DOLENJSKI LIST Za Rdeči križ ni meja Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki ima za programska načela humanost, nepristranost, neodvisnost, nevtralnost, prostovoljnost in enotnost. Letošnji teden Rdečega križa bo od 8. do 15. maja potekal pod geslom »Za rdeči križ ni meja«. Tako široko zastavljeno geslo daje možnost, da se bo javnost spoznala z vso širino prizadevanj in dejavnosti Rdečega križa, ki res ne pozna meja in uresničuje svoj program in svoja načela po vsem svetu. Rdeči križ se v občini, v osnovni celici naše družbe, vse bolj in bolj pojavlja kot ena izmed oblik samoupraven j a občanov pri reševanju Problemov na socialnem in zdravstvenem področju. V okviru RK občani z združenimi močmi rešujejo te probleme. Rdeči križ širi dandanes zdravstveno kulturo s pomočjo zdravstveno-vzgojnih predavanj in tečajev, proučuje in rešuje podedovane socialne probleme in takšne, ki jih Poraja hitri razvoj. Organizira številne humane in solidarnostne akcije ter s tem brez dvoma veliko prispeva k razvijanju humanih, socialističnih odnosov med ljudmi. S tem pa Rdeči križ hkrati razvija pri ljudeh tudi čut odgovornosti pri ustvarjanju boljših pogojev za življenje človeka, človek pa je in — kot vsi vemo — mora biti v naši socialistični družbi največje bogastvo. Poslanstvo Rdečega križa ni zgolj v razširjanju humanosti, RK je hkrati tudi zelo ^tiven činitelj na socialno-zdravstvenem področju. Njegovo družbeno pomembnost °i morali zategadelj ocenjevati po delu in po uspehih, ki jih pri tem dosega. Zdravstveni delavci so sa-v novomeški občini na Pohudo RK priredili v mi-nuli zimi 16 predavanj in 9 ^čajev prve pomoči, k temu j* moramo prišteti še velik elež, ki so ga k zdravstvenemu prosvetljevanju mladice prispevali prosvetni delav-^ Po šolah. Organizacija RK posveča Sadnja leta posebno pozornost delu z mladino. Mladina in podmladek RK sta organizaciji, ki bosta v tednu Rdečega križa tako v Novem *hestu kot tudi po ostalih krafni1 izvedli vrsto higienskih l^cij pri čiščenju ulic, parkov, nasadov itd. Tudi pod-^adkarji in mladinci RK s°delujejo v pomembnih krvodajalskih akcijah in zbirajo krvodajalce. Rdeči križ je Vehko pripomogel, da je nasmeška bolnišnica dobila r~00 litrov krvi od prostovoljnih krvodajalcev. Razen tega skrbi tudi za zdravje mladi-116 z neposredno pomočjo in PTganiziranjem šolskih malic, S1 so otrokom brez dvoma v veliko korist, člani RK so Sodelovali v minulih akcijah Poplavljence, za pomoč In-itd. Ob letošnjem tednu RK naj 3jP želja vseh delovnih ljudi, ta teden ne bi bil samo rvanja manifestacija, pač pa ^varna spodbuda za še Jtrejše uresničevanje progra-r^a RK, ki zajema humanost razvijanje socialističnih ^osov med ljudmi. ' BORIS SAVNIK pred slovensko lipo. Brnele so filmske kamere, amater so lovili na trak plese in spet je pred nam: zaživela ljudska junakinja — naša Miklova Zala. Prav tu, v teh skromnih, pa tako prikupnih vasicah, se je pred 500 leti odvijala krvava zgodovina: boj s Turki, Zr'.ino suženjstvo in rešitev po 7 letih .. . Zares: z »Miklovo Zalo« so kostanjeviški igralci — skupaj z več kot 700 hvaležnimi gledalci in gosti — v soboto in nedeljo mogočno manifestirali zvestobo rodni grudi, materinemu jeziku in svojemu, narodu. Za konec še besedico o nagradi za dolgoletno, požrtvovalno delo: igralski ansambel je v ponedeljek zju'raj mimo Osojskega jezera, skozi Judenburg in čez Semme-ring odpotoval še na dvodnevni izlet na Dunaj. Ob Osojskem jezeru so igralci obiskali prijatelja s Forme vive, znanega koroškega kiparja Otmarja Jaindla. Dom umetnika, ki si izdela vse sam, postaja koroški narodni muzej. Ob jezerju so se spomnili Osojskega mutca, uživali ob pogledu na lepo pokrajino, se med potjo pokrepčali s kapljico iz Gadove peči in proti večeru prispeli na nekdanji »cesarski Dunaj«. — Torek je bil namenjen ogledu gradu Schonbrunn in centra mesta, popoldne pa jih je pot vodila spet čez Semmering in ob Murici proti Gradcu. Ponoči smo — kot pri vstopu v Avstrijo — brez najmanjših sitnosti pozdravili avstrijske in naše obmejne organe. Naporno, dolgo potovanje je bilo srečno končano v sredo proti jutru v domači Kostanjevici. T. Gošnik šlo v naše kraje, da nam v igri, besedi, pesmi in plesu predstavijo »Miklovo Zalo«, ki je navdušila tudi najbolj kritičnega gledalca .. .« Tako celovški Slovenski vestnik o naši Zali v njeni domovini. Sledi opis odigranih vlog, pri čemer poročevalec podrobneje omenja lik Zale, Mihe Baloha, Ivana Mlakarja, Marije Šketa, Jožeta Jankoviča, Staneta Arn-ška, Stanka Jordana, predvsem pa izreka toplo besedo priznanja režiserju Ladu Smrekarju, scenografu Vladu stev. Bili smo kot doma, med svojimi. Po nedeljski predstavi so se igralci kar z odra, vsi še v narodnih nošah, odpeljali z avtobusom v Svatne. Ni nas motil kažipot, da gremo v Schlatten; ko smo govorili s Serajniki in se ustavili na Miklovini, so se krog naših igralcev in neutrudnih bratov Kuharjev z inštrumenti zbrali skoraj vsi va-ščani. Dan pred nami so dom Miklove Zale obiskali ljubljanski gimnazijci; iz šestih avtobusov so se vsuli čez Z večerne predstave v kulturnem domu v Ločah: konzul tov. Jeglič, generalni konzul Franc Pirkovič, inž. Vilma Pirkovič, predsednik ObO SZDL Krško Peter Markovič in inž. Franc Dragan, predsednik ObS Krško (z desne proti levi) Ljubljana, dne 29. 4. 1966 Ansambel prosvetnega društva Lojze Košak, KOSTANJEVICA NA KRKI Dragi tovariši, najlepše se vam zahvaljujem za pozornost in pozdrave z vaše turneje in vam želim veliko nadaljnjih uspehov pri vašem delu. Tovariško vse pozdravljam VIDA TOMŠIČ Iz veka v vek krvi gre tek... »Naj izrečem sedaj na koncu prekrasne predstave najprej vam dobrodošlico v domovini Miklove Zale. Obisk bratov in sestra nam je vedno dobrodošel. Tudi vaš obisk, dragi gostje, nam je še prav posebno pri srcu, saj ste prišli k nam z Miklovo Zalo, s prispodobo naše zvestobe, prispodobo ljubezni našega ljudstva do domovine in roda. Prinesli ste nam vero, da Miklova Zala ne živi samo na Koroškem, ampak da živi v srcih vseh Slovencev. Zato vam iskrena zahvala! Prinesli ste nam tudi resnico, da Miklova Zala še ni umrla, da je živela pred stoletji, da je živela pred desetletji in da živi tudi še danes. Živi, ker je ostala zvesta domu in rodu in živela bo tudi še naprej, kajti iz veka v vek krvi gre tek, iz roda v rod si išče pot tudi naša Miklova Zala. Želim vam na Koroškem danes, jutri ter pojutrišnjem prav lepe dni, za spomin pa vam poklanjam tele slike domovine Miklove Zale in šopek naših koroških nageljčkov« (navdušenje, ploskanje). Pozdravne besede, ki jih je po sobotni predstavi Zale na odru v Ločah izrekel dr. Franci Zwitter, predsednik Slovenske prosvetne zveze. Razstava intarzij Cirila Podbevška Pevski zbor »DANICA« iz Šentvida v Podjuni na Koroškem je gostoval 8. maja popoldne tudi v Šentjerneju. Njihov obisk bo dragim koroškim gostom vrnil jeseni šentjernejski oktet. V Šentjerneju so brate in sestre s Koroške, ki so jim prinesli svojo pesem, prisrčno sprejeli ter njihovo petje navdušeno poslušali. Na sliki: zborovodja Hanzi Kežar sprejema v Šentjerneju šopek od fantička, oblečenega v koroško narodno nošo. (Foto: Polde Miklič) Za vse, ki so imeli ob gostovanju pevskega zbora »Danica« priložnost poslušati koroško narodno pesem v njeni izvirni izvedbi, je bilo to nepozabno doživetje 24. aprila so v DolenjSKem muzeju odprli razstavo samostojnih intarzij novomeškega rojaka Cirila PodbevMta. več kot 20 intarzij — nastaie so v zadnjih šestih letih — dokazujejo zavidljivo tennicno spretnost, in številne med njimi tudi nesporno iiKovno nadarjenost avtorja. DOlenjski motivi, motivi iz starega Novega mesta in še drugi z žanrskimi prizori ali celo portretnimi upodobitvami so dopolnili »žlahtni« muze^sKi ambient s starim stilnim pohištvom, s katerim je prireditelj skušal, hkrati s K°sJ intarziranega parketa, ponazoriti zgodovinski razvoj Podružnica Slavističnega društva v Novem mestu in Zavod za prosvetno-pedago-ško službo priredita 17. maja na Muljavi sestanek učiteljev slovenskega jezika, ki poučujejo na šolah I. in tt <;'otv nje v občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj. Sestanek je v zvezi s proslavo 100-letnice prvega slovenskega romana, Jurčičevega Desetega brata, obsegal pa bo predavanje akademika dr. Bratka Krefta o Jurčiču in poročilo prof. Janeza Sivca o novih učnih načrtih za slovenski jezik v osnovni šoli. Sledil bo še ogled Jurčičevih krajev. Sestanek učiteljev slovenskega jezika na Muljavi bo prispevek k spoznavanju slovenske kulturne problematike, hkrati pa se bodo navzoči pogovorili o delu na šolah, o svojih izkušnjah in težavah. Posvet kulturnikov v Brežicah Na nedavnem posvetu pred stavnikov občinskih svetov ZKPO, režiserjev, vodij zborov in ansamblov so se v Brežicah pogovarjali o podrobnostih glede zaključnih prireditev posavskega kulturnega festivala. V vseh krajevnih središčih bodo nastopili šolski, moški in ženski zbori iz Loke, Boštanja, Sevnice, Brestanice, s Senovega, iz Krškega, Brežic in Artič. domači ansambli iz Sevnice, Senovega in Velike Doline, igralske družine iz Kostanjevice, Brežic, Sevnice in Brestanice pa bodo predvajale odlomke odrskih del. Osrednja zaključna prireditev bo 19. maja v Brežicah, prireditev z enakim sporedom bo 21. maja v Sevnici, 23. maja pa v Krškem. V. P. uporabne intarzij e od IV. pa do prve polovice 19. stoletja. čeprav je Podbevšek z enim samim primerom notei pokazati aplikacijo intarzije na pohištvu, so njegove intarzije povsem samostojne in nevezane na pohištveno ali drugo podobno opremo, ludi se ne držijo grafičnih predlog, le pri motivih iz starega Novega mesta se je nasionu na fotografije. Pri ten, Kot tudi onih. prevzetih iz narave, je znal združiti spretnost in ustvarjalnost. Po vtisu so njegove intarzije blizu slikarstvu. Bogata lestvica odtenkov ene vrste ali različnih vrst lesa je nadomestna oar- Slavistično društvo vabi na ta sestanek tudi občane, ki jih zanimata kulturna problematika in šolstvo. P. B. Tečaj o poslovnem dopisovanju 5. maja se je pričel 40-urni tečaj poslovne korespondence in administracije. Tečaj vodi Milan Kozolec, dipl. ekonomist, obiskuje pa ga 12 članov kolektiva tovarne zdravil KRKA. Tečaj poteka ob ponedeljkih in sredah, v učilnici št. 7, v pritličju stavbe občinskega sindikalnega sveta. Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela Novo mesto je organiziral ta tečaj na pobudo tovarne NOVOTEKS. Namen tečaja je osvežiti in poglobiti znanje pri osebju, ki ima na svojh delovnih mestih opravka s poslovnimi dopisi, splošno korespondenco, komercialnim dopisovanjem in poslovno administracijo. Tečajniki imajo na razpolago tudi priročnik, ki jim ga je oskrbel Zavod za izobraževanje kadrov, priredila pa sta ga inž. Edvin Dobeic in prof. Avguštin Pirnat. MARJANA AHLIN Na Sterijinem pozor-ju se je začelo 3. maja so se v Novem Sadu pričele XI. jugoslovanske gledališke igre. Na odru Ste-rijinega pozor j a se bo zvrstilo deset predstav. Slovenijo zastopa Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane. Odprta je tudi razstava »Gledališče v revoluciji«. V okviru gledali ških iger so organizirali mednarodni trienal scenografije in kostumov. Jugoslavija je dobila za kolektivno razstavljena dela gledališke scenografije zlato medaljo. vo. Z odtenki lesa ustvarja globino, išče perspektivo, odnose med senco in svetiooo. Ponekod poustvarja celo razpoloženje. Ne izogiba se zahtevnejšim nalogam. Rrav narobe! Zavestno jih išče m se z njimi spoprijema. Kesuje jih na svoj način in v razpoložljivem materialu. laKo išče odseve v vodi, diferencira površinsko strukturo predmetov (slama, pot, posuta s peskom, valovita polja, koruza, itd.). Z različnimi vrstami izbranega furnirja je poiskanemu, v kompoziciji preten tanemu motivu znal lzvaoiti še druge, celo razpoloženjsKe učinke kot nam dokazuje stari most, Novo mesto iyi2, Brananje, itd. SkratKa —uporablja sestavine, ki presegajo spretnost sestavljanja poaoo s koščki lesa. Te »spretnosti« ni znal samo izkoristiti, marveč jo je celo dopolnil v taki meri, da je z intarzijo dosegel stopnjo čistega likovnega, ali kar slikarskega izraza. Ker pa zajema direktno iz narave, so njegove poooDe razumljivo realistične. Pri tem je pomembno, da je Podbevšek izrazit samouK, ki se je pričel z intarzijo ukvarjati šele v zadnjih letih petega decenija svojega življenja. Po naravi likovno nadarjen, spreten v kiparjenju in risanju, je svoj dar pričel sicer kasno izkoriščati, zato pa se nam je predstavil ne kot začetnik, temveč kot zrel oblikovalec. i. K. V nedeljo srečanje mladih pevcev V nedeljo, 15. maja, bo v Artičah veliko srečanje mladih pevcev iz brežiške občine. 11 šolskih zborov bo zastopalo skoro 900 pevcev, po 2 zbora bosta iz Artič in Brežic, 3 iz Cerkelj, ter po eden iz Dobove, Bizeljskega, Pisec in Velike Doline. Srečanje bo v sklopu Posavskega kulturnega jubileja. V okviru jubileja bo prva osrednja prireditev v četrtek. 19. maja, v Brežicah. Delno jo bo prenašala tudi brežiška radijska postaja. Sodelovali bodo pevski zbori, domači ansambli, aktiv ZM iz Boštanja se bo predstavil z odlomkom iz Zupanove Micke, Brežičani z odlomkom iz Ka-stelke, Brestaničani s Samo-rastniki in Kostanjevičani z odlomki iz Miklove Zale. »Pionirievi« steklarji na tečaju Pri novomeškem PIONIRJU bo ta mesec tečaj za delavce, ki vstavljajo šipe v okna in vrata. V podjetjih NOVOTEKS in NOVOLES pa nameravajo prirediti seminarje za organe upravljanja. Koncert pevskega društva Danica iz Šentvida na Koroškem, ki smo mu bili priča 7. maja v novomeškem Domu kulture, je bil prav gotovo doživetje za vsakega poslušalca. Ne samo zaradi petja izvirnih koroških pesmi ubranega zbora, ki jim da morda le domačin — Korošec vse izgovorne in melodične značilnosti, ampak tudi zato, ker nas je ob poslušanju pesmi ljudi iz Podjune navdajala velika radost, da ljudje onkraj Karavank pojejo v materinem, slovenskem jeziku in se tako ohranjajo. Pobudo za gostovanje je dal član Slovenskega okteta Tone Kozlev-čar, ki je predlagal, naj bi prišlo do izmenjave gostovanj šentviških in Šentjernej-skih pevcev, ki pojejo pod umetniškim vodstvom Alberta Zupanca in ki so pred nedavnim prejeli za svoje delo Trdinovo nagrado v Novem mestu- Koroški pevci iz Podjune imajo stalne stike še s kulturniki na Jesenicah, Ravnah in Jezerskem, sicer pa so v sklopu večjega zbora v Železni Kapli na Koroškem. Društvo, v katerem pojejo, obstaja že od leta 1914, zbor pa vodi od leta 1946 Hanzi Kežar. Ta se nam je na koncertu predstavil hkrati kot solist. Zbor je na koncertu med drugimi zapel znane pesmi, kot so Čej so tiste stezice, Poj dem u Rute in N'mau čez izaro. Skupno so zapeli 23 pesmi. Konferanso je v vezani besedi vodil Valentin Po-lanšek. V pogovoru s koroškimi pevci smo izvedeli, da so pevci delavci in kmetje, nekaj je tudi študentov- Skoraj vsi so »samouki« v slovenskem jeziku, njihovo šolanje je potekalo v tujem jeziku- Povedali so, da imajo težave, kadar študirajo umetno pesem, saj je ne smejo peti v svojem dialektu, knjižno govorico pa le težje obvladujejo. Vsekakor jih k petju vleče melcdi-ka koroške pesmj in zavest, da s svojim delom opravlja- V okviru Posavskega kulturnega jubileja prav gotovo ni bil med nezapaženimi nastop pevskih zborov brežiš ke občine 30. aprila na Bizelj-skem. Dvorano zadružnega doma. kjer je bila prireditev, so obiskovalci skoraj napol nili; med poslušalci so bili tu di predsednik ObSS Ivan 2: vič in prosvetni delavci Na stopili so moški pevski zbori iz: Dobove (pevovodja Ignac Regovič). Skopic, Krške vasi in Brežic (pevovodja vseh treh zborov Franc Baškovič), ter moški in mešani zbor iz Artič (pevovodja Miha Ha-ler). Poslušalci so bili navdušeni, največje priznanje pa so dali številčno najmočnejšim Arti-čanom. Njihov moški zbor je jo kulturno poslanstvo med koroškimi Slovenci in v matični deželi. S svojo pesmijo so nam povedali, da človek v Rožu, Zilji in Podjuni še poje in da bo slovenski človek onkraj Karavank živel vse dotlej, dokler bo pel. Pesem jih združuje in ohranja, je njihova govorica in sporočilo. Besede Korošcem tov. Lojzeta Kastelca po koncertu so vsebovale besede »bratje naši in sestre«. To pa je bilo prav tisto, kar je vsakdo v dvorani čutil in mislil. Peter Breščak zapel »Bazovico«, skupaj s pevkami mešanega zbora pa so izvedli še odlomka iz C.ob-čeve »Planinske rože«. Med odmori so z recitacijami nastopile bizeljske mladinke. D. V. Uspeh Tr^ičanov v V~ liki V nedeljo zvečer je DPD Svoboda iz Tržiča gostovala v Metliki z Drž;::evo komedijo Tripča de Utolče. Popoldne je bi'a ista predstava v Semiču. V Met.iki je bil dober obisk, še več gledalcev pa bi bilo, ko ne bi istočasno vrteli dobrega filma. Z dobro odigrano komedijo so bili Metličani zelo zadovoljni in so gostom hvaležni za obisk. OB 100-LETNICI »DESETEGA BRATA« Sestanek slavistov na Muljavi Aplavz pevcem na Bizeliskem Gymnasium mater studiorum est Novomeška občina je državi brezplačno dala 5.000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so po dveh letih septembra 1912 odprli potrebam in času primerno novo šolsko poslopje. Občina je za zidavo in opremo prispevala 50.000 kron. Vprašanje gimnazijskih prostorov je bilo rešeno za skoraj pet naslednjih desetletij. V njem se je izobrazilo nešteto generacij napredne slovenske mladine, iz vrst katere smo dobili pomembne in zaslužne može; pisatelje, pesnike, slikarje, zgodovinarje, botanike, skratka kulturne delavce, znanstvenike in politike. Hkrati so v vrstah profesorskih zborov v novomeški gimnaziji poučevali in pripisovali svoj delež kulturnemu in vsestranskemu razvoju Novega mesta in predelu Dolenjske, kateremu je srce, prenekateri pomembni možje, ki jih jo slovenska javnost z zlatimi črkami vpisala v svoje kronike. Zanimivo je ugotavljati, kako je prodirala in zmagovala slovenska beseda v šolah na slovenskih tleh, med slovenskimi učitelji in slovenskimi dijaki. Po letu 1848, ko je Evropo pretresla za nas Slovence tako pomembna marčna revolucija, je narodova zavest zelo narasla. Staro Pohlinovo priporočilo, da »Slovenec, ne sramuj se svojega jezika«, je dobivalo praktično vrednost pri poskusu, da bi slovenski jezik, ki je dotlej veljal za govorico hlapcev, uprabljali tudi v šolah. V novomeški gimnaziji so slovenski jezik, res začeli uporabljati 1861 pri verouku v prvih razredih Dobrih dvai-set let kasneje so v nižjih razredih poučevali že nekaj predmetov v slovenščini. Leta 1908 — ta čas je gimnazija dobila prvo dijakinjo (privatistko) — so tudi v /iš-jih razredih nekatere predmete začeli poučevati v jeziku dijakov. Popolnoma slovenski pouk pa je gimnazija dobila po zlomu Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne leta 1918. Prva leta po prvi svetovni vojni so prinesla še marsikatero novost. Višji šolski svet je z razpisom obvestil ravnateljstvo, da se mora tudi novomeška gimnazija, ki je bila vse dotlej klasična, postopoma spremeniti v realno. To so začeli kmalu izvajati. Izredno pomembno je šolsko leto 1921/22, ko so se lahko — prvič v zgodovini gimnazije — kot redne dijakinje zavoda vpisale tudi deklice. Strah, pogum, žrtve -II. vojne Obdobje druge svetovne vojne je tudi v zgodovini novomeške gimnazije napisalo važna poglavja. Neizmeren je delež gimnazije v osvobajanju izpod okupatorjevega jarma. Gimnazija je dala neštete žrtve iz profesorskih in dijaških vrst. Nje- ni dijaki so bili narodni heroji: Vinko Paderšič — Ba-treja, Jože Slak in Janko Stariha, ki so padli za svobodo. Ne moremo prešteti tistih, ki so — sredi najlepše mladosti — zapustili šol- ske klopi in stopili v obrambo domovine s puško v roki. Letna poročila gimnazije iz teh dni pišejo o izredno težkih trenutkih, žrtvah in prestanem strahu. (Konec prihodnjič) Prisostvujemo praktičnemu pouku fizike v gimnazijski fizikalm dvorani. Prof. Dušan Modic razlaga II. razredu, kaj so in kako delujejo reostati. Dvojice ali trojice dijakov imajo pred seboj na klopi vse pripomočke, da lahko teorijo takoj preizkusijo v praksi. Nove aparature je gimnazija nedavno kupila, veljale pa so 3,8 milijona starih dinarjev. Sčasoma namerava šola urediti in opremiti še druge kabinete, kar zahteva od nje verifikacija (Foto: Ivan Zoran) Korošci na gostovanju pri nas PRIDNE ROKE NISO VEČ DOVOLJ Na izredni občinski konferenci SZDL v Črnomlju so obravnavali zlasti kmetijstvo v novih pogojih gospodarjenja — »Zakaj uvažamo krompir, ko ga imamo doma dovolj in zakaj ni deviz za uvoz žlindre in kmetijskih strojev«, so hoteli vedeti delegati - Inž. Rado.Dvoršak bo zastopal Socialistično zvezo Bele krajine na zveznem kongresu v Beogradu Četudi je poročilo predsednika občinskega odbora SZDL Lojzeta šterka o kmetijstvu in njegovih nalogah nakazovalo kopico misli, o katerih bi bilo vredno spregovoriti, se je malo delegatov oglasilo v razpravi. O kmetijstvu je bilo zadnje čase precej govora na zborih volivcev in javnih tribunah, zato so najbrž mislili, da je govorjenja že dovolj. Kaže, da so kmetje povsem izgubili zaupanje v zadrugo, vsaj tako so nekateri poudarjali. Nihanje cen in nesta'no tržišče povzročata bojazen, da je vse od danes do jutri. Tal: primer je pri odkupu mleka Kmetovalci so z odkupom mleka zdaj sicer zadovoljni, saj jim prinaša do kajšen zaslužek, vendar so prepričani, da bo kmalu drugače. Prav tko preudaren gospo dar ne more razumeti — je povedal tovariš Požek — zakaj v tujini kupujemo krompir, če doma z njim krmimo prašiče, ni pa deviz za uvoz potrebnih gnojil in kmetijskih strojev. Več tovarišev je menilo, da bi morala zadruga bolj -krbeti z\ razvoj zaseb neg:- sadjarstva in da bi bili trsnica in drevesnica Beli krajini nujno potrebni. Tudi kmetovalci so krivi Precej tega kar so delegati povedali, je nedvomno res, nekatere razprave pa so bile enostranske Tudi zadruga in državni sektor kmetijstva nista vsega kriva, je naglasil tovariš iz zadruge. Pred leti je bila trsnica v Metliki, pa je propadla, ker ni bilo kup cev za trte in sadike dreves. Ponujali so jih zastonj, ker jih nihče ni maral, so cele kamione dragocenih rastlin zažgali. Tudi zasebni kmetje v preteklosti niso kazali poseb ne vneme za kmetovanje. Kdor je bil le sposoben kakega drugega dela, si je poiskal lažji kruh. Opažajo tudi to, da mnogim kmetom, ki dobivajo priznavalnine ali pokojnine, kmetije propadajo. Zakaj bi delali, če jim ni treba?! Znajti se v novih pogojih Delegati so menili, da ima belokranjsko kmetijstvo še dokajšnje možnosti za razvoj, toda zadruga bi se morala najprej izkopati iz težav ter čvrsto zastaviti kooperacijo. Pogoji kmetovanja, tako zasebnega kot v družbenem sektorju, so danes bistveno drugačni, kot so bil pred leti. Vsak, ki bo hotel od zemlje in kmetovanja živeti, se bo moral v novih pogojih gospodarjenja znajti. Vse bolj bo treba misliti, kaj bo kdo proizvajal in koliko, ker samo pridne roke v kmetijstvu ne zadoščajo več. če komu niso všeč odnosi z domačo zadrugo, si lahko poišče sodelovanje drugje, s katerokoli kmetijsko organizacijo v državi. Pomembno je le to, da bi kmetje proizvajali v čim-večjih količinah take pridelke, ki jih trg potrebuje. Stara praksa, da mora dober gospodar na gruntu pridelati vsega po malem za prehrano družine, bo dokončo propadla. Včlaniti tri četrtine volivcev Na občinski konferenci tudi organizacijskih zadev niso na dolgo in široko premlevali. Sklenili so le to, da bodo vse krajevne organizacije pridobivale nove člane in da bodo izpolnili zastavljeno nalogo: vključiti v SZDL 75 odstot. vseh volivcev. Na junijskem zveznem kongresu SZDL v Beogradu bo obe belokranjski občini zastopal en delegat. Ker bodo tudi tam v posebni komisiji razpravljali o kmetijstvu, je kandidacijska komisija predlagala za delegata inž. agronomije Rada Dvoršaka. Njegovo izvolitev so na črnomaljski konferenci potrdili s ploskanjem. Polovico vseh volivcev - bivši borci Vrste bivših borcev - partizanov in invalidov se zadnja leta naglo redčijo. Napori v NOB so mnogim izpodkopali zdravje in vse več jih podlega boleznim. Lani je umrlo 121 članov borčevskih organizacij, še vedno pa je od skupnega števila prebivalcev črnomaljske občine okoli 26 odstotkov udeležencev NOB ali polovica vseh volivcev. Ali res ne vedo zanjo? V želji, da bi se obrtne usluge izboljšale in šuš-marstvo zatrlo, je občinska skupščina Črnomelj izdala obrtno dovoljenje 137 osebam ter jih pavšalno obdavčila. Nekateri teh obrtnikov, ki naj bi se ukvarjali z obrtjo kot postranskim poklicem, pa so okvire obrtništva prerasli, saj je njihovo delo vse bolj proizvodnja kot obrt. Zaslužijo veliko, davka plačajo malo> zato se redni obrtniki pritožujejo. O tem so govorili tudi na zadnji občinski seji ter priporočili inšpekcijskim organom, naj ukrepajo. Odkar je lepo vreme, je gradnja nove šole v Loki precej napredovala. Šef delovišča pravi, da bo stavba v kratkom pod streho in da bo končana v določenem roku. Jeseni bi se moral v njej začeti pouk. Kdor pa si delovišče ogleda zdaj, se mu zdi napoved kar neverjetna... (Foto: R. Bačer) O črnih pikah v občinski upravi Pred prazniki so odborniki črnomaljske skupščine ugotavljali uspešnost deia občinske uprave, obravnavali so poročila s področja sodnih in inšpekcijskih služb ter sprejeli nekaj odlokov Poslovanje v občinski upravi bi lahko poenostavili, so rekli odborniki v razpravi. Medtem ko so nekateri pohvalili prijaznost in ažurno poslovanje uslužbencev, so drugi navajali primere, ki pomenijo črne pike za občinsko upravo. Ugotovitev, da so v nekaterih občinskih pisarnah prijazni in ustrežljivi samo do nekaterih strank, pa je pravzaprav največji madež za kolektiv. Na seji so sklenili, da bodo v prihodnje odborniki sproti obveščali tajnika občinske skupščine o nepravilnostih poslovanja, če bodo zanje zvedeli na terenu. Pri obravnavi poročila o inšpekcijskih službah so se najdlje zadržali pri podatkih, ki jih je navedla cestna inšpekcija. Odbornikom se ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PRED PRAZNIKI so v Črnomlju uredili prehode za pešce na najbolj nevarnih delih ceste. Z belimi črtami je označeno, kje lahko pešci prečkajo cesto. (Ni pa treba sezuti čevljev, kjer na tleh piše BUS; napis pomeni, da tam ustavlja avtobus.) ■ GRADBENA INŠPEKCIJA je lani dala 81 gradbenih dovoljenj, 4-5 soglasij za popravilo stanovanjskih hiš ter potrdila 58 predračunov za gradnjo, potrebnih za pridobitev posojila. Gradbena dejavnost je bila precej živahna, vendar so vsi gradili z dovoljenjem. Ob popisu črnih gradenj v občini, urbanistična inšpekcija ni imela nobenega dela. ■ ZA 200 DIN SREČE je bilo mogoče kupiti v četrtek, 28. aprila, na črnomaljski tržnici. Skupina moških je stikala glave okoli mizice, na kateri je visela naprava, podobna keglju. Kdor je bil spreten m je s kegljem zadel v sredo, ga je doletela sreča v obliki glavnika, denarnice ali podobnega dobitka. Lastnik srečolo-va je bil dobre volje, ker je imel precej strank ■ 48 SEJMOV IN 112 zadružnih dogonov za prašiče in teleta je bilo lani na področju črnomaljske občine. Odpremili so tudi 52 va- gonskih in 260 kamionskih pošiljk živine. ■ Z MODO GREDO VŠTRIC, bi dejal, kdor pogleda v izložbo Veletekstila, kjer so pred kratkim razstavili novo zalogo blaga za pomlad in poletje. Med drugim je videti tudi nekaj zelo modernih črno-belih vzorcev, znanih pod imenom op-art. ■ V ČAKALNICAH Zdravstvenega doma ča&a vsak dan po več ur mnogo ljudi. Cas, ki ga prebijejo s pogovori tjavdan in z nejevoljo, bi lahko koristneje izrabili z branjem. Zal pa nimajo na razpolago nobenih časopisov in revij. Verjetno stroški za nabavo takega čtiva ne pomenijo prekomernih izdatkov za zdravstveni dom . . . ■ OB VEČERIH se Crnomaljci radi sprehajajo po mestu in komur je pot prekratka, zavije še malo dlje po glavni cesti proti Mi-;liki, kjer varno stopa tudi noga v visokih petah. Dokler je bilo tod še manj prometa, sprehajalci niso bili nikomur napoti, medtem ko zadnje čase vse bolj ovirajo promet. Sprehodi po glavni cesti postajajo posebno zvečer nevarni. Kdo bo kriv, če se zgodi nesreča? je zdelo nerazumljivo, zakaj je kubični meter gramoza v črnomaljski občini še enkrat dražji kakor v novomeški, saj je prav v Beli krajini kamenja več. Od navzočih predstavnikov medobčinskih inšpekcijskih služb so zahtevali pojasnilo o sredstvih, ki jih je Cestno podjetje Novo mesto v obračunu za vzdrževanje cest prikazalo kot ostale stroške. Gre namreč za dobrih 14 milijonov dinarjev. Pojasnila niso dobili, ker tudi cestna inšpekcija nima vpogleda v finančno poslovanje cestnega podjetja, temveč lahko samo nadzoruje programe dela. Na seji so menili, da je to dejstvo ena izmed velikih napak v sistemu cestnih služb. Ponovno so poudarili, kakor že na eni prejšnjih občinskih sej, da sedanji sistem financiranja cestnih služb ni ustrezen in ne pravičen. Prosili so prisotne poslance Leopolda Kreseta, Viktorja Zupančiča in Lada Mišico, naj to mnenje sporoče pristojnim republiškim oziroma zveznim organom, da bi čimprej prišlo do drugačne delitve sredstev za te namene. Tudi pri sprejemanju pravilnika o pravicah in dolžnostih zasebnih lastnikov gozdov, ki določa odnose med V Gribljah je novo Pred kratkim so Gribeljča-ni dobili mrliški voz, kupljen s samoprispevkom vaščanov, ter najnujnejšo opremo za prvo pomoč živini. Vaščani so zadovoljni, ker sta se jim uresničili dolgoletni želji, radi pa bi dosegli še to, da bi jim KZ Metlika odstopila opuščene zadružne hleve. Ker v vasi ni nobene dvorane za sestanke in prireditve, bi radi tak prostor uredili v zadružnih hlevih. Razen tega nameravajo napeljati trofazni električni tok v spodnji del vasi. V kratkem se bodo gospodarji pomenili, koliko so pripravljeni sami prispevati za industrijski električni tok. zasebnimi kmetovalci in Gozdnim gospodastvom, je bila razprava živahna. Pravilnik je občinska skupščina potrdila, toda s pristavkom, da mora Gozdno gospodarstvo pripombe odbornikov upoštevati, sicer bodo o potrditvi pravilnika ponovno sklepali. Slovesen sprejem zvezne štafete 15. maja bodo ob 10.25 na prostoru za jurjevanje v Črnomlju svečano sprejeli zvezno štafeto, hkrati pa še 42 lokalnih štafet iz delovnih kolektivov, mladinskih organizacij, šol in društev- Ob tej priložnosti bo tudi krajši kulturni program. Na sprejem štafete vabijo vse občane. Kamping na Vinici že posluje Pred kratkim je Gostinsko podjetje Črnomelj prevzelo camping na Vinici ter imenovalo za upravnika nekdanjega direktorja gostinskega podjetja Jožeta Žagarja. Vini-čani pričakujejo, da bo l.ovi upravnik uspešno vodil poslovanje ter da bo kot izkušen gostinec znal privabiti goste. Domačini nadalje upajo, da bo vendarle urejeno tudi kopališče in šotorišče, kakor smo že lani predvidevali. F. P. Milijon 600.000 za Indijo Kolektivi, delovne organizacije in posamezniki so v črnomaljski občmi do 15- aprila zbrali 1,644 510 dinarjev za stradajoče v Indiji, četudi je bilo rečeno, da bo zbiralna akcija sredi aprila končana, lahko v kolektivih z akcijo nadaljujejo, če do določenega roka prispevkov niso mogli zbrati. Občinski odbor RK pa priporoča zamudnikom, naj čimprej nakažejo zbrano pomoč. Nehvaležnost mlajših vasi obsojajo Na nedavni občinski konferenci ZZB, ZVVI in ZROP v Črnomlju je razprava presenetila — Tokrat niso samo tarnali o slabih življenjskih razmerah, temveč realno ocenili delo organizacij — Za novega predsednika je bil izvoljen Milan Maiešič Mnogi izmed 94 delegatov iz 33 krajevnih organizacij so po uvodnem poročilu posegli v razpravo. Medtem ko so običajno navajali imena tovarišev, ki bi bili še potrebni družbene pomoči, so se tokrat zavzemali za novo, načelno stališče. Po njihovem mnenju naj bi v prihodnje družbeno pomoč dobivali le tisti borci, ki so od nje odvisni, vsem drugim pa bi jo morali odvzeti. Več razpravljavcev je poudarjalo, da je družba zadnje čase za borce mnogo prispevala in da so se razmere bivših borcev in invalidov precej izboljšale. Problem so le še vdove in matere padlih partizanov, katerim je za padlimi svojci odmerjenih le po 1200 din na mesec. Menili so, da bi morali razprave o tem naposled že spraviti z dnevnih redov sestankov, ter da bi bih potrebni čimprejšnji ukrepi pristojnih zveznih organov. O nehvaležnosti nekaterih mlajših članov borčevskih organizacij so precej govorih. Kot so povedali, ni malo primerov, da posamezniki prenehajo delati v organizacijah, brž V si pridobe kakršnokoli družbeno pomoč. O takih tovariših in njihovi nehvaležnosti nameravajo spregovoriti še na sestankih krajevnih organizacij. Po izčrpanem dnevnem re- du so bile na vrsti volitve. Izvoljen je bil nov 19-član-ski odbor z novim predsednikom Milanom Malešičem. Dosedanji večletni in delov- ni predsednik občinskega odbora ZZB Anton Dvojmoč, je moral funkcijo odložiti zaradi obveznosti na novem službenem mestu. Dvorana je bila premajhna Za oddajo »Pokaži, kaj znaš«, ki jo je 23. aprila organiziral občinski komite ZMS skupno z garnizonom, je bilo v Črnomlju tolikšno zanimanje, da je bila dvorana Kulturnega doima premajhna za vse, ki bi hoteli na prireditev. Tokrat je zmanjkalo vstopnic, kar se v Črnomlju malokdaj zgodi! Občinstvu se je predstavilo 19 tekmovalcev iz raznih krajev v občini. Strokovna komisija in komisija občinstva sta prisodili prvo nagrado orkestru garnizona Črnomelj, drugo nagrado pa pionirki iz Dragatuša. ki je pela narodne pesmi- Na tretje mesto se je uvrstila mladinka iz Adlešič z recitacijo lastnih pesmi, na četrto pa učenka osnovne šole Črnomelj kot pevka zabavnih melodij. Nagrade za najboljše tekmovalce v oddaji so prispevala podjetja Belsad; Zora, Belt, Lič, Beti in občinski komite ZMS Črnomelj. Prireditev je zelo uspela in je pomenila doživetje tako za nastopajoče kot za gledalce. NA VINICI SO JURJEVALI Učenci osmega razreda vi-niške osemletke so 23- aprila priredili tradicionalno belokranjsko jurjevanje. Skupina fantov in deklic, oblečenih v narodne noše, je ob spremljavi trobentačev pripeljala na trg Zelenega Jurija. Tu se je zbralo precej domačinov, ki so z zanimanjem sledili sporedu. Mladina je odplesala nekaj belokranjskih plesov, nato pa je Zeleni Jurij s spremstvom krenil od hiše do hiše. Gospodinje so pred vrata prinašale darila, kakor je običaj. Zbrana darila bodo učenci viniške šole vnovčili, denar pa porabili za šolski izlet. Berite in razširjajte DOLENJSKI LIST! NOVICE 0U S din, rdeče deteljice 500 S din. List: šmamice brez pecljev 500 S din, brsijana 250 S din. Rastline: dišeče perle 210 S din, vodne Krese 300 S din, grenke ramšele 2000 S din, navadne ramseie 700 S din, ženiklja 350 S din, zdravilnega jeucnnca 300 S din. Korenine: bodeče neže-kompave 700 S din, srčne moči 1200 S din, baldrijana 1000 S din. Lubja: češminovih korenin 500 S din KrnnKe 330 S din. Razno: glogove vršičke (list in cvet) 220 S din. Zdravilna zelišča plačujemo nabiralcem po navedenih cenah. Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate, da ne bo vaš trud zaman. ŠOLSKO MLADINO IN VSE OSTALE NABIRALCE opozarajmo na nabiranje semena JESENSKEGA PODLESKA (čemerike, ušivca, mrazovca). NABIRANJE se prične v juniju, ko so mešičKi skoraj popolnoma zreli. ČISTO SEME BOMO PLAČEVALI NABIRALCEM po 3000 S din. Zaradi izredno visoke cene se vam nudi priložnost dobrega zaslužka. Iščemo AGILNE SODELAVCE ZA ORGANIZACIJO NABIRANJA IN ODKUPA ZDRAVILNIH ZELIŠČ v vseh krajih Slovenije. Če vaša zadruga zdravilnih zelišč ne odkupuje, se za navodila in pojasnila obrnite na naše odkupno postajo v Novem mestu, Novi trg 9, telefon 21-304. bolj načelnih, kot za resnično rabo. Prav tako marsikje sploh še niso začeli s pripravam' na izdelavo srednjeročnih planov razvoja in pravilnikov za uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Na nedavni občinski konferenci SZDL so o tem govorili ter sklenili opozorit' pristojne ljudi v delovnih organi/arijah, da predpisi in določila predvidevajo tudi kazni, če d lo ne ho opravljeno. Za potrdilo gre Ob vhodu na metliško sejmišče visi napis: »Prodajalci morajo imeti za prašiče in živino uvere-nje o zdravju živine.« Napis ni razumljiv! še dobro, da živinorejci sami vedo, kakšne papirje morajo prinesti s seboj- Gre namreč za navadno potrdilo, da so živali, prignane na sejem, zdrave! PODJETJE USLUŽNOST — Novo mesto KRISTANOVA 12 a razpisuje naslednja delovna mesta: 2 TESARJA, 2 KLEPARJA in 2 ŠIVILJI Nastop delovnega razmerja je možen takoj. KREMEN NOVO MESTO proda na JAVNI DRAŽBI 1. DVOJNI KOZOLEC (topler) 2. GOSPODARSKO POSLOPJE (pod) Kozolec je s tremi okni, krit z opeko in v zelo dobrem stanju. Gospodarsko poslopje (pod) je iz še dobrega hrastovega lesa, krito s slamo. Prodaja bo v torek, 7. maja 1966, ob 9. uri za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebnike, na kraju samem, Mali Koren št. 1, p. Raka (posestvo To-mažin). Objekte si interesenti lahko ogledajo vsak dan. Vsi ostali pogoji bodo kupcem sporočeni pred pričetkom dražbe. dolenjski list iiiiniiiiiiiii!!^ „Moj fant kurir zaupno pošto nosi!" j Kurirčkova pošta skoraj povsod pričakana z mitingi — Bivši borci o tem, kako je bilo včasih — Nad 6.000 pionirjev je sodelovalo pri kurirčkovi pošti M Ko je bil sestanek v štabu končan, so poklicali Francka. M »Tukaj, tovariš komandant,« je raportiral mlad fant z malce preveliko titovko. ■ »Koliko si star, tovariš?« ■ »Štirinajst, tovariš komisar.« 11 »Sovražnikovi položaji so strnjeni, patrole pogostne. Zdajle je deset. Drevi si lahko tam. Veš, kaj je partizanski kurir?« je vprašal komandant. ■ »Raje umre, kot izda!« je kratko rekel Franček. ■ Kurir Franček se je prebil... H »Moj fant,« ga je objela mati, ko se je, nazaj grede, oglasil doma. Triindvajset let kasneje. V enaindvajsetem letu svobode. Kurirska pot z začetkom na Bučki. Pionirji-kurirji so čakali na povelje. Pripravljeni, da odneso ku-rirčkovo pošto. Skoraj po istih poteh kot nekdaj partizanski kurirji s strogo zaupnimi sporočili. Kurirčkova pošta gre vsako leto — že nekaj let — na pot v spomin na slavne in težke dni borbe za svobodo. Z mitinga čez Krko Bučka, 11. aprila. Sonce se je zlilo na gričevnato pokajino, ki je začela zeleneti. Miting, govori, spomini. Pionir-kurir je podpisal, da je prevzel torbo in svečano izjavil, da jo bo ponesel na določeno mesto. Še istega dne je bila kurirčkova pošta na Vinici pri šmarjeti. V kraju, kjer je bil 1942 prvi zbor kurirjev novomeškega okrožja. Spomin na dogodke je obudil spomeničar domačin Ciril Beretič. Torba s kurirčkovo pošto je potovala dalje. Proti Novemu mestu. Pri Kronovem in Otočcu so morali kurirji s čolnom čez Krko. Mimo »sovražnikov«. V Novem mestu je bila pestra prireditev, ki jo je obiskala množica pionirjev, učiteljev in drugih. Žal, so organiztorji pozabili naprositi nekdanje novomeške partizane, da bi najmlajšim kaj povedali iz zgo- dovine Novega mesta. (Kot bi Novo mesto sploh ne bilo pomembno med NOB!!!) Pri Roku nad šmihelom so bih na mitingu samo pionirji, ki tisti čas niso imeli pouka. Spominov na dogodke NOB niso slišali, ker se nekdanji partizani iz šmihelske okolice niso odzvali vabilu. V Gorenjih Lazah: prva predaja v sosednjo občino V Gor. Lazih, kjer je bila leta 1941 skoraj povsem uničena, izdana od domačih izdajalcev, belokranjska četa, ko se je vračala z Bučke, so kurirčkovo pošto izročili belokranjskim kurirjem-pionirjem črnomaljske občine. Na tla novomeške občine je kurirčkova pošta spet stopila v Obči-cah, kjer je bila partizanska TV postaja. Poljanski pionirji so pri spominskem obeležju pripravili skromen, a prisrčen miting, na katerem so govorili nekdanji borci. V Dolenjskih Toplicah je bil miting in predaja kurirčkove pošte pri spomeniku VDV brigadi. Na mitingu je obudil spomine na NOB Tone Strniša. Nadvse slavnosten sprejem so kurirčkovi pošti pripravili v Žužemberku. Na ozvočenem in okrašenem trgu se je zbrala množica in prisostvovala pestremu mitingu. Iz Žužemberka je šla kurirska pot v trebanjsko občino. Srečno mimo »zasede« v šentjoškem gozdu 23. aprila ob 16. uri so kurirčkovo pošto spet pričakali v novomeški občini — v Šentjerneju. Na šent-jernejskem trgu, kjer je bil daljši miting, je množica učencev, učiteljev, delavcev, obrtnikov in drugih prebivalcev zajelo nepopisno vzdušje, ki se je nazadnje zlilo v splošno prepevanje. Preden so kurirji prispeli v šent-joški gozd, kjer so lansko poletje postavili spomenik žrvam štajerskega bataljona, so srečno ušli »zasedi«. To so ljudje, zbrani v dolini sklepali po streljanju, ki se je slišalo iz strani, od koder so pričako-valikurirčkovo pošto. Poleg mladine in odraslih iz okolišnih krajev so prišli na sprejem in miting predstavniki ZZB, šol in oddelek vojakov iz Pogancev, Prisrčno je bilo srečanje brusniških pionirjev in vojakov. »Veš, mama, lepo je ...« In kurirčkova pošta je odpotovala v sosednje občine, šla skozi nešteto krajev, znanih iz NOB, ter nadaljevala pot proti Ljubljani. V novomeški občini je kurirčkovo pošto spremljalo nad 6.000 pionirjev (od 7.150 vseh). Mladi kurirji so z veseljem nosili torbo z »zaupno« pošto. Zal mitingi niso bili posod najbolje izvedeni, zato bo v prihodnje potrebno tesnejše sodelovanje šol in borčevskih ter drugih organizacij. Kurirčkovo pošto organiziramo z namenom, da bi najmlajši, ki niso doživeli vojne, na kurirskih poteh, mitingih in iz pripovedovanj nekdanjih borcev vsaj malce »pogledali« v tiste dni, ko so matere ponosno govorile o svojih sinovih: »Moj fant kurir za partizane zaupno pošto nosi,« in ko so njihovi sinovi odgovarjali: »Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem ' umrl, bi hotel še enkrat umreti!« IVAN ZORAN »Potujoča trgovina z okrepčilom?« — bo morda vprašal K.jKne pozna ljudi na fotografiji, pa ni bilo tako: kostanjeviški igralci PD »k^iJ^ak«, ki so pred kratkim obiskali Koroško in Dunaj, so si na dolgi poti Prni>l * domačim klobasam in drugim dobrotam lahko tudi kozarček pristnega ^Sodček s pod-gorjansko mokroto so hranili v enem izmed avtobusnih ličkov... (Foto: T. Gošnik) Odred Matije Gubca iz Brežic se jo med prvomajskimi utaboril pod topoli poleg prosvetnega doma. Taborniki so pripravili tudi program in ob taborniškem ognju počastili 1. maj ter spomin na ustanovit^' ''Foto: J. Teppev) Dva volka so ustrelili Navzlic temu da je bilo v Sloveniji od leta 1951 pokon-čanih nekaj nad 250 volkov, se jih še vedno precej klati po notranjskih gozdovih, prav tako po Ribniški dolini in Kočevskem, člani lovskih družin iz Kočevja in lovci gojitvenih lovišč si že več let prizadevajo uničiti to krvoločno zver, ki prizadene veliko škode, zlasti srnjadi. čeravno je volku težko priti do živega, sta že letos lovca iz lovišča Rog uplenila dva volka. 31. januarja je lovec Z. G. iz Dolge vasi ustrelil v bližini Mozlja okoli leto dni staro volkuljo, ki je teh tala 25 kg. Tri dni za tem pa je lovec C. P. iz Starega Loga ustrelil 36 kg težkega samca, starega okoli deset let. -v Medved napadel psa Jože Hočevar iz Dolnjega Ajdovca je 'imed na njivi^ kjer je posejal koruzo, kar dve noči zaporedoma goste-Prvi večer so bili ščetinarji, drugi večer pa kosmatinec-Da bi zavaroval njivo pred divjimi prašiči, je tako po njihovem obisku privezal psa k njivi. Toda naslednjo noč je prišel medved in se lotil psa, ki se je komaj otresel verige in pobegnil, ko ga je medved že precej obdelal. Vse to se je dogodilo slabih 100 m od Hočevarjeve hiše. M. S. Kana Galilejska v Dol. Iglicah ■ SREDI DUNAJA, na Mariahilferstrasse, sta bili pred kratkim dve deklici žrtvi umora. V kanalu neke hiše so odkrili trupelci dveh deklic, 13-letne Elfri-ede in 6-letne Karole Kry-stl. 16-letni kuharski vajenec V enem največjih dunajskih hotelov Kari Mraz je že priznai, da je zvabil obe deklici v neko stanovanje, se nad njima spozabil in ju ubil. Slečeni trupelci je vrgel v kanal. V ponedeljek, 2 maja dopoldne, so sedeli na vrtu zdraviliške restavracije v DOlenjskih Toplicah trije odrasli in ava otroka. Sonček, prazniki, turistični Kraj. »Mamicat kokto!« »Mami, oranžado!« Naročili so dve pivi, oranžado m kokto. Sonček, prazniki, turistični Kraj .. . Spili so dve pivi, fant je spil oranzaao, triletna punčka pa dva kozarčka koKte. »Mamica didldudl!« pravi nenauoma punčka in se opoteče s kalnimi ocnami okrog mize. Take svoje punčke mamica še ni poznala: zanašalo jo jet govorna je zmešano, krilila z rokama.!. Da m w od vročine? »Boš malo koklice?« Punčka je odrinila kozarec. »Noče več!« Pa 4^ spije fant, aa ne bo preč prišla- f Sel je KozarceK k ustom in preseti^^vedal: »Mami, saj to Poklicali so šefa g °e. potzKUstl je> pogoltnil, zamižal i* K da je KOKta — čisto vino! Nesel ^ * točilnemu pultu, kjer so čudežno 'fa^bo tudi uradno potrdili. Stvar * uri1 zreia za nsic: zgodil se je čude*1 !^ h pohitite! Pijani punčki s0 za nagraao eno oranžado. . h Turisti, pohiti[e-fi^^aJhen aenar: sonček, prazniki in jb0^' boienjsica.' (Kdor je tako &^;0 da ne verjame v čudeže. Pa jjlerijjžm**y&, KaK0 je vin0 prišlo r '^j^0 za KOKto! Ostanki, zbrani P° • ^enaa niso bili?) v- BRODAR - JEZERNIK 49. V tem je po poti pridrvel velik črn pes in se v dolgem skoku pognal naravnost nanj. Lojzek je telebnil po tleh kot vreča moke in izpustil sekiro. Žane se je takoj znašel in se spustil v tek. Toda že je bil tu miličnik Jože, ki ga je zgrabil za ovratnik. »Kar počasi,« je grozeče dejal. »Bova šla skupaj!« Žane se je otepal z vsemi štirimi, toda Jože mu je tako krepko pritegnil ovratnik, da mu je v trenutku pošla sapa. činč je med tem sedel poleg Lojzka, ki je smrtno prestrašen ležal na hrbtu in si ni upal pomigati niti z mezincem. Kakor hitro se je hotel zganiti, je činč tako grozno "zarenčal nad njim, da se je premislil. 50. Tretji pa je seveda izkoristil priložnost in bežal, da so ga noge komaj dohajale. Med tem so že prihiteli Liskin lastnik in oba miličnika. Kmet je planil k kravi in ji snel ruto. »Revica,« je dejal in jo gladil po vratu. »Prav zadnji trenutek smo te rešili.« Krajevna miličnika sta prevzela prijeta tatova, Činč in Jože pa sta pohitela za ubežnikom. Sled je vodila naravnost k velikemu seniku. Cinč je spretno splezal po lestvi in začel preiskovati veliko kopico sena. Kmalu sta privlekla na dan ubežnika, ki pa je na vse kriplje tajil in se delal nedolžnega. »Pustite me pri miru,« je protestiral. »Jaz sem pri tem kmetu v službi!« 51. Jože je poklical gospodarja. »Ali poznate tegale?« Kmet je debelo gledal in odkimal: »Nikdar ga še nisem videl.« Hočeš nočeš je moral zasačeni z Jožetom, ki ga ni niti zvezal. Saj je tik za njim hodil čine, tako da je od časa do časa začutil njegovo vročo sapo skozi hlače. Na postaji ljudske milice so že zasliševali njegova pajdaša in pisali zapisnik. Nekaj časa sta se izmotavala, potem pa sta se tako zapletla v lastne laži, da sta morala priznati. Potrdila sta, da je tudi tisti, ki sta ga Činč in Jože potegnila iz sena, sodeloval pri vseh tatvinah. Potem pa je prišel ponje avtomobil in jih odpeljal v zapor. 52. činč je pravkar „ k0 skočiti v avtomobil in sesti k J0* >Aov£. Prihitela ženica, ki so ji rešili kr&v s«n * miličnik,« je začela v zadregi. pt^uln,aiolzla pa sem mislila povabiti tega ;„! m g "ega kužka na skledo mleka. Oh. P*%#»J ga reKla, ko je videla, da Jože oklevjj- ns^ Je zaslužil. Če ne bi bilo njega, bi ul-0. Cin6 .'rtya.« Kaj sta hotela, morala sta z ™ p b* g hlastno lokal okusno Liskino s Sd,;,- otela ženica tudi miličnika postre u,Co mleka je mož protestiral. »Y*J$fa tnL boS nalivala z mlekom tako P0-^ te* sUh"za« je vzkliknil in prinesel žganJ* 10 klobaso. »Od 92 izvoljenih delegatov jih je 72 navzočih, med manjkajočimi pa so 4 opravičeno bolni...« je bilo slišati na zadnjem združitvenem občnem zboru borcev v Novem mestu. Tam smo slišali tudi tole: »... brez vsakega terorja je bila disciplina boljša ...«, medtem ko so volilno komisijo pozvali, naj se »odstrani iz dvorane«. — V odmoru smo zabeležili še dve okrogli; dva izmed delegatov sta se pomenkovala: — Ti, Francelj je tudi že upokojen! — Po čem pa to sodiš? — Vsako jutro ga srečam s cekarjem v mestu. Postal je nabavni...« Bolj bridka je bila druga: — Eh, da, včasih je bila med borci enakopravnost, danes je ni več!« — Ne strinjam se, Jože, matematična enakopravnost je!« — Kako, povej no! — Le poglej: Gregor ima za 40 let osnove 75.000 dinarjev pokojnine, Tomaž pa za polovico manj let enkrat toliko pokojnine — matematično sta torej enakopravna. ..« Sveder, ki topi skale Strokovnjaki v Los Ala-mosu, ZDA, so izdelali vrtalni stroj, ki vrta z vročino. Vrtalni stroj je posebno pripraven za iskanje nafte, kopanje mineralov, vrtanje predorov in za delo v kamnolomih. Stroj vrta bazaltne skale s hitrostjo 15 metrov na dan, medtem ko klasični vrtalni svedri prebijejo v istem času največ 120 centimetrov. Glava svedra je iz molibdena, ki se segreje na 1700 stopinj Celzija, kar je precej več, kot vročina, pri kateri se talita jeklo in bazalt. Popravilo organov Zamenjava obolelih notranjih organov, na primer ledvic od mrtvega ali živega darovalca, v kirurgiji ni več novost. Sedaj pa si ameriški kirurgi prizadevajo doseči, da bi oboleli organ vzeli iz telesa, ga »popravili« in vrnili nazaj. Tako je ekipa kirurgov v Minessoti, ki dela poizkuse na psih, vzela iz telesa želodec. Dali so ga v hladilno napravo, čez nekaj ur pa zašili nazaj. Po mnenju zdravnikov bo tako mogoče na raku oboleli organ vzeti iz bolnikovega telesa in ga obsevati veliko močneje, kot to more bolnikovo telo prenesti sedaj. Sovjetska vlada prepovedala lov na delfine Sovjetska zveza je te dni prepovedala lov na delfine, ker so njihovi možgani »neverjetno podobni človeškim«. Aleksander Iškov, minister za oceanski ribolov? je izjavil, da je bil ta sklep sprejet na podlagi temeljitega raziskovalnega dela v Sovjetski zvezi in tujini. Ta raziskovanja so pokazala, da so duševne sposobnosti delfinov napravile iz teh živali »naše brate v morju«. Kot je Iškov omenil v izjavi, ki so jo objavila moskovska Izvestija, verjame v teorijo, da znajo delfini govoriti in da bi se ljudje lahko naučili njihove govorice-Pristavil je, da so delfini nesebične živali, ki morejo re-. siti potapljajoče se in se igrati z otroki Na koncu je pozval vse vlade, naj sledijo zgledu Sovjetske zveze in prepovejo lov na delfine. Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto Trdinova 2 razpisuje nagradno žrebanje za vlagatelje, ki vlagajo pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem. 1. 15 denarnih nagrad po 100 ND prejmejo vlagatelji, ki bodo imeli na dan 30. 6. 1966 na svoji hranilni vlogi pri banki ali pri njeni poslovni enoti v Krškem, Metliki in Trebnjem 500 ND ali več. 2. 11 praktičnih nagrad prejmejo vlagatelji, ki bodo imeli na dan 30. 6. 1966 na svoji hranilni vlogi pri banki ali pri njeni poslovni enoti v Krškem, Metliki ah Trebnjem najmanj 1.500 ND, vlogo pa vezano na odpovedni rok 13 mesecev ali več. Praktične nagrade so: televizor »RR Niš« - šivalni stroj »MIRNA« - 2 radioaparata »RR 240« - in 7 transi-storjev »DELUX«. Vloge vseh vrst sprejema in izplačuje Dolenjska banka in hranilnica (prej Komunalna banka) Novo mesto, Trdinova 2 in njene poslovne enote v Krškem, Metliki in Trebnjem in jih obrestuje: — vloge na vpogled — avista: 5 odst. na leto, — vloge, vezane na odpovedni rok ali oročene od 3 do 24 mesecev: 6 odst. na leto, — vloge, vezane na odpovedni rok ali oročene nad 24 mesecev: 7 odst. na leto. Nagradno žrebanje bo 11. julija 1966. Vlagajte pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki ter Trebnjem, kjer so vaši prihranki smotrno naloženi! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO ■ OSEM MILIJONOV NEPISMENIH v ZDA povzroča ameriškemu prosvetnemu ministru veliko skrbi. Zato so ustanovili poseben sklad za borbo proti nepismenosti in namenili zanj 100 milijonov dolarjev- ■ NEZNANI VLOMILCI so poskušali prodreti v skladišče na železniški postaji v Londonbridgeu tako, da so hoteli minirati enega od lokav na viaduktu. Zaradi tega je bil železniški promet prekinjen za štiri ure. SMEH STOLETIJ Prvič v zgodovini so Rimljani pokazali svoj pohlep in željo po osvajanju v tretjem stoletju pred našim štetjem, ko so se izneverili prijateljstvu s Kartagino. Z menjajočo se bojno srečo je dosegla zdaj ena, zdaj druga stran določene vojaške uspehe. Pripovedujejo, da je Hamilkar, vojskovodja Kartagincev, ki je oblegal Sirakuze, sanjal, da bo naslednji dan že obedoval v tem mestu. Naslednje jutro je napadel v upanju, da se bodo sanje uresničile. Res je še isti dan obedoval v mestu, toda ne kot zmagovalec temveč kot ujetnik. Vendar je bil Hamilkar znan kot sposoben bojevnik in je posest Kartagine močno razširil, zlasti v Španiji, kjer je tudi padel. Njegov sin Hannibal, ki je s svojim slavnim pohodom preko Pirenejev prizadejal Rimljanom mnogo strahu, je zvesto izpolnjeval oporoko svojega očeta. Nekoč je Hannibal ukazal svojemu poveljniku Prusiu, naj napade sovražnika. Ta pa je okleval, češ da drobovje darilnih živali ne prerokuje nič dobrega. »Kaj?« je vzkliknil Hannibal, »menda ne zaupaš bedni mrhovini bolj kot vojskovodji, ki je v vojnah osivel?« Vrhnja rimska plat je veseljačila dalje. Takrat je živel Lucius Lukul, ki je bil največji sladokusec starega veka. Imel je veliko število jedilnic in zadoščalo je, da je imenoval svojemu oskrbniku dvorano, kjer je hotel jesti, in ta je že vedel, katere jedi mora pripraviti. Nekoč ni bil zadovoljen z obedom. »Mislil sem, da bo pripravljeno kosilo zadostovalo, ker ni povabljencev,« se je izgovarjal kuhar. »Beži no,« ga je zavrnil Lukul. »Ali nisi vedel, da je danes Lukul povabil Lukula na kosilo?« — Kje je hiša gospe Page? — jih je vprašal. — Mislite Leontino? — Ne vem, kako ji je ime. To jim je bilo dovolj, da so se zasmejali. Zdelo se jim je smešno, da kdo ne pozna Leontininega imena. — če je ona, poglejte pri tistihle vratih. Hiša, ki so mu jo pokazali, je bila samo pritlična, tako nizka, da se je Maigret lahko z roko dotaknil strehe. Vrata so bila pobarvana zeleno in dvodelna, kot so ponekod hlevska vrata; zgornji del je bil odprt, spodnji pa zaprt. Stresel je zvonček, obešen na vrvico. — Kaj pa je? Maigret jo je zagledal, ko je stopila iz sobe, katere vrata so se odpirala na levo; to sta bila edina prostora v hiši. ženska bi prav tako lahko imela petdeset ali pa petinšestdeset let. Bila je suha in trdoživa, kot je bila že sobarica v hotelu, in ga je gledala s kmečko nezaupljivostjo, ne da bi se približala vratom. — Kaj hočete? Potem je takoj dodala: — Niste vi tisti, čigar fotografijo so dali v časopis? Maigret je slišal, da se je nekdo v izbj premaknil. Neki moški glas je pozvedel: — Kdo pa je, Leontina? — Komisar iz Pariza. — Komisar Maigret? — Mislim, da mu je tako ime. — Reci, naj vstopi. Ne da bi se zganila, je ponovila: — Vstopite. Sam je privzdignil kljuko in odprl spodnji del vrat. Leontina ga ni povabila, naj se usede, in mu ni nič rekla. — Saj ste bili vi postrežnica Roberta de Courgona, kajne? — Petnajst let. Jaz ne vem nič. Z mesta, kjer je bil, je komisar zdaj videl belo izbo, kjer so po stenah viseli barvni kamnotiski, znožje visoke postelje iz orehovine in na njej rdečo pernico in do nosnic mu je prihajal dim iz pipe. Mož se je še kar naprej premikal. — Rad bi videl, kakšen je ... — je zamrmral. Ona pa je prav nič ljubeznivo rekla Maigretu: — Saj slišite, kaj pravi moj mož? Le stopite v izbo. On ne more iz postelje. Možu, ki je sedel na postelji, je obraz skoraj zakrivala brada: krog in krog njega so ležali časopisi in navadni romani. Kadil je pipo iz steklene pene z dolgo cevjo in na nočni omarici je bil, tako da je lahko dosegel, liter vina s kozarcem. — Leži zaradi nog — je pojasnila Leontina. — Odkar ga je stisnilo med odbijače dveh železniških vagonov. Delal je pri železnici. Od tega je ohromel. Svetloba je prihajala skozi čipkaste zavese in okenski naslon sta krasila lončka z ge-ranijami. — Prebral sem vse zgodbe, ki jih pripovedujejo o vas, gospod Maigret. Ves dan berem. Prej nisem bral nikoli. Prinesi kozarec, Leontina. Maigret ni mogel odkloniti. Nazdravil je. Potem je izkoristil priložnost, ker je ženska ostala v izbi, in potegnil iz žepa kos svinčene cevi, ki mu ga je na njegovo prošnjo izročil sodnik. — Tole poznate? Nič se ni zmedla. Rekla je: — Seveda. — Kje ste tole videli zadnjikrat? — Na veliki mizi v salonu. — Pri Robertu de Courco-nu? — Ja, pri gospodu. Je pa iz lope za avto, kjer je bilo zadnjo zimo treba zamenjati del vodovodne napeljave, ker je od mraza popokalo nekaj cevi. — Ta kos cevi je imel na mizi? — Na mizi je imel vse. Sobi so sicer rekli salon, vendar je to bil prostor, kjer je živel ves čas in kjer je delal. — Vi ste mu gospodinjili? — Kar mi je pač dovolil delati, pometati po tleh, brisati prah — to pa ne da bi karkoli prestavila! — in pomivati posodo. — Je bil blazen? — Tega nisem rekla. — Komisarju lahko poveš — ji je šepnil mož. — Nič se nimam zoper njega pritoževati. — Razen v tem, da že mesec nisi bila plačana. — To ni njegova krivda. Če bi mu oni nasproti dali denar, ki so mu ga bili dolžni ... —Vas ni nikoli imelo, da bi to cev vrgli proč? — Poskusila sem. Ukazal mi je, naj jo pustim na mizi. Imel jo je za obtežilnik. Kot se spominjam, je dodal, da bi tole lahko bilo koristno, če bi poskusili k njemu vdreti vlomilci. To je čudna misel, zakaj po stenah je bilo vse polno pušk. Zbiral jih je. — Je res, gospod komisar, da si je njegov nečak vzel življenje? — Res je. — Mislite, da je bil on? Spet udarec v prazno? Jaz, veste, kot sem že rekel ženi, jaz bogatašev ne skušam razumeti. Ti ljudje ne mislijo, ne čutijo tako kot mi. 3REZ BESED NA NAŠEM ZBORU NIČ NOVEGA Žabji koncert za cicibane Kure prepovedali, vrtičkarjev pa ne — Mlin melje počasi Na naš zbor volivcev, ki je bil sklican za 19. aprila 1966 v sejni dvorani občinske skupščine, je prikapljalo 7 ljurli. Potem smo zbor združili z onimi, ki so ga imeli za komitejem, in se nas je do ure nabralo že 20 (skupaj s poročevalcem in zapisnika-rico), po polurnem čakanju pa jih je prišlo še 8 (medtem ko so do konca zbora zašli v dvorano še štirje). Dnevni red je bil tak, kot že vrsto let: 1. Premajhni proračunski dohodki občine 2. Preveliki proračunski izdatki občine 3. Kaj je s stavbo mlina, ki jo je bog dal, mi je pa ne znamo izkoristiti? 4. Razno (zdravstvo in pokopališče, družbena prehrana in kanalizacija, šolstvo in fizkultura ter podobno) Razprava se je začela kot običajno s »kaj je s stavbo mlina«?. Nesrečni mlin je namreč politična investicija, ki nikoli ni bila uporabljena v namene, za katere je bila zgrajena. Na zboru smo zvedeli spet za 5—15 inačic, kako bi mlin izkoristili, »žal pa nobena ni dovolj proučena«. Tako bo ostal mlin (skupaj z ostalimi točkami dnevnega reda) še vrsto let zanimiv material za razpravo na zborih volivcev. Potem so prišli na vrsto vrtičkarji in vprašanje: jih podpirati ali ne? Končno smo nekako ugotovili, da jih je treba podpirati, ker je to rekreacija in ker mestni otro- ci ne ločijo več paradižnika od krompirja (in je zato vr-tičkarstvo pomembna veja izobraževanja) in ker »razbremenjuje trgovino, posebno prodajalno Sadje-zelenja-va, ki je v vsem Kočevju le ena«. Volivci so se najbrž zbali, da ne bi občinski možje prepovedali v mestu vrtičkarjev, kot so pred leti kure, in je zdaj vprašanje, kdo bo jajca nosil, ker so .jajca iz trgovine draga, razen tega pa je vsako drugo klopotec. Pred domom telesne kulture smo začeli že pred leti odkopavati zemljo, da bi zgradili igrišče za rekreacijo cicibanov oziroma otroško igrišče. Ostalo je pri izkopanih jamah, ki so se napolnile z vodo, v njej pa so se zaredile žabe. V tem velikem močvirju (v katerega smo vložili precej sredstev, ki bi jih lahko porabili tudi kje drugje) imajo zdaj koncert žabe, kar pa je tudi koristno za kulturni dvig naših najmlajših. Andrej, ki dela pri ZZB, je bil zaskrbljen, ker bodo družbeno-politične organizacije in društva dobila letos manj denarja kot lani. Predvsem se je bati, da bodo dobili manj sredstev rezervni oficirji in podoficir ji, zaradi česar bo močno oslabela obrambna moč Kočevarjev (in kaj bo, kaj bo, če se bodo do prihodnjega pustnega torka Ribničanje izlizali iz gospodarske reforme in bodo spet usekali z lončenim topom na vojaško neizobražene Kočevarje!?). Pogovorili smo se še o družbeni prehrani, ki je sla- Planinci niso zaključena družba Planinsko društvo Kočevje ima svojo edino postojanko za Mestnim vrhom na Stojni pri Jelenovem studencu. Kočo bo treba popraviti, vendar sredstev ni. Brž ko prosijo za podporo, slišijo očitek, da se bo spet okoriščala samo »zaključena družba«. Planinarili so res v zaključenih družbah, ker se verjetno drugače ne da. Vendar pa kočevsko Planinsko društvo s 180 rednimi člani (med njimi 59 žensk, 35 pionirjev in mladincev) najbrž ni »zaključena družba«. Člani hodijo na izlete na svoje stroške. — Na dobro obiskanem občnem zboru so razen o teh vprašanjih spregovorili tudi o obiskih od zunaj — iz raznih krajev v domovini, o razvedrilu delovnih ljudi in podobnem. Za društvenega predsednika je bil znova izvoljen Jože Adamič. — A. Arko ■ VEDNO VEC IZLETNIKOV prihaja v lepem vremenu v kočevsko okolico, zlasti na Bazo 20 na Rog, pa tudi na ogled Kočevja jih pride precej. Med izletniki od drugod prevladuje šolska maldina. Ta vselej obišče muzej NOB in dom telesne kulture. Zadnji teden aprila je obiskalo dom več kot 100 učencev osnovne šole »Otona Zupančiča« iz Maribora. Bili so navdušeni nad našim domom telesne kulture in so izrazili željo, da bi bilo v Sloveniji več takšnih domov. ■ OHOLO IN BAHATO se je obnašala skupina tujcev iz Avstrije, ki so imeli na avtomobilu registrsko tablico Gradca. Bili so mladi, neka gospa iz te skupine pa je okopala svojega okodranega peska v bazenu pred samskim domom. Ko jo je neki občan opozoril, da tam ni dovoljeno kopati pse, se je razburila, češ da je ne bi smel opozarjati na to on, ki je v civilu, pač pa policaj . . . Uniformiranega policaja za takšne redke primere v Kočevju še ne potrebujemo, našim ljudem pa svetujemo, naj se na tujem obnašajo kar se da dostojno! ■ Z BELIMI ČRTAMI so označili v Kočevju vso glavno cesto v smeri Ljubljanska cesta, Trg svobode. Trg 3. oktobra in pa Reško cesto. Ulice so videti zdaj kar nekako velikomestne, nekaterih av-tomobilistov pa bele oznake ne motijo in še vedno vozijo in prehitevajo kar po svoje. Prav bi bilo, ko bi označili še parkirne prostore, ker glede parkiranja v mestu zdaj ni nobenega reda. Lahko bi označili tudi prehode za pešce. bo urejena in draga; o organizaciji šolstva, ki naj bo taka, da bo čim cenejša in bo dosegla čimbolj ši uspeh; o delni dograditvi pokopališča; o kanalizaciji, ki zavira pozidavo središča mesta, in še o marsičem. JOŽE PRIMC Prva zasebna avto-mehanična delavnica Matija Randelj in Rajko Hvala sta 4. maja odprla v Kočevju za staro pošto avto-mehanično delavnico. To je prva zasebna avtomehanična delavnica v Kočevju po zadnji vojni. Oba zasebnika opravljata avtomehanična, kleparska in avtoelektrična dela na osebnih avtomobilih, v kratkem pa nameravata dobiti še kooperanta za avtoličar-ska dela. Delavnico imata odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa imata tudi dežurno službo (predvsem za tujce) od 8. do 12. ure. Ureditev delavnice v najetih prostorih ju je veljala (brez lastnega dela in orodja) okoli 2 milijona starih din. 2e prve dni imata precej dela. TURISTIČNA RAZGLEDNICA KOČEVJA: Umetnina med smetmi sredi lepega Kočevja. Bazenček Jarmo-vega »Dekleta« uporabljajo nekateri za smetišče... (Foto: J. Prime) Učenci na Polomu gradijo igrišče Osnovna šola Polom v kočevski občini ima sicer malo učencev, so pa marljivi. Te dni so začeli graditi športno igrišče, ki ga bo lahko uporabljala tudi ostala mladina. Predvsem pa je namenjeno otrokom med počitnicami, če v tem času ne gredo drugam. Letos pripravljajo dve ekipi za tekmovanje, ki bo poleti na Rakovniku. Nameravajo se povezati z novomeškimi letalci, ker bi imeli radi tudi propagandne skoke in polete letal. Naredili so si tudi precej modelov, žal pa za druge stvari ni denarja. Načrt za športno letališče je narejen, potrdila ga je Letalska zveza, za uresničitev pa ni sredstev. IZREDNA KONFERENCA SZDL V KOČEVJU Še premalo odkritih vprašanj Ponekod hočejo vodilni uveljavljati svojo samovoljo — Nekateri odborniki in poslanci imajo prešibke stike z volivci — Delegat za zvezni kongres SZDL je Stane Lavrič Občan ne more uveljaviti pravic Pred dnevi sem prisluhnil razgovoru med neko referentko in stranko v prostorih občinske skupščine Kočevje. Stranka, mlajša ženska, bi se rada poročila, vendar že od oktobra lani z< man prosi v svoji občini, da bi ji poslali potrebm dokumente. Doma je namreč iz okolice Kruševca, dokumente pa naj bi ji poslala Mestna kancelarija Mačkovac. Ko je stranka zaprosila svojo občino za dokumente, je poslala tudi denar za kolke, vendar vse zaman — dokumentov ni. V imenu stranke je dvakrat pismeno posredovala tudi občinska skupščina Kočevje, vendar doslej ni nič pomagalo. Tako stranka ne more uveljaviti svojih pravic, da bi se poročila. JOŽE PRIMC Referat predsednika Občinskega odbora SZDL Kočevje Staneta Lavriča na izredni konferenci Socialistične zveze, ki je bila 28. aprila, je kritično obravnaval nekatere nezdrave pojave v našem samoupravnem sistemu. Tako so na primer zbori volivcev v mestu zelo slabo obiskani, saj nanje ne prihajajo niti komunisti in vodilni ljudje. Ponekod pripominjajo, da hočejo nekateri vodilni uslužbenci preveč uveljavljati svojo voljo (KGP, Tiskarna). Odborniki in poslanci so premalo v stikih z volivci (posebno poslanec socialno-zdravstvenega zbora. Vse premalo je odkritih razprav na pravih mestih, zato je potrebno omogočiti vsakemu občanu, da bo dajal pobude za reševanje raznih zadev in s tem čimveč prispeval k skupnemu napredku. Tudi krajevne skupnosti še niso učinkovito zaživele, saj po vaseh obravnavajo in rešujejo predvsem komunalne zadeve, v mestu pa je delo krajevne skupnosti še manj čutiti. Rudi Mohar je v razpravi opozoril, da organi samoupravljanja v ustanovah, kjer so mlajši kot v gospodarstvu, še ne delajo dobro. Člani teh samoupravnih organov običajno pred sejami ne dobe materiala o zadevah, ki so na dnevnem redu. Sklepe sprejemajo hitro in nepretehta-no, zato ne morejo imeti prave veljave. Na seji so razpravljali še o otroškem varstvu in mla- dinskem prestopništvu (najdaljša, a bomo o tem poročali posebej, ker je bila to tudi glavna razprava na zadnji seji občinske skupščine), o delu krajevnih skupnosti, o urbanizmu in zazidavi Kočevja in drugem. V razpravi je sodeloval tudi poslanec zveznega zbora Zvezne skupščine Ludvik Golob. Za delegata za zvezno konferenco SZDL je bil izvoljen Stane Lavrič. KRVODAJALSKI AKCIJI V OBČINI KOČEVJE Letos plan 750 krvodajalcev V občini Kočevje so začeli zbirati krvodajalce za akcijo, ki bo od 31. maja do 3. junija. Na terenu zbirajo prijave krajevni odbori RK, v delovnih organizacijah pa mestni odbor Rdečega križa s pomočjo sindikalnih organizacij. Občinski odbor Rdečega križa ima plan zbrati 750 sposobnih darovalcev krvi. Krajevne organizacije RK so zbrale že precej prijav. Zal pa na podeželju nekate- ri govore, da oni nikoli ne bodo potrebovali krvi, ker pride to v poštev le za ljudi, ki so zaposleni v mestih, kjer je več nesreč pri delu, v prometu in drugod. Ti pozabljajo, da potrebujejo kri tudi pri porodih, da se pogosto ponesrečijo gozdni delavci in končno, da so se ljudje v mesta preselili predvsem s kmetov in da ima torej vsakdo v mestu kakšnega sorodnika (otroka, brata, sestro itd.), ki bo morda nekoč potreboval kri. IVO PIRROVIC U GRADOVI UMIBAIO Dobri prijatelj Franceta Prešerna je v tej čudoviti lepi samoti pod Gorjanci rad gostil našega velikega pesnika in turnskega Anastazija Griina, ki sta se ob ivanj-dolski žlahtniiii in kolinah duhovito zbadala s sršeni. Pod beležem obokane grajske kleti so skrivajo neznani Prešernovi zabavni verzi, po mišljenju drugih pa se je veliki pevec v kleti samo podpisal. Prežek je Smoletu upravljal Prešernov sošolec Jožef Babnik, za narodopisje in romantično izročilo vnet pisatelj, ki se je skrival pod imenom Buchenhain. Mikale so ga čudne stare pripovedke: o mladeniču, ki se je pustil z dekletom pri Krvavem kamnu na kranjsko hrvaški meji vrh Gorjancev živega zakopati, da bi bila meja večno nepremakljiva; pa tudi o laškem zidarju, ki so ga v grajski veži pod drugo stopnico prav tako živega zazidali, da bi bil grad trdnejši, čemur pa drugi zopet oporekajo, češ da so ga kaznovali le zato, ker je netil upor med zidarji. I Smoletu se je oskrbnik bridko £ pritoževal, da podložniki zanemar-I jajo tlako in slabo odrajtujejo deli setino. »Bodimo veseli, če nam hočejo i sploh kaj dati,« se mu je smejal graščak. še do danes tega Podgorci niso pozabili. Prežek je leta 1840 prodal Smole Hrvatu Štefanu Klesiću iz Sombo-ra, »kanalji vseh kanalij«, ki ni gradu najbrž nikoli čisto plačal. Pozneje ga je kupil na dražbi zaloški Anton Jelovšek pl. Fichtenau, ki se je prepisal 4. otkobra 1844, ne šele 1849, kot napak meni nezgledni šentjernejski kronist Anton Lesjak. Jelovškov oče ali morda ded Jurij je bil še grajski valpet v Zburah pri škocianu. Ko pa si je 1. 1780 iz-dražil za 11.000 nemških goldinarjev graščino Zalog, se je preselil tja in si dokupil še Lukenjski grad, nekoč v lasti znamenitega razbojniškega viteza Erazma Pred-jamskega. Na Prežek so prihajali fichtenauovi otroci z ljubicami samo popivat. Kurnik kokoši, ki so jim jih za urbari j ske dajatve nanosili tlačani, je zapravljivi Gene z veselo družbo naložil na kočijo. V Struških gozdovih se je kletka odprla in je prestrašena perjad sfrfo-tala po drevju. Gospoda je pa kar tam pospala, ko pa so ob prvem svitu zapeli na vejah petelini, so jih plemiči postrelili in se s plenom pripeljali na Prežek, kjer še danes slišiš veselo zgodbo. Ni čudno, da je že drugi rod plemenitih Fichtenauov, prav objestni Gene, Prežek zapravil. Po dogovoru z Langerji, ki so jim bili Jelovški v rodu, grad ne bi smel iz sorodstva. Zato ga je leta 1877 kupil za 23.000 goldinarjev Franc Anton Langer vitez Podgoro iz Bršli-na pri Novem mestu. Langerji so prišli v naše kraje iz nemškega Wurzburga za graščinske oskrbnike. Kot večina grajskih valptov, so kmalu obogateli in postali sami graščaki. Franc Ksaver Langer, gospodar na Pogancih, je ostal vdovec. Otrokoma Cili in Francu Henriku je vzel za vzgojiteljico dvajsetletno starograjsko -siroto Iso, ki ji je bil oče, znani topograf in zgodovinar Franc Anton pl. Breckerfeld, pravkar umrl in zapustil na Starem gradu še blaznega sina Adolfa, čez leto dni se je poganski graščak z Iso poročil. V vojni proti Francozom je poveljeval dolenjskemu brambovskemu bataljonu, pri tem zbolel in mlad umrl. Njegov vnuk Franc Viktor je postal pol stoletja pozneje za očetovo hrabrost »vitez Podgoro«, s pravico, da naslov dedujejo tudj potomci. Franc Viktor Langer je spočetka še plačeval udnino rodoljubni Ma" tiči slovenski, kmalu pa se je zna- DROBNE IZ KOČEVJA IZREDNA KONFERENCA SZDL V RIBNICI Vaškemu turizmu vso podporo Delegati so se v razpravi lotili tudi gospodarstva — Kvalifikacijski sestav zaposlenih bo treba izboljšati, največje notranje rezerve pa so v organizaciji dela — Veliko zanimanje vaških prebivalcev za turizem Izredna konferenca ObO SZDL v Ribnici je bila 27. aprila, na praznik ustanovitve OF. Po slavnostnem govoru se je začel delovni del konference, v katerem so ocenili delovanje Socialistične zveze. Ugotovili so, da je bilo zadnje čase precej razglabljanja o gradivih, ki jih je posredoval nedavni kongres SZDL Slovenije. Socialistična zveza se je lotila analiziranja dela v gospodarstvu in je spremljala napore delovnih organizacij ob reformi. Ribnica: potrebna je sodobna pekarna Zadnje dni so pred edino pekarno v Ribnici stale že od ranega jutra dolge vrste ljudi, ki so čakali na kruh. Kraj ima sicer dve privatni pekarni, toda ko so eno popravljali, druga ni mogla zadovoljiti potreb po kruhu. Ribnica že dolgo potrebuje sodobno pekarno, kot kaže, pa bo še dolgo vse ostalo pri starem. v -r Delegati so menili, da bo treba v bodoče še vedno veliko delati za povečanje proizvodnje in izboljšanje organizacije dela ter strokovnega sestava zaposlenih. Na novo v podjetjih ne zaposlujejo več, pa tudi o kakšnih večjih odpustih ni mogoče govoriti. Kljub temu pa je opaziti vse premalo stremljenj za zaposlovanje visokokvalificiranih delavcev in strokovnjakov v posameznih delovnih organizacijah. Največ je glede tega storjenega v INLESU. Tudi pri investiranju je opaziti spremembe. Podjetja vlagajo zdaj več sredstev v modernizacijo proizvodnje in kupujejo nove stroje. Kolektivi počasi spoznavajo, da imajo velike rezerve v organizaciji dela ter v posodobljenju in pocenitvi proizvodnje. Produktivnost dela bo treba vsekakor povečati. Ugotovili so, da je bilo narobe odpuščati ljudi in ukinjati štipendije, kot so to počeli ponekod. Delegati so razpravljali tudi o kmetijstvu. Tako' je delegat z Gore nad Sodražico poudaril, da se po reformi ni kaj prida spremenilo za hribovskega kmeta, mladina pa še vedno beži s kmetij v industrijo. Predlagal je, naj bi zakon o gozdarstvu dopolnili tako, da bi kmet gospodaril sam z gozdovi do 5 ha površin. Delegat iz Jurjevice je dejal, da je v kmetijskih organizacijah premalo strokovnjakov. Vprašal je, zakaj je toliko kmetijskih strokovnjakov zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih. Zanimiva je bila razprava o turizmu na vasi. Pokazalo se je, da se na vasi zelo zanimajo za turizem, ki si zadnja leta krepko utira pot v Ribniško dolino. Kmetje želijo, naj bi oblastni organi vaškim prebivalcem pomagali pri izboljševanju stanovanjskih prostorov in komunalnem urejanju vasi, saj bi to privabilo mnoge turiste. Preurejene stanovanjske prostore bi lahko ponudili turistom za prenočišča. Po razpravi so ob koncu konference z javnim glasovanjem izvolili kot delegata za VI. kongres SZDL Jugoslavija tovarišico Mileno Boro-vac, upraviteljico osnovne šole v Ribnici. -r Ribniški ribiči odlavljajo ribe, ki so jih zaradi regulacije dela Bistrice prenesli v druge vode. (Foto: J. Prime) SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA Tokrat predvsem o gospodarstvu Lani so bili osebni dohodki sorazmerno nizki, letos pa so se močno povečali — INLES je ustvaril lani največ skladov, izvozil pa je za 1,300.000 dolarjev izdelkov — Beg delavcev v tujino bo mogoče preprečiti samo z zaposlovanjem doma Pol toa ob z ribniškimi ribiči Pred dnevi se je zbralo precej ribniških ribičev v Zlebiču, vendar brez običajnih ribiških pripomočkov. Zanimalo me je kaj bo. Andrej Zaje, gospodar Ribiške družine Ribnica, mi je začel takole razlagati: — Pa dobro poslušajte! Vi, novinarji, običajno vedno vse narobe zapišete. Te dni bosta začeli Vodna skupnost Ljubljanica — Sava in naša občinska skupščina regulirati Bistrico od bivše Ogrinčeve žage do nekdanjega podsten-skega mlina. Mi, ribiči, smo se zbrali tukaj, da bomo v tem delu vode, ki bo regulirana, odlo-vili ribe in jih spustili višje v že regulirane vode. Pri tem delu nam bo pomagal tovariš Peter Bernšek iz Ribogojnice Povodje, ki nam je posodila tudi agregat (mo-torko). Medtem ko je tovariš Peter zaključeval popravilo motor-ke, se je tovariš Zaje še spomnil: — Zapišite še, da sta v tem predelu Bistrice za obstoj ribjega življa potrebna najmanj dva pragova oziroma jezova. Potem sta dva dvignila motorko in odšli smo odlav-ljat. Neki ribič je ugotovil, da pridejo na skupno delo v korist Ribiške družine vedno isti. V začetku odlova ni bilo posebnega uspeha, ker je bila voda globoka. Ob vodi se je nabralo le precej zijal, ki so spraševala, kaj delamo in če iščemo v vodi utopljenca. V bolj plitki vodi je bil učinek elektrike močnejši, saj je tovariš Peter s svojo »električno palico« ribe tako hitro omamljal, da jih je njegov pomočnik včasih komaj sproti lovil v mrežo (podmetalko). V posodah z vodo in »žbolterjih« se je nabiralo vedno več rib, največ potočnih postrvi, pa tudi ša-renke in kleni. Več kosov je bilo kar lepih. Po nekaj, urah lova je z agregata (motorke) zaradi neprestanega tresenja odpadel (ker se je zlomil) prvi vijak. Za silo so neki del zvezali z vrvico, ker pa se je tovarišu Petru pokvarila tudi »električna palica«, so se odločili za krajši počitek. 29. aprila je bila v Ribnici seja občinske skupščine. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o poročilu sveta za blagovni promet in gospodarstvo. V njem so ugotovili, da se je proizvodnja lani precej povečala, čeprav je bilo zaposlenih manj delavcev. Povprečni osebni dohodki so bili lani 62.000 S-DIN na mesec, kar je za 35 odst. več kot predlani. Največje osebne dohodke so imeli v Pletilnici žičnih mrež v Sodražici, kjer je posameznik zaslužil 72.000 S-DIN. Vse delovne organizacije so lani ustvarile 369 milijonov S-DIN skladov, med njimi pa vodi INLES, ki je sam imel 272 milijonov skladov. Sorazmerno največ so dali na sklade v Pletilnici žičnih mrež v Sodražici, kjer je ustvaril vsak zaposleni za sklade po 800 tisoč S-DIN. Po izvozu je bil lani najboljši INLES, ki je izvozil na tuja tržišča za 1,300.000 dolarjev izdelkov. Proizvodnja se je tudi letos do konca marca povečevala. V INLE- šel v vrstah nemške ustavoverne stranke. Dvakrat je bil deželnozbor-ski (1871 in 1877) in enkrat držav-nozborski (1873) poslanec, izvoljen na veleposestniški listi, nazadnje že kot zadolžen berač in »prvak vseh tukajšnjih političnih lumpov«, kot ga je označil neizprosni Trdina. Postal je mestni župan in nespodoben pohujšljivec. Trdina pravi, da je bilo po babjih računih 93 kranjskih in 16 nemških kristjanov in kristjanj, kateri ne bi bili brez njega tega sveta nikoli gledali in tlačil. Stari puritanski šolmašter se je zgražal, češ da so bile poganskemu vitezu vse ženske dobre, lepe in grde, mlade in stare, žlahtne gospodične in blatne svinjarice. Nekateri so sicer menili, da ga je spravilo «a psa samo slabo gospodarjenje, drugi, s Trdino pa, da so mu ljubi-?e pojedle graščino in ves drug irnetek. Cesar je bil na strani drugih, saj je vitezu pisal — takšne so še danes govorice — da ima samo še enega takega prašiča nekje na Štajerskem. No, kakorkoli že, resnica je, da se je leta 1879 oglasil ua Pogancih neki baron Henninger, bivši častnik in ud nemškega viteškega reda, ki ga je poslala neka dunajska banka, da je zadolženi grad dve leti pozneje s posestvom Vred prodal za bore četrtino vrednosti Propadli vitez Podgoro, ki se je ravno četrt stoletja prej oženil 2 Ido pl.. Fichtenau, se je umaknil na ženino posestvo v Bršlinu. Tja le spadal še Lukenjski grad in pa Posestvo Zalog, ki ga je imel v zakupu nekdanji oskrbnik Clarici. Takrat je imel Franc Viktor Langer že kopico odraslih otrok, Jurja, Maksa, Jožeta, Franca in hčerko, ki se je omožila z nekim Podobnikom iz Stične. Jurij Langer, rojen leta 1857, je bil potepuške narave in se je klatil celo s cigani, štirideset let je na stroške premožnejših sorodnikov v tesni sobici na Dunaju študiral zgodovino. Dokopal se je celo do večkratnega doktorata, pa ostal nesposoben za življenje. Toda nekaj je le ostalo po njem: v »plemiškem arhivu« na Dunaju hranijo sveženj njegovih zgodovinskih zapisov in rodovnikov, ki si jih je bil študent z vnemo sestavljal po grajskih arhivih na Prežeku, Starem gradu in Otočcu. Vsi ti zgodovinski viri so bili v zadnji vojni uničeni. Maks Albin Langer, suh in rja-vopolt dolgin, rojen 1. 1956, je bil sodnik v Novem mestu. Na obtožence in priče je nestrpno kričal: »Jaz čem vedet, da morate vi ve det«; kričal je, dokler ni nazadnje popolnoma oglušel in moral prezgodaj v pokoj. Odtlej je bežal pred ljudmi, ki jih ni več razumel. Plah se je umikal v samoto, najrajši na Prežek k mlademu varovancu nečaku Pavlu. Obiskoval je samo še Rudeževe na Gracarjevem turnu. Pravzaprav ni ostajal čisto sam. K njemu se je plazila skozi zadnja grajska vrata iz gozda brhka Mrko-čevka s Kire, ki je pošiljala moža tesarit v hrvaške gozdove. Svojo bajto je odpirala vedno s pištolo v roki, nezaupna zaradi denarja, ki ga je imela vedno dovolj v hiši. Na Prežek se je z lončkom turške kave tihotapila, dokler je ni oskrbnica pregnala in gozdna vrata v grad dala zazidati. Z gluhim vite- zom je kmalu zanosila, ko so ji domači ovaduhi cesarju vdane katoliške stranke spravili moža v ječo na Ljubljanskem gradu, češ da rovari proti cesarju in Avstriji. Leto mlajši sodnikov brat Jožef Langer ali Pepe, kot so ga klicali, je bil čisto drugega kova, sposoben • in marljiv. S Fichtenauovo štipendijo je končal v Leobnu rudarsko visoko šolo. Z diplomo in petimi goldinarji v žepu, kolikor je takrat zaslužil na mesec dober hlapec, je šel po svetu. Po kanadskih rudnikih mu ni ugajalo. Na povratku se je v Londonu seznanil z Rothschildi in Gutmani in postal komercialni direktor njihovih velikih železarn Witkowitzer Eisenvver-ke na Moravskem. Poročil se je z Jožeiino VVeinlechnerjevo iz Gorice, Pipsi, kot so jo doma klicali. Bila je hčerka zdravnika, ki je bil cesarju nekoč izrezal nadležno bradavico in postal dvorni zdravnik in profesor ginekologije. Doktor Wein-lechner je pozneje odprl v Gorici sanatorij Wienerheim. Podedoval ga je sin, Pipsin brat, čigar hčerka Lili se je primožila na Vil-lavicenziov Otočec na Krki. Inžinir Jožef Langer je ostal brez otrok. Na Moravskem je obogatel, se sredi prve svetovne vojne vrnil v domače kraje in zopet kupil Pogance, ki jih je bil zapravil razuzdani oče. Prodal mu jih je Švicar Petsche, ki se je bil zaman prizadeval, da bi mu stekla na Pogancih tovarna špirita. Dežela je pridelala premalo krompirja. Inženir Langer je tovarno nrodal in z izkupičkom plačal grad in posestvo. SU so v tem času naredili za 854 milijonov S-DIN vrednosti, kar je za 11 odst. več kot lani, v Kovinskem podjetju 121 milijonov S-DIN itd. V vseh podjetjih se je v prvem tromesečju letos povečala proizvodnja, za 17 odst. v primerjavi s prvim tromesečjem lani. Osebni dohodki pa so se v enaki primerjavi povečali letos za 30 do 40 odst. Letos so najvišji v Kovinskem podjetju (povprečni osebni dohodek 83.000 S-DIN) najmanjši pa pri GRADBENIKU, kar je razumljivo, ker ima ta prvo četrtletje v mrtvi sezoni. Na seji so razpravi j ah tudi o zaposlovanju delovne sile. Znano je, da odhaja precej ljudi iz Ribniške doline na delo v tujino. Izseljevanje bo mogoče preprečiti samo s tem, da bodo delovne organizacije povečale svoje proizvodne zmogljivosti in zaposlile več ljudi, pa tudi organizacijo dela bo treba izboljšati, da bo zaslužek večji. Odborniki so poudarili, da ima naša skupnost veliko večje koristi od ljudi, ki delajo doma, kot pa od onih, ki odhajajo v tujino. Na seji so poslušali še po- ročilo sanitarne inšpekcije, poročilo o delu zdravstvenega doma v Ribnici za 1965, ter sprejeli odlok o javnem redu in miru v občini, odlok o združitvi splošnega volilnega imenika z registrom stalnega prebivalstva v občini in imenovali 7-člansko komisijo za odlikovanja. Odborniki so na seji rešili še več upravnopravnih in go-spodarskopravnih zadev. Veterinar Anton sobar je bil imenovan za veterinarskega inšpektorja, Rudi Brinšek in Janez češarek sta bila imenovana v svet Zavoda za zaposlovanje delavcev v Novem mestu, imenovali so 3-član-sko komisijo za likvidacijo bivšega stanovanjskega sklada ter sprejeli odlok o tuber-kulinizaciji govedi in odlok o premijah za kravje mleko. Za tuberkulinizaeijo goved bodo plačali kmetje 6 N-DIN od vsake glave, premija za mleko pa je 10 S-DIN od litra. Skupščina je sprejela tudi sklep o sofinanciranju nove ljubljanske bolnišnice, za kar bo prispevala 37 milijonov S-DIN, to vsoto pa bodo vplačali v obrokih do leta 1971. Težave nekatere komuniste begajo Na razširjenem plenumu ZK v Ribnici so 4. maja ugotovili, da nekatera podjetja in nekateri komunisti še niso povsem dojeli bistva gospodarske reforme. Težave, ki so prišle z njo, komuniste begajo, za kar pa ni vzrokov. Nadalje so rekli, da je v Kovinskem podjetju še obrtniška miselnost, čeprav že dolgo nima obrtniške dejavnosti. Podjetje potrebuje visokokvalificiran kader. Ribniški obrat KGP iz Kočevja pa pri odločanju nima vseh pravic, četudi ima obratni delavski svet, zato samoupravljanje ne more do veljave. V razpravi so tudi menili, da so se v gospodarskih organizacijah skladi zmanjšali na račun osebnih dohodkov, ki so se letos v primerjavi z letom 1975 skoraj za polovico povečali. Nedvomno se bo takšen način gospodarjenja podjetjem maščeval. Beseda je tekla še o delu komunistov v trgovskem podjetju, aktivu komunistov pri občinski skupščini in podobnem. Razprava je zajela skoraj same kritične primere. človek bi imel vtis, da smo včasih preveč kritični, pa ni tako. Le poglejmo resnici v oči! -r »Človek v mestu« zanimal samo dve mladinki Ribniška delavska univerza je v sodelovanju z zdravstvenim domom priredila predavanje »človek v mestu«. V Loškem potoku in Sodražici so imeli dobro udeležbo, v Ribnici pa sta prišli na predavanje samo dve mladinki. V juniju se bosta končala tečaja nemščine in angleščine,. 11. maja bo krajši seminar o stanovanjski reformi za predstavnike hišnih svetov, 16. maja pa se bo začel 6-dnevni tečaj o higieni živil, za katerega se je že pri ta vilo nad 90 ljudi- Maja ah junija bo seminar o varstvu pri delu, mesec kasneje pa začetni in nadaljevalni tečaj za oblpčno varjenje. Za vodilne uslužbence gospodarskih organizacij pripravlja delavska univerza predavani n gospo- Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V BREŽICAH Občani dobijo premalo odgovorov Na vasi so bili člani SZDL zadnje čase najbolj aktivni — toda ponekod so občani oglušeli za potrebe domačega kraja — Kmetje si želijo kreditov za nabavo mehanizacije, teh pa jim zadruge ne morejo dati — V Brežicah je najbolj pereče šolstvo in otroško varstvo Komaj štirje meseci so potekli od predkongresne konference SZDL v Brežicah, pa vendar je bila razprava delegatov tudi 26. aprila zelo bogata. Udeležencev je bilo sicer na tej konferenci precej manj, zrqp pa se je prijavilo k besedi skoraj polovico prisotnih. Uresničevanja sklepov decembrske konference po tako kratkem času ni bilo še mogoče ocenjevati, ker so sklepi dolgoročni. Delegati pa so vendarle načeli vprašanje, če so se jih člani lotili z zadostno voljo in pripravljenostjo. Poudarili so, da se je treba v prihodnje izogibati vprašanja »kaj ste naredili« in ga zamenjati s »kaj smo naredili«. Dejavnost Socialistične zve. ze je bilo zadnje čase najbolj čutiti na vasi. Krajevne organizacije SO sklicevale vrsto razgovorov s kmeti, v katerih so obravnavali zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva, spremembe v gospodarjenju z gozdovi in krajevne samoprispevke. Ta prizadevnost za obravnavanje splošnih in krajevnih problemov pa ne velja za vse kraje v občini. Ponekod so pokazali kaj malo posluha za krajevne potrebe in tudi na zbore niso prišli. Tako na primer na Veliki Dolini zborov sploh ni bilo, in tam se tudi o samoprispevkih niso nič dogovarjali, čeprav so ponekod potrebe še velike. Morda so se take oblike stikov z občani preživele in so se jih ljudje naveličali, to da kljub vsemu bodo morali pokazati več^o voljo vsaj za sodelovanje v krajevnih skupnostih, ki jih zdaj upravljajo občani. Na ta vprašanja je skušal odgovoriti tov. Lesin- Na brežiški trg prihajajo lončarji vsako soboto prodajat svoje izdelke. Največ prinašajo cvetličnih loncev, ki jih brežiške gospodinje pridno kupujejo. (Foto: J. Teppev) V nedeljo na sprejem štafete v Brežicah! Iz Novega mesta bo 15. maja prispela v Brežice zvezna Titova štafeta, kjer ji bodo priredili slovesen sprejem. Svečanost bo ob 17.30 pred prosvetnim domom. Tedaj bodo pritekle v Brežice tudi občinske štafete. Pozdrave za tovariša Tita bodo prinesli pionirji in mladinci iz vseh popolnih osnovnih šol v občini. Na sprejemu štafet bo igrala kapelska godba na pihala, mladinski pevski zbor Osnovne šole bratov Ribarjev pa bo zapel nekaj pesmi. Občinski komite Zveze mladine vabi mestno prebivalstvo, naj se sprejema štafete udeleži polno-številno in tako pripomore, da bo prireditev bolj slovesna. Tudi mesto naj tisti dan dobi praznično podobo, zato naj iz vseh hiš zaplapolajo zastave! šek. Omenil je, da dobijo ljudje na zborih in sestankih SZDL premalo odgovorov o tem, kako so pristojni občinski organi sprejeli njihove pobude in sklepe oz. kaj so ukrenili. Delegati kmetje so nadalje načeli vprašanje kreditiranja kmečkih proizvajalcev za nabavo mehanizacije, za obnovo vinogradov in podobno. Predstavnik zadruge je pojasnil, da kmetijske organizacije niso toliko močne, da bi dajale kmetom večja posojila, preostane torej le banka. Kako dolgo še? Razprava se je nadalje zaustavila pri šolstvu in otroškem varstvu. V šolstvu naj bi z zakonom čimprej zagotovili boljše vire financiranja, pri delitvi sredstev iz občinskega šolskega sklada pa poiskali manj subjektivne načine za razdeljevanje denarja po šolah. Ne bi se namreč smelo dogajati, da bi upravni organi skupščine posegali v to delitev. Delegati so nadalje poudarili potrebo po novi osnovni šoli v Brežicah. Niso se strinjali z odločitvijo republiške skupščine, po kateri morejo dobiti posojilo republike za gradnjo šol le dotirane občine. V Brežicah so razmere nevzdržne in jeseni se bodo še poslabšale. Beseda je tekla nato še o otroškem varstvu, ki je v Brežicah urejeno le za predšolske otroke. Konferenca je sklenila, naj bi o teh problemih razpravljala občinska skupščina. Z delom kongresa SZDL v Ljubjani so seznanili prisotne delegati iz brežiške občine. Na konferenci so nato izvolili delegata za 6. kongres SZDL Jugoslavije. Udeležil se ga bo tov. Janez Pirnat, sodnik občinskega sodišča v Brežicah. Jeseni ponoven pregled davčnih okolišev Kmetijska zemljišča v brežiški občini so razmejena na štiri davčne okoliše. Odborniki so glede razdelitve izrekli precej pripomb, češ da meje niso vedno najbolj pravične. Nekateri so celo predlagali, naj bi okoliše ukinili in tako poenostavili plačevanje davkov. Zadnjikrat pa so se na seji skupščine dogovorih, da sredi leta ne kaže ničesar spreminjati, da pa bo jeseni strokovna in nepristranska komisija ponovno pregledala vse kmetijske površine in predlagala spremembe. Za letos naj si torej kmetovalci ne obetajo novih meja med posameznimi okoliši, za prihodnje leto pa bo skupščina pravočasno sprejela morebitne upravičene spremembe. Partizanska pesem invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane je v počastitev 25-let-nice vstaje in praznika dela mogočno zadonela v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Zbor je vodil dirigent Radovan Gobec. (Foto: Baškovič) Koncerti, izleti, zabave in kopanje Rekordno število gostov v Čateških Toplicah — V prazničnih dneh je obiskalo zdravilišče blizu 8.000 ljudi — Največ obiskovalcev je bilo iz hrvaške prestolnice V prostorih brežiške gimnazije se je pred kratkim odvijal 80-urni tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral občinski odbor Rdečega križa. Tečaj pod vodstvom dr. Aleksičeve je uspešno končalo 25 slušateljev iz raznih brežiških kolektivov. Razen tega potekajo 20-urni tečaji prve pomoči po vseh osemletkah. (Foto: Damjan Vahen) Koncert partizanskih pesmi, ki jih je invalidski pevski zbor iz Ljubljane 26. aprila zvečer zapel v slavnostni dvorani brežiškega gradu, je bil slovesen uvod v praznično razpoloženje. Nastop slove-čih pevcev je poslušalo blizu 600 ljudi. Prišli so tudi gostje iz sosednjih občin in bili z domačini vred nadvse navdušeni nad prireditvijo v tako čudoviti in izredno akustični dvorani. Mnogi je do tedaj sploh niso poznali, čeprav žive v neposredni bližini. Zvečer pred praznikom dela so nastopili pevski zbori na Bizeljskem. Koncert so pripravili pevci iz raznih krajev brežiške občine. To prireditev so organizirali v okviru spodnjeposavske kulturno prosvetne revije. V prvomajskih dneh so bile mestne ulice prazne in tihe. Sončni dnevi so zvabili meščane na izlete v okolico. Zla- SZDL bo sklicala plenum o otroškem varstvu Odbor konference za družbeno aktivnost žensk v Brežicah se bo te dni sestal in pripravil gradivo za bližnji plenum SZDL o otroškem varstvu v občini. Najbolj pereče so razmere v Brežicah, kjer je sicer že varstvena ustanova za predšolske otroke, vendar nima zadostnih zmogljivosti, ker ji manjkajo prostori. Za varstvo šolarjev pa v mestu sploh ni poskrbljeno, čeprav je med njimi veliko otrok, katerih očetje in matere so zaposleni. Tudi mi pomagamo Indiji V šoli smo večkrat slišali o lakoti, ki preti otrokom v Indiji, zato smo se odločili, da tudi mi nekaj zberemo. Na delo so šli vsi razredi in nabrali 203.051 starih dinarjev, največ 4c — 15.339 starih dinarjev. Učenci smo zbirali star papir in odpadke ter lo prodali. Veseli smo, da lahko pomagamo vrstnikom v In, diji, čeprav naš prispevek ni hudo velik. UČENCI OSNOVNE SOLE BRATOV RIBAR.1EV V BREŽICAH Matični urad Artiče V aprilu ni bilo rojstev. Poročilu sta se: Ivan Fakin, delavec iz Raven in Ana Ban, poljedelka iz Pečic. Umrli so: Antonija Sikošek, preužitkarica iz Križ, 68 let; Pavla Kos, gospodinja iz Trebeža, 65 let; Marija Žerjav, preužitkarica iz Trebeža, 80 let in Anton Preda-nič, upokojenec iz Trebeža, 61 let. sti veliko obiskovalcev so imeli v Pišecah. V tem času so gostje napolnili tudi ča-teške Toplice, kjer so zabeležili 154 izrednih nočitev, vseh gostov pa je bilo blizu 8000. Prvega maja je bilo odprto letno kopališče v zdravilišču. Obiskalo ga je 182 kopalcev. Naslednji dan jih je prišlo že 954, v torek pa 1134. Vseh kopalcev v zunanjem bazenu je bilo torej 2272. Za vstop nino in okrepčila so pri blagajni dobili 6447 N din. Nekateri obiskovalci zdra- vilišča so si izbrali za kopanje zaprti bazen, v katerem je bilo od 30. aprila do vključno 3. maja 937 kopalcev. Za vstopnino so dobili v tem bazenu 3245 N din. Na prakir-nem prostoru je bilo vse dni ogromno avtomobilov. Največ se jih je ustavilo tam 2. maja. Tedaj so jih našteli 609. V Toplicah so ob tolikšnem navalu gostov napravili tudi veliko prometa. Zvedeli smo, da so dobili 51.553 N din. Največ obiskovalcev je prišlo iz sosednje hrvaške republike. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožefa Bevc iz Kostanjka — deklico, Brigita Pre-vejšek iz Gor. Lepe vasi — dečka, Marija Kovačič iz Sentlenarta — Suzano, Ana Zore iz Loga — dečka, Marta Hvale iz Orešja — Slavka, Dorica Vlaški iz Brežic — deklico, Jožefa Vilčnik z Blance — Jožico, Jožica Pire iz Krškega — Alenko, Jor.ipa Bogovič iz Klanjca — dečka, Majda Zveirlič iz Krškega — Martinko, Mara Ko-vačevič iz Vrbine — dečka, Lidija Pire s Senovega — Edito. Pavla Zidar iz Brestanice — Katarino Marija Tabor iz Smarčnega — Ro-berta, Kristina Kozmus z Žagarskega vrha — dečka, Zlata Molan lz Zadovinka — Silvo in Renato, Gordana Krstič iz Brežic - Ma jo, Jožica Skofljanc iz Brežic — deklico, Marija Leš iz Brezine — dečka, Anastazija Glušič iz Javor, ka — deklico. Draga Letina iz Male Gorice Djurdjo, Ana Zarn iz Nemške gore — dečka, Marija Kuhar iz Mladja — deklico, Nada Kranjc iz Krške vasi — dečka, Iva de Costa iz Brežic — Blaža, Marija Divjak iz Canja — Milico, Ivana Romih iz Canja — deklico, Ana Resnik iz Drnovega — Jože. fo. Vida Pevec iz Lesko vca — dečka, Marija Rozman z Bizelj-skega — dečka Anka Mikšič iz Poljanice — dečka. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Justina Ban, žena kmeta iz Sp. Pohance, je pad'r v vinogradu in si poškodovala nogo; Jože Ošno-var, delavec iz Krškega, je padel v cestni kanal in si poškodoval glavo; Rudolf (ialič, kmet iz Draš, je padel z lestve in si zlomil roko; Branka Ivekoviča, sina kmeta iz Razdrtega, je nekdo z nožem zabodel v trebuh; Jože Oštir, delavec iz Vrbine, je padel z motorjem in si poškodoval glavo; Stjepan Teribaj; delavec iz Klake, je pedel s kamiona in dobil notranje poškodbe. Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Celje, komisija ■>» razpis in sprejem delavcev za KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE CELJE razglaša prosto delovno mesto EVIDENTIČARJA PRI KOMUNALNEM ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE - V DELOVNI ENOTI V BREŽICAH Zavod lahko nudi stanovanje s 1. avgustom 1966. POGOJI: končana gimnazija ali srednja ekonomska šola, če je moški, mora imeti odsluženo vojaško obveznost. Poskusno delo traja 10 dni. Kandidati naj naslovijo prošnje z življenjepisom, dokazili o strokovni usposobljenosti, o odslužitvi vojaške obveznosti in opisom dosedanjega dela na Komunalni zavod za zaposlovanje Celje, šlandrov trg št. 7, poštni predal 85, naslovijo pa naj jih na komisijo za razpis in sprejem delavcev. Rok za sprejem prošenj je 15 dni po objavi tega razglasa. Prošnje morajo biti kolkovane s 50.— starih dinarjev takse. BREŽIŠKE VESTI f&s Z OBČINSKE KONFERENCE SZDL V KRŠKEM V treh mesecih 43 razgovorov na vasi šolstvo tudi tokrat deležno velike pozornosti — Pri osebnih dohodkih uči-teljstva in stroških na učenca so po mnenju delegatov v slovenskih občinah Prevelike razlike — za enoten program — Mladino iz krške občine naj bi šole bolj usmerjale v kmetijske poklice V Krškem je bila 29. aprila občinska konferenca Socialistične zveze. Predsednik Peter Markovič je v uvodnem referatu ocenil delo organizacij SZDL med dvema konferencama od januarja do konca aprila 1966. V tem času je bila politična dejavnost najbolj živahna na vasi. Občinski odbor SZDL je z Agro-kombinatom priredil 43 raz- govorov s kmeti. V nekaterih krajih so se celo po petkrat srečali z vaščani. Obravnavali so zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, zakon o gozdovih in razne strokovne teme iz kmetijske panoge. Strokovne nasvete so dajali kmetom agronomi iz Agro-kombinata. Kmetijstvo v občini so obravnavali člani SZDL na Strokovna šola za kmečko mladino Dvoletna sadjarska šola v Krškem bo svoj učni program spremenila in izobraževala kvalificirane Kmetijske delavce več poklicev. Absolvent šole bo lahko kvalificirani sadjar, pa tudi kvalificirani živinorejski delavec, poljedelec in podobno, šola bo začela ustvarjati lasten proizvodni obrat, na katerem se bodo učenci praktično usposabljali. Kot je videti, se bo lahko vselila v svojo stavbo, kjer bo na voljo več prostora. Za zasebne kmetovalce je zelo važno to da bo šola v po- sebej prirejenem pouku, ki bo v zimskih mesecih, izobraževala tudi kmečke fante in dekleta z zasebnih kmetij. Na seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo so sklenili predlagati tudi to, da bi na osnovnih šolah uvedli po dve uri praktičnega kmetijskega pouka na teden. S tem bodo mnogi kmečki otroci, ki so končali osemletko, dobili možnost za izobraževanje v kmetijstvu. To bo v prid zasebnim kmetom, pa tudi vsej družbi, saj bo tudi v kmetijstvu znanje začelo postajati iskana vrednota. Zadovoljni cicibani uživajo blagodati sonca in tople vode. Posnetek je iz otroškega bazena v Krškem, kjer se je med prazniki kar trlo kopalcev, v sredo pa so tile malčki malone sami kraljevali v bazenu za najmlajše. (Foto: J. Teppev) KRŠKE NOVICE ■ NOVO GOSTIŠČE je odprl 28. aprila zasebnik Ivan Vanič ob avtobusni postaji pri starem krškem mostu. Gostišče je zelo lepo opremljeno in je lahko za zgled vsem gostinskim obratom. V isti stavbi je bila že pred drugo svetovno vojno znana Vaničeva tlo-sarska gostilna, v kateri so se radi "stavljali savinjski splavarji. B OTVOUITEV NOVEGA KEGLJIŠČA na Resi, ki je bila predvidena za 1. maj, je bila odložena zaradi tehničnih ovir Nekatera dela so se namreč zavlekla. 2 ODBO.IKARJI ZE IGRAJO na novo zgrajenem asfaltnem igrišču °b oazenu pri tovarni. Dogovorili so se, da bo trening vsako sredo °° 17. uri popoldne B PLAVALCI CELULOZARJA se Pridno pripravljajo no množičen nastop, ki bo 29. maja v Krškem v počastitev dneva mladosti. Ugodno vreme in topla voda jim omogočata redne treninge. Trenira jih klubski trener tov. Nlko Zibret. B ZA RED IN ČISTOČO v Stanovanjskih naseljih tovarne papir- ja in celuloze v Krškem bosta skrbela dva upokojenca. V ta namen ju bo najela tovarna. Vzdrževala bosta tudi nasade in zelenice. Lahko upamo, da bo poslej več reda. ■ VELIK HRUP, ki ga povzročajo zvočniki na plavalnem bazenu pri tovarni, moti okoliške stanovalce. Nihče ne more popoldne spati ali počivati zavoljo glasbe, ki jo prenašajo ti zvočniki. Morda bo uprava bazena le našla kakšno rešitev? B GARAŽ ZELO PRIMANJKUJE tudi v Krškem. Avtomobilov je vedno več, najemnine za garaže, ki jih je lansko leto zgradilo gradbeno podjetje SAVA, pa so, kot je videti, previsoKe. Mesečna iiajem-nina je 50 N din. Posamezniki postavljajo zasilna zavetišča za fičke, leta pa ne prispevajo kaj veliko k lepi podobi mesta. B UALJNOVODNA ŽICA je Oila napeta prenizko in so jo morali zaradi gradnje novega mostu .n vodovodov napeti više. Delavci ELEKTRA Krško so pred nedavnim povišali železni drog, ki nosi daljnovodno napeljavo. predkongresnem plenumu. Tedaj je bila na dnevnem re-dr tudi šolska problematika. Oboje so delegati obnovili v razpravi na zadnji konferenci. Zlasti šolstvu so znova namenili veliko pozornost, izhajajoč iz predsednikovega uvoda, v katerem je označil vlogo in naloge občinske skupščine pri razvoju družbenih služb. Pri tem je tov. Markovič zlasti poudaril različne možnosti za zadovoljitev skupnih potreb v občinah. Razprava je nato podrobneje prikazala odnose med skupščino in delovnimi organizacijami. Delegati so opozorili na škodljivost zapiranja delovnih organizacij, nakar so delegati iz podjetij izjavljali, da so izdatki za šolstvo preveliki, saj morajo nekatera podjetja vzdrževati tudi svoje poklicne šole. To sta Celuloza in senovški rudnik. Razpravo o šolstvu je dopolnil že stari refren o osebnih dohodkih v prosveti, ki se nikakor ne morejo pomakniti nekaj stopnic navzgor, da bi se vsaj nekoliko izenačili z drugimi poklici. V težavah se je znašla zlasti tehniška srednja šola, s katere inženirji bežijo nazaj v proizvodnjo, kajti tam jih lahko mnogo bolje plačajo V razpravi so nadalje opozorili, da je še vedno prevelika razlika med stroški na učenoa v posameznih občinah, saj znaša, jo ti v Sloveniji od 53.000 din do 165.000 din. Osnovnim šolam v občini so. predlagali, naj bi mladino navajale k delu na kmetiji in vzbudile zlasti zanimanje za sadjarsko stroko, ki ima prav v krški občini veliko bodočnost. Udeleženci kongresa v Ljubljani so na konferenci poročali o razpravah v kongresnih komisijah, v katerih so sodelovali. Delegati so se odločili, da jih bo na šestem kongresu SZDL Jugoslavije zastopala tov. Rezka Pirčeva, predsednica občinske zveze DPM »Poznaš pionirsko in mladinsko organizacijo?« 6. maja se je v Podbočju sestalo na občinskem tekmovanju 9 mladinskih ekip iz osnovnih šol občine Krško. Tekmovale so ekipe iz Brestanice, Kostanjevice, Leskov-ca, Krškega, Vidma, Rake, Senovega, Koprivnice in Podbočja. Vse so dosegle zelo dobre rezultate, saj je 7 ekip osvojilo od 83 do 89 točk od 90 možnih. Najbolje sta bila ocenjeni ekipi Krškega in Koprivnice. Tekmovalci so odgovarjali o zgodovinskem razvoju mladinske organizacije, o mladinski OF, o razvoju pionirske organizacije, mladinskih delovnih akcijah in o poznavanju statuta ZMS. Domačini — gostitelji so ob tej priložnosti pripravili pisan kulturni program. Novo vodstvo DS in upravni odbor 21. aprila letos je delavski svet tovarne papirja in celuloze v Krškem izvolil za predsednika Jožeta Habinca, za namestnika pa inž. Alojza Skrabla. Na isti seji so izvolili tudi nov upravni odbor; ta je na svoji prvi seji 29- aprila izvolil za predsednika UO Zorana Dularja, za namestnika pa Staneta Pevca. Vojaške vaje rezervnih oficirjev in podoficirjev v krški občini zaslužijo vso pozornost. Pred nedavnim je tamkajšnja organizacija ZKOP priredila kombinirano vajo, ki je potekala takole: najprej so udeležence teoretično seznanili z osnovnimi pravili napada, upoštevajoč razne inačice in pogoje, v katerih enota napada. Vse našteto so obdelali s pomočjo skic, nato pa vajo uresničili na terenu. Razprava v prvem delu vaje je bila zelo živahna, prisotni pa so v boju mišljenj posredovali mnogo inačic. Na sliki: udeleženci z zanimanjem sodelujejo v teoretičnem delu vaje. (Foto: J. Dragović, Novo mesto) DELOVNA KONFERENCA RUDNIŠKEGA SINDIKATA Glavna točka: skrajšan (telovnik V senovskem rudniku še niso ustvarjeni vsi pogoji za prehod na skrajšani delovnik. Treba bo storiti še marsikaj, da se proizvodnja ne bo zmanjšala in da ne bo treba najeti več ljudi. Predvsem bo treba prilagoditi novim pogojem organizacijo dela, tako so ugotovili na konferenci. Storilnost se bo morala povečati za okoli 10 odst., stroški proizvodnje pa zmanjšati za okoli 65 milijonov S din. Prihranke bodo lahko ustvarili tako, da bodo nakopali več debelega premoga, ki je dražji. 65 milijonov S din prihrankov ni majhna reč. Precej se bo zbralo z zmanjšanjem porabe električnega toka, jamskega lesa in streliv. Delovne stroje bodo preuredili iz pnevmatičnega na električni pogon, ropali bodo' jamski les v opuščenih rovih in ga upo-raoljali za nadaljnje vzdrževanje. Na deloviščih, kjer razstreljujejo, pa bodo v bodoče manj razstreljevali in puščali polne sipke, da se premog ne bo drobil. S temi ukrepi in še z nekaterimi drugimi bodo zmanjšali stroške. Dirkalni stezi brez skrbnika Stadion v Krškem že nekaj let propada - O njegovem vzdrževanju bo razpravljala občinska skupščina Kmalu bo minilo 20 let, odkar so v Krškem napravili konjsko dirkalno stezo in tribuno. Leta 1955 so uredili stezo za speedway dirke. Na stadion z obema športnima objektoma so Krčani ponosni, zato s težkim srcem gledajo, kako propada. Kakih 6 let nazaj stadion nima pravega skrbnika. Vzdrževala naj bi ga komunalna uprava oziroma sedanji zavod za komunalno dejavnost, ki pa za te namene nima sredstev. Vsako leto uredijo stadion za speedway dirke člani AMD, toda le toliko, kolikor je za nastop dirkačev nujno potrebno. Zaščite je trenutno najbolj potrebna tribuna, sicer bo popolnoma propadla. Tudi ograjo je treba obnoviti, urediti parkišče in podobno. V kratkem bo o vzdrževanju stadiona razpravljala občinska skupščina in določila skrbnika. Skupščina bo morala prispevati za redno vdrževanje tudi del sredstev. AMD je pripravljeno upravljati stadion, če bo dobilo denar za sanacijo. Dohodki od prireditev nikakor ne zadoščajo, čeprav uporabljajo stadion tudi nogometaši, TVD Partizan in šolska mladina. Ta največji športni objekt v Krškem ne sme več propadati. Odborniki se bodo gotovo zavzeli zanj, saj se bo pred javnostjo težko opra- Dijaki TSŠ za dan mladosti Dijaki tehniške srednje šole v Krškem so dali pobudo za športna tekmovanja v počastitev dneva mladosti. K sodelovanju bodo povabili predstavnike garnizona Cerklje, da bi skupaj z njimi organizirali športne dvoboje med dijaki in pripadniki JLA. Tekmovanja so predvideli 22. maja. vičiti, če bo škoda še rasla. Zlasti pa bo to težko zaradi tega, ker so občani zgradili stadion v veliko težjih časih po vojni in žrtvovali številne prostovoljne ure, združene s hudimi napori. pa tudi povečali storilnost. Osebni dohodki se ne bodo zmanjšali. Izmed treh piredlogov za uvedbo skrajšanega delovnika se bodo po preizkusnem obdobju odločili za tistega, ki bo najboljši. Na konferenci so poudarili, da je uspeh skrajšanega delovnika precej odvisen od ljudi in intenzivnosti dela. V razpravi so načeli tudi razvedrilo rudarjev, za katerega je na Senovem slabo preskrbljeno. Mnogi, ki ne morejo na dopust na morje ali v hribe, se v želji po razvedrilu in spremembi okolja odpravljajo na delo k okoliškim kmetom. V rudnik se seveda vračajo utrujeni, nekateri pa se pri delu na kmetih tudi opijajo. Predlagali so, naj bi se tudi na Senovem kaj uredilo za nedeljski počitek in za razvedrilo v času dopustov. Na koncu so se lotili še nesreč pri delu in ugotovili, da jih je še vedno preveč. Največkrat jim botruje malomarnost ponesrečencev, ki ne upoštevajo varnostnih predpisov. R. KOZOLE DROBNE S SENOVEGA B ODDAJO »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« so priredili 24. aprila v osnovini šob na Senovem pionirji odreda »črnih rudarjev«. Oddaja je potekala pod naslorvom »Kdo več ve — kdo bolje zna«. Gradivo je bilo obsežno in zahtevno, mlade tekmovalce pa je nagrajevala s ploskanjem polna dvorana obiskovalcev- Čisti dohodek prireditve so namenili za občinsko tekmovanje. Najboljši so prejeli denarne nagrade. B ŽE DRUGIČ JE ZMAGO VALEČ senovski nogometni klub Partizan. 1. maja so igrali na prvenstveni tekmi z nogometnim klubom iz Zreč in ga premagli s 5:1. Senov-čani so imeli doslej smolo samo v Rogaški Slatini, kjer so izgubili tekmo. Nogometni šport se je letos na Senovem prav lepo začel in vsi navijači so tega veseli. fl CESTNA RAZSVETLJAVA skozi Senovo še vedno ni popravljena, ker baje ni denarja. Po tridnevnem dežju, ki je kar dobro opral cesto, pa so še v deževnem dnevu začeli s pranjem iz hidrantov. Ljudje menijo, da to ni bilo potrebno. Denar, ki je bil porabljen za pranje ceste, bi Lahko koristil za popravilo javne razsvetljave, ta pa je res slaba. TURISTIČNO DRUŠTVO V KRŠKEM je v smislu razpisa za prispevke v »Pustnih novicah« nagradilo tri najboljša dela in sicer: 1. PUSTNA KRONIKA z nagrado 6.000 Sdin 2. KOSTANJEVIŠKI BIK z nagrado 4.000 Sdin 3. KDO O KOM z nagrado 2.000 Sdin Nagrajence prosimo, naj dvignejo gornje zneske za svoje prispevke do vključno 31. maja 1966 v pisarni Turističnega društva Krško, Dalmatinova 7. Ć0 *y|sn ifi| Voi^ki in šolarji za dan mladosti V počastitev dneva mladosti bodo odšli 14. maja m'a di sevniški šolarji na obisk k vojakom v Brežice, kje1; bodo s programom skupno proslavili dan mladosti in dan letalstva 21, maja. Vojaki bodo obisk vrnili 24. maja. Tudi letos kolonija Združenja borcev Že nekaj let letujejo člani ZB in ožji člani njihovih družin v medobčinski počitniški koloniji v Rovinju, kjer imajo dve počitniški hišici. Letos bo kolonija odprta od 27. junija do 15. septembra in bo imela osem izmen. Cena oskrbnega dne se je povečala od lanskih 900 S din na 1600 S din, vendar bodo nekaj prispevali odbor in krajevne organizacije, da bo cena nižja. Primož: kaj bo z gradnjo? Lani so na Primožu zgradili šolo do četrte faze, tako da je sedaj pod streho, vendar je neometana in neopremljena. Ker je čas, da šolo dokončajo, vaščani vedno pogosteje sprašujejo, če bodo sredstva, vendar ne dobijo odgovora. IZREDNA KONFERENCA SZDL V SEVNICI Največja pozornost velja kmetijstvu Pravkar izšolani gasilski podčastniki iz Sevnice, Krškega in Brežic so si 17. aprila ogledali opremljenost operativne enote PGD Sevnica. Na sliki je sevniški gasilski dom, pred njim pa vozila v pripravljenosti (Foto: J. Teppey) USCA: bodo popustile bančne Mm Pri uvozu materiala se podjetje še vedno srečuje z deviznimi težavami — Prvo četrtletje je bilo uspešno zaključeno — Na zunaj umiritev, na znotraj utrjevanje — Tudi v administraciji bodo nagrajevali po učinku Konfekcija LISCA je dosegla stopnjo, ko ne snuje več načrtov za širjenje obratov, ampak daje prednost organizacijski in kadrovski utrditvi podjetja. Kolektiv šteje to med poglavitne naloge, ki bodo terjale od ljudi veliko zavzetosti in strokovnih naporov. Umiritev na zunaj pa seveda ne pomeni zastoja, ampak nujno utrditev širo-kopoteznih načrtov desetletnega razvoja podjetja. Rezultati teh prizadevanj se že kažejo v količini in kakovosti izdelkov, delavke pa občutijo njihov odraz pri naraščajočih (osebnih fc>»jem-kih. Dosegle so izredno visoko povprečje 700 NDIN na mesec. Za nagrajevanje delavcev v administraciji pripravljajo analizo, tako da bodo tudi v upravi merili učinek pri delu. V podjetju ugotavljajo, da bo treba dopolniti nagrajevanje delavk pri strojih in ločiti posamezne delovne operacije na več težavnostnih stopenj. Predvidevajo razporeditev na tri skupine, za kar so dale pobudo nekatere dobre, starejše delavke. Upravičeno so se pritoževale, ker so zaradi premeščanja na druga delovna mesta večkrat zaslužile manj kot novinke, ki so po izuči-tvi leto dni ali več neprekinjeno opravljale isto delo. Takim premestitvam pa se v podjetju ni mogoče izogniti zaradi bolniških izostankov in porodniških dopustov. Za delo, ki ga je prej opravljala ena delavka, morajo včasih prve dni po njeni odsotnosti odrediti po dve ah celo tri druge, dokler namestnica časovno ne obvla- V Gabrijelah kmalu vaški vodnjak Lepo vreme . zadnjem tednu je prebuddlo prebivalce okrog vaškega vodnjaka v Gabrijelah, ki bodo dobile do konca tega meseca lepši videz, ko bodo uredili vodnjak. Potrebno je le še nekaj cementa in peska, da bo delo končano. D. B. da delovne operacije. Zanimivi so podatki za proizvodnjo v prvem trimesečju letos. V primerjavi s planom za to obdobje so njen obseg presegli za 7 odstotkov, kljub zmanjšanemu številu zaposlenih. Teh je bilo za 8 odstotkov manj, ker se povečuje število porodniških dopustov. Dobro poteka letos tudi izvoz, saj So plan celo presegli za 1,7 odstotka. V tujino so prodali za 4,192.000 N DIN izdelkov, do konca tega leta pa jih morajo izvoziti za 16,490.000 N DIN. Podjetje je vseskozi vezano na uvoz materiala, kakršnega naše tovarne še ne izdelujejo. Tu pa se LISCA že vrsto let srečuje z nepremagljivim obzidjem bančnih trdnjav, tci se nikakor ne morejo otresti okornega poslovanja in dodeljevanja deviz po utečenih administrativnih kanalih. Kamenško: sami gradijo cesto Kamenško je zaselek nad Krmeljem z lepimi vinogradi. V tem hribovitem kraju so dolgo živeli vaščani sami zase. Lastniki gozdov in vinogradov, ki ležijo ob poti na Kamenško, so sklenili, da naredijo cesto. Vaščani Hinjc, Brezjega, Gomile, Ogorelk in Kamenškega so se z izredno voljo lotili dela. Z lastnimi sredstvi so naredili traso, s prostovoljnim delom pa bodo dokončali še cesto. Ze 600 prostovoljnih delovnih ur so zanjo prispevali. Rudolf Flajs z Brezja jim je dal brezplačno pesek iz kamno- Delegati so govorili o mnogih vprašanjih z različnih področij, toda največ o kmetijstvu — Za delegate na VI. kongresu SZDL Jugoslavije so izbrali Nika Pečnika, vodjo komerciale v KZ Sevnica loma. Čeprav večina vašča-nov pomaga, je potrebno grajati odnos nekaterih, ki nočejo razumeti vrednost tega dela. Do sedaj je bil dostop na Kamenško zelo težak, saj so morali bolnike prenašati na nosilih v dolino. Z novo cesto bo to močno olajšano, posestniki gozdov bodo lažje prišli do lesa, pa tudi vinogradi ob Kamenškem bodo bolje obdelani. Pri delu je vaščanom pomagala občinska skupščina, ki je dala denar iz cestnega sklada in stroje za graditev ceste. »RADA BI ŠLA V IMPOLCO« »Lep je veliki Cirnik in oko. liški kraji, čudovit je zrak,« »toda od tega se ne da živeti,« bi bilo treba dopolniti stavek Mariji Kukenberger, 69 let stari ženici s 35 novimi dinarji občinske pomoči in 20 dinarji preužitka. V občinski hiši ima 7 kvadratnih m veliko sobico in ždi pozimi osemljena v njej, ker je ne more primerno segreti. Poleti je hodila, dokler je mogla, pomagat sosedom pri delu, sedaj pa težjega dela ne zmore več. Lansko jesen si je nalomila roko, ni mogla v bolnišnico in se ji ni pravilno zarasla, šele zadnji dve leti dobiva občinsko pomoč, ko je bila primorana prositi zanjo. Zdaj iz meseca v mesec čaka na 55 novih dinarjev, od katerih živi. Kruha si nima kje speči, prodajalne so daleč v dolini. Pomaga si, kot ve in zna. »Vrsto let sem bila strežnica pri bolnikih v Ilidži pri Sarajevu in v Gradecu, na stara leta sem se zatekla semkaj. Ker ne bi rada prosila za pomoč, si že dolgo želim v dom v Impol-co. Slišala sem, da se tam nekateri ostareli skoraj sami vzdržujejo,« je dejala Marija Kramberger z Velikega Cirnika. (Posnetek M. Legan) »Kmetijska zadruga mora narediti načrt za sodelovanje s kmeti, jim pomagati pri delu, komisija za podružblja-nje zemljišč pa naj stalno deluje in skuša omiliti socialne probleme,« je dejala v poročilu o izvajanju sklepov redne konference in delu občinskega odbora SZDL v Sevnici predsednica Elka Grilc. Nadalje je bilo ugotovljeno, da predvsem manjša podjetja preveč zanemarjajo družbeni standard in da so se preveč povečale zaloge izdelkov in terjatve kupcev. Monopolna podjetja v trgovini to prednost izkoriščajo, kar občani večkrat upravičeno kritizirajo. Krajevne skupnosti so delavne, vendar se preveč zanimajo le za vaška pota. Zbori občanov so premalo obiskani. V kul-turno-prosvetni dejavnosti je premalo sodelovanja in povezave med društvi. Ljudje, ki delajo na tem področju, dobijo premalo družbenega priznanja. Najdlje je tekla beseda o kmetijstvu v občini. Zemljišča priključene zadruge niso lastniško urejena, tako se zgodi, da zadruga za nekatere svoje parcele sploh ne ve. Prav danes je v Celju na sodišču razprava, kjer bodo uredili lastništvo. Za področje v Šentjanžu, kjer so nameravali zasaditi hmelj, bodo naredili nov ureditveni načrt, na Trati, kjer je bil predviden živinorejski obrat, pa bodo bolj pospeševali zasebni sektor. Sporna zemljišča so že obdelali ali pa jih še bodo zasebniki, da ne bodo ostala nezorana. Podpredsednik skupščine Franc Mo-lan se je zavzel za stvarnej-še obravnavanje kmetijstva v občini. Vedeti je treba, kaj hočemo. Ne velja se prerekati o lastništvu, pač pa je treba narediti več za proizvodnjo! Z uveljavljanjem donosnejšega gospodarjenja bo mogoče laže reševati socialne probleme. Delegati so znova zahtevali pojasnilo, zakaj je bila likvidirana zadruga Šentjanž. Direktor sevniške zadruge tov. Cimperšek je pojasnil, da je k temu največ pripomogla klavnica, ki so jo zgradili tako rekoč »na črno«, delno celo iz obratnih sredstev. De- legat iz Studenca je v razpravi o kooperaciji s kmeti dejal, da pri njih ljudje zelo želijo, naj pridejo na njihove shode strokovnjaki, ki ne bodo toliko pojasnjevali zakonov, temveč več po vedah 0 proizvodnji. V razpravi je bilo čutiti različna mnenja o zaposlitvi naših ljudi v tujini. Delegati so opozorili tudi na zapostavljenost izobraževanja podeželskih otrok, ki bodo zaradi ukinjanja ugodnosti pri prevozih težje prišli do šol, in na to, da štipendiranje nazaduje. Na koncu so soglasno izvolili za delegata na VI. kongresu SZDL Jugoslavije Nika Pečnika, vodjo komerciale v KZ Sevnica, ki je delegat tudi za občino Trebnje, kjer so ga potrdili dan prej. M. L. Matični urad Tržišče V aprilu sta bila doma rojena 1 deklica in 1 deček. Umrli ho: Franc Zupančič. kmetovalec iz Otavnika, 62 let; Marta Perme. za-sebnica iz Sp. Vodal, 91 let, in Marija Brzin, posestnica iz Skrov-nika, 90 let. PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO razpisuje na podlagi 9. člena Zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št, 8- 65/63) ter na podlagi 9., 12., 20. in 21. člena Odloka o urejanju mestnega zemljišča skupščine občine Novo mesto ur. vestnik Dolenjske št. 2/64) in 3. točke odločbe skupščine občine Novo mesto št. 023-84/65-2 z dne 29. 12. 1965 o ustanovitvi Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto in na osnovi odloka skupščine občine Novo mesto št. 351-027/64-2 z dne 10. 6. 1935 o potrditvi zazidalnega načrta soseske Nad mlini v Novem mestu PRV! JAVNI NATEČAJ za oddajo mestnega zemljišča v uporabo k. o. Kandiji (Znančeve njive — Nad mlini) za izgradnjo stanovanjskih stolpičev, vrstnih hiš ter garaž 1. Mestno zemljišče se oddaja v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki je lahko delovna organizacija, družbeno-politična skupnost ali občan, ne glede na njihov sedež ali bivališče. 2. Predmet natečaja je zemljiški kompleks med Partizansko cesto, potokom Težka voda, Kristanovo ulico in Resi j evo cesto v Novem mestu, vse k. o. Kandija, in sicer: a) za 10 štirinadstropnih stanovanjskih stolpičev na pare. št. 53/1, 53/2, 44/3, 44/4 in 44/2 k. o. Kandija in za 3 dvonadstropne stanovanjske bloke na pare. št. 52 in 67 ter stp. 9/1., 9/2 k. o. Kandija; b) za 8 pritličnih vrstnih hiš na pare. št. 44/2 k. o. Kandija in za 18 enonadstropnih hiš na parč. št. 48/2, 53/1, 53/3, 27/4 in stp. 589/1 k. o. Kandija; c) za 120 garaž na pare. št. 44/2, 54/1, 54/2, 54/5 in stp. 8, 6/2, 6/3 in 6/4 k. o. Kandija. Podrobnejši pogoji zazidave glede višine in razmestitve objektov ter namembnosti površin so določeni z detajlnim zazidalnim načrtom, kj ga je izdelal projektivni biro SGP »Pionir« Novo mesto v letu 1966. 3. Izklicna cena za prispevek investitorja k stroškom za pripravo in komunalno ureditev gradbenega zemljišča znaša za celoten kompleks za izgradnjo objektov pod 2. točko N-DIN 3,309.727,00. Poleg tega plača ponudnik odškodnino za zemljišče, ki znaša za celotnj kompleks pod 2. točko N-DIN 231.127,00. Podjetje za stanovanjsko gospo-1 darstvo in urejanje naselij Novo mesto izvede z vplačanim prispevkom investitorja pripravo in komunalno ureditev mestnega zemljišča na predmetnem kompleksu v obsegu in izvedbi, kot to predvideva detajlni zazidalni načrt, citiran pod 2. točko razpisa. Način plačila prispevka investitorja k stroškom za pripravo in ko-minalno ureditev se določi po tranšah in fazah izgradnje s pogodbo med Podjetjem za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje na- j seli j ter najugodnejšim ponudnikom, odškodnino za zemljišče pa plača ponudnik takoj po podpisu pogodbe. 4. Najugodnejši ponudnik bo moral zaprositi za izdajo gradbenega dovoljenja v 6 mesecih po podpisu pogodbe, z dejansko gradnjo mora pričeti v enem letu po podpisu pogodbe. Rok za dokončno zazidavo celotnega kompleksa se določi s pogodbo. 5. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša N-DIN 100.000,00 in jo mora ponudnik vplačati na račun 521-781-1 (Sredstva za pripravo in komunalno ureditev mestnega zemljišča) z oznako, da je depozit. Potrdilo o vplačilu varščine mora biti priloženo ponudbi. Varščina se vrne po podpisu pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. 6. Rok za preložitev ponudb je vključno osmi dan po uradni objavi tega natečaja. Vsa potrebna dokumentacija je interesentom na vpogled prj Podjetju za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij. Ponudbe se morajo vložiti v enem ovitku z oznako »Javni natečaj — Znančeve njive« na naslov: Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, Novo mesto, Prešernov trg 8. PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO SliVNISKI VESTMIK S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE Odborniki naj na sejah - odločajo! Brez živahne razprave, ki naj bi bila običajna za zasedanja skupščine, so sprejeli odborniki odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, odlok o preživninskem varstvu kmetov, ki je pomaknil zagarantirane preživnine za 6 tisočakov navzgor, poslušali poročilo o programu sanacije Kemoopreme in o uspešnem poteku sanacije KZ Trebnje ter poročilo komisije za pregled statutov in drugih splošnih aktov podjetij. Končno so brez pripomb potrdili novorazde-litev skoraj 6 in pol milijona občinske dotacije med vse krajevne skupnosti v občini. Nekateri odborniki so na seji delali vtis, da gradiva niso prebrali, ker ni bilo glede poročil in odlokov, razen nekaj izjem, nobenih bistvenih pripomb. Ne gre slepo potrjevati predlogov, ki jih je pripravila občinska uprava ah neko podjetje. Na sanacijski načrt KEMOOPREME, ki je v vprašanjih notranje organizacije in boljšega poslovanja razmeroma dobro sestavljen, česar pa ne bi TO IN ONO IZ ŠENTRUPERTA ■ V ŠENTRUPERTU PRAVIJO, da je težko navdušiti ljudi za skupne akcije. Na sestanke, na katerih naj bi se pogovorih o težavah vašča-nov, neradi hodijo. Taki so celo nekateri odborniki. Okoličani so malo bolj podjetni. Na Kotu, Vrhu in Hrastnem ter delno na Okrogu so začeli urejati pota, vendar je delo zastalo, ker celo gramoza niso hoteli vaščani dati. ■ KS ŠENTRUPERT JE DOBILA v upravljanje grad Veselo goro in tudi nekaj denarja za ureditev- Del gradu bo dala turističnemu društvu, ki bo v njem uredilo gostišče. ■ PROTI KONCU APRILA so na Homu lovci že imeli izkopane temelje in delno urejeno okolico za lovsko kočo- Montažna koča bo prijetno zatočišče lovcev, ki jih bo lovska strast prignala v bogata lovišča na Hom. ■ JABLANIŠKI OKOLIŠ NIMA dostave pošte, pošto raznosijo kar šolski otorci. To nekako gre, dokler je v šoli pouk. V počitnicah pa morajo upokojenci, ki jih je tod razmeroma mnogo, vsak mesec daleč v dolino po pokojnino- Vaščani teh vasi redno opozarjajo na pomanjkljivosti, vendar očitno zaman. ■ ŽE DOLGO se prebivalci teh krajev pritožujejo nad veliko škodo, ki jim jo povzroči divjad. Srn je toliko, da pridejo celo podnevi v bližino bivališč. Odškodnine so mnogo prenizke. Na zadnji seji sveta za kmetijstvo so odločih, da je treba stalež divjadi zmanjšati- Uresničitev tega bi Jablaničani toplo pozdravili. mogli trditi za vprašanje tehničnih rešitev in proizvodnje same, ni bilo niti ene pripombe niti vprašanja za pojasnilo. »Podjetje ima perspektivo«, »potrudili se bodo«, niso ekonomski argumenti. Samo čakanje na naročila brez dolgoročneje zagotovljenega dela ali nekega vzporednega serijskega proizvoda je preveč tvegana stvar, za kar imamo izkušnje v bližnji preteklosti. Računsko brisanje nezaželenih postavk, kot npr. izrednih stroškov, je izvedljivo samo na papirju- Rezultati podjetja, ki je sicer naredilo v prisilni upravi korak naprej, niso posebno ohrabrujoči. 2e plan je predvideval poslovanje blizu meje rentabilnosti, vendar so bili dejanski stroški v prvih treh mesecih že večji od pla niranih v primerjavi z giba njem celotnega dohodka po djetja. Sanacijski načrt zahte va 58 milijonov starih dinar jev kredita za obratna sred stva, ki bi jih vrnili v štirih letih. Ali gredo odborniki tako neprizadeto preko odločitev o družbenih sredstvih in dajejo potuho drugim delovnim organizacijam, ki se ponavadi streznijo šele, ko že zabredejo v težave? M. LEGAN ■ IVAN KRAJEC, znan or ganizator krojnih tečajev, je ponudil DU, da bi vodil 16-dnevni tečaj v Trebnjem. DU mora najprej ugotoviti, če je zanimanje za to koristno in uporabljivo veščino. PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO razpis vi je na podlagi 9. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8-65/63) ter na podlagi 9., 12., 20. in 21. člena Odloka o urejanju mestnega zemljišča skupščine občine Novo mesto (Ur. vestnik Dolenjske št. 2/64) in 3. točke odločbe skupščine občine Novo mesto št. 023-84/65-2 z dne 29. 12. 1965 o ustanovitvi Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto in na osnovi odloka skupščine občine Novo mesto št. 351-026/63-1 z dne 29. 3. 1966 o potrditvi ureditvenega načrta središča Novega mesta PRVI JAVNI NATEČAJ za oddajo mestnega zemljišča v uporabo k. o. Novo mesto ob Cesti komandanta Staneta za izgradnjo dvonadstropne poslovno-stanovanjske stavbe 1. Mestno zemljišče se oddaja v uporabo najugodnejšemu ponudniku, ki je lahko delovna organizacija, družbeno-politična skupnost ah občan, ne glede na njihov sedež ali bivališče. 2. Predmet natečaja je zemljišče ob Cesti komandanta Staneta na stp. št. 6/1 k. o. Novo mesto v skupni meri 236 m: za gradnjo dvonadstropne poslovno-stanovanjske stavbe. Podrobnejši pogoji zazidave glede mikrolokacije, višine in zunanje podobe objekta so določeni s sprejetim ureditvenim načrtom za središče Novega mesta in s študijo fasadne ureditve Ceste komandanta Staneta. 3. Izklicna cena za prispevek investitorja k stroškom za pripravo in komunalno ureditev gradbenega zemljišča znaša za izgradnjo objekta pod 2. točko te objave N-DIN 52. 352,00. Poleg tega plača ponudnik odško- dnino za zemljišče, ki znaša N-DIN 4.248,00. Podjetje za stanovanjsko gospo-darsto in urejanje naselij Novo mesto izvede z vplačanim prispevkom investitorja pripravo in komunalno ureditev mestnega zemljišča na predmetni lokaciji v takšnem obsegu in izvedbi, da bodo ob dograditvi objekta možnj vsi priključki na glavne vode. Prispevek investitorja k stroškom za pripravo in komunalno ureditev mestnega zemljišča in odškodnino za zemljišče plača ponudnik takoj po podpisu pogodbe med Podjetjem za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij in najugodnejšim ponudnikom. 4. Najugodnejši ponudnik bo moral zaprositi za izdajo gradbenega dovoljenja v 6 mesecih po podpisu pogodbe, z dejansko gradnjo mora pričeti v enem letu po podpisu pogodbe. Rok za dokončanje objekta je 1 leto po dejanskem priče tku del. 5. Varščina, ki jo mora položiti vsak ponudnik hkrati z vložitvijo ponudbe, znaša N-DIN 2.000,00 in jo mora ponudnik vplačati na račun 521-781-1 (Sredstva za pripravo in komunalno ureditev mestnega zemljišča) z oznako, da je depozit. Potrdilo o vplačilu varščine mora biti priloženo ponudbi. Varščino se vrne po podpisu pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. 6. Rok za predložitev ponudb je vključno osmi dan po uradni objavi tega natečaja. Vsa potrebna dokumentacija je interesentom na vpogled pri Podjetju za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij. Ponudbe se morajo vložiti v enem ovitku z oznako »Javni natečaj — Cesta komandanta Staneta« na naslov: Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, Novo mesto, Prešernov trg 8. PODJETJE ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IN UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO Trenutno ne gradijo v trebanjski občini niti enega stanovanja v družbeni lastnini. Od lansko jeseni stoje neometani zidovi 6 nedokončanih blokov s 66 stanovanji. Stanovanja so grajena za trg in jih ne bodo dokončali, dokler ne bodo kupljena in plačana. K zastoju je delno pripomogel tudi nov način gospodarjenja s stanovanji, ko morajo podjetja sicer obvezno namensko odvajati denar za stanovanja, niso pa dolžna, da ga združujejo, kot je bilo prej, ko je bil stanovanjski sklad. Na sliki so bloki v mirenskem naselju »Moj dom«, ki ima ime po nekdanji stanovanjski zadrugi, ki je pomagala graditi zasebnikom enodružinske hišice v tem naselju. (Foto: M. Legan) TEKMOVANJE V POZNAVANJU NARODNIH HEROJEV Mirna in Mokronog zmagovalca V počastitev 25-letnice ustanovitve OF je bilo 26. aprila v polni dvorani prosvetnega doma v Trebnjem zelo zanimivo 3-urno tekmovanje šolarjev 7. in 8. razredov v poznavanju življenja in borb naših narodnih herojev. V skupini 7. razredov je zmagala ekipa osnovne šole Mirna, ki so jo sestavljali Bojana Markič, Darinka Vidmar in Meta Gričar. Zbrali so 29,5 točk od 30 možnih.' Sledijo: Trebnje (29 točk), šent-rupert (28), Mokronog (27,5) in Veliki Gaber (24,5). še Sprejem štafete 15. maja V nedeljo, 15. maja, bo v Trebnjem ob 15. uri svečan sprejem mladinske štafete, ki ho prišla v našo občino iz Radohove vasi. Po 10-minul-neni postanku bo mladina štaletno palico odnesla proti Mokronogu, kamor bo prispela ob 16. uri. Na Pijavicah jo bo prevzela sevniška mladina. Večina za samoprispevek Zbori volivcev v trebanjski občini, na katerih naj bi se občani odločili, če so voljni prispevati za ureditev šol, gredo h kraju. Od štiridesetih jih je bilo opravljenih že več kot tri četrtine. Ker je prišlo na nekatere premalo ljudi, jih bodo morali ponoviti. Večinoma so bili občani za prispevek, in so do sedaj vse krajevne skupnosti, kjer so zbore izvedli, sprejele to odločitev. IZJAVA 8. oktobra 1964 smo objavili v našem tedniku članek z naslovom »ODKRIT RAZGOVOR O TREBANJSKEM KMETIJSTVU«, v katerem je bilo tudi nekaj kritičnih misli o pojavih alkoholizma pri vodilnih posameznikih v zadrugi. V zvezi s tem člankom izjavlja uredništvo lista, da s kritiko v tem sestavku ni imelo namena žaliti inž. Voljča Branka, Kožamelja Toneta, Lorenci Janeza, Gerde-na Franca, inž. Kotarja Draga, Babnika Lojzeta, inž. Bor-štner Tončko, Marina Vilka, Jarma Ignaca in Hočevarja Franca, ki so bili takrat vodilni uslužbenci zadruge. Za navedene nimamo razloga, da bi jim glede tega karkoli očitali. bolj izenačeno je bilo znanje učencev 8. razredov, kjer je po presenetljivo točnih odgovorih osvojilo vseh 5 ekip enako število točk — 29,5. Vsa dodatna vprašanja, in teh ni bilo malo, so izločila le Veliki Gaber in šentru-pert. Ker ni bilo mogoče ugotoviti, kdo od zadnjih treh zasluži nagrado, so morah odločiti z žrebom. Gledalci, ki so vneto bodrili svoje ljubljence, se dolgo niso mogli sprijazniti z odločitvijo, da je izbrana za najboljšo ekipo mokronoška v postavi Alenka Uhan. Mirko Punger-čar in Ludvik Fric. Za nagrado so prejeli člani zmagovitih ekip nalivna peresa, drugi udeleženci pa patentne svinčnike. Med tekmovanjem so nastopili harmonikarski zbor glasbene šole pod vodstvom Staneta Pečka, šolski pevski zbor pod taktirko učitelja petja ter recitatorji. V odmoru je nastopil mladi trebanjski zabavni ansambel. Obiskovalci so bili z večerom, ki je bil svojevrstna počastitev pomembnega jubileja, zelo zadovoljni. Iz hleva skladišče za krompir Področje Velike Loke, šent-lovrenca in Velikega Gabra je znano središče dobrega semenskega in merkantilnega krompirja. Pred tremi leti so bili že narejeni načrti za novo stovagonsko skladišče krompirja na Veliki Loki, vendar zanj ni bilo denarja. Ker je skladiščenje krompirja že dolga leta pereče, se je KZ Trebnje odločila, da preuredi hlev za pitanje goveda v šent. lovrencu v skladišče za krompir. Pitališče je zgradila nekdanja šentlovrenska zadruga, je pa majhno in nima prave krmne baze, zato menijo, da bo skladišče bolj koristno. Predračun za preureditev je 15 milijonov starih dinarjev. Poravnalni svet v Tržišču je lani uspešno deloval. Med sprtimi strankami je dosegel 36 poravnav in le malo je bilo primerov, da poravnalni svet ni mogel sporov poravnati. Male Dole: si žele nazaj? Da kmetje še sedaj ne razlikujejo, kaj so davki in kaj drugi prispevki, kar mečejo y skupon kos, potrjuje tudi naslednja zgodba. Čeprav je komisija za razvrstitev zemljišč v proizvodne okoliše uvrstila njive in košenine v Malih Dobah v 4 proizvodni okoliš, ki je davka oproščen, so zaradi povečanega prispevka za socialno zvarovanje dobili letoe povečane akontacije. Začudeni ob tam so brž sestavili pritožbo na občinsko upravo, t kateri so se pritožili na uvrstitev, češ da si komisija njihovih zemljišč sploh ni ogledala, čeprav je prehodila večino njiv in travnikov. Si mar želijo nazaj v drugi proizvodni okoliš? Krajevni praznik Trebnjega in Dolenje Nemške vasi Prebivalci KS Trebnjega in Dol. Nemške vasi bodo praznovali 15. maja na dan, ko je Gubčeva brigada osvobodila Trebnje, krajevni praznik. Ta dan bo v Trebnjem ob 6- uri zjutraj igrala godba budnico, ob 8-30 bo slavnostna seja, nato pa komemoracija pred spomenikom s slavnostnim govorom, petjem in recitacijami. Dopoldne bo tudi tekmovanje strelcev, popoldne pa sprejem štafete. Podoben program bo tudi v Dol. Nemški vasi Kmalu delo v novi dvorani? Nedavno je komisija za tehnični prevzem pregledovala novo dvorano Tovarne šivalnih strojev na Mirni, vendar še ni mogla dati uporabnega dovoljenja, ker nimajo vseh soglasij glede odpadnih voda in varnosti pri delu, kar dajo republiški organi Prostore kljub temu že delno vseljuje-jo, ker prihajajo deli opreme. Hkrati bodo postopoma zaposlili tudi več novih delavcev. V kratkem bo komisija znova pregledala objekt in ugotavljala, če ustreza predpisom, da bodo z delom v njem lahko začeli. TREBANJSKA SOVICE REELEKCIJA V NOVOMEŠKI OBČINI Ustoličenje starih direktorjev Novega direktorja je dobila samo ena delovna organizacija V novomeški občini smo imeli v 21 delovnih organizacijah direktorje, ki so bili na položaju več kot osem let. Dva sta imela visokošolsko izobrazbo, dva višješolsko, trije srednješolsko, dva nepopolno srednješolsko, deset jih je imelo obrtno šolo, eden pa samo osnovno šolo. Razpise za nove direktorje je takoj objavilo osemnajst delovnih organizacij, v treh — šolah — pa so vodilna delovna mesta razpisali šele v aprilu, ker prosvetni delavci lahko menjajo delovna mesta le ob koncu šolskega leta. Na osemnajst razpisov se je javilo 20 kandidatov, od tega trije novi in sedemnajst dotedanjih direktorjev. V dveh organizacijah se na prvi razpis ni nihče javil, šele po drugem razpisu sta delovni mesti zasedla prejšnja direktorja. Od novih kandidatov za direktorje je bil sprejet le eden, medtem ko so razpisana mesta v drugih delovnih organizacijah zasedli prejšnji direktorji. Ostalo je spet vse po starem: pri istih direktorjih in njihovi izobrazbi. Seveda se bo marsikdo vprašal, zakaj tako. Poskušajmo najti odgovor! Začnimo pri razpisih. Ko smo jih brali, smo približno že vedeli, kakšni možje vodijo delovne organizacije in da pretežno prevladuje želja, da bi stari še nadalje sedeli na stolčkih, kjer so bih prebili po osem do petnajst let. Kar osem razpisov se je namreč omejilo samo na pogoje, ki so jih izpolnjevali dotedanji direktorji. Deset delovnih organizacij je sicer »zahtevalo« bolj izobražene, v isti sapi pa navedlo pogoje, ki so ustrezali izobrazbeni stopnji in sposobnosti ljudi, ki so do zdaj sedeli na direktorskih mestih. Samo trj delovne organizacije so v razpisih želele, da bi jih vodili direktorji z boljšo izobrazbo, kot so jo imeli dotedanji. Možnost, da se prejšnji obdržijo, so torej dali že predpisi. Ce smo te predpise malo bolj pretehtali, smo lahko še ugotovili, da zahtevajo od kandidatov večletno prakso na vodilnem delovnem mestu, kar seveda najbolj ustreza prejšnjim direktorjem. Dodajmo k temu še dejstva, da so bila direktorska delovna mesta razpisana v kratkem času, da zanje profilov nismo imeli, da tudi člani delovnih skupnosti niso kaj veliko vedeli o reelekciji in njenem pomenu ter da se strokovnjaki niso ravno tepli za taka delovna mesta, pa imamo odgovor na vprašanje, zakaj so delovne organizacije »ustoličile« prejšnje direktorje. Tako se zdi, da smo šli v reelekcijo samo zato, da smo zakon formalno zadovoljili. IVAN ZORAN SOS OBČINSKE SKUPŠČINE DELNO USLIŠAN Res le 26 delovnih organizacij za pomoč strokovnim šolam? 66 delovnih organizacij v novomeški občini molči ob priporočilu občinske skupščine, naj prispevajo vsaj 1,5 odstotka sredstev za vzdrževanje strokovnega šolstva - Tudi s simboličnimi prispevki financiranja strokovnih šol ne bomo rešili Do 26. aprila je predsednik občinske skupščine v Novem mestu Sergij Thoržev-skih podpisal 25 pogodb (od 26 poslanih), s katerimi so se delovne organizacije obvezale, da bodo denarno podprle strokovno šolstvo. Podpisal ni pogodbe samo s Hotelom Kandija, ker je ta delovna organizacija navedla, da je pripravljena za strokovne šole prispevati le 50.000 S-DIN (!), s čimer pa ne bi bila izpolnjena obveznost podjetja za vzdrževanje strokovnega šolstva. V ISKRI bodo o priporočilu razpravljali, ko bo sprejet plan za 1966. Osem delovnih organizacij REMONT iz Straže, SDK iz Novega mesta, Splošna bolnišnica, Podjetje za PTT promet in druge — je odgovorilo, da ne bo nič prispevalo. 66(!) delovnih organizacij na priporočilo ni dalo glasu od sebe. Tudi še ni znano, ah se nameravajo ogla- Jasnovidnost" - kalna in brez sorazmerij Predvidevanja gospodarskih organizacij sprejeta, vendar s precej hudo kritiko odbornikov občinske skupščine Gospodarski načrt za leto 1965 so delovne organizacije uresničile z velikimi napori. Da je šlo »za las«, se vidi po nekaterih podatkih. Tako je družbeni proizvod presegel plan komaj za 0,2 odst., plačana realizacija za 0,3 odst., narodni dohodek za 1,9 odst., medtem ko je izvoz, čeprav je bil v primerjavi z letom 1964 večji za 28,4 odst., obtičal pod »plansko črto«, kar za 7,8 odst. Manjše so bile tudi investicije v osnovna sredstva, pri splošnih družbenih dejavnostih kar za 15 odst. manjše, kot je predvidel gospodarski načrt. Razen industrije in prometa so lanskoletne naloge izpolnile vse gospodarske panoge. Industrija je »pristala« 5,9 odst. pod planom zaradi tega, ker je proizvodnja v INIS prepozno stekla in ker je IMV zmanjšala proizvodnjo ob novih ekonomskih ukrepih. Na podlagi teh in drugih podatkov, ki jih tukaj ne omenjamo, ter ob upoštevanju proizvodnih in tržnih razmer v prvem letu izvajanja gospodarske reforme so gospodarstveniki predvideli razvojne možnosti v letu 1966. Odbornikom, ki so ta predvidevanja pretresali na seji 26. aprila, niso poslali debelih knjig s proizvodnimi in proračunskimi načrti. Od letos dalje vsakoletnih družbenih planov ne bomo več sprejemali, temveč bodo šle v razpravo letne analize o izpolnjevanju srednjeročnega plana. Oceno razvoja gospodarskih in splošno družbenih dejavnosti v letu 1966 je obrazložil načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObS Novo mesto Marjan Simič. Na podlagi podatkov, ki so jih poslale gospodarske in druge delovne organizacije, so gospodarstveniki izračunali, da se bo družbeni bruto proizvod letos povečal (v plačani realizaciji) za 9,7 odstotka. Glede na to, da so nekatere gospodarske panoge predvidele manjšo realizacijo kot v letu 1965, bi takšno povečanje ustrezalo. Seveda pa bi se tu vsak vprašal: »Kaj pa tiste posledice reforme, ki delovnim organizacijam prinašajo koristi?« Tudi odborniki so se tako vprašali, zato so bila predvidevanja, ki reformo le premalo upoštevajo, deležna hude kritike. Kritiko so gradili ob nesorazmerjih, razvidnih iz nekaterih naslednjih podatkov: materialni stroški naj bi se letos povečali (zlasti v industri- ji) za 16 odstotkov, osebni dohodki za 17,7 odstotka in sicer ob produktivnosti, ki bi bila le za 6,2 odstotka večja od lanske. Razen tega nameravajo gospodarske organizacije znižati poslovne sklade za 35 in sklade skupne porabe za 28 odstotkov. Problem obratnih sredstev žuli gospodarske organizacije že vrsto let in jih bo verjetno še, če ga bodo reševale s krediti. Ob stanju, kakršno se iz predvidevanj za leto 1966 nakazuje, pa najbrž ni pričakovati kakšne pomembne prelomnice. Investicijske naložbe naj bi bile letos (v gospodarstvu in splošno družbenih dejavnostih za 23,4 od- stotka manjše kot lani. Precej — za 43 odstotkov — pa naj bi se povečal izvoz, od tega 73 odst. blaga na konvertibilno področje. V razpravi so predvsem menili, naj bi v prihodnje samoupravni organi v delovnih organizacijah trezneje presodili možnosti za nadaljnji porast proizvodnje in dohodka. Skupščina je sklenila, da bo na prihodnjih sejah med drugim obravnavala kadrovsko problematiko, saj je uspešno izvajanje gospodarske reforme prejkone v rokah strokovnjakov in sposobnih vodilnih mož. Gospodarskim organizacijam je bilo priporočeno, naj začno obravnavati rezultate prvega tromesečja, iz česar naj bi ugotovili, ali so letošnja predvidevanja pravilna ah ne. RAZPRAVLJAMO O STATUTIH DELOVNIH ORGANIZACIJ Pomanjkljivosti - nalezljiva bolezen Ponekod si zakon delovne organizacije zamišljajo kot štreno nejasnih besedil — Spotikljiva poslovna tajnost in pristojnost kaznovanja Do 26. aprila so člani občinske komisije za zakonodajno pravne zadeve pregledali še osem statutov delovnih organizacij v novomeški občini. Za obravnavo v občinski skupščini so predlagali šest statutov, dva pa kritične presoje nista prenesla. 45 delovnih organizacij statutov še ni poslalo na pregled. Tokrat pregledani statuti delovnih organizacij bolehajo za neštetimi pomanjkljivostmi in »formulacijami«, ki so v nasprotju z zakonom. Imajo preveč in premalo ustreznih določb. V več statutih so odveč določbe, da smejo direktor in vodje služb izrekati disciplinske kazni, ker pravi temeljni zakon o delovnih razmerjih, da lahko to opravljajo le kolektivni organi. Ponekod so v statutih pozabili na določbe o številnosti delavskih svetov, letnih dopustih, načinu objav statutov in drugih aktov ter podobno. Hude pre- NOVOMEŠKA KOMUNA glavice je sestavljavcem statutov delala poslovna tajnost; eni je sploh niso vnesli, drugi pa so jo »prisodili« neustreznemu organu. Vse je »posekal« statut Komunalnega podjetja. Pisan je v jeziku, ki ga preprosti delavci ne razumejo in zamotan v nejasnosti. Komisija je še ugotovila, da je to statut, ki ga je podjetje imelo že leta 1964, le da ima dve manjši spremembi. Teveda tak statut ne more zadovoljiti, še zlasti ne, če namesto prečiščenih (ustreznih) besedil prinaša pomanjkljivosti. Statut tudi ne more in ne sme biti kopija /Starega«. Razvoj se ni ustavil, zato se s starimi določbami ne da »krojiti« novega življenja v delovnih organizacijah. Navedb smo nekaj najbolj značilnih pomanjkljivosti sta- tutov, ki so bili poslani ▼ obravnavo občinski skupščini. Nikogar ne nameravamo »raztrgati«, hočemo samo opozoriti, da ne spada vse v statut, česar se med sestav-' >mnimo. Statut je zakon delovne organizacije, zato naj bo precizen, konkreten, predvsem pa — slovenski. siti, vendar pa se zdi, da spričo molka nimamo kaj posebnega pričakovati. Iz podpisanih pogodb je razvidno, da so se za želeno stopnjo 1,5 odst. od bruto osebnih dohodkov odločile samo tri delovne organizacije iz Novega mesta: NOVO-TEKS, Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij ter FOTOTEHNIKA. Največ — trinajst — delovnih organizacij je sklenilo, da bo za vzdrževanje strokovnega šolstva odvedlo 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. S tem so ugodile republiškemu priporočilu, naj delovne organizaci- je prispevajo za strokovno šolstvo 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov. Za 0,8 odstotka se je odločilo KGP Brežice, za 0,5 odst. pa LABOD in kmetijska zadruga iz Novega mesta ter BOR iz Dolenjskih Toplic. Pet delovnih organizacij je sklenilo za strokovno šolstvo prispevati pavšalne zneske: NOVOLES 17.500 N-DIN, GG Novo meske 5.000 N-DIN, občinska od bruto osebnih dohodkov, Vodna skupnost Dolenjske 5.000 N-DIN, občinska skupščina 2.000 N-DIN, Pekarna in slaščičarna 1.600 N-DIN in Hotel Kandija 500 N-DIN. Pomoč za letovanje 270 otrok Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu je prispeval sredstva za letovanje 270 otrok iz petih dolenjskih občin. Letos bo 140 otrok odšlo na morje v Debeli rtič, 30 v Kraljevico (šiljevico), 70 v Martuljk in 30 v Rakitno. 150 otrok iz krške občine bo razen tega odpotovalo na letovanje v Rovinj, trebanjski otroci bodo s taborniki na 14-dnevnem taborjenju, otroci metliške m črnomaljske občine pa bodo skupaj z najmlajšimi iz novomeške občine letovali v domu RK v Fazanu, kjer se jih bo v treh izmenah izmenjalo 170. Taborniki, člani PARTIZANA in novomeški učiteljiš-čniki bodo počitnice preživeli pri Piranu. Sredstva za dopuste nameravajo zbirati tudi v tednu RK. Vse to so sklenili predstavniki dolenjskih občin na posvetu, sklicanem na pobudo obč. odbora RK v Nove mmestu. Hvaležni so za razumevanje novomeškega zavoda za socialno zavarovanje. MARJAN TRATAR Velika metla je potrebna Vasi in mesta niso čista, zato zatrjujejo organizatorji akcij letošnjega tedna Rdečega križa, da je potrebna velika metla za pometanje nesnage. V Novem mestu so se predstavniki turistične zveze in društva planincev, tabornikov, komunalcev in RK dogovorili za skupno delo v ta namen. M. T. Marija Jereb in Niko Rihar VI. kongresa Socialistične zveze Jugoslavije se bosta iz novomeške občine udeležila Marija Jereb in inž. Niko Rihar Za ta dva delegata se je odločila občinska konferenca SZDL, ki je bila 24. aprila v Novem mestu. Na drugi strani ulice Hočem kupiti knjigo. Stopim v knjigarno (V Ljubljani, Novem mestu ali kjerkoli) in povem naslov knjige. Na odgovor, ki ga največkrat slišim, sem postal že alergičen. Včasih je očitno, da neko knjigo imajo, vendar prodajalčev glas zatrjuje: »Nimamo«. Morda bi bilo dobro, ko bi imel prodajalec v knji- LABOD št. 39 garni seznam knjig, saj se je končno res težko g znajti med toliko naslovi... Zadnjič se mi je zgodilo nekaj neverjetnega, da I nekaj minut nisem prišel do sape. Kupoval sem fj namreč srajco. V Novem mestu je tovarna Labod, j in kaj naj bi bilo lažjega, kot kupiti srajco te znam- jj ke! Iskal sem jo v nekaj trgovinah, vendar brez jj uspeha. Toda to mi ni vzelo sape, pač pa čisto ne- g kaj drugega. Ko je prodajalka v novomeški Modi | prizadevno iskala med sto in sto škatljami s srajca- g mi, pa ni našla ustrezne številke, me je prijazno jf povabila, naj se oglasim popoldne. Naročili bodo H v tovarni, naj dostavijo trgovini odgovarjajočo šte- §j vilko. Nenavadna prizadevnost, mar ne? Prizadev- j nost, ki v resnici zasluži pohvalo! ak B Razvitje prapora krajevne organizacije ZB v Škocjanu, ki je bilo 1. maja, Je P"" vabilo v Škocjan veliko množico ljudi in se je spremenilo v pravi ljudski praznik- (Foto: Polde Miklič) »KAJ VEŠ O PROMETU?« V ŽUŽEMBERKU 24. APRILA Tekmovanje pri baterijah in petrolejkah Učenci s Prevol so prišli v Žužemberk peš - Za najboljše ekipe nagrade -Zmagovalec (Dol. Toplice) znan šele po odgovorih na dodatna vprašanja 24. aprila popoldne, bila je nedelja, se je v žužemberški prosvetni dvorani zbralo devet tričlanskih ekip na občinsko tekmovanje učencev osnovnih šol v znanju s področja prometne varnosti in vzgoje. Gostitelja Žužemberk in Novo mesto sta dala dve Obresti dohodek občine Občinska skupščina v Novem mestu je 26. aprila sprejela odlok, po katerem bodo komunalna dejavnost, dejavnost turističnega posredovanja ter krojaštvo, šiviljstvo in čevljarstvo plačevali od poslovnih skladov obresti po stopnji 1 odst., druge storitvene obrti in gostinstvo pa obresti po stopnji 2 odst. Obresti, ki jih bodo delovne organizacije plačevale po določbah tega odloka, bodo dohodek občine, tako zbrana sredstva pa bodo naložili na kreditni sklad banke. Gasilstvo, pogrebni zavod ter restavracije in menze so teh dajatev oproščeni. Otočec: 89,550 S din za Indijo Za lačne v Indiji je krajevna organizacija Rdečega križa na Otočcu zbrala 26.200 S-dinar. jev, pomladkarji na območju šole 36.850 S-dinarjev, hotel Grad Otočec pa je sam prispeval 26.500 S-dinarjev. Prispevek Otočca, ki ima 54 hiš, je zadovoljiv. Zaposleni so dali zaslužek enega ali dveh dni. Gozdni požar pri Podlipi 19. aprila je Dominik štravs iz Srednjega Lipovca priprav-Ijai v svojem gozdu drva in zakuril ogenj. Ker je rasla okrog ognja resa, se je vžgala in požar se je hitro razširil na podrast v gozdu. Va-ščani Srednjega Lipovca, ki so bili na bližnjih njivah niso takoj priskočili na pomoč, tako da se je požar razširil na 1 ha površine, čez nekaj časa so prispeli gasilci z Dvora, to so odstranili nekatere tle-c}e panje, sicer pa je bil po-«M že medtem udušen. M. S ekipi, po eno pa Brusnice, Prevole, Dolenjske Toplice, Stopiče in Mirna peč. Strokovna komisija je morala prvaka dobiti z dodatnimi vprašanji, ker so ob koncu rednega tekmovanja tri ekipe — Žužemberk, Dolenjske Toplice in Novo mesto — zbrale enako število točk. Končni zmagovalci so bili pionirji iz Dolenjskih Toplic, drugi so bili pionirji Žužemberk II, tretje pa Novo mesto I. Tekmovali so tudi s kulturnim programom. Pri tem so se najbolje izkazali Novo mesto, Žužemberk in Brusnice. Nastopajoče ekipe, zlasti najboljše, so čakale lepe nagrade, darila raznih delovnih organizacij: zmagovalci so dobili kolo, Žužemberčani fotografski aparat, Novome-ščani električni gramofon, drugi pa fotoaparat, štopari-ce (ure), zvočnike in nogometno žogo. Čeprav med tekmovanjem v dvorani ni bilo luči, so obiskovalci iz Žužemberka in okolice skoraj povsem zasedli prostor in tekmujoče učence bodrili ob baterijah in petrolejkah. Prevol-ski pionirji so prišli v Žužemberk peš, ker vodstvo tamkajšnje šole ni sporočilo prireditelju, da bi poslal avto. Zakaj je kiosk zaprt Prav bi bilo, ko bi vsaj / turistični sezoni kako irugače uredili prodaja-ije časopisov na novomeški avtobusni postaji- Ki-}sk bi moral biti odprt vsaj ob 7. uri zjutraj, da oi lahko potniki, ki potujejo proti Zagrebu in proti Ljubljani, kupili časopise. Okoli 7- ure je namreč v obe smeri največ avtobusov. Zdaj pa se dogaja, da se potniki in turisti zaman ozirajo pro-A zaprtemu kiosku- Prodajo časopisov na avtobusni postaji bi bilo treba urediti tudi ob nedeljah in ob praznikih, ko je promet na njej najbolj šivahen. -t Parkirišče pa je prazno Na sliki vidite skupino prostovoljnih delavcev, ki so konec aprila pomagali graditi cesto na Javorovico. Delali so vneto, uspeh pa je bil viden. Vsi so sklenili, da bodo pri gradnji za prebivalce Javorovice pomembne ceste sodelovali še naprej (Foto: Polde Miklič) Cesta na Javorovico do 4. julija Krajevna skupnost Šentjernej gradi v sodelovanju z družbenimi organizacijami in prebivalci cesto, ki bo povezala Javorovico z ostalim svetom V nedeljo, 24. aprila, so se na cestnem priključku, ki bo povezal Javorovico s cesto iz šentjernejske doline preko Gorjancev v SR Hrvatsko, zbrali mnogi prostovoljni delavci. Z gradnjo tega za Javorovico zelo pomembnega priključka so začeli že leta 1965. Veliko je pomagala krajevna skupnost Šentjernej, zaradi zime in pa ker je zmanjkalo denarja, pa so se dela za nekaj časa ustavila. V NOVOMEŠKI OBČINI JE SPREJET ODLOK, KI PRAVI: V eno hišo samo enega gospodarja! Odborniki občinske skupščine v Novem mestu zahtevajo pojasnilo, zakaj •mamo osem organizacij za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini V novomeški občini je oko-j1 2400 stanovanj v družbeni lastnini. S 1400 stanovanji gospodari Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejalie naselij, z drugimi pa ostala stanovanjska podjetja, ki jih je sedem. S stanovanji v eni hiši gospodari ponekod v občini več stanovanjskih organizacij, kar pa ni gospodarno. Občinska skupščina je 26. aprila sprejela odlok, ki pravi, naj s stanovanji v eni hiši gospodari samo ena stanovanjska organizacija. Or- Gojko Foršek prvi med posamezniki Tudi letos je balinarska sekcija SšD železničar pričela sezono z organizacijo prvenstva posameznikov, kate rega se je udeležilo 20 tekmovalcev. Balinanje je med železničarji zelo priljubljeno, saj predstavlja prijetno sprostitev po težkem delu. ■ V začetnih igrah so, kakor je bilo pričakovati, zmagovali znani tekmovalci Legiša, Bra-tož. Istenič in drugi. Polfi- nalne igre so prinesle prava presenečenja, saj so se v finale uvrstili Gantar, Vrbine in Foršek. V medsebojnem srečanju je Foršek najprej premagal Gantarja z rezulta tom 13:1, nato pa še Vrbinca s 13:0 in tako zasluženo postal prvi zmagovalec letošnje ga prvenstva posameznikov balinarske sekcije SŠD Železničar — Novo mesto. RUDI MRAZ ganizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini se morajo sporazumeti, katera bo sprejela gospodarjenje, če sporazuma ne morejo doseči v enem mesecu po uveljavitvi odloka, postane gospodar take hiše Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij v Novem mestu. Direktor tega podjetja Miha Hrovatič je na seji občinske skupščine povedal, da se svet stanovalcev kot upravni organ Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij tudi ne bo prej sestal, dokler ne bo rešeno vprašanje gospodarjenja s stanovanji v družbeni lastnini. Občinska skupščina je podjetju podaljšala rok za konstituiranje. Odbornik Miha Počrvina je na seji zahteval pojasnilo, kaj je privedlo do osnovanja osmih organizacij za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini. Ko smo lani proslavljali 600-letnico Novega mesta, je bil pri novomeškem prosvetnem domu urejen lep parkirni prostor za osebne avtomobile- Ugotovimo lahko, da ostaja ta prostor ob vseh kulturnih prireditvah v prosvetnem domu skoraj prazen, lastniki osebnih avtomobilov pa še vedno parkirajo pred stavbo, kjer je včasih prav ca ta gneča motornih koles, osebnih avtomobilov, pa še kak tovornjak se znajde tam. Povsod v svetu imajo strogo urejen režim parkiranja, pri nas pa gre še vedno bolj po domače. Mar se ne bi dalo tudi od naših voznikov zahtevati, naj parkirajo na urejenem parkirišču? Miličnik, ki bi nedisoiplinirane vsaj včasih pozval k redu, ne bi bil odveč! Vprašanje zase pa je Prešernov trg, na katerem parkirajo tovornjaki. Tam je v bližini živilski trg, tam so ozke ulice, tam je tudi prosvetni dom, da o stanovalcih v okoliških stavbah niti ne govorimo. S hrupom motorjev, ki jih vozniki prižigajo v zgodnjih jutranjih urah, motijo okoliške stanovalce. Sprašujemo se, kako dolgo bomo še morali čakati, da bo urejeno parkirišče za težja tovorna vozila v Ločni, kjer je predvideno. Zanima nas tudi, kaj pravijo k temnu organi promete milice. M. TRATAR Na Otočcu so lepo praznovali V polni dvorani TVD Partizan na Otočcu so pred dnevi v počastitev 9. maja in mednarodnega dne Rdečega križa priredili lepo slovesnost. Po uvodnih govorih so pionirji in pionirke domače šole pokazali, kaj vedo o borbi naših narodov in o Rdečem križu. Ob tej priložnosti je bil svečan sprejem cicibanov v podmladek RK in mladincev v MRK. Sledilo je razvitje podmlad-karskega prapora na osnovni šoli, botroval pa mu je kolektiv hotela Grad Otočec. Za zaključek prireditve so uprizorili se igrico Oči za dedka. mar jen a Sušica kazi kraj Zdaj delo spet nadaljujejo. Pobudo za nedeljsko udarniško delo je dal odbor združenja borcev v Šentjerneju. 3. julija namreč nameravajo odkriti na Javorovici spomenik borcem Cankarjevega bataljona, ki so padli tu v znanem spopadu. Vabilu Zveze borcev se je odzvalo več kot 80 ljudi. Med njimi so bili mnogi bivši borci NOB, domačini in precej šolske mladine, ki je prišla na delo s štirimi učitelji. Največ razumevanja so pokazali v sindikalni podružnici ISKRE in v osnovni šoli Martina Kotar-ja. KGP Brežice in GG Novo mesto sta obljubili miner-ce za razstreljevanje skal. še nekaj tako dobro organiziranih delovnih akcij prebivalcev, pa bo cesta narejena. P. MIKLIČ ■ Narodni dohodek prebivalstva v novomeški občini se vidno povečuje. Leta 1963 je znašal 378.409 din, leto kasneje 460.640 din, lani pa že 500.000 din na prebivalca. B V iniciativnih odborih za ustanavljanje krajevnih skupnosti je sodelovalo 275 občanov, razprav v krajevnih skupnostih pa se je udeležilo 1.630 ljudi. Osnutke statutov krajevnih skupnosti so razmnožili in tako omogočili, da bi se z njimi seznanil najširši krog občanov in dal svoje pripombe. ■ Krajevne skupnosti v novomeški občini so lani napravile za okoli 105 milijonov dinarjev del. V Dolenjskih Toplicah se začne glavna sezona s 1. majem, ko prihajajo v vse večjem številu revmatični bolniki iz raznih krajev in celo iz inozemstva. Zdraviliški kraj dobiva vse več dohodka iz turistične dejajmosti. Zato pa je treba znati privabljati goste in jim nuditi čimveč, da se bodo v kraju prijetno počutili. Prelepa je okolica zdravilišča, kamor gostje zelo radi zahajajo na prijazne gričke, v senčne gozdove in vinograde. Kraj pa ima več pomanjkljivosti. Struga potoka Sušice, ki je v času glavne sezone največkrat brez vode, je pusta ter zanemarjena. Mnogo so že govorili o regulaciji Sušice, narejenih je bilo več načrtov, toda z delom niso začeli. Ureditev Sušice je nujna, ker umazanija okrog struge ne napravi na gosta najlepšega vtisa. Strogo bi bilo treba prepovedati metanje odpadkov v strugo. Tega bi se naj držali tudi cestarji. Domačini bi marali skrbeti, da so hiše očiščene, da so na oknih cvetlice in da so snažne ulice in poti, saj je povečano število gostov njim vsem v korist. D. G. Premalo volivcev na zboru V sredo, 27. aprila, je bil v mali dvorani prosvetnega doma v Dolenjskih Toplicah zbor volivcev: obravnaval je gradnjo vodovoda in druga komunalna vprašanja. Ker je bilo navzočih premalo ljudi, so morali odločitev prenesti na prihodnji sestanek. Kljub temu je bilo živahno, ko so obravnavah previsoko ceno za vodovodne števce, ki so jih pred kratkim vgradili. Posebna strokovna komisija pa si bo ogledala perišče v topli vodi, ki ga je treba popraviti. Zopet je bilo na dnevnem redu, kje naj Topli-čani odlagajo odpadke, ker še vedno ni zanje določenega kraja, čeprav so o tem že velikokrat razpravljali. Novomeška kronika ■ PRVE CESNJE SO BILK letos v zelenjavni trgovini naprodaj že pred tednom dni. Bile so izredno drobne, prodajali pa so jih po 780 din kilo. Tri dni za tem so jih imeli spet. Kvaliteta je bila približno enaka, cena pa za 300 din nižja. Druga pošiljka češenj je seveda takoj pošla. ■ ZA PRAZNIKE so se Novo-meščani dobro založili s hrano in pijačami. V prehrambenih trgovinah, mesnicah in v prodajalnah zelenjave so bile dolge vrste čakajočih. Gospodinjam so se šibile roke, ko so dobrote odnašale do. mov. Tudi pri Kapljici so v soboto pred 1. majem prodali desetkrat več pijač kot običajne dni. ■ V TREH NOVIH stolpičih na Mestnih njivah je precej otrok. Da ne bi kar tako postopali okoli hiš, so začeli pod vodstvom predsednika hišnih svetov Nikole Pa-devskega organizirano delati. Skrbijo za red in čistočo okoli blokov, razen tega pa so otroci sami že pripravili kulturni spored. Ob tabornem ognju na Klemen-čičevem hriDu so v počastitev 1. maja prvič nastopili. ■ JAVNA TRIBUNA POČITNIŠKE zveze bo jutri, 13. maja, ob 18. uri v Domu JLA. Razpravljali bodo o dejavnosti te organizacije in gledali film o njenem delu. Javno tribuno prirejajo v počastitev tedna Počitniške zveze. ■ SREČO JE IMEL mlajši mo. ški nekega večera pred prazniki, ko je stal na oločniku pri MODI na Glavnem trgu. Prav tedaj mu je namreč priletel na glavo sveženj umazanega pisarniškega papirja, vržen iz prvega nadstrop-ia, od koder se je po uspešnem »zadetku« — slišalo tudi precej glasno žensko hihitanje. Revež ni pričakoval, da bo tako naglo po-stal smetnjak . . B KER JE BIL v ponedeljek praznik, so prinesle ženske blago na trg dan kasneje. Jajca so prodajale po 50 din, solato v glavicah po 30—40 din, solato na merice po 50 din, špinačo na merice po 80 din, rdečo redkev v šopkih po 50 din, krompir po 90 din kilogram, mleko po 140 din liter itd. Največ prometa je bilo še vedno s sadikami. Paradižnik in papriko so prodajali po 30 din eno. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Nevenka Miška z Mestnih njiv 8 — Sama, Joža Cesar iz Ljubljanske ceste, stolpič 1 — deklico, Friderika Mehle iz Sokolske 2 — dečka, Bogdana Ci-bic, Nad mlini 22 — dečka. OBVESTILO Cenjene goste obveščamo, da bomo od 12. do 22. maja obratovali samo v spodnjem lokalu Kavarne. — Vhod je pod teraso, ker bomo zgornji del kavarne preurejali. Za obisk se priporočamo! KAVARNA NOVO MESTO Zdravnik vam svetuje SO SE RAZŠLI V ponedeljek dopoldne so v Novem mestu zaključili tridnevno srečanje mladine dijaških domov iz Celja, Tolmina, Kranja, Kopra, Murske Sobote in Novega mesta. Prireditev, ki jo je organiziral Dijaški dom Majde šile iz šmihela pri Novem mestu, je bila tokrat že petič po vrsti. Pokrovitelj je bil predsednik občinskega komiteja ZMS iz Novega mesta Uroš Dular. . Udeleženci so tekmovali v odbojki, rokometu, šahu, namiznem tenisu in kulturnem nastopu. V odbojki so pri fantih in dekletih zmagali Tolminčani, v rokometu fantje iz Kranja, v šahu fantje iz Tolmina in dekleta iz Kranja, v namiznem tenisu fantje iz Kranja in dekleta iz Murske Sobote, tekmovanj v lahki atletniki pa zaradi slabega vremena v nedeljo niso mogli izvesti. Na zelo kvalitetni kulturni prireditvi, ki je bila v nede- Rokometni pokalni turnir v Črnomlju V torek, 3. maja, je bil v Črnomlju odigran rokometni turnir za pokal. Prijavile so se štiri ekipe: rokometaši iz Ozlja, Partizan Metlika, Partizan Črnomelj in ekipa črnomaljskega garnizona. Vreme je bilo kot nalašč za tekme, zato gledalcev nd manjkalo. Prvo mesto je zasedel Partizan Ornomelj, drugo ekipa iz Ozlja, tretje Garnizon Črnomelj in četrto Metlicam. Občinstvo je bilo navdušeno nad zmago domače ekipe in pričakuje od domačih rokome-tašev nadaljnjih uspehov. L. V. Brestanica : Sevnica 8:17 Pred kratkim je bila v Brestanici rokometna tekma zasavske rokometne lige. Ekipa Sevnice je domaćim igralcem popolnoma onemogočila zmago, čeprav so bili prepričani, da jim dve točki ne bosta ušli. Ce bodo Sevničani s tako igro nadaljevali, se lahko še uvrste na dobro mesto v lestvici najboljših. Na tej tekmi so bili pri domačem moštvu uspešni: Hictaler 2, Avsenak 2, Jelen 1, Keše 3. Pri gostih so se izkn> a..i: Šelamon 1, Svažič 3, Pere 4, Fi-lej 5 in Imperl s 4 goli. Sodnik Koritnik iz Krškega je svojo nalogo dobro opravil. F. S. Novo mesto : Križe 24:19 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske rokometne lige so No-vomeščani 24. aprila v Križali premagali tamliajšnje moštvo s 24:19 (11:8) in so na prvestveni lestvici s šestimi zmagami in šestimi porazi Ko so se vračali iz Križ, so novomeški rokometaši odigrali še prijateljsko tekmo z Dupljami in utrujeni srečanje izgubili s 23:18. V. S. Krmelj: Novomešča-ni zmagali brez poraza Na rokometnem turnirju 2. maja v Krmelju je brez poraza zmagala ekipa Novomeščanov in tako že drugič dobila prehodni po. kal: Rezultati: Krmelj A — Novo mesto 6:11, Sevnica—Krmelj B 11:5, Novo mesto—Sevnica 6:4, Krmelj A-Krmelj B 18:11, Sevnica Krmelj A 11:12 in Krmelj B —Novo mesto 14:19. V. S. Rokometni turnir v Krškem V počastitev 1. maja je bil v Krškem 2. maja rokometni turnir, ki so se ga udeležile ekipe Krškega, Brežic, Brestanice in ekipa posavskih študentov. Kljub pomlajeni ekipi so pokazali Bre-žičani kolektivno igro in zasedli drugo mesto. Prvi so bili fantje iz Krškega, ki so šele v podaljšku igre premagali Brežičane. Tretje mesto je dosegla ekipa posavskih študentov, četrti pa so bili Brestanica ni Simultan! a v Brežicah V okviru prvomajskih športnih srečanj,, ki jih je priredil sindikat, so šahisti spodnjepostavskih občin Brežice, Krško in Sevnica odigrali tudi šahovsko simultan-ko z mednarodnim mojstrom Stojanom Pucom. Simultan-ka je bila odigrana v Brežicah; izmed 31 tekmovalcev jih je 5 zmagalo, 6 pa remizi-ralo. Najbolj uspešni so bili šahisti iz Krškega. V. P. ljo zvečer v Domu kulture v Novem mestu, so neuradno zmagali Kranjčani. Ker za ocenjevanje nastopov na tej prireditvi ni bilo enotnih kriterijev, najboljšim niso podelili diplome. Prehodni pokal, ki ga za tekmovanje na domiadi daje CK ZMS, je branila ekipa dijaškega doma »Petra Skalarja« iz Tolmina, ki ga je do zdaj že dvakrat osvojila. Ven. dar bo o tem, kdo bo letos dobil pokal, razpravljal še izvršni odbor CK, ker zaradi slabega vremena niso izvedli vseh tekmovanj. Neuradno imajo Kranjčani tudd brez 3 točk za kulturni nastop dve točki prednosti pred Tolminčani. V ponedeljek dopoldne bi morali vsi udeleženci oditi na partizanski pohod v Rog, ki so ga organizirali člani Odreda goirjanskih tabornikov. Vendar je bil tudi ta pohod zaradi slabega vremena odpovedan in h grobišču v Jelen-dolu je odšla samo skupina 50 udeležencev domiade, vojakov in tabornikov, ki so položili venec pred spominski steber in si ogledali partizansko bolnišnico. Gostje so bili zelo zadovoljni z organizacijo in gostoljubnostjo v Novem mestu in Dijaškem domu Majde šile v šmihelu, za kar so se prirediteljem ob koncu tudi javno zahvalili. Na žalost pa je spet odpovedalo ozvočenje ob otvoritvi na stadionu! m. Stane Podkoritnik slovenski prvak Na republiškem šahovskem prvenstvu za mlajše pionirje — posamezno je med 11 udeleženci zmagal (10 partij — 10 zmag) Stane Podkoritnik iz Kočevja. Na republiškem prvenstvu za starejše pionirje, ki je bilo v Ljubljani 2. in 3. maja, so se predstavniki Kočevja spet lepo izkazali: Teodor Dobrič je zasedel drugo, Rudi Karnič-nik četrto in Maks Vovk deveto mesto. Dobrič in Kar-ničnik bosta igrala na državnem prvenstvu pionirjev, ki bo avgusta v Beogradu. (Foto: Ive Stanič) POSAVSKI PIONIRJI NA ŠAHOVSKEM PRVENSTVU SRS Jožica Keber iz Šentjanža prvakinja Po eno prvo, tretje, četrto, deveto in dvanajsto mesto je lep uspeh pionirjev spodnjeposavskih občin Na pionirskem šahovskem pr-venstvu SRS, ki je bilo 2. in 3. maja v Ljubljani, so se udeležen- ci iz Spodnjega Posavja lepo uveljavili. Jožica Keber iz Šentjanža je v hudi konkurenci med sta- KOLO REPUBLISKEODBOJKARSKE LIGE Trebnje: Kočevje 3:1 V drugem kolu II. slovenske odbojkarske lige, ko sta se pomerila oba dolenjska rivala, je na domačem igrišču Partizan, Trebnje zaslužno premagal zimskega prvaka Dolenjske ekipo Kočevja (ki nosi novo ime Melapan) z rezul-tatom 3:1 (15:6, 15:8, 7:15, 15:7). Troboj kegljačev Občinski sindikalni svet Sevnica je v počastitev 1. maja priredil troboj 10-članskih ekip v kegljanju. Sodelovala so moštva iz Brežic, Krškega in Sevnice. Kot je bilo pričakovati, so zmagali Sevničani s 304 keglji pred ekipama iz Krškega in Brežic. Rezultati tekmovanja so slabi, ker je asfalt na kegljišču v Sevnici slab, čeprav je kegljišče novo. PAVK Kočevje: Bižal Murovič, Koru-zar, Kersnič, Pogorele, Kavčič, Co-korilo, Arko in T-oje. Trebnje: Opara, Mišmaš, Pavlin, Slak. Stor, Legan, Mrvar in Glo-govšek. Tekma je bila zelo naporna, saj je bila odigrana zaradi nepresta nega dežja na razmočenem terenu in je bila spolzka žoga prava preizkušnja v tehniki igranja. Odločila je požrtvovalnost domačinov, kiso znali zmagati ob navdušenem spodbujanju številnih ljubi1 teljev te lepe športne igre, ki jih je v Trebnjem vse več. Sodnik je tekmo odlično sodil. Trebnje in Kočevje imata po drugem kolu enako število točk — 3 in enako razliko v setih. Na-sjed. njo nedeljo 15. maja bodo Tre-banjci igrali v Ljubljani z ekipo Ljubi jana —Jarše. rejšimi pionirkami zasedla prvo mesto, Erna Kajs z Bizeljskega v isti skupini tretje, Roman Novak iz Boštanja je med mlajšimi pionirji dosegel četrto mesto, pri sta. rejših pionirjih pa je bil Zeljko Banda iz Brežic deveti in Bohinc iz Sevnice dvanajsti. Prvakinja med starejšimi pionirkami. Jožica Keber, je 13-Ietna učenka iz Šcnt'anža na Dolenjskem. Upravitelj šentjanške šole Jože Bevec je povedal, da jo Joži. ca tudi v šoli odlična; ker se je na republiškem prvenstvu tako lepo uveljavili., jo bodo poslali za 14 dni na morje Mlada prvakinja je iz družine, kjer so vsi otroci (šest) navdušeni šahisti, njihov oče pa je delavec v krmeljski METALNI D. B. Vplivi mesta na človeka 3. Komunalni problemi Preskrba s pitno vodo v mestih je osnovni problem. Navadno je vodovod zgrajen iz kakega večjega zajetja ali pa, če je mesto zelo veliko in vode v takih zajetjih ni dovolj, zajamejo vodo iz najbližje reke. V vsakem primeru mora biti voda stalno pod strokovnim nadzorstvom, ker so možne nevarne epidemije nalezljivih črevesnih bolezni, ki se razširijo navadno kot eksplozija prav z vodo. Zaradi tega vodo dobro prečistimo in razkužujemo s klorom. Taka klorirana voda je potem pitna. Poraba vode v mestih je ogromna, saj je ne rabimo samo za- pitje in kuhanje, pač pa tudi za kopanje in pranje. Zelo veliko jo porabijo bolnišnice in klavnice ter industrija. V tesni zvezi z vodo je kanalizacija, ki odvaja odpadne vode iz stanovanj, cest in industrije. Praviloma mora imeti industrija posebne čistilne naprave, ki odpadne vode pre-čstijo pred spustom v kanalizacijo. Prav je, da se kanali zbero v skupen končni iztočni kanal, kjer se izločijo usedline, ki jim pravimo kal, in se šele potem tako očiščena kanalizacijska voda spusti v večjo reko ah drugo vodo. Kal se da koristno predelati v gnojilo. Odvoz smeti mora biti organiziran. Najboljši sodoben način je, da jih zbiramo v smetnjakih, ki jih posebna služba izprazni v posebej zato prirejene avtomobile in odvaža na določena mesta, kjer jih zažgo ali zagrebejo. H komunalnim problemom spadajo še urejene zelene površine v mestih, to so parki, zelenice, sprehajališča in počivališča. Teh zelenih površin ni nikdar dovolj. Vsem je znano, da rastline uporabijo za svojo asimilacijo ogljikov dvokis, ki ga izdihavamo ljudje in živali in ki ga je dovolj tudi pri vsakem izgorevanju, npr. v motorjih, iz tovarniških dimnikov. Rastline pa izločajo kisik, ki je nujen za življenje, in s tem seveda čistijo in bogatijo mestni zrak. 4. Nalezljive in druge bolezni Rekli smo že, da je nevarnost epidemij v mestih večja, ker je velika gostota prebivalstva. Precej nalezljivih bolezni zatiramo z obveznim cepljenjem. Ker je prehrana mešana in ima dokaj obrambnih snovi, pa tudi, ker je sodobna zdravstvena služba dobro razvita, večjih epidemij ni. Celo jetika upada. Naraščajo pa spolne bolezni, kar je odsev velikih premikov prebivalstva, sodobnega prometa, pa tudi pretiranih želja po uživanju zaradi nevrotičnih pojavov, ki jih povzroča današnja življenjska naglica. Glede umrljivosti so na prvem mestu bolezni srca in ožilja, slede nesreče, potem rak in druge bolezni. Da so nesreče prišle tako visoko na lestvici vzrokov smrti, sta nedvomno kriva promet in nepazljivost pri delu, za kar je najbrž manj objektivnih vzrokov kot subjektivnih. Nevroze in alkohol imajo tu velik delež. Najpogostejša obolenja, ki jih srečuje zdravnik v ordinaciji vsak dan, so psihonevroze in nevrasteničm pojavi, motnje duševnosti in živčevja, ki sicer niso smrtna, so pa v bolezenski sliki prebivalstva nedvomno izredno pomembna. Vzroki zanje so bili že tolikokrat omenjeni, da jih ne ponavljam. Po 7. kolu ljubljanske nogometne podzveze sta na čelu tabele predstavnika Dolenjske Bela krajina iz Črnomlja in Elan iz Novega mesta Po rezultatih pričakujemo, da se bo eden od njiju uvrstil v višji razred tekmovanja: Zato bo posebno zanimivo medsebojno srečanje, ki bo v zadnjem kolu v Novem mestu. V 7. kolu, ki je bilo preteklo nedeljo, je Bela krajina nepričakovano izgubila v Jevnici z 1:2, IClan pa je gostoval v Grosupljem in katastrofalno porazil domače moštvo z 10:2. Lestvica po 7. kolu: Bela krajina 7 5 1 1 29:10 11 Klan 7 4 0 3 26:10 11 Enotnost 7 4 1 2 25:13 9 Medvode 6 3 0 3 17; 15 6 Komet 6 2 0 4 12:25 4 Motvoz 7 0 0 7 7:41 0 j m Občinska kegljaška liga Rezultati 10. kola. Skupina A: Vseh devet : Pionir 348:296, Iskra — Luknja 250:293. Železničar — Starih devet 338:203. Skupina B: Krka : Bolnica 317:269, Toplice — Iskra 50:0. Lestvica: I. skupim Pionir 10 8 0 2 3210:2902 16 Železničar 10 6 C 4 3378:3149 12 Luknja 10 6 0 4 3005:2804 12 Vseh devet 10 5 0 5 2976:2917 10 Iskra (Stj.) 10 3 0 7 2205:2557 6 Starih devet 10 2 0 8 2587:3067 4 II. skupina Toplice 0 8 0 1 2049:1687 16 Iskra (N. m.) 9 6 0 1 1903:1717 12 Krka 9 6 0 1 2461:2310 12 Bolnica 9 3 1 5 2259:2417 7 Elektro 9 1 1 7 2401:2688 3 Balinarji so oživeli Balinarji krškega Celulozarja že' nekaj časa pridno trenirajo. Pripravljajo se na tekmovanja na novem tristeznem balinišču in upajo, da bodo letos dosegli dobre rezultate. Pri dosedanjih tekmovanjih so ugotovili, da njihove lahke kovinske krog^le niso najboljše, zato so letos kupili v Italiji garnituro težjih kovinskih krogel. PAVK BK »Železničar« — pokalni prvak! .'relekli teden je KK »Luknja« iz Novega mesta organiziral veliki kegljaški turnir v počastitev 40-letnice delovanja. Prvo mesto na turnirju osmih kegljaških klubov je osvojil PIONIR s 347 podrtimi keglji. Sledijo: Elektro (317), Železničar (309), Vseh devet (306), Luknja (298), Iskra (283). Krka (267), Bolnica (265) in Starih devet (183). Po turnirju je predsednik ObZTK tov. Cvitkovič izročil pokal zmagovalcem in spominski diplomi za 40 let aktivnega delovanja Alojzu Pavlinu in predsedniku kluba Francu Barbiču, ki je prejel za aktivno delo od KZ Slovenije še posebno priznanje. — j. m. V počastitev dneva železničarjev in 1. maja je balinarska sekcija SŠD »Železničar« priredila pokalni turnir, na katerem so so- Prvo mesto za KK Sevnica V počastitev 1 maja je bilo v Sevnici 26. aprila medobčinsko kegljaško tekmovanje 10-članskih ekip iz Brežic, Krškega in Sevnice. V hudi konkurenci je osvojil prvo mesto in pokal KK Sevnica, za katerega so nastopili: Kolar, Sušin, Barovič, Švab, Mejak, Sto-par, Požeg, Ferjanič, Oluič in Dr-žanič. Vrstni red ekip: 1. KK Sevnica 304 podrtih kegljev, 2. KK Krško 287 in 3. KK Brežice 272. Gostje so bili zelo zadovoljni z organizacijo, ki jo je vodil občinski sindikalni svet. Kegljači KK Sevnica marljivo trenirajo. Ker nimajo za svoje delo dotacije, mora vsak član sam plačati stezo. Vadijo in tekmujejo na kegljišču gasilskega doma društva Sevnica. Na nedavnem izrednem sestank.1 so izvolili za novega predsednika Alojza Baroviča. J. B. delovali klubi »Pionir«, »Poštar«, »Borec« in »13. maj«, prireditelj turnirja pa je Dostavil tri ekipe. V prvi skupini tekmovalcev je »Železničar I« katastrofalno porazil »Borca« s 13:0. nato pa še »13. maj« s 13:5 V drugi skupini je osvojila prvo mesto ekipa »Pionirja«, ki je premagala »Poštarja« s 13:7 in »Železničarja II« s 13:3. V finalni borbi sta se srečala stara nasprotnika »Pionir« in »Železničar I« Pomanjkanje treninga in nervoza ekipe »Pionirja« sta bila vzrok, da je »Železničar« premagal tekmeca kar s 13:4, osvojil prvo mesto in pokal. Za zmagovito ekipo so igrali Bratož, Legiša, Mohorič in Mraz. R- M- Ribničani zmagali v Ljubljani Partizanova rokometna ekipa. W tekmuje v ljubljanski conski UJP« je v nedeljo prinesla iz Šentvida pri Ljubljani zopet dve točki, ko je premagala ekipo Partizana w Šentvida z izredno visokim rezultatom 28:14 Največ golov je dal Alojz Ponikvar (9). V spomladanskem delu ni rokometna ekipa ribniškega Partiztna izgubila še nobene tekme. PRAVDARSTVO ŠE ŽIVI! 150.000 din dosegajo do sedaj sodnijski stroški pravde za vožnjo po 70 m2 zemlje v Zabukovju pri Šentrupertu, na kateri ne zraste za 2000 din sena na leto — Kaže, da še niso minili časi, ko se je kmet pravdal in trmasto dajal zadnje dinarje za tožbarjenje, v katerem je hotel dokazati »pravico« Do lanskega septembra rti bilo sosedstvo L. G. in A. Z. v Zabukovju nič posebnega. Mogoče je nasprotje samo tlelo, vendar drugi ljudje niso vedeli za to. Lastnica koščka zemlje, po kateri je zapeljal sosed, kadar je imel težko naložen voz, da je živina lažje zmogla strmino, je sklenila poiskati pravico na sodišču. Sosedu je začela odrekati služnostno pravico. Danes je na sodišču v Trebnjem o tem že zajeten šop zapisnikov, pooblastil, odredb, skic, tožb in sodb. Druga sodba še ni pravnomočna, zato se bo šop še lahko debelih Služnostne pravice so velikokrat predmet obravnave sodišč in tako je bilo tudi tokrat. Užival jo je A. Z., kot trdi, že najmanj petdeset let. če hoče pripeljati naložen Starka komaj ušla ognju 6. maja ob 15. uri in 10 minut je v Mihovem nenadoma začela goreti hiša št. H, last Janeza Čukajneta. 70-let-na mati, ki je bila tedaj sama doma in priklenjena na bolniško posteljo, je komaj Avtobus na popravilo, srnjak v Trebnje Avtobus zagrebškega CROA-TIATRANSA je 22. aprila zvečer na avtomobilski cesti Pri Dobu povozil srnjaka, ki je na cesto pritekel z desne strani. Na avtobusu je škode za 400 N drin. ušla ognju. Na kraj nesreče so v 10 minutah prispeli šent-jernejski gasilci, na pomoč pa so prihiteli še gasilci iz Gor. Vrhpolja, Orehovice in Cerovega loga ter poklicni gasilci iz Novega mesta. S pomočjo prebivalstva so rešili nekaj nepremičnine in obvarovali požara sosednja poslopja, škode je za 20.000 N-DIN. Poslopje ni bilo zavarovano. Gospodar, ki ima tri otroke in bolno mater, je v skrbeh, kako bo postavil nov dom. Denarja nima, pač pa ima gozd. — Na sliki: ostanki hiše (Foto: Polde IVliklič) SKUPŠČINA V KOČEVJU O NEKATERIH PROBLEMIH SODSTVA, JAVNEGA TOŽILSTVA IN SODNIKA ZA PREKRŠKE Vedno več mladih na zatožni klopi Pred ireformo je znašalo povprečje preživnin, ki jih plačujejo očetje za svoje nezakonske otroke ali svoje otroke, ki so po ločitvi zakonske zveze pripadli materi, povprečno po 7.000 starih din za otroka, po reformi pa se je povprečje zvišalo za približno 1000 starih din- Tako nizki zneski niso v sorazmerju z vsem, kar mora mati (poleg denarja) vložiti za skrb in vzgojo otroka, hkrati pa tudi niso primerni za normalno preživljanje LOV ZA T-D NACISTIČNIM ZAKLADOM ii V zadnjem, šestem zaboju sta bila zlato in platina, poleg tega pa še precejšen kovček, ki ga je bilo treba šele odpreti. V njem je bilo drago kamenje. »Diamantov za blizu 8000 karatov,« je našteval polkovnik Dali in primerjal vsebino s seznamom, »rubinov za 2000 karatov, smaragdov za 950, raznih draguljev za 4000 karatov... V redu!« Fleig je osupnil. Saj to je vredno več milijard! Vsega sploh ne moreš oceniti, podporočnik Fleig pa ima nalogo, da s svojim malim torpednim čolnom prepelje ta zaklad 400 milj daleč. Oh, ko bi bil to slutil, bi bil raje dejal, da nima ukazov in da ne more prevzeti tovora! Toda kaj naj stori sedaj? Ukaz je treba izpolniti. Polkovnik Dali je podpisal, zaboje so zaprli. Še trije častniki so podpisali listine, morali pa so podpisati tudi Fleig, njegovi trije tovariši in mornariški poročnik, ki je prispel z zaboji. Gestapovce je zbral papirje in odšel. Ko so trije tovornjaki in avtomobili generalštaba odpeljali s pomola, je polkovnik Dali poklical podčastnika in mu tiho dejal: »Ukaz imam, da pomečem zaboje v morje, če bi nam grozila nevarnost, da nas ujamejo. Ali lahko pripravite nekaj kabla in znamenja, ki bi se obdržala na površju?« »Poskusil bom, Herr Oberst,« je dejal Fleig. »V poveljstvu imamo tega precej.« »Ne maram, da bi zahtevali po redni poti,« je pripomnil Dali. »Oskrbite si skrivaj. Me razumete? ...« Fleig se je nasmehnil. Polkovnik mu je začel ugajati, ker se je pogovarjal s podrejenimi drugače, kot je bilo v navadi Dejal je polkovniku: »Star mornar sem, Herr Oberst, pa se bom že znašel.« NEKAJ NI V REDU Nekaj po sedmi uri zvečer je bil Tr>rnerixii čoln pripravljen za odhod Fleig je bil za krmilom in se je oziral v nebo. K sreči je bilo vreme ugodno, na nebu so bili oblaki, ki so ovirali ameriška letala, da ne bodo odkrila čolna na morju. Na desni je Fleig videl rdečkast odsev Vezuva. Izza njega se razsvetljevale nebo eksplozije pri Salermu Kazalo je, da bo vendarle Prispel do Korzike. Izplul je iz pristanišča in z vso hitrostjo zavozil na široko morje. Tem- ni obris otoka Capri je ostal na desni. Torpedni čoln s pravljičnim zakladom je zavil proti severu in tako je plul vso noč. Samo kratek čas je zamenjal Fleiga na poveljniškem mestu Kurt Schwerig. Polkovnik Dali je bedel; blizu krmila je vso noč kadil cigareto za cigareto. Fleig je poskušal navezati pogovor, toda Dallu ni bilo kaj prida do tega. Ob zori je bil čoln s pravljičnim zakladom na krovu pred Korziko, nasproti Bastije. Plul je proti polotoku istega imena, ko so ljudje na krovu prisluhnili. Slišali so nekaj, kar je spominjalo na oddaljeno brnenje motorjev. Brnenje je postajalo vedno močnejše. »Letala!« je zaklical polkovnik Dali. »Hitreje k obali!« Petei* Fleig je ukazal, naj poženejo dieselske motorje z vso močjo, krmilo pa je zasukal na desno, da bi čimprej dosegel obalo, pa čeprav to ne bi bilo pristanišče, kamor so bili namenjeni. 2e je videl v zraku skupino letal, bila je velika in se je raztezala od juga proti severu. Brez dvoma so bili ameriški bombniki, vendar so leteli previsoko, da bi jih lahko prepoznali. Veličastno počasi so drseli nad torpednim čolnom. Zdelo se je, da letijo počasi, v resnici pa so bili hitri. Odleteli so, kot da jih mali nepomembni čoln blizu obale sploh ne zanima. Podporočnik Fleig in polkovnik Dali sta si oddahnila. Čoln je lahko vnovič zaplul proti Bastiji. Toda mir ni trajal dolgo. 2e nekaj minut kasneje so zaslišali eksplozije bomb, in to velikih, pomešane s protiletalskim topniškim streljanjem. Nebo je bilo posejano z belimi oblački protiletalskih granat, na kopnem na otoku pa so videli strebre dima. To je bilo blizu Bastije, točneje v samem pristanišču, ki je bilo cilj napada. »Približujemo se, Fleig,« je dejal polkovnik Dali, »in poglejmo, kaj se dogaja.« Ustavili so se in opazovali. Zagledali so obrise ladij nekega konvoja, gotovo tistega, ki bi se mu morali s svojim tovorom pridružiti za plovbo proti Genovi. Konvoj je že izplul iz pristanišča Bastije, vendar ga je ustavil zračni napad. Američane so bržkone opozorili na ta konvoj. Nekaj ladij v konvoju je že gorelo, druge, prav tako zadete, so se vrtele v krogu. Tudi mesto Bastija je bilo močno zadeto; gorelo je na vseh straneh. Toda napad je še trajal, odmevale so nove eksplozije in povsod so se dvigovali strebri dima in prahu. »Zavijmo,« je dejal polkovnik Dali, »in si poiščimo zavetje. Tega konvoja sedaj tako in tako ne moremo ujeti. Saj vidite, kako je z njim.« otroka. »Naše največje bogastvo«, naši otroci, je torej najbolj revno. Višjih preživnin pa sodišče ne določa, ker imajo očetje, ki so dolžni plačevati preživnino, nizke osebne dohodke, razen tega pa so znova poročeni in imajo spet otroke. Višja preživnina bi namreč bolj ali manj občutno prizadela novo družino. Julij Plut, predsednik Občinskega sodišča Kočevje, je v svojem poročilu pred občinsko skupščino poudaril: »Edina rešitev za boljšo materialno oskrbo teh otrok so višji osebni dohodki (potem bi sodišče lahko odmerjalo višje preživnine) ah višji otroški dodatki, na kar pa naše sodišče ne more vplivati.« V vsem lanskem letu je Javno tožilstvo v Kočevju obravnavalo 46 mladoletnikov, zoper katere je bilo vloženih 38 ovadb; letos (samo do 19. aprila) pa je bilo v obravnavi že 35 mladoletnikov, zoper katere je bilo danih 16 ovadb- številke ne povedo samo, da število otrok — prestopnikov zelo zelo hitro narašča, ampak še, da se mladi prestopniki zbirajo v skupine in izvajajo nedovoljene akcije tudi bolj organizirano. Mladoletno prestopništvo v Kočevju tako hitro narašča, da že dosega stopnjo, ki je značilna za najrazvitejša mesta v Sloveniji. Posebna značilnost kočevskih prestopnikov je, da isti mladoletniki store več kaznivih dejanj, se pravi, da so povratniki, oziroma da se ne poboljšajo. Mladoletni prestopniki so tako iz urejenih (dobro ekonomsko stoječih) kot neurejenih družin. Naj- bolj značilno zanje je, da sta oče in mati (ali pa vsaj eden) vdana alkoholu. Kljub veliki izbiri vzgojnih ukrepov je opaziti, da je najbolj učinkovita vzgoja mladih prestopnikov v vzgojnih zavodih. Potrebno pa je, da na prevzgojo prestop nikov bolj vplivajo tudi drugi organi. Glavno delo socialnega delavca ne bi smelo biti v pisarni, temveč na terenu. Službo socialnega varstva pri občinski skupščini je potrebno izboljšati. Starši bi morali plačevati del stroškov za prevzgojo njihovega otroka v vzgojnem zavodu, saj bi potem tudi sami bolj skrbeli, da otrok ne bi zašel na kriva pota. Problematičnim ljudem verjetno ne bi smeli dovoljevati porok. Mladoletnikom ne bi smeli točiti alkoholnih pijač. Mladino bi bilo potrebno čimbolj zaposliti (prostovoljne delovne akcije itd.), razen tega pa bi morala imeti dobre vzore (dobre športnike, delavce itd.), ne pa da ima za vzornike barabine. Poskrbeti bi morah za celodnevno varstvo šolskih otrok. Mlade prestopnike je treba strogo kaznovati. Ker je na področju socialnega varstva in varstva družine še precej nerešenih, a perečih problemov, bo občinska skupščina o njih razpravljala tudi na prihodnji seji. Zanimivo je, da vsi ti problemi starše niti preveč ne zanimajo. Nedavno je sklicala mestna krajevna skupnost posebno javno tribuno o problemih mladine (otroško varstvo, prestopništvo itd.), vendar je zaradi premajhne udeležbe (15 ljudi ni bilo). (Morda obveščanje ni bilo dobro.) voz pred svoje gospodarsko poslopje, tako pripoveduje, mora zapeljati po sosedovem dvorišču, ker s tem poveča ovinek in zmanjša strmino. Prav tako lažje zavija v levo proti svojemu gospodarskemu poslopju. Drugačnega mnenja je lastnica tega koščka zemlje. Služnostne pravice sosedu ne prizna in je začela iskati zadoščenja na sodišču. Zaslišali so priče, prišli so izvedenci in sodniki. Strmino so preizkusili z vprego. Po mokri in zasneženi poti par volov ni speljal voza in 800 kilogramov tovora. K preizkusu so bili prigovori zaradi slabega vremena. Sodišče je po mnenju izvedencev v prvi sodbi odločilo, da ni nujno motiti po sosedovem zemljišču. A. Z. pa naj si uredi dovoz do svojega gospodarskega poslopja z druge strani. Ta se je takoj pritožil, češ da je preveč oškodovan, ker nov dovoz preveč stane. Začela se je nova razprava. Sodniški senat je z več izvedenci in pričami na kraju samem ves dan proučeval zadevo. Na zaslišanju strank pa je tožnica. oz. njen pooblaščeni zastopnik izjavila, da ni imela nič proti, če je v preteklosti vozil sosed preko zemljišča samo težke in dolge vozove, in da jih bo lahko tudi v bodoče. S tem je bila služnostna pravica priznana. To je sodišču zadostovalo, ker je smatralo, če je dovoljena vožnja s težjimi vozovi, mora biti dovoljena tudi z lažjimi, ki naredijo manj škode. A. Z. je tožbo dobil, vendar sodba še ni pravnomočna. Pritožbo pričakujejo. Trma in načelo »iti do konca, pa naj stane kolikor hoče«, sta napravila do sedaj že toliko stroškov, da bi oba lastnika že lahko asfaltirala oba dovoza. M. LEGAN Gostinsko podjetje hotel METROPOL Novo mesto proda kavarniški točilni pult Interesenti naj se zgla-sijo v upravi podjetja. SKOZI LINO STA ZLEZLA V HIŠO Janez Muc in Anton Rudman obsojena zaradi tatvin Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu sta se morala nedavno zagovarjati Janez Muc in Anton Rudman iz Podzemlja, ker sta skupaj zagrešila veliko tatvino, ra- Avto v kamen 20. aprila popoldne se je Adolf Erjavec iz Planine pri Semiču z osebnim avtom vračal iz Črnomlja. V Lokvah je vozilo zaneslo v jarek in potem čez cesto v obcestni kamen, nakar se je po več metrih -vijuganja prevrnilo. Motorist podrl pešca 22. aprila dopoldne se je motorist Jože Cigelj iz Razdrtega pri Šentjerneju s sopotnikom Allojzem Božičem pripeljal na Cesto komandanta Staneta v Novem mestu, ko je s pločnika nenadoma stopil Jože Rebzelj. Motorist je pešca podrl in so vsi trije padli. zen tega pa še vsak sam manjše kraje. Lani maja sta se skozi lino na stranišču splazila v zaklenjeno hišo Franca štefančiča v Grmu ter odnesla jedilni pribor, vedro, več drugih gospodinjskih predmetov in pijač, vse skupaj vredno okoli 40.000 dinarjev. Ukradeno blago sta nesla k Mucu na dom, vendar sta na prigovarjanje obtoženčeve matere že drugi dan večino predmetov odnesla pod štefančičevo okno. Razen tega je bil Janez Muc, ki ni bil tokrat prvič pred sodiščem, obtožen še dveh kaznivih dejanj: iz neke drvarnice v Metliki je vzel moško kolo znamke Diamant, last Jožeta Nemaniča,' v Novem mestu pa je v Slakovi ulici št. 5 vzel nekaj obleke in drugih predmetov Franca Denžiča in Viktorja Kernca. Rudman pa je, še preden sta z Mucem skupaj zlezla v štefaničevo hišo, sam opravil enako pot ter vzel pri Štefaničevih dve odeji. Medtem ko je Rudman na sodišču skesano priznal, da je vzel dve odeji, nato pa na prigovarjanje Muca sodeloval še v skupni akciji, je bil Muc zakrknjen. Zanikal je vsa kazniva dejanja ter priznal le krajo v Novem mestu, ki pa po njegovem sploh ni bila kraja. »Vzel sem, ker mi je bil Kernc dolžan in ni hotel vrniti,« je trdil. V resnici o kakem dolgu sploh ni bilo govora. Prav tako je tajil, da bi vzel Nemaničevo kolo iz drvarnice. Zatrjeval je, da je šel po kolo Rudman. Dokazi so njegov zagovor povsem ovrgli. Sodišče je oba spoznalo za kriva ter jima izreklo primerne kazni. Janez Muc je bil obsojen na 9 mesecev zapora, Anton Rudman, ki doslej še ni bil kaznovan, pa je prejel pogojno kazen: 7 mesecev zapora, pogojno za dve leti. OEM TEDNU VAS ZANIMA i edensK6le Petek, 13. maja — Seri .k i j Sobota, 14. maja — Bonifacij Nedelja, 15. maja — .Mednarodni dan snage Ponedeljek, 16. maja — Jane/ Torek, 17. maja — Mojca Sreda, 18. maja — Erik Četrtek, li. maja — Vitoslava Dragemu možu in očetu STAN-..(J ŠTUBARJU, sedaj v Ludvvigs-burgu, želita za rojstni dan veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let žena Jožica s sinom Marjanom. JOŽETU FALKNERJU iz Novega mesta za uspešno opravljeno diplomo na gozdarski fakulteti iskreno čestitaio r'omači in vsi sorodniki. BI Ob smrti našega dragega moža in očeta MIHAELA TOMŠIČA iz Jame pri Dvoru se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v času bolezni, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo Čebelarskemu društvu in govorniku za poslovilne besede. Žalujoča žena Marija in otroci Ob bridki izgubi naše ljube mame MARIJE AVGUŠTIN iz Meniške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju, ki so si do zadnjega časa v bolnišnici prizadevali za njeno zdravje. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za sočustvovanje in vsem vaščanom, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoča hčerka Marica z družino, Kristina Z družino ter sin Franc • fipinho. Od srca se zahvaljujem za uspelo operacijo dr. ŠRIBF.RJU in mu želim še mnogo uspeha pri njegovem požrtvovalnem delu. Hvala za vso skrb tudi dr. KRETICU in ostalemu osebju novomeške porodnišnice. Pacientka Milka Murenc i/ Jelovca. Ob bridki izgubi našega dragega, nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka JOŽETA POVŠETA žel. uslužbenca v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili do preranega groba in mu v slovo poklonili toliko lepih vencev in cvetja ter nam ustno izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni delavskemu kolektivu Železniške prometne sekcije Novo mesto, organizaciji ZB NOV Novo mesto, lovski družini Padež, godbenikom, pevcem in govornikom za poslovilne besede. Žalujoča žena Rezka, hčerki Joži in Dani z družinama ter bratje in sestri z družinami Novo mesto, Ručetna vas, Uršna sela, Ljubljana. Ob izgubi mojega moža, našega očeta in starega očeta VINKA AVGUŠTINČIČA iz Kota pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje, prav tako vsem sosedom in ostalim, ki so z nami sočustvovali ali kakorkoli pomagali. Žalujoča žena Marija, hčerki Marija in Kozalija z družino, sin Jože z družino, Ivan in Lojze z dru/ino. Marija Medle, Šentjernej 102, prepovedujem vožnjo, hojo in pašo po mojem travniku v Volčkovi vasi. Kdor tega ne bo upošteval, bo škodo plačal in ga bom sodnijsko preganjala. Prane Kastelic, Rakovnik 3, Novo mesto, prepovedujem hojo in pašo kokoši po mojem vrtu, ki so last Alojza Kastelca, Rakovnik 5. Ce tega ne bo upošteval, bom kokoši zastrupil ali ga sodno preganjal. Jože Golobic, Maline 2, Semič, prepovedujem hojo in pašo po mojem zemljišču. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Marija Kambič iz Velikega Cerovca 34, Stopiče, preklicujem vsako hojo, vožnjo in pašo živine in kokoši na mojem travniku in njivi v Vin ji vasi. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala, kokoši pa zastrupila. Alojzija Pirnat. Gašpinovo 2, pošta Ortnek na Dol., in Darinka Pctrič, Hoiče 1, p. Ortnek na Dol., prepovedujeva hojo, krajo sadja in vožnjo po najinem travniku na Bri-naškem. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, bova proti njemu sodnijsko postopali. Alojzij Vidrih iz Sel 12 pri Zbu-rah, p. šmarjeta, prepovedujem obračanje vode na mojo parcelo v Turjaški dolini. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Pranja Jakopec iz Črnomlja, Zadružna 4, prepovedujem vsem brez izjeme hojo in vožnjo na moji njivi na Cerdaku. Kršitelje bom sodno preganjala. Preklicujem hojo in pašo kokoši po mojem posestvu v Žabji vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal, kokoši pa zastrupil. Ivan Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. Franc Logar, tesar iz Šalke vasi 40 pri Kočevju, preklicujem vse besede, ki sem jih govoril 9. aprila 1966 v gostilni v Livoldu zoper Jožef o Kašča iz Dolge vasi št. 65, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe. Karol Mirtič, Sela 9, p. Straža, prepovedujem hojo in vožnjo po mojem sadovnjaku in dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 1- OBVESTILA I Sporočam, da sem odprl krojaško delavnico v Dilančevi ulici 11. Za naročila se priporoča Alojz S t angel j. Oblačila solidno čisti Kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. PRODAM FIAT C00 D (23.000 km) in klavirsko harmoniko »Hoh-ner« (120 basov). Naslov v upravi lista (505/66). RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15 00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 13. MAJA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 Spomin na festival sodobne komorne glasbe v Radencih 1965. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.000 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Jurhar: še neizkoriščene možnosti dopolnilne proizvodnje lesa v Sloveniji. 12.40 Dvajset minut z Vaškim kvintetom. 15.20 Napotki za turiste. Od vasi do vasi. 17.05 Petkov sim. fonični koncert. 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Zagreb. 20.00 Lepe melodije. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 14. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Četrt ure z ansamblom Arsena Dediča. 10.15 Koncert opernih melodij. 11.00 Turistični napotiki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kme. tajski nasvet: — inž. Jelka Hočevar: Zatiranje krompirjeve plesni in koloradskega hrošča. 12.40 Ansambel Franka Jankoviča in kvin. tet bratov Avsenik. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi [7 Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.20 Iz naših re- lejnih postaj. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe. 20.30 Spoznavajmo svet in domovino. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 15. MAJA: 6.000—8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Vasja Ocvirk: Pasje-ljubje po svoje. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 se pomnite, tovariši . . . Rafael Perhavec: Pilot Luigi Rugi. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 »Fantje treh dolin« in trio Janeza Svečnika. 15.05 Vedri zvoki. 16.00— 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.00 Glasba pripoveduje . . PONEDELJEK, 16. maja: 8.05 glasbena matineja s Chopinom in Lisztom. 9.10 Otroške igre s petjem. 10.15 Iz repertoarja Sloven-skih solistov. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Perovšek: Učinki ukrepov za večje količine in kakovost mleka. 12.40 Slovenske narodne v mešanem duetu. 14.05 Pri skladatelju Samu Vremšaku. 15.30 Iz zborovskih del Marjana Kozine. 17.05 Glasbena križnnka. 18.20 »Signali«. 19.05 Glasbene razgled- PRODAM cementne kvadre (opeko). Blažič, Žabja vas 66. PRODAM MOTORNO KOLO BMW 250 cem v zelo dobrem stanju. Volčičeva ulica 10, Novo mesto. PRODAM MOTORNO KOLO znamke DKW 250 ccm. Cena po dogovora. Janez Kalčič, Orešje 22, šmarjeta. ZARADI SELITVE prodam televizor RIZ. Cena 180 S din, lahko tudi ček. Franc Zahrastnik, Glo-bočice 1, Kostanjevica na Krki. NOVO PRIMO 175 in staro 150 zelo poceni prodam zaradi bolezni. Vprašajte: KA Medvode, novi bloki 116/1. PRODAM lepo ohranjeno dnevno sobo, radio in televizor. Naslov v upravi lista (477/66). PRODAM superavtomatični pralni stroj zoppas, 5 kilogramov, tovarniško nov. Naslov v upravi lista (478/66). UGODNO PRODAM vprežno kosilnico z žetveno napravo in fergu-sonov plug. Milan Drenik, Brš-lin. Novo mesto. PRODAM PRESO za grozdje, na kamen. Ogled na naslov: Marija Strajnar, Dol. Stara vas 8, Šentjernej PRODAM lep vzidljiv štedilnik, kotel za prašiče. Držaj, Bršlin, Novo mesto. UGODNO PRODAM primo 150 in žensko kolo »rog«. Jože Ožbolt, Kočevje, ekonomski blok. PRODAM VPREŽNO KOSILNICO z žetveno napravo in moped DKW. Kastelic, Podboršt 11, p. Mirna peč. LEPO SONČNO PARCELO (600 m:) v Novem mestu prodam. Vlado Sefman, Gotna vas 46, Novo mesto. PRODAM kombiniran otroški voziček, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (494/66). PRODAM dvosobno hišo, podklete-no, v dobrem stanju, z lepim vrtom in manjšim gospodarskim poslopjem blizu Kočevja. Vselitev možna takoj! Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (496/66). KUPIM RABLJENO CISTERNO za 2500 do 3000 1 tekočega goriva (mazuta). Ponudbe z navedbo cene in kraja pošljite upravi Dolenjskega lista pod »Cisterna«. ISČKM ŽENSKO za varstvo dveh majhnih otrok. Nudim vso oskrbo in plačo. Jeram, šercerjeva 2, Radovljica, Gorenjsko. IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO ali upokojenko za varstvo dveh otrok. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi lista (484/66). GOSPODINJSKO pomočnico sprejmemo k štiričlanski družini. Plača za začetnico 15.000. Prijeten dom in oskrba zelo dobra. Pišite na: Slavica Cvenkel, Ljubljana, Ažbetova ulica 5 KUHARICA, kvalificirana, dobi službo v hotelu »Bled« v Rimu (Roma, Via S. Croce in Gerasa-lemme 40). Plača 140.000 din in hrana ter stanovanje. Ponudbe v slovenščini pošljite na gornji naslov. FANT s kmetijskim posestvom želi spoznati kmečko dekle od 25 do 35 let. Pismene ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod geslom »Pomlad«. IscKM STROJNO PLETIIJO in deklico za pomoč v gospodinjstvu, možna priučitev pletilstva. Marica Koran, Zidani most. MIRNI STAREJŠI UPOKOJENCI iščejo osamljeno upokojenko od 55 do 60 let za malo pomoč in razvedrilo. Hrana in stanovanje v hiši, posteljnine in perila ne, drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista (468/66). POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). ZDA VILI SCE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kroničnega obolenja želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško vodo »Donat«, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskih podjetjih HMEL.INIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. Brežice: 13. in 14. 5. ameriški barvni film »Klic trobente«. 15. in 16. 5. špansko—mehiški barvni film »Vrni se iz Meksika«. 17. in 18. 5. poljski film »Bol in nada«. Črnomelj: 13. in 14. 5. italijan-ski film »Taras, sin Atile«. 15. in 16. 5. ameriški barvni film »Upor na ladji Bountv«. 17. in 18. 5. angleško—ameriški film »Skrivnostna zaveznica«. Kočevje »Jadran«: 13. do 15. 5. ameriški barvni film »Sest črnih konj«. 16. In 17. 5. italijanski film »Tovariši«. 18. in 19. 5. italijanski barvni film »Korziški bratje«. Kostanjevica: 15. 5. ameriški barvni film »Enooki Jack«. 18. 5. francoski barvni film »Racija«. Metlika: 14. in 15. 5. ameriški film »Gulliverjeva potovanja«. 16. in 17. 5. ruski film »Živi zakopa, ni«. 18. in 19. 5. poljski film »Rdeče baretke« in francoski film »7 smrtnih grehov«. Novo mesto »Krka«: 13. do 16. 5. ameriški barvni film »Štirje v Teksasu«. 18 in 19. 5. švedski film »Deviški vrelec«. Ribnica: 14. in 15. 5. angleški barvni film »Komančerosi«. Sevnica: 14. in 15. 5. ameriški film »Rimska pomlad gospe Stone«. 18. 5. sovjetsko—češki film »Švejk v Rusiji«. Sodražica: 14. in 15. 5 nemški film »Blago v. srebrnem jezera«. Šentjernej: 14. in 15. 5. barvni film »Pri črnem konjičku«. Trebnje: 14. in 15. 5. ameriški barvni film »Vohun na povelje«. 18. 5. jugoslovanski film »Svitanje«. iZ NOVOMEŠKE«^ PORODNiSNJCE&flM Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Zadnik iz Dolnjih Kamene — Bojana, Marija Brulc iz Luterškega sela — Rudija, Marjeta Vidmar iz Sadinje vasi — Ivana, Marica Golob iz Pra-proč — Matijo, Ivanka Šuštaršič iz Požarč — Jožico, Milena Hrovat iz Regerče vasi — Slavka, Jožica Šimc iz Rajnušč — Anico, Anica Pašič iz Sela — Anico, Jožica Ko-vačič iz Podgore — Damjano, Ana Fugina s Hrasta — Francija, Leo-poldina Kukman iz Metlike — Voj-teha, Pavla Cugelj iz Brežic — Bernardko, Jožefa Mlakar iz Kam-nega potoka — Andreja, Angela Hudorovac iz Srednje vasi — Romana, Štefka Maznik iz Vavte vasi — Matjaža, Jožefa Skobe iz Bud-ganje vasi — Alojzija, Jožefa Ver-bič s Trebanjskega vrha — Stanislava, Marija Jokič iz Šentjerneja — Darjo, Jožica Kulovec iz Uršnih sel — Mirana, Emilija Žagar iz Trebnjega — Francija, Antonija Sever iz Brezove rebri — Sonjo, Ivanka Anžur iz Roj — Darka, Tončka Lekše z Jerman vrha — Darjo, Albina Kobe iz Gabrja — dečka. Dragica Koželj iz Metlike — deklico, Jožefa Prešern iz Dolnjega Kronovega — dečka, Jožica Bizjak iz Osredka — deklico, Ana Vrščaj iz Vojne vasi — deklico, Pavla Gole iz Srednje vasi — dečka, Ana Vraničar iz Slamne vasi — dečka, Julka Makse iz Rdečega Kala — Francija, Milena Cekuta iz Birčne vasi — Matejo, Marija Špe-har iz Lašč — Istoka, Ema Kump iz Stranske vasi — Draga, Jožefa Mahnič iz Rihpovca — Martina, Marija Hudorovac iz Kanižarice — Jožico, Marija Žagar iz Kočevja — Tomaža, Fanika Prah iz Loga — Romana, Nada Kolenc iz Kamenj — Jožico, Ema Durjava iz Šentjerneja — Alenko, Marija Brine iz Skrilij — Bernardko, Danica Mila-vec iz Male Loke — Danico, Jožefa Kastelic iz Metlike — deklico, Mihaela Vodopivec iz Dobov — dečka, Štefka Juntez iz škovca — dečka, Marija Pust iz Brezove rebri — deklico, Rožica škof iz Metlike — deklico. niče. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. TOREK, 17. MAJA: 8.05 Glasbe, na matineja 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kme. tijski nasvet: — Vinko Strgar: Lastna gibanja rastlin. 12.40 Ansambel Rudija Bardorferja in Milana Vitka 13.30 Priporočajo vam 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križ. potjih. 20.00 Koncert zbora »Stiv Naumov« iz Bitole. 20.20 Radijska igra — Friedrich Dtirrenmatt: Stranitzkv in narodni junak. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 18 MAJA: 8.05 Glasbena matineja 9.10 Naši mladinski zborovodje. 10.15 Majhen recital klarinetista Miha Gunzka. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prodnosti! 12.30 Kmetijski nasveti — dr Leon Kocjan: Pomen in način odkrivanja žarišč tuberkuloze, ki so povzročile nove okužbe goved. 12.40 Slovenske narodne poje dvojni mešani kvintet iz Sel na Koroškem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav, ljajo. 15.30 Veliki španski koncertni pihalni orkester in pihalni orkester kraljeve mornarice. 18.15 Iz studia 14. 19.05 Glasbene razglednice. 21.40 Trio Lorenz igra Arniča. ČETRTEKi 19 MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 VVehding Lo- renz: Palčkove majske dogodivščine. 10.15 Pojo solisti zagrebške opere. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Mi-ljeva Kač: Varstvo črnega ribeza pred boleznimi in škodljivci. 12.40 Cez hrib in dol. 14.05 Orkester RV Ljubljana vam predstavlja . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Turistična oddaja. 13.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. RADIO BREŽSCF NEDELJA, 15. MAJA: 10.20 — Poročila -— Z zadnje seje Sob Kr-Sko — Vinko Jurkas: Konkretna praksa po III. plenumu ZKJ — Damjan Vahen: Turistično zemljepisna kategorizacija Spodnjega Po-savja — Iz novinarjeve beležnice —Za naše kmetovalce — Poslušate domače viže v izvedbi ansambla Jožeta Krežeta in Borisa Franka s svojimi Kranjci — Magnetofonski zapis. Obisk velja tokrat Agrokombinatu v Krškem — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK. 17. MAJA: 20.00 — Ne smemo pozabiti: Anton Račič: Borbe I. bataljona Kozjanskega odreda — Novo v knjižnici — Filmska vzgoja III in pregled filmov — športni komentaT — Obvestila — Glasbena oddaja: Narodne in umetne poje Šentjernej ski oktet . Tovornjak vozil poleg ceste 26. aprila zjutraj je voznik zagrebškega podjetja CROATIA-TRANS Ljubo Gabrič zapeljal tovornjak s cestišča avtomobilske ceste pri Kronovem in okoli 70 m vozil po bankini. Povzročil je 300 N din škode. Kolesarja v nezavesti Janez Slane iz Curil se je 27. aprila peljal v osebnem avtu iz Metlike proti Črnomlju, ko se je v Vranovičih pripeljala na cesto z dvorišča kolesarka Judita Zupa-nič. čeprav sta oba zavirala, sta trčila, kolesarka pa je obležala v nezavesti. Odpeljali so jo v bolnišnico. Deček trčil v tovornjak Viktor Kastelic, zasebni prevoznik s Hrasta pri Metliki, je 27. aprila dopoldne na tovornjaku pripeljal železniške pragove iz Za-gradca v Stražo. Izza hiše se je na kolesu pripeljal 11-letni Janez Plut, se zaletel v tovornjakovo zadnje kolo ter se laže ranil. Motorista je zaneslo 27. aprila se je na mopedu v Žužemberk pripeljal Jože Pungerčan iz Trebnjega. V preglednem ovinku mu je naproti pripeljal motorist Alojz Zefran. Pri zavijanju je motorista zaneslo na levo in je zadel mopedista. Voznika sta padla, žefran se je huje poškodoval po glavi in dobil pretres možganov, Pungerčan pa se je le lažje ranil, škodo na vozilih cenijo na 1500 N din. Avtomobil v mopedista 27. aprila zvečer sta pri novomeškem PETROLU trčili vozili. Ivan Zorko iz Novega mesta je vozil osebni avto, Janez Juvanič pa moped. Juvaničev sopotnik Viktor Terop.šič si je pri padcu poškodoval nogo in so ga odpeljali v bolnišnico. Mopedista v bolnišnici B Franc Vrsnik, a\ troprevoznik iz Oskrta pri Fari, se je 28. aprila dopoldne s tovornjakom ustavil v Podliscu pri Dobrniču. Za njim je pripeljal mopedist Alojz Kužnik iz Železnega pri Dobrniču in ga prehitel na desni strani. Vštric kabine je mopedist s ščitnikom zadel breg, padel in obležal huje poškodovan v nezavesti. ■ Mopedist Alojz Mrzelj iz Velikega Gabra se je 28. aprila dopoldne pripeljal po avtomobilski cesti v Trebnje. Na priključku je zapeljal na levo stran, kjer je hotel parkirati, ne da bi bil nakazal spremembo smeri. Za njim je pripeljal Ivan Nikolič avtobus podjetja GORJANCI ter zadel mopedista. Ta je padel in obležal nekaj minut v nezavesti. Zaradi poškodb na glavi in pretresa možganov so ga odpeljali v bolnišnico. Kolesar ni dvignil roke za smer 28. aprila popoldne je po Cesti herojev proti Ločni vozil osebni avto Novomeščan Jože Dobovšek. Pred njim se je po desni na kolesu peljal 14-letni Branko Lamut. Kolesar je začel nenadoma obračati, ni pa nakazal spremembe smeri. Voznik avtomobila je močno zavrl, kljub temu pa zadel kolo, da je Lamut padel. Na srečo se je trčenje končalo brez poškodb. Zmedeni pešec na prtljažniku Olga Štampohar iz Gradca se je 29. aprila zjutraj peljala v osebnem avtu proti Metliki. Blizu Kr-ževske vasi je zagledala na cesti Janka Hudorovca iz Metlike. Ko ga je opozorila s sireno, se je zmedel in začel skakati z ene strani na drago. Tedaj pa ga je voznica že zadela. Hudorovac je v trenutku obležal na prtljažniku in po več metrih vožnje padel z avtomobila. Pri nesreči si je zlomil nogo in si poškodoval glavo. Škodo na vozilu cenijo na 2000 N din. 52 metrov po bankini 29. aprila zjutraj je po avtomobilski cesti iz Zagreba proti Ljubljani peljal tovornjak medvoškega AVTOPREVOZA Pavel Oblak iz Brezovice pri Medvodah. Pri vasi Ribnica - je zapeljal na desni rob ceste ter po 52 metrih vožnje ob bankini zapeljal v jarek ob stranski cesti, škodo cenijo na 2000 N din. Prekucljaji pri Benečiji 30. aprila popoldne se je Jože Udovič iz Ljubljane v osebnem avtu pripeljal po avtomobilski cesti do naselja Benečija, kjer je zaradi okvare stal avtobus kranjskega podjetja GORENJSKA. Ko je Udovič prispel do avtobusa, je naproti pripeljal neznani avtobus. Voznik osebnega avta Udovič je zavoljo tega zapeljal na rob ceste, se trikrat prevrnil in obtičal na strehi. Voznik si je poškodoval glavo in roke, škodo na njegovem vozilu pa cenijo na 25.000 N din. Motorist in sopotnik na tleh 2. maja zvečer se je pripetila huda prometna nesreča na cesti med Malim Nerajcem in Suhor-jem. Leopold Mušič in Matija Babic iz Dragatuša sta se na motorju peljala v Lipo. Naproti jima je pripeljal neznan osebni avto. Pri srečanju sta vozili zasenčili luči, ker pa sta vozili po sredi ceste, sta se zaleteli. Motorist Mušič in sopotnik Babic sta si ranila noge. Voznik neznanega osebnega avtomobila je odpeljal dalje. Italijanski avto na strehi Luciano Pelizzari iz Italije se je 4. maja ponoči pripeljal v osebnem avtu po avtomobilski cesti do Poljan, kjer je nenadoma zapeljal s ceste in treščil med skale. Vozilo se je od skal odbilo spet na cesto in se prevrnilo na streho. Škodo cenijo na 3000 N din. Ranjen je bil le sopotnik Cveto Jo-vič iz Kopra. Vožnja brez Izpita in zlomljena noga 3. maja sta se s Suhorja proti Metliki na motorju peljala Stanko Spreitzer in Metod Prelog. Voznik Spreitzer ni imel vozniškega dovoljenja. Pri Trnovcu je zapeljal v jarek. Sopotnik Prelog je padel tako nesrečno, da je dobil kompliciran zlom noge. Zdravi se v bolnišnici. Tovornjak zaneslo v avtobus Na cesti med Bučno vasjo in Karteljevim sta se 7. maja popoldne srečala avtobus SAP Ljubljana, ki ga je vozil Jože Per iz Vira pri Domžalah, in tovornjak ogulinskega AVTOPREVOZA z voznikom Draganom Radulo vičem. Preden sta se srečala, je voznik tovornjaka zavrl, na mokri cesti pa je prikolica celotno vozilo potisnila čez cesto v avtobus, škodo cenijo na več kot 90,00 Ndin. Ni opazil zapornic 7. maja ponoči je pripeljal po cesti iz Črnomlja do železniških zapornic črnomaljčan Stanko Ne-manič osebni avto Zastava 750. Ker mu je naproti pripeljalo neko osebno vozilo, je zasenčil luči, pri tem pa je zadel v spuščene železniške zapornice. Voznik se je laže ranil, gmotno škodo pa cenijo na 3000 N din. Podrl pešca na avtomobilski cesti 7. maja ponoči je po avtomobilski cesti iz LJubljane pripeljal Branko Hrgetič, ki je začasno t Avstrijj, z osebnim avtom in pri vasi Smednik podrl Jožeta Kupca iz Ravnega, ko je prečkal cesto. Kukec se je smrtno ponesrečil, škodo na vozilu cenijo na 700 N din. DOLENJSKI LIST LASTNIKI LN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marjan Moškon, Jože Prime, Jožica Teppey in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri pdr. SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani.