101. številka. V Trstu, v soboto 17. decembra 1892. Tečaj „E D I N O S T" ■uhaja dvakrat na teden, vsako iredc in loboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: ia vse leto gl. 8.— ; izven A vat. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—; m „ 4.50 „ ia ietrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamično Številke se dobivajo v pro-dajainicah tobaka t Tritn po £ nov.. t Sorlei in v Ajdcvićlni po * nov. Na naroibe brez priloians naročnin« >• aprsvništvo n* ozlrz. Oglasi in oznanil« se riiuM po 8 nov vrfttira v petitu ; za naslflVt > debelimi frkami »e plaiuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahval«, oamrtnlo« Ud. «« račun« po pogodbi. V»t dopisi so poSiljajo uredništvu Piazza Canerma it. 1 Vsako pisno mora biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Eokopiai a« ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema upravnlitvo F t azia Caaerma it. 8 Odprte reklamanije o proste peAtntne. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. >▼ .4Uo«t j* ■»•<■ -—i—- Vabilo na naročbo. Ob koncu četrtega Četrtletja vabimo svoje naročnike, da sedaj ponovi svojo naročbo za nadlje in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Urednlitvo in upravniitvo. Pravi vzrok nesporazum|je«ja med nami. V teku tega leta smo že parkrat iz-rasili svoje obžalovanje na tem, da nekateri namenoma, drugi zopet nehotć in slepo pokoreč se modrovanjem prvih motijo pojme ▼ narodu slovenskem. Zaklicali smo : nikari motiti pojmov, uikar zamenjavati posledice i vzroki. Osobito so grešili rojaki naši z oairom na politiško ■mer Hedanjih zastopnikov ndroda češkega : trdilo se je v enomer, da le postopanje Mladočehov je poglavitni vzrok na sedanjem neušečnem položenji avstrijskih Slovanov, mesto da bi bili naglašali, da je odpor naroda češkega — in le kot tak odpor je smatrati okolnost, da je isti narod poveril usodo mla-dočeski smeri — le posledica neiskrenosti sedanjega sistema gledć na avstrijsko Slovanstvo. To je gola resnica, PODLISTEK. Iz vojaškega življenja. Spisal Rudolf Dolenc. 1 (Dalje.) Kaj bode pa spet to, saj smo komaj domov prišli, pa že zopet ven P Povedo nam drugi, da gredo vsak dan ob tej uri „ekselcirat*. Ker nisem pri prejšnjih vajah nikdar hodil po poludne ven, smatral sem to, da'je letos gotovo kaka izjema. Domislil sem se, da sem nekje čital, da če ljudje dlje časa leže skupaj, loti se jih rada kolera, — toraj radi kolere je vse to! Dobro, tudi to je nekaj! Kdo bi si mislil, da znajo pri vojakih tako odganjati kolero ! Skakali smo zunaj do sedmih, če bode vsak dan tako, potem se nam ni bati nobenih bolezni. Nekateri naši bolj šibkih fantov so kar zevali. Dospevši zvečer v šotore šli smo potem iskat večerje, ki je obstajala v trdi zemlji. In kaj hočeš, ljuba duša, druzega dobiti na Gabrku P Ne sme se pa misliti, da so nam postregli takoj. To bi bilo preveč uslužnosti 1 Usto-piti si se moral v vrsto tur čakati b kraj- kojo naglašajo staročeski listi sami dan na dan, v prvi vrati pa vrhno glasilo Staro-čehov, praška »Politik.* Istotako se motijo pojmi gledć na ožje naše slovenske odnošaje. Kdor črhnele besedico nezadovoljivosti zaradi taktike sedanje državnozborske delegacije nafte, ta je nasprotnik konservativni stvari; kdor se ne more ogrevati za konservativni ali Ho-henvrartov klub, v kojem se določuje taktika našim poslancem, ta je zaklet libe-ral90 in brezboinež, kojega treba udušiti rajši danes kakor jutri. Take in jednake deklamacije mora poslušati preprosti naš narod sleherni dan : ni čuda, da jim alednjič verjame, tem bolj, ker prihajajo čeato od oseb, do kojih goji narod najgloblje spoštovanje. V narodu je morala nastati misel, da je Hohenwartov klub vrhni zaščitnik konservativne stvari, da so torej koristi tega kluba identične z interesi konaervatizma in po takem tudi verske stvari. Na podlagi te krive supozioije (domnevanja) nastati je morala kriva miael, da je vsak slovenski poslanec, ki ne sedi v tem klubu, brezversk radikalec, in da je vaak slovenski politik, ki se ne ogreva ia ta klub — ostuden brezboznež. Po tej logiki uvrstili so marsikoga med »brezverce", čeprav je njegovo življenje vzgledno-krsčansko, čeprav živi sam in vzgaja svojo družino strogo po naukih in zahtevah vere katoliške; po tej logiki zašel je tudi naš list med nasprotnike vere katoliške, tako, da se je zapričela vojska proti njemu celo z lece doli. Rekli smo, zapričela: kajti mi si ne moremo misliti, da je smatrati dogodek v T o maju kot pojedin slučaj, ampak misliti moramo, da se je zapričela dobro organizovana vojska, in da bodo dogodku v Tomaju sledili naskoki za naskokom po vsej ožji domovini primorski. Z nekako strastjo zarili so se go-spdda v misel, da je „Edinost" prava pošast, koji treba streti glavo z vso odločnostjo. Bojni ta klic navdušil (ali morda premamil) jih je tako, da so čisto poza- bili na nemški pregovor, ki pravi: Dan bessere ist der Feind des Guten. V očigled „nevarnosti", preteči verski stvari od strani našega lista, pozabili so na odnošaje tržaške, kjer propada verska mordla — a ne po krivdi „Edinosti" — na tako grozen način, da se človeku lasje ježč: pozabili so na srdito kliko, gospodujočo isključivo v mestu našem, pozabili ao na najsrditejše sovražnike veri katoliški in nje oznano-valoem, sovražnike, ki hodijo po ordre de bataille — v izraelski tabor. Poznani sovražniki sv. Očeta in zajedno navdušeni obo-ževatelji sedanje sjedinjene Italije, neizprosne protivnice sv. stolice v Rimu: to so pravi pritlikovci — misliti mora svet — s pošastjo, ki vznemirja katoliški čut po predalih „Edinosti." Umestno je torej vprašanje: 8 čim smo se vender pregrešili tako grozno proti veri katoliški P Naj Bi razbijamo šo toliko svojo glavo, se vender ne moremo spomniti niti na jedno samo besedico, ki bi mogla služiti v dokaz, da smo res — brez-božneži. Pač smo prišli parkrat navskrižje i velečastitim gosp. d.rom Mahni-čem — in ravno sedaj imamo malo „za devico" z njim —, ali tako se godi tudi mnogim slovenskim duhovnikom! Ergo-----P! Kje je torej varok nesporazumljenja med nami P Naravnost bodi povedano: ker izreitni krogi namenoma motijo pojme, ker iz izvestnih vzrokov jednačijo koristi verske stvari s taktiko večine naših poslancev. Pravimo: s taktiko — kajti v verskih vprašanjih ni nikake razlike med nami; osobito, kar se dostaje taktike. Le iz različnega mišljenja z ozirom na taktiko nastala so nesporazumljenja med nami. In uverjeni amo, da tudi v strogo p o I i t i 9 k i h vprašanjih — naj imenujemo mimogrede vprašanje : ali deželna ali n&rodna avtonomija P — ne bi bilo načelne razlike med nami, da se naši poslanci nepretrgoma ne gibljejo v vzduhu, ki vpliva carji v roci, da je prišla vrsta na te. Če si bil malo bolj poreden, si bo tudi preril na prej. To sicer ni pomagalo vselej, kajti doletel te je včasih kak sunljaj v rebra. Če si poželel vrček piva, držati ai moral svojemu pijočemu sosedu kozarec, ter mu ga, ko je spil, potegniti od ust. Ptujec, ki bi to opazoval, misliti bi si moral, da dajejo tukaj vse brezplačno. To pa ni bilo tako, marveč „linirali" so te tako, da ae ti je kar črno delalo pred očmi. Kaj si hotel P Njihovo geslo je : skubi ptiča, dokler ga imaš pred seboj. Če si bil bolj v zadnjih vrstah, nisi še celo nič dobil. A tudi to ima svojo dobro stran : človek ložje zaspi, ne tišči ga v želodcu, in prihrani si krajcarje. O Angleži, kje ste, da niste še znašli tacih strojev, da bi človek mogel živeti ob zraku in sicer svežem zraku P Enako godilo se je tudi druge dneve, dokler smo ne vrteli na Gabrku. A tudi ta položaj se je spremenil. Naznanili so nam namreč, da idemo 25. avgustu v Senožeče. Hvala bodi Bogu ! vskliknil sem, da le k ljudem pridemo, bode boljše. In res, zgodilo se je tako ! V Senožečah zdelo se mi je, da smo nanje najneugodniše s ozirom na osiguranje narodne bodočnosti nsie. To in jedino to je vzrok, da se ne moremo spoprijazniti b Hohenwartovim klubom; to in jedino to je vzrok, da smo se često spoprijeli z sagovorniki tega kluba. Kdor pa nam podtika druge namene, ta moti pojme v e d o m a — kar pa menda ni posebno lojalno. Kar se pa tiče vpraftaaja, v koliko so koristi Hohenwartovega kluba identične s koristimi konservativne stvari, Bto-pila je v poslednjih dneh na pozorišče avtoriteta, pred katero irveatno uklonejo tilnik svoj vsi naši konservativci, namreč — dr. Anton Mahnld. Ta gospod je napisal v poslednji številki „R. K." svojo politilko izpoved, ki se — v velikih potezah bodi povedano — glasi nastopno: da nI prijatelj Taaffe-j e v e m u sistemu, ker je polovičarsk ; nI prijatelj Hohenwartovemu klubu, ker aedć v njem ljudje, ki imajo na sebi pač nekaj konaervativnega in federaliatič-nega, akatoliftkege ali c e 1 6 odločno [katoliškega malo ali nič; in slednjič: da ni prijatelj trojni zvezi. >A ... 1 I Kaj aledi- iz besed, koje je napisal dr. Mahnič glede na Hohenvrartov klub P Kaj druzega, nego, da Hohenwartov klub ni identičen s konservativno stvarjo, in da konservativna stvar ni povsem identična s katoliško ali „odločno katoliško". Kaj hočete torej, gospoda, čemu toliko jeze P Saj se strirjamo z velečastitim drom. Mahničem, kolikor se dostaje Hohenwartovega kluba, Taaffevjeega sistema in trojne zveze ! In to ao važna vprašanja. Pač pa se odločno križajo naša pota ob vpraSanju narodnosti. Vse drugo je le zavijanje. O tem pa morda drugi pot. prišli čiato na novi svet. Hoteli smo najeti stanovanje na svoje troške, samo da bi imeli kak red. Kaj mislite, da ae nam je dovolilo P Kaj še! Ko sem stotniku naznanil to nedolžno prošnjo, šel je nekaj časa z menoj, češ, da hoče videti, ni-li stanovanje preoddaljeno. A brž so je premislil ter dejal, da je to predaleč od kom panije, dasi ni bilo v resnici dalje, kakor kaoih 15 korakov. Zgodi se volja tvoja, mislil sem si, pa pojmo zopet v slamo ! Zvečer smo navadno zahajali k Prhavcu, kjer se je vrtela prijazna Tončka, in kjer nas je kratkočasila Ijubeznjiva Pepca, Prvo bilo je, da sem pregledal dnevnike ter tako rekoč malce pobrskal, kaj se godi po svetu. Potem je prišla večerja na vrsto. Mej prijaznimi pogovori je večer hitro minul, in še hiteti smo morali, da smo prišli o pravem času domov, kajti „patrola" hodila je po trgu, brž ko se je zmračilo. K Musiču nismo zahajali, ker so tja zahajali častniki. Kjer so pa mački, tam so nerade pokažejo miši. Bilo je 28. avgusta. Moji kolegi želeli ho si ogledati Bolnčno vipavsko dolino, ko Brno vender bili tako blizo. Dobro, dem jaz, napravimo se k raportu. Nalikali smo se tako, kakor bi nas iz škatljice vzel. Vstopil sem v vrsto. Prosili smo namreč, odpusta do enajBtih zvečer. Oblekel ae je vsak, kar je imel najboljšega. Pivški Franoe se je oblekel naj-nerodneje, ker ai je mislil, da Bkoro gotovo ne dovolijo. Kaj monite, komu je dovolil P le njem u P Vse druge nas je spodil. Živijo Vipava, dejal sem norčevaje se iz svojih tovarišev, šla si za danes po vodi! Jezni moji tovariši zarili so se vsi v slamo. Pojte, pojte ! dejal sem, oni že ved da bi bil od moralnosti zuviseu obstanek kakega naroda, spušča se v sumničenja „Edinosti", podtika nam trditev o absolutni moralnosti poganskih Slovanov, meša posamič/like kakega naroda a celotami narodov in podtika nam v svoje zaključenje trditev, kakor da bi mi smatrali obstanek naroda neodvisnim od vere, cerkve in moralnosti krščanske ! Dr. Pavlica, jeden „ligistov," bi vskliknil: „Ljudje božji*. Mi pa ponavljamo VHklik, ki se mora vzbujati v vsakem pošteno mislečem čitatelju : Kako je mogoče, s takimi ljudmi javno razgovarjati se, kakor-šnega se kaže nas ligist ! Ali dragi čitatelji, imejte potrpljenje, in čitajte, k»r piše naš ligist; on navaja tako-le: „Edinost" pravi: „Ko bi bila narodnost zavisna od obstanka vere in cerkve, bili bi vsaj znatni deli Grkov in Rimljanov ohranili .... Slovani ao tudi v poganstvu živeli čisto (P) moralno. O Slovanih niti ne velja trditev, kakor da bi bilo treba še le krščanske vere ali cerkve, da bi živeli narodi moralno". Mi opozarjamo na dotični odstavek „Ed." od 16. nov. t. I. in tu navedemo le oni naš stavek, ki ga je popačil naš ligist. Mi smo pisali : „Mi imamo zgodovinska spričevala j* poganskih in krščanskih vekov, katera kažejo, da so Slovani živeli v poganstvu tako čisto moralno, \la so se jim tuji narodi le čudili. O Slovanih bi torej ne veljala trditev „Slovenčevega" dopisnika, kakor da bi bilo treba še le krščanske vere ali ccrkvet da bi živeli narodi moralno . .* Ali ne zapazijo čitatelji takoj falzifika-cije P Mi smo po dejstvih sodili o trditvi vrednosti „Slovenčerega" dopisnika ; mi Brno naš sklep postavili v tako imenovani po-gojivni naklon („O Slovanih bi torej niti ne veljala trditev...") alovnične oblike, „Liga + 1* pa ga stavlja v določivni naklon (Indikativ.) In tako kratkoviden je „Liga 4- 1" v svojem sumničenju, da sam navaja, da smo mi sodili le o relativni in ne absolutni moralnosti poganskih Slovanov, ko Damreč pristavlja smisel naših nadaljnjih stavkov z besedami: „A vkjub temu, da so živeli še bolj moralno (namreč Slovani), nego v dobaJi svojega paganstva, so vendar v dobah krščanskih poginjali." Pripravil si je „Liga -+- 1" s tem pot za snov, katero je hotel podtekniti nam. On piše dalje: „Edinost* torej trdi dalje, da obstanek naroda ni odvisen niti od vere, niti od cerkve, niti od moralnosti krščanske!! Vera, cerkev, moralnost ne more nič pomagati narodu kot takemu, da bi ohranil svoj jezik, svoje posebnosti ! ! Da jo to odmev onega javnega mnenja, ktero je zadnja tridesctletja zavladalo posebno mej odraslo učečo ae mladino, da ne more nikdo biti dober Slovenec, ako ni verski odpadnik, sovražnik papežev, škofov, duhovnikov, ako ni nemoralen ali ne vaaj indife-renten v verako-moralnih stvareh .... „Ni li liberalcev? O veliki moralnosti starih Slovanov ae tukaj pričkal ne bom. Vender trditev, da Slovani niso potrebovali krščanske vere, da bi moralni postali, na oni način moralni in v oni stopinji, kakor je potrebno, da se nadnaravno izveličajo, —je herezija. Izvira iz prepričanja, da je Jezua Kristus za Slovane brez potrebe prišel na svet. To prepričanje, ta nazor je — blaa-femija 1 „Edinost", kaj delaš P Ni li liberalcev? Ni li bil potreben katoliški shod P* Tako se glasi od besede do besede ta odstavek našega ligista. Mi bi ga narobe vprašali: Ligaš ali, po njegovo, „Slovenec", kaj delaš P Ni li med nami ali teh, katerim so meša pamet, ali pa teh, kateri računijo na zmešano pamet drugih P Ali bi ne bil potreben shod poštenih slovanskih ijudij, ki bi stigmatizovali primerno pred vsem svetom take ligiate, kakoršni se skrivajo pod „Liga + 1* in pod „Liga" s pomnoženimi jednotami P Mi smo pisali, da cerkev nima sedaj primerne organizacije, da bi mogla kot take povoljno braniti zapadne Slovane, specijalno Slovence. „Vera in cerkev ima druge naloge, in zato se je narodom kot takim posebe boriti za svojo narodnost, in vera in cerkev jim utegne le pomagati, da si rešijo ali podaljšajo obstanek, zagotoviti ali sama odločiti ga jim ne more, in najmanj tedaj če ni za ta ali oni narod organizovana posebe*. To so naše besede, in iz njih, je razvidno, da mi ne odmetamo no vere, ne cerkve v brauibo za obstanek kakega narod , ampak, nasprotno, želimo da bi pomagala braniti vsak narod, in le obžalujemo, će nima za ta ali oni narod primerne organizacije. Cerkve torej ne le da ne odmotamo, ampak jej niti ne očitamo ničesar, če ni primerno organizovana za zapadne Slovane, kakor je bila nekdaj. m Ali smo torej verski odpadniki, sovražniki papežev, škofov, duhovnikov P Kako pride ligaš do takih očitanj nasproti našemu članku P Kje je tu primerna zveza P Ali nismo priznali relativnost morale poganskih Slovanov in h tem samim že pripoznali večo stopinjo njih moralnega življenja v krščanstvu P Kje se je govorilo v našem članku o pogojih zveliČanja, katere vpleta naš liguš v svoj odgovor P Ves nas članek je govonl le o narodih kot takih v smislu, da imajo vsak svoj jezik in svoja svojstva, katera se kažejo tudi na zunaj, in da jezik in svojstva kakega naroda potrebuje svoje svojstvene brambe, ako se hoče narod rešiti nevarnosti od etranij agresivnih narodov. Te brambe ne more podeljevati cerkev brez primerne organizacije, in ona more le pomagati, rešiti pa ne more, zagotoviti torej ne more obatanka narodom, naj si bodo še toliko moralni, kakor ga jim ni mogla zagotoviti v prošlosti. O zveličanju teh narodov ni bilo v našem članku govora; naloge cerkve na to stran niamo zanikali. Zveličati ae je možno narodom, tudi kedar se potopijo o tujih narodih; iveličati se morejo tudi renegati, latinizatorji in valed zunanjih razmer pojedini potujčenci ; ali kot narodi b svojim jezikom, a svojimi svojatvi ae pa morejo rešiti le a posebno organizacijo, kakor obataje tudi cerkev zs specifične svoje namene le s pomočjo svoje svojstvene organizacije. Ako potrebuje cerkev kot Božja uatanovitev svoje organizacije, potrebujejo jo toliko bolj narodi, katerim ni obečan tak obstanek kakor cerkvi, in dokler nima cerkev za Slovane primerne organizacije, kakor jo mislimo mi tukaj, boriti in braniti se je njim samim; cerkev jim more sedaj le pomagati, vspešno braniti jih pa ne more. Slovanski narodi potrebujejo sedaj svojo organizacije bolj nego kedaj poprej, in cerkev jim bode, kljubu temu, da nima Bedaj primerne organizacije za nje, pomagala mnogo uže s tem, ako oslabi duh agresivnosti tam, kjer jei namreč pri tujih narodih, in ona jim olajša boj za narodnost tudi doma, ako zaukaže avojim organom, naj bi ne iakali dela tam, kjer ga je manj potreba, v tem ko pa opuščajo to delo pri tujih narodih, kjer je zares potrebno. Pri nas je sedaj narodnoat v nevarnosti, pri drugih narodih, ki imajo narodnost v svojih rokah, je pa vera v nevarnosti, ako sodimo v soglasju z našim nasprotnikom, da 8e ne držć'nauka „Vsakemu svoje!" Ukrotite najprej volkove, potem pridite krotit, če niso dovolj mehka, tudi jagnjeta! Y. Politični pregled. Notranje dežel«. Iz državnega zbora. V seji budgotnega odseka dne 15. decembra razpravljal se je proračun pravosodnega mi-nisteratva. Posl. Suklje opozoril je ministra na pomembni pojav, da je jelo nedostajati za slovenko uradovanje sposobnega naraštaja. Slovenci niao imovit narod, in dolgo čakanje na adjutum je vzrok, da se mlajši slovenski pravniki ne posvetijo sodni karijeri. Način, katerim se sedaj dokazuje jezikovna usposobljenost, je povaem nezadosten. Prosilci za mesta v slovenskih krajih naj bodo primorani napravljati praktične izkušnje deloma v slovenskem jeziku. V nekem alučaju uložila je slovenska stranka po svojem zastopniku slovensko tožbo in tudi nasprotna stranka branila se je v slovenskem jeziku, navzlic temu pa je dotični okrajni sodnik obravnaval nemški in izdal sodbo v nemškem jeziku. Govornik je protestoval zoper to, da bi bilo samovoljnosti sodnih organov prepuščeno, ali je slovenske tožbe slovenski reševati in tirjal, da ae to točno določi. V zbornici poslancev p«* so bile te dni razne debate, n. pr. tudi o zavarovalnici „Phonix"; anteaemiti so prinesli toliko gradiva na dan, da je dal, kakor se čita, grof Taaft'e dotične akte v preiskovanje drž. pravdništvu. Zopet se so Mlado-čehi silili nato, da bi se v zapisnik zbornice poslancev zabeleževali govori, govorjeni na raznih slovanskih jezikih. To imajo popolnoma prav, in se je predsedniku dr. Sinoiki le čuditi, da se stalno uatavlja temu. Dr. Steinwender je imel dulg go- vor, v katerem se pritožuje o naredbi uiiniđterstva, valed katere je Celjskemu in Celovškemu mestnemu svetu sprejemati tudi slovenske uloge. Tu se je nakrat spomnil, da bi bilo potreba čl. XIX kako izvršiti s specijalnim) zakoni; no potem bi tudi on dobil brzdo, da bi toliko ne silil na germanizovanje slovenskega naroda na Koroškem in Štirakem. Dr. Laginja je v daljšem govoru preaojeval razmere na Primorskem ; njegov govor priobčimo po stenografskem zapisniku. Državni zbor jeza letos pretrgal svoje aeje; dan, kedaj prične svoje delovanje po novem letu, naznani so poaebe. Vnanje države. V Bolgariji se zaresno pripravljajo na spremembo sedanje ustave in hočejo a tem olehčati ženitev Koburžana. — Na Nemškem so aedaj velike razprave v državnem zboru zastran nove vojne predloge, katera žuga narodu z neznosnimi bremeni. — Na Francoskem se vršč zaporedoma apremembe v ministerstvih. Jednako je sedaj na Španskem. DOPISI. Iz Gorice, dne 10. decembra. [Izv. dop.] (Naše razmere. — „IIRin-novamento. — Favetti.) Navada je, da si novega leta 1. dne voščimo sreče ter pogledamo malo nazaj, še bolj pa naprej v bodočnost. Kar jo bilo, to vtmo j če smo kaj zagrešili, poboljšajmo se, kar ima priti, nam je še skrito. Vendar se ognemo, če hočemo prav moški, mai-Biktere nam preteče neugodnosti ; lehko pa tudi privabimo marsikaj, kar nam more veliko koristiti. In imam na arci naš narod. O njem govorim. Naj mu pri* sije v novem letu politiško, li* terarno, gmotno in v obče b l a-ginjsko aolnce v lepšem in b t a 1 n i š e m avitu!.. Vam ao znane naše tukajšnje razmere, čitali ste, kake predrznosti so zmožni nadi Lahoni. Pogreb Favettijev je bil prav lep povod, da so zopet — in to na grobeh — poudarjali, da so na i t a I j a n s k i h tleh. Vi Be motite — o gospoda — ki mislite, da je tukaj zmrznila italijanska hidra. No, pa saj facta loquuntur, kakor bo je zadnjič pokazalo, da svoje odurne glave le Bkriva, ž njimi pa zopot šine tem mo-gočniše na videk, kadar se jej prisuiehlja ugodna prilika. Nam Slovencem je biti tukaj bolj odločnim in za narod požrtvovalnisim, čeprav se je napravilo že mnogo hvalevrednega. Lahonov predrznost treba pobijati tudi v njihovem jeziku. Mi pač poznamo njihov jezik, oni pa ne našega, ali ga ne hotč poznati. Treba jim zob 6 pokazati, da oni prav razumejo in pa tisti mej njimi, ki bi bili sicer morda pravični, ko bi pravico slišali in jo dobro razumeli. Tako postopanje je velike, neizmerne koristi! Že nekaj časa izhaja v Gorici časopis „II R i n n o v a m e n t o", sedaj v zalogi g. G. K u i a r j a, za Blovanatvo v obče in za Slovence zelo vnetega Hrvata. Ureduje ga eminentno pero hrvaškega literata. G. K u š a r prevaja in priobčuje v „Riunovamento" itatijanako prologe Prešernovih pusnij, in to izvrstno. Ta časopis, oborožen a ščitom in čelado pobija „Cor-rier*jevo" smelost in nearamnost ter se sploh sicer poteguje tudi za nas Slovence proti^je-zika našega nerazumevajočim našim sovražnikom. Čitali ste mej drugim prelog izvrstnega Spinčičevega govora, katerega je „n a Š m o ž" govoril 14. sept. v Poreču. Gotovo bo ga čitali tudi naši tukajšnji |protivniki ter si mislili: Presneto, Slovani so glavioe, in no kar si bodi 1 Treba jo, drugače računati ž njimi. Ta dolgi prelog in druge takosne, nam zelo koristne stvari je že prinesel neuatraaljivi „Rinnovamento*. V obče crne se trditi: „Rinnovameto" je skozi in skozi slovanski časopis v italijanski obleki." Toraj PTorajnam gaje podpirati. Noben inteligenten, saj primorski Slovenec, ki ume italijanščino, bi ne imel biti brez njega. Gradivo mu je mnogovrstno, zanimivo in — povsem naravno. G. K u š a r, mož zel6 spretnega peresa, bode nam in Lahom prinašal v „Rinnova-mento* italijanske preloge iz najboljih slovenskih pesnikov, in to je gotovo tudi velike važnosti. Gg. učitelji in duhovniki, pa tudi drugi podpirajmo to priliko ! „Rinnovamonto* Btane na leto 5 for., in izhaja vsak torek na veliki in lepo tiskani poli v O b i z z i j p v i domači tiskarni. Ta tiskarna je previđena z dobrimi stroji in ima z večine slovenske tiskarje. S kratka : ta tiskarna je tukaj narodna in zaslužuje naš pozor in našo podporo. Da se zopet povrnem k p. Favetti-ju. Čep rav bo glasi prislovica: De mortuis nil nisi bene, vendar ne moremo zamolčati, da je prav on nam Slovencem veliko škodil do 1866. leta in tudi potem, ker je vselej aejal ljuliko. Toda Bog sodi ga, mi smo mu odpustili. — Z Bogom I Različne vesti. Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este došel je v TrBt v sredo ob 8 uri 47 m. zvečer, da nastopi svoje svetovno potovanje. Pred kolodvorom zbrala se je ve lika množica ljudij, ki je spoštljivo pozdravljala visokega gosta. V četrttk ob 27« ure popoludne odplu) je križar „Kai-serin Elisabet" iz novega pristanišča. Na obrežju bila je velika množica ljudij. Ni treba naglašati, da je naša prisrčna želja le-ta, da se visoki gospod, kojemu je morda usojena velika naloga v bodočnosti države naše, srečno povrne z dolzega potovanja. N. g. i kr. V. nadvojvoda Karol Lu- dovik z družino odpeljal se je sinoči iz Trsta. Po dnevu ogledala so visoka gospoda grad Miramar in so se peljala na šetalifičo pri sv. Andreju. Ob 5. uri bil je akupen obed in ob 8. uri pa je Nj. Visokost z družino odpotovala po južni železnici. Na kolodvoru bila so pričujoča civilna in vojaška oblaatva, med njimi tudi tržnški župan. Namestnikova gospa jo podala Nje Visokosti nadvojvodkinji Mariji Tereziji lep šopek cvetlic. Za božićnico so nadalje darovali : ga. Natalija Truden 12 Buknenih jopic, gd. Truden 1 zaboj pomeranč in 2 vreči južnega sadja, ga. Laurič 15 gld., ga. Ka-liater Helena 4 kitelce, ga. Milavc Marija 3 predpasnike, 2 kitelca i 2 para zapestnic, ga. Morixbauer 2 majici in 2 para zapestnic, g. dr. Gregorin "2 gld., gd. A. Mušic 1 gld., ga. Gasperčič 1 gld., gd. Ivan Mankoč božično drevo, Milka 10 gl., g6. Gombač 1 gld., gč. Schepitz 3 gld., ga. Suiit 5 kitelc in 1 par svitic, gd. I. Klemene 18 spodnjih jopio, 7 parov ko-luaš, 6 kap, 7 zavratnic in 14 m. blaga. Gd. in ga. Peki« 16 m. blaga, gd. Žiberna 1 zaboj mandarinov in 2 klgr, amokev, gč. Budan 2 volneni ruti in 2 predpaanika, ga. Metlikovič 3 pare nogovic. Nabrala je nadalje 15 gld. 60 kr. Darovali so: ga. Franja Pertot 5 gld„ ga. Marija Bissaldi 2 gld., Al. Zorzet 1 gld., gd. J. Kocjančič I gld., gd. Grebene 1 gld., gd. I. OlivČiČ 60 kr., gd. J. Znideržič 50 kr., gd. Fr. Corn 20 kr., gd. Ivan Prelog 2 gld., gd.' P. Strekelj 60 kr., gd. Ed. Lampe 50 kr., gd. N. N. 40 kr., ga. Ana Groč 60 kr., gd. Ivan Ipavio en par čevljev, gd. Anton Sanoin 5 žepnih rutic. Božićnica, katero priredi otročičem, obiskujočim hIov. otroški vrt „družbe sv. Cirila in Metoda" pri sv. Jakobu, vrši so jutri v nedeljo dne 18. t. m. v dvorani „Slovanske Čitalnice* ob 3. uri popoludne s sledečim razporedom: 1. Govor g. M. Kamuiičič-a, voditelja vrta. 2. Molitev. 3. „BožiČnica", deklamuje Žerjel M. 4. Petje. 5. „Spomin na dolgo delo", deklamuje Mavrin Štefanija. 6. Petje. 7. „Junak", deklamuje Vatovec Josip. 8. Petje. 9. „Ubožec", prizor, izvršujejo : Dodič Ante, Požar Fr., Cedin J., Žerjel M. in Orinc A. 10. Petje. 11. „Kuharica", deklamuje Kre-ševič Jelisava. 12. Petje. 13. „Grda leska", deklamuje Vidmar Karol. 14. Petje. 15. Zahvala, govori Gorup Ivanka. 16. Cesarska pesem. 17. Razdelitev obleka in drugih darov. — Vstopnina 10 kr. za vaacega, izjemši otroke. „Božićnica" otročičev novega otroškega vrta „Družbe av. Cirila in Metoda" na Greti bode v Bredo 21. t. m., začenši ob 4. uri popoludne. — Rojanskega otroškega vrta pa v petek 23. t. m., začenši ob enaki uri. Zastopniki društev v odboru za veliki skupni koncert se poživljajo, da pridejo k seji, ki bode v nedeljo dne 18. decembra ob 2. uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva." Pri velikem skupnem koncertu dne 7. januvarja bode sodeloval tudi dramatični odsek „Trž. Sokola". Zanimanje za ta koncert je splošno. Za knjižnico pevskega društva ,Adrija' V Barkovljah darovala je alavna „Družba sv. Mohora" v Celovcu 52 knjig, g. I. P. Andr. 1 knjigo. Tržaški mestni 8vet je imel v četrtek zvečer svojo sejo. Župan je naznanil, da mu je došla spomenica zdravnikov, zahtevajoča, da se hitro zgradi vodovod v Trat. — Svetovalec C o m b i je opozoril na nevarnosti, pretečo kupčiji s pomarančami po konkurenciji Reke. Naložili so municipalni delegaciji; da stopi v dogovor z borzno deputacijo i kaki koraki bi se morali storiti pri vladi, da se odvrne preteča nevarnost. Sklepni računi mestne uprave kažejo primankljaj 259.488 gld. 68 kr., denarja v blagajni je ostalo 92.462 gld. 96 kr., občinsko premoženje pa se je pomnožilo za 298.308 gld. 1 i/g kr. — Proračun mestne plinarne kaže prebitek 282.000 gld. Radikalizem „Rim. Katolika", li ozi-rom na našo notico, priobčeno pod gore-njim naslovom, konstatuje „Slovenec", da sta poslednji list in „Rimski Katolik* zložna v načelih. Recimo, da je tako, a potem vprašamo po vsej pravici : kaj veljajo načela, ako se ne izvajajo praktiČnoP Mej sodbo „R. K." in postopanjem „Slovenca" glede na Hohen-wartov klub je tolik prepad, da ga ne more zasuti nikako „računjanje z dejanjakimi razmerami." Vso čast oportunizmu, ako je na avojem mestu, ali vender ne sme aegati tako daleč, da je postopanje dijametralno nasprotno načelom. Zato pa ostanemo pri tem, da je „R. K." so svojega stališča brezpogojno obsodil zagovornike Hohenwartovega kluba. — Sicer pa ni res, da „R. K." le načelno razpravlja razna vprašanja, kajti ta list n. pr. ni obravnaval vprašanj, ki so bila pred met katoliškemu shodu, le načelno, ampak podajal je tudi podrobne napotke, kako bi se dali praktično izvesti sklepi omenjenega shoda. Iatotako ne razpravlja „R. K." le načelno o IIohenwarto-vem klubu, ampak dr. Mahnio pove jasno, kako |bi postopal praktično, da je jutri izvoljen poslancem — pove namreč, da nikakor ne bi vstopil vHohenwartovklub!! Po takem je povsem opravičeno začudjenje naše, kako se more zagovornik večkrat omenjenega kluba navduševati za radikalizem dra. Mahniča, naperjen proti istemu klubu. — „Slovenec" pravi, da ima pri strankarstvu prvo besedo strast, a zadnjo razum ! Če je res tako, potem pa no razumemo tudi tuga, kako morejo gospoda sama biti strankarji — in pa še toli odločni ! Gospod posl. Burgstaller so je pojavil i Samomor ali zopet na politiško površje. „Indipendente* ! neke „kampanje mu očita namreč, da še vedno preveč podpira vlado, „naklonjeno Slovencem" in nasprotno Lahom". To je baje pokazal tudi s tem, da je glasoval za dispozicijaki fond ter a tem dokazal simpatije do vlade, ki ubogim Lahom noče privoščiti v Trstu niti bornega panitalijanskega vseučilišča in popolne oblasti nad Slovani. Burgstaller sam se pa opravičuje v vladnem glasilu, da je to atoril v druibi a mnogimi druži m i laškimi poslanci ter ravnal v tem smislu, želeč pridobiti vlado za kakšno drugo korist Trata. To je bilo „Indipendenteju" zadosti, daje v dveh odprtih pismih izrazil poslancu Burgstallerju svoje nezaupanje rekoč, da ne brani „pravih narodnih pravic Trsta". „Mattino" pa v svojih odgovorih jako nesrečno brani g. Burgstallerja in anmniči „Indipendenteja" (čujte> čujte !), češ. da ta poslednji list zagovarja panslaviste in najhujše nasprotnike Italijanov !! — Po menenju „Indipendeteja" zastopa torej B. slovanske koriati proti laški narodnosti, a po trditvi „Mattina" je pa B. najčistejši značaj neskaljenega ita-lijanstva ter najodločnejši naaprotnik Slovanov. Kdo ima prav P — o tem nočem razsojati danes. Pač pa lehko trdimo, da nam je Burgstaller kot omahljivec mej obema narodoma jako neaimpatiška oaeba, kakor nam se gabi dvorezna pisava polu-uradnega „Mattina", kateremu je dobor Avstrijec vsakdo, če javno ne rogovili proti državi naši, dočim sme kolikor mu drugo v narodnem obziru nasprotovati dotičnim državnim zakonom. Odkrito bodi povedano, da velilto bolj apo&tujemo „Indipendenteja", ki ima vsaj avoje prepričanje ter brani odkrito in dosledno poznano svoje stališče. — Mi vemo, da nam je „Indipendente" neizprosen protivnik, a resnici na ljubo moramo konstatovati, da je njega pisava, glede na narodnost slovensko veliko do-stojnejša, nego „Mattinova". „Narodni dom" V Celji. Podjetni celjski Slovenci vzgradijo si prihodnje leto svoj „Narodni dom" in to na jako lepem meatu, t. j. na onem trgu poleg okrajnega glavaratva, kjer stoji apomenik cesarja Jožefa II., katerega so celjaki Tevtoni poatavili v znak svojega urgermanstva. Načrt za omenjeno zgradbo je že naročen in pri energiji dotičnih podjetnikov- nadejati se je, da ae taisto otvori začetkom leta 1894. Tudi Ljubljančani ao se jeli gibati glede prepotrebnega „Narodnega doma" svojega. Kakor čitamo v oudotnih listih, aklenil je občinski avčt ljubljanski v poslednji svoji seji, da se odstopi društvu za zgradbo „Narodnega doma" stavbeni prostor poleg Lattermanovega drevoreda, in tak6 menda naposled vendarle tudi Ljubljančanje dobijo Bvoj „Narodni domu. Saj je pa bogme tudi že najskrajnejši čas, kajti odkar ni več čitalnične restavracijo, tavajo ljubljanski Slovenci od krčme do krčme nemškutarske ter ae shajajo po zakotnih duplinah, kamor bi prejšnje dni ne bil zašel nobeden aamo-h vesten narodnjak. Še večja nadloga pa je ta nedostatek za gosta, došlega od fnod v središče uaše domovine: ta mora pre-bresti vso ljubljansko meglo ter obhoditi ves križev pot ondotnih gostilnic, prodno iztakne katerega svojih znancev ali prijateljev. — Pa kaj posamični gosti ! Kadar priredijo kakšno voselico ali narodno svečanost ali, će njim pridejo v pohode povabljeni gostje, bodisi s ^evera ali z juga — takrat stoprav se pokaže neodpustna malomarnost in brezbrižnost Ljubljančanov za primerno prostore v vsej svojej goloti: moledovati morajo pri nasprotnikih svojih za kakšno dvorano, kjer morejo vsaj za silo dostojno vsprejeti in pogostiti „dobrodošle brate". Pa kaj koristi vse našo prigovarjanje : doklor ljubljanski Slovenci niso složni, niso niti zreli za bivanje pod jedno ter isto streho „Narodnega doma". In da ša no pridejo prehitro do mitu in složno-»ti, za to že skrbč — najeti hujskači ... nesreča. V vodnjaku R ijatni so našli mrtvo truplo 52letneg* Frana Trostn iz Pod-drage pri Vipavi. Trosta ao pogrešali to od 20. p. m. in se ne ve, ali se je usmrtil sam. ali se jo na njem dovršilo zločinstvo. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri av. Justu. Tat V cerkvi. Dne 14. t. m. zvečer »kril se je neki Josip Petrovič iz Plavij pri Kopru v Bpovednico cerkve sv. Antona novega, z namenom oropati pušice. Svoj namen je tudi izvršil : zlomil je pu-šice in ai prilastil denar, kolikor ga je našel. K sreči je cerkovnik drugo jutro takoj zapazil dovršeno zločinstvo ter dal zapreti zločinca. Pri Petroviču ao naili 62 gld. v arebru in drobiža. „Dom in Svet", št. 12. prinaša «ie-dečo vsebino: 1. Magr. Frančišek Sogaro, apostolski vikar osrednje Afrike. — Spisal dr. Fr. L. 2. Tihotapčeva žena. Zloži! Ant. Hribar. 3. vZmota in povrat. Poveat. — Spiaal lv. S, (Konec). 4. Očetova tajnost. Povest. — Spisal Slavoljub Dohravec. (Konec). 5. Prijatelju. Zložil A. C. Slavin. 6. Svet. Zložil A. C. Slavin. 7. Ribička Zložil A. C. Slavin, 8. Sonetje. Zložil A. C. Slavin. 1) Otožnost. — m) Zlata ribka. — n) Vražen šepet. 9. Zamrtnik. Zložil A. M. 10. Kamnik. Prirodopisno-zgodo-vinski obraz. — Spisal Jon. Benkovič. (Konec). 11. Naš jezik in naša književnost. (Dalje in konec). Spisa! dr. Fr. L, 12. Pa-perski staroslovenuki. Piše P. Ladislav. (Dalje in konec). 13. Vetrecu. Zložil A. M. 14. Na jutrovem. Potopisno in narodopisne črtice. — Spisal dr. Pr. L. (Kofiec). 15. Slovstvo. 16. Razne veati. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanakeffii posojilnega in koiisum-n«'ffa društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo ao vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. AnHroi Ifalon Cov,,iar v "Hci »Caserma. nilUl OJ l\alall, priporoča HO najtoploje slovenskemu občinstvu. Najelegatitnojše ter so-didno delo in točna postrežba. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirojujo jako okunna jedila. Prenočišča neverjetno t ceno. Cl. Prodajalnica in zaloga jestviu „Rojanskoga posojilnega in konsutnnoga društva", vpisane zadrugu r. omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 8., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 23-104 Antonijeta Drenik, Via Picolomini številka 2, so priporoča tržaški slovenski gosp6di za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šiviljo, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v populim zadovoljnost in po nizkih cenah. 8 — 62 (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torreate in Ponte della Fabra, pripo- I) ronie aeua r-aora, pript roča Kvojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla. Cl, pekovski Vekoslav Moder, mojster „Piazza Casenna", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vhhIi vrat kruha, slaačio, čokolade, vneli vrst moke itd. po n a j n i ž j i h cenah. Cl. Antnn Pnrbai nn vo?lu ulico MIIIUII rUUItdJ, in Cecilia,toči izvrBtno domače -žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne ncmško-slovenske poštno tiskanice. Cl Kavarni ,Commercio' in Je- Hpepfl' r u"c' «Ca so rma*, glavni shaja-U090U I išči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. - /a obilen obisk ko priporoča Anton »orli. kavarnar. Cl. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campunillo v hiši Jakobu Brunnerm št. 5 (Piazza 1'onteroMo). l'o dvakrat na dan frišno oprosno nil<} Corso, Piazza della Legna št.y 1. Odlikovana tovarna 6opičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romani' sko žveplo za žvepljanje trt Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg ob..kov Ch iozza najoarednija iega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoČi. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter Be priporočam blagovoljnoj naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104=29 p. Favero. __mjm. Drogerija Artnro Fmini y Trstu Ulica Stadion 22 — Telefon 519. Velika izbćr mineralnih vod&, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. STinčnata belilo po 32 iiotČ. kilo. CinkoTo belilo najfineje po 40 noTČ kilo. Razun tega | velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glaaovitega krepila od Kvrizde (Korneuburger Viehn&hrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 47—50 i Jak. Klemene TRST W Via S. Antonio St 1. Ob priložnosti, ko se odpre zimska doba, se opozarja si. občinstvu da smo dobili sledeče' vrste blaga: flanele, stoffe volnene za ženske j obleke, črni kašmir, »toffe za vaterprof, na- j glavne vezane robce, forstajn beli in v različ-Bih barvah, spodnja oblačila iz bombaža, in; iz volne, srajce „J&ger". Šarpe, zavratnike,! dežnike in posebnosti za garniture. 15—62 ' Vozili listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LTNIE" iz Antverpona direktno v Nev M & Philadelfljo koncesijonovana črta, od e. ... avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 50—40 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innabruck. urar, Corso štv. 89. 4-104 Prodaja in popravlja uro. Veliki krah! Newyork i London nisu pnštedili ni euro-pejsko kopno, te bijaše jodna v.-lika tvornica srebrnih predmeta prisiljena podieliti čitavo skladišče uz veoma nizku odštetu radničke sile Ja sam pooblaiten, da toj nalog ovrdim. Prodajem dakle Bvakomu, bio bogat il siromak, sliedeoe predmete uz aamu odfttetu od for. 0.60, i to : 6 kom. najfl. stolnih noževa pravim enpl. rezom. 6 „ amer. patent, srebr. vilica iz jednog kom. fl n n * » žlica običnih 12 n n n » * za kaVU. 1 » n »1 « velika žlica za juhu, 1 * n d » n n mlieko. 6 „ englezkih Viktoria-tasa. 2 „ krasnih svetnjaka za stol. 1 „ čajovnik. J 1 „ lina posuda za cukar. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon št. 334. 8-5a Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstno sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo isto moč kakor kčtra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proži vajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugoj besedo Catrame. V T r b t u se prodajejo t lekarnici Preudini v ikatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Vsi stroji 2a kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo mlatilnice, čistilne mline za žito, izbiralnice, rezal niče za krmo, mline za sadje, tlačil c e za sadje, tlačilnice n grozdje in vino, kakor tudi vsakovrstno druge mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje IG. HELLER DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. llustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. Cene so se znova znižale!!! 1-20 'i... —......'»m? aO—20 42 komada svega. Svih 42 naved-nih komada stojalo je prije 40 for., do-čim se mogu stida dobiti ui najnižu cien-i od 6 for. 00 nov. — Amerikansko patent-srebro jest skroz i skros biela kovina, koja pridržaje boju za 26 godina, ne jamoi. Za dokaz, da ovaj oglas nije nikakva prevara priobči^jem nekoja od hiljada pohvalnih pisama i ponovnih Uknjižena znamka, aručba, koju sam primio o izvrstnoći i dobroti moje robe, te se javno obvezujem vratiti svakomu novce, komu nebi roba konvenirala. Samo pravo, ovom obilježeno markom. Svi od drugih tvrdka oglašeni slični predmeti, jesu padielani. Poiilje bo samo poitarskim pouzetjem ili za gotov novac. Osobito se prepornča za čiščenje toga potrebiti prah; škatula sa npntom 15 nvč. Tko želi dakle imati solidnu robu, neka upotrebi ovu zgodn i neka naruči sjajnn garnituru jedino kod P. Perlberg, glavno skladišče i agent. ujedinjene amer. patent-tvornioe za srebrna robu Wien, I., Fleischmarkt 14/39. Izvadak Iz zahvalnloe: Sa garniturom od 42 komada posve sam zadovoljan ; pošaljite mi još sliedeće. Novi Banovci 12. julija 1892. 2-3 Rim. kat. lupa. Sa priposlanom mi garniturom jesam posve zadovoljan ; nova naručba sliedi. Pasek 10. julija 1892. Eduard Kroupa 8-8 nadučirelj. U goldinarjev ,'rlT0 f Istri poslan, ako se naročnik sklii'o na ta ri/* časnik, stane pri meni en modroe na pe-reHih (Fedeimatratzo). Ti mudroci st> ho-lidno iz najboljšo tvarino narejeni, imajo Sp po 30 dobro vezanih, močnih peron iz OiL najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav ne zahtevajo. - Vri naročilih z dežele naznani naj se vselej natanč"« mera postelje v notranji 1 u fii. _ Ako so torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, j|p ^jj je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žičane žimnice, slamnico itu„ ^ ' kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vatr^aj0- ^^ » ANTON OBREZA f tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. JR- Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem l>o franko. - Hitra in po&tena postrežba, nizke cene posebno pr» b a li s o J n iu obsunojiu naročilih. I Otročji vozički ^ič jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseli barvah. k>«kor rudeče, modre, sivo iu olivno '^Js po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in vifije po vsaki ceni do 25 gld. jj; Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje ^'otročjih vozičkov. 4 30 Domače sredstvo^ olajšujoče bolečine, ki je izkušeno že mnogo let. lil Kwizde fluid proti protinu. Cena Vi steklenice 1 gld., l/2 stek. 60 Pravo se dobiva v vseli lekarnah. kr. FRAN IV. K WI Z 1) A kr. avstr. in kralj, rumonski dvorni založnik. Okrožni lckar, K<»rneuhurg pri Dunaju. Lantnik pol. droAtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Trstu.