S10VENSEI
i/d.ija cn>o(>iHiiu-<aioznisk«j pudjriic *>/1)1 »iNad tisk« / Direktor: Hudi Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljabljana, Tomšičeva
□lica 5, telefon 23-522 do 23-524 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/TI., telefon 23-522 do 23-524 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 4, telefon 21-894, za ljubljanske naročnike 20-443, za zunanje 21-S32 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din
Bled fe pripravljen
na zgodovinski dogodek
Konferenca zunanjih ministrov treh balkanskih držav se bo pričela danes ob 17. uri popoldne v veliki dvorani vile »Bled« — Grško in turško delegacijo bo danes dopoldne sprejel v Lescah državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič — Podpis sporazuma o Balkanski zvezi in posvetovalni skupščini predviden za ponedeljek, 9. t. m.
BEOGRAD, 5. avg. (Tanjug). Danes je bilo v Beogradu uradno sporočeno, da se bo konferenca zunanjih ministrov dežei podpisnic ankarskega sporazuma začela v petek 6. t. m. Konferenco bodo odprli ob 17. uri popoldne s svojimi govori ministri za zunanje za-deve v vili »Bled«.
Grška delegacija prišla v	B
Pred odhodom iz Jlten je grški zunanji minister Steianopuics izjavil, da odhaja na blejsko konferenco z velikim optimizmom
(Od našega posebnega dopisnika)
Bled, 5. avg. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bodo prispeli člani grške in turške delegacije pod vodstvom grškega zunanjega ministra Stefanopulosa in zunanjega ministra Turčije Fuada Koprilluja jutri dopoldne okoli 10. s posebnim vlakom na kolodvor v Lesce, kjer jim
Dr. MILAN BRATOS
Kadar se na sejah pravnega odbora Organizacije združenih narodov govori o pravu, se vedno poudarja, da obstoja neraz-vezni zakon med pravom in politiko. To nerazvezljivo dvojnost poudarjajo predvsem oni, ki menijo, da je že davno minila možnost opravičevanja katoliškega zakona med možem in žc-io. Govoriti o neki politični temi s pravnega stališča pomeni proučiti, če ustreza pravnim osnovam, ki so sedaj dominantne pri vodenju politike. Zato se moramo postaviti na stališče sedanjosti, današnjega opazovanja stvari in današnje kvalifikacije zveze, če govorimo o pravni strani jutrišnje formalne zveze med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Ce bi govorili v klasičnem jeziku, katerega so se posluževali pravniki XIX. stoletja, potem bi morali Balkansko zvezo takoj označiti kot obrambno zvezo. To se pravi, združitev treh balkanskih dežel, da se skupno branijo, če bi bila ena od njih napadena. Ce pa to prevedemo na moderni pravniški jezik, potem je to zveza za kolektivno obrambo, institucija, predvidena v 51. členu Ustanovne listine OZN. To se pravi, da Jugoslavija, Grčija in Turčija združujejo svoje vojaške sile, da bi skupno izkoriščale pravico do nujne zakonite obrambe, če bi bila ena od njih predmet oboroženega napada od neke tretje sile. Ze v tej razliki definicij je vidna tudi razlika med starimi klasičnimi in današnjimi modernimi pojmovanji obrambne zveze. Nekdaj je beseda »obrambna« lahko dajala neki zvezi drugačen značaj, kakor ga ima ta zveza lahko danes. Danes je tako zvezo treba razumeti kot orodje za ohranitev miru, za obvarovanje ozemeljske nedotakljivosti in samo v primeru, če pride do agresije proti enemu od članov te zveze, zveza deluje kot skupina, da skupno postavi pravico do zakonite obrambe, ki jo daje Ustanovna listina vsaki od članic te zveze.
Ze s samim tem, da je ta zveza obrambna, da se s parafiranim predprojektom predvideva, da bo delovala soglasno z načeli OZN, ta zveza ni naperjena proti nikomur, ki ima čisto mednarodno vest, niti ni naperjena proti nikomur, ki nima namena napasti eno od treh držav, ki sestavljajo zvezo. Zato vsi oni, ki trdijo, da je ta zveza nepotrebna, v bistvu želijo bodisi podvzeti sovražne ukrepe proti eni od teh držav ali pa oslabiti njihovo moč, tako da bi se morale te države nasloniti na nekoga drugega, da bi se posamezno lahko branile.
Nadaljnja, druga značilnost te zveze je avtomatizem. V primeru. če bi nastopila pravica do samoobrambe ene od držav, nastaja mednarodna obveznost za drugi zavezniški deželi, da nudita pomoč svojemu napadenemu članu. Težko je vnaprej reči, v čem bo ta pomoč. Vsekakor pa v učinkovitih sredstvih za obrambo. Da bi se ugotovila ta učinkovita sredstva za obrambo, je nujno v trenutku, ko nastopi sovražnost, pristopiti k izvajanju tistih načrtov, ki jih bodo zavezniki določili v času miru.
bodo priredili svečan sprejem. Sprejel jih bo državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je že prispel na Bled in drugi visoki državni funkcionarji, kakor tudi člani izvršnega sveta LR Slovenije. Po kratkem odmoru se bo okoli 17. v vili »Bled« začela prva seja konference za podpis sporazuma o Balkanski zvezi. Isti krogi izražajo pre-
Razumljivo je, da so tl načrti, čeprav so preračunani na obrambo, v bistvu vojaške tajnosti, o katerih se malo govori pred njihovim izvajanjem. Politike po svetu zanima predvsem, kaj vsebujejo ti vojaški načrti. Načelniki generalnih štabov treh dežel že dve leti in pol s svojimi najbližjimi sodelavci določajo obrambne načrte. To izhaja iz ankarskega pakta, ki je prav tako določal vojaško sodelovanje za primer, če bi bila ogrožena varnost ene od dežel, vendar vojaško sodelovanje, ki sioni na prijateljstvu in Ustanovni listini OZN, brez zavezniških obveznosti. Danes gremo korak dalje. Ze doslej se je vedelo, kaj bi bilo zaželeno narediti, da bi se skupno branili. Sedaj pa se to prepričanje in ta priporočila spreminjajo v obveznost. Zaradi tega tu ne gre za kombinaciji tega, kar bo, temveč o potrditvi tega, kar že obstoja. Ni treba posebej opozarjati naših bralcev na to, da so mnogo časa posvetili temu delu vojaški strokovnjaki, ker je vsak tak sestanek naš tisk registriral in ne predstavlja tajnosti niti za enega Jugoslovana. Kaj pa so na teh sestankih sklenili, je bolje, da ne zvemo, kajti, če bomo to vsi zvedeli, potem pomeni, da je nastala že vojna, v kateri se branimo. Bolje je, da to ohranijo operativni oddelki treh generalnih štabov zase.
Nadaljnja značilnost te naše zveze je ta, da ni taka, kakor zveze, ki si jih zamišljajo velesile, kadar govore o blokih. Sovjetska zveza je sklenila s svojimi sateliti zveze, ki v bistvu pomenijo vključevanje nacionalnih kontingentov posameznih držav v sovjetske vojne načrte in pod sovjetsko poveljstvo. Atlantski pakt določa veliko skupno organizacijo, v kateri so vodilnim silam zaupani ključni komandni položaji, nacionalne sile pa so postavljene pod to komando. Balkanska zveza ne predvideva take organizacije. Balkanska zveza ohranja notranjo suverenost svojih treh članic glede uporabe nacionalnih vojaških kontingentov in razpolaganja z njimi v času vojne. V tem pogledu je po cilju moderna ustanova zveze ostala pravno pri klasičnem pojmovanju nacionalne suverenosti v vejaški zvezi. Ne ustvarja se naddižavna vojaška organizacija, kakor je to Atlantski pakt, in kakor naj bi to jutri bila Evropska obrambna skupnost. Nasprotno, tri države se organizirajo da bi njihove vojaške sile medsebojno sodelovale in izvrševale tiste naloge, na katere bodo sporazumno privolile in za katere se bodo sporazumno zavezale. To je razlika med modernimi zvezami, ki se približujejo blokom in onimi zvezami, ki ustrezajo popolni ohranitvi neodvisnosti in suverenosti držav, koncepciji, ki je svojstvena trem balkanskim državam, ker te tri države nimajo drugega cilja kakor obrambo lastne ozemeljske nedotakljivosti in svoje politične neodvisnosti. To je znak, da v balkanskem paktu, zvezi, ki bo podpisana na Bledu, ni razlike med vodilnimi in podrejenimi, temveč se nasprotno vse države
(Nadaljevanje na 3. strani) —
pričanje, da bo blejska konferenca svoje delo verjetno opravila zelo hitro in da bo sporazum o balkanski zvezi podpisan že v ponedeljek,
9.	t. m. dopoldne.
Grška in turška delegacija bosta stanovali v vili »Mirni dom« in »Zlatorog« na obali Blejskega jezera. Konferenca treh zunanjih ministrov bo v veliki dvorani vile »Bled«, v kateri bodo stanovali člani jugoslovanske delegacije.
Jutri zvečer bo državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič priredil svečano večerjo na čast visokim grškim in turškim gostom.
Za soboto dopoldne je predviden drugi delovni sestanek zunanjih ministrov, popoldne bodo grška, turška in jugoslovanska delagacija obiskale Ljubljano. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj bo na čast grškemu in turškemu zunanjemu ministru priredil intimno večerjo.
Turška delegacija v Skoplju
Skoplje, 5. avg. (Tanjug). Na poti na Bled je danes dopoldne potoval skozi Skoplje turški zunanji minister g. Fuad Kopriilii na čelu turške vladne delegacije, ki se bo udeležila konference zunanjih ministrov treh balkanskih držav na Bledu. Z jugoslovanske
Turški zunanji minister Kopriilii
strani so v spremstvu turške delegacije Mustafa Vilovič, načelnik, in Dragomir Petrovič, prvi sekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, ki sta g. Ko-priiluja in ostale člane turške delegacije v imenu državnega sekretariata za zunanje zadeve davi pričakala in pozdravila na železniški postaji v Djevdjeliji. Na skopljanski železniški postaji so turškega zunanjega ministra K6-priiluja in ostale člane delegacije pričakali člani izvršnega odbora Makedonije, podpredsednik mestnega ljudskega odbora Skoplja in turški konzul v Skoplju. Po krajšem postanku v Skoplju je g. K6-prulii s svojim spremstvom nadaljeval pot proti Beogradu, kamor bo prispel nocoj ob 21.30.
Obisk indijskega ekonomista
Beograd, 5. avg. (Tanjug). G. Sing, sekretar indijske planske komisije, bo prispel v Beograd dne
9.	avgusta in bo v času svojega bivanja v Jugoslaviji proučil probleme jugoslovanskega kmetijstva, zadružništva, sistem planiranja in druge probleme -povojnega gospodarstva.
Grčija se zaradi Cipra obrača na QZH
New York, 5. avg. (Reuter). Novi stalni predstavnik Grčije pri OZN Christian Palamos je danes izjavil, da bo predložil uradno zahtevo grške vlade, naj pride vprašanje neodvisnosti Cipra na dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN, ki bi se moralo začeti 21. septembra. Izjavil jc tudi, da skuša grška vlada že pet let prepričati Veliko Britanijo, da so potrebne volitve na otoku Cipru, pri katerih naj bi ljudstvo samo odločilo o pripadnosti svoje domovine. Grški predstavnik je prepričan, da bi pri takih volitvah velika večina ljudstva zahtevala združitev Cipra z Grčijo.
V	nedeljo, 8. avgusta, zunanji ministri ne bodo imeli nobenega sestanka. Za ta dan je predviden enodnevni izlet k Bohinjskemu jezeru.
V	ponedeljek opoldne bo po podpisu trojne zveze in protokola o Balkanski posvetovalni skupščini v hotelu »Toplice« tiskovna konferenca z domačimi in tujimi novinarji.
Koča Popovič
Zvečer pa bo ob 20,30 v prostorih vile »Bled« predsednik republike Josip Broz Tito priredil svečan sprejem.
Grški in turški gostje bodo v času svojega bivanja na Bledu obiskali tudi rojstno hišo velikega slovenskega pesnika Prešerna in vas Begunje, kjer so bili v času vojne streljani slovenski talci.
V torek, 11. avgusta, bodo
Novi britanski veleposlanik v FLRJ
London, 5. avg. (Tanjug). Za novega britanskega veleposlanika v Jugoslaviji je bil imenovan namestnik državnega podsekretarja v Foreign Officeu Frank Roberts. Novi britanski veleposlanik v Jugoslaviji^ je star 46 let in je bil odpravnik poslov pri češkoslovaški vladi v Londonu leta 1941, 4 leta kasneje pa je odšel v Moskvo v rangu pooblaščenega ministra. Po vrnitvi v London je bil januarja 1948 postavljen za šefa kabineta zunanjega ministrstva. Kot namestnik državnega podsekretarja v Foreign Officeu je bil od leta 1951 ekspert za nemška vprašanja. — Pričakujejo, da bo Frank Roberts prevzel svoje nove dolžnosti v oktobru.
Tretjič po osvoboditvi doživlja Maribor veliko manifestacijo svoje gospodarske in kulturne rasti. Razstavni prostori, zabavišča ter prostori za kulturne in športne prireditve so v glavnem pripravljeni. Mesto dobiva praznično lice, lepo vreme pa obeta blesteč uspeh. Samo en dan nas loči od otvoritve, ki bo jutri ob deseti. uri dopoldan.
Razstavni prostori so letos za 400 m2 večji kakor lanu Prijavilo se je veliko število podjetij iz vse države, vendar so morali prireditelji mnoga zavrniti, ker primanjkuje prostora za razstavljanje. Površina zasedenega prostora meri 3051 m2 kar je precej, pa bi ga bilo glede na želje razstavljavcev treba še dokaj več. Letos razstavlja največ industrijskih podjetij, nekaj malega je veletrgovskih in obrtniških podjetij. Zaradi stroškov so odpadla predvsem manjša podjetja, zato je tudi število razstavljavcev — 140. nekoliko manjše kakor prejšnja leta. Razstava bo zelo pestra ter pomeni največjo gospodarsko prireditev Slovenije. Obiskovalci si bodo lahko ogledali izdelke naše domače kovinske, tekstilne, kemične in živilske industrije, kmetijske stroje, lesne izdelke, gradbene artikle in drugo. Inozemska podjetja razstavljajo preko uvoznih podjetij, tako, da bo mogoče videti tudi proizvode iz zamejstva.
Lanska vinska razstava je
zajela vina iz vse države. Le-
visoki gostje odpotovali z Bleda v Grčijo in Turčijo.
Bled je pripravljen za sprejem visokih gostov in na zgodovinske prihodnje dni. Ze takoj, ko se z avtomobilom povzpne potnik na vrh klanca na poti iz Lesc, ga pozdravi vrsta visokih drogov z zastavami Grčije, Turčije in Jugoslavije. Od tam dalje postaja izgled tega že itak lepega kraja naše Gorenjske vedno lepši. Povsod plapolajo zastave, na ulicah pa je že danes sila živahno — nekaj zaradi gostov, ki jih je izredno mnogo, nekaj pa zaradi ljudi, ki so prišli prav zaradi jutrišnje konference. V času trajanja blejske konference bo v mestu vrsta zanimivih prireditev.	A. F.
Čestitka predsednika republike
Beograd, 5. avg. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je brzojavno čestital predsedniku republike Bolivije Viktorju Paz Estensoro k nacionalnemu prazniku Bolivije.
Rim, 3. avg. (Tanjug). V Italijanskih krogih in tisku poudarjajo, da faza, v katero so prišla tržaška pogajanja, dovoljuje optimistična pričakovanja ter da vprašanja, ki še niso rešena, nikakor niso »nepremostljiva« in ne morejo preprečiti končnega izida pogajanj. Kljub tem zadovoljivim izgledom po sodbi teh krogov ni pričakovati sklenitve sporazuma o STO v nekaj dneh, v nobenem primeru pa do ponedeljka, kakor je bilo to objavljeno v vesti »United Pres-sa«.
Ker pričakujejo, da bo parlament na počitnicah v času objave sporazuma, rimska vlada razpravlja o načinu objave in eventualni možnosti izrednega sklicanja obeh domov parlamenta. Kakor kaže, namerava vlada sklicati parlament nekaj dni po sklenitvi sporazuma na krajše izredno zasedanje. Ob tej priliki bi sporočila skupščini in senatu klavzule sporazuma, ne bi pa zahtevala od njiju, da se izjasnita z glasovanjem. Kominformovski parlamentarni skupini Nennija in Togliattija
tos so prireditelji sklenili, da bo imela ta razstava teritorialno omejen značaj — razstavljena bodo skoraj vsa vina iz vinorodnih predelov Štajerske. Gostje od blizu in daleč bodo lahko poskušali najboljša vina, kar jih premore naša domovina, saj bo na vinski razstavi paviljon, kjer bo vinska poskušnja.
Mariborski obrtniki bodo pripravili bogato modno revijo, ki je že prejšnja leta privabljala ljubitelje lepih oblek in solidne obutve. Na posestvu Kmetijske šole bo velika preizkušnja kmetijskih strojev, ki si jo bodo najraje ogledali kmetovalci in zadružniki.
V okviru Mariborskega tedna bodo številne gospodarske konference. Štajerski vinogradniki se bodo sestali s trgovci ter obravnavali proizvodnjo in plasma svojih pridelkov. Gospodarstveniki se bodo udeležili konference, na kateri bodo obravnavali kreditne in devizne probleme ter razvoj naše trgovine in gospodarstva v pogojih novega gospodarskega sistema. Republiška Trgovinska in Gostinska zbornica bosta imeli 2 seji, na turistični konferenci štajerskega področja pa boao
Atene, 5. avg. (Tanjug) Grški zunanji minister Stefanopulos je danes ob 13.40 z letalom odpotoval iz Aten v Beograd, odkoder bo nadaljeval pot proti Bledu, kjer bo sodeloval pri konferenci zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Pred odhodom iz Aten je grški minister izjavil, da odhaja na blejsko konferenco z velikim optimizmom. »Z vladami prijateljskih držav Jugoslavije in Turčije — je dejal Stefanopulos — bomo podpisali zvezo, ki bo predstavljala osnovo za mir na Balkanu in na svetu sploh.«
Z grškim ministrom Stefano-pulosom so kot člani grške delegacije odpotovali generalni direktor zunanjega ministrstva g. Kiru, direktor oddelka za balkanske zadeve v zunanjem ministrstvu Hristopulos, namestnik načelnika grškega generalnega štaba general Dovas in sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Sosidis.
Grški delgaciji se bo v Beogradu priključil grški veleposlanik v Beogradu Kapetanides in veleposlanik v Ankari Ka-
hočeta onemogočiti to namero vlade ter sta zaradi tega danes izročili predsedniku skupščine Gronchiju memorandum, v katerem zahtevajo, da vlada, preden ga sprejme in podpiše, sporazum predloži v odobritev parlamentu, ki bi ga moral z glasovanjem sprejeti ali odkloniti. Kominformovske parlamentarne skupine grozijo, da se bodo v primeru, če vlada tega ne bi storila, poslužile 72. člena ustave o pravici poslancev, da izredno skličejo parlament na zasedanje.
Brioni, 5. avg. (Tanjug). Predsednik republike je danes dopoldne sprejel na Brionih skupino 66 otrok padlih borcev v zadnji vojni iz 14 držav sveta, ki skupaj z našimi otroki letujejo v letovišču svetovne federacije bivših borcev v Selcu. Pri
razpravljali o napredku turizma v teh krajih.
Gospodarskih, kulturnih ln športnih prireditev bo 85. Zlasti mnogo bo kulturnih prireditev, ki bodo na različnih krajih, tako na Rotovškem trgu, Domu JLA in v dvorani Ljudske univerze. Sodelovala bodo številna DPD Svobode in KUD s svojimi dramskimi in folklornimi skupinami, ' zN -> in godbami na pihala. Mariborska Opera bo prirejala ves teden predstave na prostem, v petek, 13. avgusta pa Večer opernih arij. Ves teden lodo lutkovne predstave za najmlajše.
Delež mariborskih podjetij na razstavi ni majhen, saj razstavlja 40 podjetij svoje najboljše izdelke.
Za obiskovalce iz oddaljenih krajev, ki ne bi dobili prostora v hotelih, so prireditelji pripravili 250—300 pomožnih prenočišč v raznih domovih.
Lani si je ogledalo razstavo okrog 121.000 obiskovalcev. To število je precej veliko, zato letos ne pričakujejo večjega obiska. Lepe prireditve pa bodo privabile gotovo številne obiskovalce, zato se ne bi čudili, ko bi lansko številko presegli. O prireditvah in razstavi bomo še poročali, -ab*
lergis, kakor tudi grški vojaški odposlanec v Beogradu. Z istim letalom je odpotoval v Beograd tudi turški veleposlanik v Atenah g. Tarai, ki se bo v Beogradu priključil turški delegaciji.
Beograd, 5. avg. Danes ob 17. uri popoldne je z letalom JAT prispela v Beograd grška delegacija za blejsko konferenco z grškim zunanjim ministrom Stefanopulosom na čelu. G. Stefanopulosa in delegacijo so na zemunskem letališču sprejeli člani jugoslovanske delegacije za blejsko konferenco državni podsekretar za zunanje zadeva dr. Aleš Bebler, državni svetnik veleposlanik Josip Djerdja, nametnik načelnika generalštaba JLA generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, stalni predstavnik Jugoslavije v balkanskem sekretariatu veleposlanik Ljuba Radovanovič, jugoslovanski ve-
Grški zim. minister Stefanopulos
leposlanik v Atenah Radoš Jovanovič, kakor tudi namestnik načelnika protokola dr. Pavle Beljanski. Sprejema sta se udeležila tudi veleposlanika Grčije in Turčije v Beogradu g. Spiros Kapetanides in Agah Aksel.
Grška delegacija bo na čelu z zunanjim ministrom Stefanopulosom s Simplonom odpotovala na Bled skupno s turško delegacijo, ki bo prispela nocoj.
sprejemu so bili navzoči: generalni sekretar Zveze invalidov Jugoslavije Božo Pavlovič, sekretar Centralnega odbora ZB NOV Djuro Podkonjak in upravnica tega letovišča Ruža Kovačevič z vzgojitelji. Svojim malim gostom je predsednik Tito zaželel dobrodošlico ter jim dejal:
»Moji dragi mali prijatelji, zelo sem zadovoljen, da vas vidim, ker sem slišal, da ste prišli v našo državo. Bil bi zelo vesel, če se boste lepo odpočili in odnesli lepe vtise iz Jugoslavije. Vi ste otroci žrtev vojne, otroci borcev iz raznih držav in večina vas je ostala brez staršev. Svetovna federacija bivših borcev je storila zares lepo in veliko delo, da se je pobrigala o otrocih padlih borcev in omogočila, da bo njihova mladost vseeno z nečem nadoknađena, da tudi oni preživijo svoj otroški vek.
Vi ste otroci iz raznih držav, ki ste bili strahovito udarjeni s tem, da ste ostali brez staršev, a tudi mnogo otrok je bilo pobitih v zadnji vojni. In jaz vam, moji mali prijatelji, svetujem, če ste izgubili svoje starše in svoje najbližje v borbi proti agresiji, ne gojite v svojem srcu mržnjo proti komurkoli, temveč gojite ljubezen za mir, da bi se očaval mir v svetu, da bi vi in za vami tudi drugi lahko srečneje živeli.
V 'jonenu svojih tovarišev in tovarišic se je Francozinja Clau-dinne Allard zahvalila predsedniku Titu za brigo in skrb, ki jim je bila izkazana ves čas njihovega bivanja v Selcu in mu poklonila album s fotografijami o življenju v tem letovišču.
Nato je predsednik Tito pogostil svoje male goste in se z njimi dalj časa razgovarjal ter tudi fotografiral.
VREME
Vremenska napoved ra petek: Pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. Popoldne nagnjenje h krajevnih ploham. Temperatura do 29’C.
Izgledi za soboto in nedelo:
V soboto še pretežno lepo vreme. v nedeljo povečana oblačnost, predvsem popoldne. Precej toplo.
BISTVENE ZNAČILNOSTI BALKANSKE ZVEZE
Velike priprave za
Mariborski teden
Razstavljalo bo 140 podjetij — Bogata razstava štajerskih vin — številne kulturne ln športne prireditve
Sporazuma o Trstu
še ni mogoče pričakovati v prihodnjih dneh
Predsednik Tito sprejel otroke padlih borcev
VELKO ZANIMANJE ZA PBOSLAVE NA OSTROŽNEM
V Mariboru vedno več prijavljeneev
bogato okrašeno
20.000 prijavljeneev v celjskem okraju —
Iz Dobrovelj bodo razen čuvarjev hiš vsi
odšli na Ostrožno
Ijencev v Rušah (545). Veliko zanimanje za Ostrožno vlada v Poljčanah, kjer se je prijavilo že 250 ljudi, menijo pa, da se jih bo še enkrat toliko. Pohvaliti moramo tudi organizacije Iz Limbuša, Pesnice In nekaterih manjših krajev, ki pridno sodelujejo pri pripravah za Ostrožno.	-ob-
delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Šoštanj organiziralo kulturne skupine, ki bodo že pred proslavo na Ostrožnem prirejali partizanske mitinge po okoliških naseljih in tako z živo besedo obujali spomine na narodnoosvobodilno borbo.
Na konferenci so tudi razpravljali o disciplini v osnovnih organizacijah in o družbenem upravljanju v šolstvu. (mb)
Škofja Loka za Ostrožno
Na zadnji seji SZDL so v Škofji Loki izvolili poseben pripravljalni odbor, ki bo skrbel, da bo tudi to staro mesto naše Gorenjske dostojno zastopano na velikem slavju štajerskih partizanov. Računajo, da bo iz Škofje Loke odšlo na Ostrožno nad 1300 ljudi. Izvoljeni pripravljalni odbor je že začel zbirati prijavnice in denar za prevozne stroške ter značke. G.
je bogata
Spomenik žrtvam nacizma na Linbelju
Osnutek spomenika, ki ga bo v nedeljo, 8. avgusta odkril GO Zveze borcev Slovenije pod Ljubeljem, na kraju kjer je bila podružnica taborišča Mauthaus en. Osnutek je pred nedavnim objavil francoski časopis »Le depotte«, glasilo zveze francoskih deportirancev v Franclji, o odkritju spomenika so sporočili v domovino Štirje Francozi-dep ortiranci. ki Jih Je vodila pot čez Ljubelj, ko so si ogledovali vse tiste kraje, kjer so bila zloglasna taborišča in kjer so trpeli in umirali tisoči in tisoči iz vseh držav Evrope, v članku, ki je hkrati z osnutkom spomenika objavljen v »Le deporte« poz iva zveza francoskih deportirance v vse deportirance in njihove svojce v Franciji, da se kar v majvečjem številu udeleže odkrit ja spomenika z besedami, ki so Jih omenjeni štirje tovariši s lišali na svoji poti čez Ljubelj v Jugoslaviji; »Mi še vedno pričakujemo Francozov, ki se zdi, da so nas pozabili. In več kot jih bo prišlo, bolj bomo srečni«.
ŠE LETOS BODO ZACELI ZIDETI
iVo»	hotel	v Po
V sredo je bil v Mariboru sestanek predstavnikov pripravljalnih odborov za proslavo zbora štajerskih partizanov na Ostrožnem. Vodil ga bo Boris Cižmek - Bor. Na sestanku so predstavniki posameznih terenov in občin poročali, kako poteka pripravljanje za Ostrožno. Podatki o številu udeležencev zaenkrat še niso točni in številke niso dokončne. Med ljudmi vlada za proslavo veliko zanimanje. Izgleda pa, da je le krivda posameznih pripravljalnih odborov in tovarišev, ki so za to odgovorni, da niso zbrali doslej več prijav. Zanimivo je, da je na terenih, kjer delajo marljivi tovariši, stanje razveseljivo in so v teh krajih že izdelali sezname, koliko borcev, aktivistov, internirancev, izseljencev in ostalih bo šlo na Ostrožno, tako da imajo na okraju že vse potrebne podatke za priprave. Osem predstvanikov mestnih terenov Maribora je prijavilo na sestanku le okrog 2500 udeležencev za Ostrožno. Številka ne odgovarja dejanskemu stanju. Saj Mariborčani povsod živo razpravljajo o udeležbi na Ostrožnem, odgovorni tovariši pa ne poskrbijo za to, da bi zbrali prijave za udeležbo.
Ker je zanimanje med ljudmi veliko, morajo pripravljalni odbori poživeti svoje delo ter nadoknaditi zamujeno. Dobro bi bilo, da bi se ti odbori sestajali večkrat na teden in da bi bili enotni in ne bi delali ločeno od-
Dr. Siniša Stankovič 1 častni doktor univerze v Nancyju
Beograd, 5. avg. Univerzitetni svet v Nancyju je podelil naslov Častnega doktorja našemu znanstveniku dr. Siniši Stankoviču, članu Srbske akademije znanosti v Beogradu ter predsedniku Akademskega sveta FLRJ. Sklep univerzitetnega sveta je potrdila tudi že francoska vlada. Znanstveno delo dr. Siniše Stankoviča na področju zoologije je zelo znano v inozemstvu. Poleg vrste znanstvenih del, objavljenih v našem Jeziku, je nekaj svojih del natisnil v jezikih drugih narodov, med njimi v francoskem. Dr. Stankovič je znan tudi kot pedagog ter je redni profesor prirod-no-matematične fakultete v Beogradu in vodja fakultetnega zoološkega zavoda.
Živahen tujski promet v koprskem okraju
Koper, 5. avg. Letošnja poletna sezona Je tudi v krajih koprskega okraja, v Portorožu, Piranu, Kopru in Ankaranu dosegla svoj vrhunec. Številni tuji gosti so zasedli vsa razpoložljiva mesta, v Ankaranu so zasedli vse weekend hišice. Mnogo Je tudi domačih tabornikov, ki preživljajo svoj dopust pod šotori. Posebno živahno je v Portorožu, kjer je vse polno gostov, predvsem Avstrijcev, Holandcev, Švicarjev in Švedov. Trgovska industrijska zbornica je organizirala vrsto zabavnih prireditev. Tako bo 10. t. m. v Portorožu velik mednarodni plesni turnir, na katerem bodo sodelovali plesni pari iz Nemčije, Finske, Norveške. Avstrije in Jugoslavije. v sredo, 11. t. m. bo plesna revija. V kratkem bodo nastopile tudi razne folklorne skupine ter znani slovenski oktet iz Ljubljane.
Zadnji odloki zveznega izvršnega sveta o odkupni ceni žit, kontrahiranju kmetijskih proizvodov na osnovi predujma in povečanih regresih za umetna gnojila ter popustih za semensko blago bodo nedvomno vzbudili veliko zanimanje, pa tudi zadovoljstvo med kmetijskimi proizvajalci. Z njimi se pravzaprav uresničujejo že tiste postavke načrta družbenega plana za leto
1955.	ki predvidevajo omenjene nkrepe na področju kmetijstva. Da je temo tako, je razumljivo, saj se gospodarsko leto v kmetijstvu začne z jesensko setvijo in je tedaj pravilno in logično, da se tudi ukrepi, ki jih predvideva plan, uveljavijo pravočasno.
Zgoraj omenjeni in pravkar izdani ukrepi naj poleg drugih vplivajo na učinkovito povečanje kmetijske proizvodnje že v prihodnjem letu. K temu bodo pripomogle ne samo ugodne cene, ki jih bodo proizvajalci prejeli za svoje vnaprej sklenjene pridelke, temveč tudi predujmi v umetnih gnojilih, kvalitetnih semenih in podobno in pa tudi ugodne cene umetnih gnojil in semen.
Znano je, da imamo v naši državi ogromne možnosti za povečanje kmetijske proizvodnje na obstoječih obdelovalnih- površinah, treba je le to proizvodnjo intenzificiratl. To bomo med drugim dosegli tudi z večjo porabo gnoja, tako naravnega kakor umetnega. Strokovnjaki računajo, da gre zaradi pomanjkanja gnojišč v naši državi v izgubo okrog 40 odstotkov vrednosti naravnega gnoja. To škodo bo treba čimprej odpraviti z graditvijo gnojišč. Še hitreje pa bo mogoče doseči večje pridelke žita in industrijskih kultur, po-vrtnin itd. s povečanjem uporabe umetnih gnojil. Strokovnjaki računajo, da bi z uporabo standardnih količin azotnih, fosfornih in kalijevih gnojil lahko pri nas dosegli minimalno povečanje proizvodnje pšenice za 250 kilogramov na hektar, če bi to
bori SZDL in Zveze borcev, kar se je zgodilo v nekaj krajih. V pripravljalnih odborih naj bodo zastopane vse organizacije, ki naj strnejo svoje napore, da bo proslava na Ostrožjem kar najlepša.
Zaenkrat je največ prijavljen-cev v Mariboru na drugem terenu, in sicer 305. V tovarnah
Celje bo
Priprave na zbor štajerskih partizanov na Ostrožnem pri Celju zavzemajo v zadnjem času čedalje večji razmah tudi v celjskem okraju. Komisije pri okrajnem pripravljalnem štabu, ki ga vodijo tov. Sumrada, kot predsednik, tov. Sotlar, kot tajnik ter tov. Kovač, imajo polne roke dela. Odgovorno nalogo ima zlasti komisija za organizacijo prometa, oziroma prevoza udeležencev zbora na Ostrožnem. Po načrtu, ki je bil izdelan te dni, bodo bližnji kraji izločeni od motoriziranega prometa. Motorna prevozna sredstva, ki so na razpolago v okraju, bodo prvenstveno služila za prevoz udeležencev zbora, ki stanujejo v oddaljenejših predelih. Z bližnjih krajev pa se bodo prebivalci posluževali vozov, dvokoles itd. Ta komisija bo tudi pozvala prebivalce krajev v bližini Celja, da bi se na glavni dan proslave ne posluževali vlaka, ki bo že itak preveč obremenjen z udeleženci iz oddaljenejših krajev in mest. Komisija bo tudi zagotovila prevoz invalidov, z železniške postaje in drugih prometnih točk na proslavo na Ostrožnem.
Celje in ves celjski okraj bo v dneh zbora bogato okrašen. Ze sedaj pripravljajo načrte za postavljanje slavolokov v mestu in tudi na vseh prometnih poteh, ki vodijo na prostor, kjer bodo velike proslave.
Doslej se je v celjskem okraju prijavilo za Ostrožno okrog
20.000	ljudi. Toda to še ni dokončna številka, saj je za proslave na Ostrožnem veliko zanimanje. Iz nekaterih vasi bodo odšli vsi ljudje. Tako poročajo iz Dobrovelj, da bodo razen čuvarjev hiš odšli vsi na Ostrožno. Zato tudi vasi, ki doslej še niso zbrale mnogo prijav, ne bodo dopustile, da bi ostale med zadnjimi. Spominskih značk so doslej v okraju prodali okrog 8000 in od teh polovico v občini Žalec. Tudi pri prodaji značk se bo še razvilo tekmovanje v posameznih krajih, saj ne sme biti udeleženca, ki bi ne imel lepe spominske značke »Štajerska v borbi«.
Da bi priprave za proslavo na Ostrožnem in za udeležbo še bolj poživili, bodo v prihodnjih dneh po vseh občinah celjskega
dosegli na vseh 5 milijonov 200 tisoč hektarih ornih površin v žitorodr.ih rajonih, bi lahko povečali proizvodnjo žita za okrog
80.000	vagonov, industrijskih rastlin za okrog 300.000 vagonov in povrtnin za okrog 6000 vagonov. Če pa upoštevamo še ostala področja, bi proizvodnjo žita lahko povečali za 120.000 vagonov. Prav toliko približno znaša naš primanjkljaj v žitu (zadnja leta smo uvoziti povprečno 70 tisoč vagonov pšenice letno) in že v nekaj letih bi se lahko povsem osvobodili od uvoza žita in povečali njegov izvoz. Pot k temu pa je seveda povečanje domače proizvodnje umetnih gnojil, povečan uvoz nekaterih gnojil in pa povečana potrošnja umetnih gnojil. In k povečani potrošnji naj pripomorejo tudi pravkar izdani ukrepi.
Potrošnja umetnih gnojil v Jugoslaviji je leta 1S39 znašala 46 tisoč 600 ton. Največja potrošnja po vojni je bila leta 1953, ko je znašala 134.200 ton in tedaj so bile tudi cene najnižje. Potrošnja bi bila v tem letu še večja, če bi bile na razpolago zadostne količine gnojil. Iz tega vidimo, da je pripravljenost za uporabo umetnih gnojil pri kmetijskih proizvajalcih velika in smo lahko prepričani, da bodo posledice gornjih ukrepov kar najbolj ugodne.
Prav tako velikega pomena za povečanje pridelkov pa bo tudi kontrahlranje s kmetijskimi proizvajalci proizvodnje semenskega blaga. Tudi to blago bo na razpolago po nižjih cenah, še posebej pa je treba podčrtati, da bo za kmetijsko proizvodnjo zlasti velikega pomena tesnejša povezava s predelovalno industrijo in odkupnimi podjetji, ki bodo s kontrahiranjem vplivali na to, da bo kmetijstvo doseglo čim večje in kvalitetnejše pridelke. Predvsem pa bo to važen korak v borbi za napredno kmetijsko proizvodnjo za trg in po njegovih zahtevah proti doslej še vedno prevladujoči proizvodnji za lastne potrebe kmetijskih proizvajalcev.
Melja Je prijavilo udeležbo nad tisoč delavcev in uslužbencev, v Košakih jih bo kmEdu 300, tudi na 12 terenu imajo doslej nad 350 prijav, vendar se ljudje še stalno prijavljajo in se število hitro veča. Lep odziv je tudi v Radvanju, Novi vasi in Kamnici.
V okolici imajo največ prijav-
okraja sestanki med člani občinskih štabov ter zastopniki okrajnega štaba za priprave na Ostrožnem.	M. B.
Partizanski mitingi v Šoštanju
Pred dnevi je bila v Šoštanju občinska konferenca ZKS na kateri so v glavnem razpravljali o pripravah in udeležbi na proslavi na Ostrožnem. Sklenili so, da bodo v Šoštanju takoj začeli z resnim intenzivnim delom, da bodo nadoknadili, kar so doslej zamudili v pripravah za to veličastno slavje ter da bodo storili vse, da bo šlo čim več ljudi iz Šoštanja na Ostrožno. Prav tako so sprejeli tudi sklep, da bo
Biizu Ljubljane delovna občina
V	nedeljo bodo prebivalci občine Polje zaključili svoj občinski praznik z lepimi kulturnimi prireditvami in slavnostnimi zborovanji. Teh nekaj dni od zadnjega julija, kolikor že trajajo proslave, so si prebivalci Polja in okoliških krajev povečini vsi ogledali tri lepe razstave: gospodarsko, takoime-novano zgodovinsko oziroma razstavo: Polje v narodnoosvobodilni borbi ter likovno. Gospodarska razstava opozarja zlasti na to, da ima Ljubljana v občini Polje močno delovno gospodarsko zaledje. Na razstavi imajo poseben cddelek lovci, ki so v poljski občini precej številni in čebelarji. Zadruga slednjih šteje okoli 35 članov, ki imajo nad 700 panjev. Čebelarski del razstave je prikupen posebno zaradi starih, prav imenitnih panjskih končnic. Med izdelki obrtnikov je največ pohištva, nekatere garniture sobnega so prav lepe, največ pozornosti pa zaslužijo redki posavski izdelki obrtnika Joška Pezdirca in prenovljena kolesa mehanika Antona Gašperšiča ter livarski izdelki livarja Franca Marolta, ki je vlil med drugim tudi kranjski spomenik pesnika Franceta Prešerna. Še celo vrsto imen obrtnikov bi lahko našteli, ki so se za to razstavo potrudili, bolj kot velika podjetja, toda to ni naloga našega lista. Vsekakor pa zlasti Ljubljančanom priporočamo ogled obrtniških izdelkov, razstavljenih na gospodarski razstavi v Polju.
*
V	lepo okrašenem domu Partizana v Polju je že od pretekle sobote odprta zgodovinska razstava, ki jo je obiskalo doslej že nad 2000 ljudi. Posebno veliko zanimanje je za oddelek, kjer so razstavljene slike padlih borcev in žrtev fašističnega terorja iz vse občine. V prvem delu razstave vidimo revolucionarno delo naprednih tovarišev iz Zaloga in Zadvora, ki so že takoj ob začetku stare Jugoslavije vodili delavske množice po poti napredka, jih vzgajali v društvih »Svoboda« in se borili z reakcionarnimi režimi.
Boljša preskrba Srbije z električno energijo
Beograd, 5. avg. Po podatkih uprave za investicijsko gradite • v LR Srbiji bodo še ta mesec začele redno obratovati v tej ljudski republiki tri elektrarne: Raška, Vrla II. in Ovčar banja. Te elektrarne bodo takoj vključene v energetski sistem in bodo znatno zboljšale sedanji položaj glede oskrbe z električno energijo. Prvi agregat hidroelektrarne Raška, ki bo proizvajala letno 17,8 milijonov kwh električne energije, je bil priključen elektroenergetskemu sistemu 15. julija. Drugi agregat te elektrarne bo po sedanjih računih pričel obratovati sredi avgusta. Hidroelektrarna Vrla II. bo dala prve kilovate električne energije že čez nekaj dni, 10. avgusta. Nekaj časa bo tv elektrarna obratovala le po 2 do 3 ure dnevno, ker še ni napolnjen njen akumulacijski bazen Elektrarna Vrla II. bo lahko obratovala s polno zmogljivostjo šele po graditvi elektrarne Vrla I., ki bo izpuščala vodo za akumulacijski bazen elektrarne Vrla II. Konec avgusta bo začela redno obratovati tudi elektrarna Ovčar banja. Njena letna zmogljivost bo znašala 15 milijonov kilovatnih ur.
Ta množični boj posebno nazorno prikazuje slika o generalni stavki na Zaloški cesti, v kateri je poleg drugih padel tudi tovariš Černe iz Zaloga.
Zelo zanimiv je oddelek, ki prikazuje razvoj narodnoosvobodilne borbe na tem področju od leta 1941 do osvoboditve. Na razstavi je nazorno prikazano Izdajstvo nekaterih duhovnikov, o čemer pričajo dokumenti in originalni podpisi župnika iz Bizovika, ki je izročil okupatorju in domačim izdajalcem seznam mnogih borbi predanih ljudi. Na razstavi so tudi slike črnorokcev, ki so s pomočjo Italijanov In pozneje Nemcev ter belogardistov zverinsko mučili nedolžne ljudi po domovih.
Ze ves ta teden je v občini Polje zelo živahno. Sleherni dan so razne prireditve, s katerimi proslavljajo občani svoj prvi občinski praznik, ki bo proglašen v nedeljo 8. avgusta. Na predvečer praznika bo veliki partizanski tabor. Na sam praznik bo slavnostna seja OLO Polje, zatem pa na Zajčji Dobravi veliko zborovanje. Razen slavnostnih govorov in kulturno umetniškega sporeda, bo tudi velik srečolov, katerga dobitki so vredni okrog pol milijona dinarjev.
Bosančki so obiskali svoj rojstni kraj
Svet za zdravstvo in socialno politiko OLO Šoštanj je skupno z LR Bosno in Hercegovino omogočil otrokom padlih borcev iz Bosne, ki živijo na področju Šoštanjskega okraja obisk rojstnih krajev. 20 zdravih, zagorelih Bosančkov je 3. avgusta odpotovalo z vodiči v Bosno, in sicer v Sarajevo, Jaice, Livno, Glamoč in Bugojno. Ob povratku si bodo otroci ogledali Split in Rab, kjer bodo obiskali sledove grozot italijanskega fašizma.
T. M.
DEVIZNI TEČAJI
Na Dev. obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 4. avgusta zaključki po naslednjih tečajih: USA dolar 943—	(941.78,	941.93,
213.98); angl. funt 2469.76 (2469.76, 2.473.15,	194.42); DM 20.038.71
(20.038.71,	20.072.38,	281.01); belg.
frank 1800—, 1809—); franc, frank 268— (268.09. 269.15, 200—); klir. švlc. frank — (18.830—, 18.830—, 174.47); iti. lira 145—	(143.93,
144.02, 200.04); holand. forint — (22.565.06, 22.565.78,	185.83):	Šved.
kr. 16.650—	(16.650.—.	16.630.72,
186.73); egip. funt —(1980.70, 1961—, 129.96); obr. dolar Avstr. 85Š.— (848—, 648.86,	182.95): obr. dolar
Danska — (736—, 736.67, 145.56); obr. dolar Finska 604— (605—, 604—. 101.33): obr. dolar Grčija — (745.25, 746.82. 148.94): obr. dojar Turčija 635.— (635—, 635—, 111.67); oljr. dolar Argent. — (635.—. 635—,
111.67); obr. dolar Brazil. — (662.10 662.09, 120.70).
Opomba: številke v oklepaju pomenijo; l število prehodni srednji tečaj FLRJ, 2. število srednli tečaj FLRJ. 3 število ažio v •/«. črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani.
Situacija: Promet srednji, večji zakllučki v belgijskih frankih, švedskih kronah, finskih in turških obrač. dolarjih. Povpraševanje no devizah še vedno raste, predvsem v nemških markah, italijanskih lirah, holandskih forintih, egip. funtu in v vseh obrač. dolarjih, razen norveškega, argentinskega in danskega. Tečali so se v Ljubllani formirali na bazi zad-niih srednjih tečajev, edino ameriški dolar ln italijanska lira sta 7,a malenkost porasla.
Posebni sestanki se bodo vršili v mesecu avgustu 10 in 21.
Turistični biro organizira 17. avgusta desetdnevno potovanje po Jadranu z motorno Jahto. Cena
12.000	din.
Sedemdnevno potovanle v Benetke v oktobru. Cena 18.000 din 21-dnevno potovanje v Grčijo. Prijave sprejema Turistični biro, Ljubljana, Miklošičeva 17 in
Transturiit, Škofja Loka.
Turizem v Postojni narašča iz leta v leto. Postojnsko jamo je obiskalo lani okrog 40.000 tujih in nad 120.000 domačih gostov. Razen tega je šlo skozi Postojno kot važno zemljepisno in prometno vozlišče — v smeri Ljubljana—Reka—Gorica in Trst — nekaj 100.000 turistov. Ta dejstva so končno dokazala, da je treba v Postojni čimprej začeti zidati nov hotel.
Prvi je to spoznal ljudski odbor postojnske mestne občine. Postojna ima že 70-letno turistično tradicijo. Leta 1885 so tukaj zgradili za tedanjo dobo moderen hotel (Adelsberger-hof), ki je veljal takrat za enega najbolj aktivnih hotelov v bivši Avstriji. Lastnik hotela Švicar Progler je znal privabiti v Postojno številne goste iz Švice, Nemčije, Italije in iz vseh avstrijskih dežel; z agilnostjo strokovno sposobnega gostinskega in turističnega strokovnjaka je začel zadrževati goste po več dni v Postojni, da si ogledajo podzemeljske krasote Postojnske jame ln druge zanimivosti bližnje okolice. Po prvi svetovni vojni so sicer zgoraj navedeni hotel uredili v trgovsko stavbo, vendar je Postojna do leta 1942, ko je zgorel hotel »Krona«, še vedno lahko prenočila 190 gostov. Po zadnji vojni se je to število prenočišč znižalo na 80.
Upoštevajoč vsa navedena dejstva, je vnesel okraj v svoj 10-letni perspektivni plan za razvoj gostinstva in turizma tudi zidavo hotela v Postojni. Ta hotel naj bi imel investicijsko prioriteto v letih 1954-55. Ker pa je komunalna dejavnost mestne občine prav ta čas zelo obsežna (nov vodovod iz Korotana -Orehka, gradnja treh stanovanjskih hiš itd.), občina letos ni mogla dati nobenih sredstev za ta hotel, ki bo imel 60 udobnih tujskih sob ter moderno urejeno restavracijo in kavarno. Zato je ljudski odbor Postojne zaprosil za pomoč Izvršni svet LRS in ta je dal v ta namen za letos 40 milijonov dinarjev iz sklada za pomoč zaostalim okrajem.
Vse priprave so končane. Lokacija na Titovem trgu je določena, izdelana sta idejna skica in načrt (arh. Rohrman) in pripravljena je vsa dokumentacija. Dela se bodo lahko začela že letos.
Glede na veliko zanimanje
Antiperonospoma služba
Poročilo za dne 4. avg. 1954
Srednje dnevne temperature so se gibale med 19,0« C v Svečini in 24,5« C v Vipolžah; relativna vlaga med 499o v Temnici in 82 odstotkov v Mokronogu. Padavin ni bilo.
NAPOVED: Izbruh peronospore ie pričakovati v noči med 6. in
7.	avgustom le v okolici Mokronoga, v ostalih vinorodnih predelih pa je njena inkubacijska doba že potekla. Ker je torej v letošnjem letu minila nevarnost pred peronosporo, ni treba več škropiti vinograde z bakrenimi preparati. Vinogradom pa še vedno preti nevarnost pojava oidija. Zato naj vinogradniki škropijo vinograde z žveplovimi preparati (koloidalno žveplo). Na 100 litrov vode dodajte 200 do 300 gr Kumu-lusa ali Košana ali Sumporola. Na oidij naj pazijo zlasti tisti vinogradniki, ki do sedaj še niso uporabili žveplovih preparatov.
Ker v letošnjem letu ni več nevarnosti pred peronosporo, bo antiperonospoma služba prenehala z delom.
Uprava hidrometeorološke službe, Kmet. raziskovalni in kontr. zav.
Vsem sorodnikom in znancem sporočam žalostno vest, da je umrla po dolgotrajni bolezni naša ljuba žena, mamica
MARIJA BIZJAK
roj. Gregorc
Pogreb nepozabne bo 7. t. m. ob
16.30	uri iz Marijine mrliške vežice na 2alah.
2alujoči mož Hinko, sinova Marjan, Tonček, hčerka Jadviga, brat Janez ter ostalo sorodstvo.
Kruta usoda nam je Iztrgala iz naše srede našega naj dražjega moža, očka, sina, brata, svaka in strica
ZDRAVKA VRLINSEK
Pogreb dragega pokojnika bo 7. t. m. ob 16. uri iz Nikolajeve mrL vežice na 2alah.
2alujoči:	Žena Gizela, hčerki
Tatjana in Vika; rodbine: Vrlin-šek, Tonkli, Vidmar, ing. Cvikl, Vavpetič, Piskar in Stavjanik.
Ljubljana. Podgorje pri Kamniku, London, Gottwaldov, 5. 8. 1954.
meščanov za zidavo hotela, je dal ljudski odbor perspektivno skico v izložbo Putnika, z namenom, da dajo meščani svoje pripombe. Razen tega je v izložbi trgovine »Tekstil« razstavljen novi urbanistični načrt mesta.
Zgraditev novega hotela bo Postojni omogočila, da postane dejansko turistično središče Primorske. S tem bo Postojna ne-
„Ljudožrci“
Haloze so v Sloveniji, pa tudi izven nase ožje domovine mnogim ljudem kar dobro znane; saj pridelajo tu sladko kapljico, ki jo cenijo povsod po svetu. Manj znane pa so po revščini in celo lakoti, ki je bila pred vojno pri Haložanih v gosteh vsako leto.
Do danes se je to nekdanje težko stanje že precej izboljšalo. Do-raščajoča mladina se bolj in bolj zaposluje v naši industriji, redki vaški mogotci pa tudi ne morejo več izkoriščati ljudi, kakor so to delali desetletja. Tu je zakon o agrarni reformi, zakon o agrarnem maksimumu in končno — najmlajši med njimi — zakon o odpravi viničarskih odnosov.
Ne glede na to pa se še najdejo ljudje, ki menda ne vidijo globokih ’socialnih sprememb v naši družbi in nadaljujejo kar po starem: izkoriščajo stare ljudi, ki so jim garali vse življenje, in se nič ne zmenijo za naše zakonske predpise.
Tak je Matevž Krivec iz Čer-možiš št. 40 pri Žetalah. Njegovo posestvo meri 19 ha. Kot služkinja dela pri njem že nad 40 let Antonija Serdinšek, ki je danes stara 65 let. Ker nima sama ne svojcev, ne doma, ji je Krivec po 30 letih službe obljubil, da jo bo vzel na prevžitek. Duševno je sicer precej zaostala, vendar je bila in je še danes za delo sposobna. Vsa leta je opravljala pri tem posestniku vsa poljska in gospodinjska dela, in to brezplačno. Krivec ji je kupoval samo najnujnejšo obleko, denarja pa ji ni dal nikoli, češ saj ga nima kaj rabiti.
Krivec bo že vedel, zakaj mu je šinila v glavo misel, da bi tej svoji služkinji izposloval pokojnino. S pričami je dokazal, da je Serdinškova bila pri njem služkinja celih 40 let. Na osnovi teh podatkov in pričevanj je okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ptuju priznal Serdinškovi mesečno pokojnino v znesku 5600 din in ji nakazal 19. decembra lani zaostanek pokojnine v skupnem znesku 50.400 dinarjev. Vendar ni Serdinškova nikoli videla tega denarja, kajti prevzel ga je — Krivec. T udi ostalo pokojnino je prevzemal vedno on sam. Do konca julija letos je prevzel Krivec za svojo služkinjo 128.800 din pokojnine. S tem denarjem je kupil služkinji dva para spodnjega perila, 1 obleko in 1 par čevljev. Za vse to je plačal 11.000 din, ostali denar pa si je pridržal in ga uporabil takole: 40.000 din je plačal za zdravljenje svoje 24-lctne hčerke Neže v bolnišnici, ostali denar pa je porabil za plačilo svojih davkov. Služkinji je kratko malo natvezli, da mu je ostalo od vsega denarja komaj 2000 din, razen tega pa ji je dopovedal, da je danes vse blago strašno drago.
Jasno je, da ima tako Krivec od svoje že močno oslabele služkinje Antonije dvojno korist: še naprej mu opravlja vsa kmečka in gospodinjska dela, poleg tega pa prejema zanjo mesečno pokojnino, ki jo uporablja v osebne namene. Nič ga ne moti, da spi 60-letna Serdinškova še vedno v hlevu poleg goveje živine; niti toliko ji ne privošči, da bi ji kupil z njeno pokojnino eno posteljo in odejo
hala biti mesto izključno tranzitnega prometa, in to po vsej pravici: v njeni bližnji okolici so številne turistične zanimivosti, tako Predjamski grad. Rakova dolina, Cerkniško jezero, Križna jama, Nanos, Snežnik itd. Prav nobenega dvoma ne more biti o tem, da se bo v hotel investiran denar obrestoval v zelo kratkem času. J. S.
v Halozah
ter ji dal prostor v kakšni sobici svojega razkošnega stanovanja.
Drugi izkoriščevalec te vrste je Jože Potočnik iz Nadol št. 50, tudi v občini Žetale. Potočnik ima 22 ha zemlje in zaposluje na svojem posestvu že 45 let kot služkinjo Agato Hriberšek, ki je stara nad 60 let. Pred vojno je imel Potočnik gostilno in mesarijo, danes pa prekupčuje z živino. Vsa leta je dajal Hriberškovi le toliko zaslužka, da si je lahko kupila najpotrebnejšo obleko. T udi Potočnik je za svojo služkinjo izposloval pokojnino (v znesku 5000 din in tako ji je okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ptuju 17. februarja letos nakazal zaostanek pokojnine v znesku 60.000 din. Denar je prevzel Potočnik, Hriberškovi pa je povedal, da njena pokojnina ne zadošča niti za njeno prehrano. Do danes je prevzel Potočnik zanjo 90.000 din pokojnine, za ta denar pa ji je kupil dve rjuhi, eno navadno prešito odejo in en par spodnjega perila. V se to je stalo Potočnika 14.000 dinarjev. Ostaiih 76.000 din si je pridržal in porabil za naslednje: za popravilo lastnih zob je plačal
25.000	din, za skromni nagrobni spomenik očetu, ki je umrl sicer že pred 20 leti, 20.000 din, ostalo pa je prihranil za plačilo davkov. Služkinjo izredno surovo priganja k delu, ne da ji niti minute počitka, kadar pa bi se rada za trenutek odpočila pri delu, jo takoj napade: »Prašiča, kaj pa lenariš, marš na delo!- Služkinji je dopovedal, da je porabil ostanek pokojnine za stroške, ki jih je imel s potmi v Ptuj, ko je urejeval zanjo pokojnino.
T retji, posestnik Aleksander Kolar, je doma v Dobrini št. 12.
Zemlje ima 20 ha, 53 let stara Ana Kamenšek pa je pri njem kot služkinja že 23 let. T udi Kolar je izposloval Kamenškovi pokojnino v znesku 4700 din in tako ji je okrajni zavod za socialno zavarovanje nakazal 19. decembra lani zaostalo pokonino v skupnem znesku 51.700 din. Vsega skupaj je prejela Ana do danes 89.300 din pokojnine. Ko je prevzela denar, jo je Kolar poklical v hišo in zahteval, da mu vrne 28.000 din, češ toliko stroškov je imel s potmi v Ptuj v zvezi z urejevanjem njene upokojitve. Čeprav mu gara od jutra do večera, je zahteval od nje tudi to, da mu plača stanovanje in hrano, tako da ostane Kamenškovi od vse pokojnine komaj okrog 1000 din. Ker se Kamenškova svojega gospodarja boji, mu je izročila zahtevani denar.
Potrebno bi bilo, da pokličejo pristojni nadzorstveni oblastni organi vse zgoraj omenjene tri izkoriščevalske posestnike na odgovornost, da zahtevajo od njih, da dajo svojim služkinjam vso nakazano pokojnino, da jim odvzamejo te služkinje in jih dajo pod državno varstvo. Posestnike pa naj izročijo sodišču, da jih kaznuje za njihovo neusmiljeno izkoriščanje. Samo tako bo mogoče doseči, da se bodo takšni izkoriščevalci, če drugače ne gre, s silo seznanili z zakoni, ki določajo, kakšen mora biti odnos do delovnega človeka v naši družbi.
TURISTIČNI BIRO
obvešča, da vozi vsako soboto avtopulman IZ LJUBLJANE V P0BT0B0Ž.
Odhod iz Ljubljane ob 15. uri, povratek iz Portoroža v nedeljo ob 19. url. — Cena v obe smeri 600 dinarjev. Rezervacije sprejema TURISTIČNI BIRO Ljubljana, Miklošičeva 17.
Važni ukrepi za povečanje kmetijske proizvodnje
Praznik Polja — Na partizansko taborjenje v Zajčjo Dobravo
ST. 18*
«. AVGUSTA IBM i SLcvnen wrocevälec 7 sir. 3 1
ODMEV NA SOVJETSKO NOTO
mxe£n.
Nova
sovjetska nota
Sovjetski veleposlaniki v Vfashingtonu, Londonu in Parizu so v sredo izročili vladam treh zahodnih sil novo sovjetsko noto za sklicanje če orne konference zunanjih TJ' istrov o evropskih vpraša-. 'ih, ki naj bi bila v avgu-s a ali septembru. Značilno je, dc Sovjetska zveza ni čakala nc odgovor zahodnih sil na svojo noto, ki jim jo je dostavila 24. julija, temveč je pred tem odgovorom, za katerega je ves zahodni tisk napovedoval, da bo negativen, predložila novo noto, ki je po prvih informacijah iz zahodnih prestolnic bolj konkretna od prve. V tej zvezi sodijo v Londonu, da je Sovjetska zveza verjetno zaslutila, da bo pred odgovorom zahodnih sil lahko poteklo še precej časa ter da bi se medtem lahko zgodilo marsikaj, kar bi bilo proti sovjetskim željam in načrtom. Pri tem mislijo predvsem na vprašanje E OS v Franciji, ki ga je Mendes-France postavil v svoj program takoj za tuniškim vprašanjem in vprašanjem finančno-ekonomskega programa. Konkretnejši predlogi o novi četverni konferenci naj bi po sovjetski sodb i naredili ugoden vtis na del zahodnega javnega mnenja in prisilili zahodne sile, da bi sprejele sovjetski predlog preden bi izvedle svojo namero — podelitev popolne suverenosti Zahodni Nemčiji.
Hkrati, ko so sovjetski veleposlaniki izročali novo sovjetsko noto v zahodnih prestolnicah, je vzhodnonemška skupščina po govoru predsednika vlade Otta Grothe-ivola sprejela resolucijo, s katero poziva zahodnonemški Bundestag. da bi oba parlamenta poslala skupni apel vladam ZDA, Sovjetske zveze, Francije in Velike Britanije za nadaljevanje prekinjenih razgovorov o Nemčiji ob udeležbi predstavnikov obeh Nem-čij. Hkrati naj bi zahodne sile ‘udi pozvali, naj bi se do zaključka konference vzdržale kakršnega koli vključevanja enega ali drugega deta Nemčije v kako vojaško organizacijo. Vzhodnonemški parlament dalje predlaga, naj bi zch dnonemški parlament imena l svoje pooblaščene predstavnike, ki naj bi s predstavniki vzhodnonemškega parlamenta izdelali skupno nemško stališče za rešitev nemškega vprašanja.
Brez dvoma je med resolucijo vzhodnonemškega parlamenta in sovjetsko noto tesna zveza in sta tako rekoč druga drugi v podporo. Predvsem pa je jasno, da je Sovjetska zveza, okoriščajoč se z uspehi ženevske konference, ki so imeli ugoden odmev pri vsem svetovnem javnem mnenju, razvila močno aktivnost, da bi iz prvega uspeha urejanja spojnih vprašanj med Vzhodom 'm Zahodom dosegla še kaj več, predvsem pa, da bi prepričala svetovno javnost, zlasti seveda nemško, da vzrok za nerešena evropska vprašanja ni na njeni strani. Delni uspehi te akcije se na Zahodu že kažejo, kajti čeprav vse tri vlade odklanjajo sovjetski predlog, je pa le del zahodnega javnega mnenja tudi izven kominformovskih strank naklonjen nadaljevanju razgovorov med Vzhodom in Zahodom, predvsem tudi zahodnonemški socialni demokrati, kar nedvomno ni brez važnosti.
Dramatične in nepričakovane poteze Moskve
London, 5. avg. (Tanjug) — Sovjetska vlada je poslala sinoči note Veliki Britaniji, Franciji in ZDA, v katerih jih poziva, da bi bila ta ali prihodnji mesec preliminarna konferenca zunanjih ministrov štirih sil, ki bi morala pripraviti teren za širšo konferenco o načrtu splošne varnosti Evrope. Ne da bi čakala na odgovor zahodnih sil na zadnjo noto od 24. julija, je Moskva storila novo — kakor poudarjajo v Londonu •— »dramatično in nepričakovano potezo«, pri čemer je poudarila, da je po sovjetski sodbi osnovne važnosti podvzeti nove napore za rešitev nemškega vprašanja. V londonskih diplomatskih krogih opozarjajo, da je naglica, ki jo je pokazal Molotov, v popolnem nasprotju z dosedanjo prakso Moskve. To pojasnjujejo tukaj z dejstvom, da je bila sovjetska vlada razočarana zaradi oklevanja zahodnih sil, predvsem pa Francije glede vprašanja poziva na konferenco o evropskem paktu varnosti. Dodajajo, da ima tudi sinočnja nota za cilj, da ponovno vpliva na odložitev sklepa Francije o evropski armadi odnosno o oborožitvi Zahodne Nemčije, ker je Mendes-France nameraval to vprašanje iznesti pred narodno skupščino.
Po prvem odmevu sklepajo,
da bodo zahodne sile odgovorile negativno, čeprav je tudi nova nota Molotova preračunana na to, da otežkoči odklonitev sovjetskega poziva. Britanski, francoski in ameriški predstavniki proučujejo danes v Londonu načrt odgovora na sovjetsko noto od 24. julija.
Odgovor zahodnih sil se bo nanašal na oba poziva sovjetske vlade.
Sporočajo, da so pred Izročitvijo druge sovjetske note predloge iz prve note proučevali v svetu Atlantskega pakta v Parizu. Vsi člani sveta so podpirali stališče Velike
Britanije in ZDA, da je treba odkloniti sovjetski poziv. To so motivirali s tem, da so sovjetsko noto tolmačili kot poskus Moskve, da hi onemogočila oborožitev Zahodne Nemčije, da bi se ameriške čete umaknile iz Evrope in se razbil Atlantski pakt Britansko zunanje ministrstvo ne daje nobenih komentarjev o sinočnji sovjetski noti, češ da jo morajo predhodno pazljivo proučiti
Za
M
Washington, 5. avg. (Reuter). Danes bo sestanek predstavnikov dežel-članic pacifiškega pakta (Avstralije, Nove Zelandije in ZDA), na katerem bodo razpravljali o načrtu za ustanovitev pakta za obrambo jugovzhodne Azije. Kakor poročajo, je bil dosežen že pomembni napredek v pripravah za ustanovitev sporazuma o obrambi tega dela Azije, in sicer s pomočjo bilateralnih razgovorov med ZDA, Francijo, Siamom in Filipini. Ameriško zunanje ministrstvo še vedno čaka na to, kakšno stališče bodo do tega vprašanja . zavzele Indija, Ceylon, Burma, Pakistan in Indonezija, ZDA so s svoje strani že predlagale, da bi bila 6. septembra na Filipinih konferenca, posvečena proučevanju rega vprašanja.
Indija je že po predsedniku sodelovala pri teh razgovorili, medtem ko so odgovorni predstavniki Indonezije včeraj izjavili, da je skoraj popolnoma neverjetno, da bi njihova dežela sodelovala
„cono miru
v jugovzodni Azili
Predlog predsednika indijske vlade, ki pa je odvisen tudi od jamstva Velike Britanije, ZDA, ZSSR in Kitajske — Indija noče, da bi bila Formoza vključena v načrt za varnost Azije
Tuniški bej odklonil listo ministrov
bratov« na
Napad »Muslimanskih »Neodestur«
Tunis, 5. avg. (AFP). V obveščenih krogih potrjujejo, da tuniški bej ni odobril liste ministrov, ki mu jo je v torek predložil Ben Ammar in na kateri so bila skoraj izključno imena pripadnikov stranke
Tuniški
»Neodestur« in njenih simpatizerjev. Pogajanja glede sestave vlade se nadaljujejo, v obveščenih krogih pa sodijo, da so bile v prvotno listo vnesene nekatere spremembe in so k sodelovanju povabili tudi nekatere osebnosti, ki ne pripadajo »Neodesturju«.
Kairo, 5. avg. (AFP). Organ organizacije »Muslimanski bratje«, list »Al Ikvane Al Mo-slemune«, v današnji številki ostro obsoja vodstvo tuniške nacionalistične stranke »Neodestur« zaradi nadaljevanja pogajanj s Francijo. List izraža mnenje, da je »Neodestur« s tem, da je sprejel francoski predlog za sestavo avtonomne tuniške vlade »zagrešil dejanje veleizdaje«.
Rabat, 5. avg. (AFP). Potrjujejo, da je marokeški paša Tamiel Glaui včeraj izročil francoskemu generalnemu rezidentu v Maroku Francisu Lacoste pismo o položaju v Maroku. Kakor se je zvedelo, je s tem pismom opozoril francoske oblasti na nevarnost, »ki grozi bodočnosti Francije v Maroku zaradi intrig brezvestnih, če ne tudi zločinskih agitatorjev v korist bivšega sultana.«
Mednarodni kongres rudarjev
Dortmund, 5. avg. (AFP). Tu že nekaj dni zaseda mednarodni kongres svobodnih sindikatov rudarjev, na katerem sodeluje tudi Jugoslavija. Vrsta komisij pripravlja priporočila za plenarno sejo o vprašanju dela v rudnikih železne rude, o položaju mladih rudarjev, statutu mednarodne organizacije svobodnih sindikatov rudarjev in o drugih vprašanjih.
na tej’ konferenci. Menijo, da bo od dežel Colomba konference edino Pakistin pripravljen pristopiti k predlaganemu paktu.
New Delhi, 5. avg. (AFP). V indijskih političnih krogih menijo, da bo predsednik Nehru verjetno sprejel povabilo predsednika cey-lonske vlade Kotelavale glede sodelovanja na konferenci petih dežel jugovzhodne Azije. Ta konferenca bi morala izdelati skupno stališče do ameriškega predloga o ustanovitvi obrambnega sistema za jugovzhodno Azijo. Predsednik Nehru je opozoril, da ima za to vprašanje svoj lastni predlog. — Vendar doslej ni bilo uradno ničesar sporočenega o vsebini tega predloga. Smatrajo, da bo Nehru predlagal ustanovitev »cone miru v jugovzhodni Aziji«. K temu sporazumu bi pristopile Indija, Indonezija, Ceylon, Pakistan in Burma ter bi bil zasnovan na načelih miroljubne koeksistence, ne-vmešavanja v notranje zadeve, vzajemnega spoštovanja in spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti. Kakor kaže, bi morale za ta indijski načrt sporazuma o »coni miru« dati garancije Velika Britanija, ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska.
V New Delhiju so s precejšnjo zaskrbljenostjo sprejeli poročila o predvčerajšnji izjavi ministra Dul-lesa, po kateri naj bi bila tudi Formoza vključena v ameriški načrt za varnost Azije. Poudarjajo, da je med Kitajsko in Forraozo še vedno vojno stanje. Z vključit-
vijo Formoze v obrambni sistem Azije bi se po prepričanju, ki vlada v New Delhiju, povečala napetost in še bolj komplicirali načrti glede sistema varnosti.
HAMBURG, 5. avg. (Reuter) Osebje hamburških Javnih služb Je vi era) stopilo v stavko, ker zahteva zvišanje plač. Zaradi tega Je nad milijon mešianov ostalo brez mestnega prometa, brez plina ln vode. Hkrati Je sindikat kovinskih delavcev na Bavarskem sklenil pozvati svoje člane, da v ponedeljek stopijo v stavko, medtem ko tudi drugi sindikati groze z ustavitvijo dela, če jim ne bi ugodili glede zahtev po zvišanju plai. Pričakujejo, da bo stavka 14.000 nameščencev hamburških Javnih služb trajala dva dni. Zadnja pogajanja s predstavniki sindikata, ki so bila sinoči, so se zaključila brez uspeha, ker so delavci zavrnili kompromisni predlog. Po mestu skrbe za promet samo taksiji in avtobt usi privatnih tvrdk. Stavkujoči so postavili posebne ekipe, ki skrbe za potrebe bolnišnic.
„Razumen glas11 v poplavi Iredentističnih groženj
Kakor kaže, so si za primer, da pride do podpisa sporazuma, iredentisti in komin-formovci razdelili področje za pogrome proti Slovencem
Trst, 5. avg. (Po tel.). — Vsa predvidevanja, ali je objava sporazuma res blizu ali ne, poudarjajo politični opazovalci v Trstu — ostanejo le ugibanja, dokler se ne izjasni italijanska vlada, od katere pripravljenosti je predvsem odvisen sporazum. Najvažnejše pa je, poudarjajo v Trstu, da rimska vlada pokaže dobro voljo za zboljšanje odnosov z Jugoslavijo, tako da preneha z iredentistično šovinistično politiko, ki zastruplja ozračje na poti k normalizaciji odnosov. V tržaških naprednih krogih so zato pozdravili pismo gospoda Pincherla, objavljeno v listu »Unita Populare«, v katerem med drugim opozarja na pereča gospodarska in socialna vprašanja v Trstu ter da se pri-
zna enakopravnost Slovencev, ker so »Italijani in Slovenci v enaki meri sinovi te zemlje.« Gospod Pincherle spada med tisto skupino tržaških Italijanov, ki so že pred meseci obsodili fašistične in šovinistične metode iredentističnih strank.
Toda tak »razumen glas« kot so označili pismo gospoda Pincherla v tržaških naprednih krogih, je zaenkrat v tržaški javnosti še osamljen primer v poplavi šovinistične zaslepljenosti. Iredentistični tisk dan za dnem grobo napada zahteve Slovencev po jamstvih in enakopravnosti, pojavil se je nedemokratičen zakonski načrt, po katerem bi več ko polovica Tržačanov izgubila eno najvažnejših državljanskih pravic, nadalje obsoja tako ime-
Britaosko-perzifski spor končan
Smrt: »Tu bi se dalo še nekaj
Teheran, S. avg. Danei opoldne Je bil podpisan načrt sporazuma med Perzijo ln konzorcijem za prodajo petroleja. Načrt sta podpisala perzijski finančni minister Ali Amini in predstavnik delegacije konzorcija Howard Page.
London, 5. avg. (AFP) Z objavo štirih dokumentov v Londonu je bil danes končan bri-tansko-perzijski petrolejski spor. V izjavi britanskega zunanjega ministra je dan pregled vsega tega vprašanja, medtem ko so bile ostale tri izjave hkrati objavljene tudi v Teheranu. Prva od teh treh deklaracij se nanaša na perzijsko plačilo kompenzacij Anglo-perzijski petrolejski družbi, na problem plačil med Veliko Britanijo in Perzijo, tretja pa je skupna izjava perzijske vlade in predstavnikov osmih petrolejskih družb o ustanovitvi novega konzorcija za eksploatacijo in prodajo perzijskega petroleja.
uloviti.«
(Karikatura:
J. Grabovac.)
V sporočilih je rečeno, da je Iran privolil, da v roku 10 let izplača Anglo-perzijski petrolejski družbi 25 milijonov funtov odškodnine. Izplačevanje te vsote se bo pričelo pred januarjem 1957. V sporočilu Foreign Officea pa je rečeno, da je spor med Perzijo in mednarodnim petrolejskim konzorcijem ločeno vprašanje. V mednarodnem konzorciju bo Anglo-perzijska družba obdržala 40% akcij, holandska družba Schell bo obdržala 14%, ostanek pa bodo imele ameriške in francoske družbe.
Anglo - perzijska petrolejska družba bo 60% svojih akcij prodala ostalim članicam mednarodnega konzorcija.
Sporočilo britanskega zunanjega ministrstva pozdravlja sporazum s Perzijo in poudarja, da sporazum »odraža popolno identičnost Perzije in zahodnih sil ter kaže na to, da bodo imele petrolejske družbe pomembno vlogo v sodelovanju z vladami in narodi Srednjega vzhoda«.
novani Sartorijev načrt za raznarodovanje itd. Vse to so elementi, ki kažejo, kam se bo usmerila bodoča rimska politika do Trsta.
V zvezi z glasovi, da je sporazum o tržaškem vprašanju pred vrati, pa vedno bolj množična vznemirja vest o vedno večji aktivnosti kominformistov in neofašistov, ki bi hoteli, da ostane Trst jabolko spora med Italijo in Jugoslavijo. Ze pred dnevi je objavila agencija »United Presse« vest, kako se v Trstu boje, da bi kominformisti lahko povzročili nemire. Prav tako se je v tisku pred kratkim pojavila vest, kako se pripravljajo fašistične skvadre, da bodo izkoristile brezvladje ob priliki predaje oblasti za borbo proti Slovencem. Pojavili so se že posamezni primeri groženj, prav tako so se širili tudi letaki, v katerih groze, da se bedo maščevali nad Slovenci za pobite fašiste.
Sodeč po vsem tem, vse kaže, da so vloge razdeljene in je področje kominformistov predvsem podeželje, kjer bi iredentisti ne uspeli. Govori se, da bodo skušali inscenirati kominformisti incident na mejah, zlasti v miljski občini, kjer imajo občino v svojih rokah.
Ponoven dokaz sodelovanja med kominformisti in iredentisti je tudi resolucija, ki so jo podpisali v Miljah krščanski demokrati, liberalci in predstavniki socialnih demokratov in kominformisti. To resolucijo so poslali ministrskemu predsedniku gospodu Scelbi, s katero zahtevajo, da bo mestna občina v celoti priključena Italiji. Kominformisti pa sedaj terorizirajo prebivalstvo in ga hujskajo proti tistim prebivalcem na Miljskem polotoku, ki so podpisali resolucijo, da so proti povratku Italije.
Zaradi težkih izkušenj, ki jih imajo tržaški demokratični prebivalci v preteklosti z iredentisti, je »Primorski dnevnik« postavil zahtevo, da bi morali s kompromisno rešitvijo prepovedati tudi vsako izražanje nacionalne in rasne mržnje »zlasti pa«
—	poudarja »Primorski dnevnik«
—	»nas mora bodoči sporazum
pred snovatelji in izvrševalci izrecno in učinkovito zavarovati pogromov.«	S. L.
Enakopravnost v Balkanski zvezi
(Nadaljevanje s 1. strani)
uvrščajo v zvezo po načelu suverene enakosti in polne enakopravnosti držav. V samem pred-načrtu je določeno, da se tudi v času miru, kakor v času vojne nevarnosti, pojavljajo gotovi skupni organi, katerih naloga in cilj je, da pripravijo, organizirajo in izvedejo izvršitev nalog, ki si jih je zveza postavila. To bodo sveti ministrov obrambe, katerih člani bodo ministri za zunanje zadeve, ministri vojske in načelniki generalnih štabov. Ti bodo proučili primere, ki so nastopili, določali obseg pomoči, ki je nujna, vsklajevali akcije in točno določali vse obveznosti, ki to v načrtu. Lahko bi dejali, da Je tak elastičen aparat, sestavljen iz politikov in vojakov, mnogo učinkovitejši od nad-državne vojaške organizacije, ki zahteva ogromen ustroj v času miru in katerega popularnost ni vedno enako učinkovita v času vojne.
Hkrati s takim pojmovanjem Balkanske zveze se je rodila tudi ideja o balkanski posvetovalni skupščini. Mnogi mislijo, da je balkanska posvetovalna skupščina kot ideja enostavno kopiranje ideje o strasbourškem evropskem svetu. Pustimo jih.
naj to mislijo. Hoteli pa bi tu poudariti, omejujoč se na to, kar smo mogli zvedeti, da je pod balkansko posvetovalno skupščino zamišljeno telo, ki ima od samega začetka izrazito posvetovalno stališče v cilju zagotovitve parlamentarnega nadzorstva nad delovanjem bodoče balkanske zveze. To, kar z evropsko skupščino nima ničesar opraviti, je evropska obramba. Evropska skupščina mora voditi evropsko politiko, ne pa se mešati v evropsko obrambo. Zato so med svetom ministrov severnoatlantskega pakta in strasbourško skupščino okrvavljeni meči. Tri balkanske države začenjajo ravno nasprotno pri pojmovanju, da so tri vlade odvisne od svojih skupščin. Zato bodo tri skupščine izvolile svoje delegacije za skupno izmenjavo misli v vprašanjih splošnega interesa za tri države, tako da bo ta posvetovalna skupščina s pomočjo priporočil, poslanih nacionalnim skupščinam posameznih dežel — udeleženk neposredno vplivala na tri vlade pri izvajanju zavezniške politike s tem, da bodo nacionalne skupščine, poudarjajoč in sprejemajoč obvezne sklepe, po teh priporočilih dajale tudi obvezna navodila, odnosno odločujočo podporo zavez-
niškim vladam za izvajanje politike zavezništva. Ce s pravnega stališča analiziramo to razliko, potem bomo prišli do naslednjega: V evropskem svetu obstoja ideja o politični diskusiji; v balkanski posvetovalni skupščini obstoji ideja o neposrednem stiku parlamentarnih teles treh zavezniških držav, da bi delegacije skupščin lahko učinkoviteje dajale poročila svojim nadrejenim in da bi skupščine sprejemale sklepe o svoji nacionalni politiki, izraženi v zavezništvu.
Izhajajoč od ideje polne ohranitve nacionalne suverenosti zaveznikov, in če se hočemo izogniti pretiranemu mednarodnemu funkcionalizmu, ki je danes v modi, potem lahko rečemo, da je Balkanska zveza v bistvu samo dviganje vojaškega sodelovanja, ki je med tremi državami že utrjeno, na višjo stopnjo. To ni zveza, v katero se vstopa samo z navdušenjem zaradi trenutne nujnosti ali brez poznavanja razmer. Nasprotno, to je odraz popolnega poznanja razmer, to je dokaz, da je dosedanje sodelovanje dalo možnosti ocene, da je možno preiti s planiranega prijateljskega organiziranja obrambe miru v enem delu sveta na obvezno
TELEGRAMI
regionalno skupno izvajanje kolektivne pravice nujne obrambe v primeru oboroženega napada od zunaj. Vse stranke vedo, kaj je mogoče. V arhivih njihovih generalnih štabov je popolna dokumentacija o možnostih in učinkovitosti delovanja treh armad. Ne bo nobenih presenečenj niti očitanj, da se je nekdo zmotil. Tu se igra z odprtimi kartami, ker je samo tako mogoče igrati, če gre za igro odprtega srca. In srca treh narodov so odprta zato, ker so to narodi, ki kot cilj svoje borbe postavljajo splošni mir, nacionalno varnost, svobodo in politično neodvisnost. Za njih je vojna zlo, ki jim ogroža pra te dobrine, ki se imenujejo neodvisnost ln svoboda. Toda hkrati, ko te tri države prehajajo iz stopnje prijateljskega sodelovanja v zvezo, obstoja dokaz tudi o tem, da so se prepričale, da bo medsebojna obramba učinkovita, če sprejmejo obveznosti skupne obrambe. Morda je to izšlo prav iz načrtov in sklepov za Izvedbo načrtov.
Mnogi, ki niso zadovoljni s to našo organizacijo, trdijo, da Balkanska zveza ni nič drugega, kakor privesek severnoatlantskega pakta, odnosno jutrišnje EOS. Organizacijsko je mogoče z gotovostjo negativno odgovoriti na ta očitek. Z Balkansko zvezo Jugoslavija ne bo prevzela nobene obveznosti, ki bi na kakp-
šen koli način šla preko meje skupnega izvajanja pravice na samoobrambo treh balkanskih držav. Vendar pa to ne pomeni, da Balkanska zveza preprečuje Turčiji in Grčiji, da bi sodelovale v severnoatlantskem paktu in eventualno jutrišnji EOS. Vendar pa obveznosti, ki jih bosta Grčija in Turčija sprejeli v okviru teh zvez, ne zmanjšujejo obveznosti Grčije in Turčije do Jugoslavije. Če bi bila Jugoslavija napadena, ji morata ti dve deželi priti na pomoč, ne glede na zadržanje ostalih članic severnoatlantskega pakta ali EOS. Prav tako Jugoslavija pravno ne bo primorana vstopiti v akcijo, če bi morali Grčija in Turčija na osnovi svojih zavezniških obveznosti stopiti v akcijo proti neki tretji državi, čeprav nista napadeni. Pravno je tako, vendar to ne pomeni, da mora biti tudi politično tako. Ce bosta Atlantski pakt ali EOS delovala v smislu načel OZN ter se postavila v obrambo svobode žrtev agresije, v kolikor bi tak primer nastopil, bo Jugoslavija verjetno odgovorila svoji dolžnosti iz Ustanovne listine OZN ter se v tem primeru znašla na isti strani, na kateri bodo tudi oni. Ce pa bodo te organizacije, v kar ne verjamemo, nastopile drugače, potem bodo same nosile odgovornost za svoje ravnanje ln te odgovornosti Jugoslavija ne bo delila z njimi.
LONDON, 5. avg. (AFP). V biltenu, ki ga Je davi objavilo britansko gibanje za svobodo kolonij, Je izraženo upanje, da bo francoski premier posvetil pozornost tudi vprašanju Maroka. V tem gibanju je vključenih 200 raznih organizacij in 66 poslancev britanskega parlamenta, na čelu gibanja pa Je laburistični poslanec Tenner Brockway.
LONDON, 5. avg. (Tanjug). Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je to ministrstvo dobilo polni tekst note, ki jo je poljska vlada sinoči izročila britanskemu veleposlaniku v Varšavi zaradi incidenta na ladji »Jaroslav Donbrovsky«. Nota zahteva izročitev »slepega potnika« Klimovlča, ki ga iščejo poljske oblasti zaradi zločinskih dejanj. Poljska zahteva tudi odškodnino zaradi zadrževanja ladje v Temzi ln zaradi poškodb raznih mornarjev.
TUNIS, 5. avg. (Reuter). Med spopadi, ki so danes izbruhnili v Fezu med pristaši in nasprotniki bivšega sultana Sidi Mohameda fcen Jusufa, je bilo ubitih 5 Maročanov in več ranjenih. Demon-
Trgovina med Kitajsko in Finsko
Helsinki, 5. avg. (AP). Tu so zdaj končana pogajanja o razširitvi blagovne izmenjave med Kitajsko in Finsko. Namestnik kitajskega ministra za zunanjo trgovino Lej Jen Uin, ki je bil šef kitajske delegacije na pogajanjih v Hensinkih, je danes odpotoval v Peking,
stranti so trupla ubitih odnesli s seboj, ko so se umaknili. V zadnjih neredih v Maroku je bilo doslej ubitij že 28 ljudi.
LONDON, 5. avg. (AP). v uradnih diplomatskih krogih se je izvedelo, da pekinška vlada ni hotela sprejeti druge ameriške pro. testne note v zvezi z Incidentom pri otoku Hainan.
TOKIO, 5. avg. (AFP). Japonski tvrdka »Idemicu Kosan« je danes sporočila, da bo ob koncu tegi meseca poslala v Perzijo svojega predstavnika z nalogo, da prouči možnosti za nakup petroleja za Japonsko.
PARIZ, 5. avg. (AFP). V merodajnih pariških krogih izražajo upanje, da bo v kratkem dosežen sporazum med Indijo in Francijo o francoskih posestih Pondechiry in Carlcal v Indiji.
Evakuacija iz sueške cone
Kairo, 3. avg. (AFP). Po poročilih egiptovskega tiska so britanske vojaške oblasti v.*; začele evakuirati material in svoje čete iz nekaterih oporišč v coni Sueškega prekopa. Prvi vlak britanskih vojait -v bo danes zapustil Fajed na poti v Port Said. Pričakujejo, da bodo vsak dan odpeljali najmanj po 200 ton raznega materiala. Prva ladja, s katero bodo ta material odpeljali v Vel. Britanijo, bo po sedanjem načrtu zapustila Port Said 18. L m.
r 4 Str, X SLOVENSKI POROČEVALEC J ST- w* — s. avgusta 1954
.*■ e ’	— r ■

tlačna doCina SKSv?T
Na podlagi goriškega sporazuma gre dnevno skozi ta vrata v Italijo in STO do 60 vagonov blaga
Rožna dolina, ki se vije med Panovcem in kopastimi griči, poraslimi z zelenimi brajdami, je prelep kotiček naše slovenske domovine. Podnebje je izredno milo; na prostem rasto visoke palme, državna vrtnarija pa goji čudovite cvetlice. Ne daleč stran na Pristavi je rastlinjak z eksotičnim, vedno zelenim rastlinjem in redkimi južnimi drevesi, ki jih ni drugod v naši državi.
Ob priključitvi k svoji matični državi je kazala ta dolina precej zanemarjeno lice zaostalega kmečkega podeželja. Danes, po sedmih letih, se vsak potnik čudi napredku tega kraja in ži-
mednarodnega prometa. V novi zgradbi je tudi lepo opremljena okrepčevalnica. Okolje, za katerega je prispevalo tudi »Pri-morje-eksport« nad 2 milijona dinarjev, je prav lepo urejeno.
Tem pridobitvam so se letos pridružile še druge. * Primor j e-eksport« je uredilo javno neonsko razsvetljavo od mednarodnega bloka do odcepa nove ceste, ki jo zidajo iz Nove Gorice skozi predor pod Panovcem. Za to podjetje je sploh treba reči, da igra kot posrednik drobne blagovne izmenjave na podlagi goriškega sporazuma med Goriško in delom videmske pokraji-
le, instalacijski in vodovodni material, sanitetne potrebščine, šivalne stroje, kolesa, ročno in strojno obrtniško orodje, računske stroje in razno drugo blago široke potrošnje. Razen tega posredujejo v Italiji in Trstu popravila vseh vrst motornih vozil in strojev.
Samo s prevoznimi uslugami so zaslužili lani onstran meje okrog 40 milijonov lir, trgovskih poslov in drugih uslug pa so opravili za okrog 1 milijardo dinarjev. Pri tem so dali možnost zaslužka precejšnjemu številu naših rojakov onkraj meje, kjer najdejo naši ljudje le težko delo.
Z lastnimi sredstvi so zgradili moderno upravno poslopje, ki ga občudujejo vsi mimoidoči. Res jih je stalo 27 milijonov di-
Novo upravno poslopje podjetja »Primorje-Eksport« v Rožni dolini
vahnemu prometu, ki gre tod v vse smeri Primorske in tudi v tujino. Tu je namreč mednarodni blok pri Rdeči hiši. Skozi ta vrata prihajajo k nam številni poslovni ljudje, ki sklepajo kupčije zlasti za drobno blagovno izmenjavo med našo državo in Italijo ter STO. Vso to trgovino posreduje izvozno-uvozno podjetje »Primorje-eksport«, ki ima svoj sedež v neposredni bližini bloka.
Ze pred leti so tu naše oblasti zgradile lepo carinarnico, poslovalnico. Putnika in druge prostore, brez katerih se ni mogoče misliti nemotenega odvijanja
ne zelo pomembno gospodarsko funkcijo. V prvem letošnjem polletju so povečali izvoz za 30 odstotkov. Dnevno izvozijo blaga za 30 težkih kamionov s prikolicami ali za 60 vagonov. Vse to opravijo z lastnimi avtomobili, ki pa ne zadostujejo in tako dajejo delo še avtoprevozniškemu podjetju v Gorici in Tolnimu.
Največ izvažajo drva, les, lesne poizdelke, cement, opeko, razne kmetijske pridelke, živino, seno, slamo, jajca, meso, mesne izdelke, sadje in zelenjavo, uvažajo pa električni material, električne motorje, rezervne dele za motorje in avtomobi-
'iimdnBüm
Kje naj bo zdravnik -v Velki ali Zg. Ščavnici
V začetku letošnjega julija je občina Zgornja Ščavnica po več-
brošur tudi svoj redni časopis »Novo proizvodnjo«, obzornik napredka v tehniki in gospodarstvu. V številki 1-53 je objavljen članek znanega slovenskega živilskega
narjev, toda bilo je nujno potrebno. Vse doslej so namreč sklepali kupčije z domačimi in tujimi trgovci v kmečkih sobah in izbah, ki so jim jih dali na razpolago gostoljubni ljudje v Rožni dolini. Poslovno osebje je bilo razmeščeno kar na treh med seboj precej oddaljenih krajih. Seveda je zaradi tega trpela ekspeditivnost poslovanja na meji in med obema državama.
Novo poslopje so slovesno odprli prejšnjo soboto. K slovesnosti so povabili predstavnike ljudske oblasti in vseh okrajev Slovenskega Primorja, domače poslovne ljudi in trgovce, s katerimi imajo stike v tujini, ter zastopnike trgovinske zbornice iz Beograda in Ljubljane. Ob tej priliki so imeli tudi poslovne razgovore za nadaljnji razvoj trgovine na tem področju.
-jP
Loška dolina vas vabi
V nedeljo, 8. avgusta proslavlja gasilsko društvo v Starem trgu pri Ložu 65-Ietnico svojega obstoja. Ob tem bo v Starem trgu več pomembnih prireditev ter tudi bogat srečolov, na katerega vas prisrčno vabimo.
Nekako pred 70 leti so ustanovili v Starem trgu bralno društvo, ki je bilo naročeno na vse takratne dnevnike in tednike. V malem salončku pri Pečetu so se takrat zbirali napredni ljudje Loške doline. Gasilsko društvo so ustanovili nekaj let kasneje in še danes hranijo rajniški zapisnik s prve seje društva iz leta 1888. Po prvi svetovni vojni so ustanovili še društvo Svoboda, Sokol, prosvetno društvo itd. Dolina je bila zelo politično in kulturno prosvetno razgibana, kar je ohranila tudi po drugi svetovni vojni.
Sedaj je tu močno razgibano telovadno društvo »Partizan« v Starem trgu, gasilska društva pa imajo kar štiri v Loški dolini. Lansko leto so ustanovili tudi turistično društvo, ki šteje nad 60 članov in skrbi za razvoj turizma v tej lepi dolinici. Okrog in okrog jo obdajajo gore, na južni strani kraljuje Snežnik, z njega je lep razgled na morje in na vso Loško dolino, ki ima 20 malih in večjih vasic, katerih je vsaka posebej znamenita po svoji zgodovini. Na zgodovinsko znani Ulaki nad Starim trgom, kjer je bilo v davnih časih mesto Terpo, je sedaj krasen, 15 metrov visok spomenik padlim žrtvam Loške doline. Na njem je vklesanih 450 imen padlih domačinov. Proti severu je Sv. Križ, ki ima lep razgledni stolp. Na vzhodu pa so prijazne hribovske vasice, Spodnje in Gornje Poljane. S priljubljene izletne točke Petelinjaka vidiš celo Ljubljanski grad. Pod očakom Snežnikom pa je tudi znameniti grad Snežnik, okrog katerega so krasni drevoredi. Ne smemo pozabiti znamenite Križne jame, katero je lansko leto Uprava kraških jam iz Postojne zamrežila in dala v oskrbo turističnemu društvu Loške doline. Torej za ljubitelje narave v nedeljo lep izlet v Loško dolino!
L. T.
CH
v»
LTUBJfl RildtBDI
3
Razgovor s podpredsednikom Zveze književnikov Jugoslavije o oktobrskem plenumu književnikov
Ameriške tovarne motornih vozil so v prvem polletju prodale nad 3.5 milijonov avtomobilov, izvozile so 212.317 avtomobilov. Lani v prvem polletju so ameriške tovarne prodale 3.87 milijonov motornih vozil, izvozile pa 178.146 motornih vozil.
Letos oktobra se bo sestal izredni razširjeni plenum uprave Zveze književnikov Jugoslavije, ki bo ob referatih in ko-referatih razpravljal o vrsti najvažnejših vprašanj našega literarnega življenja. Mimo drugih tem bo govora na primer »O tendenci v umetniškem ustvarjanju« (referent Miroslav Krleža), o problemu »Realizem in fantastika« (Josip Vidmar), »O smislu in nesmislu v poeziji« (Milan Bogdanovič), »O funkciji književnosti in družbeni odgovornosti književnikov« (Marko Ristič), »O programski estetiki za časa fašizma in ere ždanovščine« (Ervin Sinko), »O problemu sodobnega in modernega v literaturi« (Marijan Matkovič) itd.
V zvezi z napovedjo tega plenuma je urednik Jugopresa poslal nekaj vprašanj Milanu Bogdanoviču, podpredsedniku Zveze književnikov Jugoslavije.
Na vprašanje o pobudah za sklicanje plenuma je Milan Bogdanovič odgovoril precej obširno. Ugotovil je, da je naša književnost že zdavnaj zapustila fazo tako imenovanega dirigiranja literature od politično državnih faktorjev. Tako imenovanega dirigiranja — zato, ker ga v polnem smislu in v obliki, v kakršni se je prakticiralo in se prakticira v Sovjetski zvezi, pri nas nikdar ni bilo, niti pred letom 1948. Kolikor se je pojavljalo, je bilo pogojeno od zakonov revolucije.
Po letu 1948 so pisci pri nas hitro dobili možnosti za popolnoma svobodno ustvarjanje tako glede vsebine kot glede izraza. Inspirativno so se v polnem smislu osamosvojili in iz nekdanjega bolj ali manj eno-
glasnega zbora imamo danes najbolj polno literarno polifonijo. Pojavile so se vidne, odločne pa tudi ostre razlike v mnenjih o mnogih vprašanjih ustvarjalne teorije in prakse. Te razlike seveda ne posr*ai° v osnovno vsebinsko bistvo naše sodobne literature, ki temelji v našem življenju, v našem socializmu. Zanesljivo lahko rečemo, da v splošni politično družbeni orientaciji ni nesoglasja, zlasti kadar govorimo o tistih naših pisateljih, ki niso politično brezbrižni.
Toda v trenutku, ko se sprožijo vprašanja, kako ustvarjati, kaj obravnavati, kako se izražati — se pojavijo divergence in razlike. Tu se pojavljajo celo neka teoretska nesoglasja, ki dobivajo obliko vse vidnejših in vse glasnejših nasprotij. In naša literarna polifonija postaja po malem tudi neke vrste kakofonija. To nekoliko kaotično stanje je treba pregledati v celoti, treba ga je preučiti, analizirati in oceniti ter na ta način ustvariti možnosti za neke zaključke V tem je tudi pobuda in razlog za sklicanje plenuma.
Drugo vprašanje se je glasilo: V kakšnem smislu in v katerih vprašanjih obstaja borba mnenj med književniki in ali lahko govorimo o književnih frontah pri nas?
Milan Bogdanovič je odgovoril, da se danes pri nas govori o dveh frontah v književnosti in sploh umetnosti. Toda to je precej poenostavljen način na našo književno stvarnost. Nič ni lažjega, kakor razdeliti pisce na »realiste« in »moderniste«, kot jih v glavnem označujejo. V resnici pa je to mnogo bolj za-
Vtisi iz Dubrovnika
0 gledaliških prireditvah na festivalu
Igralci, ki sodelujejo pri letnik igrah, so iz mnogih naših gledališč: Jugoslovansko dramsko: Marija Crnobori, Sonja Hlebšova, Viktor Siarčič, Milan Ajvaz; Narodno -pozorište Beograd: Liubiša
»Alkohol kot postranski proizvod v tovarnah kruha«. V tem članku dokazuje avtor,'kako bi se izplačalo graditi v večjih krajih velike centralizirane pekarne kruha, s čimer bi se doseglo ne le manjšo potrošnjo kuriva za peko, marveč bi bilo mogoče dobiti ogromne količine alkohola.
Na to se mi zdi potrebno opozoriti, da bi si gospodarstveniki prečrtali tudi ta članek, če jih bo članek tov. Jožeta Dvoržaka, ki ste ga objavili v št. 180 »Slovenskega poročevalca« vzbudil k razmišljanju.
Zdravica Štrukelj.
letnem prizadevanju in s pomočjo strokovnjaka tov. Jožeta Paušiča OLO Maribor-okolica dobila sek- '	L~*	.—.-J
torskega zdravnika v veliko zadovoljstvo vsega domačega in okoliškega prebivalstva. V zadnjem času pa so nekateri občinski odborniki v Velki prišli na zamisel, kako doseči, da se sektorska ambulanta z zdravnikom vred preseli iz Zgornje Ščavnice v Velko. To svojo zamisel skušajo utemeljevati s tem, da preselitev ambulante zahtevajo krajevne in lokalne potrebe in Večje število socialnih zavarovancev- Pri tem je seveda precej Jokalpatriotskih teženj in gre ia zapostavitev področja občin Zgornja Ščavnica in Drvar.ja.
Zdravnik bi v primeru premestitve praktično služil največ področju f občine Velka, ki leži na severnem predelu tega teritorija, ker je občina Drvanja z nekaterimi predeli Zgornje Ščavnice oddaljena 15 do 20 km. Sedež sedanjega zdravniškega okoliša pa je v središču vseh treh občin, t. j. Drvanje, Zgornje •
Ščavnice in Velke. Slednja pa tako-meji na zdravstveni okoliš sosed- j nje občine Šentilj v Slovenskih)
Goricah. V primeru premestitve bi 1 bila torej večina prebivalstva pri- j zadeta na račun manjšine. Uredi- J tev javne sektorske ambulante v '
Zgornji Ščavnici je zahtevala visoka sredstva, ki jih je dala skupnost. Občinski ljudski odbor in vse množične organizacije se tudi danes z vsemi silami bore, da zberejo finančna sredstva ki so potrebna za zdravniški avto. Ne bi bilo prav, da bi to področje, ki je bilo doslej zelo zapostavljeno kar se tiče zdravstvene službe, ostalo spet brez tako potrebne ambulante.	Jože Rajh.
Motiv iz Dubrovnika
Jovanovič; Narodno kazalište Zagreb: Mato Grkovič, Emil Kutija-ro, Tonko Lonza; iz Reke: Veljko Marvčič; iz Mostarja: Ante Šo-Ijak; iz Ljubljane: Maks Furijan. Večina sodelujočih je seveda domačih igralcev z Milo Ervegovič-Dumančičevo na čelu in celotni umetniški in tehnični kolektiv dubrovniškega Narodnega gledališča.
Predstava »Zgodba o Stancu in Tireni« je bila v težkem staro du-brovačkem narečju stilno na višini ter igralsko do podrobnosti izdelana. Igralci so s svojo južnjaške temperamentno igro osvojili, lahko rečem, razvajeno mednarodno publiko. (Američani, Švedi, Holandci, Danci, Angleži, Nemci, ki so v večini v Dubrovniku). T a ni štedila s priznanjem ob koncu predstave. — Najboljša igralska ustvaritev večera je bila vloga »Ljubimira«, ki jo je z odlično dikcijo podoživel Mato Duman-čič, režiser in igralec dubrovniškega gledališča. Glavno moško vlogo
kmeta »Stanca« je kreiral z robustno komiko karakterni igralec Bogdan Bogdanovič. Naslovno vlogo Tirene je ustvarila talentirana filmska in gledališka igralka Irena Kolesarjeva. Dobri so bili Mišo Martinovič kot »Prolog» in Džino, mlada in talentirana Dragica Malič kot »Kupido«, izvrsten Radat je bil Ante Šoljak. Skratka: ves kolektiv je bil ubran, živ in poln v prepričljivi igri.
Drugo predstavo, ki sem jo videl, je bil »Plakir«. Držič je postavil dejanje v atmosfero idealne Arkadije, a mitološka bitja je mešal jz živimi liki m tako ustvaril pastoralno komedijo, originalno po dramaturški strukturi in polno čarobne poetične lepote.
motano in mnogo je razljk d okviru vsake »fronte« posebej. Pojmi so neizčiščeni in vsakdo jih razlaga ter uporablja v bistvu po svoje in v skladu s svojo kulturo ter talentom.
In sploh, ali so to taka nasprotja, da bi mogli govoriti o frontah? Pojem »fronte« se veže na globoko, popolno nasprot-ništvo v vseh, zlasti najvažnejših stvareh in vseh konsekvencah. Tega pri naših dveh knji-ževniških skupinah ni, nasprotno, prav v bistvenih stvareh se stikata. Razlike so v glavnem v gledanju na oblikovna sredstva.
Borba mišljenj brez dvoma obstaja. Toda ne posega v tista globoka življenjska in družbena bistva, ki so značilna za našo stvarnost. Ne spopadajo se ideje za socializem ali proti socializmu, za monarhijo ali za republiko, za mistiko alt proti njej, niti se ne pojavlja šovinistično antagonistična nestrpnost med našimi pisci. Pač pa se vodi diskusija o tem, kako bi se tisto, kar je vsebinsko skupno, v bistvu pri vseh isto, čim bolj prepričljivo, čim bolj stimulativno, čim bolj efektno izrazilo in ostvarilo. Za »moderniste« se na primer realizem preveč naslanja na tradicijo in je po njihovem v nekem smislu konservativen ter potemtakem premalo sposoben, da bi z vso smelostjo in neposrednostjo povedal značilnosti današnjega življenja. Po drugi strani menijo »realisti«, da je moč umetniškega izraza v njegovi prodornosti, v odmevu, ki ga lahko doseže, v tem, da je široko razumljen in sprejet. »Modernisti« trdijo, da konservativnost v realizmu lahko rodi tudi konservativno idejo. »Realisti« odgovarjajo, da je v »modernizmu« lahko zametek mistike in anarhije, da je lahko kamuflaža za regres, da favorizira elito in podcenjuje množico. In tako dalje. Borba mišljenj v naši književnosti se bije v glavnem okrog problemov te vrste.
Kaj lahko pričakujemo od plenuma glede uskladitve umetniških nazorov naših književnikov?
Posebno pozornost sta vzbudila na dubrovniških letnih igrah dva koncerta dirigenta in opernega režiserja Lovre Matačiča in pa razstava Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije v dubrovniški Moderni galeriji.
Maks Furijan.
»Še vse premalo izkoriščene možnosti za varčevanje z lesom«
V	»Slovenskem poročevalcu« štev. ISO z dne 3. avgusta 1954 ste objavili pod rubriko »Pisma uredništvu članek «Še vse premalo izkoriščine možnosti za varčevanje z lesom«, ki ga je podpisal tovariš Jože Dvoriak. Kaže, da je pisec strokovnjak za pekovske peči.
V	zvezi s tem člankom smatram za potrebno opozoriti javnost, predvsem naše gospodarstvenike, da mi je prav po naključju prišla v roko čedna brošura »O gospodarjenje z lesom v LRS, ki jo je izdala letos redakcija »Nove proizvodnje« v Ljubljani. Pisana je tako zanimivo, da sem jo prav vso od začetka do kraja z največ jim zanimanjem preč.tala. V njej je našteto prav vse, kar bi morait vedeti ne le naši gozdni in lesni Strokovnjaki, marveč tudi vsi po-trc’r-N lesa. Opozorila sem na to brosun znanca ir inozemstva, ki je trgovec z lesom in ko je to bro-Uro prečkal, jo je naročil v 100
izvodih.	. j •
Redakcija »Nove proizvodnje* objavlja poleg važnih strokovnih
»To bo presenečenje, aerorally, reaktivna letala, helikopterji, Ostrožno.. .!«
To še ujamem na uho, nato me spet silni pritisk potisne na sedež. Zamižim, stisnem zobe, glava mi je kot da bi nekdo položil nanjo sto kilogramov svinca. Še vedno se divje vzpenjamo.; 2500, 2700, 3000 metrov. Tu tovariš Branko znova naravna letalo in nam pokaže: »Tam na levo je Ostrožno«.
Pred nekaj minutami smo še mirno pluli nad Hrastnikom in Trbovljami in nam je predsednik Letalske zveze Slovenije Branko Lvanuš, ki je varno vodil letalo, pripovedoval o čudovitih stvareh, ki jih pripravljajo naši letalci ob zboru štajerskih partizanov na Ostrožnem, sedaj pa smo že nad Celjem. Fotoaparate v roke! Dobre tri kilometre pod nami leži naš cilj: mesto, letališče in Ostrožno. Iz treh tisoč metrov ga vidimo le nekaj metrov oddaljenega od starega mesta, na zemlji je to kilometer in pol. Tam na robu mesta se vlečejo zeleni gozdovi in tam kjer jih zmanjka ter le ozek gozdni pas oklepa mali griček, je prostor, kjer se bodo 19. septembra zbrali sto tisoči naših ljudi na veličastno proslavo. Prekrasen prostor je to. Iz zraka najbolje vidimo vse njegove prednosti. Ima obliko pravega staro rimskega gledališča, obdajajo ga zeleni gozdovi s prijetno senco, blizu je mesto in vse glavne ceste, železnice in končno še letališče, kjer bo 19. septembra zaključni cilj našega prvega aero-rallvja in velik letalski miting.
Vse to ujamemo iz višine na eno sliko. Nato še pogled na siuega očaka Triglava, ki nas to pat pozdravlja pod nami tam v dalji iz •megle ter na prekrasno zeleno pokrajino, ki se ponuja kamor seže oko. In znova se spuščamo. Gore, zelena pokrajina posejana z belimi naselji, vse to se divje
ZA UDELEŽENCE VELIČASTNIH PROSLAV NA OSTROŽNEM
k
PRESENEČENJA V ZRAKU
Tri tiseč metrov nad Ostrožnim - Aero-rally - Velik letalski miting s sodelovanjem reaktivnih letal in helikopterjev
vrti, ko kroži naše letalo zdaj levo, pa spet desno med hribi, mestom in gozdovi ob Ostrožnem. Nato zaplovemo nizko nad zemljo, nad vrhove visokih smrek. Tako si tudi z nekaj metrov višine ogledamo Ostrožno. Na sredi zelene jase je zložen visok kup desk, gotovo so pripravljene za slavnostno tribuno, ki bo dolga 50 metrov in visoka 12 metrov. Z njo je tudi povezan oder, na katerem bo naenkrat nastopilo 2000 pevcev. Na vrhu griča, onstran gozda so razmetane bele hišice z rdečimi krovi. Okrog njih ležijo skladi belih desk ter stojijo štirikotni okvirji — to so stojnice.
Okrog sto jih že stoji. Vseh pa bo nad 300. Na griču je živahno. Precej ljudi vidimo, eni prenašajo deske, drugi nekaj kopljejo, tretji zbirajo stojnice.
Nekajkrat zaplovemo nad tem živahnim delovnim mravljiščem. Hočem ga ujeti skozi lečo fotografskega aparata. Toda kaj je to? Aparata ne morem dvigniti. Silno je težak. Tudi roke so mi svinčeno težke. Z veliko muko ga končno dvignem, toda čudno, sam stoji v zraku, samo pritiskam in merim skozi odprtino v letalu. Kdo je spet to zakrivil? Naš pilot, tovariš Branko? Ne, on je pri tem ne-
dolžen. Čudovit pilot je, ki nas varno vodi nizko nad drevesi in hišami na Ostrožnem. Sredobežna sila nam je tako otežila aparat in roke.
Pomahamo pridnim urejevalcem na Ostrožnem in se nad belo cesto, ki jo širijo in asfaltirajo, napotimo proti mestu, nato pa pristanemo na celjskem letališču. Obda nas truma mladih celjskih letalcev. Zmotili smo jih pri letenju na njihovih lesenih ptičih. Toda, ko ugledajo predsednika Letalske zveze tov. Branka, ga hitro obstopijo in že je polno vprašanj, kako bo izgledal veliki letalski miting v Celju. Pritaknil sem svoj novinarski mikrofon in izvedel še vse podrobnosti o veliki letalski prireditvi ob slavju na Ostrožnem, o kateri mi je nekaj podrobnosti pripove-
sm
doval tovariš Branko že med poletom.
19. septembra bo prvi jugoslovanski aero-rally. Na njem bodo sodelovala motorna letala vseh jugoslovanskih aeroklubov, vojaška letala in tudi
Milan Bogdanovič meni, da je razčiščenje stvari v naši sodobni književnosti tako rekoč neodložljivo nujno. To se je pokazalo tudi v našem političnem življenju. Politika danes umetnosti ne dirigira več, nikakor pa se ni nad njo dezinteresi-rala. To so povsem prirodno pokazali VI. kongres ZKJ ter III. in IV. plenum Centralnega komiteja. Tu se je zelo živo manifestirala pozornost, ki jo politika posveča književnosti in umetnosti sploh, kakor tudi skrb za precej neurejene razmere v njima. Marsikaj je bilo točno in jasno ugotovljeno, toda o ničemer se ni odločalo. Nobena navodila niso bila formulirana, še manj direktive. In "V to tudi ne bi bila stvar politi-» ke. Toda zelo pomembno je dejstvo, da je pokazala veliko budnost glede naše umetniške problematike sploh, kajti umetnost in politika se resnično ne moreta trgati druga od druge. Zaradi tega stališča političnega
, . . ’ ,	, ,	T	1 faktona ne more biti direktiv-
tuie letalce bodo povabili. Le- t	....
t-»-________,_	j_	! no, pač pa mora biti v ne.-.em
Takole izgleda del Ostrožnega iz zraka
tala bodo morala preleteti do ločeno progo in prečkati do ločeno črto do sekunde natančno in spet ob določenem času pristati na vnaprej odmerjenem prostoru. Med potjo pa bodo morali piloti poiskati skriti cilj ter prebrati napisana gesla. V Celju bo na ta dan zbranih mnogo letal. To bo naša doslej največja letalska prireditev, ki si jo bodo lahko ogledali vsi udeleženci proslave na Ostrožnem, saj je celjsko letališče v neposredni bližini prireditvenih prostorov. Popoldne, od veličastnih proslavah bo na letališču velik letalski miting. Tu bodo nastopila poleg letal, ki bodo sodelovala na rallyju, še naša moderna vojaška reaktivna letala, helikopterji, padalci itd. Torej, izredna priložnost za vse udeležence proslav na Ostrožnem.
Znova smo nad Celjem. Prvič poskušam z letala oddati redakciji poročilo. V nekaj trenutkih imam zvezo z našo stenografko Danico.
»Odkod telefoniraš, kraj prosim,« čujem skozi slušalke.
»Kilometer nad Ostrožnim,« kričim v mikrofon.
»Kaj, kako, kje, slabo slišim, moti naju nek brenčeči šum, prosim te, stopi na drug telefon.«
In tovariš Branko mi z nasmehom pokaže na vrata: »Izvoli!«
Kaj hočete, naše stenograf-ke še niso vajene sprejemati poročil z letal. Zato sem ga prinesel kar s seboj ‘n danes objavljam vesti o velikih pripravah na Ostrožnem- In o čudovitih presenečenjih, ki jih za vse udeležence proslav pripravljajo naši letalci.
Boris Kuhar
smislu stimulativno za umetnika, ki pri tem na področju umetnosti sam odloča in sodi.
In prav v tem naj bi bil tudi cilj našega plenuma: treba ja določno ugotoviti, da v umetnosti odločajo umetniki. Tak splošen sestanek najuglednejših, književnikov, kateremu bodo posvetili pozornost tudi drugi umetniki, bo natančno pokazal, kako smo soglasni v tistenp kar nam je skupno, v svoji socialistični volji in energiji. Z resno, široko in temeljito diskusijo o vseh problemih, kjer se pojavljajo nasprotja, pa bomo poiskali pot, da se stvari razčistijo, da se odtehtajo nasprotni razlogi, da se uredi vse, kar se je začelo kaotično zamotavati. In to predvsem s smotrom cbram-be kvalitete, kajti prav nekva-liteta najlaže prosperira tam, kjer zavlada kaos.
Čist slučaj je hotel, da je približno za isti čas kot naš plenum sklican tudi kongres sovjetskih piscev. To je slučaj, toda v nekem smislu srečen slučaj. V njihovem in našem delu se bodo gotovo jasno videle paz-like, ki obstajajo med njihovim in našim življenjskim sistemom in da vlada pri nas v umetnosti resnična socialistična svoboda.
Kajti tudi plenum naše Zveze ne bo sprejemal nikakršnih navodil in odločb. Zveza književnikov Jugoslavije ne mora dajati nikakršnih literarnih ukazov. Tukaj bo veljala moč argumentov in ta moč bo prepričevalna. Vsi referati in celokupna diskusija bodo objavlje-ir> javnost bo lahko sama razsojala. Poleg tega bo ta plenum samo priprava za splošen kongres ’imetnikov, ki naj bil po želji Zveze književnikovi sklican čimprej.
P°	M. Kinnan Rawlìngsove — Rise Miki Muster
Zdajci se je tik pred njim nekaj premaknilo, da je nehote odskočil. Srnjaček je dvignil glavico proti njemu. Strmel je vanj z velikimi, začudenimi očmi. Ta pogled je dečku presunil srce. Živalca je trepetala, a še malo ni poskusila pobegniti. Jody se je komaj upal premakniti. »Jaz sem —« je zašepetal. Nato je počasi iztegnil roko in mladiča pobožal po vratu, potlej pa se je splazil čisto blizu in malo stvarco previdno vzel v naročje. Rahlo se je zdrznila, a je mirno obležala. Ne da se popisati vznesenih, ganljivih in radostnih čustev, ki so prešinila dečka.
173.
Ker se je bal, da bi mladiča vznemiril pogled na mrtvo mater, je obšel jaso in si utiral pot skozi goščavo. Z bremenom na rokah to ni bilo lahko, toda drobna glavica se je zaupljivo pri-žemala k njemu in dečku je srce burno utripalo ob tem čudežu. Vendar si je moral čez nekaj časa odpočiti. Domislil se je, da bi morda srnjaček tekel za njim. Pobožal ga je, nato pa se naredil, kakor da hoče oditi. Mladiček je res poskusil nekaj nerodnih korakov, potem pa nebogljeno zavekal. Jody bi bil najraje zavriskal, a ni si ga upal prestrašiti. Spet ga je vzel v naročje.
174.
Nazadnje so ga le preveč bolele roke in moral se je spet ustaviti. Ko je nadaljeval pot, mu je mladič brez obotavljanja sledil. Pustil ga je, da je nekaj časa hodil, potem ga je ponovno dvignil in ga nesel. Dolga pot do doma se je zdela Jodyju kar prekratka. Tako bi lahko romal cele dneve, s srnjačkcm v naročju ali če bi ta zvesto capljal za njim. Na njivi je od daleč zagledal Bucka, ki je oral in preklinjal starega Cezarja ter njegov počasni korak. Toda Jody se je nameril naravnost proti hiši, najprej je moral pokazati svojo čudovito živalco očetu.
DNEVNE
KOLEDAR
PETEK, 6. avgusta: Vlasta.
•
Na današnji dan leta 1905 je
• -r.rl sloviti poljanski rojak, sli-:ar Anton Ažbe, ki je bil v svo-času izmed vseh slovenskih .:;>odabljajočih umetnikov brez dvoma najbolj znan po vsej Evin celo onstran Atlantskega ' ana. Bil je izredno dober sli--. .irski teoretik in učitelj. Pet-v-t let je vodil v Mdnchenu slo-\ eeo privatno slikarsko akade-:	Ki so jo obiskovali mnogi
-ači in tuji. kasneje priznani . .trii. Pri njem so se učili naši r a i boljši impresionisti Jakopič, Grohar in Sternen. Zaradi e delavnosti na akademiji je .ribe le malo slikal zase in tako i od vsega njegovega dela pri ras doma skoraj nič ohranjenega. Z Ažbetom in bratoma Ivanom in Jurijem Šubicem se začenja
v slovenskem slikarstvu nova doba.
Tombola na ljubljanskem gradu, v senci drevoreda, v nedeljo ob
3.	uri popoldne. Tombola bo po starem načinu. Za zabavo bo skrbel znani humorist »Kikiriki«. Za žejne in lačne pa grajska restavracija.
Uprava za ceste OLO Ljubljana okolica objavlja, da bo cesta št. 1202 v km 2000 Rovte—Smrečje— Suhi dol zaradi popravila propusta zaprta od 7. do 27. 8. 1954. Promet bo preusmerjen po cesti št. 1203 Stara Vrhnika—Zaplane— Rovte in obratno.
Elektro-Ljubljana okolica, obrat Domžale obvešča svoje odjemaLce na teritoriju občine Dolsko, kraje Ihan, Črnuče, Podgorica, Beri-čevo, Pšata in Domžale, da bo dne 8. VIII. 1954 prekinjena dobava električne energije od 6. do 15. ure zaradi nujnih popravil na visokonapetostni mreži.
Doc. dr. Ivan Pintar do nadaljnjega ne ordinira.
PONOVNA OBJAVA IZIDA NAGRADNEGA ŽREBANJA TRG. PODJETJA »USNJE« LJUBLJANA
Ob zaključku enomesečnega javnega prikaza napredka usnjarske in obutvene stroke je bilo v poslovalnici »Zarja«, Kardeljeva 5 nagradno žrebanje. Na podlagi paragonskih blokov, kateri so bili označeni z »Nagradno žrebanje« za prodajo usnja, obutve in nogavic v vrednosti nad 500 din v mesecu juniju se je omenjeno žrebanje izvršilo.
IZID NAGRADNEGA
NEKAJ... rff j
Trije mladi, drzni vlomilci pod ključem
V zadnjih dveh mesecih je bilo v Ljubljani več drznih vlomov, k: so delali oreglavice marsika-'8iemu trgovskemu podjetju, po-. ebno pa še tistemu, ki nima kaj iste vesti zaradi slabo zavarovanih vrat, oken ali celo bla-s j ne. Zaradi teh vlomov so bili zaskrbljeni in nenehno na delu naši varnostni organi, prepričani, :.a bodo kmalu imeli opraviti s tolpo starih, rutiniranih vlomi 1-: t v. Medtem je te vlome izvrševala triperesna deteljica še ne ; rinoletnih mladeničev, izmed aterih sta bila dva zaradi vlomov že enkrat pogojno obsojena.
Trojka je bila zasačena 25. ju-'-i.ia okrog 2. ure ponoči v trenutku, ko je vlamljala v trgovino Preskrba« v Gosposki ulici -t. 3. Vodja te drzne trojke je bil K. C., njegova pomagača pa
S. in M J. Sicer mladi po letih so bili ti trije vlomilci po načinu vlamljanja silno drzni in o se za vsak vlom sproti teme-ito dogovorili in pripravili pogrebno vlomilsko orodje. V noči od 8. na 9. julija sta po prejšnjem dogovoru K. C. in V. S.
lomila v trgovino »Koloniale« na Gosposvetski cesti 2. od koder sta dnesla več kot 70.000 din gotovine. s tem bogatim plenom sta odpotovala na Reko, kjer sta pretežni del denarja zaoravila. — Z vlomi so nadaljevali 18. julija med 21. in 22. uro so vlomili v trgovino »Grmada* v Kidričevi ulici 5. Tudi tu je bil plen bo-sat. Odnesli so med drugim tudi
60.000	din. Denar so si med seboj t-azdelili, pri čemer je bil prl-krajšan J. M., ki ie dobil le skromen delež 1500 din.
Da to trojko lahko štejemo med poklicne vlomilce, dokazuje dejstvo. da so v noči od 24. na 25. Julija poskušali vlomiti kar na šestih krajih — najprej v delikatesno trgovino v Gradišču št. 3. nato v trafiko poleg te trgovine. Tukaj se jim vloma nista posrečila. ker so bila vrata zelo dobro zavarovana, od tu ,e trojka odhitela v Zidovsko ulico, kjer je nameravala vlomiti s Hribarjevega nabrežja v drogerijo »Majda«. Ker jim je tudi tu spodletelo. so odšli do zlatarske de’av-r.ice v Zidovsko stezo, kjer so hoteli nasilno vdreti v delavnico jn priti do zlatnine in do denarja. Pri tem so povzročili ropot, ki ga je slišala neka stranka v hiši in zakričala. Ta krik te »rdade-riče prestrašil, da so zb »»sli. — Beg jim ni vzel poguma. Sli so naprej, se ustavili v Kardeljevi ulici, kjer so poskušali z dvoriščne strani vlom’tl v trgovino usnjenih izdelkov »29. november«. Ker so bila tudi tu okna odlično zavarovana jim vlom nj uspel. Toda kljub temu so šli naprej na vlomilske pohode. Poskušali so vlomiti v špecerijsko trgovino »Breg*. Tu imaio vežna vrata zaklenjena s oosebn’m ključem tako. da mladim vlomilcem tudi vlomilski kavelj ni pomagal.
Nemima pustolovska, še bolj pa do skrajnosti pokvarjena žilica, je tri mladoletnike vodila tudi v privatna stanovanja. Vilmi Bertoncelj na Gosposvetski c. 9 so nekega dne v juliju letos odnesli iz stanovanja zlatnino visoke vrednosti. Pretežni del zlatih predmetov je bil najden in vrnjen lastnici. V noči od 3. na
4.	julija sta vodja skupinice K.
C.	In V S. vlomila v stanovanje učiteljice Cvetke Kobilice v Dvo-fakovi ulici, kjer pa nista našla zaželenega plena. Naslednjo noč rta spet vlomila v krojaško de-
i—	DracVar rr T*ru.
Plača po uredbi ter dopolnilna plača za mesto farmacevta od 3000 do 5000 din in farmacevtskega pomočnika od 2500 do 4000 dinarjev.
Interesenti naj vložijo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi pri lekarni v Ljutomeru do 10. avgusta 1954.
ŠOLSTVO
	ŽREBANJA:				
1.	6855	21.	11274	41.	12897
2.	5080	22.	6621	42.	8823
3.	2242	23.	9535	43.	8767
4.	6781	24.	6604	44.	460
5.	11726	25.	692	45.	13350
6.	11062	26.	11091	46.	1S800
7.	13016	27.	508	47.	13551
8.	309	28.	13472	48.	2814
9.	102S8	29.	14211	49.	6603
10.	6406	30.	2002	50.	4503
11.	3249	31.	568	51.	10246
12.	10449	32.	4611	52.	9764
13.	461	33.	837	53.	10493
14.	12874	34.	196	.54.	4952
15.	11083	35.	6926	55.	11730
16.	11112	36.	8295	56.	14316
17.	11419	37.	6063	57.	10346
IS.	12777	38.	2262		
19.	3282	39.	9982		
20.	662	40.	3390		
Ponovno		objavljamo		izid	na-
barjevi ul. 14 in ji odnesla dva para moških hlač. s čimer je bila stara ženica močno oškodovane. Vlomila sta tudi v skladišče slaščičarne Pelicon v Wolfovi ulici, kjer sta se pošteno najedla tort. Vsi trije pa so vlomili v shrambo okrepčevalnice »Pošta« v Čopovi ulici, kjer so se založili s suhimi domačimi klobasami. Meseca junija, neugotovljenega dne, sta K.
C.	in V. S. vlomila v stanovanje neznane stranke, ki stanuje v tisti hiši na Miklošičevi cesti, kjer je slaščičarna. Nadalje sta vlomila v neko stanovanje v Trubarjevi 25/1. nadstr. in V Tomšičevi ulici nasproti »Slovenskega poročevalca«. Vlomilca sta iskala po privatnih stanovanjih le denar. Drugih reči nista kradla. Zaradi tega bržkone marsikatera stranka sploh niti ne ve, da je imela nočn? obisk. Ti mladi nenasitneži so vlomili tudi v skladišče Čebelarske zadruge, kjer so se najprej nasitili z medom, potem pa kovali načrt, kako bi odnesli 200 kg medu. Okradli so tudi siromašno snažilko stranišč pod »Tromostov-jem«.
To so bili nočni vlomilski pohodi te triperesni deteljice. .Podnevi so tudi kradli, kradli "kar jim je prišlo v roke. V »Preskrbi« na vogalu Trubarjeve in Resljeve ceste so »sunili« kes sira. V delikatesni trgovini na Miklošičevi so ukradli kozarec medu. od tam so odšli na trg in z mesarske stojnice ukradli salamo. Iz trga so se podali na vrt restavracije »Union«, kjer so se mastili in zalivali s pijačo.
Po vseh vlomih in tatvinah sl je naša trojica zaželela počitnic. Odločila se je za taborjenje, ki je najbolj privlačno. Ker so za take vrste počitnic potrebni šotori, so se fantje odločili, da vlomijo v prostore VI. drž. gimnazije. kjer imajo taborniki spravljene šotore. Ta načrt jim ni uspelo izvesti, ker so prišli v roke tistim, ki jih bodo ooslali na taborjenje tja. kjer vzgajajo take vrste nepridipravov.
Morda bo marsikdo mislil, da so te tri mladince privedli na slaba pota morda slaba vzgoja ali pa težke socialne razmere. T^mu ni tako. Vsi trije so imeli doma dobro vzgojo in tudi oomanjka-nja niso trpeli, saj je V. S. kot pekovski pomočnik zaslužil 11.000 din na mesec. Na pot vlomov in tatvin jih je privedel le pohlep po denarju in sla oo tuji lastnini.
Skrb za učence v gospodarstvu
Zagreb, 5. avg. Odbor za prosveto, znanost in kulturo Sabora Hrvatske je razpravljal o položaju učencev v gospodarstvu in je sklenil, da se sestavi posebna komisija, ki bo izdelala primerne predloge za izvršni svet Hrvatske. Predvsem bo potrebna večja skrb za pritegnitev mladine v vrste učencev v gospodarstvu. Zato bo potrebno povečanje plač učencev v gospodarstvu in ustanovitev posebnega sklada, v katerega bi plačevala podjetja določene vsote, ki bi se uporabile za šole v gospodarstvu, za ustanavljanje delavnic v teh šolah in nabavljanje učil.
gradnega žrebanja in prosimo cenjene odjemalce iz mesta in okolice, da imetniki izžrebanih številk dvignejo nagrade v poslovalnici kjer so kupili čevlje ali usnje najkasneje do 15. 8. 1954.
Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka »MARKIC-JSPLIT« in njegovih odličnih sadnih sokov. — Zahtevajte jih povsod!
MOTOX je moderno sredstvo za uničevanje moljev. Siguren, praktičen in ne smrdi samo MO-TOX!
RAZPIS
OBVESTILO
Okrajni zdravstveni dom Novo mesto razpisuje
mesto dentista, šefa zobne ambulante v Trebnjem.
POGOJ: Dovršena Sola za zobarje s potrebno prakso. Plača po pravilniku o plačah s polo-žajntm dodatkom in dopolnilno plačo. Družinsko stanovanje zagotovljeno.
Ponudbe je poslati do 25. avgusta 1954 Okrajnemu zdravstvenemu domu Novo mesto. Nastop službe 1. septembra o?. 1. oktobra 1954.
RAZPIS
Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Idrija razpisuje po 89. in 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (U. 1. FLRJ štev. 51/53)
mesto poslovodje za trgovino »Železnina« (Železnina, steklo, porcelan, električni material, barve itd.), ki je v sestavu Trg. podjetja »Izbira« v Idriji.
POGOJI: Strokovni izpit in najmanj 8-letna praksa. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter opisom dosedanje zaposlitve je vložiti pri LOMO Idrija, najpozneje do 15. avgusta 1954.
RAZPIS
Komisija za prodajo hiš splošnega ljudskega premoženja občinskega ljudskega odbora Črnuče
razpisuje
JAVNO DRAŽBO stanovanjskih hiš spl. ljud. premoženja iz območja občine Črnuče za v nedeljo, dne 22. avgusta 1954 ob 8. un zjutraj v prostorih občinskega LO Črnuče. V prodaji so naslednje stanovanjske hiše:
dvostanovanjska hiša v Črnučah št. 24; cenilna vrednost 1,230.000 dvostanovanjska hiša v Črnučah št. 214; cenilna vrednost 796.000 dvostanovanjska hiša v Dobravi št. 1; cenilna vrednost 1.905.000 enostanovanjska hiša v Nadgorici št. 45; cenilna vrednost 172.000 enostanovanjska hiša v Sr. Gameljnah 22; cenilna vrednost
780.000.
Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled na oglasni deski in pri tajništvu občinskega ljudskega odbora Črnuče.
RAZPIS
Upravni odbor lekarne v Ljutomeru RAZPISUJE
za lekarne v Ljutomeru naslednja delovna mesta:
1	farmacevta
1	farmacevtskega pomočnika POGOJI:	potrebna strokovna
izobrazba (farmacevtska fakulteta z diplomo oz. srednja farmacevtska šola z zaključnim izpitom) z najmanj enoletno strokovno prakso.
Ravnateljstvo gimnazije v Postojni obvešča, da se prično popravni izpiti za vse razrede v sredo, dne 1. sept. ob 8. uri zjutraj in bodo trajali do petka, 3. sept. Sprejemni izpiti za višjo gimnazijo bodo v soboto 4. in v ponedeljek 6. sept. Začetek pismenih maturitetnih izpitov bo v četrtek, 2. sept. ob 8. uri. Naknadni vpis bo 1. in 2. sept v pisarni.
Vse ostale informacije bodo objavljene na oglasni deski, prav tako tudi podrobni razporedi izpitov.
Industrijska gumarska šola SAVA v Kranju sprejme v šolskem letu 1954/55	30 učencev
(moških).
POGOJI: Dovršenih 15 let starosti in telesna odpornost. Učenci morajo imeti z uspehom dovršeni 2 gimnaziji. Sola traja 2 leti z zaključnim praktičnim in teoretičnim izpitom kvalificiranega	gumar j a.	Stanovanje . in
hrana v domu šole. ••.	c\
Prošnjo” za spredem, kolkovano s 30 din. življenjepis 'in zdravniško spričevalo je treba poslati do 20. VITI. 1954.
Sprejemni izpit iz Tačunstva in slov. jezika bo ob koncu avgusta. O točnem datumu izpitov bodo interesenti pismeno obveščeni.
OBVESTILA
Obveščamo vse, ki se žele udeležiti odkritja spomenika internirancev koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem nad Tržičem, dne 8. avgusta 1954, da vozijo kamioni od 7. ure zjutraj dalje, iz sledečih krajev:
Bled — izpred »Park« hotela,
Radovljica — grajski dvor,
Jesenice — garaža izpred Železarne Jesenice,
Begunje — tovarna »Elan« in izpred Gasilskega doma,
Žirovnica — hotel »Zelenica«,
Gorje — izpred Občinskega odbora Gorje.
Okrajni odbor ZB Radovljica.
ŠPORTNIKI NA ODMOR!
Zveza športov Slovenije je ena prvih družbenih organizacij, ki otvarja svoje letovišče iz sredstev, ki jih je prejela od Izvršnega sveta LRS za povečanje števila letoviščarjev. Tako bodo lahko športni delavci, športniki in njih svojci poceni preživeli svoj letni odmor pod šotori ob morju pri Rovinju, saj ho celodnevna oskrba znašala le 240 do 260 din. Prijave sprejema Zveza športov Slovenije. Llubiiana. Likozarjeva Ul. 12, telefon 31-385.
Letovišče je odprto od 3. avgusta naprej.
V juliju so bile izžrebane sledeče številke:
5.	402. 865, 1026, 1570, 1608, 2001, 2264, 2383. 2630.
Dobitke dvignite v trgovini do konca meseca, sicer zapadejo.
»Bonboniera« — Ljubljana Miklošičeva 12
Sezona obiranja hmelja v Savinjski dolini Je pred durmi. Zato se že sedaj prijavljajo obiralci iz različnih krajev na naše podjetje, ki pa z organizacijo obiranja nima nič skupnega. Zato s tega mesta sporočamo vsem tistim, ki nameravajo priti obirat hmelj, da se naj povežejo neposredno s hmeljarji, kjer so običajno obirali ali pa se naj obrnejo na Kmetijske zadruge v tistem hmeljarskem okolišu, kjer bi želeli obirati. V bodoče na vsa vprašanja glede obiranja ne bomo več odgovarjali, pač pa odstopali takšne dooise v rešitev Hmeljarskemu odboru OZZ v Žalcu, ki je za to pristojen.
»HMEZAD«
, OBIRALCEM HMELJA!
Predno odpotujete na obiranje, si poiščite delo direktno pri hmeljarjih.
Odobren je 25% popust po železnici v drugem in tretjem razredu vseh potniških in brzih vlakov iz sleherne železniške postaje Ljudske republike Slovenije in Narodne republike Hrvatske. Ta popust velja od 10. avgusta do vključno 15. septembra 1954.
Obiranje hmelja se bo to leto predvidoma pričelo okrog 20. avgusta 1954, vendar Vam bo vsak hmeljar pri katerem ste si zasi-gurali delo, še sporočil, kedaj Vam Je odpotovati na obiranje.
Pri odhodu na delo naj si obiralci nabavijo celo železniško vozno karto in še posebni obrazec K-13, katerega Izpolnijo in ga dajo potrditi na vstopni železniški postaji. Železniško karto in potrjeni obrazec K-13 morajo obiralci skrbno hraniti. keT dobijo na podlagi teh znižano vožnjo za nazal.
Pri povratku Vam bo obrazec K-13 potrdil Hmeljarski odbor v Žalcu odnosno kmetijske zadruge, na katerih področjih boste obirali hmelj, nakar dobite pri povratni železniški postaji na podlagi stare železniške karte in potrjenega obrazca K-13 polovični vozni listek za nazaj.
Za obiranje hmelja ho prejel obiralec pri celi hrani 25 din, brez toane pa 32 din od enega škafa pravilno obranega hmelja. Iz pisarne Hmeljarskega odbora OZZ, Žalec.
UMRLI
Umrl je naš ljubljeni oče, brat ANTON FERME 73.-let. posestnik, Limov.ce pri Trojanah
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 7. avgusta ob 10. uri iz hiše žalosti v Limovcah na farno pokopališče v St. Gotardu.
Žalujoče družine: Ferme, Ilin-čič, Rončevič, Zakrajšek in ostalo sorodstvo.
Limovce, Ljubljana, Zagreb, Zagorje, Jesenice, Celje, St. Pavel, Konjice.
Sindikalna podružnica in uprava »Gradis«. Centralni obrati, Ljubljana sporočata žalostno vest, da se je pri izvrševanju službe smrtno ponesrečil tovariš
VIKTOR BIZJAK
šofer
Pogreb bo danes 6. VIII. 1954 ob 17. uri iz pokoinikovega doma Podgorje 46 pri Kamniku na pokopališče v Kamnik.
Požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Sindikalna podružnica in uprava »Gradis«, Central, obrati, Ljubljana.
Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama in teta
JOŽEFA PODOREH roj. MR V AR
Pogreb bo na Dvoru pri 2u-ženberku v petek, 6. avgusta.
Žalujoča hčerka Marija, por. Glavan z družino, družina Podo-rehova in ostalo sorodstvo.
Jama, Dvor, Ljubljana, Grahovo, 4. Vin. 1954.
jggfcSBBBBBHBanggBMMI
Sporočamo, da nam je nenadoma umrla naša dobra žena, mama, stara mama
TEREZIJA DOLNIČAR roj. GNEZDA
Pogreb drage pokojnice bo danes, 6. VIII. 1954 ob 17. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: mož Miha, sin Pavel z družino ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
Vsem, ki ste ob težki Izgubi moje drage mamice
ELY DEKLEVA
na kakršen koli način pomagali in jo spremili k počitku, iskrena hvala. Prav posebna zahvala pa dobrim sosedom in prijateljem za požrtvovalno pomoč v njeni bolezni.
Žalujoča hčerka Nevenka.
Za cvetje, sožalja, spremstvo ln zadnje slovo ob izgubi naše dobre žene. mamice, hčerke, sestre, svakinje
VIKE JAGODIC roj. KOVAČ
vsem najiskrenejša zahvala!
Posebna zahvala dr. Schrottu in dr. Accettu za ves trud in veliko skrb v njeni hudi bolezni!
Prelepa zahvala upravam in uslužbencem Kartonažne tovarne in »Zelezoprometa«, ki so nam prihiteli velikodušno na pomoč v vsakem oziru!
Za poslovilno petje na njeni zadnji poti prelena zahvala moškemu zboru Slovenske filharmonije!
Našim sostanovalcem, prijateljem in znancem za pomoč, tolažbo in cvetje, še enkrat najlepša hvala!
Želela si je cvetja in s cvetjem smo se poslovili od nje.
Žalujoči Jagodic — Kovačevi.
lodlje za razvedrilo. 14.30 Nekaj za lovce. 14.40 Igra orkester Radia Maribor p. v. M. Skoblerja (prenos iz Maribora). 15.18 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Gustav Matoš: Okrog Save. 16.15 Promenadni koncert (B. Smetana, L. Delibes, M. Ravel). 17.10 V plesnem ritmu. -18.00 Iz bojev naših narodov — Savo Vilhar-Sine: Mrtva patrulja. 18.30 Pojeta delavski pevski zbor »Ivan Cankar« p. v. Krista Perka ln zbor »Tine Rožanc« p. v. Franceta Pregarja. 18.50 Družinski pogovori — Helena Puhar: Vzgajajmo tudi čut za lepoto in umetnost. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame in objave.
19.30	Radijski dnevnik. 20.00 Slovenske narodne pesmi Izvaja Vaški kvintet, vmes poje vokalni kvintet »Niko Štritof«. 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.40 Pester spored opernih arij.
21.30	Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Plesna glasba. 23.00 do 24.00 Na valu 212.4 in 202.1 m ter na kratkem valu 90.1 MHz: Nočni simfonični koncert ( D. Škerl, B. Bartok, B. Brustad).
23.00—24.00 Na valu 327.1 m: Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba).
MALI GGLASI
STROJNE KLJUČAVNIČARJE in strugarje s primerno kvalifikacijo sprejme »ZICNICA«, Ljubljana, Tržaška c. 69. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku.	12331-1
MESTNI PROJEKTIVNI BIRO, Ljubljana, Kidričeva ul. 1., razpisuje mesto strojepiske s perfektnim znanjem stenografije. — Plača po tarifnem pravilniku in obstoječih predpisih za gospodarska podjetja.	12365-1
SPREJMEMO TAKOJ čevljarskega, vestnega pomočnika. Zglasiti se: Čevljarna Zveze gluhih, C oj zova 1.	12432-1
ŠOFER — mehanik, išče zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Novo mesto. 12465-1 MIZAR, £ lastnim orodjem išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku.	12453-1
KMETIJSKA ZADRUGA PREĐ-GRAD, pošta Stari trg ob Kolpi, razpisuje za takojšnji nastop mesto knjigovodje. — Pogoji: knjigovodja, moška oseba, popolno prakso v knjigovodstvu trgovske stroke. Pismene ponudbe vložit* pri upravi podjetja z dokazili o strokovni izobrazbi in p'raksi ter življenjepisom. Plača po tarifnem pravilniku.	12421-1
VRTNARJA z daljšo prakso v večjem vrtnarskem obratu išče Kmetijsko in Vrtnarsko posestvo Ptuj. Nastop službe s prvim septembrom, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do
20.	avgusta 1954 na naslov: Kmetijsko gospodarstvo in vrtnarstvo Ptuj.	12422-1
ZNAMKE večje zbirke prodam. Dražgoška 5, ogled od 17. do 18. ure.	12500-4
BIDE. skoraj nov, kompleten, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skoraj nov«.	12344-4
MOTORNO KOLO »Blackburne England«, 250 cem, štiritaktno, zamenjam za dobro ohranjeno klavirsko harmoniko, od 80 basov naprej z registri ali prodam. Ba&kovec Anton, Krško.
12438-4
OTROŠKO POSTELJICO, večjo, ugodno prodam. Trnovski pristan 16a.	12481-4
ZENSKO DVOKOLO, prvovrstno, nemške znamke, kupim. Škofič Fanči, Vrhpolje, Kamnik. 12488-5 3 DO 6 CEVNI radijski aparat kupim. Ponudbe poslati s ceno in znamko podružnici -Slov. poročevalca Hrastnik.	12466-5
POSESTVO z vilo in kmečko hišo prodam. Mala Nedelja, Kur-šinci 55.	12472-7
LEPO ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za garso-niero ali večjo sobo s posebnim vhodom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«.	12451-9
DAM VISOKO NAGRADO, kdor mi preskrbi stanovanje, 2 sobi s kuhinjo. Ponudbe pod »Bežigrad« v ogl. odd.	12496-9
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v Celju, Zavodna, zamenjam za enakega v ožjem centru. Plačam selitvene stroške. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« SP Celje.	12473-9
ENOSOBNA STANOVANJE, na novo prečiščeno, večje, zamenjam za manjše dvosobno (ali s kabinetom). Ponudbe pod »Cisto — vrt« v ogl. odd. 12417-9 ISCE SE Jazbinšek Milka iz Jesenic. Kdor kaj ve o njej, naj javi postaji LM.	12470-11
PREKLICUJEM za neresnične vse govorice, katere sem širila o tov. Talar Anici iz Javornika, ker so izmišljene, ter se ji zahvaljujem, da je opustila kazensko tožbo. Pogačnik Zinka. Javornik, Mladinska 8.	12469-11
TOVARIŠA vzamem v skupno gospodinjstvo. — Ponudbe pod »Lastni dom« v oglasnem oddelku.	32410-11
GOSTILNIČARJI! Zapomnite si, da so fruškogorska vina najboljša, kupite jih od 5 litrov naprej pri »Zcnajevac« Černetova 23 (Šiška).	12407-11
LINOLEJ TEKAČ 2.50 m, plinski kuhalnik na tri plamene in veliko sveto podobo, umetniško delo, olje, ugodno prodam. Hra-nilniška 3, vrata 93.	12485-4
IZGUBLJENO JOPICO, vijolet barve vrniti v trgovino »Železničar«, Masarykova. 12455-10 SVARIM PRED NAKUPOM nepravdno prilaščenih predmetov od Oberč Anice — Završnik, Erjavčeva* 5 ker so moja last. Završnik Zlato.	12450-11
OBČINSKI ZDRAVSTVENI DOM v Slovenski Bistrici razpisuje: 1. službeno mesto zdravnika splošne prakse, pogoj strokovni izpit, 2. službeno mesto denti-st£, 3. službeno mesto zoboteh-niika. Prošnjo je treba vložiti na upravni odbor Občinskega zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Nastop službe po dogovoru, plača po uredbi.
12420-1
HIŠNO POMOČNICO potrebujemo takoj. Njegoševa 10/VII./I. nadstr. »Jurišič«.	12415-1
STROJEPISKA s strokovnim izpitom sprejme zaposlitev v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	12406-1
NEMŠKA OVČARJA, črna, dva meseca stara, prodam. Pušnik, Opekarska 38.	12443-4
K ! NO
»UNION«: mehiški film »La red«.
Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
»KOMUNA«:	meh liki film »Rio
escondido«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od
14.	dalje.
»SLOGA.: angl. barvni fikn »Rdeči gusar«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Ob 10 url je matineja istega filma Prodala vstopnic za matinejo od 9. do 10. za popoldanske predstava pa od 14. dalje.
»SOČA«; ital. film »Sanjala sem o raju«. Tednik. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 16. dalje.
L. KINO »TABOR«; angl. barvni film »Afriška kraljica«. Tednik.
Predstava ob 20.30.
L. KINO »JLA«; Poučni vojaški filmi za aktivne ln rezervne oficirje. Predstava od 20.30.
L. KINO »BEŽIGRAD«: ameriški barvni film »Najboljši med slabimi«. Tednik. Predstava ob
20.30.	Prodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ, Miklošičeva 19 predvaja amer. dokumentarni film »Uvod v vojno« (III. del filma »Zakaj smo se borili«). Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic eno uro pred p riče tkana predstave.
»SISKA«:	ameriški barvni film
»Rdeči gusar«. Brez tednika, ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«: francoski film »Pariz poje« in tednik, ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«: ameriški film »Borec«, ob 20. Danes zadnjič! Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
»VEVČE«: ameriški barvni film »Amertkanec v Parizu«. DOMŽALE: ameriški barvni film »Trobente in bobni«.
CELJE »UNION«:	mehiški film
»Vedno tvoja«, ob 18 in 20. CELJE »DOM«: francos&o-belgij-skl film »Banket tihotapcev«, ob 18.15.
CELJE »LETNI«:	francosko-bel-
gijski film »Banket tihotapcev«, Ob 20.15.
BLED: angleški barvni film »Henrik V.«, ob 18 ln 20.30.
KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvni film »Lidija Bailley«, ob 18 in 20.
KRANJ-LETNI:	ameriški barvni
film »Skaramuš«, ob 20.15. JESENICE »RADIO«; francosko-italijanski film »Človek mojega življenja«, ob 18 ln 20. JESENICE »PLAVŽ«:	angleški
film »Odveden«, ob 20.
OVCO in svinjo gg rejo prodam. Opekarska cesta 38, Ljubljana.
12444-4
POCENI PRODAM lepo kredenco. Ogled od 10. do 14. ure. Naslov v ogl. odd.	12404-4
PRODAM ali zamenjam za Šivalni stroj motor DKW, 175 ccm. Naslov v ogl. odd.	12418-6
LOKAL V CENTRU, primeren za obrt, kuoim ali zamenjam za hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Frizer» v ogl. odd.	1240517
ENODRUŽINSKO HIŠO z nekaj zemlje v Gornji Zadobrovi zamenjam za enako kjerkoli. — Novak, Gornja Zadobrova 75.
32401-7
SOBO zamenjam za enosobno stanovanje kjerkoli. Hiti, Krakovski nasip 10.	12398-9
OPREMLJENO SOBO iščem, grem tudi kot sostanovalec. Naslov v ogl. oddelku.	12440-9
LEPO. VELIKO parketlrano sobo zamenjam za sobo 'kjerkoli. — Ponudbe pod »Takoj« v oglasni oddelek.	12430-9
SOBO IN KUHINJO v centru Ljubljane zamenjam za večje stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku.	12429-9
ENOSOBNO suho stanovanje zamenjam za enako v okolici Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku.	12411-9
FANT mirnega značaja išče za takoj opremljeno sobo. Plača po najvišji ceni. Cokan, Dravlje, Kovaška ul. 2.	12300-9
IZGUBLJENO DENARNICO z dokumenti vrniti prosim proti nagradi na naslov: Vižmarje 206.
12435-10
IZGUBLJENO vojaško knjižico prosim vrniti proti dobri nagradi na naslov: Mario Rijavec, Beethovnova 2.	12431-10
IZGUBILA sem rdečo jopico, v soboto od šiške do Šentvida. Vrniti: Smoletova 1 a. 12413-10 VINOGRADNIŠKA ZADRUGA MELJSKI HRIB v likvidaciji, proda po ugodnih cenah: 25 m* suhega orehovega lesa, rezan na 50, 60 in 70 mm debeline in 40.000 kg sladkega sena iz leta 1953.	12423-4
XI MARIBORSKI TEDEN
• OP 7. DO 15. AVG. 1954
Velika gospodarska razstava. Kulturne in Športne prireditve. 25 % popusta na železnici.
Kovinsko podjetje »UNITAS« LJUBLJANA
obvešča vse interesente, da ponovno sprejema v galvaniziran je (niklanje, kromanje, kadmiranje in bakrenje).
Odslej bo prevzem in oddaja v »Starem Unitasu« v Šiški (pri postaji LM), Celovška cesta 90a, vsak dan od 8. do 14. ure. Vhod Iz Drenikove ulic«. Naročila izvršujemo kvalitetno in v kratkem času.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA PETEK
Poročila ob 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) vmes ob 5.30 Jutranja telovadba. 6.30 Radijski koledar ln prireditve dneva. 7.00 Pregled tiska. 7.05 Jutranji orkestralni spored (Herbert, Ponchielli). 7.30 Za gospodinje. 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave. 8.10 Srbske in makedonske narodne pesmi. 8.30 Cicibanom — dober dan! 8.45 do ■ 9.00 Zabavna glasba. 12.00 Slovenske narodne pesmi. 12.20 Kmetijski nasveti. 12.30 Opoldanski koncert — Edward Mac Dowel!: Indijanska suita op. 48. 13.15 Zabavna riashfl. vmes obiave. 13.30 Mfi*
INSTALACIJSKO PODJETJE
»TOPLOVOD«
LJUBLJANA, CRT0MIR0VA 6
SPREJME TAKOJ V SLUŽBO:
materialnega knjigovodjo (knjigovodkinjo)
USLUŽBENCA (USLUŽBENKO) z dovršeno ekonomsko srednjo šolo ali njej enako in
skladiščnika
za elektro - material, ki bi bil sposoben vršiti tudi nabavo tega materiala. — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe poslati na Instalacijsko podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana — direkcija Cr-tomirova ulica št. 6.

8 sita 1 SLOVANSKI POROČEVALEC 1. st. is2 — e. avgusta 1954
Socialnim zavodom je potrebna osebna evidenca zavarovancev
Na polletni redni skupščini Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu, so obravnavali vrsto problemov socialnega zavarovanja v okraju-
Število zavarovancev raste !z leta v leto. V letošnjem prvem polletju jih je za dobrih 12°/o več kot lani ob istem času. Navzlic temu je povprečje zavarovancev nasproti številu prebivalcev v okraju še vedno lOVo pod republiškim povprečjem. Zaradi majhnega števila zavarovancev, so zdravstvene storitve zlasti v sektorskih ambulantah na podeželju znatno dražje, kot v krajih z velikim številom zavarovancev, kjer je možno zdravstveno zmogljivost kadra in ambulant polno izkoristiti. Številke izkazujejo stalen porast zavarovancev v državnem in zadružnem sektorju, medtem ko v zasebnem obrtnem sektorju število zavarovancev pada. Razmeroma malo je zavarovancev, zaposlenih pri privatnih kmetih, komaj 62 v vsem okraju in to sedaj, v času naj večjega poljskega dela. Ugotovljeni so primeri, ko kmetje obljubijo služkinjam vse mogoče, samo da jim ni treba plačevati socialnega zavarovanja. Med takimi obljubami so največkrat dota ali celo posestvo po smrti gospodarja. Kako se posamezna dekleta puste pri tem izkoriščati kaže primer kmeta Alojzija Marna iz Dola pri Trebnjem, id se je baje pogodil s Frančiško Lah, da ji bo dal za desetletno službovanje pri njem »kar« 60.000 din dote. Najmanj toliko bi ji moral plačati za njeno delo vsako leto, poleg drugih ugodnosti.
Organi Zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu so po sklepu prejšnje skupščine začeli z revizijo pokojnin in samo 'v devetih občinah ugotovili 17 primerov neupravičenega prejemanja pokojnine. Skupno je teh 17 neupravičenih uživalcev pokojnic prejemalo mesečno 108.000 din pokojnine, ali
IZ DELE KRAJINE
Adlešiči. Prejšnji mesec je obiskala zdravstvena ekipa CHZ iz Ljubljana občino Adlešiči. Skupno s tukajšnjo medicinsko sestro je ekipa obiskala več vasi in ljudem dajala zdravstvena navodila in nasvete za zidavo greznic in gnojišč. V vasi Adlešiči pa je bilo predavanje o higieni in o negi dojenčka.
Obiskali sta nas tudi ekipi Radio Koper in Radia Ljubljana, ki sta posneli na magnetofonski trak belokranjske plese in pesmi.
Občini Adlešiči je bilo obljubljeno, da bo začel s 1. avgustom voziti avtobus na cesti Črnomelj—Adlešiči. Toda ta obljuba ni bila izpolnjena. Dobro bi bilo, če bi se občani in organizacija SZDL na okraju bolj odločno zavzeli, da bi se jim ta želja že enkrat uresničila.
Predgrad. Sem je prišel na obisk invalidski pevski zbor, ki je v prenapolnjeni dvorani zadružnega doma zapel partizanske narodne pesmi. Dvorana je bila tudi nabito polna ob predavanju o zdravstvu, ki ga ja spremljal tudi zdravstveno poučni film.
Črnomelj. Pred dnevi so pripadniki JLA in konjsko društvo priredila konjske dirke na stadionu v Loki. Dirke so navdušile gledalce, ki si še žele takih prireditev.
Gradnja dijaškega doma bo še ta mesec končana. Dom bo eden najlepših v Sloveniji in bo sprejel okrog 150 dijakov. Za poslopjem čmomeljske gimnazije in dijaškim domom so dijaki z udarniškim delom uredili dvorišče in mali stadion, na katerem bodo tudi nočni nastopi.	K. J.
skoraj 1,300.000 din letno. Med temi neupravičenimi uživalci pokojnin so bili bivši solastniki podjetij, družinski člani kmetov in drugi, ki so si na eden ali drugi način preskrbeli potrdila o delovnem razmerju, čeprav so živeli v skupnem gospodinjstvu kot člani družine.
Revizija je prav tako ugotovila, da se tudi razna manjša državna podjetja na vse načine izmikajo plačilu prispevkov za socialno zavarovanje, zelo vneto pa se poslužujejo koristi socialnega zavarovanja. Tako so na primer v občinskem podjetju Remont na Mimi letos za januar, februar in marec sestavili plačilne liste in z njimi dvignili otroške dodatke, čeprav delavci te tri mesece niso delali in tudi niso prejeli plače. Da so taka slabo kontrolirana občinska podjetja največkrat samo klobuk za številne šušmar-je, je dokazala revizija v Občinskem čevljarskem podjetju v Škocjanu. Iz plačilne liste tega podjetja je razvidno, da pomočniki zaslužijo komaj od 7 do 15 din na uro (vpisan imajo poln delovni čas), sam mojster pa tudi komaj do 2.000 din
na mesec, istočasno pa je prejel za sebe 18.000 din otroških dodatkov. Cisto jasno je, da delajo v tem podjetju vsak za svoj račun, podjetje pa jim je samo za kritje ter izkoriščanje pravic socialnega zavarovanja. Tudi v čevljarskem podjetju Krupon v Zuženberku so ugotovili, da delavcem od decembra lani dalje niso Izplačevali zaslužkov preko Narodne banke, pač pa kar iz izkupička, samo da so se izognili plačilu prispevkov za socialno zavarovanje.
Na skupščini so ponovno ugotovili, da ni mogoča zadostna in uspešna kontrola nad izkoriščanjem sredstev socialnega zavarovanja brez točne evidence. Taka kontrola je možna samo z uvedbo osebne kartoteke vseh zavarovancev. Zavod socialnega zavarovanja bi moral imeti vse podatke o plačnem fondu, o gibanju delovne sile, plačanem prispevku in druge, da bo lahko preprečeval neupravičeno izkoriščanje sredstev socialnega zavarovanja, hkrati pa dajal socialno zaščito in pomoč tistim, ki so do tega najbolj upravičeni.	(r)
Z zasedanja
obeh zborov 0L0 Gorica
Živahna razprava o javnem redu in miru ter preimenovanju naselij — Naselje in občina Zali hrib sta preimenovana v Vinodol.
Na zasedanju obeh zborov OLO Gorica, ki je bilo v torek in katerega se je udeležil tudi zvezni poslanec France Bevk, so med drugim obravnavali odlok o javnem redu in miru, oziroma nekatere dopolnilne točke tega odloka. Po tem odloku,, ki je bil sprejet, mladina do 16 let starosti ne sme obiskovati plesišč in zabavišč ter javne lokale. Obisk v javne lokale je dovoljen mladini te starosti le v spremstvu staršev ali vzgojiteljev, to pa le do 21. ure.
Razgibana je bila tudi razprava o preimenovanju naselij v goriškem okraju. V bistvu gre tu le za pravopisni popravek posameznih naselij, katerih imena so že uzakonjena. Volivci iz Zalega hriba se ne strinjajo s tem imenom, ki se ne more udomačiti. Večina volivcev je na svojem zadnjem zboru odločila, naj se vas preimenuje iz
V	Pelajncih je zagorela elektrika
Te dni so v Petajncih svečano proslavili elektrifikacijo svojega kraja, za katero so se borili štiri leta. Okrog transformatorja pri kmetijski zadrugi so se zbrali vsi vaščani, ki so s svojim sodelovanjem prispevali k uspehu. Prišlo je tudi precej gostov iz Radencev. Na svečanosti je govoril predsednik ljudskega odbora Alojz Cinč in drugi tovariši. Nastopil je tudi domači mešani pevski zbor.	Ika
V	Murski Soboti je oživela komunalna dejavnost
V	zadnjem času je komunalna dejavnost v Murski Soboti zopet močno oživela. Nadaljujejo se dela pil tlakovanju Titove ulice in pri gradnji nove kino dvorane, iz dneva v dan pa tudi raste poslopje novega stanovanjskega bloka na Lendavski cesti. Ljudski odbor mestne občine je tudi sprejel načrt za ureditev Kidričevega trga pred železniško postajo, kajti v prihodnjem letu je predvidena gradnja novega postajnega poslopja, ki bo dolgo 40 metrov. Tudi gradnja vojaških objektov se nadaljuje in bo verjetno vojaštvo že do zime izpraznilo soboški grad, s čimer bodo uradi pridobili prepotrebne prostore.
Zalega hriba v Vinodol, kar bi bilo že četrto ime te vasi v zadnjih treh desetletjih.
Oba zbora sta nadalje sklenila, da se dosedanje ustanove s samostojnim finansiranjem, razglase za finančno samostojne zavode, oziroma gospodarske organizacije. Podana so bila tudi poročila o delu teh ustanov. Iz poročila okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je bilo razvidno, da ima zavod 12.700 zavarovancev. Ce k temu prištejemo še upokojence in invalide pa 15.318. Skupno s svojci pa celo okoli 46.000 upravičencev do zdravstvenega varstva na račun socialnega zavarovanja.
Sledila so še poročila raznih zdravstvenih in gospodarskih ustanov. Oba zbora sta potrdila statut obrtne in trgovinske zbornice in imenovala za okrajnega sodnika Jožeta Štruklja mlajšega.	—jp
Dogodki v Slov. Konjicah
V Slovenske Konjice bo ta teden prispela večja skupina Bosancev iz Banjaluke, ki
bodo nastopili s kultumo-umet-niškim programom. To je sedaj že drugi obisk Bosancev, medtem ko so Konjičani tudi že enkrat gostovali v Banjaluki. Vsekakor pa je to ena najbolj primernih oblik za medsebojno zbližavanje narodov na kultur-
no-prosvetnem področju. L. V. •
Lepo vreme zadnjih dni, ki je izredno močno vplivalo na rast njivskih kultur, posebno še koruze, so kmetje v okolici Konjic dobro izkoristili za zamujena dela. Posamezniki so imeli še spravilo sena, v glavnem pa je bila na vrsti žetev pšenice in rži, ki je v ravninskih predelih že večji del pod streho, le na Pohorju bo kasneje dozorelo. Posejane so že večje površine ajde, ki pa bo lahko dozorela le, če bo tudi v jeseni lepo vreme. Ponekod so pričeli že z mlačvo, vendar pa je pridelek zelo različen, na kar je seveda dosti vplivala obdelava, pa tudi lega zemljišča. L. V.
*
Kmetijska zadruga v Slov. Konjicah je imela te dni svoj polletni občn' zbor, na katerem so pregledali delo letošnjih prvih šest mesocčv. Na zboru so tudi razpravljali o sedanjih nalogah zadružništva in G drugih tekočih vprašanjih.	L. V.
*
Okoli 100 delavcev in nameščencev iz tovarne usnja in LIP Ko-njice ter iz TKO Zreče, se je udeležilo te dni udarniškega dela pri urejanju prostorov na Ostrožnem pri Celju. To je bila prva akcija iz teh krajev in bodo sindikati tudi v prihodnjih tednih pripravili še večkrat prostovoljno delo.
MARIBOR
Dežurna lekarna »Studenci«,
Gorkega 18.
RADIO MARIBOR
5.00	Prenos sporeda Radia Ljubljana; 9.00 Domača poročila in objave; 9.10 Slovenske narodne poje Planinski oktet pod vodstvom Mirka Laha; 12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.00 Igra orkester Radia Maribor pod vodstvom Mata Skoblarja (prenos v Ljubljano); 15.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: ameriški film »V senci mržnje«.
UDARNIK: ameriški film »Tita-
nik«.
MURSKA SOBOTA
KINO »PARK«; ameriški kavbojski film »Samotna zvezda«.
PTUJ
Mestni kino Ptuj: ameriški barvni film »Viharni zaliv«.
Industrijskemu mestu Ajdovščini je treba priskrbeti dovolj vode
Po osvoboditvi prerašča Ajdovščina iz malega podeželskega mesteca v dokaj pomembno industrijsko središče Primorske. Naglo se širi industrija. Obrt se povoljno razvija. Zgradili so nove stanovanjske bloke. Vendar je glede na povečanje prebivalstva stanovanjska stiska še vedno pereč problem. Vedno bolj prihaja v ospredje tudi vprašanje preskrbe mesta z vodo. Sedanji vodovod je bil namreč zgrajen pred pol stoletja in je za takratne potrebe tudi zadostovala količina vode.
Ze dalj časa pa se okoli 25 družin ob Idrijski cesti ob robu mesta pritožuje zaradi pomanjkanja vode, ker vso vodo absorbira v glavnem center. Še bolj pereče pa je postalo vprašanje vode v sadno-likerskem kombinatu »Flo-res«, odkar so te dni spustili v pogon nove najmodernejše stroje za izdelavo paradižnikove mezge in drugih koncentratov. Tekstilna tovarna bo tudi v kratkem spustila v pogon novo barvarno. Mlevsko podjetje živilske industrije pa namerava prihodnje leto zgraditi novo tovarno testenin.
Zaposlitev se bo še bolj povečala in s tem tudi potreba večjih količin dobre pitne vode. Občinski možje mestne občine si že zdaj belijo glave, kje naj vzamejo sredstva, da rešijo ta pereč problem. Nad 3 milijone dinarjev bi rabili za ureditev vodnih naprav samo za oskrbo mesta z vodo.
Pereč problem je tudi po nekaterih vaseh mestne občine. Tako imajo zelo slabe vodovode v Dolenjah, Slokarjih, Štomažu, Skriljah in še nekaterih naseljih. Na planini in Vrtovčah-Lesjaki nujno potrebujejo sodobne kapnice. Vodo znajo ceniti le tam, kjer te ni. Zato je goreča želja teh vasi, da bi dobili vodo. Pomaga pa naj jim okraj in republika, ker mestna občina ne zmore s svojimi proračunskimi sredstvi prevzeti še teh bremen, ki pa terjajo hitre rešitve.	-jp
Oglašujte V SLOVENSKEM POROČEVALCU!
n. KOLO ZENSKE ATLETSKE LIGE
CRVENA ZVEZDA-ODRED
V	nedeljo, 8. t. m. ob 9. url bo na Odredovem stadionu zanimiv športni dogodek. V II. kolu zvezne ženske atletske lige se bosta srečali ekipi Odreda in Crvene zvezde.
V	ekipi Crvene zvezde bo med drugimi nastopila Stefanovičeva, ki je preteklo nedeljo osvojila v
Kačarjeva (levo) in Stamejčiče-va (desno), dve najmočnejši opori Odredove ekipe za nedeljo.
Varaždinu državno prvenstvo na 100 in 200 m z odličnima rezultatoma 12.6 oz 25.7 in je poleg Ba-bovičeve trenutno naša najboljša sprinterka. Vsekakor pa bo v Ljubljani imela dovolj opravka s Stamejčičevo, ki jo je na državnem prvenstvu komaj premagala za prsa, z enakim časom, pri čemer je Stamejčičeva do 90 m vo-
ŠAH
POLFINALNI TURNIRJI
V	polfinalnih turnirjih za državno prvenstvo so bili doseženi v
III.	kolu tile izidi: v Trsteniku: Guzelj : Dimic - remi, Vospernik : Udovčič - prekinjeno, v Skoplju: Puc : Vukovič - remi in v Sarajevu: šiška : Jovčič 0:1.
V	IV. kolu so se slovenski udeleženci odrezali takole: v Trste-nikii: Bidev : Guzelj 1:0, Dimc : Kržišnik - remi, Djuraševič : Vospernik - remi; v Skoplju: Gro-sek : Subotičanec - remi, Udžvar-lič : Puc - remi in v Sarajevu: Vojak : šiška - remi.
V	Trsteniku je bila prekinjena partija med Vošpernikom in Udovčičem končana z zmago Vo-špernika. Na čelu je Bidev 3,5, za njim pa Djuraševič, Trajkovič, Dimc, Jerman, Sokolov in Todorovič 2.5, Kozomara, Andjelkovič, Vošpemik, Kržišnik 2 itd.
RADOVLJIŠKI ŠAHISTI
Radovljiški šahisti so letos julija odigrali kar tri prijateljske medklubske moštvene dvoboje. Tako so s Tržičem odločili srečanje s 6:2; v svojo korist in z enako razliko odpravili tudi šahiste Bleda. V zadnjem dvoboju z Lescami jim je šlo nekoliko trše, vendar so tudi zmagali s 5:3, čepi av so bili dvakrat poprej Lesča-m mnogo manj odporni.
Za proslavo občinskega praznika so radovljiški šahisti povabili v svojo sredo mednarodnega mojstra Stojana Puca, ki je odigral simultanko proti 28 nasprotnikom. Od teh partij je 20 dobil, 1 izgubil, 7 pa igral remi. Dobil je Wagner, remizirali pa so:	Zorman,
Galof, Simčič, Kaše, Malej, Stefanovičeva in Morozova (zadnji trije so iz Lesc).
Ta čas teče v Radovljici turnir za pridobitev tretje kategorije, na katerem bodo verjetno pridobili štiri nove kvalifikacije.
dila za 1.5 m prednosti. Zanimiv bo zopet dvoboj med starima nasprotnicama Kovačevo (Crvena zvezda) in Simovo (Odred) v skoku v višino. Prva ima letos že rezultat 153, druga pa 150 cm. Na državnem prvenstvu je zmagala Kovačeva s 151 pred Simovo 148 cm. Dalje bo v beograjski ekipi nastopila tudi državna rekorderka v metu kopja (45.06 m) Kalu-ševičeva, ki je trenutno najboljša metalka kopja v Sloveniji Oreh-kova ne bo mogla resno ogrožati, čeprav od nastopa do nastopa izboljšuje svoje rezultate. Na 300 m je po svojem velikem uspehu na državnem prvenstvu, kjer je zasedla drugo mesto, favorit Kačarjeva (Odred) ,ki je sposobna doseči tudi rezultat okrog 2:20.
Dvoboj bo izvrstna propaganda za udejstvovanje naše ženske mladine v tej naj lepši športni panogi, ki se za zdaj" žal še ne more pohvaliti z množičnostjo, kljub temu, da so z dograditvijo atletske steze in drugih atletskih naprav tudi na stadionu Odreda ustvarjeni najboljši pogoji za njen razcvet.	Sd.
Waterpolisti za točke
V Zagrebu se je v torek nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo v vaterpolu. Prvi dan so bile odigrane naslednje štiri tekme:
Jug — Primorje 4:3 (1:1), Mladost — Korčula 2:0 (1:0), Jadran (Hercegnovi) — Polet 8:4 (6:1). Jadran (Split) — Mornar 3:2 (3:0).
Naslednji dan so igrali: Mornar : Primorje 3:3 (2:1) (!), Mladost : Polet 14:0 (7:0), Jug : Korčula 6:1 (2:0).
Izid tekme med obema Jadrano-ma, ki je bila prav tako na sporedu, do ure, ko to pišemo, še ni znan.
Republiško prvenstvo v vaterpolu. Od danes do nedelje bo na Bledu tekmovanje za republiško prvenstvo v waterpolu, na katerem sodeluje 11 ekip, in sicer Ilirija I. in II.. Ljubljana. Kamnik, Mladost (Kranj). Prešeren (Radovljica), Murska Sobota, Celje. Rudar (Trbovlje), Branik (Maribor) in Bled.
*
Na mednarodnem tekmovanju v Londonu, kjer je startalo tudi nekaj Jugoslovanov in smo o nastopu Celjana Lorgerja pisali že prej, so med našimi atleti nastopili še Mugoša v teku na 1.500
m.	kjer je dosegel drugo mesto s časom 3:50.8 za Angležem Woodom, ki je bil prvi s 3:49.8. V teku na
3.000	m steeple chase je bil Sege-din šele Četrti, zmagovalec pa Anglež Shirley v času 9:10.6. Med ženskami je Milka Babovič na 80 m dosegla čas 11,6 in zasedla tretje mesto z enakim časom kakor prvoplasirana Wainwright in Pond kot druga, obe Angležinji.
OPOZORILO ŠPORTNIM DRUŠTVOM! Zveza športov Slovenije je ena prvih družbenih organizacij, ki otvarja svoja letovišča iz sredstev, ki jih je prejela od izvršnega sveta LRS za povečanje Števila letovišč, tako da bodo lahko športni delavci, športniki in njihovi svojci preživeli svoj letni odmor pod šotori ob morju pri Rovinju, saj bo dnevna oskrbnina znašala le 250 din. Prijave sprejema Zveza športov Slovenije, Ljubljana, Likozar jeva ul. 12 (tel. 31-385).
Mr v Meh
Vsa Francija se smeje
Pretekli teden je doživela frain coska športna javnost svojevrstno burko, katere glavni junak je bil (ali naj bi bil) znani madžarski nogometaš Joszef Zacharias, ki v Švici kot leva zveza odigral vse reprezentančne tekme za madžarsko enajstorico.
Dogodek se je začel tako, da so je nekje na meji pojavil neznanec, ki je po tajnih potih prišel v Francijo in se izdal za Zacha-riasa. Francoski nogometni klubi mrzlično iščejo inozemske nogometne zvezdnike in tako je m.- d njimi društvo iz Lillea kot prvo izvedelo za tega slavnega moža in ga povabilo v svoje mesto. Predsednik društva je zvečer sklical vse zastopnike tiska in jirn predstavil novo pridobitev, češ da jo bodo v nekaj dneh poskusili tudi na igrišču. In res je namišljeni Zacharias nekaj dni pozneif nastopil na nogometni tekmi, k;er pa je pokazal prav bedno znan e. Novinarjem so se začele odpira ;i oči, kajti zdaj so videli, da n« samo. da ne zna igrati nogome s, tpmveč da je tudi sicer popolnoma drugačen kakor je pravi Zacharias, ki sedi še vedno v Budimpešti.
Slednjič so spoznali prevaro tud! nogometni aranžerji pri Lilleu n poklicali policijo. Pri zaslišan i je krivi Zacharias vse priznal po pravici, češ da je zapustil svojo domovino in si skušal pomagati z Zachariasevo slavo zaradi tega, ker je bil doma reven, sestradan in obupan. Ko bo odsedel zasluženo kazen, ga bodo naloziii in poslali, odkoder je prišel, v vsej Franciji, pa tudi po ostalem športnem svetu, pa se cd srca smejejo tej uspeli potegavščini.
DESET UR SO PLAVALI
V nedeljo so imeli v Italiji zanimivo plavalno prireditev na približno 34 km dolgi progi prekrr.or-ske ožine med Caorijem in Napj-lijem, ki jo hočejo Italijani uvrstiti med znane atrakcije, kakršne si — za dobre denarje seveda — privoščijo le nekateri plavalci izrednih sposobnosti na velike daljave. Kakor pri plavanju prrk Rokavskega preliva, po Seini ali po Nilu, so se tudi za to tekmo prijavili v glavnem Egipčani, nekaj Argentincev ter en Šved i dva Italijana. Startali so okrog T. zjutraj v slabem morju, tako da je večina tekmovalcev kmalu odstopila in so zdržali v vodi le nekateri naj odpornejši. Zmagal ;e favorit, neki Egipčan Hammad. ki je potreboval za to progo nekaj več kakor 10 ur. Njegov najnevarnejši tekmec, prav tako I' čan Mustafa, je prišel na cilj 13 minut pozneje. Naslednji udeleže-nec se je trudil za dosego cilja skoraj 45 minut dlje.
Razumljivo je, da takšne športne senzacije nimajo nobene športne vrednosti in služijo seveda vse prej kakor športnim namenom.
*
Italijanska himalajska odprava,
ki je naskakovala drugi najvišji vrh na svetu — tako imenovani K-2 (8610 m), je po zadnjih vesteh dosegla vrh. Tako je po radiu sporočil vodja odprave prof. Desio, ki pa ni natančneje navedel, katera dva člana odprave sta se povzpela na najviši o točko. To ;e tudi edina velegorska ckspcdic m, ki je v letošnji sezoni svojo nalogo opravila uspešno.
Na turneji po Zahodni Nemčiji je beograjski BRK v Essenu premagal moštvo Sch\varz-W eiss 3:1 (1:0).
Madžarska Štafeta r.a 4 X ina m
mešano je postavila nov svetovni rekord s časom 5:07.8.
3fednarcdni namiznoteniški dvoboj med ekipama VOZST iz Linza in NTK Ljubljano se je končal z visoko zmago gostov 8:3.
Dve težkoatleiski prireditvi
V hrvatsko-slovenski ligi je v sredo zvečer PK Ljubljana v Kranju zmagala nad ekipo Mladosti iz Kranja in postala tako prvak v svoji skupini. Tudi v tekmi waterpola je Ljubljana porazila Mladost 6:4 (2:2).
Po točkah je bilo razmerje med obema nasprotnikoma takole: plavalne discipline 92:82 za Lj., skoki 10:6 za Kranj.
v Ljubljani
V proslavo 60-letnIce težkoatlet-skega športa v Sloveniji priredi Težkoatletska zveza Slovenije dve zanimivi mednarodni prireditvi, ki bosta drevi in jutri zvečer, vsakokrat ob 20. uri na igrišču
pod Cckinovim gradom (ob slabem vremenu pa v Domu Železničarjev poleg glavnega kolodvora).
Drevi bo v proslav» tega športnega praznika svečana akademija z dvobojem v judo-doju nvd Dunajem in Ljubljano. Spored obsega nekaj točk rokoborbe in nastop svetovnega prvaka v juclo-doju Ljuba Ivanoviča iz Beograda.
Naslednji večer pa bodo nastopili dvigalci uteži v troboju Dunaj—Beljak—Ljubljana. Ljubljano bodo zastopali:	Trček. Malce,
Kvas, Petač, Lazar, Rozman in Dolenc.
Kdor rad gleda močne ljudi, bo imel ta večer mnogo videti.
plavalna Sola
ZA NEPLAVALCE IN TEČAJ ZA PLAVALCE CRAWLA
ZPK Ljubljana, ki je pred kratkim zaključil prvi tečaj letošnje plavalne šole, je začel v četrtek, 5. t. m. z drugim tečajem za neplavalce in slabe plavalce. Vsi pogoji za vpis so enaki kot pri prvem tečaju.
Razen tega otvarja klub tudi še specialni tečaj za mladino obeh spolov od 13. do 16. leta. ki že zna plavati in se želi naučiti cravvia. Ta tečaj bo vsak dan popoldne ob 17. uri na Koleziji in bo začel delati v ponedeljek, 9. t. m.
Vse informacije in vpisovanje za oba tečaja je na Koleziji.
i
:
INSTALACIJSKO PODJETJE
»TOPLOVOD«
LJUBLJANA, ČRT0MIR0VA 6
SPREJME TAKOJ V SLUŽBO:
strojnega inženirja, dva strojna tehnika
za projektiranje in operativno vodstvo vodovodnih in toplovodnih instalacij, ter
večje število vajencev
za instalacijo vodovoda, centralne kurjave in elektrike, ključavničarstvo in
:
\
enega vajenca
modelno mizarstvo. — Plača po dogovoru oziroma rifnem pravilniku. — Interesenti naj se javijo takoj v sekretariata podjetja.
ta- i koj t
♦
1
»Morje je modro... Drevesa so zelena ...«
Med odmorom je bil Henri čisto sam. Kot mu je bila povedala mama, je bilo vsenaokoli polno dečkov. Igrali so se, tekali, vpili in se šalili. A kazalo je, da se med seboj vsi poznajo in očitno nimajo namena, da bi ga vključili v svoje igre.
Hrepeneče je opazoval, kako so skakali ,čez kozla’, ko je pristopil k njemu neki svetlolas, pegast deček v kratkih hlačah in z ovratnikom, kot ga nosijo v kolegiju v Etonu.
»Ti si tukaj novinec, ne?« ga je nagovoril ter obstal nekaj korakov pred Henrijem.
»Da.«
»Jaz tudi.«
Za hip sta se merila z ostro, razgaljajočo otroško odkritostjo.
»Kaj pa bi rad postal, ko dorasteš?«
»Pomorski kapitan.«
»Jaz, jaz bom pa morski ropar.« Svetlolasi deček je stopil korak bliže.
»Bi ti tudi hotel biti morski ropar kakor jaz?«
»Ne vem. Kaj pa počno morski roparji?«
»Zakrivljene sablje stiskajo med zobmi, zavzemajo ladje in pobijejo vsakogar, ki ga zatečejo na krovu.« Ker se je na-nagloma domislil podrobnosti iz pripovedk, je sliko dopolnil: »In potem ko jim je tega dovolj, odjadrajo nazaj na svoj otok, zakopljejo zaklade v pesek, plešejo in pijejo rum.«
Zamisel je Henriju na moč ugajala.
»Nemara pa bova lahko na istem brodu? Kako ti je ime?«
»Maurice, Maurice Joyant. In tebi?«
»Henri de Toulouse-Lautrec.«
»To je pa dolgo ime.«	rr ■b'*- • .3
Približala sta se drug drugemu še za korak, -c'-'*
»Koliko si star?« je vprašal Maurice po premolku.
»Kmalu bom imel osem let.«
»Tako, meni pa je že skoraj osem let in pol!« Zmagoslavna pavza. »Od kod pa prihajaš?«
»Iz Albija.«
»Kje je to?«	%
»Daleč, zelo daleč. Voziti se moraš skoraj en dan z vlakom, da dospeš tja.«
»Zapade tam kaj snega?«
Henri je potrto odkimal. »Toda včasih zapade sneg na planinah.«
»Tam, od koder prihajam jaz, pa sneži venomer, vso zimo!« je pravil Mauri.j.
Njegovo zmagoslavje je bilo popolno; a navzlic temu je ostal še nadalje prijazen. Moc. oči so se mu rasmihale sredi pegastega obraza. »Bi se rad igral?«
»Da.«
»No, poskusiva, kdo bo hitreje tekel!«
Zvečer je Henri planil v mat' Ino sobo ter ji brez sape pravil, da je sklenil no prijati ’Jstvo in da bo postal morski ropar.
»Zavzemali bomo ladje in bomo /sevprek pobijali. Potlej bomo plesali na hr oniko i akopavali zaklade v pesek.«
Odtlej mu je bila šola zabava. Še nekaj drugih dečkov iz inštituta Fontanes se je navdušilo za načrt, da postanejo morski roparji; to je bil že kar trden temelj za sporazumevanje. Vključili so ga v svoje igre.
Poslej so bili odmori prekratki. Tekal je in se drl, dokler se mu ni obraz .vetil od potu. Tudi ure pouka niso potekale slabo. Oče Mantoy je bil zadovoljen z njim.
»Poglej, le poglej, mama!«
Ta dan mu je bU oče Mantoy pred vsemi pripel na mor-
narsko bluzo Križec časti — krasen posnetek Križca legije časti iz emajla in brona.
Pobožala je križec in izjavila, da je najlepši predmet, kar jih je kdaj videla. »Ponosna sem nate, Riri,« ga jc ljubkovala in ga dlje čara pritiskala k sebi. »O, kako zelo sem ponosna!«
Polagoma so grad, vožnje z lovskim gigom, portreti in celo ježa na por'.u Tambourju tonili v pozabo. Henrijevo življenje je postalo resnobno in je potekalo po točno določenem redu; pričelo se je vsako jutro, ko je Jožef potrkal na vrata.
»Gospod Henri, sedem je ura! Čas je, da vstanete!«
Najprej se j? na hitro okopal, zatem pa se je splazil v jedilnico, kjer ga je nasmejana, čakala Aneta v svoji beli pečL Skr-J lica kadečega se kakaa. Še zadnji grižljaj rogljička. Bežen poljub. Potem je strgal z obešalnika baretko z rdečo bunčico na vrhu in pelerino.
Točno ob tri četrt na osem je z Jožefom, ki si je nad livrejo oblekel črn površnik, zdirjal po stopnicah, pregrnjerih z rdečo preprogo. Jožef mu je spodobno sledil.
V tem času sta postala Henri in Maurice neločljiva. Med poukom sta si tihotapsko izmenjavala pisemca, v odmoru pa sta se družno igrala. Ob nedeljah sta hodila v Pare Monceau, kjer sta se podila za obroči in se med stebri majhnega grškega svetišča ob ribniku šla ,Indijance’.
Ob dežju sta se po hodnikih stanovanja igrala morske roparje. Zajela sta Jožefa kot svojega ujetnika, ga vlekla na ladjo in mu velela, naj hodi po ozki deski, potegnjeni čez ograjo ladje. Zabodla sta sobarico, mučila kuharico ter vdrla, streljajoč iz lesenih pištol, v Anetino spalnico.
Nekega poznega popoldneva sta zleknjena počivala na majhni preprogi pred ognjiščem v sprejemnici. Obraza sta imela še vedno pomazana z ogorki zamaškov, ko je Maurice iznenada zinil: »Kaj porečeš na to. če ne bi postala morska^ roparja, marveč rajši kanadska nastavljalca pasti?«
"	V	", • v	...	.-ki