hi p«*«BiIl,? j a»iJr esespt btti«uA HoMeja. PROSVETA • • j GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE K*»*«< Ur«tnl*kl !■ upramttki pttMtsrli 2M7 Boutb UwtuUl« Af«. Offioa of Publlcatlos: >667 South Lairadal. A v«. T«l.phoas, Eockw.il 4904 TO—YEAK XXXL Cono Usta jo $Utt M CfclMc«. M*ok. CHICAGO, ILL., PONDELJEK, II. APRILA (APRIL 11), 1938 Suhacriptioa $6.00 Toarlj ŠTEV,—NUMBER 71 Accptaac far malllng at apacial rtto of poatag« provided for te aaetion tlOI, Act of Oet S, 1917, authortaad on Jum 14, 1919. Jspešna ofenziva španskih miličnikov na zapadni fronti korakali to v provinco Caceras in zdaj ogradijo fašistične komunikacijske zveze. Premier Negrin pozvan, naj iztrebi uporne elemente, ki simpatizirajo s fašisti. Anglija se boji, da Mussolini in Hitler ne bosta potegnila vojaštva iz Španije. ladave, Francija, 9. apr. — lamenom, da zmanjšajo faši-si pritisk v severovzhodni iniji, kjer uporniki oblegajo tow, strategično mesto v Kar piji, so lojalisti pričeli z o-livo na frenti južnozapadno Madrida. Prve čete so že vko-i)e v provinco Caceres in za- BERLIN.—Neuradno nacijsko poročilo o "plebiscitu" glede aneksije Avstrije: V Avstriji je bilo oddanih 4,270,517 glasov za aneksi jo ln U,2«3 proti; v Nem- . . .. . ? ■ čiji 44,528,752 glasov za anekai-ff?^^8^1.John Te8ten 25 milj doltfo črto, ki se jo in 440,917 proti. PARIZ—Edouard Daladier je Zadnje vesti Domače vesti Ml)wauške novice Milwaukee. — V bolniški postelji se nahajajo Frank Fuzer v W. Allisu, Amalija Hojnik in Ana Spende. — V Port Wa-shingtonu je Helena Golob pred nekaj dnevi slavila osemdesetletnico svojega rojstva v krogu svojih otrok in prijateljev. Obiski Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je zadnji iz od Villar del Pedrose do ji Ako bo ofenziva dosegla tf ji razmah, bodo komunika-i veze med severnimi in i teritoriji, ki so jih u-niki zasedli, pretrgane. Pro-Caceres meji na Portugal-V tem sektorju so se včeraj ljute bitke, v katerih so ji, lojalisti in fašisti, utrpeli ke izgube. ircelona, Španija, 9. apr. — on General de Trabajadores, aliitično-komunistična delav-organizacija, ki je reprezen- v novi vladi, je pozvala nierja Negrina, naj odredi »je med vojaštvom na itah, kjer so se pojavili u-elementi. Voditelji delav-organizacije pravijo, da so lementi, ki simpatizirajo s iti, postali aktivni in nevarno jih je treba iztrebiti, ristali Indalecia Prieta, biv-vojnega ministra, so dobili do v vojni upravi, ko je bil m Zugazagoita, notranji mi-tr v prejšnji vladi, imeno-«* glavnega tajnika ministr-narodne obrambe. «riaye, Francija, 9. apr. — upacijo Trempa, kjer so e-»čne centrale, ki zalagajo del Katalonije z elektriko, šisti dosegli nov uspeh. Me-ttsedla armada, kateri polj« general Solchaga, potem, o »e miličniki umaknili na D obrambno črto. Tremp left milj severno od Leride, gitnega mesta, ki so ga u-iki zasedli zadnji teden. fP»«nan, Francija, 9. apr. ffcričan, ki se je boril na španskih lojalistov, je iz-, da je izmed 9000 Američani »o priftli v Španijo, ostalo fog 200. Vsi drugi so padli Ipanakih bojiščih, ali pa so uj»ti in ranjeni. Jnfcn, ki je podal to izja-* John G. Honeycombe iz Angelesa. Cal. Dejal je, da politični komisar za ame-bataljona Washington in B»taljon Washington, tv°rili ameriški prosto-' J«'bil uničen pred štirimi v bitki pri Belchiti, bata-Jncoln pa pri Gandesi, me-11 *> Ka fašisti zavzeli 2. Ameriški prostovoljci so ri>> v prvih vrstah in to je F- aa no bile izgube tako ve- h Y«*. 9 apr. - Prijate- Abraham Li^oln ^ «javo. v kateri zanika-Honeycomba. Izjava J^Hon.vcomb ni bil nik-k"misar ameriških H 'n ** i« pobegnil iz prostovoUatv. zrd! - ^0 Si itnll CiVi,nJl V ™ sključena, na- fcSk*? V in*,e*kih vlad- E J boats ^ potegnila Li, da * bo to zgodi. , v r; '^Nalistft J^ "rvozrvoat. ki rWnt!^lh kro k' Jlh Pr»v nič ne "mu... ki ^e Hitlei organiziral novo francosko vlado, v kateri ni nobenega radi-krnica. LONDON—Izgredi na delavskem shodu v Londonu, ki je bil sklican v prilog pomoči španskim lojalistom. HENDAYE—Nova fašistična ofenziva med Terudom in Valencljo v smeri proti obrežju Španije. WASHINGTON^—Predsednik Roosevelt je izjavil, da ne sme biti nobenega maščevanja nad izdajalskimi demokrati, ki so porazili njegov načrt za reorganiziran je eksekutivnega depart-menta. L ^^ - 4"i"" ^■^»"jn kongr*^ 00 P°P°ln. dok»* v tem, da ja je izsval Italija išče posojilo v Angliji t ■ Dežela zabredla v resno gospodarsko krizo Rim, 9. apr. — Fašistični pro* gram ekonomske neodvisnosti je fiasko, čeprav vladni krogi trdijo nasprotno. Vsa znamenja kažejo, da je Italija zabredla v resno gospodarsko krizo in Mussolini se je ie obnvil na Anglijo z apelom za veliko posojilo. Italija ne more kupovati produktov, ki jih potrebuje, v tuje-zemstvu, ker nima kreditov. Ako ne bo dobila posojila v Angliji^ da podpre svojo ekonomsko strukturo, se bo kriza priostrila. Mussolini še vedno upa, da mu bo Anglija priskočila na pomoč, dasi pogajanja glede sklenitve sporazuma med Italijo in Anglijo počasi napredujejo. Čeprav so bile mezde hi plače zvišane 12 odstotkov, so cene življenskim potrebščinam poskočile 30 odstotkov. V nekaterih industrijah so mezde še vedno nizke. Delavci prejemajo 12 lir na dan, kar je v ameriškem denarju 63 centov. Zaloga zlata v državni blagajni je padla, ker je Italija potrošila velike vsote za financiranje vojne v Abesiniji. Ta znaša danes le $211,872,000. Največ dohodkov ima Italija od turistov. TI pustijo letno v deželi poldrugo milijardo lir (okrog $78,000,-000). Italijani, ki so ae izselili v Ameriko in druge države, pošljejo letno svojim družinam povprečno $21,000,00. To so glavni dohodki Italije. Kar dežela ne more produciratl doma. je drago. Italija mora uvažati premog, volno, bombaž, gaaolin in druge produkte iz tuiooemstva, toda cene so silno visoke. SlovenHke skladbe Bridgeport, O. — Mladi rojak Viktor Lisjak je v tem mestu odprl založbo raznih slovenskih in jugoslovanskih muzikalij za piano in harmoniko, med katerimi so tudi Barčica, Mladi kape-tane, Po jezeru, Rože je na vrtu plela, Kolo itd. Stavka cestnih železničarjev v Detroitu končana Detroit, Mich., 9. apr. — Zupan Richard W. Reading je včeraj naznanil, da je prišlo do sporazuma med upravo cestne železnice in železničarji in da je bila stavka, ki se je pričela v četrtek, končana. Reading ni pojasnil detajlev dogovora, ki ga bodo morali odobriti organizirani cestni železničarji, dejal pa je, da je bil dosežen sporazum v zadovoljstvo obeh strank. Cestno železnico obratuje mesto in spor med upravo in železničarji je izzvalo vprašanje starostnih pravic. Tornado ubil deset ljudi v Alabami Aliceville, Ala., 9. apr. — Tornado, ki je divjal po ozkem pasu ozemlja v južnem delu A-labarae, je ubil deset oseb in o-krog 60 je bilo ranjenih. Podrl je veliko število hiš in poslopij ter napravil škodo čez sto tisoč dolarjev. Zbornica zavrgla re-organizacijski načrt Demokratje ignorirali apel, naj podpirajo Roosevelta Washington, D. C. 9. apr. — Nižja kongresna zbornica je sinoči ubila Roosfveltov načrt glede reorganiziranja adminis-tracijskih departmsntov, ko je z 204 proti 196 glasovom odločila, da se načrt vrne odseku, ki ga je sestavil. Proti načrtu je glasovalo 108 dem6kratov, 88 republikancev, šest progresivcev in dva farmer-laborita, za pa 191 demokratov, trije farmer-laboriti in dva progresivca. Ta akcija pomeni, da načrt ne bo BLUMOVA VLADA LJUDSKE FRONTE RESIGNIRALA Obrambni minister Daladier sestavil novo vlado FRANCIJA V RESNI FINANČNI KRIZI Pariz, 11. apr.—Edouard Da ladier je včeraj sestavil novo vlado, v kateri ni nobenega radU kalca. Socialisti so se na svoji seji prejšnji večer odloČili proti reprezentaciji v kabinetu, v katerem so konservativci in nekaj prišel več na dnevni red v seda- liberalcev. Da je prelom z levl- Načrt, ki je izzval največjo kontroverzo, odkar je bil Rooseveltov osnutek glede reformiranja vrhovnega socHSča in drugih federalnih sodišč pokopan v kongresu, vsebuje provizije, ki dajejo predsedniku Veliko oblast. On bi lahko, če bi bil načrt sprejet, reorganiziral *se federalne departmente, divizije in ražena Nemčija sprejeti. Danes je situacija drugačna, kajti mi stavimo zahteve, da moti Nemčija dobiti nazaj kolonije, ki jih je izgubila v svetovni vojni." Hess je položil vence na grobove, v katerih so pokopani Frana Holzweber, Otto PUnetta in Domes, naciji, ki so bili obsojeni v smrt in obešeni, ker so umorili kancelarja Doltfuaaa v nacijskem puču na Dunaju 1. 1904. Nacijske delegacije so i-stočasno položile vence na grobove vseh drugih narodnih socialistov, kateri so bili umorjeni pod prejšnjim avstrijskim režimom. V Solnogradu Je Hitler z velikimi ceremonijami zssadil lopato v zemljo in s tem otvorll gradnjo avtomobilske ceste, I bo zvela Avstrijo z 'Nemčijo. Ko bo delo končano, bodo Imele nemške motorne divizije odprto pot od obrežja Baltika do Bren-nerskoga preleza in od za|>adne-ga dela Nemčije do Ograke in Jugoslavije. Hitler je dejal, da mora biti gradnja cestnega omrežja končana v troh letih. poslal v Španijo, je tam okrog deset tisoč nemških tehničnih in industrijskih veščakov, ki igrajo važno vlogo v javni aluibi na teritoriju, katerega je zasedla Francova armada. Ako bodo j ti veščaki ostali v Španiji | po končani civilni vojni, bodo dobili kontrolo nad rudniki in industrijami, ki so bile doslej monopol angleških interesov. V tem vidi Anglija večjo nevarnost kakor pa v tujih četah, ki se borijo v armadi generala Franca. Združitev Avstrije z Nemčijo potrjena Hitlerjeva akcija sank« cionirana Berlin. 11. apr—Diktator Hit-ler je izvojeval največjo volilno zmago v zgodovini, ko se Je 4M, 799,296 Nemcev in Avstrijcev, 99.8% vseh volilcev, izreklo za priključitev Avstrije k Nemčiji. Proti Je glasovalo samo 4ft2,180 volilcev. Skoro 50,000,000 volilcev nove Nemčije Je odobrilo Hitlerjevo podjarmljenje Avatrije, ki Je bila zbrisana z zemljevida pred enim mesecem, ko ao nemške čete vkorakale v Avstrijo In strmoglavile Hchunchniggov režim. Avstrija je d*la skoro vae glaao-ve Hitlerju, kajti za združitev z Nemčijo je glasovalo 4,270,517 volilcev, proti pa 11,263. V Nemčiji Je 44,828,752 volilcev glaaovalo za priključit«^ proti pa 440,917 volilcev. Poleg glasovanja o priključitvi Avstrije k Nemčiji ao volilcl izvolili tudi nov nemški parlament. Razume se, da ao bili Izvoljeni aamo kandidatje nacijsko stranke, ker opozicije aploh nI bilo. Kapitalisti*«! t tek molči e aenzacijoiiaHilh razkritjih zatiranja civilnih ■vobodščln ameriških državljanov, kl m prišla na daa v teku zaslišanja pred senatnim odsekom s« civUae svobodščin«. Spet eden sovjetski poslanik pobegnil? Hoflja, Bolgarija, 9. apr, — Teodor Kazkoloikov, sovjetski poalanik v Hofijl, ki je pred enim tednom na poziv sovjetske vlade odpotoval proti Moakvl, je po najnovejših vesteh odM v Budimpešto, od tam je pa krenil nazaj In h odpeljal v Turčijo. DELAVSKI ODBOR OPLAZIL JEKLAR-SKO DRUŽBO Oredil je, d« mora skleniti pogodbo z unijo KOMPANIJA VLOŽILA PRIZIV Washlngton. — Zvezni delavski odbor je te dni podal novo tolmačenje Wagnerjevega delavskega zakona, ko je v zadevi Inland Steel in jeklarske unije CIO odredil, da kolektivno pogajanje pomeni sklenitev pogodb črno na belem. Odredil je, da mora družba skleniti pismeno pogodbo z unijo. * novim tolmače-njem delavskega zakona je velike važnosti na polju delavskih odnošajev. Druiba je takoj na-znanJIa, da bo vložila prizlv proti odloku in zadovo tirala do vrhovnega sodišča, Če bo treba. Stvar bo sigurno prišla do najvišje inštance. V slučaju iigube pred nižjJm sodiščem jo bo tiral prod vrhovni tribunal pa delavski odbor. Jeklarska unija je prod delavskim odborom obtožila to družbo kršenja delavskega zakona, ker nI hotela pristati na sklenitev pismene pogodbe. Posledica tega je bila, da je bila lani v Malem jeklu oklkana Jeklarska stavka, kl je bila z nasiljem zdrobljena s strani baronov ln državnih o-blasti. Delavski odbor bazna svoj odlok na odprti izjavi družbe, v kateri ja rekla, da se je pripravljena pogajati z unijo, toda no bo pod nolntnem pogojem pristala na skl«n{tev pismone kolektiv* ne pogodl>e. Na zaslišanju pred zastopnikov delavskega odbora, ki se je zadnjo jesen vršilo v Chicago nad dva meseca, Je družba argumentirala, ds se ne mara pogajati z jeklarsko unijo, ker jo smatra za neodgovorno. Delavski odbor pravi, da ta argument ne drži in Je brez pomena. Edino, kar je na atvarl, je to, da Je družba proti efektivni delavski orgsniaaclji v svoj Mi tovarnah, pravi delavski odbor. Odbor dalje pravi, da Je skle-nitev pismenega dogovora ali pogodbe po implikacijah zakona msndatorična za vsakega delodajalca. To pa ne pomeni, da mora pristati na vsako točko, ki mu jo predloži unija, Definltivno pa pomeni, da so v pismeno pogodbo, zamene vse točke, na katere ae o I mi stranki sporazumeta. Odbor sumira vso zadevo takole: "Ml moremo priti le do enega zaključka. V smislu sekcij« 8 (5) (delavskega zakona) mora Vsak delodajalec pristati na koi lektivno i »ugajanje. Vprašanje njegovih obligacij pa se mora odločiti v luči zgodovinskega pojmovanja kolektivnega pogajanja in smisla ter namena zakona. In kakor smo že omenili, je reduciranje ustrnenih kolektivnih dogovorov v pismeno formo poslalo osnovni del procesa kolektivnega |N»gajanJa. "Poleg tega pa je s stalitta harmoničnih delavskih odnošajev, kakor tudi s atallšča bizni-ške prakse, velikega pomena, da ae kolektivni dogovori reducirajo v pismeno formo. ObtoŽ«nec nI predložil drugih dokazi v za protlvljenje tej praksi, kakor le take, ki so protlun!J«k«ga karakterja "Jasno je torej, da mors obtoženec priatati tudi na to sah-tevo v lati meri, kakor se mora aeatati, |K»gajati a« v dobri veri in sprejeti vae druge pogoje, kl ao za po |>ade n i v proceduri kolektivnega i (ugajanja. Po našem mišljenju bi bilo vaako drugo tolmačenj« aekclje 8 (S) v nasprotju s smislom in namenom , zakona." PROSVETA THB enlightenmkit 0 LASTNINA BL0T9MM fOOrOBNB J W>NOTB kr UM MA* M M*. MA* - ^ »—. l>4« «• ta CtMM ItA« m Ml* M* M »•» « ^■uAurliT - rmtMi l«r tk< Uolt-S luUi (Ml M« MAC mt y«r. Cfci— no f« m*» Mt(|1|| Vtki« »Ul M* ba r+urmM »eeeerrtpu, «Mk M »»•»•. H' ^ •• to Mto -If •»— * ^ NmUI i» l»» UM St I IM PROHVKTA MITA* |(. UnOK Art, CM MM. .........................■ "'ii^rsurs ■---- .nami, M »•■ f t Um datumom —' st1t - - - s« - mmh. _ Franko sam jih je postavil na laž! Francisco Fmnco (izK<>vori Franko) — P« imenu vodja španske fašistične vstaje proti demokratični španski republiki, faktično pa vazal Hitlerja in Mussolinija, katera v njegovem imenu in z dovoljenjem Anglije osvajata Španijo — je v 21 mesecih demonstriral, da je barbar prve vrste, ki je zmoten vsakega grozo-Žjltva. Lahko ja tudi slepar in lažiuk^endur je — namenoma ali nevede in nehote, tega ne vemo — postavil na la* klerikalno propagando, katera zadnje mesece drsno poskuša oprati njegova hudodelstva. Frankovo razkrinkanje klerikalne laži smo ie omenili pred nekaj dnevi, potrebno pa je, da ae povrnemo k temu predmetu, kajti omenjena la* se neprestano ponavlja v naših klerikalnih glasilih. Namreč lai, da so si španske demokratične stranke (Apanskih komuniatov tu ne Atejemo, ker so bili najmanjAa stranka in večina bi bila tudi brez njih) pri volitvah 16. februarja 1936 z goljufijami In silo prisvojile vlado. iPrvič to gorostasno lat pobijajo vsemu svetu znana dejstva, ki so: ob času volitev je bila na krmilu reakcionarna Lerrouxova vlada in volilni aparat je bil pod kontrolo te vlade. Kako ao mogle stranke ljudske fronte goljufati, ko pa niso kontrolirale volilnih uradov? To je ena, druga pa je, da je Lerrouxova vlada tako) po volitvah podala ostavko in izročila vlado zmagoviti ljudski fronti, nakar je Manuel Aza-na— ki nI noben radlkalec, temveč navaden liberalni demokrat — organiziral novo vlado. Kako bi mogla Lerrouzova vlada reaignirati, če bi imela dokaze o kakšnih volilnih goljufijah? Kje je bilo v teh razmerah kakAno nasilje? Zdaj pa pride Franko aam in pod svojim podpisom priča sledeče (citirano iz angleškega prevoda njegovega članka "Why I started the Spa-niah revolt", objavljenega v Minneapolis Jour-nalu): "Živeli hido v neprestani razhurjenoidi In napetosti do volitev 16. februarja 1936, tedaj pa je nepričakovana in velikanska zmag« ljudske fronte ponovno dala Azanl oblast v roke (Then we lived in constant turmoil and an-guiah until the election of Fet>. 16, 1936. The unexpected and tremendous victory of the po-puiar front once more gives Azana the rcins of power.)". Franko prej pripoveduje, kako so se njegovi prijatelji v ar mani i pripravljali na oborožen udar Ae pred temi volitvami, toda armada Jo bila preslaba (Mussolini in Hitler Ae nista zagotovila svoj? |>omoči!), tedaj jih je pa preae-netila nepričakovana In velikanska zmaga ljudske fronte. Niti z eno lionedlco Franko ne omenja kakAnih slc|iarij pri omenjenih volitvah. Kako bi pač mogel govoriti o sleparijah, če |w govori o "nepričakovani in velikanski zmagi ljudake fronte"? To ne bi Alo skupaj — kjer so goljufije, tam ne more biti "velikanske zmage"! To no dejstva, ki pričajo, zakaj Proaveta vea »'•as dosledno |*>dpira A|>anake lojnliste. Podpira jih zato, ker so na pošten in demokratičen način priAli do vlade! Podpira Jih ne glede na to, da so med lojalisti v Španiji tudi maloštevilni komunisti, ki pa ne odločujejo, Oeprav lahko zgagarijo. kar tudi delajo! l>a so Apanake de« mokratkne stranke — me«l katerimi je socialistična stranka najmočnejša -— rea priAle na pošten In demokratičen način do vlade, Je nam priča barbarski (»oglavar Franko sam. nekaj. Klerikalna propaganda tudi skuAa opravičiti Frankova bombna grozodejstva v Barceloni. NaA stari zofiat in besedni ftongler Trunk piše.. da je v Barceloni 22 "vojaAkfh objektov" (oroiarnic. skladlAč streliva, munleij-skih tovaren Itd.), katere je imel Franko pravico razbiti z bombami. Dejstvo pa je, da Je največ Frankovih, od Mussolinija ln Hitlerja izposojenih bomb |*ad!o na — glavno ulično križišče, kjer ni bilo nobenih "vojaAkih objektov", pač pa največja mnoftica civilistov! Kna sama Frankova bomba je tsmkaj ubila 200 oseb! O delu. zimi in dopisih Imperisl. Pa. —S par vtslisa- mi bom opisala tukajšnje razmere, ker se noče nihče drugi oglasiti. Z delom se ne more nihče pohvaliti. Plttsburgh Cosl Co. je zaprla ie več svojih rovov In na tisoče rudarjev je ob delo ln zaslužek. Tudi v tukajAnji bližini je rov zaprt ie od preteklega 12. oktobra. Ta rov je tudi last i-menov/me družbe in pri njem je zgubilo delo 2050. Ta rov je bil najet pred desetimi leti pod imenom Šolar Coal Co. Rudarji so morali pobrati svoje orodje iz rova. Tam je delalo precej članov druitva 106 9NPJ. To drultvo je dosedaj lepo napredovalo in tako tudi gospodinjski klub. V omenjenem rovu je bile zaposlenih večje Atevilo starih delavcev. Ni bilo treba na zdravni-Ako preiskavo; kogar je boas raj-Ai imel, tistemu je dal delo. V bodoče pa bo vse po novi modi; kakor drugod, tako bo tudi tukaj. £e aedaj se sliši, da mladi delavci bodo prvi na vrsti, ko bo spet obrat obnovljen. Kdaj bo rov začel obratovati, se ne ve. Počitnice bodo dale dovolj časa za nabiranje regrada, ako «• ne bo sneg pokril. Ko to pišem, bri-močan veter in sneti. To ni snična snežna nevihta in mraz. To bo pozebla breskev in česen, če se kmalu kaj ne ogreje. Zjutraj je zemlja zamrznjena in na vodi se naredi led. Vse to bo Ae poslabAalo naA položaj, kajti draginja bo Ae večja, zaslužka pa nič. Ampak pomlad bo vendarle {spet premagala zimo. I Pozdravljam vse čitatelje I dnevnika Proavete in želim, da bi bilo Ae več dopisov v njenih : kolonah, ker so tako zanimivi. S čltanjem si krajAamo čas. Hvala vsem dopisnikom za trud in razvedrilo, tako tudi Tonetu Zldan-šku, kajti njegove dopise rada či-tam, kakor tudi dopise Franka Barbiča, ki so vredni, da se jih | pohvali. Anna Gorsnc. Državni delavski odbor Harrisburg, Pa. — Tajnik za delo in industrijo Ralph M. Ba shore je imenoval posebni odbor, ti ima moč, da prouči sedanjo si-> tuacijo glede zaposlitve v državi. V to ga je pooblastila državna legislatura s posebnim zakonom. Omenjeni odbor se je sestal dne 5. aprila v Harriaburgif in njegovi zaključki se bodo objavili kakor hitro bodo spre je* ti. Po preteku desetih dni, ako bo stvar potrdil tajnik dela, bodo poatali pravomočni in veljavni za perilnice. Naloga tega odbora je velika zlasti zato, ker je to prvi odbor za minimalno plačo v tej državi. Zaključki tega odbora bodo služili za podlago bodočemu odboru, ki bo imenovan. V odboru je deset oseb. Frank Vratarič predstavlja ACWA v Wilkes Bsrre: ju, Amalia Balinger iz Pittsbur-gha, Albert Teti iz Philadelifrije odTntern&tlonal Laundry Union, jo bodo odrasli lahko vodili na VAjetih in Ae nadalje udobno ži-na račun nevede bres vsakega koristnega Jela za človeško družbo. To so uelali v preteklosti in tako delajo sedaj, kljub temu pa jim vedno več ljudi o-brača hrbet. Ule. dalje Albert Weiss, Fred Mc-Brien in L. Haward ter dr. Su# Ban Kingbury, dr. Carroll Daug-herty in Margaret Owen. Frank Vratarič, 204. lO/il aan sva rasprisvijiou v »«*» v amisiu i«»»«, #« ----- j in! polemiki z And rejce m BoM-| kar aem napisal, ns odgovarja čem, članom druAtva At. 63 SNPJ. On trdi, da sem jas sspisal, •da je on naročnik A. D., pa Ae nikoli ni bil in ne bo. Povedal sem mu, da sem rabil množino, namreč: "vi, ki ste," ne pa imen. Torej ne zadene to njega. To popravljam v toliko, da ga nisem imenoval in da on ni naročnik A. D. Ponavljam tudi Ae enkrat, kar aem ie rekel, da je bil in je Ae delaven v soc. stranki in pri klubu 49 JSZ. Tako sem mu sam povedal in potrdil Ae predno sva polemizirala. Toda polemike pa sodrug Andreje le ne zapopade. Tudi ta je trd oreh in vzame Čas, predno se ji privadiA. Nadalje: kompromis med nama, da bova Ae nadalje delala za soc. klub At. 49, in to brez polemike, oba imava pred sabo le klubove interese, kajti klub bo živel le čo bo sporazum. Dobro bi bilo, ako bi nekateri znali razumevati pomen med resnostjo in šalo, da ne bi stvari preveč nase Jemali. Naj vam bo povedano, da tudi ta dopisnik mora marsikatero grenko pogoltniti, in to radi naših voditeljev soc. stranke, SfcJPJ in njenih u-radnikov. Pa jih mora tudi zagovarjati, kar storim brez strahu. Naj bo zadosti za danes. Frank Barhtf. resnici. Pa si pomagaj, če Uko vrhnja plsst človeške družbe razlaga svobodo tiska in demokracije. To se seveda tebe ne tiče, ker veruješ v svobodo tiska, ne more se pa reči tako o tvojih nasprotnikih. Upam, da sem ti za javnost povoljno odgovoril na stavljena vprašanja, kadar ps prideš v Cikago, se pomeniva Ae ostalo. Frank Alesh, At. 1. Vihrav« pomlad Sharon, Pa. — Cital sem že več dopisov iz raznih krajev, v katerih dopisniki pozdravljajo prihod pomladi. Tudi meja še-na si je že nadela skrb, da pri* pravi vrtne grede za rože in so-ato. Pa/sem ji nasvetoval, naj se ji nič ne mudi s tem delom, rajši naj mi pomaga drva žagat, kajti zima se še ni docela poslovila od nas. Na drevju namreč nisem videl vso zimo nobenega ivja. Moj stari oče pa mi je večkrat pravil, da gospoda in zima nikdar ničesar na šenkata, tako ne tudi kapitalisti delavcem, #temveč jih ogulijo do korti, ako le morejo. Vso zimo »e je videla zelena trava, zadnje tedne pa je začelo poganjati drevje — vse je kazalo znake zgodnje in lepe pomladi. Ampak — ,f Kleparski klerikalni propagandistl pa znajo vse to na lep in krščanski način opravičiti — in mesar Franko Je pri njih aug«lj4sk. ubite žrtve ao ps biU hudiči, ki ao usluiiU smrt . . . Saj j« nekdo nekje drug j* ubil toliko in toliko duhovnov In nun — in za maščevanje Uh duhovnov in nun Je vaako aredstvo sveto! — Cerkveni stebri in gostilne Milwaukee, Wls. — Tukaj se je dne 5. aprila vršilo splošno glasovanje ali referendum, ki so ga povzročili cerkveni stebri zaradi gostiln odroma tavernov, ker ao hoteli, da bi bile gostilne zaprte od 2. do 8. zjutraj, češ da se med tem časom v gostilnah dogajajo razne nemoralnosti. Pravijo, da je neko noč hodila po tavernah skupina duhovnikov a li pristov in videla na lastne oči med mladino veliko pljančevan ja ln nemoralnoat. Ti cerkven stebri so baje videli v nekem ta-vernu tudi to, da ata zginila v zadnje prostore bol fant in črno dekle. To jih je tako navdalo s sveto jezo ln jih podžgalo, da so zadevo naznanili mestnim oblastem, od katerih so zahtevali, da takoj sprejmejo zakon, da se morajo zapreti vai taverni od 2. do 18. zjutraj. Ker imajo meatno oblast v avojih rokah nonpartizanl ali "nestrankarski" aldermeni. ki so naklonjeni cerkvenim stebrom, ao kaj brž ubogali povelje cerkvenih moralistov in tak zakon aprejeli. Proti temu zakonu je odločno naa topila organizacija goatilničarjsv in z županom Hoa nom na čslu prisilila oblastnike, da ao zadevo dali na splošno glasovanje, pri katerem so se volll-cl na gori omenjeni dan izrekli s 37,081 proti 31,878 glaaovom. da ostansjo gostilne odprte vao noč. Cerkveni stebri so bili torej poraženi s 5,66.1 glasovi večine. Po mojem mnenju je tako prav. Kaj pa m cerkveni stebri v tičejo v stvari, ki ne spadajo v njihovo področje. Oni naj držijo to, kar imajo, ds jim ne isgiue is rok. Zelo ae bojijo sa mladino ln so proti vsemu, ksr naprednega. Odraslim prepo-„ ujejo čitati napredne list« kot Js naša l*rosveta. mladini ps liste kot Je Mladinski liat. Cerkveni stebri se majejo prav gotovo, sicer se ne bi satekati v taverne. da Ji* "očistijo". Ka kor sem Is sanesljlvih virov i»4 vedel, si tukajšnji slovenakl župnik Koren Jako prizadeva, da ne pride msd njegove ovčlee kaj na I »red nega. Neka desetletna dekl ca je povedala, da je U župni strogo prepovsdsl brati Mladin akl list. Is tega ss pa<* lahko ras-vidi. \ kakšne« dohu hočejo cerkveni stebri vtgajatl mladino, da Tudi meni strižejo dopise! Cieveland, O. — Ker nekateri trdijo, da meni v Prosveti yse priobčijo, naj povem, da ae motijo. Večkrat mi popravijo in izboljšajo, včasih pa tudi kaj izpustijo, da, tudi cele stavke, odstavke ln še več, pa se nič ne jezim. Zgodi se tudi, da se vrine kakšna majčkena pomotica,31 pa kdo se briga za malenkostne napakice. Tiati tiskarski škrat je namreč neprenehoma na delu,, Zadnjič se je na primer Čitalo, da aem bil leta 1917 ria plkhiku v čikaškem parku, moralo pa se bi čitati, da sem bil na piknikih* kajti pikniki soc. stranke so so vršili vsako leto. Na te piknik« so zahajali napredni rojaki in jaz z njimi. Cunea, ki sem ga zadnjič omenil, je imel umetno-nogo, bil je dober sodrug ln po poklicu pravnik. Leta 1016 jejtan didiral za državnega pravnika, in mJ smo ga volili. Bil je tudi ak ti ven v stavki v Gornjem Mich i ganu in aktivni smo bili tudi mi. Proavetinemu "očetu" Tonetu Zidanškuf Društvo št. 88 SNPJ bo prazuovalo avojo 80 letnico dne 30. maja, ne 30. aprila* to vem. Moje šole so take kot tvoje. Učiva se sama, sva samouka. Učiva se iz razmer, v katerih živiva. Vzgojila sva se pač tako kakor nama čas in rasmere dopuščajo. Ako me bi predstavil za učeno ali celo veleučeno o-sebo, bi se oni tam za plotom posmehoval!. Tega pa ne ameva privoščiti tem viaokoizobražencem. Zato sem tolikrat v polemiki s njimi. Kajti to, kakor je oni dan omenil neki član društva At. SNIPJ, mi je v dopadonje in v za-t>avo. In kaj mi ne bi bilo, če pa koga vidiš, ki se Aopiri kot sraka, ki si je nadela pavjega perja, s svojo bistroumnostjo. In vendar, ako ne bi bilo nas dslav cev, ki garamo sa kapitalizem, bi ti visokošofci danes bili pri Aleshev komentar Chicago, III. — V Prosveti št. 6^ je priobčen dopis Franka Bšrbiča, katerega je deloma naslovil meni in mi v njem stavil vprašanja, kakor da bi bil jaz odgovoren, kar mu John Lokar st. očita v Napreju. Tak vtis so napravile vrstice njegovega dopisa, ko sem jih prečital. Zato odločno odklanjam -vsako sum-njo, da sem Imel kaj opraviti z dopisom in ni lepo od Lokarja in Barbiča, ker sta v svoja dopisa vpletla moje ime. Da, Barbič, poznam Lokarja st: Sam si mi ga predstavil v Clevelandu na pikniku anglefko poslujočih društev SNPJ leta 1(929. Kaj sem govoril z njim, sam veš ker si bil ves čas na-vboč. Kasneje sem ga videl še parkrat, toda govoril z njim nisem. Kar se mu sedaj sanja, nisem jaz odgovoren, če te sanje priobčuje v listu. Kaj si bil, ko si živel v Čikagu, nas ve več, ki smo te poznali kot naprednjaka. Mogoče pa imajo naprejevci namen napraviti zdražbo med na mi, in kakor kaže, se je Lokarju deloma posrečilo. Zato bi se ti kot star dopisovalec raznih listov moral zavedati, kadar pišeš dopis, da se vedno najde kdo, kateremu niso povolji tvoja opazovanja, napisana s kritičnega stališča, pa bo za odgovor nagrmadil polno neresnice. Vse drugače je z dopisi, ako bi na primer ti pričel hvaliti vse odkraja, kar se godi v vaši metropoli in pa če bi pohvalil Lokarja, da je naprednjak, pa četudi misliš obratno o njem. Videl bi, da bi pričel pihati ti metropole drugačen veter. Za vzgled bi si lahko vzel nekdanje slovenske pleharje, ki so hvalili vae od kraja v vsaki naselbini, predvsem pa še dobre potice, kakor na primer sedaj Zidanšek prekajena rebrca. Izplačalo se jim je, pa še kako. le vprašaj jih! Ce pa pišeš dopise kritične vsebine, kar pričakuj od ene ali druge strani neprilike. Saj s mano ni nič bolje. Na pri- Dne 6. aprila ob šestih zjutraj pa je začelo snežiti in snežilo je vse do 12. ure. Ko sem ga zmeril, ga je že padlo pak ca, torej več ko pol čevlja. Cim je nehalo sfičftti, je pričelo deževati. Ženo sem posvaril, da nam preti povoden j, ako ne preneha deževati. K sreči je prenehalo, pritisnilo je hladno vreme. Ko sem naslednje jutro zgodaj zjutraj vstal, sem videl, da izgleda drevje kot božično drevesce, vse je bilo namreč v lei denem cvetju. Bil je pač veličasten pogled na vrt, pri tem pa je nastala velika škoda, kajti le-dovje je polomilo drevje. Revni ljudje vselej največ pretrpi jo in prenesejo, kapitalisti pa uživajo. To je menda božja kazen za nas trpine. Kaj bosta rekla mistra Trunk in Slaje, ki se dobro razumeta na politiko in kazen božjo? Saj itak vse dobimo od Boga — vse dobro in slabo, kakor nam blebečejo, a mi jim tega ne verjamemo, kajti taka brbljanja so le za nevedne. Da, res, kft-kor v nebesih, tako na zemlji Torej imajo tudi v nebesih obilo kavsanja in špetirja, kakor na zemlji, mar ne? Papež in njegovi cerkveni ka-proll so z veseljem blagoslovili o-rožje barbarskih fašistov, ki morijo nedolžne ljudi v Španiji. A-11 ni tako postopanje dovolj, da odpre oči vsem ljudem, ki lahko količkaj mislijo s svojo pametjo, da spoznajo, da je blagosla-vljanje takih zločinom le navad na podpora zločincem? Seveda jd in mnogo ljudi jim je že obrnilo hrbet, mnogi jim ga še bodo, nekateri pa ne nikdar, ker nima jo oči, da bi videli, ne ušes, dsf bi slišali, ne ust, da bi govorili. (Njihovo mišljenje je zastrupljeno, zaplankano. Zanje mislijo njihovi zavajalci in izkoriščevalci. Urednik Napreja ne bi vodi vojne proti SNPJ in njenim gl odbornikom, ako bi videl, da je v zmoti. Pri SNiPJ ni fašizma, čemu torej vojna? To je vse skupaj le hujakanje od atrani naših sovražnikov. Ne maram se prerekati z nikomur, večkrat pa js vendarle treba pribiti resnico. V miru sem živel dolgega četrt stoletja, zadnja leta pa so me sače-li kovati šabj i kovači in krtačar-ji. Povem pa jim, da bo prej v morju peska zmanjkalo, kakor meni odigovor na vas lslnjive napade. pa naj bodo v A. S. aii v A. M. ali pa kje drugje. Antsn Zidanšek. Mir in "demokratični proces,f ne gresta skupaj! VVaahington. — Na nedavnem zborovanju National Peace Con-fsrence se je nsjbolj odrezala neka republikanska buržujska pa-cifiatinja is New Yorka, ki je protssUrala proti govornikom, ki ao ss navduševali sa "demokratični proces". Dama je rekla, ______ _______ ___B___^ __ ____ naj vsi razumejo, da je ona — __ . , ... republikanka. valed česar prote- Nalaganje starega Aeieaja sa ameriško ladjo v Brookl>n. N. Y.. .tira proti "demokratičnim pro-kl ga odpelje ns Japonsko. I cesom.H V svojem laboratoriju v Beckenhamu „ gleški grofiji Kentaki je fizik dr. H kril novo vrsto "smrtnih žarkov" vTT skusih jih uporablja za uničevanje žuželk' * Russell deluje okrog tega odkritju J j. 1912. In če se mu twobneslo tudi v prak«-i daj bo človeški vojni proti žuželkam dat! popolnoma novo smer. Tako na v kuhinji, jedilni ahrambi in omari -u , ? kakor na veliko, na vrtu in polju, bodo li!? potem uničevali najrazličnejše nevarne s smrtnimi žarki. m Angleški raziskovalec je o svojem odkrit ifcp molčal, šele pred kratkim ga j« alJl stririal skupini strokovnjakov. Žarke no7° luči je usmeril na gobo, ki je bila polna ličink in gosenic. Po 10 sekundah 80 se 3 fl^lee zvijati, čez 80 sekund so vse V/očma ni mogla biti tista, ki jih je ^J! kajti žarki so bili komaj mlačni. Da bi to1 kazal, je Russell svoj poskus ponovil takn a je žuželke zaščitil z debelo stekleno plZ't je zadrževala vaako toploto. Tokrat je trsi J 50 sekund, da so živali pod vplivom žarkov I ginile. Žarki so imeli ta učinek še potem l je raziskovalec na steklo položil še cinkss ploščo. Russell je nadalje odkril, da učinkujejo „« govi žarki morilno ne samo na žuželke, tem« na vsa bitja s pretežno belimi krvnimi tele« kakor ribe, majhne kače in žabe. Krvna telesi so se jim pod vplivom žarkov v kratkem tu razpočila. Najhitreje je šlo to z ribami ks voda je dober prevodnik za Russellove ža2 Ti uničujejo tudi jajčeca žuželk. Ce je m ril žarke samo za kratek čas v omaro za oblet v kateri so bili moljMfidaj jebilo teh**© kratkem času konec in tudi njih jajčeca skrivnostna Ruseellova luč uničila temeljid Razpočila so se. Zanimivo je v ostalem, DomU* vbmH. V Ringu, Kan«•• i« ubit 37-letni Martin Knez. doma od n in član SNPJ. - V taborišču S*rmj«^ slovenski vojak Jos. Kljun iz Clevelss* ma iz Podgrada na Primorskem. Delavke vssft. Ameriški telegraf ganizirajo. , ^ Svetovna vojna. Na zapadni \ ja kolosalna bitka na 150 milj <*o\ Sovjetska Rusija. Lenia, ff"****^' Hk* vlade, je zagrozil Japonski * invazija vzhodne Sibirije. Ali rte i. mero^ro«* MUdinsld list eeojemu ali sorodniku ▼ domovino . a joe rredeosiu^ \oMeo*oW<* f domovino. ■TF, naMl APRILA »nci tepeni v bitki s Kitajci »»»»»»»» • Prebivalci ms Hankovu proslavili zmago Prlsor Is mirovnih demonstracij, ki mo se nedavno vršile v Madlson Square parku v N«w Yorkt|( Medna seja društva 192 SNPJ Mllwaukee. Wla. — Vabim vm Članice društva Venera št. 192 SNPJ, da ae gotovo udelellte redne aejo dne 12. aprila. Slišale boate poročilo o domači zabavi z dne 12. marca. Udeležim Je bila dobra, zakar gre hvala vaem po-aetnlkom, članicam za darila in delo v kuhinji ter za poatrešbo gostom. Na svidenje na seji I Jerca Hochevar, predsednica. Viharji zahtevali 35 človeških avl jen j Chicago, 9. apr. — Snešni viharji, ki so zajeli Chioago In vaš d rta v, so sinoči ponehali. Divjali so na oaemlju, ki ae raatesa od Kanade do Mehiškega šaliva. Vse države osrednjega tapada In juga so bile prizadete v viharju, kl je zahteval 35 Človs-Šklh Življenj In povzročil ogromno Škodo. Inkorporiranje delavskih unij v Kanadi Quebec, Kanada, 9. apr. —■ Zbornica province Quebsr ja sprejela |k> ostri debati načrt, ki določa prisiljeno inkorporiranje unij, kljub veliki opoziaijl s strsni organiziranih delsvesv. Načrt je sestavi! in predložil zbornici Maurice Duplesela, premier te province. Splošna stavka kr* narjev v NewYovk» V stavki za boljše pogoje je 20,000 krznar jev New York. — Oklicu splošne stavke za znižanje delovnlka na 30 ur na teden, 25% zvišanje plače in pravično razdelitev dela so se newyorški krznarjl, 20,000 po številu, odzvali stoodstotno. Počivajo vse tovarne in delavnice. Do sedaj so podjetniki lahko najeli ali odslovili kogarkoli sd hoteli. Tovarnarji so že 14. februar* ja izprli delavce s prelomom kolektivnih pogajanj. Ker pa js bila sezona na dnu, unija ni od« klicala stavke, marveč je čakala ugodnejšega časa. Ta je prišef zdaj s pričetkom nove sezone. Ta strategija se je izkazala za dobro. Zdaj, ko bi tovarnarji radi pričeli z delom, pa so njih tovarne blokirali stavkarji. Pričakuje se, do bodo izšli stavkarji zmagoviti iz boja. AH ste že naročili Prasveto sfl Mladinski list svojemu prijatelj« aH sorodniku r domovino? To js edini dar trajne vrednosti, kf gs za mai denar lahko psSljete svtff eem e domovino. Kari Kautsky na Nizozemskem Socialističnemu teoretiku s. Karlu Kautskemu, ki je moral bežati z Dunaja s svojo ženo v Prago, je nizozemska vlada dovolila azilno bivanje na Nizozemskem. Kautsky je ušel fašizmu. Prišedši v Prago je zaprosil za azilno pravo na Nizozemskem, kamor je odletel z letalom. — Cehoslovaški socialisti, med njimi predsednik senata dr. Soukup in stotine sodrugov in sodružlc, so se prisrčno poslovili od njega. Kari Kautsky je bil rojen v Pragi.. Bival je dolgo časa v Nemčiji kot urednik socialičnlh revij. Star je 84 let ter je še nedavno izdal 700 strani obsegajo-čo knjigo o razvoju v zadnjem polstoletju. Za rehabilitacijo Dolifussove-ga morilca gre. Morilec avstrij- avstrijskim in nemškim poMtifr> tlim buguiicem. Predlog so šs prej odobrile Frsncijs In nekatere države latinska Amerik«. HlftK NA PRODAJ fltaltlj* "Pronvett" »poaarjasi ss «lad lasd, Okla. (Adv.) Anglija sprejela Hullov predlog Ix>ndon, 0. apr. — Velika Britanija je informirala Ameriko, da je sprejela predlog ameriškega državnega tajnika Hulla glede ustanovitve mednarodnega odbora, k I naj bi nudil pomoč ni statistični urad je iz-Prvo knjigo o definitivnih popj„a prebivalcev od »•rta 1931. Ta prva knjiga predvnem podatke o pre-v Posameznih banovi-J P^eznih srezih in v jjezn, občinah. Povsod je monidjo »n znake, kl jih je policije v »o de Jsaeirs. Brazilija, zasegla ' ni "las /arotniškega krožka, kl jf namera%al strmoglaviti Vargaaov režim. Dr. Arthur K. Hergaa, bivši načelnik TVATss porterjl. i VETA F. IL DOSTOiKVtKU; Bratje Karamazovi "Kaj jim pa drugega ostane?" ae je trpko namuznil Smerdjakov. "In kdo jim bo verjel po vseh teh dokazih? Grigorij Vaailjevič so videli vrata odprta, kako naj potlej ne bi bili oni? Eh, kaj bi, Bog z njimi! Za avojo rešitev se treao.. Tiho Je pomolčal In zdajci dodal, kakor da je nekaj premislil: "Zakaj evo, spet to: oni bi radi zvalili name, da Je delo mojih rok — to sem že slišal — ali vsaj to, da se znam mojstrski delati božjastnega Nu. ali bi vam bil naprej povedal, da se znam pretvarjati, če bi bil takrat res imel kak naklep zoper vašega očeta? Ce sem že zasnoval tak umor, ali bi mogel biti tako bedast, da bi bil že naprej povedal tak dokaz zoper samega sebe — in še njegovemu rodnemu sinu, prosim vas?! Ali je to podobno verjetnosti? Ali bi ss moglo zgoditi kaj takega? Ne, narobe, prav nikoli ne! Vidite, najinega sedanjega razgovora ne sliši nihče razen Previdnosti božje, a Če bi ga tudi povedali državnemu pravdniku in Nikolaju Parfenoviču, bi me prav s tem koncem koncev nemara celo branili; zakaj kak zločinec je to, če Je že naprej tako prostodušen? Vse to oni kaj lahko premislijo." "Poslušsj." Ivsn Fjodorovič, osupljen po Smerdjakovljevem poslednjem dokazu, je vstal ' z mesta in prekinil razgovor. "Prav nič te ne sumničim in celo smešno se mi vidi, da bi te obdolževal . . . narobe, hvaležen sem ti, ker si me pomiril. Zdaj pojdem, toda oglasim se še. Z Bogom dotlej, glej, da ozdraviš. Ali kaj potrebuješ r "Hvala za vse. Marfa Ignatjevna me ne pozablja in mi v vsem pomaga, kadar česa potrebujem ; dobra mi je kakor zmerom. Vsak dan prihajajo k meni dobri ljudje/' "Do svidenja. Sicer pa: o tem, da se umeš narediti božjastnega, ne bom povedal ničesar... In tudi tebi svetujem, da ne poveš," je mahoma rekel Ivan, sam ne vedoč zakaj. "Docela razumem. In če vi tega ne poveste, tedaj tudi jaz ne povem ničesar o vsem tistem najinem razgovoru pri vratih ..." Tu sa je zgodilo tako, da je Ivan Fjodorovič zdajci odšel; šele ko je bil napravil že kakih deset korakov po hodniku, je mahoma začutil, da je imel 8merdjakovljev posledni stavek nekam žaljiv pomen. Hotel se je Že vrniti, a to je trajalo samo trenutek: "Neumnost!" je dejal in naglo zapustil bolnišnico. Glavno je bilo to, da se je čutil resnično pomirjenega In to baš po dejstvu, da krivec nI bil Smerdjakov, ampak njegov brat Mitja, čepravbi se bilo zdelo, da bi moralo biti narobe. Zakaj je bilo take, takrat ni hotel razglabljati; kar upiralo se mu je, da bi grebel po svojih občutkih. Njegova edina, nejasna želja je bila, da bi čim preje nekaj pozabil. V naalednjih dneh ee je potlej do dobra uverll o Mitjevi krivdi, ko ee je bliže ln temeljiteje eeznanil z vsemi dokazi, ki so obteievali brata. Bile eo to izpovedi naj-neznatnejšlh ljudi, a vendar akoro uničevalne, tako na primer pričevanje Fenje in njene matere. O Perhotinu, o gostilni, o prodajalni Plot-nikovih in o pričah v Mokrem je bilo še govoriti škoda. Vest o tajnih znamenjih e trkanjem je ekoro enako iznenadila preiekovalnega sodnika In državnega pravdnika kakor Grigo* rijcva izpovedba o odprtih vratih. Grigorijeva žena Marfa Ignatjevna je Ivanu Fjodoroviču na njegovo vprašanje naravnost izjavile, de je Smerdljakov vso noč ležal pri njiju dveh za pregrado. "niti tri korake nI bilo od najine postelje," ln da ee je, čeprav je eama trdno epele, mnogokret prebudila, ko je elišela njegovo eto-kenje: "ves čae je stokal, nepresteno je eto-kal." Ko ee je pogovoril e Herzenstubeom ter mu izrazil svoj dvom. češ, ds ee mu Smer-djekov nikekor ne vidi smešen, ampak samo slab, je s tem Izzval pri atarem gospodu samo droben nasmešek. "Ali pa veste, e čim se zdej posebno ukvarja?" Je vprašal Ivana Fjodoro-viča. "Pod blazino ima zvezek in vanj mu je nekdo z ruskimi črkami napisal francoske besede, he-he-he!" Ivan Fjodorovič je naposled opustil vse sVoje dvoma. Na brsta Dmitrij a ni mogel zdaj niti pomisliti brez studa. A nekaj je bilo vendarle čudno: to, da je Aljoša trdovratno vztrajal pri tem. da morilec nI Dmitrij, ampak "po vsej verjetnosti" Smerdjakov. Ivan je od nekdaj čutil, da je Aljoševo mnenje zanj zelo visoko in važno, In zato ga zdaj kar ni mogel razumeti. Čudno je bilo tudi to, da Aljoša ni iskal z njim razgovorov o Mitji in jih ni sam nikoli pričenjal, ampak je samo odgovarjal na Ivanova vprašanja. Tudi to je Ivan Fjodorovič jako opazil Sicer ga je pa tisti čas zelo odvračala neka povsem drugotna okol-noet: ko ee je pripeljal iz Moekve, ee je bil Že prve dni vee In nepovračljivo predal evojl goreči In brezumni strasti de Katerlne Ivan ovne. Tu nI kraj, da bi govorili o taj novi etraati Ivana Fjodoroviča, ki je pozneje zapuatila eled v vsem njegovem življenju: vee to bi utegnilo postati orodje za novo povest, za drugI roman, o katerem ne vem, ali se ga še kedaj lotim. Nečesa pa vendsr ie zdaj ne morem zamol-čatl. V tistem trenutku, ko je Ivan Fjodorovič ponoči z Aljošo odhajal od Katerlne Ivanovne In mu je rekel: "Ona nI po mojem okusu" — v tistem trenutku se je strašno zlagal. Ljubil jo je brezumno, čeprav je tudi to resnica, da jo je časih tolikanj sovražil, da bi jo bil laltkd celo ubil. Tu se je združevalo mnogo vzrokov: vsa pretresena po dogodku s Mitjo, se je bila oklenila Ivana Fjodoroviča, ko sa je spat vrnil , k njej, kakor kakega rešitelja. Bila je užaljena, razžaloščena, ponižana v svojih čuvstvih. In evo, tedaj se je spet pojavil človek, ki jo je že preje tolikanj ljubil — o, ona je to predobro vedela — in čigar um in srce ja postavljala vselej toliko više od sebe. Toda strogo dekle se ni brez pridržks dalo v dar, ne glede na vso karamasovsko neobrzdan os t ljublmčevih želja in na vso bajno moč, ki jo je imel do nje. Obenem s tem jo je neprestano mučilp kesa? nje, če*, da se se je izneverila Mitji, In v strašnih trenutkih prepirov z Ivanom (in teh je bilo mnogo) mu je to naravnost priznavala^ Prav to mu ja bilo na umu, ko je v svojem rszgovoru z Aljošo rekel: "laž na laž". V vsem tem je bilo tudi res veliko laži ln to je grizlo Ivana Fjodoroviča bolj od vsega ostslega . . . toda o tem kasneje. Skratka, za nekaj časa je skoro pozabil na Smerdjskovs. In vendsr, čez kakih Štirinajet dni po njegovem prvem po-eetu pri lakeju eo gs jele iznovs mučiti lete čudne mieli kakor preje. Dovolj je, če povemo, da se je Jel neprestano vpraševati: sakaj ee je takrat, v tisti poelednji noči, ki jo je prebil v hiši Fjodora Pavlovlča, pred evojim odpotova-njem, tiho kakor tat eplazil na etopnlce In vle-t kel na uho, kaj dala epodaj oče? Zakaj ee ja pozneje s etudom epominjal tega, ssksj mu je poetslo drugo jutro v železniškem vosu mahoma tako teeno in zsksj si je rekel, ko sa ja pripeljal v Moskvo: "Podlež sem!" In evo, sdaj mu je bilo nekoč prišlo na um, da je zaradi vseh teh mučnih misli morda pripravljen pozabiti celo Katarino Ivanovno, tako ellno so ee bile epet polsetlle njegovega duha t Ko je tako pomlelll, je kakor nalašč erečsl ns ullel Aljošo. Takoj gs Je uetsvll in mu isnensds zsdsl vprsšsnje: 44Ali še veš, ksko je Dmitrij po obedu vdrl v hišo ln pretepel očets ln eem ti potlej jss zu-nsj rekel, ds 'prldrllm evojim željsm popolno evobodo?' Povej, sil el tskrst mislil, ds želim očetu emrt sli ne?" "Mislil sem," js tiho odvrnil Aljofts. "Prev za prav je bilo ree tako, tu nI bilo kaj ugibati. Toda ali »tel tskrst pomislil tudi tega, da še posebno ftellm, naj bi 'gad požrl gada', to je, da bi Dmitrij ubil očeta in to čim preje . . . in da se niti sam ne bi brenil pripomoči k temu?" Aljoša je lahko pobledel. Molče je gledal bratu v oči. (Dalje priksšsjlš.) , k letih, za kaUr*flffTsem ee bsje Jokal, jim kupo^1 d*"1« in J|h obklsdal z drugimi rečmi. Razumel sem, da žene ni mogle tega preneeti — in eledil je konec. Kdo je tista osebe, ki je pisala tisto pismo moji ženi, naj ostane za javnoet tajnost. Ali je bilo rssnično tisto natolcevanje V tistem pismu? Niti malo ne! V tistih časih se je po onih krajih, zlasti ko niso rovi obratovali, precej popivalo brez mala v sleherni slovenski hiši. Petja in šal se ni manjkalo, neslane šale pa tudi niso zavzemale zadnjega mesta No. pa kaj bi— saj veste. V takih okolščinah se nersikaj dogodi, kar ni prav, pa .iam tudi ja*—čemu naj bom baš ez svetnik? — poeegel v šale W nihče. Toda ostalo je le pri brzdanih šalah, ne da ee bi kdaj reeno epozabil in se uda! skrajnostim Ur postal izdajalec evoje žene v sterem kraju in evojih dveh atrok. Da je to resnica, naj bo potrjeno s tem, da to izjavo lahko vsakdo svobodno zanika, 0u> ni resnična Oči-vidno ja tisto pismo prilUo dobršno količino olja k ženini mrž-nji do vsega, kar je Gornikove-ga, da je svoje otroke vzgojila v duhu sovraštva in mržnje. Od tistega časa nišam ženi več pissl niti nisem več denarja pošiljal, le od feasa do čsss otroko-ms kaj malega. Po daljšem presledku sem končno pisal ženi, naj domačijo proda in se preseli k meni v Ameriko. Z mojim predlogom ee ni strinjala in ni hotela prodati svojega in mojega imetja v starem kraju, hotela je, da se jaz vrnem domov. Toda jaz nisem več sa stari kraj. Kaj naj bi počel tam? Ako človek nima prfličnega posestva in vsaj nekaj gotovine, ostane pravcati berač. Drugi razlog pa je bil v tem, da eem se bal prepira, kajti lena ni in ne bi nikdar pozabila, kar ao ji natve-zill v pismih h Amerike o mojem zadržaqio. Vedel sem, da mi bi ob vsaki jfrillkl predbacfvala, neglede na fabrikacije tistih pisem. Naposled vzamem kateri pa s me "obrihta! I George W. Sample, sodnik v Wsstenawa, Mich„ ki je nedavno rekel, da so vsi člani federalnega delavskega razsodišča komunisti. George Gornik (Bellinghsm, Wesh.): Iz preteklih dni Odlomek iz žlvljeneklh dogo- j"drietl po moško." Verjemem, divščln Načeta 2lembergerja V da vam to ne gre zlahka v glavo, šlo pa je meni ne le v glavo, pač Prosveti In pozneje per drugih, sem preči tal z velikim užitkom, ps sem ss odločil, ds poskusim svojo srečo s opisom lastnih dogodivščin is preteklih dni. Niso bogve ksko zanimive, s se mi zde svojetvene dovolj, ds pridejo pred člUteljeve oči. Splošna ugotovitev, da je ne-vednoat največje zlo na evetu, je prsvllna, ker povzroča največ gorja ln Je posledira revščine. Sploh sta el nevednost ali igno* ranča In revščina sestri dvojčici. Ignorsncs mojih bližnjih je v mojih žlvljenskih odnosih zs-rezala globoko rano In igrala največjo vlogo; nevednoet jn predsodki so meni ln njim grenili življenje. U redkokdaj se nsmreč pripeti, ds bi osemnajst letni sin svojega lastnega očrta udaril v obraz sgolj Is prelete mržnje, ker ee oče baje ftf sna ps po vsej prsvki tudi na ftivoe, ki mi zleps ne odpovedo. Prišel Je šele v Ameriko in preskrbel sem mu vee potrebno, in še več. Celo avtomobil ja imel, sa kstsrega sam se moral podpisati. Vae bi bilo dobro, le če se bi jsz "držal po moško", si je zsbll moj sin v glavo. Sprva sem vzel celo sadevo za malenkost, ki preide, kot prehodna doba mlsdostne muhaste nsduto-stl. PostaJsI pa js z vsakim diu-m osornejši, me izzival la zmerjal' ps jsmrsl, kako mu Je hudo. ker ims takegs očeta, kako Je nesrečen, ker se njegovemu očetu "vsak smeji" ln gs 1-ms vssk zs "nsvsdnega bsds-ka " Seveds sem reagiral in povedal. kakšna medicine so naj bolj učinkovite proti njegovi boksal »k rs j ne nadutosti, da mu ee odločil, da šega sina k sebi, nadel nalogo, da _________ da bom mož. Da aa bi e sinom mogla ns lep način pogovoriti, so bili vsi poskusi zaman. Niti poslušati me ni ho- tel. Tako se ji nama mrftnja stopnjevala med od dne do dne. niso učili. Vsled tega me je oče vzel od tistega gospodarja, da eem lahko šel v šolo v Metliki, kjer so v tretjem razredu poučevali nemščino. Takrat sem bil že v 12. letu in v Suhorju sem zamudil skoro dve leti, dasi sem bil v četrtem razredu, v Metliki pa sem moral nazaj v tretji razred. Tako sem bil eden najstarejših v tistem razredu. Dobro se spominjam sošolca Molka, urednika Prosvete, ki ja bil v istem razredu. Tisto leto je bilo zadnje moje ljudske šole. Solo sem pustil in šel služit k Ogulinovim v Metliki za pastirja, nadaljeval pa sem le ponavljalno šolo ob četrtkih. S štirinajstim letom sem se šel učit za čevljarja k mojstru Ivanu Jerini v Metliki In sem oetal pri njem eno leto. Na prigovarjanje mojega strica, očetovega brata, so se moji starši preselili v Zagreb, a bil je tudi sam ubogi navaden dninar, bil pa je dokaj iznajdljiv in delo je lahko dobil, dočim je mojemu očetu te last-j nosti manjkalo. Vsled tega oče ni dolgo ostal v ZagreburDobil sem delo pri zidarjih in sem nosil opeko z več drugimi dečki. Delo ni bilo prenaporno, ker nas ni nihče priganjal. Imeli emo dovolj časa tudi za zvijanje ciga-retov, kadili smo pa kot turški paše brez nadlegovanja. Tudi plačo emo imeli "veliko" — celih 60 krajcarjev za 10 ali 12 ur dela na dan. (DsUe sratsaaltš.) preteno čezmerno domlšljavoet iz njegove osemnajstletns glave Zavedel sem ee, da mu je mat vcepila v njegovo otroško dušo s golega zaničevanja do Gomi-kovfh močne kali sovraštva, k ao sedaj vzniknlle In Izbruhnile is njegove zmotne domišljije. MoJa žena me nI zaničevala; ljubila me je in jas njo, mojih sorodnikov pa nI mogla prenašati. Najina zakonaks ljubezen bi šla vzdršema naprej, ds el niso drugi nsdell nalogo, ds ssne-eejo med naju raador, ker ae često pripeti pri mnogih ljudeh. Pa čemu vem to pripovedujem? Človek nsjrajši pove tisto, ki mu najbolj lešl na srcu. Bilo je pred več leti, ko sem Živel v Montanl. Prejel eem pl-S od lene. kateremu je pri-djala neko plemo. ki ga je dobila la Amerike od neke prijazne o-ssbe. katera me je najgrše očrnila. Vss bi bila moja lena prenesla. kar je bilo nanlssnegs proti msn I v tistem dičnem pismu NI ps mogls prenesti tistega, ksr je pisalo o nekih de Končno je odšsl k evoji teti, ma terini eestri/V Butte, Montana. Ni mu šlo pd njegovem načrtu, kakor si je predstavljal v svoji nsdutostl in domišljsvosti. Ko je odpotoval,'js imel v žepu o-krog 280 dolarjev. Pozneje je I-mel nekaj neprillk s sodnijo, a se je vee dobro Isteklo, obenem pa eo mu le delo jpreekrbeli v Seattlu, Washington. Tako je po lastnih Izkušnjah ftivljenja fant polagoma epozhal vee položaj in malo ee je sramoval, ker je bil "tak" proti mani. Oprijel ee dela ln ameriškega življenja med tujimi ljudmi. 8 tem eo ee od-nošaji med nama zaključili. To je zadnji del mojega življenja. Rodil eem se ns BoAakovem pri Metliki v hiši pri Stepanovih leta 1880 na majhnem In zadolženem posestvu, ki je bilo prodano oeem let po mojem rojetvu. Kupil ga Je moj kretni boter Jure Kozjan is lete vaei. Moj oče je odšel v Ameriko, meti ps se je kmslu potem, ko je bilo po-eeetvo prodano, preselila z otroci v Metliko. Ostala je brez denarja in brez sredstev. Oče je is Amerike v presledkih poslal kakšen dolar, nikdar ptf večje vs*» te. Po enoletnem bivanju v A-merikl ee je vrnil euh in bres veegs. Cemu nI odtdl dlje, ds bi vssj nekaj poslsl ln pozneje prinesel večjo vsoto domov, ne vem. Vaščani ps eo seveda o nJem i-mell svoje pomisleke, ki nieo biU prijetni. Bil Je evojevrste fanatik. predvsem verski fanatik. Zaverovsn Js bil Udj v cesarja Veroval je le v*fl!fcko katolt ško vero In v cesarja, vee drugo nI bilo nič. Za tiste čase pa je bil dokaj učen, kajti poleg elo-venščine Je obvladal tudi nemščino. Včasi ea ja pripetilo, da eo naatale tožbe In da je vselej dobil, ker je la prej vedel, če bo zmagsl. Kljub njegovi učenosti js ostal reven in ubog. Ko mi js bilo 10 let. sem šel služit sa pastirja v Bušinjo vss pri Suhorju k Vklakovim. Služil sem eno leto in pohajal šolo v Suhorju. toda nemščine — do katere je moj oče toliko drtal—i Velika Nemčija in Podonavje (Nadaljevanje in konsc.) Donava sega e evojim Izvirom daleč na zapad. Ren in Donava eta izrezala evoje etruge na najvažnejših etikališčih narodnostnega, prometnega in gospodarsko političnega ozemlja Evrope. Gospodarji te zemlje lahko razpolagajo z bogatimi sslogsmi *jj japrovin, ki so bile in bodo zs ob-jefstoj narodov glavna osnova neoviranemu napredku. Narodnostni cilj, ki so si ga nemški zemljepisci-politiki zapisali na ščit, ko vključujejo v svoja interesna področja pokrajine, koder so se po naključju zgodovine raztreseno poselili Nemci, prehaja v primeru s prometno političnim in gospodarskimi težnjami Nemcev šele v drugem redu v pošte v. S priključkom Avstrije je Nemčija nadoknadila izgube zemlje, prebivalstva in si-rovin, ki jih je utrpela po ver-sajskem miru. Neposredno ali po plebiscitih je tedsj izgubils 70, 691 km* zemlje in blizu 6 milijonov ljudi. Izgubljene pokrajine, ki so se po svetovni vojni vključile v pravičnejšo sožitje državnih tvorb, je Nemčija zdaj nadomestila z Avstrijo in povečala svoje ozemlje na 664,666 km* površine, s skoraj 76 milijoni prebivalcev. Postala je tako druga država Evrope in po velikosti presegla za 8,666 km* Francijo. Obroč okrog daleč na zapad pomaknjenega slovanskega klina, Češkoslovaške, se je še bolj stisnil, Italija Jugoslavija in Madžarska so dobile za sosedo velesilo, ki je svoje južno-vzhodne meje prestavila ob ve-letoku 280 km dalje pred Bratislavo. 76 milijonski narod je odprl široka vrata v Podonavje ter dalje v črnomorski bazen, v katerega pritokih biva blizu 180 milijonov ljudi. Trgovinska mornarica Velike Nemčije bo poslej prometovaia po Donavi in posegla s kupčijsko podjetnostjo v področje, na katerem prevladujeta dve tretjini slovanskega živ-lja. Zemljepisno politično središče Nemčije, ki je iz svojega jedra zaman iskalo izhodišča ob Visli na vzhod, se je zdaj prestavilo proti jugovzhodu in poseglo v široki oklep slovanskega morja, sredi katerega je skupna usoda ob veletoku po naključju zgodovine naselila Madžare in Rumune. S tem so se odprle tudi Jugoslaviji dalekosežne smernice v notranji kakor vnanji prometni politiki. 1 Po priključitvi Avstrije se je na meje Jugoslavije prislonila že druga velesila. Na zapadne in severne mejnike Slovenije pritiska poslej 117 milijonov ljudi in na Karavankah se je Velika Nemčija približala Jadranu za 90 do 100 km! Se ne dvajset km imajo Nemci do Maribora, 89 km zračne črte od nemške meje leži Ljubljana, le nekaj nad 100 km Zagreb! Številčni pritisk na naše meje, to je količnik, ki ga dobimo, če delimo prebivalstvo Jugoslavije z onim naših sosedov, se je od prejšnjega 6.6 povečal skoraj za polovico — na 11.7! Kaj pomeni v obrambi domovine visok količnik vnanjega pritiska na meje, si lahko razlagamo lz primera, ko je imela Srbija pred balkansko vojno količnik 24.7, lete 1914 le 16.6. V obrambi domovine ima Jugoslavija zdaj večji količnik kakor Rumunija, z veliko slovansko sosedo Rusijo (11), Češkoslovaška 9. 2. Na slabšem od nas je Madžarska, katere količnik pritiska se je od 6 dvignil na 16.2. S pametno vnanjo politiko skušajo države pritisk sosedov PONDEUEK, 11, ap an 1 . na meje zmanjšati. NaakS nim državam PodonavjfT? pirajo nove naloge, ^ prednjačijo v prvi meri darsko-prometne smernic« kor Nemčija je tudi povojna a*" sija zvezala posamezna por££ med seboj In približala pro^i no zaledje morjem. S prekopi ba povezan promet med Kaspij^ in Črnim morjem, porečje Volu in Dona, Dvine in Dnjepra bodo spojili kanali z Baltikom in Cr. nim morjem. Preko velikih k zer so Rusi zvezali baltski pro. met z novo vojno luko, Murmae skim ob Sev. Ledenem morju i| Rumuni hite, da uresničijo n*. črt velikega kanala, ki bo ii Cr. ne vode h Konstanci »krajšal ?«. liki ovinek po Donavi. S posebni železniško tarifo je Poljaka pri. bližala svoj rečni promet češke slovaški luki Bratislavi in Odesi — primer, kako bi v bližnji bo dočnosti lahko tudi mi pritegsi li velik del podonavskega prom ta zapadno od začrtane bele črti na skici na naš Jadran. V stari monarhiji je že obste jal načrt, usmeriti rečni prons iz Podonavja na Reko. Budia peštanska vlada je nameraval izkopati prekop od Vukovara ni Donavi k Samcu ob Savi in n gulirati Savo do Siska, Kolpo d Karlovca. Pred leti je isti nab v jugoslovanskem prometna ministrstvu zaradi raznih okel ščin propadel. Kanal Vukor« Samac bi bil 67 km dolg in skr*) šal sedanji ovinek preko B« grada do Samca za 475 km! fl Donavi potrebuje zdaj jugosks ladja iz Beograda preko Cari grada do južne Italije 50 dol dni, po skrajšani poti po Sn in Železnici na Sušak bi potrt bovalo blago tja največ 8-1 dni. Kaj pomeni to za vredna blaga in kolikšen bi bil učim na vnanjih trgih, ei lahko p M s ta vi j amo. Kanal Vukovar-Šamac bi pri tegnil tudi mednarodni pro« naee. Tarifne ugodnosti na ii leznicah, kakršne poznajo ie Ci hi za prevoz blaga iz obdoisi skih prietanišč na Labo, bi pd bližale mednarodno blago pof vi in Kolpi ter dalje po žele na Sušak, ali po unski progi i Split in Sibenik za 659 milj rM ske plovbe! Z vstopom Velike Nemčije Podonavje nastaja tedaj na ji govzhodu Evrope nova dobeH spodarskegs izživljanja. II Severnim morjem, Kanal* Baltikom, Jadranom in Crjl morjem se je v vrsto držafvtie nil velikan, katerega mo*« pljuča bodo puščala poslej ■ dove svoje aktivnosti v ve smereh. Le majhna spr v ozemlju—toda prizadejana najobčutljivejši točki evropdf ga porečja! Zgledi Nemcev, eo svojo domovino povezali il sto prometno mrežo in njiM težnjs, izkoristiti vse prir*| dobrine izven držsve v koristi roda, pa nalsgajo slovanskim« žsvam še posebej dolžnost, obrambo vseh svojih prebil zabijo na vee, kar bi utegi neizbežno škodovati lepe™«* predku po vojni osvobojeni* ^ rodov.—Ivo Lspsjne. POSLUŠAJTE IJ PAUWDECHfS TRAVEL BUBEi Folklore Radio Prop* Every Suaday from 1 te Stati«« WWAE - 1*" Grapa španskih vojakov, ki so jih fašisti ujeli as f renti t vshe*' tf^