, 1960 mu je umrla mama. 1965 sta z ženo praznovala v Rimu srebrno poroko. Leta 1994 je uresničil svojo željo. K sodelovanju je pritegnil domačega likovnika in znanega raziskovalca ljudske dediščine Romea Volka, ki je pripravil likovno podobo zelo zanimivega kamnitega znamenja, posvečenega Materi božji - Kraljici miru. Prav Romeo ga je nagovoril, naj kipec Matere božje Penko Franc ima tri sinove, dva sta se izučila podobnega poklica. Želi pa si, da bi kovaško tradicijo nadaljeval tudi kateri izmed petih vnukov, (foto: D.Cek). Železna Mati božja, nastala s pomočjo kovaških spretnosti upokojenega kovača Franca Penko iz Rečice, (foto: D.Cek) izdela sam. Sprva je okleval, pozneje pa poprijel za kladivo in skoval Marijino podobo. Znamenje, kakršna so bila značilna za cestna razpotja na Bistriškem, je iz repenskega kamna sklesal kamnosek iz Brij na Krasu, sam pa je pozneje skoval še majhen zvon in ga postavil poleg kapelice. 11. septembra letos bodo minila štiri leta, od kar je znamenje blagoslovil trnovski dekan gospod Bogdan Berce. Vse od takrat skrbi za vedno urejeno okolico žena Ivanka Penko. I Nadaljevanje z naslovne strani. Prva mednarodna poletna glasbena šola v Ilirski Bistrici TEDEN DNI GLASBENIH DELAVNIC IN KONCERTOV Prot. Sonja Pabor-Torre s študentko Evo Favento iz Nove vasi. Mojster Erno Sebastian z Boštjanom Barbišem s Topolca. Klavirski duo iz Rima: Mika Anna Paola, Sanmarco Carmela Otvoritvenemu koncertu je sledi! teden glasbenih delavnic, v katerih so učenci pilili in brusili svoje znanje pri omenjenih profesorjih, korepeticije za violino in flavto pa je vodil prof. Bojan Glavina. Celodnevne delavnice so potekale v prostorih Glasbene šole, nekdanjega otroškega vrtca v Župančičevi ulici ter osnovne šole Dragotina Ketteja. Delavnico violine je obiskovalo štirinajst mladih glasbenikov, flavte šest, klavirja devet, harmonike štiri aktivno in trije pasivno, organizirana pa je bila tudi delavnica za klavirski duo in trio. S sodelovanjem Turistično-informativnega centra pri občini Ilirska Bistrica so organizatorji poskrbeli tudi za prosti čas udeležencev šole: ogledali so si znamenitosti mesta in njegove širše okolice, zvečer pa so si le-te lahko ogledali tudi na videoposnetkih ali se sprostili na družabnih srečanjih pri nekdanjem vrtcu. Ravnatelj Glasbene šole Ilirska Bistrica in glavni organizator poletne glasbene šole prof. Lazslo Balazs je povedal: “Zelo sem zadovoljen s potekom te naše prve poletne šole. Ponosen sem na to, da sem za sodelovanje uspel pridobiti tako kvalitetne predavatelje. Šola je velika pridobitev za vso občino, ki pa bi jo lahko bolje izkoristila tudi za svojo promocijo. Verjamem, da bomo šolo organizirali tudi prihodnje poletje, saj so vsi predavatelji načeloma že pristali na sodelovanje. Upam, da bo šola postala tradicionalna in da bodo našo občino na robu Slovenije obiskali in spoznali še številni učenci in pedagogi. Tudi vsi štirje gostujoči umetniki so s šolo in vsemi učenci zelo zadovoljni. Pogoj za njihovo nadaljnje poučevanje v Bistrici pa je, da jim v prihodnje ponudimo bistveno boljšo nastanitev. Za pomoč se zahvaljujem pokroviteljem Občini Ilirska bistrica, SKB Banki ter Banki Koper, pa tudi ravnateljici šole Dragotina Ketteja, Sonji Koren-Čeligoj, ki nam je omogočila uporabo prostorov na šoli." Več o nastopih mladih udeležencev na zaključnih koncertih pa v naslednji številki Snežnika. Dragica Prosen slike: Petar Nikolič Prof Lazslo Balazs je tudi s strani Ministrstva za izobraževanje ponovno potrjen za ravnatelja Glasbene šole Ilirska Bistrica za naslednji mandat. Glasbena šola je že v maju prejela prijave 51 novih učencev, točni podatki o številu vseh učencev pa bodo znani v prvih dneh septembra, ko bo zaključen vpis za novo šolsko leto. Novost na šoli bosta v tem letu oddelka za solo petje in balet. Prof. Volodja Balžalorsky z najmljašo udeleženko mednarodne poletne glasbene šok "'i' Jerše iz Ilirske Bistrice. SLIKARSTVO RAZSTAVA SLIKARKE VINKE ZAKRAJŠEK OB 300-LETNICI PREGARSKE CERKVE . letn1' u V nedeljo, 16. avgusta, je je bila na Pregarjah praznovana 300. , \ posvetitve župne cerkve. Cerkev in posebno stolp kakor tudi kiparska de^j^j) na lepo renesanso. V okviru praznovanja je razen domačega župnika g- prisoten tudi domačin g. Ivan Tomažič, ki dela in živi na Dunaju. Znan je pre kot eden od avtorjev knjige “Veneti, naši davni predniki". V okviru tega zgodovinskega dogodka je v tamkajšnji osnovni šoli raf^gfJ slikarka ga. Vinka Zakrajšek. Ko smo jo srečali, je izžarevala veselje in ^ obiskovalcev je bilo veliko. Pozorno Vinkino oko je v prvem delu zabeležil0 (jj dvajset risb ljudi, s katerimi se vsakodnevno srečuje, od šolarčka do m. gospodinje in vaškega kmeta. Poudarjeni sta osebnost in dejavnost v vsel življenjski preprostosti. Drugi del razstave nam pokaže pravo Vinkino slikarsko vrednost in prefi^^i Slike, kot so Zapuščeno ognjišče in Oživljeno ognjišče, Pred odhodom in P° P .0t nam z doživeto toplino govorijo o brkinskem človeku in prostoru, Vi u, vrednostih in težavah, o tragičnosti nekaterih obdobij, iz katerih se je živijen| uveljavilo kot feniks. rti' Najlepši in najbolj sugestiven je del slik, ki so oblikovane kot knjige. Na U11 kaže ves notranji svet Vinke Zakrajšek in deluje kot intimni dnevnik, poln hrepenenja po soncu, po luni, po sreči. , 0jlf Samorastnica Vinka Zakrajšek se je tokrat zopet izkazala z origin3 inventivnostjo, lepoto in neizpodbitnim talentom. ^ ^ ^ ti FILMI V SEPTEMBRU H "a KINO Informacije : 81-569 DOBRODOŠLI V SARAJEVO, ang. barv, vojni Režija: Michael VVinterbottom Igrajo: Stephen Dilliane, Woody Harrelson, Marisa Tomei 6.9.1998 ob 20.30 VELIKA PRIČAKOVANJA, amer. barv., drama Režija: Alfonso Cuaron Igrajo: Ethan Havvke, Gwyneth Paltrovv, Robert De Niro 4.9.1998 ob 20.30 ZADNJI UDAREC, amer. barv, ZF Režija: Mimi Leder Igrajo: Robert Duvall, Tea Leoni, Morgan Freeman, Vanessa Redgrave 11.9.1998 ob 20.30, 12.9.1998 ob 18.00 in 13.9.1998 ob 20.30 sbe<" ŠPICE GIRLS, amer. barv., glas' Režija: Bob Spiers Igrajo Špice Girls njo 12.9.1998 ob 20.30 in 13.9.1y5 18.00 . l/j SMRTONOSNO OROŽJE 4, am j akcijski Režija: Richard Donner Igrajo: Mel Gibson, Danny CA° Pešci, Rene Russo 15.9.1998 ob 18.00 in 20.30 bat* SMRTONOSNA BITKA II, amer-ZF Režija: John R. Leonti o(\$ Igrajo: Robin Shou, Talisa Šoto-Thompson 18.9.1998 in 20.9.1998 ob b^' VSI PRAVIJO LJUBIM TE, amer-komedija Režija: Woody Allen , Igrajo: Woody Allen, Julija R° Goldie Hawn, Tim roth 19.9.1998 ob 20.30 PRIDRŽUJEMO Sl PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAM' A i NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA literatura za mladino 03 hAT'LL, P.: Igrajmo se s številkami; PATILL, P.: Igrajmo se z oblikami; PITHERS, D.: ^ znal reči ne; COUSINS, L.: Minka na kmetiji; MURENČKI; SCHUBERT, D.: V1"'■tin ~ ^ vaškem prazniku - opasilu so v Podbežah blizu Ilirske Bistrice Mr'.Nela|)0Stav'^ štiri nove križe (na sliki). Nove križe so postavili na vhodne poti v l| %, |^|1 So jih vaščani sami. Pri razrezu lesa jim je pomagal Mirko Boštjančič iz Novi|eparska dela pa je opravil Franjo Jaksetič iz Jablanice. Nove križe je 2uPnik Anton Ličan. Križi so del kulturne dediščine v Podbežah. Tekst in slika: P. Nikolič ^poslovie za mladino p^i J.: Jakova strašna noč; AMOS, J.: Katka se je izgubila; AMOS, J.: Mojčin im. ,ani AMOS, J.: Tomažev boleči zob; ARHAR, V. T.: Uganke, COUSINS, L.: Vse in03še' Minka; DISNEV, W.: Sneguljčica in 7 palčkov; DOSKOČI LOVA, H.: Krtek IjL6' FRIEDRICH, J.: Internet in pomfrit; HILL, E.: Piki gre na karneval; KLEMEN, Š.: $.JeTinček padel v jamo; KOREN, M.: Pošasti; MERES, J.: Nekje tam zunaj; NOVAK, V°n zelja; RODE, J.: Kaj pa Anamarija? STRokovna literatura za odrasle krcJ"[j knjižničar; EKSLIBRIS slovenskih knjižnic in knjižničarjev; KNJIŽNICA Mirana h v' i AZSTAVA exlibrisov ob 30-letnici Društva ex-libris Slovenaie; BRENTANO, £,:n uk 0 kategorijah; BUSCACLIA, L. F.: Živimo, ljubimo in se učimo; DE BONO, |z ?Tite svojega otroka misliti; KOŠIČEK, M.: Človek, imej se radi; MACDONALD, I SAVatp meciitirati; MOORE, T.: Nega duše; MUSEK, j.: Človek kot celostno bitje; Sljg|F FR-- F.: Etika za Amadorja; SOLOMON, R. C.: Kratka zgodovina filozofije; FT in eksistenca; ŠČEK, J.: Gibanje novega tisočletja; TOWNSEND, R.: Bogastvo LOCOS v obrambo resnice; RINPOCHE, S: Tibetantska knjiga življenja in h q nia-' ABC pouk o človekovih pravicah; ALPSKA konvencija v Sloveniji; BUČAR, het)n rn°kracija in kriza naših ustavnih institucij; ČLOVEKOVE pravice - zbirka Tednih dokumentov; DRNOVŠEK, M.: Usodna privlačnost Amerike; JEZERNIK, 'Tžp d 6' kjer je vse narobe; KONVENCIJA o otrokovih pravicah; KULTURNI center feJtetuž; KULTURNI dom: Kulturni dom Gorica; LETNO poročilo '97; ■ ODNI znanstveni simpozij 'Strpnost do manjšin'; MERMOLJA, A.: Narod k QjP1, SLOVENSKO gibanje; SVETINA, M.: Izobraževalni program za odrasle; ŠČEK, anJe novega tisočletja; ŠKERLEP, A.: Komunikacija v družbi, družba v V > 'kadji; TRDINA, J.: Vinska modrost; UHAN, S.: Prava in neprava mnenja; VUGO kro-C-OKAR-D., Z.: Vzgoja in smisel življenja; GOODERS, J: Ptiči Slovenije in CRfpp' FRANCE, C: Kuhanje; GEFFROV, E. K.; Tako se uspešno prodaja avtomobile; koj C.: Tako se uspešno prodaja po telefonu; JEVŠENAK, L.: Tako se uspešno 0butev; JOGA uma in telesa; KAVVASAKI, G.: Kako spravite konkurenco ob blišča-k tirana ni več 'hrana'; MACVICAR, J.: Dišavnice; MACVICAR, J.: Zdravilna K-MAINLAND, P.: Posnemajmo živali; MALOVRH, M.: Psihologija v trgovini; kajC-p ' F-: Prehrana za vitkost; OECHSLER, H.: Tako se uspešno prodaja v obrti in '“OAL1 Podjetjih; PEROVIČ, T.: TV novice; PHILLIPS, A.: Zdrava, privlačna, uspešna; M ^ ' S.: Poznavanje blaga; PREHRANA - vir zdravja; RATHBONE, A.: VVindovvs ■a hnjvi a telebane; SCHILLER, R.: Razstrupljanje telesa; SHARAMON, S.: Čudež iz ^ Sda ln|h pečk; SLOVENIJA; AVDITORIJ: Avditorjevih 25 let; BUTKOVIč, B.: Bogdan NtUrp°DBu'kovič; EVROPSKI mesec kulture: Likovne razstave; EVROPSKI mesec 'J LTi i p T ro§ra m; JAKOPEC, M.^'Matičkovi' odmevi leta 1848 v Novem mestu; Vrt., vl dom Gorica: MAURI. Š.: Kadar ciorese šumiio: MORANDI. G.: Exoressive ™ -m Gorica; MAURI, Š.: Kadar ciprese šumijo; MORANDI, G.: Expressive ad ormen; PEČAR, B.: Slovenski Parnas; PICASSO, P: Pablo Picasso; %Sp , "AN, L.: Luigi Spazzapan; TAVČAR, C.: Arhitekt Ciril Tavčar (1904 - 1980) ali ' i^lil?.0st z ustvarjanjem; WALTRISCH, M.: Šola Glasbene matice v Gorici; j4 k; ubEN/ " -■ ■ ■ • v - -........................ - :(l' X$| A lista socialnih demokratov; ŽITKO, D.: Ladijske polene; ŠKRABEC, S.: t Sar,i0vVna dela; BIRO, Y.: Kako obleči akt; DUŠAN Pirjevec; MAHNIČ, J.: Oton rE>FrC; ARCANGELI, A.: Renesansa; FRANCO, L.: Absolutizem; GODEC, L: Litija; >i6 V' Luka Svetec Podgorski; JELŠANE skozi čas; MALEISSVS de, M.-T.: Življenje \jc e la Passion; POZDRAVLJENI, prednaročil; SINOBAD, J.: Dežela; SKOK, J.: etiern in trnjem; STEEDMAN, S.: Egipčanske novice; STEELE, P.: Azteške novice. HPPSL°VJE ZA ODRASLE E- B.: Zamenjani deklici; SRČIČ, M.: Medsebojna samevanja; BALZAC ■: TenU[e Coriot; BEč, J.: Pucanje duše; BOHANEC, F.: Življenje publicista; DAH L, rClKn stories; DEKLEVA, M.: Pimlico; ELIOT, G.: The mili on the floss; M°WsLn ' k Slepec; F RANČE, A.: Tais; FRANČIČ, F.; Dobro jutro, Charles klČKiiČ GAJŠEK, v.: Aforizmi o tebi, o tem in onem; GOLIČNIK, F.: Cena spoznanj; i. Jv F.: Tvegana iskanja; GRISHAM, J.: Družabnik; HOČEVAR, Z.: Šolen z Mavi A- M.: Angel na zemlji; KLEIBENCETL, J.: Štorije z ognjišč; KRI in Nf7RENCW, D. H.: Jutra v Mehiki; LITERARNI natečaj: Moj čopič je beseda; Vriia-riDU *n redči in zgosti; MERRICK, A.: Nekdo je potrkal; NOVAK, B.: Velika 'Moh-EL, R-: Sonček sveti na deželo to; PENGOV, F.: Podobe iz narave; PIKALO, 5krti'k' POGELŠEK, A.: Čar ljubezni; PORLE, S.: Barva sladke čokolade; REBOLJ, eh zla; RENDELL, R.: Nemirno meso; STEVENSONc R. L.: Obsedena Janet; k°četh.' Dracula; ŠEGOVC, F.: Naš pobej bo muzikant; SPELIČ, F.: Vrnil se bom kOViNjA BAP' P-: Medtem ko sem spala; ŠVIGELJ-M., B.: Con brio; TANK; 5vadn A z lepoto; UPDIKE, J.: Friends from Philadelphia; VRBOVŠEK, B.: Sredi Sa dne; WALTERS, M.: Kiparka; ZAJC, D.: Dol dol; ZAJC, L.: 5 do 12. PONOVNO ONESNAŽITI NAŠO VELKO VODO žil in predlagal občinskemu svetu, naj zbere komisijo za izbor najboljše variante, pa se bojim, da se bo zgodilo tako kot pri izboru občinskega praznika. Če še ne veste, vam bom povedal, da ga ne bomo še imeli. Komisija ga namreč ni predlagala, oziroma je predlagala kar pet variant. Tako pa ne gre, da bi imeli na leto kar pet občinskih praznikov. Raje bom kar sam predlagal eno od variant, jo podrobno obrazložil in jo dal v sprejem občinskemu svetu. Pomembno je, da v občini vemo, kaj doseči s ponovno onesnaženo reko. Z njo ne bi izsiljevali samo države in Evrope. Cel svet bi postavili na noge, ali pa naj si Škocjanske jame zbrišejo s tistega seznama. V zameno, to je, če hočejo imeti čisto reko, pa bomo mi postavili svoje pogoje. Saj vemo kaj: nov smučarski center na Svišča-kih, novo radijsko postajo Radio Bistre, novo srednjo glasbeno šolo, novo... da ne naštevam naprej. To velja tudi za tiste občine, ki so pred kratkim baje ustanovile nekakšen Kraški park, pa nas niti povabile niso Čez nekaj mesecev bomo imeli nov občinski svet. Ker bomo do takrat imeli iste politične stranke, iste kandidate in iste volilce, bodo v naslednje mandatu nastopali isti občinski igralci oz. svetniki. Neke novo nastale stranke v občini, ki se obetajo, kot se sliši, strukture sedanjega občinskega sveta ne bodo kaj dosti spremenile. Pa kljub temu bi si upal novemu in obenem staremu občinskemu svetu nekaj predlagati. Vsi vemo, da naša občina kot nekakšen skriti žep na jugu nove države obstaja kot nebodigatreba, saj še sami ne vemo, kam in kako se usmeriti. Kadarkoli se oglasimo, se prepozno, če pade kakšna dobra ideja, jo drugi takoj pograbijo. Tako je bilo s srednjo šolo, z radijsko oddajno postajo, smučarskim centrom na Sviščakih, Snežniškim parkom in še bi lahko našteval. To so bile dobre ideje, drugi pa so nam jih ukradli in nas z njimi prehiteli, posebno Postojnčani. Znano je namreč, da pred petdesetimi leti razen jame in divjih jagod niso imeli ničesar. Imamo pa to kaj bo z Lesonitom v prihodnje. Obremenitev, to je izgradnja nove tovarne, je kriva, da se Lesonit še vedno otepa s takrat nabranimi težavami. Krivo pa je tedanje vodstvo, tako republiško, občinsko in Lesonitovo, ki ni znalo izkoristiti tistega trenutka in od države zahte- prednost, ker se o zgoraj naštetih idejah še vedno lahko pogovarjamo in ukvarjamo, če je treba tudi v naslednjem mandatu. Naj se vrnem k svojemu predlogu. Tu, po sredini občine, se preliva naša Velka voda (uradno reka Reka, po nekaterih virih pa še vedno Notranjska reka), ki bi morala biti izvor in navdih za nešteto dejavnosti. Pred mnogimi leti so jo naši predniki znali izkoriščati s pilami, mlini, ribo- in rakolovom, pa še s čim drugim. Pred petdesetimi leti so rekli: dovolj je tega. Namesto da bi izkoriščali vodno bogastvo te reke, se je vanjo zlivalo neke kemikalije, pomešane z zdrobljenim lesom, tako da je reka sama, verjetno osramočena, ker ji je bilo tega dovolj, neko leto kar poniknila in izginila globoko pod zemljo. Vrnila se je šele, ko tistih kemikalij vanjo niso več zlivali. Tako imamo zdaj ponovno čisto reko, ki jo je treba s pridom izkoriščati kot nekoč. Je pa sedanji trenutek za kaj takega neugoden. V času, ki ga naša generacija ni znala izkoristiti, bi lahko samo postavili zahtevo in občina bi danes cvetela. Se spominjate časov, ko so Italija, Evropa in celo Združeni narodi (uvrstitev Škocjanskih jam v seznam svetovnih naravanih čudes) zahtevali od države Jugoslavije saniranje umazane reke Reke? In kdo mislite, da jo je saniral? Morda država, takratna Jugoslavija, morda republika Slovenija? Niti občina ji ni pomagala, kaj šele drugi. Vse so morali opraviti delavci Lesonita sami z manjšimi plačami, z odplačevanjem kreditov, danes pa s situacijo, v kateri se ne ve, vati izgradnjo nove tovarne. Če so hoteli tisti v Združenih narodih imeti čisto reko, okej, naj jo imajo, vendar naj jo tudi očistijo. Mi pa imamo tovarno, ki je ne damo. Če pa zahtevajo drugo, okej, naj jo pač zgradijo. Tako bi se morali takrat postaviti. Pa se nismo. Danes, ko vse to vemo, ko imamo to izkušnjo za sabo, vemo, kako bi morali ravnati. Rabimo le prav tak trenutek in pred nami so velike možnosti. In tako sem končno le pri svojem predlogu: Ponovno onesnažimo našo Velko vodo. Kako?! Možnosti je veliko. Lahko bi jih naštel, jih tudi podrobno obrazlo- zraven. Sicer pa, lep jim bo tisti Kras z zasmrajenimi jamami, onesnaženimi z našimi odpadki. Bi pa bilo preveč, da bi zdaj razlagal, kako onesnažiti našo reko, kajti urednica časopisa me vedno opozarja, da so moji prispevki predolgi. Raje bom to storil prihodnjič, seveda če mi bodo v časopisu to dovolili. Imam namreč še veliko, tudi drugačnih predlogov za ureditev mnogih problemov v občini. Poznam tudi rešitev, kako zaustaviti nevarno žarčenje zaradi delovanja in emitiranja Radia 94 v krajih naše občine. Hvala bogu, da ne v vseh. Saša Boštjančič PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA IZREKA MARLJIVIM BISTRIŠKIM TABORNIKOM "RODU SNEŽNIŠKIH RUŠEVCEV" OB 45-LETNICI DELOVANJA ISKRENE ČESTITKE IN VOŠČILA. Obenem se društvo toplo zahvaljuje generacijam domačih tabornikov, ki so v teh letih požrtvovalno pomagali pri planinskih društvenih dejavnostih, pri graditvi Koče na Snežniku, Planinskega doma na Sviščakih, markiranju planinskih poti, izvedbi številnih orientacijskih tekmovanj za "Pokale Snežnika" in še posebej pri učinkovitem ohranjanju črnodolske koče. /Sr PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA vabi v nedeljo, 6. septembra 1998, na 17. spominski pohod Bazoviških junakov po okolici Bazovice. Izlet bo z osebnimi vozili. Informacije in vodstvo Janez Žibert. vabi v soboto, 12. septembra 1998, na 2132 metrov visoki Storžič nad Kranjem. Informacije in prijave v PD, Bazoviška 8, tel. 067/81-552. Vodja izleta: Iztok Ljubič. Vojko Čeligoj, PD, pred. prop. komisije % ■ KINOLOŠKI KOTIČEK VZGOJA PSA IV. Pri vzgoji mladega psa uporabljamo poleg glasu, rok tudi razne predmete, ki nam pomagajo pri lažjem in za kužka zanimivejšem učenju posameznih vaj. Poleg osnovnega povodca in ovratnika je najpomembnejše sredstvo IGRAČA ali bolje rečeno igrače. Tudi pri vzgoji psov moramo vedeti, da se pes tako kot otrok naveliča iste igrače. Zato bomo pri izdelavi ali nakupu igrače uporabili čimveč fantazije in različnosti, vendar pa bomo pri tem upoštevali nekatere zakonitosti. Igrača mora biti primerne velikosti, saj pri malem kužku ne moremo uporabljati težkih in masivnih igrač, pri velikih pa ne premajhnih, ki bi jih lahko pogoltnil celo kužek. Oblika igrače naj ne spominja na copato, rokavico, nogavico, srajco ali klobuk, saj naš pes ne zna ločiti med starim neuporabnim predmetom in novimi čevlji ali rokavicami. Zapomnil si bo obliko igrače in vse drugo je zanj nepomembno. Igrača je lahko okrogla, kot so razne žogice ali gumijasti obroči, ki jih dobimo v športnih trgovinah za krepitev mišic rok in podlakti. Lahko so v obliki prekrasne goveje kosti ali v obliki debelega kosa vrvi z enim ali več vozli, ki nam pomagajo, da vrv pri igri lažje držimo, in psu, da jo krepkeje zagrabi. Lahko so v obliki atletskega kladiva z vrvjo, na koncu katere je gumijasta žogica, obroček ali druga oblika predmeta. Lahko so v obliki salame ali debelejše klobase. Pri mladem in še majhnem psu bodo ti predmeti nedvomno manjši, z njegovo rastjo pa mu bomo prilagajali velikost igrače. Materiali za igrače so različni, vendar priporočam, daje med njimi čim manj "plastike". Bombažna jeans tkanina je primerna za izdelavo igrače v obliki salame -kinologi ji pravimo klobasa. Primerne so tudi igrače iz trde gume, posušenih živalskih kož ter vrvi. Veliko igrač - izberite trajnejši material - boste lahko nabavili v specializiranih trgovinah. Večje veselje pa bo nedvomno, če boste nekaj igrač izdelali sami. Za kakšne namene izdelati ali kupiti igračo? Žogica, gumijasti obroček, žogica iz surove kože in drugi podobni predmeti so uporabni za prinašanje in vzpodbujanje kužkovega tekanja v naravi, toda ne smejo jih zamenjati s frfotajočo kuro. To boste kužku kar hitro preprečili z glasnim NE. Žogice primerne velikosti bo vaš kuža tudi zelo rad lovil v letu ali v odskoku od tal. Igrače v obliki kosti ali kratke debele vrvi bodo primerne za grizenje. Še posebej primerna bo igrača iz votle goveje kosti, katero boste napolnili s koščki dišeče slanine, paštete ali goste hrane, ki je kužku všeč. Z njo se bo igral in "mučil" v času vaše odsotnosti. Igrače v obliki klobase ali žoge na pol do metrski vrvi bodo primerne za vlečenje in popuščanje. Nekateri kužki imajo radi piskajoče igrače. Pri uporabi takih igrač bi vas opozoril na dvoje. Imeti moramo dobre živce za dolgo trajajoče piskanje. Ob kužkovem vztrajnem grizljanju nabavite tako piskajočo igračo, pri kateri ne bo nevarnosti, da bi jo kuža raztrgal in celo požrl. Za večino igrač (z izjemo tistih iz naravnih kosti ali kož) naj velja zlato pravilo, da smo ob igri tudi prisotni. Igrača naj psu pomeni nagrado. Ve naj, da je igrača naša in da jo dobi takrat, ko se nekaj nauči, ko naredi lepo vajo ali obvlada novo povelje. Pes naj tudi vidi, da spravljamo igračo v žep ali na zanj nedosegljivo mesto. S tem se bo naučil tudi čakanja, potrpežljivosti ter spoznanja, da so igrače vaše, vendar jih ob posebnih prilikah dobi tudi on. Igra z igračo Poglejmo, kako lastnik in pes pravilno uporabljata igrače. Igrača psu pritegne pozornost, zato jo bomo uporabili takrat, ko je psičkovo vedenje nezaželeno, ko skuša zagrabiti naše hlače, ali se igrati z "supergami". Včasih namreč uživamo ob tem, da mladega kužka dražimo obuti v superge, mu pustimo, da jih zagrabi, grize, renči. Vendar pozabljamo, da bo naš kuža zrasel, z njim pa tudi njegovi zobje in navade. In že imamo problem, ki ga pri starejšem psu težje odpravimo. Ž igračo vadimo odpoklic psa. Mlad kuža bo zelo rad prihajal k nam, če bomo pri njem vzpodbudili zanimanje. Nedvomno bo njegovo zanimanje za nas veliko večje, če mu bomo ob klicu npr.: Runo, pridi! pomahali z njegovo priljubljeno igračo. Ko bo pritekel k nam, ga bomo pohvalili in mu za nekaj trenutkov ponudili igračo. Pri tem bomo pazili, da ne bo odšel od nas, si odnesel igračo v skrit kotiček in se izživljal nad njo. Morda jo bo pustil v kotu, saj bo po določenem času postala zanj nezanimiva.Včasih bomo ob njegovem prihodu na klic igračo zamenjali s priboljškom. Vedimo, da samo priboljšek ob odpoklicu ne daje vedno samo pozitivnih rezultatov. Kuža nas mimogrede lahko "zamenja" za stroj za hranjenje, kar bi bilo zopet nepravilno. Z igračo vadimo prinašanje predmeta. Večina psov ima prirojen nagon po plenu. To pa pomeni, da se zapodijo za vsako gibajočo se stvarjo. Med drugim je to tudi žogica, ki smo mu jo vrgli... Vendar mora biti igranje s psom pravilno. r a NAGRAIENCI IZ PREIŠNIE ŠTEVILKE Prejeli smo 8 pravilnih rešitev križanke iz prejšnje dvojne številke Snežnika. Žreb je določil da: 1. nagrado - darilni bon pedikerskega salona "Milka" v vrednosti 1.500 SIT prejme Elena Ujčič, Dolenje 11, 6254 Jelšane, 2. nagrado - 3-mesečno naročnino na časopis SNEŽNIK prejme Tomaž Štembergar, Tomšičeva 10, 6250 Ilirska Bistrica, 3. nagrado - majico časopisa SNEŽNIK prejme Anica Šircelj, Pobeška 7. 6000 Koper. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo! Izrežite izpolnjeno nagradno križanko št. 16 in jo pošljite na naslov: Uredništvo časopisa SNEŽNIK, KRIŽANKA, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli: 1. nagrada: darilni bon trgovine "Zidar" v vrednosti 1.500 SIT 2. nagrada: 3-mesečna naročnina na časopis SNEŽNIK 3. nagrada: majica časopisa SNEŽNIK. Upoštevali bomo vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 9. septembra 1998. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju! '-------------------------------------'____________________________________J Najenostavneje je seveda tako, da imamo kužka privezanega na daljšem povodcu in mu igračo mečemo na dosego povodca. Tako bomo preprečili, da si kuža svoj "plen" odnese v skrit kotiček in si ga tam privošči. Lastniki večinoma delamo napako pri tem, ker kužka lovimo, ta pa se nam seveda odmika na varno razdaljo. Še več. Celo izziva nas in nam pusti, da se mu približamo le za ped. Ko smo prepričani, da bomo zagrabili igračo in mu jo odvzeli, bo bliskovito odskočil in igra se bo nadaljevala, dokler se ne bo naveličal. Če seveda ne morete drugače, mu vrzite igračo, se hitro oddaljite od njega, tako da bo tekel za vami in ne pokažete interesa za igro. Poigrajte se z njim le, če vam bo igračo rinil v roke. Takrat ga pobožajte po plečki in mu prijetno prigovarjajte. Pri takšni igri ne uporabljajte ukazov, kot so: prinesi, aport ali kaj podobnega, saj jih boste uporabljali pri učenju pravega prinašanja predmeta. Kužka naučimo ali odvadimo lajati z igračo. Da bi kužka že v mladosti naučili nam želenega obnašanja, bomo že mladiča naučili lajati na povelje, s tem pa ga bomo tudi odvajali lajanja (če je to seveda naša želja). Kužka bomo privezali k drevesu ali drugemu primernemu predmetu, se odmaknili od njega za kakšen korak. Z igračo bomo izzvali njegovo reakcijo, saj bo po določenem času z lajanjem najverjetneje zahteval, da mu igračo feMU odstopimo. Ko bo prvič zalajal, ga bomo pohvalili in mu ponudili igračo. Naslednjič bomo uporabili še besedni ukaz: GLAS ali DAJ GLAS ali preprosto LAJAJ. Ko bo kuža zalajal, ga bomo pohvalili s PRIDEN GLAS ali PRIDEN LAJAJ in mu istočasno ponudili igrače za nagrado. Postopek odvajanja lajanja je praktično enak prejšnjemu, le da ob kužkovem lajanju uporabimo ukaz: TIHO ali MIR ali preprosto MEHAK kuža za trenutek utihne, ga pohva mu ponudimo igračo in ve ponovimo isti postopek. , J) Tudi za marsikatero drugo vajo0 v lahko uporabili igračo. Potrebuješ ^ malo domišljije, doslednost' vztrajnosti. ...) Nasvidenje do naslednje štev' vsem lep kinološki pozdrav. J Vojko Štemf leti«1 Vrbica - Če bi sodili po vremenu in veliki suši, bi malokdo verjel, da bo dobra. Na presenečenje vseh, posebno pa tistih, ki se ukvarjajo s poljedels^'^; zemlja letos obrodila več, kot se je pričakovalo. V tem delu naše občine je ^ obrodila pšenica, avgusta pa so kmetje začeli tudi s pobiranjem krompirja. Lju j£|( s količino in kakovostjo krompirja zadovoljni. Vprašanje pa je, če bo za Pr letošnjega nadvse plodnega leta dovolj kupcev. ..Ji Tekst in slika: P- NAGRADNA KRIŽANKA št. 16 Rešitev nagradne križanke številka 14.: ,rL|iČ' VODORAVNO: ZMAGOVALEC, GIRO D ITALIA, STRELOVODI, TESTA, TM, BERKS, BAUM, OAS, ARIA, KOLMAN, URBAS, OCVIRK, TO, RC, PRESVt DOB, ASKEZA, MIRA, EPIK, ALTA), IBAR, FALUN, EK, SLJUDA, RN, PETRA, KOALA, ATM, GRO, TIR, NAO, RAZREZANOST, CNN, IVAN MlNAT"' EIS, TA, AED, LAON , S NA MLADIH SVET STOJI LETOVANJE V PUNTIŽELI Nadaljevanje z naslovne strani. SLOVESNO NA SNEŽNIKU IN SVIŠČAKIH Pred Planinskim domom na Sviščakih pa je bilo popoldne še slovesnejše. Z nastopom treh pevskih zborov, kulturnim programom in nagovori so se spomnili 30-letnice odprtja te največje društvene planinske postojanke in graditeljev, predhodne Cankarjeve koče leta 1951. Vojko Čeligoj je prisotnim obudil spomin in spregovoril tudi o načrtih, ki jih imajo planinci za dokončno ureditev Planinskega doma. Na stavbi Planinskega doma do odkrili spominsko ploščo v spomin na požrtvovalno delo nekaj planinskih generacij. Častno nalogo odkritja so zaupali najstarejšemu domačemu planincu 90-letnemu Andreju Debevcu. Med gosti slovesnosti na Sviščakih so bili tudi predstavniki sosednjih planinskih društev. Mag. Metod Kovač je zastopal Planinsko zvezo Slovenije, Ivan Biščak pa Meddruštveni odbor planinskih društev Primorske. Obiskali so nas še: velik prijatelj Snežnika jože Dobnik, pisec številnih planinskih vodnikov, brata Frane in Repe Štembergar, graditelja koče na Snežniku in Planinskega doma na Sviščakih, nekateri oskrbniki 'D/Si, c z misterjem. ^Dtižela je turistčno naselje pri Puli. Urejeno je bilo za potrebe letovanja jtu' zadnje čase pa je vodstvo vse bolj naklonjeno turizmu za odrasle. Naselje lk 0 Pravi raj za brezskrbno igro otrok in v njem pred leti nisi zasledilavtomobila. iH0f ? Ie videti džungla, po kateri lomastijo in dvigajo prah jeklene zveri. Otroci h..,!0 “iti uvidevni do "Gostov", da jih ne bi vznemirili (beri odgnali). To, da v ID Di miril Hn rtvph tiirli trph nnnnri na ni nnsphnn velik nrnhlpm. Proti plaži: eni gor, eni dol. morja, šortnih užitkov in zabavnih v lastni režiji ali pa v okviru ponudbe naselja. Več večerov je otroke zabavala klovnesa, sodelovali so na tekmovanju za miss in misterja Puntižele. Mlajši udeleženci so nekega večera iskali skriti zaklad, se igrali pantonimo. Maškerada je na letovanju železni repertoar, ko otroci iz priročnih sredstev ustvarjajo izvirne like, da se jim nasmejimo do solz. Letos je bilo v modi slikanje na telo. Zaradi velikega povpraševanja in kratkega veka stvaritev je vredno, da dejavnost prenesemo v naslednjo sezono. Tekst in slike: Darinka Dekleva |člt‘ k $ la, ^Painting je v modi! MiLt0s smo v Ilirski Bistrici prejeli 'i>ijav za letovanje v Puntiželi. k z. Zaradi ugodne cene, saj je Zavod '%n^aVStVeno varstv0 Slovenije 1 denar za delno kritje stroškov *(k t,,n°vza 54 otrok, ki imajo ustrezne m žar 6ne 'ndikacije. W ®di sofinanciranja objektov v '^Ok- uPaj 5 Postojno in Cerknico) W ;shiških otrok vsako leto (do leta 'Nn 6Set brezplačnih penzionov. Te % stl so namenjene otrokom, ki fifi„a a morje in izhajajo iz socialno \;cn° ogroženih družin. Skupaj s Vzniki je bilo na seznamu 97 %j-'.v1 jib je spremljalo devet nih voditeljev. 0Zdahvala vsem sponzorjem, ki so letovUZVab in sponzorirali letošnje le,, i|nie bistriških otrok v Puntiželi ŽVprik° Poskrbeli za kvalitetnejšo I 0 letovanja: Sofj- ^otary klub je petim otrokom nc:iral razliko do polne cene =i,„ic» Droga Sudost Gradišče Bis,^ Mlinotest Pekarna Ilirska 3 parket Berni Ilirska Bistrica Kd?bčina lirska Bistrica je ^•hst ’ 0se^n' avtomobil za Miranda Vrh, dipl. soc. del. dvoma so bili deležni desetih ni, obilice toplega in čistega MESTO CIVILNE DRUŽBE V DEMOKRACIJI DRAGA 1998 mladih KJE: Opčine pri Trstu, Finžgarjev dom KDAJ: Od četrtka 3. 9. 1998, do sobote, 5.9.1998 KAJ: Predavanja: 3.9. ob 16.45 Vloga in pomen civilne družbe (dr. Tone Jamnik) Okrogli mizi: 4.8. ob 10.00 Neodvisnost v sodobni družbi (dr. Peter Jambrek, Janez Markeš, dr. Dimitrij Volčič) 5.9. ob 10.00 Ključni problemi mladinskega dela in dela za mlade (mag. Anton Rop, Martin Lisec, Uroš Slamič, ing. Vojko Kocjančič) Združeni pevski zbori DU Kopra, Izole in Ilirske Bistrice so preživeli prijeten dan na Sviščakih in obogatili planinsko slovesnost ob 30-letnici Planinskega doma. (Slika: Vojko Čeligoj) S pesmijo SNEŽNIKU, recitirala jo je gospa Darinka Žbogar, so se prisotni spomnili tudi pokojnega Draga Karolina, avtorja pesmi in graditelja planinskih postojank na Snežniku in Sviščakih. (Slika: Vojko Čeligoj) Planinskega doma, predstavniki domačih lokalnih oblasti, župan mag. Stane Prosen, predsednik občinskega sveta Zorko Šajn in kar nekaj občinskih svetnikov. Oskrbniška družina Lapuh je v Planinskem domu in pred njim ponudila prisotnim svoje gostinske usluge. Posebej dragocen pa je bil nastop pevskih zborov društev upokojencev iz Izole (dirigent Angel Turk), iz Kopra (dirigent Verjanko Babič) in iz Ilirske Bistrice z dirigentom in pobudnikom tega pevskega srečanja Dimitrijem Grljem. Svoje družabno srečanje so povezali s slavjem na Sviščakih in pred Planinskim domom pripravili pravcati pevski koncert. Zbrana planinska srenja je navdušeno sprejela gostujoče pevce, ki so bili še posebej navdušeni nad sprehodom po delu bodoče učne gozdne poti med Sviščaki in Grdo drago. Po njej jih je vodil sam avtor te poti, gozdarski inženir Ivan Česnik. Pevci so tudi popoldanski čas prijetno preživeli s harmoniko in pesmijo pa tudi ob športnih in družabnih igrah, ki jih je zanje pripravil požrtvovalni planinec Janko Muha. Vojko Čeligoj TRADICIONALNA LOVSKA MAŠA NA MAŠUNU - V nedeljo, 23.8.1998, se je ob gradu na Mašunu zbrala množica vernikov iz Knežaka, II. Bistrice, Postojne in od drugod, da bi prisostvovala 4. tradicionalni lovski maši. Sv. mašo je imel g. Janez Križišnik, župnik iz Knežaka. Obred so z glasbenim nastopom popestrili Zasavski rogisti in Mešani pevski zbor iz Knežaka. Popoldan sta številne obiskovalce zabavala trio Požar in popularni ansambel Slapovi. Prireditev je potrdila, da so ljudje željni glasbe, plesa in organizirane zabave. Tekst in slika: P. Nikolič OGLASI Občina Ilirska Bistrica x~ \ Li_/i^Jo F T fč O L TRANSPORT xz N II, Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU OIC Trnovo. /v o eJb > Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ^teVfax^06WO62^^J^ "7 ) _e> vi cppiama-pur v/\PlRN/Oj Jhne&Asit *0> 62S0 II. Bistrih kV ^NOVA 2,0671^ N v_ ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 N DCBiF5 ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 xr % FIZIOTERAPIJA HgS 1 TRGOVINA N Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 ■ zelena zdravila ■ čaji in čajne mešanice • ortopedski pripomočki • ortopedski vzglavniki ■ madicinska kozmetika ■ preventivne in terapevtske kompresijske nogavice • obvezilni program • Chicco program za otroke in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). XZ ■M primorje bm MajdovščinaU ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. h trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.: +386 61 1592-741 www.plastochem.com /e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: • POLISTIREN • POLIPROPILEN • POLIETILEN • POLIAMID jr : ... ■. . • ABS Surovine in polproizvodi za kemično industrijo 5UVUS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 vi 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 CENJENI KUPCI, VSAK PRVI TEDEN V MESEC« 10 ARTIKLOV V AKCIJI IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel./fax.: 067/41-082 VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE . VSE ZA PISARNO IN ŠOLO _z _y GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIC^ UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/4l-1iJ _________________-#! PURf^TEK d.o.o. Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT strani Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: "GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 nogometni utrinki pripravlja: P. Nikolič ekipa dečkov JE DOBILA trenerja Jf|^stVo nogometne šole »Bistre«, ki |Je y okviru Nogometnega kluba lo a “'strica, se je končno odločilo, kdo itr^v' trener ekip mlajših in starejših Ii6k v- V sredini avgusta je funkcijo w ria prevzel Vasja Novak, bivši Eise'ITleta^ 'n nekdanji trener v Bistrici, Izjavil na razpis javnih del občine ie| a “'strica. Na ta način mu bo tekla tildi n| .^ba, za svoje delo pa bo dobil a.<“°- Za isto trenersko mesto se je ™3l tu ' \ šele 'Poč, 5e|^.ns Galekovič je postal trener ^rtirn i 'SI° trer|ersKO mesto se je li^ a tudi Vojko Kalc, do nedavnega *iOra[ Akcije U-10, ki pa bo očitno n Ppčakati na naslednjo priložnost. U°r's Galekovič je postal trener u'8n u za začetnike - selekcijo tčj(e|a ^ poskrbel Rihard Udovič, ki je WAte^esne vzgoje na OŠ Antona rsiča v Ilirski Bistrici. vrnil se je TOMAŽIČ ^'Tiesečnem premoru se je na Vp 0 n°g°metno sceno pod okrilje M Berginca in Udoviča vrnil eden jenih nogometašev. Tomažič 'atttl _ kot vsi ostali, igral pa je tudi Piva n, Pr'jateljskih tekmah. Ker pa ima Ilirska Bistrica zadostno tie$t mladih nogometašev, si bo moral iok “ted njimi s trdim delom in banjem šele pridobiti. Premagana ekipa plame SoQ^0rnetaši Plame iz Podgrada, ki StaH'V Pomorski ligi, so 16. avgusta \i.a'°nu ob osnovni šoli Rudolfa VTV E>°dgradu odigrali prijateljsko Sa s r°krat je bila njihov nasprotnik kli na ^NL - zahod iz Ilirske Bistrice. Vrn tej. lekmi se je pokazalo, da so j* ^i Plame šele v prvi fazi priprav ku°n°- Tekmo proti nasprotniku iz kitat °'slr'ce so tako izgubili z \oj°m 2:6 (0:4). Bistričani pa so to kol;- k°ristili za uigravanje in iskanje |Se enajsterice. ljubišič Zadovoljen z odzivi NA ,0| TRENING %9 ^ ko je s treningi pričela članska kjočj|Str^k''h nogometašev, ki je že ■klit a,.prvi del priprav, so s treningi ksgj ' mladinci in kadeti nogometne t UirsR^*'.k' že leto dni deluje v okviru Mtv0 a Bistrica. Prvega treninga pod i Vn ^enerja Draga Ljubišiča na Xiajs? kVišču Kam po se je udeležilo kiTies c'anov iz obeh selekcij. Po t 'VsUkH6™ premoru je trener rtorogj selekcij prisotnim članom jVam'16 ?°'e 'n igralcem predstavil (,Vana.k'Prav- Kasneje pa je bila ’>° 'sku U°' neobvezna tekma. Ljubišič se 'gra/cPrvega treninga pravi sledeče: sVi/i v'V, bom imel problemov, saj s« v že k že preteklo leto in se med Ir ^ tar-,, 0 Poznamo. V dveh tednih Veje 0va/ štiri treninge tedensko, Se bo število treningov CVov Ttr' treninge tedensko. Poleg kr **ht °°m °d vodstva nogometne \SljskF1' da odigramo tudi nekaj t^l iubjšj'. tekem." Dodajmo še to, da l po 109 krogov, v'sootoffu'pa‘-’ L F' nasmehnila meni in tako sen j zakorakala v finale." Vstop v finalni boj je zj3 j6J pomenil 'biti ali ne biti'. Zbr zadnji atom moči in se odlocl na vse ali nič. ,ei^ I "V končnici sem se ’ ..^o j nasprotnico, drugo prijate reprezentance Majo Marčen-priznati, da je bilo težko In n rednem delu sva bili P°P, j11 ' - 107:107 in sPf(, OT izenačeni zmagovalki odločal 'shoot °Uj sem bila boljša za en krog ^( rezultat mi je prinesel prV° seveda zlato medaljo." .. n0 'fvJ Poleg prvega mesta posarn'0 ^ Slovenija z osvojenimi prvim' ^ M tudi v ekipni razvrstitvi Pr |3o-lV « Štefančič je na Češkem p°PraVJg in državni rekord iz 321 na 3 Tekst in slika-