Leto XXIV., št. 39
PoStatai plačam ? gotovini,
Postgebühr bar bezahlt.
Ljubljana, peték 18. februarja I944
Preis — Cena t- I»
Upravmšrvo; Liubliana, Puccinijeva ulica 5»
Telefon il 31-22. 31-23. 31-24
Iteratili oddelek : Liuhliana. Puccinijeva uli-
L-i 1 - Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Liublianska cesta 42 Jzkltučno zastopstv o za oglase a Italije ta inozemstvo : IJPI S. A., MILANO
pjčuni: za Ljubljansko pokrajino pn požtno čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr Post. No 11-3118
«meisana
libala riik dia tueo pooedeiikt N a f o l o i n a naia m e * e i n o Lit 18.—% B inozemstvo vključno » »PonedeJiskiro Joerom« Ltr 36.50
UredniifTO t Ljubljana, Pucanijeva ulica it. 5. — Telefon štev 31-22. 31-23. 31-24._
R o k o p i t i te ne vračajo.
Neue sowjetische Durchbruchsversuche
abgewiesen
Voller Abwehrerfolg bei Witebsk und zwischen Emen- und Pei-pussee — Kämpfe um die weitere Einengung des Lsndekopfes bei Nettuno — Sowjetischer Luftangriff auf Helsinki
Aus dem Führerhauptquartier, 17. Febr. "'NB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Südöstlich Krivvjj Rog griffen die So-- iets erfolglos an. Der Verstoss eines erer Fan erverbände brachte Gefange-nt und Beute ein.
östlich Shaschkoff drangen unsere Truppen gegen den sich verhissen wehrenden Gegner weiter vor und vernichteten 36 :w,ietische Panzer. Feindliche Gegenan-<ffe wurden hier und westlich T-cher--.ssy abgewiesen,
Bei Witebsk nahm der Feind seine von : .'.azero und Schlachtfliegern unterstiitz-n Durchbruchsversuche wieder auf. ün-e tapferen Grenadiere errangen hersagend von Artillerie- und Werfer-iheiten Tigern. St urme «schützen und -hlachtfiiegern unterstützt nach harten 'topfen erneut einen vollen Abwehrer-
Zwischen Timen- und Peipussee und bei v rwa führte der Feind zahlreiche An-ffe, die in schweren Kämpfen und unter hen Verlusten für die Sowjets abge-
' zmSkQ ®mi$vitv2 0 samost
j wiesen wurden. Dabei vernichteten unse-I re Truppen in einem Abschnitt zwei feindliche Bataillone.
In der vergangenen Nacht führten so wjetische Flugzeuge erneut einen schweren Angriff auf die finnische Hauptstadt Helsinki. Finnische Flakartillerie sehoss acht feindliche Flugzeuge ab.
Südlich K- nt haben unsere Truppen die Angriffe zur weiteren Einengung des feindlichen Landekopfes von Nettuno wieder aufgenommen. Ein mit Panzerunterstützung geführter feindlicher Gegenangriff südöstlich Aprilia wurde unter hohen Verlusten für den Feind abgewiesen.
Im Abschnitt von Cassino griff der Feind erneut mit starken Kräften unsere Stellungen sn Seine Angriffe scheiterten in harten Ahwehrkätnpfen. Unsere Küstenartillerie bekämpfte lebhafter, feindlichen Schiffsverkehr ir. der Bucht von Gaeta mit guter Wirkung.
An der Adriatischcn Fliiste wurde durch einen Stosstrupp ein feindlicher Stützpunkt ausgehoben Gefangene und Beute eingehraeht.
ìnte
zavezniških kulturnih zločinih pri Monte Cassimi
Berlin, 16 febr. DNB. Državni tiskovni dr. Dietrich je dai v si edo inozemsk in 'nar jem naslednjo izjavo: 'asì nasprotniki so včeraj razširili dve
■	d tvi:
Da so Nemci na fronti pri C-"«sinu v : j h tre li tednih dvakrat zaprosili za rno premirje, da bi lahko pokopali sveni rt ve.
; Da so Nemci izgradili samostan Mon-Cassino v vojaško oporišče ter s tem : is 1 li n sprotnlka, da ga je porušil. K obema trditvama pa je treba izjaviti
a^lednj'e :
i.. Za premirje niso prosili Nemci, temilo Amer čani, da bi pokopali tisoče gvo i vojakov, ki so pa^li pred netn-5;-:.t.:i č.: i mi. Nemci so ustregii tej ameri-èki še!j Nemško vrhovno poveljn štvo n'J«_ ,-nenoma ni hotelo objaviti tega dejanja človeške usiužnosti, ki je bilo vsied popol--ga izjalovljenja ameriških napadov tud teiško sprejemljivo. Ko pa so Američani celoti izkoristili vel kodušno jim dovoije-premirje, je uradni angleški Reuterjev vi poplačal nemško humanost in netnšK.:
■	>:k o vsem tem z vestjo, kjer je postavil "j.stva kratkomalo na glavo ter podlo trda niso Američani, temveč Nemci —
v sicer celo dvakrat — prosili za prem.rje.
2. Isto je z drugo angleško trditvijo. Dejstvo je, da v starodavnem samostnu i ante Cassino, niti v njegovi bi žnji >ko-;. ni bilo nobenega nemškega vojaka, no--nega strojniškega ali topn škega po'oža-n tudi nobenega topniškega opazoval-a. Vrhu tega je nemšk.0 vojaško vodstvo. t. bi izključilo sploh vsako možno ograža-
nje samostana, zavrnilo celo ljubeznivo ponudbo opata montecassinskeg?, samostana, k; bi bil pripravljen sprejeti v samosr.an težke ranjence, ker je hotelo zavra ti tudi vsak najmanjši sum, da hoče uporabljali poslopje v vojaške namene. D bi bili nemški napori, da bi ostal samostan izven vojnih spopadov, popolni, je b la pred vhodom v samostan postavljena celo orožniška straža, ki je imel?, naiogo skrbeti, da niti vojaki, ki ne bi poznal: položaja, ne bi prišli v samostan. Angloamericani so že 13 februarja razširili govorico, da. angloame-riške čete le vsled teg; ne morejo napredovat', ker sc Nemci samostan Monte Cassino spremenili v utrjeno postojanko s ton-nškim opazovališčem. Da bi dali tej laži videz resnice, so Angloamer čani nekaj dni kasneje to častitljivo zgradbo n me rno in nesmiselno porušili z bombami in granatami. zakaj v trenutku bombard ran ja so bili v samostanu le 90'etni opat s kakimi 20 menih- ter okrog 150 italijanskih civilnih beguncev.
Treba je torej ugotoviti: Eden lzm3d največjih kulturnih spornen kov vseh časov je bil porušen zato, da ne bi bilo treba pr'znati Angleameričanom. da so nesposobni zavzeti Cassino. Sedaj pa skušajo ta listni kulturni zločin pripisati Nemcem, kj so tudi tu pokazal' svoj čut za kulturno odgovornost s tem, da so zapostavili <sv>je vojaške koristi. Nasprotniki hočejo iz tega sramotnega dejanja sedaj še kovati pro. pagmdn: kapital.
Obe dejanji kažeta v'šek človeške r>od-losti. Nemci lahko mirno prepuste sodbi poštenih ljudi v svetu, kako bodo označ il tako postopanje in tak način mišljenja.
Angleško potrdilo nemške trditve
Anglija ni pričela vejne zaradi Poljske in njenih koristi
Ženeva, 16. febr. Znani angleški list »Ni- . oeteenth Century and After« se bavi v sva- ! ji februarski številki s tako zvanim po|j- j skim sporom in potrjuje s svojimi izvaja- j »ji v Nemčiji že več let staro nazirinje t Oa Anglija 1. 1S39 n: šla v vojno zaradi j pclj;ke. Obratno, iz članka glavnega urednika je nedvomno razvidno, da je Angl'ja izkoristila vojno s Poljsko le za pretveao *voje vojne napovedi Nemčiji. »N.nethe-enth Century and After« postavlja najprej vprašanje, ki je vsled Stalinov h zahtev da bi nareiiil iz Poljske sovjetsko podružnico, posebno pereče, namreč, ali naj Poljaka sploh še nadilje obstoja? K temu navezuje nadaljnje vprašanje: Ali naj Evropa obstoja? List nato odkrito priznava resn čne angleške vojne namere, namreč proti Evropi naperjene osvojevsilne m za-tiralne cilje, ln nedvoumno ugotavlja da vodi Angl ja to vojno »za Evropo« in da rta vsled tega »Anglija in njen imperij stopila |. 1939 v vojno«.
V daljšem komentarju prihaja sngleški list do zaključka, da bo postala Poljska žrtev sovjetskega 2>pritiska proti zapadu«. kakor op'sujejo v Londonu Stalinove imperi lljtične načrte, pa ne samo Poljska sama. Jasneje bi angleški HM komaj lahko or sai za čim stremi Stalin v svojih eks-panzijskih težnjah.
>Nineteenth Century and After« se tudi prav nič ne sramuje strgati doslej skrano varovane krinke s sovjetskih zahtev -n ugotavlja, da bi bila Sovjetska zveza po zasedb; Poljske gospodar na srednjeevropskem industrijskem področju in še daleč preko njega Računa, da bi prišlo pod sovjetsko gospostvo 22 mil jonov Evropeev, ter pripominja ob rebu, da prestavljajo te aneksije le »minimalne« sovjetske zahteve v Evropi.
Zelo zanimiva so tudi izvajanja angleškega i sta o posledicah začasne sovjetske vlade na vzhodnem Poljskem. Takoj po zasedbi so se pričela pr silna izseljevanja, ki so trajala več mesecev. Člani državnih uradov policije, sodniki, odvetniki itd. so bili aretirani in odpeljani. Celo zbiralce pi. semsk h znamk so imeli z? prot;sovjetske elemente Tako zvana ljudska odločitev, ki so jo nato uprizorili boljševiki, je b la le burka zakaj tako zvani volilni odbor so bili sestavljeni iz oseb, ki so bile popotni tujci. Kand dati niso bili vzeti iz kroga vo-lilcev, temveč so b li po večini iz Sovjetske zveze posi ni ljudski komisarji ali pa ljudje ki niso znali niti Citati n'ti pisati, postopali so z najbrezobzirnejšimi sreda t v' ter so se celo sovjetski vojaki v velikem številu udeležili volitev.
Ameriška petrelejska politika
Stockholm. 17. febr Poročilo Trumanovega odbora o ameriški petrolejsk polit ki, ki je bilo v torek dostavljeno kongresu, je tako v Ameriki kakor v Angliji zbudilo največjo pozornost Poročilo zahteva popolnoma iasno od Anglije odškodnino za ameriške petrolejske dobave v zadnjih letih, ki so izčrpale ameriške petrolejske rezerve.
Ameriški notranji minister Ickes. ki je istočasno petrolejsk) komisar, je bil pripravil javnost na te odškodn nske zahteve že s svojim *enz2C jonalnim opozorilom d? bedo ameriške petrole jske rezerve zadostovale le «e za 14 let Tmmanov odbor z'avlja da morajo ameriški zavezniki, in sicer v prv- vrst' Angl'ja priznat-Zedinjen m državam čim večjo soude ežbo pr izkoriščanju petrolejskih vrelcev zven Severne Amerike. Pri tem misli Trumanov odbor pred aa §s*dnji vzhod, kjer namerna postati
ameriški petrolejski kapital dedič angleškega imperija v Saudovi Arabiji. 6 katero je Amerika v zadnjem času sklenila razne gospodarske dogovore. Tu je Standard Ol! Company že počela graditi večje petrolejske raf nerije in razne petrolejske vede Ameriški inženirji m finančniki so se v zadnjem času tudi pojavili v Turčiji, da zagotove petrolejske koncesije na področju Erzeruma za Zedinjene države. V kolikor si v Zed njenih državah še niso ed ni za-stran netmlei~ke politike, se ta needinest ne tiče tol:ko ameriške ekspanzijske želje kort taksne. temveč zgolj, ali naj vlada prevzame izkoriščanje inozemsk h rezerv, ali pa naj samo finančno sodeluje pr- tem izkoriščanju Velki netTolejsk koncem najsrd teje upiraio tem načrtom in načelne odklanjaj d rektno udeležbo vlade pn inozemskih tacnMstj&b petrolejske industrija
Novi sovjetski poizkusi prodora odbiti
Popoln obrambni uspeli pri Vitebsku ter med In ČudsRm jezerom — Boji za nadaljnjo zožitev pred-mletja pri Nettunu — Sovjetski letalski napad na Helsinki
Führer jev glavni stan, 17. febr. DNB. Vrtiovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Južnovzhodno od Krivega Roga so sovjetske čete brezuspešno napadle. Sunek nekega našega oklopnega oddelka je dovede! ujetnike in plen.
Vzhodno od žaškova so naše čete proti zagrizeno se branečentu nasprotniku prodrle dalje in uničile 36 sovjetskih oklopnikov. Sovražnikovi protinapadi so bill tu ln zapadno od Cerkasov odbiti.
Pri Vitebsku je sovražnik zopet obnovil svoje poizkuse prodora, podprte od oklopnikov in bojnih letal. Naši hrabri grenadirji, odlično podprti od edinic topništva in metal ntin, »Tigrov«, oklopnih topov ln borbenih letalcev, so po hutlih bojih ponovno dosegli popoln obrambni uspeh.
Med Ilmenskini in Cudskim jezerom in pri Narvi je podvzel sovražnik Številne napade, ki so bili v težkih bojlli in t velikimi izgubami sovjetskih čet odbiti. Pri trni so naše čete uničile v enem odseku dva !>ovražniko\ a bataljona.
V	pretekli noči so sovjetska letala ponovno izvedla težak napad na finsko prestolnico Helsinki. Finsko protiletalsko topništvo je sestrelilo 8 sovražnikovih letal.
Južno od Rima so na Se č.-te zopet obnovile napade za nadaljnjo zožitev sovražnikovega predmostja pri Nettuno. Sovražnikov protinapad fužnovzhodno od Aprilije s podporo oklopnikov i» Ml % velikimi Izgubami sovražnika odbit.
V	odseku Cassimi je sovražnik ponovno nnpadel z močnimi si'aml naše postojmke. Njegovi napadi so so izja'ovili v hndlh obrambnih bojih. Naš? obalno topništvo je obstreljevalo z dobrim učinkom živahen sovrstnikov lartitsk' promet v za'lvu Gaetl.
Ob jadranski obali je nek udarni oddelek razdejal neko sovražnikovo oporišče; dovedeni so bili ujetniki in plen.
Finska vcir.3 poročilo
Helsinki, 17. febr. DNB. Finsko vojno poročilo z dne 17. februarja se glasi:
Helsinki in njegova najbližja okolica sta bila v zadnji noči med 20.30 in 5.30 znova izpostavliena silovitemu sovražnikovemu letalskemu napadu. Bilo je ugotovljeno, da se je tega napada udeležilo nad 400 sovražnikovih letal. Na mestno področje In na najbližjo okolico odvržene rušilne in za-
žigalne bombe so povzročile nekaj požarov in škodo na poslopjih. Po doslej prispelih vesteh je bilo 12 ljudi ubitih. 14 pa ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 8 napadajočih letal in verjetno še nekaj nadaljnjih. Posamezna napadajoča letala so razširila svoj napad na področja v juž-nozapadni in južni Finski ter na ozemlje Tampere.
Na Aunuški ožini so sestrelili finski bojni letalci v treh letalskih bitkah brez lastnih izgub en sovražnikov bombnik in dve bojni letali, na Karelijski ožini pa je protiletalsko topništvo sestrelilo še dva nadaljnja bombnika. Sovražnik je tako skupno izgubil najmanj 13 letal.
V južnem odseku Oneškega jezera je naše topništvo razpršilo manjše sovražnikove oddelke, ki so se poizkušali preko ledu približati obali.
Z ostalih bojišč ne javljajo ničesar.
Helsinki, 17. febr. DNB. V pretekli noči so Helsinki doživeli nov letalski napad. Uradno so ob 2. ponoči objavili: Snoči in v pretekli noči je sovražnik napadel z močnimi letalskimi silami ponovno Helsinki in bližnjo okolico. Napada pred polnočjo se je udeležilo nad 10Ó letal Odvržene zaži-gaìns in rušilne bombe bo povzročil« v Helsinkih požare in škodo na poslopjih. Ob 2. zjutraj je napad še trajal. Po doslej prispelih vesteh so bile izgube med prebivalstvom relativno majhne.
PoEsžaj na vzh ž ilnem bojišču
Berlin, 16. febr. DNB. Boji na vzhodnem bojišču 15. februarja vsled vremenske? položaja in vel kega blata niso doseeli obsega prejšnj h dni, čeprav so se vršili z Isto zagrizenostjo in z istim junaštvom.
Iz severnega odseka javljajo o novem valu mr «za, ki je zn žal toplomer od 13 do 18 stopenj ped ničlo. V srednjem odseku je ponekod snežilo, dočim sta na Krimu pr. temperaturi na ničli močan dež in sneg ovirala 'dele vanje čet. Letalstvo se je ome-j lo v glavnem na krili vzhodnega bojiš ia. V severnem odseku so nemški lovci, ki so spremljali druga let la. sestrelili 18 sovjei-sk h letal- nadaljnjih 6 pa jih je bilo zb t h nari predmostjem pri Kerču, ki so ga valovi nemških bojnih letal z dobrim uspehom znova napadli. Položaj na bojišču se v splošnem bistveno ni spremenil.
Nesraamsst AngtoamerlSanov ;
Štirimotoini ang'o - ameriški bombniki so uničili benediktinsko
opatijo Monte Cassino
DNB... (PK). 17. febr. Ob j«"nem vznožju cassinoke gore se Jvig i jo beli visoki oblr-ki dima eksplodira, ih fosformh granat, širijo se Ln se približujejo zapai-nemu cestnemu k;iž:s§ču, kjer se pomešajo s temnimi oblaki ruàJnih grrnat. Nad vsem tem se dvgajo višine gore, ki je do canea zjutraj nollla bele . zidove U0j let stare benečiktn-ke opatije kot znamenje mn-ljivega življenja.
Tedne ln tedne 80 oblajali svet1} zidovi otok miru nad Infernom. Iti napolnjuje dolino. še pred kratkim so donele ob ugodnem vetru cerkvene orgle, pomešane s peljem vernikov, prav do stranskih pos ojank nemških vojakov- Na b-Ikon i h zgornjega nadstropja na južnezapaoni stri.nl ni nikoli sedel kak nemški opazovalec, i a bi vodil ogenj nemških čet ali pa .zsledil so-viažnikove postojanke. Nikoli ni samostan služ I niti za eno samo noč za prebivališče nemških čet. Široka go ska gmota je. daleč vstran od mirnega samostanskega okraja dajala dovolj prostora za zgrac.n o opazovalnih postojank in strelsk h gnezd. Želja Vatikana m prošnja skoraj 901e.n©ga opata, r»ij spoštujejo samostanski okraj kot nevtralno področje, sta bili v skladu z nemšk m namenom ter so ju nemška prv veljništva Ln vojaki spoštovali. Nemški vojni orožniki so straž J i dohode k .samostanu, da bi se z nemške strani preprečila sleherna zloraba samostanskih tal.
V razdalje 4 do 5 kilometrov se dviga južnovzhodno od Monte Casslna ons ran doline strmina Trocchija, s katere so imeli sovražnikovi opazovalci lep razgled na poslopja samostana m žalosten pogled na razvaline mesteca Cassina. S te višine je bil pred sovražnikovimi očmi Monte Casjino razgrnjen kot k~ka knj ga in od tu so vodili topniški ogenj. Kaj lahko bi torej bilo. da bi pri tem razgledu v bižni cilja javljali korekture zadetkov topniškemu po-veliništvu. Tem bolj nerazumljiv je zato napad nasprotnikovega topništva že p. ed por tedni na samostanska dvorišči, ki so zaradi svoje harmonično-arhltektotske razvrstitve znana v umetnostni zgodovini Tik pri studencu srednjega dvorišča so bile angleške granate že pred tedni pričele s oje ruš lno delo. Sve'ovna javnxt, pos bno ci • vena in za umetnost se zanimajo ia, je globoko pretresena sprejela vest o p vem neposrednem prenosu vojne v okolico benediktinskega samostana. Sončnega dopoldneva 15. februarja 1. 1944 je dovršilo 83 štl-rimotornih ameriških bombnikov v treh valovih s svojimi bombami uničevalno delo. Porušili so vsemu svetu znnno cerkveno
bolj uničujočo vseh vo+n na ono področje Italije, ki se ga srce kulturnega sveta že več stoletij z ljubeznijo oklepa.
Samostanske razval ne o' račajo pogled sveta na majhni frontni odsek pri Cas inu, ki je postil težišče bilke na jugu. Kot železna vrata, ki stoje od Ca-s'-na do pobočij onstran reke Liri in zapLajo c'olino, zabranjujejo nemške divizije sovraž ikov vdor v z oljkami poraslo ljubko dol no. V morilnem boju iz b ižine besni n.ed r zvi-1 ina mi neivizpoznavnih hiš Cascina <Jo vzno-žjia s-imostsnskih razvalin bitka, ki zaradi ogromne upoiube topništva uteg-.e najti svo"'o sličnost v najbolj ogorčeni?h pozicijskih boj h izza let 191718 v F. ancijl. Blato, vir ga, fosfor, rušilne granate, bombe, vse to povzroča pravi pekel na tem ozkem prostoru, vendsr pa fronta stoji in se umakne samo toliko, da lahko Nemec zopet bolje prodre. Tukaj se borita med dru-g'mi tudi dve znani nemški ef i ki diviziji, ki st»° si v prooto nosti puščave p i-borili v premičnem bojevanju nem nlj vo slavo, sedaj pa se prekašate v obrasnbi neprestan h napalov.
V dolini ob vznožju gorske gmote, kjer Strie v zrak razvaline samostana Mcn'e Cassino, divjajo neusmiljeni boji Ce r v pa je uspelo sovražniku uničiti posvečeno zgradbo samostana, ki je b:'a doslej simbol nemšk;h bojev za kulturo in tralicijo, bodo razvaline ostale priče nemškega jpo-
Stovanja, priče nemške vojaško vztrajnosti ta nemške usodne poslušnosti v obrambi ln napadu. Vedno znova zrejo svet in vo cki na goro boja, na kateri so anglo-ameriški teroristični bombniki oskrunili mir-
Porušen j e samostana
Monte Cassino
Amsterdam, 16. febr DNB. Reuter javlja. »da je samostan Monte Cassino popolnoma porušen«. Reuterjev poseb.ti do-p snlk v zavezn škem glavnem stanu še pripominja da je po slikah, ki so jih posnela v torek izvldnišk letala, samostan vsled napadov letečih trdnjav ter bombnikov tipa »M tchell« in »Mareuder« popolnoma porušen. Slike kažejo številne zadetke v polno: eno krilo samostana je bilo a težko eJisplozijo popolnoma razdejano. Na. p-d letečih trdnjav, ki je bil izveden v àtt-r'h valovih, je trajal 35 minut.
Lažnjivost angloanueriške
propagasse
Milen, 17. febr. Porušen je najstarejšega in najznamenitejšega evropskega samostana je učinkovalo na ital jansko prebivalstvo. ki je v Monte Cassmu videlo staro nacionalno svetinjo, kot udarec s kolom. Italijanski tisk prinaša to vest na prvem mestu in opozarja v svojih komentarj Ih na zlaganost in dvoumnost anglo-ameriške agitacije, ki hoče predst" vljati v uničenju samostana vojaško potrebx
Anglcameričane pač malo briga, piše »Corriere	Serrav, dì gre za opat jo
ki je bila. ustanovljena okoli 1000 let pred oikrit*e.m Amerike 'n je postala žarišče kulture Kar ne more b ti izraženo v dolarjih in funtih, je zanje brez vrednosti in lahko izgine s rvovriMa zemlje.
:žl v skrbeh z^rafi p32:žsja Nettunu
Èertcì'a. 17 febr. Vedno bolj pesimist čni po-soa:ajo komentarji, ki jih pr občuje londonski tist v zadnjih dneh c bojih na nettunskem predmostju
Pod naslovom »V drznosti je sigurnost« pri-občuje voi a ki dopisnik »Daily Maila« svoj ver-koteden ki voini komentar, v katerem pravi med drugim: Zavezniški no'ožai na nettunskem predmostju je v preteklem tednu prešel cd zasajrnia do nevarnosti in tudi na italijanskem glavnem bn-iišču ne pridemo n kamGr nanrej. Odkar je Roosevelt označil \ojaški položaj na predmestju kot »ze'o napet«, so Ncmci nadaljevali svoi pr tisk na že stisniene zavezniške po toianke Predmootje je »neudobno ozko«. Nemški dalincstren topovi stalno obstreljujejo obalo in tako komplicirajo oskrbovalni preblera.
ŠpiitiSke ugsctovitve
o bojih pà Ketti*«!!
Madrid. 17. febr. Dosedanji potek bojev na predmostju Nettuna dokazuje, da se ni zmot:J Kesselring, temveč anglo-amemko noveliništva Iz »pobeda na Rim« navzl'c nc Church llu raz-Sreni iluziji ni postalo nič, ugotavlja španski oo'kovnik Jaf v listu »Arriba«. Inva? jske čete so v prav^ pasti. Ce hočejo razdrti predmo t'e, morajo dovesti ddcaj več sil. kar pa je zaradi ozkega prostora možno zgolj z največjimi te-žavftni in daje nemškemu topništvu le nove in hvaležne cilje Tucf z ojačenjem letalstva niso prišli Anglo-Američani do cilja, ker je nemško topništvo zisedlo važne gorske postojanke in bi bila uporaba večmotem h strojev za nizke polete predraga Po'ozaj anglo-amerl-ških invazijskih čet pf Nettunu postaja z vsakim dnem bolj kočljiv Dokler jim ne bo uspelo, da prisilijo k moku nemico težko topništvo ah pa predrejo castrnsko fronto, čaka kaj žalostna usoda Anglo-Amerčane.
Pred pressalo
angleška vlade
teneva, 16. febr. V bllž tji bodočnosti lahko pričakujemo preesnovo britanske vlade, javlja »News of the World«. V b stvu gre za zamenjave lorda kancelarja Simona kmetijskega ministra Hutsona in moria tudi vojnega ministra sira Jamesa Griega. Lord Smon, ki je v vladi že neprenehoma od L 1931, bo bržkone izstop 1 iz vlade. Po o-čilo pra^l, da bi se sir James Grigg r d vrnil nazaj v upravno službo. Hutsca~ pa Churchill najbrže ne bo hotel pogrešati.
Poraz britanskih brzih čolnov v Rokavskem prelivu
Berlin, 16 febr DNB Kakor je javilo vojno j Razen teh zaneslj'vo opaženih izgub so javile izročilo z dne 15 februarja, ie uspe'o nem"k;m ncmrke :zvidniške ladje, da so po'kodevale še
poročilo
brzim čolnom in izvidnišk:m edin cam un:čiti v Rokavskem prelivu Ì7 lupine brzih čolnov 5 ladii. mnoge ostale pa poškodovati, ne da imeli Nemci pr tem razen malenkostnih poškodb kakršne koli izgube Od 14. do 15 februarja so operirali nemški
se
več nadaljnj;h brzih čolnov Zaradi tega poraza se je britanski oddelek obrni' in umaknil v zaščiti umetne megle na morje
Medtem so se nemški brzi čo'ni. ki s<) operirali pred britansko obalo, vračali domov Se preden so prišli do obale, so že videli topniški
brzi čolni večkrat na britan'k-'b ladiisk;h pro- , ogenj. Zato je kmalu nato s po'no brz ne proti
gah vse t* do angleške obale Kakor doslej so bT!e tudi tokrat sovražne nomorke sile pri-pn vi iene za obrambo teh ofenzivnih podietij. Nemšk: oddelek je v izpo'n'evaniu svoje naloge naletel nanje inžno od Lowe^tofta. Medtem ki so se mudili prejnvega dne tamkaj britanski brzi čo'ni. so se tokrat vrgli sovražni rubici na nemške čolne, ki so kljub nadmoč-
nemu sovražnemu ognju popo'm/ma v redo hi
f uiuaai w ro^mu	W&»vvmv _	• » •	JI- _•	1
posest velike arhitektonske umetnosti bi	; hrez ,zoub	sv'0'0 M <**>■ ,
celo razvalne so postale žrtve plamenov	j Pnb^žno istočasno ie onenrala skuptna br-
Nemški vojaki so zrli od daleč grozno delo	, tan«k1i brzih čolnov pred nizozemko obalo,
uničenja Ln niso mogli pomagati, ker sa	I 5e preden pa ji je usnelo ort« na kraje kier
bili po povelju razmešicni daleč od samostana. »Krščanski« borci Amerike in Anglije so skupno izvedli letalske napade, aa z bombami uničijo, kar so Nemci sk bno čuvaji. Danes se bo kulturni svet, predvsem benediktinski red. zahvaljeval nemškim četam za rešitev nensdomest'jivega samostanskega zaklada, ki so ga začasno izročili v varstvo Vatikanu.
Zdelo se je. da so celo p'am eni samostana dvigali obtožbo proti povzroft'to'Jem nesreče. ki z Izdajstvom ln množično uporabo
plovejo nem*ke lad:iske spremljave, so jo že odkrile nemške izvidniške sile ter 10 napadle še pred dnem z bliskovitim ognjem V dve
skupini razdeljeni sovražni oddelek se ie bl žal :	brrm čolnom zelo občutne izguba
s šestmi čo'ni z desne tn z dvanajstimi na- I
zapadu hiteč' britanski oddelek brzih čolnov za vozil v ogenj vrača jocih se nemških èo'nov, ki so 6C medtem že pripravili za napad Sovražnik je takoj izgubil en čoln. ki se je zaradi težk h zadetkov vnel. V drugem napadu so nem "ki čolni prebili sovražnikovo črto m razbili sovražn kov oddelek v dva dela Sever-neea so še nadal'e zas'edovali in ponovno napadli. Ob tej priliki je bil uničen še en nadaljnji čoln. več drugih na je bilo tsko težko zadetih, da se glede na dolgo povratno vožnjo lahko sklepa, da več čo'nov ni prispelo v svojo luko.
Tako so nemške izvidnice sile in nem "ki brz čolni brez lastnih pomembnih izgub n ▼ vzornem sodelovanju zadali v nekaj urah bri-
dal'niimi z leve nemškim ladjam od katerih je bil močneiši v razmerju ena proti šest V hudrm Hoiu ki se ie razvil, je bil en sovražni Sn'n zadet r irstr*FVnm wdn> t-fkeo" tona.
ffewr ie M V «j potonil žc ne» m'nut k<«neie le nad«ilfni; čo'n delü n'eoovr u*c,do Tud= teca fe potopilo topništvo Po treh na-
Potopljena angleška
tovorna ladja
Amsterdam 16 febr Brtanska noreče va'sk» služba bjavlja ur>dn vest da se je potonila neka 7000ton ka tovorna ladia k- se je med močnim snefn'm viharjem razkla'a na dva dala.
vajpegja «radi-va podakufcjo caoaaU na^ i <kljnjih minutah ja odkl na dno ia tretji teta, i 25 noi pofiadke j« priäp cé> ^vljenic
Vsem zavednim
Ljubljančanom!
Preizkušnja, kakršne naš narod niti pod Turki ni doživljal, je prišla nad njega v 20. stoletju, po več ko tisoč letih naše narodne zgodovine, ko je v znamenju srpa in kladiva tudi po slovenski domovini zadivjal vse uničujoči in kleti požar boljševiške revolucije. V zadnjih dveh in pol leta je slovenska gruda utrpela več udarcev kakor kdaj koli poprej. Nesreče, ki jim je težko najti ime, so se zgrnile nad mali slovenski narod kot kazen za stare politične, javne in zasebne pogreške nekaterih, ki so nam več kot 20 let oznanjali, da nam hočejo dobro, da so baje naši narodni voditelji, učeniki in podobno. Težka, pretežka preizkušnja, ko smo v vsej tesnobni grozi jasno slišali udarce na uri naše narodne usode: biti — ne biti!
Priznati moramo, da je naš narod kljub vsemu to svojo najtežjo preizkušnjo pravočasno opazil. Ob 12. uri se je dvignila naša mladina, ki jo je užgala odločna in krepka gesta sivolasega generala Rupnika, ko je v naši najusodnejši uri zgrabil z mladostno silo za krmilo naše slovenske usode. Ta mladina je odvrgla vse ozire in zgrabila za puško, da na barikadah, ki so oškrop-ljene z mučeniško krvjo 15.000 nedolžnih Slovencev, brani svoj dom in rod pred uničujočim besom zločinskega komuniz-m a. Vstali so naši krepki, zdravi kmečki fantje in možje, da če treba tudi s krvjo skujejo narodu lepšo bodočnost.
Vsi Slovenci so se kot en mož dvig-niil in sklenili odločno in jasno: dovolj je krvi, dovolj nasilja, dovolj ropov in požigov — mi hočemo živeti na tej zemlji, ki so jo naši dedje plodili s svojim znojem skozi 1500 let!
Dva sta izraza te vseslovenske narodne volje: prvi naša narodna vojska, naše domobranstvo, drugi pa slovesna protikomunistična božična spomenica.
Protikomunistična božična spomeni-
ca, ki so jo potrjeno s tisoč in tisoč podpisi, zastopniki vseh slojev našega naroda slovesno izročili g. prezidentu generalu Rupniku, je združila vse zavedne Slovence brez razlike v eni sami, odločni in skupni volji: »uničiti zločinski komunizem, ki je pod krinko »Osvobodilne fronte« sklenil zaroto nad našo slovensko domovino. Spomenica je rodila največji in najugodnejši odziv pri narodu in pri oblasteh. Slovenci smo s to spomenico enodušno potrdili svojo neomajno vero v zmago poštene slovenske misli nad mednarodnim barbarstvom. Dali pa smo tudi zatrdilo svojega popolnega zaupanja in pripravljenosti njemu, ki je v teh žalostnih dneh stopil na čelo našega naroda — generalu Rupniku.
V tej borbi z najhujšimi sovražniki slovenstva bomo napeli vse svoje moči, da porazimo sovraga in ga kaznujemo za njegove zločine. Pomirjenja s komunisti ni in ga ne more biti, dokler ne bodo hidri posekane vse njene strupene glave. Slovensko ljudstvo stoji strnjeno v protikomunistični fronti in se zgrinja pod prapore domobrancev. Domobranske čete so mu jamstvo, da bo boj proti komunistom dobojevan do končne zmage in da bo naša domovina očiščena tujega strupa.
Kljub tisoč in tisoč podpisom, ki so že na spomenici, pa še vedno žele premnogi, da spomenico podpišejo. Hočejo se pridružiti mogočni armadi tistih, ki so pred vso slovensko javnostjo odločno povedali, da hočejo življenje slovenskemu narodu, ne pa njegove smrti v znamenju srpa in kladiva. Da bo tej želji zavednih Slovencev ugodeno, bodo te dni po vseh naših uradih, pa tudi pri privatnikih začeli pobirati nove podpise. Vsakomur bo tako omogočeno, da se pridruži tej mogočni manifestaciji naše narodne misli, da pred vsem svetom izpriča svojo narodno, slovensko zavest!
Tudi sta Primorskem komunistična čeka
Večkrat smo že pisali o ubijajočem delovanju VOS, »varnostno-obveščevalne dužbe«, kakor imenujejo komunisti svojo »policijo«, ki opravlja v OF biriško in
vohunsko službo. Zaslepljenim nahmežem radi prikazujejo tudi VOS kot nekomunistično ustanovo, vendar je že splošno znano, da je še bolj kakor vsa OF ravno ta VOS izključno komunistično orodje. Nekomuniste pritegnejo v njo le, kolikor jih nujno potrebujejo in če ni na razpolago dovolj partijcev. Pa tudi v tem primeru jih porabljajo le za izvrševalne organe za izvajanje komunističnih povelj, dočim so v®i količkaj važnejši položaji v VOS zasedeni ^amto po stoprocentnib komunistih.
Kakor na Dolenjskem in Notranjskem je tudi na Primorskem. Tudi tam so komunisti organizirali svojo zločinsko Če-ko, svojo VOS. Ker so imeli premalo zanesljivih partijcev, so morali v začetku vzeti v njo tudi nekomuniste. Da pa je njihova taktika prav enaka kakor v Ljubljanski pokrajini in da je VOS tudi na Primorskem strogo komunistična ustanova. najbolje priča °krožnica, ki jo je v imenu »Pokrajinskega komiteta komunistične partije« izdal zloglasni Aleš Baebler. V nekem zaplenjenem komunističnem arhivu je bila najdena tudi ta okrožnica, razposlana komunističnim edi-nicam in zaupnikom na Primorskem.
Okrožnica najprej v uvodu razlaga naloge VOS. Kot glavno nalogo označuje »borbo proti sovražnikom OF. najsi se pojavljajo v kakršni koli obliki«. Okrožnica zatrjuje- da je VOS »vseljudski organ«, toda takoj nato pristavlja, da mora biti P°P0ln0ma v rokah komunistične partije, kajti »samo neposredno vodstvo KP (komunistične partije) lahko osigura tudi temu sektorju (VOS) dosledno in nepretrgano delo.« Zato mora biti »vse delo VOS neposredno vodeno in kontrolirano od organizacij naše (komunistične) partije.
Nato navaja Baebler jeva okrožnica celo vrsto točk, kako naj se izvajata vodstvo in kontrola VOS na primorskem ozemlju po komunistični stranki. Te točke določajo med drugim, da je vsak i ed-nica VOS neposredno podrejena komunističnemu vodstvu, a,|i — kakor se to glaai v žargonu OF
—	komitetu KP na dotičnem pooročju. Pa ne le to. V VOS ne sme biti sprejet nihče drugi kakor oni, ki jih v ta namen določijo odbori ali zaupniki KP. Ti smejo za posle podrejenega značaja prideliti VOS tuli nekomuniste, toda — pravi okožnioa dobesedno — »članstvo osn°vnih kom sij, cen. Irov in poverjeništev VOS smejo sestav-i iti izključno samo člani partije.«
V drugem delu okrožnice strogo naroča da se morata ustroj in sodelovanje dosledno usr-erjr_iti po načelih tajnega zarotništvu
—	po komunistično se to reče »k on spiraci ja« — in .la morata ostati prikrita vsem pristašem OF, ki niso čani KP, tudi p i-padnikom komun stičnih oboroženih krdel. Poleg »konspiracije« je razlog za to zapoved gotovo tudi bojazen, da se ne bi razve-delo, kdo izvršuje umore in uboje, ki vzbujajo tudi med nekaterimi, še ne čisto pokvarjenimi pristaši OF obsodbo in odpor
Okrožnica nosi datum 7. decembra 1943 in podpis Aleša Baeblerja Na koncu stoji pripomba: »Ta navodila so strogo zaupiv in morajo partijski organi skrbeti, da ne pridejo v roke sovražniku, niti ljudem, ki s tem ne bodo imeli opravka «
Kljub temu strogemu naiočilu so navodila Baeblerjeve okrožnice, kakor vidimo, venlarie prišla v »nepoklicane roke« in celo v javnost. Priporočamo jih v trezen razmislek zlasti onim svojim primorskim č:-tateljem, Id morda še vedno nasedajo ko. munisačnim prisegam o narodnem značaju uničujoče akcije OF na Primorskem. Baeblerjeva navodila so jim nov dokaz, da je vse početje OF tudi v primorskih krajih izključno komunistična zadeva in da zato Slovencem prav nikjer ne more prinesti drugega kakor nesrečo in pogubo.
Pismo iz Suhe Krajine
Priobčujemo poročilo, ki smo	ga prejeli o položaju in razmerah v Suhi
Krajini. Poročilo je tem bolj zan	imivo, ker tudi s tega področja potrjuje od vseh strani prihajajoče vesti o na raščajočem razkroju v komunistični tolovajski »vojski« na Dolenjskem.
Suha Krajina je eden izmed onih nesrečnih predelov, kjer tolovajska »vo^slta« komunistov še vedino strahuje ljudstvo Človek bi mislii, da se tolovaji vsaj v hinjski fari čutijo varne, saj je pokrajina tu težko dostopna in nudi obilo možnosti ne samo za skrivanje, marveč tudi za uspešno obrambo. Divjanje komunistov pa samo dokazuje- da se tolovaji tudi tu tresejo ra svojo oblast. Ce bi bilo drugače, bi si u tiče ne mogel predstavljati, da je bilo treba v Hinjah, ki so tako zelo oddaljene od prometnih zvez. zažgati šolo in prosvetni dom. Ljudje so bili zaradi tega le na novo potrjeni v svojem spoznanju, da gre komunistom za načrtno uničevanje ljudskega premoženja.
Prisilna mobilizacija se je v hinjski fari tolovajem kaj si? bo obnesla. Največ moških so ujeli na Visejcu, kamor so prišli nenadoma in obkolili vso vas Tu so prijeli in odvedli devet mož -n miadeničev Nič sreče pa niso imeli na žvirčem. kjer so bili ljudje pravočasno obveščeni o prihodu »naborne komisije«. Vsi moški «o se rešili v gozdove in «e poskrili po kraških vrtačah in jamah. Posluj so ženske »talno na straži in obveščajo moške o gibanju tolovajskih tolp. Med »skrivače« — tako pravijo komunisti onim, ki so se odtegn'h
njihovemu novačenju — je šlo samo z 2vir-čega preko 90 moških od 16. do 60. leta, mnogo jih je tudi s Prevala, z Lopate, iz Velikega Lipja in iz Gradenca. Potikajo se po obsežnih pašnikih in stelnicah, kjer imajo povsod zelo varna skrivališča.
»Skrivači« so se spomnili vseh napol pozabljenih jam, lukenj in vdorov, ki jih je poln tukajšnji kraški svet. Kakor morda v prazgodovinskih časih, tako so zdaj vse votline, če so količkaj suhe, naseljene, po nepristopnih krašk.h dolinah so se utabo-riüe skupine »skrivačev«, ki so med seboj v zvezi in imajo v vaseh dobro obveščevalao službo. Tako lahko vedno pravočasno zvedo, kje se pomikajo komunistične tolpe, da se jim lahko potem umaknejo.
V jame je ljudstvo poskrilo tudi svoje borne zaloge, da razbojniki ne morejo do njih. Dosedanja suha zima je bila ugodna za to taborenje na prostem, zadnji vremenski preokret pa je položaj močno poslabšal. PcJnevi »skrivači« ne smejo kuriti, da so ne iadüjo s dimom, ponoči pa morajo vestno pasi ti, d« kurijo 1* v globelih, kamor m od nikoder ne vidi Na ta način se pred komunističnimi zasledovalci navadno lahko uspešno skrivajo. »Skrivalel« so se jeseni posvečali polšjemu lovu, da so si preskrbeli mesnega priboljška k svoji bor-
Javno protikomunistično zborovanje delavcev in
Glavni odbor Delavske protikomuni stične akcije sklicuje za nedeljo 20. t. m. ob pol 10. dopoldne veliko javno delavsko •ameščensko protikomunistično z borov*-■ìje. Zborovanje bo v veliki dvorani Delav >ke zbornice.
Narodna in stanovska dolžnost je vsa Kega delavca in nameščenca ne glede n* to, ali je zaposlen v javni ali zasebni službi, da se tega zborovanja udeleži in s tem dokumenitira svojo narodno ta stanovsko zrelost.
Rosenberg na velikem zborovanju v Rigi
Kiga, 17. febr. Včeraj je govoril v operi na velikem zborovanju narodnosocialistič-ne delavske stranke državni minister Rosenberg. V svojem govoru je izjavil, da nobena vojna ni imela globljega pomena kakor sedanja. 2000 let nemške zgodovine, vsa bodočnost Nemčije in vsi življenjski temelji celine so na kocki. Kot glavna sovražnika Nemčije imenuje Rosenberg Zedinjene države in Sovjetsko zvezo.
V svojih izvajanjih o bistvu Sovjetske zveze je Rosenberg izjavil, da je v borbi proti vzhodnemu boljševizmu postala na-rodnosocialistična stranka velika. Sovje-tom ni zaupala in zavedajoč se bližajoče nevarnosti je pod vzel a vse priprave za spor. Minister je podčrtal, da bi bilo bojišče te vojne v Nemčiji, če ne bi bilo nemških armad.
Minister je poudaril, da si praktično stojita v tem boju nasproti dve revoluciji: narodni socializem in boljševizem. Od izida te vojne je odvisna usoda Evrope in ostalih celin. Angleški imperij stoji v sredi obeh sovražnih bočnih držav in Anglija je Evropo sramotno izdala. Njen imperij bo uničen in naj se vojna kakor koli konča.
Na koncu se je dotaknil Rosenberg vzhodnih narodov in končal: »Ti narodi se bore danes za Nemčijo in njeni zavezniki za svoje življenje. V tej skupnosti vidimo novo prihajajoče jutro, ki nam bo prineslo novo Evropo. Zato se glasi naše geslo: Reich in Evropa.«
Kratka seja
finskega parlamenta
Helsinki, 16. febr Finska narodna skupščina se je v torek sestala na kratko sejo, k je bila zelo mirna. Seja je bila preložena n1 prihodnji petek.
Helsinki, 16. febr. O d našnji seji zunanjepolitičnega odbora finskega narodnega sveta, na kateri je poročal zunanji min -ster Ramsay o položaju, je objavil finski poročevalski urad v d našnjem popoldanskem tisku kratko poročilo.
Helsinki, 17. febr. Kc kar javlja finska poročevalska služba„ je ministrski predse1-nik Linkomies po večtedenski bolezni danes prevzel vodstvo vlade.
Stockholm, 16. febr. Po vesteh iz Ara-shingtona izjavljajo v ameriških krogih, da spada k pogojem, ki jih bo postavila Moskva Finski, v vsakem primeru tudi razpust sedanje vlade.
Hrvatska na evrspski poti
Zagreb, 16. febr. V okviru politična vzgoje dijaštva je imel prosvetni minister dr. Julij Makanec predavanje, v katerem je primerjal pojem avtoritete narolnih pokre. tov v novi Evropi z zelo hvaljeno svobodo v derr.okr'tslüh državah in Sovjetski Rusiji Minister je dejal med diugim:
Organizacijska nesposobnost svob-xie ameriškega tipa je najbolj razvidne iz dejstva, da ta najbogatejša dežela, na svetu ni mogla rešiti socialiuh problemov, da j® še danes dežela največjih krivic kakor tudi največjega bogastva. Ln največje revščine. Južna Italija je imela v zadnjem ("-asu priliko spoznati blagoslov ame;iške svobode in njeno arganizaoljsko zanožnost Južno Italijo je izpremenila v deželo največje revščine, politične zmede ln anarhije. Kakšna pa Je svoboda in humanost pri boljševikih. o tem najbolje govore imena kakor Katin ir. Vinica. Vdor Stalinovih hord na evropsko področje bi pomenil za vse Evropce katastrofo svetovnozgodovin-skega obsega.
Nato je prešel minister na hrvatsko po. litiko in dejal, da je pot. po kateri koraka Hrvaška, evropska pot. S tem. ds se danes Hrvr.tska bori za Evropo, se bori za duševno dedi&Mno Sofokleja. Platona, Danteja, Baškoviča. Goetheja in Irugih velikih mož proti svetu Rotschil dov. Morgen thau-ov, Apfelbaumov in Bela Khunov.
Nov vojaški udar
v Argentini
Stockholm, 17. febr. Ameriški listi sma trajo zadnje dogodke v argentinski prestolnici. ko so se mladi častniki polastili zunanjega ministrstva, da bi izsilili odstop zunanjega ministra, za nov vojaški udar. Verzije o nagibih novega pokreta so zelo različne.
ai hrani. Pozimi pa te divjačine ni n le težko se ujame sem pa tja kak zajček, ker so iz kraja v kraj prehajajoče komunistične tolpe prepodile in zbegale prav vso divjačino.
Življenje »skrivačev« ni lahko, toda preko najhujšega jim pomaga naklonjenost domačinov, ki so vsi tako siti komunistične nadloge, da vse tvegajo in se ne ustrašijo nikakršnega truda, da podprajo »skrivače« in jih čuvajo pred prisilno mobilizacijo, ki pome m gotovo pogubo Ljudstvo potrpežljivo č?ka odrešitve ter z upanjem in zadovoljstvom opažu;'e očitne znake, ki kažejo, da v komunističnem taboru že dolgo nI več vse v redu in da se v tolovajskih vrstah kaže vedno večji razkroj. Ljudje opazujejo tudi, da so komunistični komandanti m komisarji vedno bolj nemirni, kar vzbuja domačinom upanje, da bodo tolovaji kmalu pregnani tudi iz nadih krajev in da bo domače prebivalstvo lahko spet prosto zali-halo. Goreča želja vseh domačinov je, da bi se to zgodilo še pred spomladjo, tako da bi se »skrivači« lahko vrnili na domove še pravočasno za spomladanska dela.
Kfer koti govorite o danai• nfih razmerah — vedno se spomnite tudi Zimske po-močil
Góàpòdat&ivo
Ameriški kapital v petrolejski industriji Bližnjega vzhoda
Nedavno je prišlo v ang'ešk spodnji zbor-i ci do kočljivih scen zaradi številnih vprašanj ia zunanjega ministra Edena v zvez* z ameri-kimi poročili o gradnji cevovoda za mineralno olje od Perzijskega zaliva do Sredozemskega nor ja Zunanji minister Eden n: mogel nič dru gega odgovoriti kakor, da bo vlada Zedinjenih iržav gotovo o stvar informirala britansko vla-lo. preden bo prišle do pogajanj. Pri tem vprašanju so resno tangrani interes1 Velike Britanije. saj posega s tem amerišk kaptal v tra-cfcionalno vplivno področje angleškega gospo darstva z mineralnim oljem.
Poseg v t0 področje se je pričel že pred vojno, ko so Američani pričeli okoriščati le žišča nafte na Bahreinskih otokh v Perzijskem zalivu To je bi! prvi vdor v britsk; petrolejski monopol Bližnjega izhoda V teku sedanje voj. ne pa si je ameriški kap tal pridobil odločim vpliv tudi v petrolejskem gospodarstvu Iraka in Irana Naemstnik komisarja za mneral. olje v Zed:n jenih državah Davies je nedavno zja-vil. da ie ameriška udeležba v pridobivanju nafte na tem pod očju že zelo zn3tno in ne da primerjati z angleško udeležbo. Amerika pod jetja eo pričela e pozkusnimi vrtanji tudi v Saudovi Arabiji m so imela pri tem mnogo več sreče kakoT angleška Tako si je ameriški ka-pital pridobil dragocena ležšča tudi v Arabiji. V perja ianjih za ta ležišča nafte v Arabiji se je vključila sama vlada Zedinjenih držav, ki je povabla sina arabskega regenta v Washington. Kmalu za tem so s; Američani zas gurali mineralno olje iz Saudove Arabije. Senzacijo oa je vzbudila najnovejša izhva ameriškega diktatorja za m neralno olje Ickesa po kater bo sama amen "ka vlada gradila cevovod od Perzijskega za'iva do vzhodne obale Sredozemskega morja, in sicer preko v=ega Arabskega polotoka Ta cevovod bo dolg 2000 km in bodo njegov- stroški znašali 130 do 150 milijonov dolarjev. Ležišča sama po bo 'zkoriščala družba Arah;an-American Oil Comp . k; pr padata družbi Standard Oil Comp, of California and Texas in družbi Gulf Exploatation Comp. Po izjavj IckeSfl je vsa zadeva že urejena in je potreben le še podos državnega poglavarja Sau-dove Arabije in Koveia.
Ta vdoT v vplivno področje ang'e:kega gospodarstva z mineralnim oljem s» Američani publicistično dobro pripravili Sedai so bolj razumljive nogoste ameriške razprave o bližnjem izčrprnju arrerišk:h rezerv mineralnega olja Razumljivo je tudi stalno pritoževanje o nazadujoči ameriški proizvodnj-' nafte V letu 1941 je pro'zvodnja mineralnega olja v Zedinjenih državah dosegla rekordno viš'no 307 milijonov ton. naslednje leto pa se je zmanjkala na 287 miPjenov ton. Za leto 1943 je vlada Zedin enih držav odredila, da je treba navrtati 4000 novih sond. kar se je tud> zgod lo n se je prozvednja zopet nekoliko dvignila. Poseg v pnrzvodnjo mineralnega olja na Bližnjem vzhodu opravičujejo ameri'ki listi s tem, da je potrebna stalna rezerva nrnera'nega olja za po trebe mornarice in vojske Zedinjenih držav v Evropi.
Ameriški kapital se hoče polastiti tudi ležišč mineralnega oija v Turčiji.
Carigrajóki listi poročajo, da se mudijo v Ankari predstavn ki ameriške petrolej-ske industrije, ki se peg ja jo s turško vlado zaradi izkoriščanja ležišč mineralnega olja. Turška vlada se v tem vprašanju še ni odločila. Baje je stavljen pogoj, da mora turška država dob-ti polovico pridobljenega surovega olja in da morajo ameriški interesenti zgraditi potrebne prcdukcijsKe in luške naprave. Lež šča ge nahajajo predvsem v Anatolij . že v prejšnji svetovni vojni so Rusi pr čeli izkoriščati ležišča n<-. fte v bi žini Erzeruma ob obali Črnega morja. Po mnenju strokovnjakov predstavljajo ta lež-šča nadaljevanje znanih ležišč ob Kavk zu. Pred prvo svetovno vojno je takratna Turčija že dala koncesijo ameriškim interesentom. Nova povojna Tuičija pa te koncesije ni pr znala, zlasti pa tudi z radi tega, ker Američani ležišč n:so pr čeli izkoriščati. Medtem je turška država sama s poskusnimi vrtanji ugot> ! vila obseg ležišč, ki pa jih sedaj ne more I izkoriščat, ker nima potrebn.h naprav za vrtanje sond.
GOSPODARSKE VEST*
= Evropska oskrba s tobakom- V d želah. ki pridelujejo orientski tobak je v za .njih letih pod vplivom vojne prišlo do znatnih sprememb. Glavna dobaviteljica tobai^a je postala Bolgarija, lù je že prej izvažala mnogo tobaka. V teku vojne je bilo Bolgariji priključeno področje Trakije, na katero je prej odpadel pretežni del giške proizvodnje tobaka Prav tako je bilo priključeno področje bivše Južne Srbije z zna.no proizvodnjo tobaka. Na nemšKo priporočilo pa je Bolgarija še povečala površino posejano s tobakom, ki je lani dosegla 97.000 hektarjev naspioti 60.000 hektarjem v prejšnjem letu. Bolgarija je pričela pridelovati tudi razne ameriške vrste tobaka, zlasti vuginjski tobak in sedaj oskrbuje Evropo tudi z ameriškimi vistami tobcika. V Grčiji pa se je po odstopu Trakije še nadalje zmanjšala proizvodnja tobaka, ker so kmetovalci zaradi pomanjkanja živil omejili proizvolnjo tobaJca. Le tako je razumeti, da so morali v Grčiji, ki je prej izvažala velike količine tobaka v inozemstvo, Uvesti racioniranje tobaka in cšgaret. Tudi v Turčiji je v prvih vojnih letih proizvodnja tobaka nazadovala. V zadnjih letih je površina zopet narasla, vendar še ni docela Izravnan prejšnji izpadek. Turčija je za Bolgarijo drugi najvažnejši dobavitelj tobaka za Evropo. Turški tobak gre v zamenjavo za papir v švedsko in se izvaža tuli v Finsko v zamenjavo za vžigalice. Del proizvodnje pa. proda Turčija v Ameriko. Precej se je povečala podzvodnjt tobaka v Rumu. niji, ki je v sedanjd vojni prvikrat pričela izvažati tobak. Prav taue ae je povečala proizvodnja tobaka v Madžarski.
= Gospodarske vefeti te Hrvatske. Iz Zagreba poročajo, da So najpomembnejše hrvatske zavairovahie dražbe sklenile ustanoviti hrvatsko pozavarovalno družbo z začetno glavnico 3 milijone kun. Hrvatske zavarovalnice so marale doslej sklepati pozavarovalne pogodbe z inozemskimi družbami, po večini z nemškimi in itali janskimi. — Iz Zagreba poročajo, da se bodo po odredbi dirakclje monopolov vžigalice prodajal« na odrezke. Vsaka oseba doM na dan 1 äkatljteo vžigalic sa oeno 10 kun.
- Romunska narodna banka j« tad&la svoj» letno poročilo, v katerem navaja, da je znašal lani Ob koncu leta zlati zaklal 59.6 milijarde lejev, predujmi na kUrinSke
terjatve so dosegfl 28.9 mffljßrde, menCM
partfelj pa se je dvignil na 56.8 milijarde lejev. Obtok bankovcev je znaéai ob koncu leta 160 milijard nasproti 101 milijardi ob koncu leta 1942. ln 34 milijardam ob koncu leta 1938.
Proizvodnja in prodaja kmetijskih strojev v Italiji. Z naredbo italij iLkega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo sta bila proizvodnja in prodaja kmetijskih strojev in kmetijskega orodja na novo urejena, in Sicer z veljavnostjo od 31. januarja t. 1. Po novi naredbi smejo tvorruce izdelovati kmetijske stroje in kmetijsko orodje le po naprej določenih tipih. Tudi obseg proizvodnje je s posebnim letnim kontingentom urejen in spravljen v sklad z najnujnejšimi potrebami kmetijstva Prosta proiaja lcme-tijskih strojev je prepovedana. Nakup je dovoljen samo s posebno dovolilnico, ki se izda kmetu po ugotovitvi potrebe. V uredbi so predvidene stroge kazni za one osebe, ki bi kršile predpise naredbe ln je v pi-imeru kršitve predvidena tuli zaplemba samih strojev.
= Švica Se brani dolarjev. Letno poročilo švicarske Narodne banke za preteklo leto se obš roo peča s švicarsko valutno politiko. Z radi poostrenega izvajanja britanskih blokadnih ukrepov se je švicarrki uvoz lani precej zmanjšal. Tako je trgovinska b lanca zabeležila le še uvozni presežek 100 milijonov frankov nasproti 478 milijonom v prejšnjem letu. Spričo povečanega izvozq in težkoč pri uvozu je morala švicarska Narodna banka odkupiti znatne zneske dolarskih deviz. Ponudba dolarjev se je še povečala, ker so tudi druge drž ve skušale svoje nakupe blaga v Švici plačat; z dolarji. Vrhu tega se je povečala ponudba dolarskih deviz zaradi likvidacije švicarskih blagovnih zalog v no-zemstvu in zaradi tr^ nsakc j tujih vlad, ki so ponudile dolarje, da si ustvarijo do-broimetja v švicarskih frankih za potrebe poslov Mednarodnega riečega križa. Tako narašč jo švicarske blokirane valutne zi-rve v dolarjih, ki jih Švica ne more Izkoristiti. Zato si je švicarska Narodna baa-Ka prizadevala, omej'ti dotok dolarskih da. viz. Za izvoz v nekatere dežele Bližnjega vzhoda so bili določeni mesečni maksimalni zneski za odkup dolarjev od izvoza. Na prizadevanje Narodne banke je švicarska vlada odredi]3S da se izdajajo uvozna dovoljenja za blago iz nekaterih dežel le tedaj, če se dotično blago plača v dolarjih, švicarske rezerve zlata so se v dveh let-h povečale za 690 milijonov fr nkov deloma s pretvoritvijo dolarskih dobroimetij v zlato (kj pa ostane blokirano v Zedinjenih državah), deloma pa z dotokom zlata iz drugih dežel, švicarska Narodni banka si nadalje prizadeva, da bi dolarje, ki izv.rajo oč izvoza, v celoti porabila za uvoz potrebnih surovin in živil.
Obvestila »Frsvsäa«
Prodaja mesa na odrezek »13-F«
Potrošniki bodo prejeli v soboto dne 19. t. m. pit svojih mes3 rjih 15 dkg govejega mesa pioti odvzemu odrezka, »13-F« februarske živilske nakaznice, izdane od Mednega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Polovica potrošnikov bo prejela tud 5 dkg mednih izdelkov na jstl odrezek Ostali potrošniki bodo prejeli mesne izde'-ke pri prihodnji delitvi. Mesarje, Uo.M bodo prodajali mesne izdelke, bomo ja ^Jl naknadno.
V »i mesarji morajo biti zaradi dodelit' . mesa v petek dne 18. t. m. točno ob 9. uri na Mestni klavnici.
Churchill e angleških
izg&bsh v ItaBfi
j Amsterdam. 16 febr. Churchill je po ve-
|	st; britanske poročevalske službe v sredo
!	objavil v spodnji zbornici izgube britan-
!	skih dom nijev in indijskih čet v Italiji od
'	3. septembra 1943 do 12. februarja 1941.
i	Skupno znašajo 36.626 mož. od tega 7635
i	mrtvih. 23 283 ranjenih, 5708 pogrešan:h.
j	V teh številkah niso vštete izgube morna-
I	rice in letalstva.
Angleške in ameriške
letalslce izgube
Amsterdam. 16 febr Britanska poročevalska j siužba ob avlja, da je angiešk: letalski minister j Arclvbald Snclair objavil v sredo v spodnji zbornici, da je Velika Britanija med operacija-m; nad Nemčijo in severno Evropo izgubila v preteklem letu 2369 bombnikov, doc m so j-h izgubile Zedinjene države 997 Izgube v letošnjem januarju znašajo 319 ang eških m 178 ameriških letal.
Avstralske izgübe
ženeva. 17. febr. Do 31. d c mbra 1943 so bili izgubili Avstralci skopno 66-930 mož, javlja »Times« iz Conberre. Izmed teh je 16.480 padlih. Zgolj vojna proti Japonski je stala Avstralce 36.600 mož, izmed teh 4.500 pai lih Na Novi Guineji je padlo 3.290 Avstralcev.
r
Sovjetske spletke v Alžiru
ženeva, 17. febr. V zapadnoalžirskem mestu Oran je bil ustanovljen sovjetski konzulat, ki se nahaja baš izračunano poleg mošeie. Vodstvo konzulata je prevzel sovjetski konzul Metov. Posebno pozornost je zbudilo, da so štirje nameščenci konzulata kot sovjetski državljani muslimanskega porekla ter so takoj navezali stike z vodilnimi arabskimi osebnostmi. Sovjetski konzulat v Oranu izdaja agitacijski obzornik »El Istekal« s podnaslovom »Obzornik za svobodo islamske domovine«.
Razkrinkane izmišljotine o japonskih grozodejstvih
ženeva. 16. febr. Z značilno odkritosrčnostjo razkriva angleški tednik »New Leader« Imperialistične cilje Angloameriča-nov in nedavne izmišljene vesti o japonskih grozodejstvih. List piše, la je vzpostavitev golega angloomeriškega imperijaliz-ma na vzhodu resnični angloameriški vojni cilj. To lahko vidi angleški narod že v britanskem postopanju z Indijo. Nobenega dvoma ni, da mara britanski delavec krvaveti za obnovo imperijalizma.
Na to ozadje, pravi list, moramo gledati spričo nedavne E.ì enove izjave o domev-nih japonskih grozodejstvih, ako jo hočemo prav razumeti. Čemu je bil izbran prav ta trenutek za te grozne pravljice ? öemu je zagnal tisk naravnost histeričen krik? To se bo Se večkrat zgodilo, toda dokler bo v glavah «rokih angleških množic le Se iakrlca razuma se bodo morali Izjaloviti imperijafistični načrti vladujočih slojev. Da pa bi pogasile te iskrice razuma, skuša vlada z vestmi o grozodejstvih razvneti ljudske strasti.
Kronika
m^mmmmmmmmmmmmm^mmm^mmmmm
*	Sestanek vzgojiteljev v Solnogradu.
Tudi letos so se sestali v Solnogradu nemški učitelji in obravnavali smernice, ki jih naj vodijo pri deiu v bodočem letu. župmi vodja je na tem sestanku poročal, da je navzne vojnim razmeram zagotovljen pouk 40.000 šoloobveznun otrokom solnogra-àke zupe. Zupni vodja in državni namestnik òr. Sch^n je na zborovanju predaval o dolžnosti in naiogah učiteljev in vzgojiteljev.
*	Junaška smrt lovskega letalca. V Knit-telfeidu so pokopali letalskega stotnika Paula Szameitata, jedva 24 let starega sina Pnisije, ki se je še nedavno izkazal na ce:u iovsk. a letalskih krdel o priliki terorističnih napadov tujih bombnikov na Berlin in Lipsko. Szameitat je lani 2. decembra zvečer sestrelil tri štirimotorne bombnike ter odnesel nad angleškimi letali še pet zmag v ranih jutranjih urah 4. decembra. Do 2. januarja t. 1. je stotnik Szameitat sestrelil 29 angleških bombnikov. Dvakrat je bilo njegovo letalo hudo zadeto in enkrat je moral celo odskočiti s padalom. V orbi proti terorističnim napadalcem je
dne 2. januarja padel junaške smrti za domovino. Szameitat je bil zet knittelfeld-skega župana, zato so njegovo truplo pred pogrebom izpostavili v mestni dvorani kmttelfelrtske občine.
*	Poleg meča tudi plug. V drugi polovici februarja — poročajo nemški tisti — se bodo vršile v raznih nemških župah svetovnonazorska predavanja z naslovom
Poleg meča tudi plug«- S tem hočejo Nemci poudariti dva poglavitna simbola svojega življenja. Prvo predavanje te vrste e bi lo prošle dni v Gdansku, kjer je vodja nemških kmetov Backe imel govor o zgodovinski vlogi kmetstva za nemško ljudstvo in njegovo državo. Backe je opozoril na to. da nemški narod ni zgolj narod pe-mUcov in mislecev, temveč tudi narod iz--azitlh vojakov, ki so izšli iz germansko-tcmetske zgodovine. Zadnja leta nemške zgodovine izpričujejo, da sta bila kmetstvo in pripravljenost kmetov na obrambo trdna temelja nemške države. Brez kmetov torej ne more biti ne države ne voiske, kar je spoznal že državnik Bismarck.
*	Vojna vzgoja, v Bolgariji. Bolgarski prosvetni minister Jocov je najavil mobilizacijo vseh kulturotvarnih sil na Bolgar--: em. Pisateljem bo v okviru kulturne mo-vii: zac-je poverjena posebna naloga. Prav tako bodo morali učitelji s predavanji pro-•v et 1 je vati narod. Gledališča, k; so zaradi ---■mbTh napadov prišla ob streho, bodo go
ovala oo deželi. Na višjih nč liščih se bo-rečaia vs i pozornost najvažnejšim po-
-	"im rtanaSnje dobe, to je zdravniški in ehnični stroki.
*	Prepovedan časopis. Na ziahtevo aoglo-«.nerfékih zasedbenih oblasti je bil po vesti
■ročevalske službe iz Riima prepovedan asopis »L' Unione-«- v Brin lisi ju radi član-la ki ie povzročil v ainerLìk'h krogih nezadovoljstvo.
» Vi odru ga .je dob'tela «mrt. Februarska premiera v dunajski Centralni palači se ie tr gično končala. Po zadnji točki sporeda, r kateri je nastopil znani nemški üuzk>::ist Willi Uferini, so gledalci gromov ito ploskali. Ko je prišel četrtič za-
Opžrnl debut gdč. B^agiCe Sadnikave
V vrsti mlad.iti, nadarjenih začetnikov,
-	nana jih prdestavlja vodstvo gledališča tekoči sezoni, bomo spe-zna li v soboto
9. t. :m. v Rimskl-Korsakovega pomladni eajki iSneguročka« mlado začetnico, mez->pranistko gdč. Dragico Sadnikovo, ki •o debutlirala v partiji Lela. Sadnikova je dom Savinjčanka. Petje je študirala pri rge. Dolenčevi m Foedranspeigovi, zadnja leta. pa pri prof. M losu Brišniku. Občin-tvu je znana s šolske produkcije njegovih icencev. Na avdiciji v Operi je pela Ha-anero iz »Carmen« in Rosmo iz »Sevilj-•kega brivca-: in se tako ugodno uveljavila, da ji je bila za javno poizkušnjo poverjen;! partija Lela. Lei je tehnično delibatila vloga, ki zahteva velike pevske ten-;očutnosti in dobre tehnike, tudi v igralskem pogledu žma dovolj priložnosti, da se razživi, čeprav je izrazito lirskega značaja n nima nikjer igralsko dramatskih poudarkov. Vsekakor bo nastop Sadni kove. ki ima precejšen glasovni obseg, prav zani-mrv, ker bo. pokazal, kaj nam obeta naš nevski naraščaj na polju mezzosopranske stroke.
Partijo Misgirja bo pel tokrat Mirko
Doln^čar, ki je pri predzadnji predstavi •Snegu r očke vskočil namesto obolelega Popova. To bo njegov drugi nastop v obširni in zelo odgovorni partiji.
hvaJjeva* se aa odotoravanje, se je Uterini mrtev zgrudüL Mož je bdi iz slovite artistične rodbine in je umrl šele 53 let star.
*	Sabotaža na italijanskih železnicah. Iz Rima poročajo, da je bòi v začetku februarja na zavezniški vojaški vlak na progi Brindisi—Lecce—Taranto izvršen atentat. Tri kilometre pred postajo Francavilla Fontans se je na nekem ovinku ustavil vojaški transport, poln angleških in ameriških vojakov. V ta vlak je iz nasprotne smeri zavozil vlak z angleškim in ameriškim vojaštvom. Neki z m uničijo naložen vagon je ob tej priliki eksplodiral. Ubilo se je nad 100 angleških in ameriških vojakov, zaradi česar so zavezniki aretirali 17 italijanskih železničarjev ter dva od njih z imenom Calo in Dicola ustrelili.
*	Slepar, ki je goljufal svoje rojake. V nekem graškem taborišču internirani Donato Zacometti je na nesramen način ogoljufal dva svoja rojaka in tri rojakinje, lei so bivali z njim v istem taborišču. Izvabil jim je z raznimi pretvezami obleke, nakit in tudi gotovino. Nekaj podobnega je poskusil tudi v Kapfenbergu, kjer se je izdajal za krojača ter je sprejema 1 denar na račun nopravl ter nakup* sukanca in krojaških potrebščin. Slednjič so mu tla p-sta la prevroča ter se je je] potikni okrog, da bi na ta način zabrisal sled za svojimi nepoštenostmi. Roka postave pa ga je presenetila, spravila na zatožno klop in tako je bil pred deželnim sodiščem v Gradcu obsojen na leto dni ječe.
*	Ind>janarica ? Da. toda od Steubna. Knjiga »Brzonožec in Puščica« izide v začetku marca v omejeni nakladi. Zato si jo zagotovite s takojšnjim naročilom pri upravi -»Jutra«. Narodna t'skarna. Knjigi stane 20 lir. vezana 28 lir.
Iz Ljubljane
u— Nova grob°va. V Novi vasi na Primorskem je dne 9. februarja nenadno preminil akademik g. Leopold B r e n č i č, star komaj 22 let. Za njim žalujeta rodbini Brenčiceva in Petelinova- Mala zaduš-nica za pokojnim bo v soboto ob 8. v frančiškanski cerkvi. — Po kratkem in hudem trpljenju je umrl trgovec v št. Vidu-Viž-meu'jih g. Anton M o ž e k. Zapušča ženo Albino, sina Tončka in drugo sorodstvo. Telesne ostanke pokojnika bolo izbočili zemlji v soboto ob 15. na pokopališču v št. Vidu. Maša zadušnica bo pri frančišk-i-nih v soboto ob 9. — Pokojnin*: naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše i&kreno sožolje.
u— Sneg se ponuja. Letošnjo zrno smo imeli izredno malo padavin, zlasti sneg se nikakor ni mogel uveljaviti!. 2e nekajkrat je zsačelo močno snežiti, tako da smo se bali debelejše snežne odeje in hudega mraza, toda vedno se je čez dan ali dva spet zjasnilo in zapadli sneg je h tro izginil. Zadnje dni je temperatura vsako jutro nekoliko pod ničlo, čez dan pei se ozračje toliko segreje, da ni nobenega mraza kljub temu, da so dnevi in noči po večini jasni-V sredo na noč se je vranie spet spremenilo. Medtem ko je bilo zvečer nebo še popolnoma jasno, so že pred polnočjo oblaki prekrili nebesni svod. Oblačno je ostalo tudi včeraj čez dan. že zjutraj se je siačeJ ponujati sneg. ki pa ne bo zapadel, če bo še naprej tako bojazljivo padal izpod neba
u— Uvožena povrinina na ljubljanskem trgu. že nekaj dni je na ljubljanskem trgu naprodaj cvetača, ki je prav lepa ter so branjevci dobro založeni z njo. Po-malem pa prihajajo tudi pos>ljke solate, po kateri Ljubljančani prav pridno segajo.
u— Kupovanje prettókanih znamk. Pred ljubljanskimi poštnimi uradi je bilo v sredo zjutraj precej občinstva. Zanimanci so čakali na prodajo pr et iskan." h znamk po 20 in 50 lir. Obe znamki imata v fila-teiističnnh krogih vrednost, ikä dlaleko presega nominalno veljavo Znamke po 20 lir prodajajo nekateri s petkratnim in celo večjim dobičkom.
u— V pečaščenje sp°mina blagopokojne gospe Terezije Medič-Kunstljeve, vdove po učitelju, je poklonila gospa Iva Novakova, soproga trgovca 100 lir za Društvo slepih in 100 lir za gluhonemo deco. Prisrčna hvala v imenu obdarovanih!
u— V počastitev Spomina pokojne gospe Terezije Medic, Trdinova ulica št. 8, so namesto venca podarili sostanovalci nabranih 435 lir ubožni družini, s čimer so ustregli želji rajnice in sorodnikov.
u— Dijaki, dijakinje! Pripravite se pravočasno na razredne in privatne izpite. Redni vsakodnevni pouk. Tudi posamezni predmeti, matematika, jeZ'ki itd. Vodstvo: Miklošičeva 22-1., Delavska zbornica.
u— Primorci! Edtna za ljudske šole in edina od oblasti odobrena je »Bobič, Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je izšla v knjigarni Kleinmayer & Bamberg, Miklošičeva 16
Prijetna godi» »*» poAM ienje. Lepo izbiro gramofonskih plošč in gramofonov dobite še pri tvrdki EVEREST, Prešernova 44, Tvrdka prevzema ▼ popravilo tudi pokvarjene gramofone. Vsi ra-zervni deli na zalogi.
n— N®vf strojepisni tečaji pričenjajo 22 in 23. februarja. Vpisovanje dnevno. Informacije: »Christofov nòni zavode. Domobranska 15.
u— Nesreče. V ljubljansko botattnioo so zadnje dni sprejeli spe* nekaj ponesrečencev. Vsi so Ljubljančani. Z okna pritličnega stanovanja je padla in se poškodovala po vsem telesu 701e*na zaaehnica Franja FriSkovčeva. 611afcna poErtrežnioa Marija Breznikova si je pri padcu zlomila levico. Na cesti je padla in si zlomila desnico 341etna snažilka Marija Rahnetova iz Ljubljane. Na Celovški cesti je avto povozil 2Bletoega hlapca Josipa Mestefka. pri čemer Je fant doto« poàkodbe po životu.
Z Gorenjskega
Leibnizova nagrada za koroškega učenjaka. V Herrenhausenu pri Hanovru je podelil župni vodja Lauterbacher Leibnizo-vo nagrado, s katero je bilo počaščenih letos pet zaslužnih mož. Med njimi je tudi univerzitetni profesor dr. Siegfried Strugger, ki se je narodil leta 1906. v Velikovcu ter predava sedaj živinozdravnlštvo na veterinarski fakulteti v Hanovru.
lOletnica namestniškega poslopja v Celovcu. Spomladi leta 1874. je bilo v Celovcu zglajeno poslopje nekdanje ko oèke deželne vlade, kjer danes uroduje državni namestnik za ozemlje južno Nemčije. Načrt za palačo je napravil arhitekt Wilhelm Bäumer. V začetku je imelo 'iradno poslopje južni in zapadni del, leta 1890. pa so poslopju priključili še vzhodni del, v letih po prvi svetovni vojni pa so stavbo dvignili ter ji dozidali tretje nadstropje.
Dvestoletnica znane celovške gostilne. Celovška gost Ina »Pri tigru« je obhajala, kakor poročajo koroški listi, nedavno 200-letnico svojega obostoja. V tej gostilni se že nad sto let sestajajo tudi celovški znanstveniki, med kateiinii je več mož svetovnega slovesa.
Smrten padec s strehe. 61 letni tesar Andrej žumer je padel s strehe neke celovške lesen jače tako nesrečno, da se je poškodoval na lobanji, hrbtenici in plečih. žumer je posledicam peško Ib po llerei v bolnišnici.
Pečico je prodal za južino. Pred celovškim sodiščem se je moral zagovarjati neki železnčar iz Spitala ob Dravi zaradi prodaje pečice neki kmetici pod pogojem,
da mu preskrbi južino. Kmet ca je prinesla žeiezarju kos slanine in hleb kruha, kar je mož sprejel, nato pa si je dal pečico še plčati. Kmetica je železarja ovadila 'sodišču, ki je obsodilo moža na pet mesecev ječe.
S štajerskega
Svečanost v mariborskem Gaju Junakov.
Dne 13. februarja se je mariborsko mestno okrožje v spominski uri spomnilo v zadnjem času padlih sinov iz Maribora. K svečanosti v Gaju junakov so se zbrali svojci padlih, zastopniki štajerskega. Heimat-bunda in drugi udeleženci. V imenu okrožnega vodje je imel spominski govor SS Untersturmführer Robert Falzari.
Delovno zborovanje. V dneh 12. in 13.
februarja je mariborsko okrožno vodstvo priredilo delovno zborovanje, ki ga je vodil uradni vodja M reseh.. Zborovalcem in sodelavcem v krajevnih skupinah je dal smernice glede tiska in propagande. O tej stvari je govoril tudi načelnik tiska pri zveznem vodstvu Norbert Jeglitsch. Dejal je med drugim: Fronta in domovina morate ostati v živem kontaktu, kar je poglavitna naloga našega tiska. V soboto je govorila na zborovanju še voditeljica delovnega urada Putzova, v nedeljo pa je po zaključnem razgovoru razpravlja! načelnik vodstvenega urada Tremi o političnem in vojaškem položaju.
Erik Evie
je naslov prihodnje Dobre knjige, ki izide v februarju. Roman je mladostno delo «lavnega norveškega mojstra 4 o h a n a B o j e r j a. Zgodba obravnava življenje mladega človeka, ki se bori r. usodo. Ljudje s severa so ▼ romanu pričarani v vsej njihovi preprosti veličini.
. tekme rudarskih vajeocév Zadnjo nedeljo so bile v rudnikih Velenju ln Zabukovci poklicne tekme mladih rudarjev. Fantje ao se prav dobro izkazal L Nemški listi poročajo, da so bili na delovnem političnem uradu presenečeni nad njihovimi uspehi ,saj so skoro vsi udeleženci pri praktičnem delu od 70 dosegljivih točk nabrali vsaj 60. Izpit pa so mladi fantje zadovoljiv» polagali tudi iz svetovnonazorskih vprašanj.
Predavanje v Trbovljah. V okviru trboveljske ljudske univerze je ob 110. obletnici rojstva pesnika in znanstvenika Feliksa Dahna predaval okrožni uradni vodja Werner Schultz o pesnikovem pomenu.
NeSreèe. 571etni Janez Tararin iz Maribora je padel na cesti tako nesrečno, da si je poškodoval desnico. Levico si je ranila pri padcu 451etna Katarina Puf iz Maribora. Pri neki avtomobilski nesreči si je 41 letni Franc Kristl iz Maribora poškodoval desno roko. Ponesrečenci se zdrav,jo v mariborski bolnišnici.
Podjeten tihotapec- Dne 16. januarja so pri Redgoni prijeli moža, ki je nosil težko natovorjen nahrbtnik in Imel vse žepe polne. Izkazalo se je, da je prišel z Madžarskega in sicer je mejo prekoračil na skrivaj. Pri njem so našli večjo količino pre-kajenega mesa, 8 litrov žganja, in poldrugi kilogram svinjske masti. Vse to je pretihotapil čez mejo. Grešnik, z imenom Viljem Rajbar, se je moral zaradi tihotapljenja zagovarjati pred kazenskim sodiščem v Gradcu, kjer je bil obsojen na 2 meseca ječe in 200 mark denarne globe.
Iz Trsta
Razdeljevanje m^šč^b. P ideili ar« jeva no ravnateljstvo v Trstu opozarja poti-ojiika, da bodo prejeli za drugo polmesečje v februarju 1 del. olja na osebo. V tržaški, trži-ški in miljski občini bodo lahko dvignili potrošniki namesto 1 del. olja 100 gramov svinjske masti.
Razdeljevanje mezge. Od 15. februarja naprej razdeljujejo v Trstu in v pokrajini po en kg mezge na osebo proti predložit/i določenih odrezkov živilske nakaznice. Tj-di sir razdeljujejo, oseba dobi 100 g.
One za mehki sir v Trsfci. Prehranjevalni zavod objavlja cene za mehki sir, ki je naprodaj v tržaškem mestu. Cene za ki logram tega sira znašajo od 14.50 doo 19.90 lir.
Smrtna kosa. Te dni so umili v Trstu 931etna Karo!ma Golina. 66!etnj dr. Edvard Tomasini, 901etna Antonija. Ko:rac vdova Kobilka, 821eLna Marija Jurčič. "Oletna Josiipina Gorenc. Slietni ALbin Stare, 70-letna Alojzija àtukelj, vdova K'kar. 74-letni Ivan Počkar, 451etni Ivam S:yve>nič in 29ietna. Konstantina Castagna.
Himen. Poroéili so se te dni v Trstu uradnik Terzin Batìc in gospodinja Hermina Pobega, stavec N. Sante in zasebnica Ka-taiina Lodovicehetti. uradnik Alojz Raca in gospodinja Roca Fakin, gostilničar Ivan Be ranic in gospodinja Roza Ninchi, zdravnik -r. Karel Hesky in gospodinja Tea Ninchi, uradnik Hermes Gorkič in gospodin ja SJvana Georgini.
Ce 7.»p«de »neg ... Tržaška mestna uprava o požar ja hišne posestn ke in prizadete osebe na "dolžnost, da vselej, kadar zapade sneg, odstranijo v času od 8. do 20. ves sneg in led s hodnikov in pločnikov do širine dveh metrov ter da iste posujejo v primeru poledenelosti % žagovino ali pepelom.
Razstava cvetja, v razstavnih prostorih tržaške umetnostne galerije bo otvorjena 10. marca zanimiva umetnostna razstava, namenjena oblikovanju cvetja v sliki. Sodelovali bodo vsi vidnejši tržaški likovni umetniki.
Smrten padec. H3letni de-avoc Nazari Perini, stanujoč v uüci Bat era 22, je ptdel z višine in obležal s počeno lobanjo. Njegovo ti-up lo so prepeljali v tržaško mrtvašnico.
Deklici sta izginiH- 151etna Tulia Stajer in njena 141ctna prijprtoljica Karla Ceroni sta odšli z doma v šolo. Vrnili pa se nista več nazaj. Neki znanec ju je vi lei stopiti na framvaj, ki vozi na Občine. Starši so v slot oh sa njuno usodo.
Iz Gorice
Odhodi in prihodi vlakov. S postaje Sveta gora odhaja vlak proti Podbrdu ob 8.31 in ob 14.31. Iz Podbrda pa prihaja vlak na pestajo Sveta gora ob 7.34 in ob 14.11.
Zaplenjena živila- Iz Gorice poročajo, da so zaplenili organi on lotne živilske policije raznim osebam več tisoč kilogramov živil, med katerimi je bilo skoro pol tone bele moke, večja množina koruzne moke, ječmena, riža, mesa in klobas ter drugih predmetov. Neka ženska se je pri preiskavi tako ustrašila, da je od strahu pozabila na 4 kg su-
rovega masla, ga pustna na Ben meÄa «*
urno izginila.	_
Nesreča z i««no grana». V Rfiiembea*»
je našel dveletni Bruno Sever na domačem travniku ročno granato, ki se mu je razletela v rokah ter ga težko ranila po životu. Fantička so oddali v goriško bolnišnico.
Ta ta v ina bombonov. V goriško slaščičarn« J olande Für lani jeve so vlomili štirje mlado, letni tatiči ter odnesli iz trgovine 8 kg bona-bonov. Policija je tatiče izsledila in pridejo pred sodišče.
Beleinica
KOLEDAR
Peten, 18. februarja: Simeon.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Noč zmešnjava Kino Sloga; Bišofsberška dekleta_ Kino Union: Kopalnica na skednja.
DEŽURNE LEKARNE _
Dane»: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg »t Kamor, Miklošičeva cesta 20, Murmaye«, Sv. Petra cesta 78.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek. 18. februarja ob 16: Cvetje v jesen».
Izven. Znižane cene od 18 L navzdol-Sobola, 19. februarja ob 16: Ro*>'nz°n wm
sme n en reti. Red Sobota. Nedelja, 20. februarja ob 16: Namdšljerf
bolnik- Izven. Cene od 24 lir naivzloL *
Opozarjamo na današnjo, petkovo pred» stavo, cb 16. uri izven abonmaja, po znižanji cenah. Igrali bodo Tavčarjevo igro »Cvetje v jeseni«. Delo ima 13 sik. Osebe« dr Ivan—VI. Skrbinšek Presečnik—Cesai; Barba, njegova žena—P. Juvanova, Meta^, hči—Levarjeva Liza, dekla— Rakarjeva, Danijel, hlapec—Lipah, Sk lar, kočar—Ko» šuta. Luca, žena—Kraljeva, Kalar.gruntar —M. Skrbinšek. V manjših vlogah sodeluje velik del dramskega ansembla. RežV ser: prof. šest. Prizorišče: ing. E. Frani.
OPERA
Petek, 18. februarja: Zaprto. Sobota. 19. februarja ob 15.30: Sneguročka» Debut mezzosopranistke Dragjce Sadni« kove. Izven. Cene ori 36 lir navzdol. Nedelja, 20. februarja ob 16: Melodije sroa»
Izven. Opereta. Cene od 40 lir navzdol. *
Opcrnf delmt V soboto 19. t» m, to JB jutri ob 15.30, se obeta zapet zanimiv de-but mlade začetnice v predstavi »Snegtfc-ročke«. Geična Dragica. Sadnikova, gojenka prof. Mi loža Brlšnika bo pela prvič partijo pastirja Lela. Opozarjamo na ta nastop. V ostalih partijah: Golobova, Lupša. Vida« lijeva. Bcštjančič, Gregorin. M. Sancin, Po» ličeva. Lipušček, Mlejnikova, Dolničar (Misgir), Banovec in Medvedškova. Dirigent: A. Neffat. Režiser: R. Primožič. Ko* reograf: P. Golovin Scenografa: E. Frana in A. Gerlovičeva.
Poerster »Gorenj*!« «avčeh«. Opera t treh dejrfnjih. Libreto: Lui za Pesjakov». Dejanje se godi v vasi na Gorenjskem za časa francoske okupacije, in pokaže značaj našega kmeta v veselih in žaloetn h trenut-k.h. Delo ima močno osnovo v folklornih motivih. Osebe: Majda—Zanaejčeva, Min* ka—Vidalijeva. Franjo—Lipušček, Chansonette—Janko, N;non—Kržetava, štrukelj— Betetto, Rajdelj—Banovec, Lovro—Dolnfc. čar, krčme r—Gregorin, 2 Francozinji — Baukartova in Sancinova. kurir—PLanecki. Dirigent S. Hubad. Režser E. Frelrh. Ko-reograf P. Golovin.
Oddafnfsfea skupina Jadransko Pritnorje
RADIO LJUBLJANA
PKTLK. 18. FEBRUARJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 dd 9.00; Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9 00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Kon čnica, pregled sporeda (nem. in slov.), nato koračnica. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi Stojim Stenovic. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaij 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Ko pada mrak. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja. — Julija Bračič bere iz svojega romana »Razdrti mostovi«. 19.00—19.30: Pesmi pojefca tenorist Andrej J are in basist Tone Petrov-čič. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, pregled sporeda.. 19.45—20.00: Glasbena medigra- 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Slavni solisti. 21.00 do 22.00: Pogosto godba štrene meša. 22 00 do 22.10; Poročilo v nemščini. 22.10—22.30: Nekaj napevov za lahko noč.
Moiièrov »Namišljeni bolnik«
Po »Soli za žene«, ki smo jo videli na našem odru pred dvema letoma, je Drama uvrstila v tekoči repertoar eno najpopularnejših Molièro-rih komedij, že pred mnogimi leti uprizorjenega »NT amišljenega bolnika«. Argan je nettai v evropskem slovstvu nesmrten tip •^rahopetnega »ebičneža. ki se do smešnosti Hoji bolezni in smrti ter od strahu pred raznimi mogočimi in nemogočimi boleznimi porrà na veliko zdravila, ki mu jih za drag denar nosljajo zdravniški in lekarniški izkoriščevalci.
Če hočemo razumeti Argana v niegovi smešni tramenasti — zakaj v tak:h tipiziranih sla-, bostih je zmeraj tudi primes človeške tragw ke —. ga prTnerjajmo z drugim Moiièrovim popularnim tipom, s Harpagonom z »Skopuha«. Prav:ca do neke lastnine je prav tako malo smeVia kač:or pravica do zdravja Smeš-nost Hirpagona in Argona ge začenja šele tedaj, ko naravna pravica do obrambe lastnih interesov prehaia meje. ki jih normalni človeški čut dokaj dobro spoznava. Argana vrtinč: pre tiran strah pred smrtjo: le-ta je alfa ;n ornega rsega njegovega dejanja in nehania. V Mol'è-Tovem času niso natanko razločevali bolezni; nervozno«t. ta bič naših časov, tnkrat še ni bila prznrna in uno^tevana Danes b' videli v Argenu nevraf»ten:čnega hpohcmdra in — zadeva bi b;la opravljena Molière pa je 9 svojim močnim dramat kim n^tinktom spo znal v Arganov hinehondnji — ne ind;vidual-no balezeTT&c nagnjen re marveč nekaj kar je več in človeško dragocenejše: svejski tip člo-ve^ce sebičnosti Bolezen — in tudi hipohon-drija je neke vrste bolezen — n in ne more biti smešna: vnešna ie omejena sebičnost, n po tej padajo udarci Mol;èrovc satire Zakaj satirik lahko biča samo človeka in njegove
slabosti, ne pa narave, ki je neodgovorna.
Zategadelj je Molière v Harnagonu osmešil človekov priposestvcvalni nagib m v Arganu strah pred smrtjo, zavedajoč se. da se zaradi teh dveh nagibov dogaja io mnoge pretiranosti in etične nepravilnosti. Toda prav zaradi tega. ker je takale sebičnost tesno združena bodsi s človeško naravo, bodi-1 s slln;cami okolja v katerem človek živi in ki ga v marsičem izoblikuje. imajo Harpagom in Argani — da ne omenjam drugih znamenitih molièrov-kih tipov — tudi svojo tragiko. Le-ta je v nühovi osebni osamljenosti, v pristnosti njihovih bojazni in muk. v tem. da jih oko!:ca ne razume in samo izkorišča njihove slabosti.
Vsekako «5 taki ljudie z zornega kota družbe asocialni, toda s stališča poezije in posebej še dramatike, k; skušata s srcem razumeti vse, kar je človeškega, hva'ezen predmet opisovanja in satiričnega smešenja. Zakaj % dramati k ave m smešenju je vedno dobršna prmets ljubezni; udarci njegovega mora nega biča niso nikdar udarci samofilnika ali sad;sta. marveč tepežk?mje očeta, ki kaznuje otrnka iz ljubezni. Zato Molière dejansko sočustvuje s svoj:m namišjenim bolnikom, kakor koli smeši njegovo pretirano sebičnost in bolestno fantazijo Tembolj pa udriha po izkoriščevalcih: predvsem po zdravnikih in lekarnarjih, kj ;7koT'.šča-io Argan avo slabost, in po ženi. ki s hlinjeno ljubeznijo, katere pravi značaj razkrje služkinja Tometta v tretjem dejanju takisto pozna samo svojo txxflo sebičnost.
Tako vidimo, da sta pred nami dve vrsti sebičnosti Arganova z ene strani, sebč-nost zdravnikov m Beline z druge Katero Mo lière bolj obsoja in v katen vidi večje z'o? Nedvomno sebičnost izkoriščevalcev, ne pe sebičnost žrtve. Naisc so Arpani asocialn'. naisi vedno misMjo *smo na »'«Pi ubogi j»? n« varnost in ugodje svoje osebice. sc vendar družb: manj nevarni kakor tisti cinični, do kraja hi-
navski in po značaju podli ljudje, ki zavestno izkoriščajo slabost naivnih, lahkovernih in pre tirano boječih 1'udi šibke volje Tako je Molière ti'di v »Namišljenem bolniku« odgovoril na važno in neugnano »aktualno» vprašanje človeške etike Kajpak oblike te satire zoper podlo seb:čnos+ enih. ki izkoriščajo n a i v -n o sebičnost dmg h so danes antikv;rane. zakaj dr Diaforiusi in Purgon so pač drugačni; današnji medicinci se Siam- smeieio MoVèro-vem napadu na tedanje zdravništvo Toda osnovne noteze človeHcc seb čnosti ostajajo; so to večne konstante vseh sistemov in vsega navideznega nanreclka. zadn;e črte za vsemi maskami, verna podoba neo^dravliive človeške nonopolnosti. Zato ost Mol'èrcve satire zadeva v živo bi d i dandanes Boj med podlo sebičnostjo in naivno seb:čnostjo se nadaljuje v najrazličnejših sodobnih oblikah: samr tisti, ki So trdno nrenrčan:. da v sooprijemu človeških s'abosti n^tpos'ed le zmaguje to. kar je et čno boljše, se lahko nnzanesliivo smeje;o namišljenim boln'kom raznih vr*t
Eden najboljših poznavalce\ Molrèrovega de'a. slovstveni zgodovinar Emi'e Faguet. prav nekie v zb rki svoj'h mo''èrmsk;h študij (»En lisant Molière«), da ie »Namišljeni bclnik« zmes komedije in burke Molière je izprva. kakor vsak pristen dramatik, dobro razločeval obe zvrsti, pozneje pa :e rad zdniževal oboje, s čimer je zastavil rež:serjem teh s-.ojih del dokaj kočljive naloge Komedij^k element je predvsem v Argancvem strahu pred smrtjo in boleznimi ter v načmu kako okol'ca izkorišča niegovo slabost, farni d« se kaže v nastopu zdravnikov, v snubljenju zdravnikovega srna in v zapleti ia jih. ki jih povzroča služkinja Toi-netta. tip intrigantke. s katerim je Molière plačal viden tribut Womedüsk-' tehn'ki čas«.
De'ik-'tnns't režiserjeve nalr.tjr j? v tem, da pravilno uravnovesi v igr komedijo, in burko — komedijo, ki je v svojih zod-
nj;h nitih naoeTjena k tragičnemu in patetičnemu življenjskemu st""lu in zahteva zato primerne onore v resnosti in prepričanosti Arga-novega zadržanja; burko, ki tezi h grotesknemu in Dreti ranemu ter je po svojem značaju antitragična, kar sama komed ia ni. Sedanjega »Namišljenega boln'ka« je zrežiral Jože Ko-v i č. Odločil se je za rešitev, ki se mi ne zdi v zadnjih konsekvencah docela molièrovska: v njegovi uprizoritvi prevladuje farsa in malone ncpolnoma :z'oča tragično osamelost Argana. ki je v svojem strahu pred smrtjo in pred neomejenimi možnostmi obolenj v bistvu pomilovanja vredna figura in predstavlja zaprti svet naivne 9eb;čnosti in bolestne fantazje. Ne samo Kovičevo pojmovanje in igranje naslovne vloge: tud; vse ozračje »Namišljenega bolnik?« se je s svojimi režijskim in celò z insceriaèn'mi dc.misleki. delno tudi z maskami in kostumi, prevesi v farso in je zabavalo zgolj s svojn sproščeno in ponekod kar stili-z:rano kemiko. Tako je gledalcu, ki ne pozna M olièra ostala prikrita tista resda diskretna, vendar bistveno mol'èrovska nota. ki hoče. da sočustvujemo z onimi, ki se jim sm e jemo in da vidimo v njihovi smešnosti kos lastnih človeških zablod in tragiko lastne nepopolnosti-zaradi katere prihajamo tolikokrat navzkriž s svojimi načeli in nauki.
A tudi Kovičeva rešitev problema »Namišljenega bolnika« ima zase nekatere odrsko tehtne razloge Režiser je hotel uprizoritev kar se dž poenotiti in ji je zato da! vseskozi veder, lahkoten ton. brez ozadig etične problematike »namišljenih boln'kov«; postavil je n« oder ißro ki nas s svojo veselo pretrranostjo ljubke zabava m katere razigiani značaj živo kontrastiv * meščanskim barokom francoske drufbe 17 stoletja V okviru takega pojmovanja ie orirravil re/'ser Kovic spretno zrežirano in teatrski učinkovto predstavo.
Njegov Argan je nedvomno markantna odr-
ska figura. Toda Kovic ga. kakor razodevata že maska in kostum, pojmuje izključno bur-leskno: je to malone že bebasta dbbričina. ki na veliko požira zdravila in se cM neugnano vleči za nos. V tem stilu je Kovičev Argan odlično izdelan in igran tako. da gledalca zagrabi in drži do kraja v veseli napetosti. Izmed ženskih vlog je treba najprej omeniti Kraljevo kot služkinjo Tcinetto. poredno in prekanjeno žensko, ki drži v svojih rokah vozle treh glavnih zapletljajev: Arganovih stikov z zdravniki. Angelikine ljubezni in Beli-n'nega zakonskega hinavstva, ter jih razpleta po vseh klasičnih pravilih baročne komedije. Kraljeva je v tej vlogi kar odlična :n je v dobrem protivesju s Kovičevim Arganom, saj teh dvoje igra'cev drži igro pokonci.
Ostali soigralci so s svojimi vlogami dovolj srečno prilagojeni celotnemu igra^kerr.u sb'hi, tempu in ritmu igre: Gabri ielc'èeva kot hinavska Arganova žena Belina. R a s -bergerjeva kot naivna in po svoje prekanjena Ange'ica. Svetel o va kot njena mlajša, ljubka in igrakki prav značilna sestra. Sever kot Arganov resnobno zdravi brat Bčrald. Ve r d on ; k kot Angelikin ljubimec, P e č ek kot dr. D;afo!rus, N a k e r s t kot posebno posrečen Tomaž Diafcriu®, G or in še k kot zdravnik Purgon. Raztresen kot lekarnar Fleurant in Blaž kot notar Bonefoi.
Sceno je uredila po režiserjevem osnutku arh. Gerlovičeva, za stilno <fcgnanost pa je skrbela Jela Vilfanova Na prenrer-ski predstav* ni bilo čutiti, da b; »?cer tako skrbno priprav'jem predstava «-<*'« globlje kakor po navadi Videti j«, da MoH»rov* anti-kvirana komika in satira «e učinkujeta več «a oosredno in da ostajajo mnogi v nekaki zadregi glede «misla vsega dogajanja; v tei men-t?'n: zadržanosti je nemara slutnja, da ima Molière z gledalci druge, resnejše in vzvi-šenejši namene.
SPORT
V nekaj vrstah
Iz obilice nogometnih in drugih športnih dogodkov zadnjih dni smo že marsikaj prezrli ali »zvedeli šele sedaj in zato objavljamo v naslednjem še nekatere zanimive podrobnosti o nj h:
Nogometno prvenstveno tekmovanje se je v najlepšem redu nadaljevalo tudi pn naših acapadn h sosedih, in sicer ne samo v borbah za točke v območju »Jadranskega Primorja«. temveč po vseh italijanskih pokrajinah tja doli do Rima. V konkurenci ob Jadranu so bili zadnjo nedeljo zabeleženi naslednji izidi: Trestina —Gor'ca 2:1. Udine—Cormonese 2:0, Ampe-Jea—Ponziana 5:2, Monfalcone—San Giusto (Trst) 4:1. V tabeli vodita sedaj Ampelea in Triestina s 7 točkami, tretji pa je Cormonese s točko manj.
V	lombardijsfci skupini so bile odigrane naslednje tekme: Milano—Brescia 3:2, Varese— Ambrosiana 1:0, Cremonese—Pro Patria 3:0 :n Fanfu'la—Atalanta 3:1. Najboljši med vsemi je do sedaj Ambrosiana.
V	plemontsko-Iigurski skupini je bilo naslednjih pet tekem: Liguria—Cabale 0:0, Bieilese —Alessandria 5:1. Novara—Genova 2:1, Asti —Cuneo 3:2, Torino—Juventus 5:0. Prvo mesto zavzema tu Tornio.
V	rimski skupini je bila na sporedu ena sama tekma, v kater je moštvo A vie zmagalo nad Albo s 5:3.
V	Španiji so zadnjo nedeljo Zamorrovi učenci 'z kluba Atb'etic Aviac'on iz Madrida porazili vodilno Va'enei io s 4:2. za drugo presenečenje pa sp poskrbel: igralci Grmade, ki so si izposodi; Barcelono z 2:0. V tabeli vodi še zmerom Valencia s 4 točkami prednosti pred Barce'ono letalsko enajstortco iz Madrida.
Dve spodnještajerski mo.'tr sta v soboto in nedeljo nastopili na večji nogometni prireditvi v Gradcu in sta obe zapusti?! kar najboljši vtis in se vrnili z dvema lepima zmagama Ena'storica iz S'ovenske Bistrice se je tamkaj pomerila z moštvom iz Olomcca in zmagala & 3:1-v glavni tekmi pa so Trboveljčanj nastopili preti močnemu domačemu moštvu GAK in ga ghdko porazili & 3K).
Eden znanih dunajskih nogometašev, -n sicer Ferri Frühwirt, je te dn' padel na vzhodnem bojiicu. Mož je bil star 38 let in je največ d ave in pr'ljubljenost'i doživel v vrstah starega dunajricega kluba Rapida. Bi? je tudi več let trener v inozemstvu, predvsem na Loksembur-skem.
Mednarodna nogometna tekma med Gradj-m-^cim 'z Zagreba in madžarskim prvakom NAC iz Velikega Varadina, ki je bla določena za zadnje nedeljo, je morala b'ti v zadnjem hipu od"odena. Madžars/co mo'tvo. ki je potovalo t Zogrr.b mimo Broda na Savi, ie mCTa'o skupno z drugimi potn'ki tamkaj čakati pol sobote n še vso noč do nedelje, da je bila proga očiščena upornikov.
Pretekli ponedeljek so Madžari res aa-stcpT v Zagrebu proti državnemu prvaku Gradjanskemu. Kljub delavniku se je zbrala na igrišču Cor.cordije ogromna množica gledalcev — 20.000 nav;ušen:h pristašev nogometne -igre, število, ki ga že dolgo n:-so zafceležii na zagrebških igriščih. Madžari so pokazali tehn'čno zrelejšo igro, vendar je odloé'la b'tko silna volja igralcev državnegj prvaka. Gradjanski je zmagal z 2:0 (1:0). Gola sta zabila izvrstni Lešnik ?n Wölfl. Sodnik je bil Dunajčan Erand-weiner.
*
Hrvaški boksarji premen'. Po of:-
cielnem meddržavnem dvoboju s Sl~vaki so se hrvatski boksarji pomerili v Br~ risiavi še z zastopstvom Bratislave. Sl-vaki so se to pot uveljavili ter zm?igaM z rezultatom 10:6. Po daljšam času je nastopil slovaški prvak težke kategorije Kus, Id ie premagal dobrega Hladnega po točkah.
V M;'anu je bil pred dnevi dvoboj za naslov italijanskega boksarskega prvaka v peresni teži med dosedanjim mojstrom Fondava'ii jem in njegovrn izzivalcem Cortonesijem Po napeti m mestrma dramatčni borbi je Cortonesi v 12 krogih premaga! nasprotnica tesno po točkah in tako posta! novi italijanski prvak v tej kategoriji.
Evronski bok?arsk- prvake težke kategorije Kare! Sv«, jc v Gentu v četrtem ko'u k. o. porazi! Belgica Wb-na
Španc' «o povabili siova'ke amaterske boksarje na d vrb 1 k: naj bi bi! prihodnji mesec v Madridu S'ova*?^ boksarji naj bi potem nastopi1 še er^c-at v prijateljskem dvoboju, ki acefcv Valenciji
P	*
Dodatno k že objav'jenem poročilu o zelo uspešnem na~tapu štir"h jeseniških smučarjev na smučarskem tekmovanju za nemško državno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 40 km, ki je bilo izvedeno preteklo nedeljo v Alten-bergu. so zdaj zn^ne še naslednje podrobnosti: Drugop'asiran; Gorenjec Kn fic ie po prvem krogu, ki je meril 12 km, vedi! pred vsemi s 54:45 in bü celo za 18 sekund bo'jsa od poznejšega zmagovalca Demetza. Slednji je prišel na čelo vseh udeležencev šele po 20 km z do tedaj doseženim časom 1:40:22 Med končnimi številkami bi bilo pripisal še tele: 1. De-
metz 3:16:35, 2. Knific 3:17:51... 4. Razinger
3:30:32... 8 Franc Smolej 3:35:12 in 9. Anton Pogačnik 3:35:42. Razlika med drugim in osmim b-' bila pred nekaj leti senzacija za ves domači in tuji smučarski «vet, tako pa ni več, ker je Smolej pač že prar sen er...
V	hitrostnem drsanju sta se pred kratkim v Dramenu spet udarila med seboj stari prvak Egnestangen in njegov mladi tekmec F!nn Hodt, toda to pot tako, da je spet dvakrat zmagal stari pred mladim, in sicer ▼ teku na 500 m s časom 44.3 (Hodt je potreboval 44.4), na 5000 m pa z 8:58 (9:05.2).
Vprašanje švicarskega prvaka v hokeju na ledu je bilo dokončno rešeno preteklo nedeljo v tekmi med E HC Davoeom m drsalnim klubom iz Züricha, ki jo je moštvo Davcsa s 7:1 odločMo v svojo korist in si tako ponovno
osvojilo naslov državnega prvaka •
Dvakratni nemški plavalni prvak Uli Schröder je nastopil v Oslu na plavalni prireditvi ter dosegel izvrsten čas na 100 m hrbtno. Na drugo mesto je prišel Gert Hotz, ki je potreboval 1:12. V plavanju na 50 m prosto je prav tako zmagal Schröder v času 27.8 sek. Tudi na 100 m prosto si Schröder z 1:02.2 ni dal vzeti prvega mesta V tekmovanju na 100 m prsno je zmagal Jecke v 1:20.2.
V	draždanfkem 25metrskem zimskem bazenu sta nastopili zadnjo nedeljo na plavalni pri-red tvi svetovna rekorderka v p'avanju na 200 m prsno Gizela Grass in svetovni rekorderka v plavanju na 100 m hrbtno Cor Kint. Gizela je zmagala v plavanju na 400 m prosto v 6:05.4. Tudi na 200 m prsno je zmaga'a ista plavalka v zbornem času 3:02 8, Nizozemka Cor Kint pa ie bila prva na 100 m hrbtno v i :20.7.
V	plavanju na 200 ro prosto je zmagala Karin Margret Hanip v odličnem času 2:32.7; druga je bila F Nathans«! v času 2:36.2. K- M. Harup je zmagala v plavanju na 100 m prosto v dobrem času 1:08.6.
*
Francosko teniško prvenstvo v zaprt:h dvoranah se b!:ža krmcu. V finalnem kolu ie zmagaj Yvon petra nad Marcelom Bernardom v treh setih 5:7, 6:4 in 6:3, obenem pa je & Fe-retom zmagal tudi nad dvojico Duhu—San-glien s 7:5 'n 7:5.
Centralni prehranjevalni urad v Sarajevu. Za hrvatske pokrajine južno od Save vse do Jadrana je bil v Sarajevu ust nov-Ijen osrednji prehranjevalni urad. ki mora skrbeti za prehrano polovice državnega ozemlja. Novo imenovani vod j... prehranjevalnega urada je izjavil, da bo v teh pokrajinah dovoljena prosta trgo%*ina z živili in tudi prost uvoz. medtem ko bo vsak izvoz živ 1 prepovedan.
Tramvajski promet v Zagr jb.i jc lz dneva v dan večji. Zara,Ji nedavna hule nesreče. ki se je primerila n. '. Kvaternikovem trgu je mostna občina puzv ila tramvajske potnike, naj n4kar ne. prfc..apclnju'ejo vozov, nrarj se ne obešajo po st pnicah in
drugod. Policija bo v*akr:$Mr. k; se bo pregrešil, na licu mesta strego k:>zn>\ala Mestno načelstvo p?- pripominja, da bo v primeru nediscipliniranosti potnikov po palnoma ukinilo tramvajski promet.
Poslovni čas v trgovinah je tal v nekaterih kra ih ria Hrv .tekem, med drugm tudi v Križeveiih, po poob'astiu oblastev skrajšan. Maniifaktuvne in konfekijska trgovine poslujejo dnevno samo ol 9. do 13., ob sred" h pa so spieh zaprte. Trgovine z mešanim blagom, špecerijske trgov ne m prodajalnice drug h strok imajo odprto o ! 9. do 13., ob sobotah pi od 8. do 12. in od 14. do lé. Glele gostiln je omejitev t?, fa je vsak dan v tednu, razen ob nedeljah, nekaj lokalov zaprtih.
Ii mäm kronike
Ljubljana. 16. februarja
V torek so bile pred ma'!m kazenskim senatom okrožnega sodVča, ki mu je predsedoval ros. Ivan Kralj, tri razprave. Obtcžnicr- je zastopal državni toz'lec Brar^co Goslar.
Gostilniški tal
Viljem Kode'ja. 39!etni kroja "ki pomočn k, po rodu iz Oberhausena v Nemčiji, je nepoboljšljiv delomrznež m potepuh Njegov kazenski list je že zcio popisan in kaže. da je tat jz nava<ie. ki mu smrdi vsrko pošteno delo. Ob lojen jc bi! že v Kranjski gori, Ormožu, Ljubljani, Celju, Varaždinu in drugod. Lani je dobil 1 leto robije m je ka/.en tud' prestal. Čim je prišel na svobodo, je izrabii priložnost in začel krasti. K sreči ni napravil mnogo škode, ker so ga že po dveh tatvinah spravili za zsrahe.
Na sveti večer se je mudi! v točilnic-; gostilne. kjer je pogosto prenočeval B ! je sam v sobi in ni p-L Ko ie natakarica šla v klet po vino, je hitro snel z obešalnika njen plašč m ga oblekel Čezenj je ob'ekei še svoj bubertua Natakarica pa se je še pravočasno vmila v sobo. Takoj je opazi'a. da njenega plašča n. več na obešalniku Ko si je pozorneje ogledala obtoženca, je videla, da mu zped hubertusa gleda njen plašč. ki je bil nekoliko daljši. Po-
zvala je Kodelja, naj ji plašč takoj vrne, kar je tudj storil.
Nekaj dni kasneje je Kodelja tudi ▼ gostilni ukradel muf, rokavice in svilen šal v skupn vrednosti okoli 700 lir. Oškodovanka je pozneje dobila muf nazaj, druge stvari pa so izginile jn trpi 360 lir škode Kodeljo so varnoßt nI organi aretirali 31. decembra in ga nato izročili v sodne zapore. V preiskavi je cbe de janji priznaval, krivdo pa zanikal, češ da jc bil v obeh primerih tako pijan, da ni vedel kaj počenja. Na razpravi je priznal krivdo v drugem primeru, v prvem pa je še vztrajal pr. prvotnem zagovoru.
Sodniki so da spoznali za krivega po obtožbi In ga na podlagi § 315. obsodili na 1 leto strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic. Kazen je Kodelja brez ugovora sprejel.
Specialist za plašče
Dober znanec policije, sednije in razpravnih dvoran je tudi samski delavec Karel Godler. po rodu iz Zgornjega Sv. Lenarta Sam se sicer ne ponaša rad s tem ßvojim znanjem, ne more pa ga učinkovito utajiti. Ko ga je predsednik v torek vprašal, kolikckrat je bil že kaznovan zaradi tatvin, je priznal, da štirikrat. Sodniki 6o mu najprej verjeli, ker so imeli pr rc/cah poman;k!jiv zapsnik njegovih kazni. Kasneje so iz arhiva izbrskali popolnejši seznam in med posvetovanjem se je ugotovilo, da ima Godler že okoli 20 kazni.
Sedaj je prišel na zatožno klop zaradj treh plaščev, kj so izgnili ob času. ko se je on mudil v njihovi bližini. Godler je znan kot specialist za tatvino plaščev Zadnjo ka?en je dobil tudi zaradi kraje pVča :z neke gost Ina V torek pa njegov položaj ni b:! nevaren. Godler je vsa de an ja zanikal, obtožba pa ni mogla pribaviti prepričljivih dokazov za njegovo krivdo v dveh primerih Edmo v primeru, ko je šlo za ctro"k: plafček. vreden 300 lir. sta ga dve priči z gotovostjo spoznali za stori'ca. Obsojen je bi! na 7 mc«ecev strogega zapora in 3 leta rzgrbe ča«tn;n pravic. Kazen je sprejo!.
M^'st-rtni tradnik
hc'el ©sleganti MOL
Naj73n?m;vejša je b;la razprava proti 34let-n«?.r>'i mir stratnemu uradniku, ki ga je branil cdvetn'k dr. Vovk Obtožnica mu je očitala, da jc konec novembra ali v začct<;u decembra lani na že izplačani p'ač ln; naredbi mestnega poglavanitva v Ljubljani, kj ee je gl^sMa na ime Franca Jevnikarja in na znes Jc 18 745 lir 25 cent., izbrisa! štampiljko blagajne. U\Tst'l jo j? nato med neplačane p'ac'lne naredbe in ponovno izp ačani znesek 18.745,25 lire kasiral sam Pccn.'gala mu je pri tem neka njegova znanka, ki se je mora'a zagovarjati kot so-obtoženka. Oba sta bila doMei nefcaznmana Državni tožlec je predlaga! kaznovanje po
214.. 215. in 334., terej za rad- ponarejanja javne listine in zaradi s'erarstva.
Obtoženec, ki je v ehižbi užival popolno zaupanje svojih predstojnikov in je bil vedno vesten :n inar'jiv. je priznaval de anje m krivdo. Motiva ni vedel navesti. Izjavlja! je. da je itarnpü'ko zbrisat v hipni nepremišljenosti, ki je morda posledica njegove bo!ezn: .Soobtožen-ko je prw!. naj denar dvigne. Ko so jo na hlagainj zavrnili, ker n» hne'a poobla tih«, ji i> izstavil tako porblasti'o, na katerem je pana redil Jevnkarjev podpis. S tem pooblastilom ln svojo osebno legitimacijo je so-btoženka deiansko denar nreje'a :n ga izroCila obtožencu.
S'epar'ja je bila kmalu otTfrita Kontro'a je za^'edila nerednost. ko je pregledovala. al: je bil v redu pl'èan pos'ovmi davek Pri tem se je n ka urednica spomnila, tla jc bi! predmetni račun izplačan že prej enkrat. Uved'i so domačo pre'skavo. ki pa je sumila vse dni^e-samo ne pravega krivca Klicali so na odr*rvoT tud: soobtožerrfco, ki ie :z;av5Ta da je dvignila denar po naročilu nekega Požarja. kar pa seve n- b.lc res.
Obtoženec je spoznal, da mu bodo pr-j ali slej pri?!: na sled in se je ustraši! p.vsle.l'c še istega dne je ves znesek nakaza! no p>štiii hranilnici mcstn: bl-^ajni. Upal je da bc tako ustavil preiskivo. Denar pa je prišel v roke blagajn: šele. ko jc bila zadeva že prijavljena po!:ciji. Ta je najprej povabila soobtožrnko na zaslišanje in hotela od nje vedeti predvsem, kje je denar. V začetku ni bi'a voljna povedati ranice, kasneje pa je le izdala pravega krivca
Na rpzprari je obtoženec svoje dejanje priznaval in se ga kcal. Soobtoženka pa je krivdo zanikala, češ da ni vedela, da gre za kakšno s'epnri jo. ker je obtoženca pozna'a kot poštene® človeka.
Senat je po da'j:em posvetovanju sooznal oba za kriva po obtožbi. Obsodil !e cbtoženegi magistralnega uradn ka na 9 mesecev strogega zapora in 1CK) lir denarne kazni k' »e v primeru neizterljivosti izpremeni v 5 dni zapora. Častne pravice izgubi za dobo 1 leta. Soobto-ž?nka je bila obsojena na 4 mesece strogega zapora, 50 lir denarne kazn: in 1 leto izgube častnih pravic. Brani'ec je prijavil priziv.
Mali oglasi
i.JÜLiiUU
S MIZARSKIH POMOČNIKOV sprejmem. — Jivite ae dnevno od 12. do 20. ure do 20. t. m. pn L-Bonač. Muzeisüa 7-V, I/jublJana.	3629-la
POSTREŽNICO pr dno in pjéteno, lSfem za delo v sobah. & me-bto b Sne. ssa vsak d.m dopoldne od '/« 8. do 11 ure. Vstop od '/:8. do 11. takoi N.siov pove ogl. oddelek >Jutra<. 3680-la
l'OS J RE2N1CO Zi 2 do 3 ure popoldne, takoj sprejmem. Naslov * ogl. odd. Jutra. 5638-la KUHARICA
samostojna, dobi takoi stilno službo. Domobranska c. 7.	?656-la
TRG. ZASTOPNIK 7a Ljubliano, agiicn in dobro uveden v papirnicah, ralanterijah in slišnih tr-èovinah se iJče proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik«.	5442-la
MISI. PODGANE
in èóurie zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drog Ji KANC. Židovska ul ca 1.
3536-6
VINSKE ŠKAFE
in putr.he razne velikcst dobite prt Gcspcd.^ki zvezi. Bleiweisova 29.
3544-6
POSODO
Za naselitev meta, i* mehkega -n traega iesa, dobite pr: G'«podarski Bleiweisova 29.
3543-6 BREZOVE METLE držaje zs i op. te, motike m omela dobite y Go cd irski zvezi. Beliwe-«v» 29	3542-6
F.NA SITA
età in rete prodaji Gospodarska zveüa. Blei-we sova cesta 2S 3546-6
SENO - SLAMA Prrsimo, da se inr? esenti za vagonske ko'tiine govejega kot k-niskega gena ter si; me «glase p 1 pn Gospodarski zvez: Bleiweisova "23. 2545 6
PFTELfNA. čistega iuii'anskega !ca-IIO.--1, en,>!etriega, prod.rm ili *?menj.im za jajčarico. Ogledati samo od 12 do 'j-	"" V-M-6
Zr.k'ouna GNU7D \ in f eghorn družino 5 + 1 kii^im. Ponudbe na oi;las. odd. Jutra z označbo cene r>. J : ■»I.r*i,'t«. W76-"' MÒSKF. S" A ICH h. 39. * nove fl.-rirUstc in i črtaste. proč« ain. Naslov v ogl. odd Tp-ra.
2 VOTNENf JOPICI
nov-;, siva in r?:nnomoara,
aabrbtn-V. moške srajce «n nek ii metrov fhnele prodani. 7f iiirska nlica 11.
V^-1.6
P.OON'1 vOZ»r"FK pr^dim. »Nr»vi	dvo-
riiče.	V?72-<;
GLOBOK VOZIČEK
prodam ali zamer, jam za Spoitnega. Istotam lepe nove, visoke, črne čevlje, toplo podložene, št. }6. Cesta na Rožnik 29. 3665-6
MOŠKO SUKNJO debro ohranjeno in novo pelerino, zelo poceni prodam Kovač Kaiman, krojač Stiri trg 24-1. 3653-6
Radio
6-cevni, prodam. Oeled od 9 do 12. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3667-6
OVSENE KOSMIČE po 15 lir, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3640-6 KLAV. HARMONIKO moderno, 120 basov. 4 registre, ie star materijal in bas reg., odlične znamke, ugodno prodam. Vodnikova 17 (gostilna). 3647-6
Kupim
PISALNI STROJ
(kovčeg). nujno rabim. Plačam dobro. Nas'ov v ogl. odd Jutra 3631-7
PREPROGO
pe-zjsko sarajevsko ali slične kvalitete. ve?Je drmenziie. fcttpm. Pismene ponudbe na og!. odd. Jut>-a pod »Oto^ ; vina takoj«.	3628-7
KUPIMO: Jurčič Zbrani spisi; Stritar. Zbruni spisi. I. izdaia, brol. ; Cankar, Zbrani spisi. 4. zvezek ; Jakoba Ale-šovca Zbrani spisi. 1. zvezek. Kniigarna Kleinm-yr et Bamberg, Miklošičeva cesta 16.	3658-7
KNJIGE
v raznih lezilcih. znanstvene, medicinske in tehnične, novejšega časa. časopise jn tudi cele kriiižnice kupu'e stalno kniiearna Kleinmayr et Bnmberg, Miklošičeva cesta 16.	3657-7
ŠPORTNI V077<*EK !ep, kunim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »D m protivrednost*.	3664-7
PSIHO
,iva! mizico s stoji, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trd svete! les«.
3663-7
O'OnOK VOZ'CEK
in bele sneJke. kunim.^ Ponudbe na og!. odd. Jutra piv! »PV-nar uli protivrednost«.	3662-7
MO?KO O*oekO hi?če žel., balonski «ali dežni' piišč spodnje _ hls-čc vse predvojno blago, k'"-;:>i. Nrslov v	od-
Jelku Jutri.	3635-7
Ki »V. it\rMONTCO I ? dobrem staniu. prodam.
^nnvdbe o-l. odd. Ju-« t--.	»H- -monika 999«.
v središču ljubljane
se oddaio tak^' veliki prosto-!, priprarr.i ta skladišče, indusr'iio. trgovino, obrt ali za kar koi; ugodno. Naslov v og' odd. lutrs.	36^5-17
Posest
NOVA HISA, trmadstropna, solidno in moderno grajena, v središču, ugodno naprodai. Zazidane ploskve 270 kv. m. Prevzame se lahko večia hipoteka. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Samo resni interesenti«.	3618-20
Stanovanja
5CO LIR NAGRADE dobi, kdor mi pove za veliko sobo ali enosobno stanovanje. primerno za tričlansko ves dan odsotno družino. Ponudbe r.a og!. odd. Jutra pod »Gotov denar«.	3616-2 la
STANOVANJE, eno- ali dvosobno, iščem v mestu ali okolici. Nasiov pustite v ogl. odd. lutra pod »Nujno«. 366Ó-21a
m
VELIKO SOBO sončno, neopremheno — iščem v mestu ali periferiji. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Hitro ta-koi«.	3659-2 3a
tJiromanunja MAK I! A
Vam točno oznči VaèO življen-jsko pot. Sp'ejema od 10. do 12. ter od 2. do 5. Puharjeva I-II.
3539-37
25.000 LIR
gotovine, posodim proti primernim pogoiem za dobo 2 let. Vprašati pri Rudolf Zore. Ljubljana. Gle dališka ulica 12. 3669-37
KOMU je ZNANO
kje se nahaja Pièer Bo gomir. rojan 25 X 1918. ki Je bli Interniran v Gonasu. baraki štev 8 Po k-aitu'aciji Italije nimam o nJem nobenih vesti. Pojasn la prosim na oglns. cddalek »Jura? pod »Inte ni.ran« 3302 37
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelka
Anton 13, Barok. Brezhiben, Brez predsodkov, B-et staršev. Cena, Dobro plačam, Diskrecija 160, Dobro ohranjeni škornji, Dobra kitara. Dve sobi. Dve sreči, Gotov denar. Gotovina takoi, Kolo, Kredenca, Klavir. Kauč. K-er koli, Liubitelj kniig. Koko-ši Leghorn, Lep nastop. Milano. Manjša hiša, Mo dom. Meda, Manufaktura Mili onska gotovina. M t. ja Nuino, Osamljen. Ob cesti. Poštena in zanesljiva. Perica, Poštena. Postaja Pomlad 1944, Pridem ni dom, Postrežnica, Poldan Rabim takoi. Samo resn interesenti, Štroi, Suknja Sluga. Spomladanski, Se stri. Strogo separirm vhod So idna. Snažno. Služba * Liubiiani. Srebrna nit škornje, Točen plačnik Takoj, Takoj ali poznem Transportabel. Takoj 50, Uniforma. Usodno nakl uč je, Veliko jaic. Vrtača V» ziček. Vesten, Zaiamčens stroga tajnost. Zdrava. Za nesliiva in stalna strank-. Za Bežigradom, Zs 300 lir Zanimam se za Vzs_ Zi nesüiv. Zanesljivo či^to Zamenjam 50, 2e!ezostru gar. Železninar, 412, 220 3 KS, 2730, 80.000. 177 60 basov, 35 let, 15. Li 1,500.000.
Mislite na tiste, Iti se f im godi slabše ho vami — Pri-spevafte za Zimsko pamoil
Iss2TIT&jZ2 v »Jutzmd
Po kratkem, hudem trpljenju nas je danes ob 13.30 za vedno zapustil naš nepozabni mož. oče, brat in stric, go-spod
Antust M&žek
trgovec v Št. Vidu-Vižmarjih
Njegove zemske ostanke bomo izročili materi zemlji 19. febr. 1944 ob 15. uri na pokopališču v št. Vidu.
Sv. maša zadušnlca se bo brala pri frančškanlh v Ljubljani, v soboto 26. februarja ob 9. uri.
Ljubljana, 16. februarja 1944.
ALBINA, žena; TONČEK, sin v imenu vsega sorodstva.
K IVO MATICA	Telefon 22-41
\ Theo Linien kot režiser, kapeinik 'n ' veliki ljubimec v pikantni muzikalni komediji s petjem
KOČ ZMEČKJAVE
V ostalih viogaii popujarna Miirte Harell in Gustav Fröhlich
Predstave ob delavnikih ob 15. it> 17.30 uri
Zla usoda Je hotela» da nas je B. februarja v Novi vas na Primorskem za vedno zapustil, star komaj 22 let. nai ljubljeni sin tc brat
Broeč Ls&palä
AKADEMIK
Sv. maša zadušmca bo v soboto 19. t. m. ob 8. url v frančiškanski cerkvi.
Prosimo za tiho sožalje'
Ljubljana, 17. februarja 1944
Rodbini : BRENČIČ in PETELIN
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Duhovita veseloigra po istoimenskem komadu Gerharta Hauptmann-a
Bišo£sber£;ka dekleta
Carla Rust, Hans Brause metter. Lina Carstens Käthe Dykhoff. Max (Jülstorff, Josef Sieber. Predstave ob 15. in 17 uri. V nedeljo ob 10.. 13.30, 15.30, 17.30 un.
KINO UNION	Telefon 22-21
Naš pnst.nl spored!
Kako je hotel pred sto let: bogat dunajski trgovec osvojiti lepo kmečko E županjo, nam pokaže nad vse zabavni barvni fibn
Kopaistisa tta skedrtju
V glavnih vlogah: Hell! Flnkenzellc.r, Will Dohm in drugi odlični 'gralci
Mladini neprimerno!	'
Predstsve oh 15.30 in 17.30 uri
WMtei !
Naznanjamo, da nas je dne 16. t. m. jx> dolgi mučni bolezni zapustila naša dobra mama. stara mama, sestra, teta ln tašča, gospa

SiM
1 Marija KIopsI
vdova po železničarju
Pogreb bo v petek, dne 18. fehruarja. ob 3. pcp. iz kaj?elice ' sv Petra na Žalah, k Sv. Križu.
Ljubljana. 17, februarja 3944.
Žalujoče rodbine: I KLOPČIČ, ERJAVEC, BITENC


Harry Hoff:
33
Kriminalni roman
Menda? se je zastrmel v svoj kozarec. »Vrag naj vzame tega človeka!« je zaren-tačil sam pri sebi. j>Le kaj mu je treba vohuniti tod okrog!«
»Saj veš — z ito je tu, da razjasni umor. Sama bi rada vedela- kdo je bil.«
»Me imaš nemara tudi ti že na sumu?«
Marija je Skomignila z rameni. Mendas je pcetkcčil. A prav tedaj go je morala za-pust ti. Oče jo je klfieal izza točdlnka.
Lokal se je začenjal polniti. Mendas j« ostal sam. Vsi so se očitno odmikall od njega.
Spustil se je nazaj na stol iu kljubovalno nrmarščil obrvi, živčno je Jel risati s prstom po mizi. Zakaj se ga vsi ogiblje:'o ?
Ker je bilo kmalu samo še za njegovo mizo prostora, j h je moralo nazadnje vendarle nekaj prisesti k njemu.
Baš Peixota je zaneslo v to stran. Mendas Peixoti ni mogel trpeti.
Tamle, nasproti n'ega je sedel Torney. Ta ga je bil otipal — da, da! Mahoma se je zavedel, kako je šla vsa stvar. Vse je bilo proti njemu- Kako ni"j se to konča?
Naa'on'l je glavo v dlani ln se zamislil; v duhu je precenjeval bogaatv», ki ga ja
bil tu nabral. Bila ga > lepa vsota. S tem denarjem bi lahko živel do konca svojih dni. K j mu je branilo pobrati šila in kopita zdaj, ko je postajalo tu tako nepr -jetno?
Da — kaj mu je branilo?
Nič!
Pač! Zlata pranost. Kakor obseden je bil od nje. Nikoli ne bo Imel dovolj. Z mnogimi drugimi je b'K> takisto. Vsi so bili že obogateli. Toda le časih je zmogel to teri toliko volje, da je napravil konec ki se cdrekel. V vsem času, kar je bi ta, sta bila samo dva odšla. Drugi so se norčevali iz njiju, ju zasmehovali — in vraž:li — sovražili zato, ker sta tovar ée spominjala, kolik" nj jih Je že prevzela lakomnost zlata, ki se je n'«o mogli več otrs-sti. Kakor največkrat, se je tudi tu sovraštvo porajalo iz zavisti- Niso fra privoščili moči značaja, k! jima je omogočala rešitev, dokler je Ml čr«.
Eh — kaj značaja! »Hej. Marija! Se eno veliko kahaho!«
Marija je imela polne roke dela m se ni zmenila za njegov klic. Tsdaj je zakričal, da se je razleglo po vsem lokalu
Peixote mu je položil reko na ramo, da bi ga pomiril. »Kar potolaži se — žganje ti ne uide!«
Menda« m je zgTabdl za grlo, kakor da mu poata'a ovratnik mahoma pretesen.
V lok' lu se je dvigal hrup. Igralec jc razb jal na prastarem klavirju nekakšno drajno. črni godci so se ogi? Sa ti. Med mizami in stoli 30 že plesal . Mahoma se je znašel med pivci roj ženskih bit. j. prodajalk iz trgovin in del vk iz obratov, k: so jih vsak dan odpirali. Brez žensk pač n<-k'er ne gre — kaj šele v Serri Ouro!
Od časa do časa se je vnel med ljudmi kak prepir. Toda O'owaldo je vsak vihar že v kal za>duä;l. Kdor g ni hotel ubogati, tistega je kratko in maio postavil pred prag-
Mendas je klical Marijo. Toda Marije ni bilo. Plesala je z nekom drugim, ki ga je b la pravki t ujela. 2 la na Mendasovem čelu > nabreknila kakor konopec. Tresoč se od jeze je zdajci planil nad tekmeca ;n ga surovo potegnil lz srede plešočih.
Toda mož tega ni pogoltnil. Ubarli je beaneža v čeljust, da se Je pri t'sti priči zvrnil po tleh.
Ko se je Mendas pobral, je med grobo- ' tom ostrih gostov zapustil beznico.
Tisto noč se je nekaj dogajalo — seveda spet pri Mendasu. Temne postave so smukale okrog. Redar, ki je stal nedaleč od kolibe skrit na straži, se je zdrzni Kdo so ble tc postave? Kaj ao hotele?
Dva Indijanca sti se priplazila in nekaj šar la pri koči-
Stražar ni veiel, kaj naj stori. Rečeno mu je bilo, da mora pazti na žensko, na ndi aoffko dekle, ki se bo mor^a ekuS 'o splaziti k Mendasu. Zdaj so prihajali mo-šk . Ali naj tudi to takoj javi ?
Sklenil je počakati. Nekaj, kar koli, se je moralo zdaj vendarle zgoditi.
Tod zgodilo se ni nič posebnega. Eden izme-à Indijancev ;e stopil v kočo. Čez nekaj m'nut se je vrn'1, šepnil tovarišu, ki je •ctal zunaj, besedo al: dve na uho — nato pa sta oba takisto neslišno in skrivnostno izg'niìa. kakor sta bia prišla.
Str èarja, ki je ždel v svojem skrivališču in se ves čas nI ganil, nista bila opa-Eöa.
Vse je bilo tiho. Moža je obhaJai grozljiv občutek. Kaj se je bilo godilo v kol -bi? Noben glas m bil prišel iz nje. n hče nI bil izpregovor l. P3 ne da bi Bcn'fac o Salvador — ? A saj sb? bla vendar Indijanca, to je bil razločno spoznal. Katcor mačka »ta ae bila priplazila. Konec koncev bi bilo vendarle dobro, prej ko mogoče povedati stvar kom s ru. Toda — ali sme zapustiti svoje mesto? Kaj če pride med tem dekle? Kol ko je neki ura?
Težko se je bilo odločiti. Nazadnje <e Je mož zbral in odhitel nazaj v mesto, da po!Sče kom'sarja y pcl'cijskem poslopju. Malo pred hišo trčil ob Brauna, ki ie
bi baš n.J. obhodu. »Človek — vi! Kaj pn je? Se je mar kaj zgodilo?«
»Da, gospod komisar — dva Indi j ar ca —« Redar je v nagbci povedal, kar je bil videl.
Braun se ni dolgo pomišijal. Slutnja gn je izpreletela. Urnih kor toov ;'e kreni T možem nazaj proti M end asov; kolibi. Na. -je brez cbšestd stopil v bivališče izpdralci zlata. Njegova žepna svetilka je blisailii v temo.
Mendas je negibno lež J v viseči postelji", videti je bilo. da spi. V kolibi ni bilo opaž ti nič posebnega. Braun ;'e zgrab i Mendasa za komolec in ga streseL »Hej' Halo, cavalhelro!«
Mendas se ni ganil. Komisar je zdaie? cp> zil majhno, majceno ranico na njegovem zapestju. Komaj v dna krvava lisa ga je bila opozorila nanjo.
Braun ;'e poki caj redarja ki je bil a njim. »Oprasnili so ga z zastrupljeno puščico,« je rekel. »Mitev je!«
»Mord pa vendar še ne!?« je prepade-no vzkliknil Braunov spremljevalec.
»Prav. Hitro skočite do njega. Poč'«kam vas tu.« Braun je prižgal petrolejko ln" je! še enkr t iskat: po koči. Zavzei se e. k"> je naletel na novo p salno mapo. Med dvema listoma pivn'ka je ležalo začeto pismo. K-vmisar je čital:
»Ljuba mati!
Schriftleiter - Urajuj«; Oavarta tt»vl|M. — Für dM Konsortium »Jutro« sla Verlan '£* konzorcij »jutru« K i i/u«j»teija Stanko vtranl — Ftit »Nnrmtn» rtskarn* \. U.« «to L'ruek*teUe - 4m *H*roäuQ M^Vrn? d. <Lc Wut
ttakarMurja« Wnm imam, - 1% ém lasenteateU motworCOck • 1» fftl «Metok odgovarja: IJiifcmrtf V«MM