JDIJSKA KN rn a PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ig°_X. - Stev. 90 (2709) m Novi val razlaščevanja slovenske zemlje ima en sam cilj: polastiti se ob slovenski obali slehernega kvadratnega metra in odriniti nas od našega morja. Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, petek 16. aprila 1954. Cena 20 lir !Lskovm KOflFEREivcA k. POPOVIČA v astkarii Ameriški letalonosilki Ustanovitev balkanske sklenjena na ankarskih razgovorih Weben je le še pristanek Grčije - Izjava o tržaškem vprašanju » Predsednik alar bo obiskal Jugoslavijo - Maršal Tito pa bo v kratkem obiskal tudi Grčijo Carigrad pripravlja Titu danes svečan sprejem Ij^j, 15. — Državni tj p Za .^banje zadeve Ko-kla J?ovic' ki spremlja mar-* im l Ba obisku v Turčiji, danes popoldne v An-lljj , *i*kovno konferenco. •Pri™8'1" de3al: boj* sem želim izraziti ljl,t Zadovoljstvo, ker sem !ko T,ZI'-Va obiskal prijalelj- bi B Skupno z njeni- Idjetp e . mi državniki sode-šanj J11!1 Proučevanju vpra-!to . piranskega interesa, ta p0,° Pred dobrim letom 10 s Plsab trojni sporazum, trio a5, Zavedali, da ustvarja- jo ^ «t°raIkl bo traino ^ko pomembno vlogo, “Hoj borbi za ohranitev dov n6-.fn neodvisnosti naro-'»di žasia Ireh držav, kakor sv«t, ?!‘ev miru v tem tupebj afa- Njegov razvoj in 1«U, ?®seženi v preteklem Jbolje dokazujejo pra- vil Sli, ielovg^teb Predvidevanj. So-!PodatJe na političnem, go-Vsha o em’ kulturnem, pred-itiijj a aa vojaškem področju h dn,„ 2,avidljive rezultate, ki ki-ko tako stopnjo, da <‘ekvaIPredstaviiai° vz°r so-t,r0di»3U med državami in vSfp- . hi p0 avpma — je nadalje-jife rtn°V'a — ne tii bilo mo-** ^'.taksnih rezultatov, rsk’ sporazum ne bi ^ teženjih interesov k ki rt narodov. Zdi 10 Saše * ,'abko rečemo, da ^at tr* države dale za in !Tl naiveč, kar so mo-a sdto lahko v tem Llr°in^°P0lnOma radovoljni. fakti sP°razumom je ,|veta '? r miru v tera de-Ifei- W ne samo zrušil Ptni.6 težnje, marveč je ? in aZ^’ da smo priprav-V Bj>?bos°bni zaščititi in-L •tlnl • narodov v skladu S 5« interesi. V tej iiji a Predsednika Tita ""eblja vso globino že vzpostavljenih I odnosov ter ustvarja nove možnosti in perspektive*. «Razgovori, ki jih je predsednik Tito vodil s predsednikom turške republike Baja-rcm in z drugimi najodgovornejšimi turškimi državniki, piedstavljajo nov pomemben prispevek za razvoj trojnega sodelovanja in iskrenega razumevanja med Turčijo in Jugoslavijo. Razgovori so pokazali, da so naši pogledi skladni v osnovnih mednarodnih vprašanjih, kakor tudi v potezah za nadaljnje vsestransko razvijanje trojnega sporazuma. Predvideni so nadaljnji razgovori med tremi zunanjimi ministri o ukrepih za poglobitev našega sodelovanja. 2e zdaj je razvidno, da kljub velikemu napredku, možnosti sodelovanja še zdaleč niso izčrpane niti na kulturnem, niti na gospodarskem področju*. Ze zdaj moramo poudariti, da so med izmenjavo mišljenj med obema predsednikoma njihovi sodelavci sklenili, da Je treba‘trojni sporazum privesti k njegovemu naravnemu izhodu — k sklenitvi zveze. Preden pa začnemo iskati najboljše oblike in poti za tako zvezo je seveda potreben pristanek tretjega člana, t. j. Grčije*, je poudari! K. Popovič. Po svoji izjavi o trojnem sporazumu je K. Popovič odgovarjal na vprašanja novinarjev. Na vprašanje dopisnika AFP, ali članstvo - Grčije in Turčije v atlantskem paktu ne predstavlja težav in ovir za ustanovitev balkanske vojaške zveze in ali ni nerešeno tržaško vprašanje prav tako ovira, je K. Popovič dejal: «Iz moje izjave je dovolj jasno videti, da zainteresirane države ne sodijo, da bi bilo stanje takšno, kakršno omenja dopisnik AFP*. Potem je Popovič obvestil pik turške republike Bajar in predsednik turške vlade Menderes na povabilo predsednika Tita obiskala Jugoslavijo. V zvezi s tržaškim vprašanjem pa je dejal: »Razgovori o tem vprašanju se, vsaj po jugoslovanskem mišljenju, približujejo zadovoljivi rešitvi*. Sedanje stanje tržaškega vprašanja po Popovičevih besedah, nima nobene zveze s sklepom Jugoslavije in Turčije o spremembi ankarskega sporazuma v zvezo. Prav tako je Popovič dejal, da še ni določen datum obiska predsednika Tita v Grčiji, da pa bo maršal v kratkem obiskal to državo. Po večerji, ki jo je nocoj priredil turški’ zunanji minister Keprulu, je predsednik Tito odpotoval v spremstvu predsednika turške republike Eajara iz Ankare v Carigrad. Predvidevajo, da bo maršal Tito jutri predpoldne sprejel v Carigradu mestne zastopnike Po vesteh pripravljajo Carigrajčani maršalu Titu svečan sprejem. Maršal Tito, ki se je danes mudil 4. dan na obisku v Turčiji, je predpoldne sprejel zastopnike mestnega odbora Ankare, s predsednikom ankarske občine Aštinbasom na čelu. Z njimi se je zadržal neka; časa v razgovoru. Ankarski predstavniki so seznanili predsednika Tita z novim urbanističnim načrtom turške prestolnice, ki predvideva, da se bo mesto od 300.000 prebivalcev povečalo na milijon prebivalcev. Zatem je maršal Tito obiskal ženski institut za upodabljajočo umetnost. Tu si je o-gledal nekaj delavnic in se vpisal v knjigo obiskovalcev. Obiskal je tudi etnografski muzej. Povsod ga je ljudstvo pozdravljalo z navdušenimi aplavzi. Menderes je opoldne v hotelu »Ankara Palače* priredil svečano kosilo na čast maršala Tita. Udeležili so se ga člani maršalovega uradnega spremstva, jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Pavičevič in člani veleposlaništva. S turške strani - so bili prisotni predsednik republike Bajar s soprogo, predsednik narodne skupščine Koraltan, predsednik vlade Menderes, člani vlade, funkcionarji turškega zunanjega ministrstva in šefi diplomatskih zastopstev v Ankari. Po kosilu je maršal Tito izročil odlikovanje Jugoslovanske zastave I. stopnje predsedniku turške vlade Mende-resu. Pripravljanje ženevske konference LONDON. 15. — Dennis Al-len, pomočnik podtajnika v Foreign Officeu, ki so mu poverjena vprašanja Daljnega vzhoda in južnovzhodne Azije, se je včeraj zvečer odpeljal z Londona v Pariz, kjer se bo udeležil seje zahodnih izvedencev, ki pripravljajo skupno stališče zahodnih velesil na ženevski konferenci. Razgovori se bodo tikali predvsem In-dokine, ker so o korejskem prašanju že razpravljali v Washingtonu v odboru 16 držav, katerih čete so sodelovale v korejski vojni. Iz Seula pa poročajo, da je angleški poslanik na Koreji Walter Graham izjavil, da njegova vlada še ni sklenila, ali bodo pridružile ZDA ih Južni Koreji v sklepu, da re trajanje ženevske konference omeji na 90 dni. Graham je danes odpotoval iz Seula v London, od koder bo kot član britanske delegacije odpotoval Ženevo. novinarje, da bosta predsed-1 Predsednik turške vlade blJLLES JE «ZADO V OLJEN» ^svojim obiskom v Evropi ^Qv ostal čez ne-v uUes Prebral no-)> 'šlavr, naPrej pripravljeni “»o ’7aV, kateri pravi, da %S^0Jih , voljen» z rezul-15 > razm ndonskih ’-n Pa“ \ trJUje ?rov 0 Indokini Skleni,, * bo po njeyo’ '»to »Plini ženevska konfe-% SVobo! naPredek za f». da južnovzhodne U &Vq-- k Vo označuje Dul- Indokini tn sploš-VMikV A*W za «kata-Nih bi i.yP°*tala dokonč-t t.L a Indokma iz^ II di* o* svojim obiskom v Londonu in Parizu dosegel ((znatne rezultate*. Nevv York Herald Tribune* zatrjuje, da se državni tajnik vrača v ZDA s poveččanim u-gledom in da sta «njegova vztrajnost in njegova želja, da se doseže kompromis, orno- vna -• *- G gočila, da je bila preprečena |s ^y0, “aPrfl , pnpravlje-|resna grožnja nesporazuma ’* ’ med zahodnimi velesilami*. Članek nadaljuje, da je zavezništvo med tihomorskimi deželami ((pripravljeno postati resničnost*, če bi ženevska konferenca doživela neuspeh. List zaključuje, da je Dulles pokazal «lep primer diplomatske umetnosti*. Tudi «New Tork Times* je istega mnenja in pravi^ tudi, da bi sporazum, sklenjen z Londonom in Parizom glede obrambe azijskega jugovzhoda, «moral združiti zahodne velesile in Daljni vzhod, ne glede na vero in raso, kar bi zelo škodovalo komunistični propagandi o zahodnem kolonializmu*. List zaključuje, da bi to zavezništvo dalo Franciji v primeru potrebe možnost internacionalizacije indokit ajske-ga spopada in obenem okrepitve lastnih položajev. Tudi francoski tisk je v glavnem ugodno sprejel rezul- tate • pariških razgovorov ameriškega državnega tajnika, vendar z drugega stališča. «Vsaj enkrat lahko izrečemo priznanje naši diplomaciji,* piše neodvisni socialistični «Combat.» tn nadaljuje, da se je moral Dulles očitno odpo-»vzelo pogum I vedati svojemu namenu, s Jla .Pohlepu pol katerim je zapustil \Vashing- K .t4 •Ittff 1«, z.. . _ _ — - v JUi e f o r 1 I is o rt Izjava dodaja, da *«l!tie 4e .»tft S«0'! d^vni tajnik *a zn, . so sa mož-?Vi', ki 1 .ezni-štvo desetih i! N orlbll» podobno Su t>leEou,l?lzacih. poveča-m P* razK°vorih v iti «_ sodil.'10 ^iani že pri-i , 4'wJyan^ v predlo-*Ud/ m zavezništvu pinsK1 Pred-d ^ay sporočil, da Srlf so,i7n načelno pri-1 ^v>»a»mVati- Končno ^Su^tv0m"e" !- da bo . ar*zu. Pn tem jvižnovzhodno h I« ^Su6ga Vtedntn° v začetk,J v'pu odpotoval ^eoi'giji, kjer Sfj, *°tirt PreHt j Počitnicah, j Orvj, °nskih . edn'ku o svo-CWas, Panskih raz- Pa porofiaj°, '■tl d« iih d«6?1 ,ain>štvu L0v»e skneh «*t*nov. vda p*ne, katerih ;aj0 iiačn na,ikrajšem konkretnih ikS ŽQ°vzhort ev. .ln de' ai °rganj, °azijske o- ton namreč da bi storil podpisati Bidaultu in Edenu «res' a. VH H»°,rk T?mWyortka lista, ** Trihf” in »New Pišeta, Co®ter Dulles no svarilo*, naslovljeno na Peking. Na drugi strani, pravi Ust, se ne zdi, da bi Dulles uporabljal ona izsiljevalna sredstva, kot na pr. odložitev dajanje pomoči tujini, ki so jih zahtevali nekateri nervozni ameriški parlamentarci. «Combat» nadaljuje, da je Edenov odpor olajšal Bidaul-tovegu in da sta oba evropska ministra govorila zelo podobno govorico. O predloženem obrambnem načrtu za Južnovzhodno Azijo pa sodi «Combat.*. da ni brez nevarnosti za Francijo, ker bi u-tegnil pomeniti seno izmed sredstev, s katerimi poskuša ZDA spraviti v svojo vplivno področje one dežele, ki bi jih Pariz rad obdržal v okviru Francoske unije.* List zaključuje, da je zdaj na vrsti Moskva, da spregovori, ((Nedvomno je, pravi (iCombat*, da bodo Amerikanci šli v Ženevo globoko prepričani, da ta konferenca ne more roditi ničesar dobrega; njeni neuspehi bi omogočili, da izkopljejo vse one svoje načrte, tudi ultimat, ki sta jih Anglija in Francija začasno uspeli pokopati. London in Pariz pa pričakujeta, zaključuje list, da bo kakšna nova presenetljiva sovjetska pobuda nenadoma omogočila na Daljnem vzhodu pomiritev, ki ne bi pomenila poraza za Zahod. Konservativni ((Figaro* pa zatrjuje, da je na DuUesovem potovanju prevladala francoska teza. Kominformistična risi|aiishn-wiBarmsiiei*HSlsilčn Irme Demokristjanska desničarska trojka Pella-Togni Andreotti se zavzema ob po6 pori Vatikana za „enotno nacionalno gibanje", ki bi obsegalo tudi faiiste Guareschi obsojen v Milanu na De Gasperijcvo tožbo na leto dni zapora RIM, 15. — Milansko sodišče je danes obsodilo odgovornega urednika fašističnega lista «Candido» Guareschija na eno leto zapora in na 100.000 lir globe, na eno liro simbolične odškodnine De Gasperi-ju ter na povračilo sodnih in ostalih stroškov, ki znašajo približno 200.000 lir. Obsojen je bil zaradi ((obrekovanja, ker je objavil dve pismi z De Gasperijevim podpisom, v katerih naj bi bil De Gasperi 1943 zahteval od Angležev, naj bombardirajo Rim. Sodišče se je prepričalo, da sta pismi ponarejeni, čeprav ni dovolilo, da bi prej povedali svoje mnenje o avtentičnosti rokopisa strokovnjaki. Prav zaradi tega italijansko javno mnenje, ni do kraja prepričano, da sta pismi ponarejeni in na splošno se misli. da je De Gasperi z obsodbo Guareschija dosegel le Pirovo zmago. Fašist Guareschi se je vsekakor poslužil objave pisem v cilju politične borbe proti Krščanski demokraciji, brez dvoma pa tudi proti vsemu delovanju tedanjega «Comitato di liberazio-ne nazionale*, v katerem so sodelovale in delovale tedaj v ilegali vse protifašistične stranke. Prav zaradi tega bi bilo nujno, da bi De Gasperi pristal na pregled pisem po strokovnjakih, kar bi pomenilo večje jamstvo, da so pisma v resnici falzifikat. Ze včeraj je eden izmed Guareschijevih branilcev iz protesta zapustil obrambo prav zaradi tega, ker je sodišče odklonilo vse zahteve o-brambe po pregledu strokovnjakov in po zaslišanju raznih uradnih oseb, med katerimi je tudi nekaj generalov in polkovnikov Obveščevalne službe armade italijanske republike (Sl FAR) ter demo-kristjanskega prvaka Andreottija, Mattea in drugih. Danes pa iz protesta celo sam Guareschi osebno ni prišel na razpravo, temveč je napisal predsedniku sodišča pismo, v katerem pravi, da pač nima ničesar več povedati in da zaradi tega njegova navzočnost ni potrebna. De Gasperi je o procesu govoril pokrajinskim voditeljem Krščanske demokracije ob navzočnosti večjega števila demokristjanskih parlamentarcev. V svojem govoru je skušal dokazati pravilnost svojega ravnanja, pri čemer se je hvalil, da je s tem branil tudi upravičenost ravnanja italijanskega odporniškega gibanja med vojno pred fašističnimi napadi. Rekel je, da je hotel preprečiti, da bi se ustvarila «legenda okrog tistih časov in da bi se začelo razpravljati o zakonitosti od- Latentna kriza francoske vlade zaradi vprašanja ratifikacije EPS Šele po težavnih pogajanjih, ki so trajala vso noč. je bila dosežena kompromisna formula, ki je odložila izbruh vladne krize • Nezadovoljstvo francoskega tiska s konvencijami o angleški pridružitvi E0S - Kmalu tudi ameriška izjava o jamstvih obrambni skupnosti ? WASHINGTON, 15. — V mashingtonskih krogih potrjujejo tvesti, lo ameriška vlada v jcratkem izdala izjavo, ki bo jamčila obstanek ameriških čet v Evropi. V dobro poučenih krogih dodajajo, da bi utegnila biti ta izjava objavljena že jutri. Vendar je bil predstavnik Bele hiše glede tega zelo rezerviran. Pred novo ofenzivo pri Dien Bien Fuju? SAIGON, 15. — Današnje poročilo francoskega vrhovnega poveljstva govori o večurnem ogorčenem boju med močno francosko izvidniško skupino in vietminškimi oddelki približno 2 km od Dien Bien Fuja, do kamor je izvidnica prodrla, zvečer pa se je spet vrnila v postojanko. Ves dan je vietminško topništvo obstreljevalo utrjeno postojanko Dien Bien Fu in zlasti koncentriralo ogenj za severozahodno stran. To topniško delavnost razlagajo kot uvod v bližnji nov splošni napad, na katerega se viet-minški oddelki pripravljajo tudi s kopanjem izhodiščnih jarkov mnogo bliže francoskih obrambnih postojank kot doslej. Francosko letalstvo je nadaljevalo z odmetavanjem živil, orožja in municije s padali, medtem ko so bombniki in lovci napadali vietminške koncentracije čet in artilerijska gnezda okoli Dien Bien Fuja. Radioaktivne ladje in radioaktiven dež na Japonskem OSAKA, 15, — Včeraj so ugotovili, da je japonska kito-lovska «Tonan Maru*. ki ima PARIZ. 15. — Vprašanje evropske obrambne skupnosti je še enkrat spravilo francosko vlado v zelo resen položaj, ki ga tudi kompromisna formula. sprejeta na današnji seji Lanielove vlade, ni dokončno rešila. Vlada je namreč razdeljena v dve stranki, od katerih se ena zavzema za ratifikacijo evropske obrambne skupnosti, njen glavni predstavnik pa je zunanji minister Georges Bidault, druga pa nasprotuje ratifikaciji; do včeraj je bila sestavljena predvsem iz ministrov obeh golističnih skupin, včeraj pa se ji je pridružil tudi radikal-no-socialistični finačni minister Edgar Faure. Zdi se, da uživa ista skupina tudi vsaj delno podboro drugega radi-kalno-socialističnega predstavnika v vladi, notranjega ministra Leona Martinaud-Depla-ta. ter obeh neodvisnih ministrov Chastellaina in Jacqui-nota. Po današnji vladni seji je bilo objavljeno poročilo, ki naznanja, da bo francoska vlada ■ zahtevala 18. maja na konferenci predstavnikov parlamentarnih skupin, naj se podvzame vse potrebno, da se začne debata o ratifikaciji evropske obrambne skupnosti, če bodo medtem končana pogajanja o francoskih predhodnih pogojih; debata bi obsegala tudi vprašanja britanskih in ameriških garancij, sporazuma o Posarju, dodatnih protokolov ter bonnskih pogodbenih sporazumov z Zahodno Nemčijo. Poročilo z vladne seje zaključuje, da je vlada poverila zunanjemu ministru nalogo, da sporoči državam, s katerimi se vodijo pogaja- nja o teh vprašanjih, interes, ki ga vlada pripisuje skorajšnjemu odgovoru na francoske zahteve; ta odgovor naj bi bil tak. da bi omogočil debato o ratifikaciji EOS. Današnji vladni seji, ki je bila na Elizejskih poljanah, je predsedoval sam predsednik republike Rene Coty, pred sejo pa so se pogajanja z raznimi političnimi skupinami vlekla vso noč. Poročilo z vladne seje kaže, da je prišlo do kompromisa med obema skupinama v vladi, od katerih je prva pod Bidaultovim vodstvom zahtevala, naj se 25. maja začne debata o ratifikaciji pariške pogodbe, druga pa je nasprotovala določitvi kakršnega koli datuma za debato o EOS. Za ta kompromis je bila potrebna dolga in trda bitka, kajti še včeraj zvečer so golisti. grozili z izstopom iz vlade, kar bi pomenilo vlačfno krizo. Od petih popoldne do dveh po--noči so se pogovori nadaljevali brez prestanka. Predsednik republike se je približno eno uro razgovar-jal z golističnimi ministri in predsednikom njihove parlamentarne skupine. Ob istem času je Laniel sprejel v palači Matignon najprej oba ministra MRP Bidaulta in Teit-gena. nato radikala Faura in končno golistično delegacijo. Kmalu nato sta Laniel in Bidault odšla na Elizejske poljane, kjer sta imela dolg razgovor s predsednikom republike Sledili so novi razgovori med voditelji ljudskih republikancev na eni strani in golistov na drugi strani. Ob dveh ponoči se je Bidault še posvetoval z nekaterimi svo- jimi kolegi in voditelji MRP mo v zunanjem ministrstvu ra Quai d’Orsay. Največje presenečenje v pogajanjih je bila izjava ministra Faura, ki je dejal, da se mu ne zdi niti primerno niti potrebno določiti dar> za začetek debate o. EOS še pred ženevsko konferenco. Radikali so sklenili o-stati nevtralni v tem sporu z golisti in ljudskimi republikanci. neposredno sodelovanje Anglije v EOS pomenilo protiutež nemškim divizijam. V Bonnu so predstavniki za-hodnonemške vlade izrazili svoje zadovoljstvo o angleškem sodelovanju z EOS. Nemški komisar za državno varnost Theodor Blank je izrazil danes upanje, da bodo «v nekaj dneh tudi ZDA dale porniškega gibanja*. V istem govoru se je De Gasperi dotaknil tudi vesti in govoric o ustanavljanju novega «gibanja nacionalne e-notnosti* (Movimento di unio-ne nazionale), v zvezi s katerim omenjajo vidne predstavnike demokristjanske desnice, namreč Pello, Andreottija in Tognija. De Gasperi je dejal, da izven krščanske demokracije ni potrebno iskati «kulta nacionalnih čustev* in da ne verjame, da bi kdo resno hotel ((bodisi izven stranke, bodisi v stranki sami ustvarjati diskriminacijo patriotizmu, ki bi žalila vsakogar, ki zaradi e-notnosti te diskriminacije ne bi sprejel*. Tolažil je navzoče, da gre za govorice, »morda celo zlobne*, ne pa za resno zadevo, kajti krščanska demokracija »je zares nacionalna stranka*. Na drugi strani pa je revija »Epoca* objavila’ izjave omenjenih treh voditeljev demokristjanske desnice. Andreotti pravi v teh izjavah, da se mu bližnje nove volitve ne zdijo potrebne in da je treba sedanjo vladno večino razširiti, kajti «kot demokristjanska stranka zaradi sodelov. nja socialistov in liberalcev v vladi ni postala ne socialistična ne liberalna, tako tudi ni nujno, da bi postala monarhistična, če bi v vladi sodelovali monarhisti*. Pella pa pravi, da je DC steber demokracije v Italiji in da mora zbirat; okrog sebe podporo ne le z desne, temveč tudi z leve. Pella niti ne zanikuje obstoja «gibanja nacionalne enotnosti*, pravi pa, da ni njegov član, čeprav sedi, da bi to gibanje ((utegnilo opraviti koristno delo*. Togni pa trdi, da je DC v Italiji v nevarnosti, da postane nekaj podobnega kot francosko republikansko gibanje, ker da je izgubilo prevladujoči katoliški značaj. Kot priiVl. milanski »Corrie-re della Sera*, uživa to desničarsko gibanje podporo v določenih vatikanskih krogih, med '“katerimi se zanj zlasti vidno zavzemajo jezuitski pater Messineo. msgr. Ronca, znani pater Lombardi in nekateri vodilni člani Katoliške akcije. Zagovorniki desne orientacije med demokristjani so po- m . ’ n m -.j- wmS I • ... v 'V J* Srt- s 'A. /• . ■ * Bitka za Dien Bien Fu: francoski padalci se po pristanku približujejo zbornemu mestu v obkoljeni postojanki, kjer bodo okrepili posadke. Razni faktorji, predvsem potek bitke v Indokini in bližina žeuevske konference, so začasno preprečili krizo, ki u-tegne kljub vsemu tudi vsak čas ponovno izbruhniti. Nevarnost krize ostaja latentna. Parlamentarna skupina U-RAS (bivši golisti je sklenila sestati se prihodnji četrtek, da bi sklenila o tem, ali naj še sodeluje v vladi. Golisti so tudi izdali poročilo, ki zatrjuje, da je Francija »ogrožena zaradi lažne aniei’ške garancije, lažnega sporazuma 0 Posarju in pritiska, naj se ratificira absolutno nesprejemljiva pogodba o EOS*. Golistično poročilo nadaljuje, da zaskrbljenost povečuje nekaj faktorjev, med drugim sprejem ustavnih sprememb v Zahodni Nemčiji, ki omogočajo nemško oborožitev, podpis konvencije, ki določa ((prazen videz britanske pridružitve k EOS* in «tuji vplivi, da se ženevski konferenci vnaprej onemogoči uspeh* (verjetno namigovanje na razgovore med Dullesom in Bidaultom). Dejansko je od vsega fran-coskega tiska edinole »Figaro* ugodno sprejel konvencijo, ki določa način angleške pridružitve evropski vojski. Vsi ostali listi poudarjajo, da je Anglija praktično dala na razpolago morebitni evropski vojski le eno samo tankovsko divizijo, da pa sicer konvencija samo ponavlja, z nabl~ stvenimi spremembami, ukrepe in sporazume ki jih vsebuje že atlantski pakL Levi list »Liberation* omenja pogoje, ki jih je postavila francoska socialistična stranka za ratifikacijo pariške P°S°“" be in pravi: »Nobena na oblast, ki bo imela naddr-žavna pooblastila, ne bo mogla izvajati nad evropsko o-brambno skupnostjo onega demokratičnega nadzorstva, ki ga zahtevajo socialisti. Za obstoj oblasti, ki hi lahko ustregla temu pogoju, bi bilo potrebno neposredno angleško sodelovanje: potrebna hi bila Evropa 15 držav. Evropa EOo pa ostaja majhna Evropa se-stih držav, v katen bodo prevladovali Nemci*. Tudi angleški tisk posveča danes večino komentarjev Edenovemu poročilu o jamstvih, ki jih je Anglija pripravljena dati Franciji, da bi olajšala uresničenje načrta o evropski obrambni skupnosti. «Times» sicer poudarja neprecizno ohlapnost izražanja angleške Bele knjige o tem vprašanju, sodi pa, da je Anglija šla tako daleč, kolikor je le mogla, pri pridruževanju svojih čet evropski vojski. List pa pripominja, da je EOb na žalost mnogo prej postala simbol kot resničnost in da predstavlja za mnoge Francoze simbolično ločitev Anglije od evropske celine. List priznava, da te konvencije pome-jnijo mršavo tolažbo za one 1 Francoze, ki sodijo, da bi sa- EOS ista jamstva, ki jih jel stali zlasti delavni Vdaj, ko^je J~ ■ pred durmi kongres demo- včeraj dala Anglija* in da se bodo »slovesno obvezale, da ne bodo umaknile svojih čet iz Evrope niti jih številčno ali kakovostno oslabile, če se ne_ bodo prej posvetovale z državami članicami evropske obrambne skupnosti*. Sernjonov In suverenost Vzhodne Nemčije BERLIN, 15. — Sovjetski visoki komisar v Nemčiji Vladimir Sepijonov je poslal voditeljem zahodnih vojaških misij, akreditiranih pri bivšem medzavezniškem kontrolnem svetu pismo, v katerem obvešča, da se bodo zaradi sovjetske dodelitve suverenosti vzhodnonemški republiki morale odslej zahodne misije obračati neposredno na vzhodnonemške oblasti za vsa vprašanja, ki se tičejo Vzhodne Nemčije. krisljanske stranke. Zdi da bi radi na kongresu prodrli s svojo tezo in s tem povzročili preorientacijo vse de-mokrist.ianske politike v smislu svojih želja. Ce se to ne b; posrečilo, v rimskih političnih krogih ne izključujejo možnosti razkola v demokrist-janski stranki. Obenem pa j opozarjajo, da je v Belgiji podobna desničarska skupina, ki se je odcepila od krščanske socialne stranke, doživela na nedavnih volitvah skrajno klavrn polom in obenem verjetno prispevala k precejšnjemu zmanjšanju glasov za preostali del krščansko-socialne stranke. LONDON, 15. — Angleška spodnja zbornica je sklenila, odložiti zasedanje od 16. na 27. aprila zaradi velikonočnih počitnic. Zarubin odpotoval na poročanje v Moskvo NEW YORK. 15. — Sovjetski veleposlanik v Washingto-nu Zarubin se je včeraj z letalom odpeljal v Moskvo, kamor so ga poklicali na posvetovanje. Ob odhodu je izjavil, da ne ve, ali bo sodeloval na ženevski konferenci, niti koliko časa bo ostal v Moskvi. Odvzem državljanskih pravic bivšim egiptovskim ministrom Sklep revolucionarnega sveta in vlade o desetletnem odvzemu državljanskih pravic krivcem za korupcijo v Egiptu KAIRO, 15. — P« skupni seji revolucionarnega sveta in civilne vlade, ki je bila včeraj zvečer, je minister za narodno usmerjanje Šalah Salem izjavil, da bodo vsem ministrom, ki so bili člani vlad med 6. februarjem 1942 in 23. julijem 1953 in ki so pripadali vafdistični, liberal-no-ustavni in saadistični stranki, za deset let vzeli državljanske pravice. Šalah Salem je napovedal tudi čiščenje v egiptovskem tisku Med bivšimi člani prejšnjih egiptovskih vlad, lei jih je Šalah Salem obtožil korupcije in zločinov proti pravicam naroda in ki jih bo prizadel ukrep odvzema državljanskih pravic, so tudi predsednik državnega sveta Ab-dei Razak El Sanhuri, bivši vafdistični zunanji minister Mohamed Šalah El Din, (jivši vafdistični notranji minister Fuad Serag El Din, bivši ministrski predsednik in predsednik saadistične stranke Ibrahim Abdul Hadi in druge vidne osebnosti. V izjavi, ki jo je izročil tisku, poudarja Šalah Salem, da so stranke, ki so bile na oblastj pred revolucijo (vafdi-stična, liberalno-ustavna in saadistična), izvajale »odločilno akcijo pri korumpiranju egiptovskega političnega življenja*. Izjava dodaja, da morajo ministri teh Stranj zdaj prevzeti odgovornost za svoja dejanja in da jih je treba odstraniti iz javnega življenja iiza debo, ki bo zadostovala, da se izbrišejo vsi sledovi korupcije in da se vzpostavijo temelji zdravega režima*. Britanski glavni stan v E-giptu pa je danes zvečer sporočil, da je bila britanska motorizirana patrulja včeraj ponoči napadena pri El Balahu. nekako 30 km severno od Ismailije, na cesti, ki vodi v Port Said. Tik pred avtomobilom, v katerem se je vozila patrulja, je eksplodirala po radiu sprožena mina, takoj nato pa so neznanci začeli streljati in vrgli ročno bombo. Patrulja je odgovorila z ognjem. Žrtev ni bilo. PRIMORSKI DNEVNIK — a — 16. aptUa M5* UPOMUIHKI »NEVI Na današnji dan je bila leta 1945 sestavljena v Skopiju prva vlada Ljudske republike Makedonije. DANES, petek 16. *Prl1* Benedikt, Bozislaya od Sonce vzide ob 5.19 in.za ^ n, 18.52. Dolžina dneva »A t08i vzide ob 17.28 in zaton e JUTRI, sobota 17. ?Prlu Rudolf, Vitigoj _ ŽALOSTNI IZ G L E DI PRI REŠEVANJU STANOVANJSKE KRIZE Kljub povečanim polrebam manj sredstev za gradnje stanovanj V področnem proračunu za letošnje prvo polletje 140 milijonov manj kot lani za isto razdobje - Za ustanovo IACP le 600 milijonov, za ezule pa kar 250 milijonov V področnem proračunu za letošnje prvo šestmesečje je nakazano skupno za gradnjo stanovanj in za posojilo «A1-disio« 1 milijardo 245 milijonov lir (lani za isto šestmesečje 1 milijardo 385 milijonov lir). Iz teh sredstev bo zavod za ljudska stanovanja (IACP) dobil 600 milijonov lir, s katerimi bo lahko sezidal 232 stanovanj, 15 milijonov lir bodo dobili uslužbenci pošte in telegrafa. 25 milijonov železničarij. 250 milijonov ezulska organizacija za zidanje stanovanj ezulom, 300 milijonov pa so nakazali skladu za posojila «Aldisio», s katerimi bodo finansirali gradnjo 111 novih stanovanj. Gornje številke predstavljajo perspektivni načrt zidanja novih stanovanj na vseh področjih zidarske dejavnosti, ki uživajo denarno podporo državne oblasti. Iz primerjave z lanskim letom vidimo, da je bilo v letošnjem prvem šestmesečju nakazanih 140 milijonov lir manj kot lani. kljub temu, da se je stanovanjska kriza v zadnjih mesecih lanskega leta in letos zaostrila, Zaostritev stanovanjske krize nam najbolj jasno dokazujejo številke o prošnjan za stanovanje, ki jih je objavila komisija za dodeljevanje ljudskih stanovanj. Samo pri tej komisiji je bilo dose-daj vloženih nad 10.000 prošenj, od katerih je skoraj polovica zelo nujnega značaja, to pomeni, da je okrog 5000 tržaških družin, ki živi v nemogočih stanovanjskih prostorih in bi takoj potrebovale stanovanje. Da ne govorima o vseh onih družinah, ki sicer imajo streho nad glavo, ki pa živijo v pretesnih prostorih po dve in več družin v malih podstrešnih ali kletnih stanovanjih itd. Za vseh 10.000 in več vloženih prošenj pri komisiji za dodeljevanje stanovanj pa pri. de v poštev samo nakazilo zavodu za ljudske hiše, (IA CP) ki je dobil 600 milijonov lir. S tem denarjem, kot smo že omenili, bodo lahko sezidali 232 novih stanovanj, ki pridejo v poštev za dodelitev šele v prihodnjem letu. Ce upoštevamo, da bodo tudi za drugo šestmesečje nakazali zavodu za ljudske hiše skoraj enako vsoto denarja, piidemo do zaključka, da bo do konca prihodnjega leta ali pa najkasneje v prvih mesecih 1956. leta na razpolago za dosedanje prosilce največ okrog 500 novih stanovanj. Tej številki naj še dodamo 618 ljudskih stanovanj, ki bodo na razpolago letos ali pa najkasneje v prvih mesecih prihodnjega leta. Tako pridemo do končnega zaključka, da bo v dveh letih za 10.000 prosilcev na razpolago samo nekaj čez 1000 stanovanj. Iz tega sledi, da bo stanovanjsko vprašanje rešeno, če ostane samo pri tem številu vloženih prošenj, kar dvomimo, šele v bodočih desetih le tih. Zato moramo ponovno ti-gotoviti da so sedanja sredstva za zidanje ljudskih stanovanj nezadostna, upoštevajoč tako velike potrebe prebivalstva. Pri tem stanju stanovanjske krize in nujnih potreb domačega prebivalstva pa ne moremo iti mimo sredstev, ki jih določa področni proračun za zidanje stanovanj za ezule, ki kljub temu. da so vse do se-j daj in še vedno dobivajo na razpolago stanovanja zavoda za ljudske hiše, uživajo še posebno denarno nakazilo. Za to šestmesečje so dobili ezuli 250 milijonov lir, to je skoraj po lovica toliko vsote za zavod za ljudske hiše. Za ezule, k' so optirali za Italijo, je tako na razpolago mnogo več denarnih sredstev kot za Tržačane. Za ezule so v mestu,"v bližnjih predmestjih in v slovenskih okoliških krajih do sedaj zgradili cele nove stanovanjske bloke in cela naselja. To diskriminacijsko ravnanje proti domačinom traja od dneva, ko so rimski imperialisti začeli naseljevati v Trstu in na celotnem področju tisoče in tisoče ezulov v cilju raznarodovanja slovenske spodnje in gornje okolice. To nam dokazuje dejstvo, da so prav v slovenskih predmestjih in v slovenskih okoliških vaseh sistematično zidali in zidajo ezulske kolonije. Poleg tega, pa je v povojnih letih našlo zatočišče v Trstu in okolici na tisoče in tisoče družin, ki so prišle iz najrazličnejših pokrajin italijanske republike. Tudi te družine so bile in so favorizirane pri dodeljevanju stanovanj, ki bi morala biti dana Tržačanom. Vsa dosedanja stanovanjska politika iredentistov, ki odločajo o dodelitvah stanovanj je težila in teži za tem. da zagotovi priseljencem, poleg službe na škodo domačinov, tudi stanovanje, da se za stalno naselijo na našem področju in tako nasilno spremenijo etnično stanje cone A, vica trinajste plače, in sicer kot predujem na bodoča gospodarska zboljšanja. Sklep stopi takoj v veljavo. Izplačilo predujma državnim nameščencem Včeraj so vsem državnim uradnikom izplačali predujem v višini polovice trinajste plače. Tega predujma ne bodo odtegnili od 13. plače o božiču, ker se smatra za predujem na bodoče poviške plač. Irelje razdeljevanje podpor iz Sklada za zimsko pomoč Upravni odbor Sklada za zimsko pomoč sporoča, da bodo v prihodnjih dneh začeli s tretjim razdeljevanjem podpor. Podpore bodo tokrat deležni starčki od 65 leta dalje in ženske, ki so presegle 55 leto starosti. Podpore bodo deležni tudi družinski očetje. | ki jim pomagajo občinske podporne ustanove s stalnimi prispevki. Podporo v višini 4.000 lir bodo razdeljevali uslužbenci občinskih podpornih ustanov, ki bodo tudi poskrbele za poklic vseh prizadetih. stavnik predsednika Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Poleg teh sta v od boru še predsednik pokrajinskega zastopstva in pa župan. Iz tega sledi, da gre še za en odbor področnega značaja, v katerem ni nobenega predstavnika Slovencev, niti niso v njem zastopniki okoliških občin, predvsem devinsko-nabre-žinske, ki je na turizmu še posebej zainteresirana, saj so glavni turistični centri pri nas prav na področju te občine. Z dajanjem v zakup vseh ustanov bodisi tržaškega občinskega kot področnega značaja izključno Italijanom, ZVU samo nadaljuje politiko diskriminacije proti Sloven- Urišk trgovin za praznike Zveza trgovcev na drobno sporoča, da bodo v soboto 17. aprila lahko vse trgovine odprte do 21. ure, poleg tega pa se lahko trgovine z jestvinami odprejo popoldne eno uro prej kot običajno. V nedeljo IS. aprila bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30. V ponedeljek 19. aprila bodo zaprte vse trgovine in tržnice, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn od 8. do 13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30. Glava ribarnica kot tudi vse prodajalne rib bodo zaprte v nedeljo in ponedeljek. URNIK POSTNOTELE-GRAFSKE SLUŽBE Poštna uprava sporoča, da bodo v nedeljo 18. aprila vsi poštni uradi delali po prazničnem urniku. V ponedeljek 19. aprila bodo poštni uradi, centralni in lokalni, delali le dopoldne. Prav tako bodo raznašali po- što in pakete le dopoldne, medtem ko je izključen de-cem, ki se odraža na vseh i narni promet. Glavni telegraf-področjih javnega življenja. | ski urad deluje normalno. UPRAVIČENE KRITIKE IM NEZADOi/OLJSUJU PONESREČENA IZBIRA PROSTORA za kopališče in pralnico na Opčinah Pralnica bi morala bili sredi stare vasi, kjer mnogo hiš nima vode IACP bt morala na Opčinah zgradili nekaj hiš za potrebe domačinov Z Opčin nam pišejo: «Kot je bilo že najavljeno, se bo konec tega meseca odprlo na Opčinah novo občinsko kopališče in pralnica. Čeprav gredo dela h koncu, moramo vseeno ugotoviti, da so zgradbo za kopališče oz. pralnico zidali na zelo neprimernem prostoru, saj je oddaljena od vasi in tako zgublja na namenu, zaradi katerega je bila postavljena. Kopališče bo sicer po vsej verjetnosti delovalo, saj je edino v vasi in se ga bodo ljudje hočeš nočeš posluževali. Drugače pa je s pralnico, ki bi vsekakor morala biti nekje v središču stare vasi, kjer je mnogo hiš, ki so še danes brez vode. V stari vasi je še danes, toliko let po končani vojni, mnogo razvalin, ki so ostale od raznih bombardiranj. Ce bi te odstranili in tam napravili ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI VEČINE DELODAJALCEV Zopet zapostavljanje Slovencev in okolice Uradni list ZVU št. 10 od 11. t. m. objavlja upravni u-kaz št. 18 o imenovanju novega upravnega odbora ustanove za turizem v Trstu. V novem odboru je 15 oseb in sicer; odv. Slokovich kot predsednik podjetja za tujski promet v Trstu, Alberti, dr. Gi-rolamo in Scotti kot predstavniki Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, Elio Geppi kot predstavnik združenja hotelirjev, Dario Posto-gna kot predstavnik hotelskih uslužbencev, Gualtiero Skoff kot predstavnik potovalnih a-gencij, Emilio Paterniti kot predstavnik uslužbencev potovalnih agencij, Carlo Padoa, prof. dr Narcisio Sciolis in dr. Robert Hausbrandt kot strokovnjaki za tujski promet, dr. Luciano Persoglia, predstavnik conskega predsednika in dr. Giorgio Višal kot pred- STAVKA PEKOVSKIH DELAVCEV SE NADALJUJE TUDI DANES Včeraj popoldne so šli delavci po sestanku na DZ v sprevodu po mestnih ulicah Stavka pekovskih delavcev, ki se je pričela predvčerajšnjim zvečer, se je tudi včeraj ves dan nadaljevala. Stavkala je velika večina pekovskih delavcev. Ker pa je mnogo pekov kljub temu delalo s pomočjo svojcev, so kruh v marsikateri pekarni kljub stavki prodajali. Pekovski delavci so se prvič sestali že ob 4. uri zjutraj ter razpravljali o položaju sestali ob 9. uri. Sindikalisti so jim povedali, da se ni zgodilo medtem nič novega in da delodajalci vztrajajo pri svojem stališču. Delavci so se potem zbrali v sprevodu, ki je izpred sedeža Delavske zbornice krenil proti mestnemu središču, šel čez Veliki trg ob nabrežju na Trg Li-berta pred glavno postajo, kjer ima svoj sedež Združenje pekov. Tu so se delavci Sindikalni predstavniki so d f« časa ustavili natopa kre lavcem povedali, da delodajalci nočejo popustiti čeprav so sindikati znižali svoje zahteve od 300 lir na 100 lir predujma na bodoče poviške na dan. Hkrati pa so zahtevali tudi, da se norma kruha, ki ga mora zamesiti in speči vsak delavec, zniža na 90 kg. Delodajalci pa so na zadnjih pogajanjih, ki so bila na uradu za delo, ponudili samo 60 lir predujma za vsa^ delovnik specializiranim delavcem in 20 lir kvalificiranim. Po prvem sestanku so se delavci razšli in se ponovno nili proti Oberkankovemu trgu in se ustavili pred uradom zn delo. Nato so se ponovno ustavili pred pekarno Flajban v Ul. sv. Frančiška in demonstrirali proti trmoglavosti delodajalcev. Od tod so šli v Ul. Foscolo pred pekarno Go-mizelj. katere lastnik je predsednik Združenja pekov. Tu so se zopet dlje časa ustavili in demonstrirali, nato pa sc se okrog 11. ure dopoldne razšli. Pohoda se je udeležilo okrog 300 pekovskih delavcev, ki jih je spremljala policija. Zvečer ob 18. uri so se de- DVA MESECA PRED OTVORITVIJO LETOŠNJEGA VELESEJMA Na Jugoslaviji in Avstriji tudi letos teža velesejma Pogajanja za udeležbo so v teku še z Grčijo, Zahodno Nemčijo, Kolumbijo itd. - Nobenih večjih sprememb na velesejemskem prostoru Včeraj pokrili novo podružnico „Fial” Včeraj popoldne so na Čampo Marzio pokrili poslopje nove podružnice «Fiat». Poslopje, ki so ga začeli graditi lani v maju, zavzema 8.500 kvadratnih metrov površine, njegovo pročelje je dolgo 125 m, v širino pa meri 70 metrov. Za graditev so doslej porabili 16.000 delovnih dni. Nov sedež bo opremljen z najmodernejšimi napravami za popravljanje in oskrbovanje avtomobilov. Poleg sedeža in garaže bo v poslopju tudi veliko skladišče. Predvideva se, da bo poslopje popolnoma dokončano še letošnjo jesen. Odobren predujem občinskim uslužbencem Na včerajšnji seji conskega upravnega odbora so odborniki med drugim razpravljali tudi o sklepih tržaške občine, pokrajinske uprave. pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija ter tržaške in milj. ske občinske podporne ustanove glede dodelitve predujma nameščencem omenjenih ustanov. Kot je bilo že odobreno za nameščence državnih uradov, tako je conski upravni odbor tudi v teh primerih potrdil sklepe, da se prizadetim uslužbencem dodeli polo- Komaj dva dobra meseca je še do otvoritve letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma in postaja vprašanje prijav, in notranje ureditve velesejma vedno bolj aktualno. Prijave domačih, zlasti pa tujih razstavljavcev, so se sprva zakasnile zaradi znanih dogodkov okrog Trsta, vendar pif so se tujci pozneje vseeno prijavili in je stanje sedaj, po izjavah velesejmske uprave, celo nekoliko boljše, kot je bilo lani v istem času. Nekoliko je k temu pripomogel tudi ugodnejši datum otvoritve. Velesejmska uprava je tako že sklenila pogodbe za kolektivne razstave z Avstrijo in Jugoslavijo. Ti dve državi sta se kot običajno prvi prijavili in bosta sodelovali s sličnimi razstavami kot prejšnja leta. Jugoslavija bo tako zastopana z obsežno kolektivno razstavo v Palači narodov, z razstavo v paviljonu lesa, ki bo verjetno na istem prostoru kot lani i« s paviljonom, kjer bodo prodajali jestvine in pijače. Ta paviljon, ki zbuja zelo veliko zanimanje občinstva, bo tokrat nameščen za paviljonom «B» v skrajnem levem kotu vele-sejmskega prostora gledano iz glavnega vhoda. Jugoslovani so se sicer zanimali za stari prostor, kjer so imeli svoj paviljon že lani, a je ta menda že ' zaseden. Avstrijci bodo u-deleženi prav tako s kolektivno razstavo v «Palaci narodovi), sodelovali bodo na razstavi lesa in prodajali svoja značilna jedila. Poleg tega pa bodo številne avstrijske družbe prvič razstavljale posamezno v različnih paviljonih, kjer bodo lahko imele na razpolago več prostora. Pogodba za sodelovanje je poleg tega sklenjena tudi s Haitijem, ki prvič sodeluje na našem velesejmu in z Nikara-guo, Guatemalo, Kostariko, Hondurasom in Brazilijo. Uprava velesejma pa se sedaj pogaja še z Grčijo, Kolumbijo. predstavniki informacijskega urada Zapadne Nemčije in drugimi državami. Kot vidimo, bodo letos sodelovale v glavnem iste države, kot so v preteklih letih. Nova je samo uradna udeležba Haitija in verjetno sodelovanje Zapadne Nemčije. Razveseljiv je tudi povratek Grkov, Tti so že razstavljali na velesejmu in katerih lani zaradi raznih sporov in birokratskih zaprek hi bilo. Uprava velesejma ne pripravlja nikakih novih obsežnejših izprememb, niti večje preureditve velesejmskega prostora. Dokončno bodo edi- no uredili prostor za paviljonom «B» (kjer bo tudi jugoslovanski gastronomski kiosk). SELAD pa bo dokončno napravila vse provizorične ograje in jih nadomestila z dokončnimi. Poleg tega bodo popravili tudi paviljon «A», katerega je burja močno poškodovala tako, da bodo za popravilo porabili 3-5 milijonov lir. Tudi s tega stališča torej velesejem ne pripravlja presenetljivih novosti in lahko rečemo, da je dobil dokončno, zaključeno obliko. Drugače pa je z vprašanjem raznih zaprek pri uvoznih in izvoznih dovoljenjih, ki so bile v preteklih letih vedno kamen spotike in so preprečevale ugodnejši razvoj tržaškega velesejma in boljši trgovski uspeh. Formalna zagotovila ZVU so v preteklih letih v praksi le malo veljala in bi bilo treba letos že pred velesejmom dokončno rešiti vprašanje klirin-gov in z njimi zvezanih uvoznih dovoljenj. S kolesom jo je podrl Ko je včeraj dopoldne 61-letna Anna Mellina por. Comisso iz Ul. Biasoletto 51 pročkala cesto na križišču med Ul. Crispi in Ul. Timeus jc je povozil s kolesom Erne-sto Cuniello iz Ul. Galatti 14. Takoj ji je skočil na pomoč, nato pa odšel, z osebnim av tom so ponesrečenko odpeljali v glavno bolnišnico, ker si je pri padcu zlomila zapestje leve roke. Ozdravela 20—30 dneh. bo Zlat prstan ukraden v mlekarni Neznanci so se včeraj opoldne med opoldanskim odmorom vtihotapili s ponarejenimi ključi v mlekarno, ki jo ima 30-letna Ana Koren p. Mi-helj iz Ul. Revoltella 91 v Ul. Torrebianca 12 in odnesli 30.000 lir v gotovini ter zlat prstan. Skoda znaša približno 60.000 lir. Med čitanjem romana padla s 4 metre visokega okna Prijetno sonce je včeraj izvabilo 17-letno trgovsko pomočnico Nerino Vattovani iz Ul, Scoglio 47, kjer se je vsedla kar na okno obednice in se zatopila v čitanje verjetno zanimivega romana. Pozabila pa je, kje sedi, neprevidno se je premaknila in padla z višine 4 metrov na vrt. Pri padcu se je dekle pobilo po čelu in stegnu ter dobilo pretres možganov. Pa ni hudega, saj pravijo, da bo o-zdravela v 8 dneh, če ne bo komplikacij, kar ni verjetno, saj je še mlada. Zal ji pa bo, ker bo morala prav za praznike ležati v bolnišnici. Nezgoda na parniku Med delom %ia parniku »Albatrosu je 40-letni delavec Marcello Racolini nerodno vtaknil roko med dve kovi-nasti plošči in si precej ranil levo roko. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico in bo ozdravel v 10-12 dneh. Avto z 290.000 lirami ukraden v Ul. Palestrina Včeraj ob 1. po polnoči je 30-letni Alojz Dobrila od Sp. Magdalene 962 javil policiji, da je nekaj ur prej pustil mali tovorik «Fiat 500» z ev. tablico TV 25287 v Ul. Palestrina, ko pa se je vrnil, je opazil, da so mu ga neznanci ukradli. V avtomobilu je imel 15 kg kave. 290.000 lir v gotovini ter bančno nakazilo za 20.000 lir. Pojasnil je, da je vozilo last podjetja «Onga-rato», katerega je on zastopnik, in da znaša škoda skupno 810.000 lir. V isti noči so neznanci u-kradli rezervno kolo na tovorniku «FIAT 508» z ev. tablico TS A 5461, last podjetja «Quintavalle & Santini«, ki ga je 38-letni šofer Ricciotti Santini pustil za nekaj časa v Drevoredu XX. septembra. Skoda znaša približno 15.000 lir. V Ul. D’Azeglio pa so včeraj okrog 9 neznanci ukradli mali voziček, ki ga je pustil 48-letni Italo Basaldella iz Ul. Industria 11 v neki jami, ko je kopal za kanalizacijo. Skoda znaša 15.000 lir. lavci ponovno sestali na sedežu Delavske zbornice. Tu sta jim govorila Fabbricci za Delavsko zbornico, za ES pa je prišel na sestanek Radich. Po daljšem razpravljanju so sestavili poziv na pekovske delavce, naj nadaljujejo s stavko. Hkrati pa so pozvali tiste delodajalce, ki bi hoteli na lastno roko sprejeti zadnje zahteve Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, naj pridejo v Ul. Zonta ter podpišejo ločen začasen sporazum, kar se seveda ne sklada preveč s pozivom, naj delavci vztrajajo v stavki. Sindikalisti so med drugim tudi pozvali delavce, naj se borijo zato, da dosežejo iste pogoje kot pekovski delavci v Italiji. Danes zjutraj ob 4. uri se pekovski delavci zopet sestanejo, prav tako se pričakuje za danes zvečer nov sestanek. Consko predsedstvo pa je v zvezi s stavko pekovskih delavcev izdalo naslednje poročilo; «Glede vesti, ki jih je objavil tišk o posledicah stavke pekovskih delavcev, lahko consko predsedstvo zagotavlja. da je peka kruha, potrebnega prebivalstvu, zajamčena. Čeprav lahko torej nastanejo težkoče glede razpoložljivosti kruha v posameznih prodajalnah, se v celoti ni bati, da bi prišlo za časa stavke do občutnega pomanjkanja kruha. S tem poročilom, ki hoče ohraniti videz nepristranosti in značaj pomiritve potrošnikov, je consko predsedstvo dejansko podprlo peke in skušalo posredno vplivati tudi na pekovske delavce, da se odpovedo stavki kopališče in pralnico, tedaj bi storili koristno delo: kopališče in pralnica bi bila ljudem bolj dostopna, poleg tega pa bi tudi vas pridobila na zunanjem licu. Kdo ve, zakaj delajo vse tako brezglavo? Najprej so govorili, da bodo zgradbo za kopališče zgradili na prostoru, kjer je bila prej kaplanija, potem na Brdini, in končno so jo sezidali prav tam, kjer je prostor najbolj neprimeren. Po drugih občinah, kjer občinske uprave sodelujejo z občani, se take stvari ne dogajajo. Nobeno važnejše delo se ne opravi, ne da bi se prej posvetovalo s prebivalstvom. In tako bi moralo biti tudi pri nas! Ljudstvo samo najbolje ve, kaj je treba storiti v blagor prebivalstva in kako je treba storiti, da bodo vsi zadovoljni. Medtem ko tržaška občina po eni strani nesmiselno trati denar za svoje politično-biro-kratske «potrebe». pa ne najde denarja za rešitev problemov, ki postajajo iz dneva v dan bolj pereči. Na Opčinah, ki so bile med zadnjo vojno zelo poškodovane, je huda stanovanjska kriza. Kljub očitni potrebi po novih stanovanjih, pa se za prizadete domačine nihče ne zmeni, medtem ko gradijo za italijanske priseljence in ezule celo ■ naselje, da bodo s tem pomagali spremeniti narodnostno lice naše vasi. Mnogo domačinov je vložilo ' prošnje za dodelitev stanovanja v hišah na Se-livcu (Čampo Romano), toda sedaj pravijo, da se bodo v ta stanovanja vrnile oficirske družine. In tako lahko prizadeti domačini še vedno čakajo na milost kdo ve koga. seHdantuditrnabnOpč1nah nekaj i |n ranile levo roko Sam ljudskih hiš, tako da bodo pri- )e. odsel na resj!"° P°s J°’ zadeti vaščani prišli do zdra- kJer so mu nudl11 Prvo P°' vih stanovanj. Menimo, da ne moc. zahtevamo nekaj neupravičenega, saj tudi mi plačujemo davke kot vsi ostali občani tržaške občine in imamo brez dvoma večje pravice kot pa doseljeni ezuli«. Skupina Opencev. V TRSTU priredi v sredo 21. aprila 1954 ob 20.30 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. predavanje dr. Marijana Breclja o temi: »Razvoj gospodarstva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo)). Sindikati predlagajo sestanek s predstavniki tobačnega podjetja Enotni sindikati so poslali oddelku za delo pismo, v katerem zahtevajo, da se skliče sestanek predstavnikov Italijanskega tobačnega podjetja m sindikatov, na katerem bi obravnavali razmere v tem podjetju. Ravnateljstvo podjetja namreč odpušča razne delavke ter hkrati najema nove, ki niso še nikoli delale v podjetju. To se dogaja zlasti po poletnem presledku, ko se za nekaj mesecev neha delo. --------- Javna dela v marcu 1954 V marcu 1954, Je oddelek Zavezniške vojaške uprave za javna dela in javne naprave sklenil s krajevnimi tvrdkami in podjetji pogodbe za dela na an-glo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja v vrednosti 270,629.378 lir. .Najvažnejši načrti, za katere je namenjenih 100,197.429 lir, zadevajo gradnjo hiš zavoda »Istituto Autonomo Case Popolaris. Na šipah se je porezal Ko je včeraj dopoldne 27-letni Pietro Maffione iz Ul. Valdirivo 5 prečkal Trg Pon-terosso, ga je podrl neki vojaški jeep. Maffionu se ne bi zgodilo nič hudega, če ne bi takrat nosil pod pazduho nekaj šip, ki so se mu razbile Urnik Zavezniške čitalnice v petek in soboto bo Zavezniška čitalnica v Ulici Trento 2, odprta po običajnem urniku. V ponedeljek, 19. aprila, bo Zavezniška čitalnica ves dan zaprta. Varglienovo stanje se je izboljšalo Zdravstveno stanje 29-letne-ga mehanika Ivana Vargliena, ki sta ga v sredo zvečer napadla Albir.o Superina in njegov sin Giulio ter ga z nožem ranila in hudo porezala po vratu, se je včeraj nekoliko zboljšalo po obilnih transfuzijah krvi in skrbnem negovanju zdravnikov v glavni bolnici. Pogajanja na uradu za delo glede odpustov v SATlM Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki podjetja SATIM in predstavniki delavcev, zaposlenih v tem podjetju. V teku razgovorov je funkcionar urada za delo predlagal, naj bi podjetje za teden dni odložilo nameravane odpuste, da bi se medtem našla kakšna rešitev, da se ohrani obratovanje tovarne. Predstavniki podjetja so obljubili, da bodo v kratkem odgovorili na ta predlog urada za delo. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Vlomilska trojka za nekaj let na varnem Dva sta kradla po trgovinah,tretji je stražil,ženska pa je nakradeno blago razprodajala po Furlaniji Tatvine v raznih trgovinah so bile to zimo skoraj vsak dan. Tako so neznanci med opoldanskim odmorom 16. januarja obiskali tudi trgovino manifaktur Verbiz na trgu pred glavno bonico in odnesli 4 usnene jopiče, 1254 robcev, 1 plašč «Montgomery», 14.800 ir v gotovini in razno drugo perilo in puloverje v skupni vrednosti 250.000 lir. Poleg tega pa so odnesli tudi 2 kovčka, ki jih je bil shranil v trgovini nečak lastnika. Da so prišli v trgovino, so razbili šipo na glavnih vratih. Organi javne varnosti so takoj uvedli preiskavo in so izvedeli, da je imel vmes prste 25-letni Antonio Giudice iz Ul. S Cilino J6. Toda niso ga mogli takoj najti, ker ni bilo o njerrP v mestu ne duha ne sluha. A ni trajalo dolgo. Lepega dne, namreč 20. februarja, se je Giudice sam javil SLOVENSKI DIJAKI iz TRSTA vabijo vse prijatelje mladine na predstavo veseloigre „Veseli dan ali Matiček se ženi* Prva predstava bo v dvorani na Kontovelu na velikonočno nedeljo ob 18. uri; druga na Opčinah v Prosvetnem domu na velikonočni ponedeljek ob 16.30 uri. Od--srca se boste nasmejali ! Ne zamudite lepega prazniškega razvedrila ! a PETEK, 16. aprila HM ,I160SL0VA»»^ C O tv A * 254.6 m ali U78 KC w 7 00 13-” Poročila v slov. od w 19.00 in 23.30. Q pre. 7.10 Jutranja glasba; ^ anjjj gled tiska; 11.00 Uvertu z«jedi; oper; 14.00 Kulturni -Jj \i 14.15 Glasba po že jan, ^ del Franza Leharja. glaVojv- Kalmana in Stolza, !*• l8oo po* ske narodne melodije, roči la v hrvaščini; j-ijpjstld ske skladbe vam izvaj,^, 45 V Damijana Bratuževa; {M selem ritmu; 21.00 Slu. $00 M. Gorki «V asa Železno«"^* Marko Tajčevič: Balade prj. K er em puha Janez M at jjji ludij, arija in noeturn , ^ Lahkih nog naokrog, «. 33,« nja poročila v italijanšči«. Glasba za lahko noc. T R S T 306,1 m ali 980 kC-seK ^ 11.30 Haendlove skA^'dbe,elasb»; Simfonična zborovska 4 c» 13.00 Glasba po željah. pioove fantazije; D-)3 . orlj obzornik 14.25 Glasba « „/ 17.30 Coplandove .skiaav ’ Schubert: Simfonija si. > POJASNILO Glede na opombo v poročilu o opernem večeru v sredo 14. t. m. V Avditoriju v včerajšnjem Primorskem dnevniku. sporoča Glasbena Matica, da je bil program tiskan po navodilih Slovenske filharmonije in da je Glasbena Matica izvedela za,spremembo oziroma črtanje dveh točk še le na dan koncerta. Glasbena Matica oimionij« Kolk1;! Sibelius: Elegija; 19-JJC-. lS-J tenorista Dušana Pertota- JU« Haydn: Koncert v D-duru. ^ Šport; 20.05 Rahmaninov. mrtvih; 20.30 Brahms. orKestj!: za kontralt, zbor m ^ojjP 20.45 Respighi: Rimski 21.00 Tržaški kulturni 21.15 Bach; Pasijon 22.30 L. M. Škerjanc: oaz •»' R S ■»' t- 11.00 Pergolesi: Stat>aL gact; Verdi: Iz Requienva; Maša v h-molu; 21.05 ^ koncert dirigira R. Ru I, O V K ' J 0 327,1 m, 202,1 rn, VU ,00, Poročila ob 5.35, 13.00, 15.00, 17.00. 19-00 12.00 Igra godba na ,2!0 12.20 Kmetijski nasve -Emil Adamič: Iz moje_ 15J* suita Karol Pahor: SoWr^0l< Modni kotiček; 17.11» 0(kc Ljubljanskega komorne? stra: 18.00 Igrajo veh« ^govj-orkestri; 18.25 JezLkovn ^ i ri; 18.40 Samospeve hrvav. ^ torjev poje tenorist s« ( pr Tedenski zunanji-P°r»i K® gled; 20.15 Večerni open cert. Slovensko planinsko d jgiet Trstu priredi 25. t. peS. Trstelj. Vpisovanje Zveza prosvetnih del prire^ roča vsem šolnikom, jZlet Junija letos dvodnev (ll Ziljo in k Osojskemu J Koroškem. pot- Zaradi pravočasne . os^r jut«? nega dovoljenja, naj , ii>j senti prijavijo čim P ’eCj, f. kasneje pa do konca K) sedežu ZPD, Ul. Ron'ianforillsC1 dobijo vse zadevne uf{ vsak dan od 17. do SP5' Z motorjem v avto Vsak dan pač mora biti kakšna prometna nesreča z motorji Včeraj je bil na vrsti 22-letni Luciano Turinetti iz Ul. Gatteri 38, ki je s svojim motorjem «MV 250 Šport« zadel v Ul. Ghega ob sprednji del avtomobila, ki ga je vozil 34-letni Guido Marchione iz Ul. Comtnerciale 73 in je prihajal z desne strani na omenjeno ulico. K sreči ni bilo hujšega Turinetti se je ne- LAIIKO BI SE HLABNE KOSCALO Ker so odpovedale zavore avtobus v motorista in v zid Le ioferjevi prisebnosti se je zahvalili, da avtobus ni triil v miljski filobus, ki je bil poln ljudi Včeraj dopoldne bi se lahko zgodila velika prometna nesreča in bi bilo več žrtev, če ne bi imel 24-letni šofer Giuseppe Tarlao iz Milj dovolj prisotnosti duha. Kar naenkrat je namreč zapazil, da so mu odpovedale zavore in je avtobus začel drveti z vedno večjo naglico po klancu od čistilnice Aquila po miljski cesti proti morju. Nevarnost je bila velika, ker je malo naprej stal na cesti filobus, ki vozi v Milje, in se je zdelo, da bo trčenje neizogibno. Potniki, ki jih je bilo v avtobusu okrog 20, so to zapazili in se hudo preplašili. Vozač pa je mirno in hladnokrvno krenil na levo in se izognil filobusu, toda naenkrat je zagledal pred seboj 21-letnega Vladimira Te-desca od Sv. Kolombana 430, ki se je peljal v nasprotni smeri na svojem motorju. Trčenje je bilo tu neizogibno; motorista je vrglo preko cestnega zidu na bližnji travnik, medtem ko je avtobus tekel koliko pobil po obrazu in bo j še naprej, toda malo, ker je ozdravel v 8-10 dneh; njegovo (udi zadel ob isti zid, a brez vozilo pa je zelo poškodovano. I hujših poškodb, Z rešilnim avtom so motorista takoj odpeljali v glavno bolnico, ker si je verjetno zlomil nos ter se pobil po kolenih in desni roki. Ozdravel bo v dobrih treh tednih. Pot nikom v avtobusu se ni zgo dilo nič hudega. Avtobusi in trolejbusi imajo pač na tej progi precej smole, saj se je pred časom zvrnil v morje tudi tam v bližini trolejbus, ki vozi iz Trsta v Milje; potniki pa imajo vselej srečo. ---------------- Zaplemba vtihotapljenih kamenčkov za vžigalnike Glavni stan finančnih straž Javlja, da so agentje preiskovalnega oddelka finančnih straž dne 15. aprila 1954, ob 7.45 v Ulici Sara Davis št. 122, zaplenili 2 kovčka, v katerih je bilo 232.200 vtihotapljenih, avstrijskih kamenčkov za vžigalnike, znamke Auermetal, vel. 2,4 x 5 mm. Kamenčki so bili v 30 originalnih pločevinastih posodicah. Aretirana je bila ena oseba. Da ugotovijo druge krivce je v (eku pre-, iskava. na policiji, ker se je pač moral zaradi izgona v njegovo rojstno vas (Castelnuovo di Verona). Priprli so ga in je pri zasliševanju priznal tatvino. povedal pa je tudi, da mu je pomagal 26-letni Leonardo Porcelli, ki pa je bil že v zaporu zaradi tihotapstva, in da sta si med seboj razdelila plen. Za svoj del, ki ga je prodal 47-letni Mariji Trevisan por,- De Marchi iz Ul Marconi 20 je dobil 30.000 lir. Parcelli je pri zasliševanju zanikal in odbijal vsako krivdo, med preiskavo pa je policija našla na njegovem domu «montgomery». Nato je tudi Giudice začel trditi, da se je zlagal na račun Por-cellija, češ. da je bil nanj zelo jezen in da je sam izvršil tatvino. Policija je aretirala tudi 19-letnega Maria Scuccimarro iz Ul. Zorutti 15, ki je najprej izjavil, da je bil na straži na trgu, ko je Giudice kradel trgovini, nato pa je preiskovalnemu sodniku trdil, da je priznal svojo krivdo, da bi ostal več časa v celici. Organi javne varnosti so med preiskavo začeli močno sumiti, ker je bilo več lat' vin z enakim načinom vloma, zato so bolj podrobno spraševali Giudiceja, ki je priznal več tatvin, ki jih je izvršil skupno s Porcellijem Ves plen je prodal Trevisano-vi, ki je ukradeno blago nato razprodajala po Furlaniji, kjer je nakupovala maslo in jajca ter jih prodajala v Trstu. Podjetna ženska, pač! Te dni so prišli pa pred sodnika in jim je za zdaj odzvonilo. Zaradi tatvine v trgovini Verbiz so obsojeni: Giudice Scuccimarro in Porcelli. Giudice in Porcelli pa imata na vesti tudi tatvino v trgovini čevljev «Triestina», kjer sta odnesla čevlje, denar v gotovini in žepno uro, v skupni vrednosti 6Q tisoč lir; poleg tega sta priznala tudi, da sta okradla trgovino «Record» Ul. Battisti, kjer sta odnesla raznega blaga v skupni vrednosti 100.000 lir; v trgovini Ul. Giulia 33, ki je last Manje Pancera vd. Cilio, pa sta odnesla kar 200 parov nogavic nylon. Vsi so bili že kaznovani. Zdaj pa so dobili; Giudice in Porcelli vsak po 3 leta in 6 mesecev zapora ter 20 tisoč lir globe; Scuccimarro 2 leti in 8 mesecev zapora ter 16 tisoč lir globe. Trevisanova pa 2 meseca in 10 dni zapora ter 6.500 lir globe, ker je kupo-i vala ukradeno blago. Rossettl. 16.30: «Sadko», S. Sto-liarov, A. Lardonova. Exce)sior, Danes zaprto. Jutri: »Zakon«, V. De Siea, S. Pam-panini. Fenice. Danes zaprto. Jutri: «Ježa vapoero«, R. Taylor, A. Gard-ner. Nazionale. Danes zaprto. Jutri: »Mestne luči«, C. Chaplin. Filodrammatico. Danes zaprto. Jutri: «Crni prestol«. J Rice. Arcobaleno. 14.30, 17.00, 19.30, 22.00: »Tunika«. Auditorium. Danes zaprto. Jutri: »Mestne luči«, C, Chaplin. Astra .Rojan. Danes zaprto. Jutri: »Kruh, ljubezen in fantazija«, V. De Sica, G. Lollobrigida. Crištallo. (Trg Perugino) 16.00: »Kraljica Afrike«, K. Hepburn. Grattacielo. 15.00, 17.20, 19.40, 22.00: «Tunika». Alabarda. 16.00: «Jenniin portret« J. Jopes, J. Cotten. Ariston. 16.00: »Deček zelenih las«, P. 0’Brien. Armonia. 15.00: »Štirje konjeniki iz Oklahome«, D. Duryea. Aurora. Danes zaprto. Jutrj cb 16.00: «Saharska legija«, A. Ladd. Garibaldi. 15.30: «Zvonovi v Nagasakiju«, M. VVakahara, Y. Tsukioka. Ideale. 16.00: «Veliki Caruso«. M. Lanza. Im pero. Danes zaprto. Jutri: «Si-rota brez nasmeha«, G. Garson. Italla 15.30: «Male ženice«, J. AllySon. Viale. 16.00: «Fatimska skrivnost« Kino ob morju. 16.00: »Junaki Artike«. Massimo. 15.30: »Srnica«, G. Pečk J. Wyman. Moderno. Danes zaprto. Jutri: »April v Parizu«. Sv. Marko, 16.00: »Golgota«, J. Gabin. Savona. 15.00: «Kim», E. Flynn. Secolo. Danes zaprto. Jutri: «Rdeči čeveljčki«. Vittorio Veueto. Danes zaprto. Jutri: «Divji ples«. Azzurro. 16.00: »Naša gospa iz Fatime«. Belvedere, Danes zaprto. Marconi. 16.00: «Bernardka», J. Jones. Novo cine. 16.00: »Paperinovi junaški podvigi«, Odeon. 16.00: nDvor kralja Artu- zen sobot. zvM(' ; no- ja«. B. Crosbv. Radio. 16.00: «Otok zakladov«, B. Driscoll. Venezia. Danes zaprto. Jutri: »Parada zvezdnic«. Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na Upravo PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 37338 Obvestilo Kmečke priliki vinske razstave, _ Ljubljani, priredi Km■ V >' izlet v Ljubljano in s ja * deljo 2. maja t. 1. G j.jdO lektivno vožnjo zpasa za osebo. j^ei Vpisovanje v tainl^r'ianeviife zveze v Trstu, pri F“ n» r * Sempolaju, pri Grilan Kri^-j, seku, pri Švabu v sv- ju pri Vilku Batiču v 1 kasneje do 23. t. m. vjd" Izlet v Sežano. JavIjjz%t » j) ki so se vpisali za ti i»„ j žano v ponedeljek ly. LtrJj je odhod z avtobusom 5 7 uri iz Ul. F, Severo ADEX IZL Izlet na PrV0 V razstavo Sloven LJU?U28Nt° ®' bo 27. in J*- ‘ 1. in 2. ma.i» izlet v LJUBLJANO fiij} Od 29 apri'a d0 izlet v BEOGRAD 1. in 2. maja dvodnevni 1Z' OPATIJO REKO PULO ROVINJ 2. maja izlet v KOMEN ,r0 KOSTANJEv ^ Vpisovanje do OD VČERAJ DO F. Severo na; proti Piombinj1 maiola« z 2200 t « K proti Krfu gr5l goslovanska ladja ROJSTVA, SMRTI IN POROKE netkam itulad{a tt' Dne 15. aprila 1954 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 8 oseb, poroki pa sta bili 2. POROČILI SO SE: mizar ,Um-berto Madialozzo in gospodinja Milvia Pierlni, arhitekt Paolo Pascolo in gospodinja Aliče De-grassi. UMRLI SO: 70-letna Antonia Kesich vd. Olivo, 26-letna Maria Fornasaro por. Sirotič, 74-letns Matilde Baldini vd. Piano, 71-letni Antonio De Stefani, 90-1 et-na Teresa Vieri vd. Bartolini, 78-letni Emilio Cuizza, 27-letna Maria Battista por, GoHtnelli, 50-letnl Giuseppe Varesco. t raznega blaga ? I S?£.' .I,eki JU$niKi; ladja ‘prot’^ 2638 t raznega 0 it. ladja «Sandra (j r t u semenskega olja, vildr 1 petrolejska lad)a Grutu uP' t bencina; P.r0tlUJt), d* »Manuel« z 20 M vreme Najvlšja tempera ri nižja 9.8, ob '■ r0v, ry tlak 1005,2 mil115 seyC nju, veter 7 ^ o&fU vzhod, vlaga 0, t«*1 jasno, morje m ie. morja 10.6 stop P® , NOČNA Cipolla, Ul. 6; na, Ul. Glnnastlf piz*u rr* Ul .dellTstria «■ A**>’ Korzo 14; , Commerciale 2“' sK«* .j(f kovlje in Nico! , TELEFONSKE nuJ ZA PRIME« 6J Rdeči trr'1 \-p Gasilci i" policij* »Skopje« s 4 iv1''. «3LL| ,, Saidu nemška p PRIHODI IN ODHODI LADIJ V sredo so priplule v Trst sledeče ladje: iz Barija it. ladja »Citti di Messina« s 37 t raznega blaga In 18 potniki; iz Benetk it. ladja «Alga» s 1.160 t raznega blaga; iz Ghittona it. ladja »Manuel« z 220 t pomaranč; iz Barija it, petrolejska ladja »Barbara« z 210 t bencina; Iz Izmira it. petrolejska ladja «Otis», prazna; z Reke jugoslovanska ladja »Bakara s 5 potniki; iz Orana it. ladja «Luislana» z 9918 t premoga. Odplule so: proti Benetkam It. ladja «Messapla» s 425 t raznega blaga tn 25 potniki; proti Be- ^OBSKI DNEVNIK m- Čudo smrekar ~|' STAUSCE DEMOKRATOV IN REPUBLIKANCEV ' ' DO NARAŠČAJOČE BREZPOSELNOSTI IN KRIZE V AMERIŠKEM GOSPODARSTVU (Črtica iz življenja Dolenjcev) din nad Mirno pečjo so kupili vola, velikega horn^e9a vola- Tičerjeva Francka iz Zlebine je pre-/»«• , ^upno z Mickovim stricem dobršen kos Do- len u iJILU <■ mvcn-uvun sencem uvorsen icus uu-JVske, kajti velikega, lepega vola in Se po krščan- vKl npblA X ' •, r-r ... x VI. .7.. Do *6ni zraven težko najdeš. Zaman sta ga iskala jV s?Ptruperskih hribih, zaman v vsej Mirenski upi; tudi na sejmih v Mokronogu in na Veseli •od ni bilo nič. tai Zlzbinčani navadno držijo skupaj, tudi baran-ostan~C'r ™ed sebo^ Kar Je lepega naj kar v Tičeri «-7 — »«*-vu/ oouu;, iiu/ iluj "•u./ u VCLSl tane/ Tako si misli preprosta žlebinska pamet, le fZ09. bi vola nemara kar v vasi dobila, če bi ga r vneli. Pri Laščenovih so zadovoljni s svojim pa-Ami ~10'- m Tičerca bi rada imela enega samega. tucrV^i ‘mai° prav tako par, pri Malinovih menda ui. Anzičkovi so ga zadnjič prodali, Zemljančeva j!‘O? ^0d Trničem pa tako ne redi več volov, odkar ,Je ves volovski kup zgorel v peči, kamor ga je dUtv>>ala v PePel. Bi radi vedeli, kako se je to žgoči.’ ,^e’ ne, stvar je predolga, to bo samostojna Povest. I, hudega pa tudi nič ni. če za zdaj povem v obrisih. ric zlebino se dviga precej visoka vinska go-viv l, UU J v iri 'IH' iin»vy i/ \aj\s J * Vai n° držala v žepu, še ko je Murcka odvezo-sJ* °d iasli. Kot koklja nad piščeti je čepela s roko nad njimi in ves čas le nanje mislila- Ko je vola oddpla in je bil dedec z njim ie fcj daleč, jo je na mah spreletela velika skrb. Je še bolj zgrbančila že tako nagubano čelo. «Zfaj ge mi denar ukradejo? Po vasi se bo hitro %trr da °a imam. Oh, kar vem, kot tigri bodo •odn Ph-dme. Ampak jaz ga ne dam, niti na po-fcjfei '*e- Ne bodo si žlebinske. babe za moj denar kupovale, ne. Vem, vem, prekajn, kar po vrsti Prihajale k meni: %i, daj mi jih pet sto. daj mi jih tisoč... Pa Z’ . še, jaz jih ne bom zalagala, ne, zdaj *hts i nalasč ne. Zadnje čase jim je greben tako sjiet 1 da me korngj pogledajo. Eh, takšen je ta so r>Jn^acN vseprek prezirajo starce. Pa kaj. najbrž Olg Zabile, kako sem jih pred vojno iz hoste po-°dru> i ^°j se Pa to pravi, vsako suho vejo so sproti ' so tuhko vse leto kuhale, ne da bi enkrat žle{)jSaJ drv kupile. Ne, Minina hosta ne rase za sabejeke, pa amen!> ^kriar^0 modrovala. sla je v hišo in preštela 4esefd-n’ dva- f>et’ dvajset, petdeset, devetinpet- j. Prekajn, šestdeset jih je.» ii!(Zroai“ iifi je na zapeček in pokrila s staro, rdečo ,v ’ Kdo ve izpod katerega cesarja, ki že davno v Orohii t -- —m—--------------------------- bien“ trohni, indra pa še vedno služi svojemu na- «*« vendar — jo je spreletelo na zapečku ni varen. Ce kdo’ pride, aa lahko mimogrede Da g. u kam naj ga dam? Za streho bi ga dala, iej!(- Jv. gotovo pozabila. Podstrešje je veliko in skie^bi ga ngšla. Se miši in podgane mi ga lahko « .. j°. Eh. starn sem stara in moia glava nič sune i ril30:. Eh, stara sem, stara, in moja glava drži. Rešeto je.> i>! pa jo spreleti po vsem životu, kakor ie »o i, spremenila v čsto, Sumeče vino. Mini ttitjin JJ imenitnp, misel v glavo, in še kako ime-■ Nihče ne bo mogel najti njenega denarja! ke 7^® vem, v pepel ga bom dala, tam ga skoraj {e boi,rew Pozabiti. Vsak dgn. ko bom šla kuhat, sPomnila nanj, ga preštela in spet zagrebla j, v Pepelnjak.» rnrmrala starg Mina in se v hipu spet ttop . 20y’ ne, v banko ga nesem, takoj zdajle!> %ln*t a je slačiti bluzo pa se je spet premislila. Blair, siavni oiuzo pa ”° je zagodrnjala: *t*ri t >anko ga ne dam, tam denar kopni. V ta Ba, j yu . _ w m • _________ t^sla vgoslaviji sem marsikateri tisočak tja za-pirajto so se v desetake spremenili. Ne, tam * skoraj glasno je govorila: *^eta šJ^kuj sem le prodala Murčka, mar bi ga b*V°čdsi, skoraj plaho. Ozirala se je nazaj, %o.Ve bala, da bo kdo tačas vdrl v njeno doli 'Je J1 spei se tolažila: yteia :e Prav, da sem ga prodala; kaj pa sem hišni oba se je že tako potegnila, dg mi je > Tiit Vra9 svata * ilulrui ?a ?ne je šla šele ob dveh popoldne kuhat. tp*ilo ,, kuhala prašičem, dokaj pozno, tgko da * S. DfiPl _ ^ T/^l/lT/l A /1 1 />f~\ tr 2?PeZnf Se Precej žerjavice. Vzela je veslico e°ej, tn!>a Pepel v pepelnjak. Žerjavice je bilo DijMitia ■ Mina je tudi druge krate delala tako. 9oetiu Tin fr Skurila peč in pristavila krompir, h ne tnjc tubšegg prijatelja. Gorelo je. da že dol-^teanii Klna-lu je bil 'kuhan. Vzela je burklje k lz Pemn ViHker iz Pe'ci-*a0odr,ullaka Vd se je kar naprej kadilo. Mma «i>a k 7a‘a: hafjklonjjt Se tako sakramensko kadi danes.* j Pa s Se ie' da bi POdledala v pepelnjak, t%h'Jezeš spomnila denarja. . Pii’ J arija in sveti Jožef! Kristus, pomaga), zgorel!» Piiut(l cala je reva tako milo, da bi se kamnu (Nadaljevanje sledi) Pred dnevi je predsednik Mednarodnega denarnega sklada ponovno izjavil, da je ameriško gospodarsko stanje trdno in da ni nikake bojazni pred tako imenovano depresijo ali krizo. To je sicer precej «pomirjevalna» izjava, saj je prišla od človeka, ki je v tej zadevi doma in ima dovolj vpogleda v trenutno stanje. Ta izjava bi sicer nekako pobijala trditve, ki smo jih pred kratkim zabeležili glede tega vprašanja, toda dejstva in številke govore precej drugače. Zato se bomo ponovno pomudili pri tem vprašanju in pri tem upoštevali izključno podatke iz ameriških virov. Po ameriških podatkih računajo, da je sedaj v ZDA okoli 3,800.000 ljudi brez dela, in to dejstvo je začelo že razburjati in vznemirjati nekatere politične delavce, gospodarstvenike in poslovne ljudi. Res je, da se je brzina naraščanja brezposelnosti nekoliko zmanjšala, toda na drugi strani se ne opaža ono vsakoletno naraščanje zaposlenosti, ki je vezano s pomladanskimi meseci. Poleg tega se število brezposelnih, povečano s številom onih, ki so le trenutno brez dela in z onimi, ki delajo s skrajšanim delovnim urnikom, vrti že med petimi in šestimi milijoni oseb. To pa je velika številka, dasi se nekateri ameriški krogi izgovarjajo, da ta brezposelnost predstavlja vendarle manjši odstotek celotne delovne sile. Po istih ameriških podatkih se opaža, da se je proizvodnja v zadnjem letu zmanjšala za 15 odst. V posameznih panogah pa je proizvodnja še mnogo manjša in je pri industriji jekla padla toliko, da ta industrija dela komaj z 68 odst. svoje zmogljivosti. Predsednik Craisler-jeve družbe Colbert je sicer izjavil, da bo v tem letu izdelanih 5 milijonov avtomobilov, iz česar izhaja, seveda po njegovem, da ni nikakega «razloga za pesimizem«. Toda če pomislimo, da je bilo lanskega leta Izdelanih nad 6 milijonov avtomobilov, pomeni to, da se bo letošnja proizvodnja zmanjšala za nad 16 odst. v primerjavi z lanskim letom. Kaj pa govore ameriški politični možje? Po mnenju nekaterih krogov vsa ta dej- stva še niso postala ((odločilna«, ,n zato, ni potrebno nobeno vmešavanje v te zadeve. Kljub temu pa se razlika v gledanju na gospodarske razmere posebno odraža v ameriškem kongresu, kjer se jasno ločita gledišči republikancev in demokratov. Republikanci stoje na stališču, da je potrebno predvsem pomagati kapitalu, ki bi tako «ustvaril» novo delo za delavce. To bi, po njihovem mnenju namreč, zaposlilo velik del brezposelnih in posredno povečalo kupno moč potrošnikov. Vlada je v predvolilni kampanji obljubljala znižanje davkov in se je kljub tej situaciji morala tega držati, zato je zmanjšala davke na osebne dohodke za 10 odst. Toda v istem času pa je dala velike olajšave industrijcem. Demokrati pa so zavzeli povsem nasprotno stališče ier vztrajajo na tem, da je treba postaviti v prvo vrsto široke plasti potrošnikov, da je potrebno tem dati več denarja, ker bi se s tem povečala kupna moč in tako posredno prišlo do zmanjšanja sedanje gospodarske depresije. Zaradi tega demokrati predlagajo za. kon, ki bi omogočil večji razmah vprav onim, ki so gmotno najšibkejši, to se pravi, da bi dali denarja tistim, ki ga morajo potrošiti. Na ta predlog republikanci odgovarjajo, da je to demagogija, na drugi strani pa demokrati očitajo republikancem, da so predložili zakon, ki je dejansko «davčni zakon za bogate«, kajti predloženi zakon se ne ozira na koristi širokih množic potrošnikov, to se pravi vprav onih, ki so v najslabšem položaju in od katerih je odvisno tržišče in posredno saniranje drobnega gospodarstva. Republikanci pa ugovarjajo: «Komaj 8 odst. ameriških družin ima delnice in uživa plodove dividend; od teh 8 odst. je vsega 6 desetin odstotka, odnosno 6 družin od vsakih tisoč družin, ki ima 80 odst. vseh delnic.« Kljub tej ostri borbi je prodrl republikanski zakonski predlog, pa četudi z izredno majhno večino. Toda kljub neuspehu so demokrati dobili z novim davčnim zakonom močno orožje za prihodnje volitve. Kot vidimo, razmere niso prav rožnate in to kljub izjavam naj višjih vrhov ame- riškega gospodarstva. Eden izmed najbolj vnetih nasprotnikov republikanske gospodarske politike, senator Douglas, meni, da gre sedaj za ((depresijo resnega značaja«, ki more privesti v krizo. Da bi se rešili iz tega položaja, predlaga, naj bi se črtale vse davčne obveznosti onim državljanom, ki imajo do 700 dolarjev letnega dohodka. Nadalje predlaga, naj bi začeli vrsto velikih javnih del, s katerimi bi dali dela brezposelnim; dalje, naj bi dali brezposelnim večjo pomoč ter končno, naj bi razprodali nakopičeno blago poljedelske proizvodnje, ki so jo zbrali zaradi stabilizacije cen poljedelskih pridelkov v lanskem letu. _ Republikanci pa vztrajajo na tem, da je njihova gospodarska politika pravilna in da je najbolje «čakati». Toda jasno je, da ((čakanje« nikakor ne vedi iz sedanjega položaja. Vsako optimistično ocenjevanje sedanjih razmer je le varljivo «pomirjevanje» nervoze in nemira, ki pa nikakor ne more rešiti vprašanja 3 milijonov 800.000 brezposelnih ameriških delavcev, katerim se po tej poti lahko pridružijo še novi milijoni. tarnanje solistov ia orkestra iz Ljitljaae Danilo Merlak Samo Smerkolj. Vilma Bukovčeva. Miro Brajnik. P4 Dr. Danilo Švara. Pogled na orkester in dvorano. SLO V ENI J A - dežela zdravilnih termalnih vrelcev in slatin C~Stoletne tradicije slovenskih prirodnih zdravilišč - Toplice na Dolenjskem in Štajerskem^ ^Termalni vrelci tudi na Gorenjskem - Bled bodoče zdravilišče - Skrivnost reke Savinje Slovenijo je priroda oblago. Idi prepolne zdravja, starih grč darila s tolikimi bogastvi in I in korenin ter cele gruče lepotami, da bi bilo kaj težko najti podobno deželo na svetu. Cesa naj bi le pogrešali Slovenci?! — Imajo prostrane. bogate gozdove, cvetoče vrtove, travnike, pašnike in plodna polja; imajo visoke sinje planine s strmimi sivo-modrimi stenami in nizke gričevja s prelepimi vinogradi, bisernoprozome potočke, živo. modrikaste deroče reke, hudournike in tihe ribnike, stalna in presihajoča jezera, prekrasne visoke slapove, košček morja, — za njim pa lju- Zdravilišče Dobrna pri Celju. zdravih, nasmejanih ctrok in lepih, brhkih deklet. Tujcem vse to prija, zato kaj radi zahajajo v to prelestno deželo, ki je polna pesmi,, zvonenja in dela. So pa v tej deželi stvari in skrivnosti, ki jih mnogi še premalo poznajo, čeravno gre prav njim zahvala, da v tej deželi živi tako zdrav in močan slovenski rod. Slovenija danes ne pozna bogatašev in ne revežev. Na njenih cestah ne boš srečal milijonarjev, in vendar se obraz slehernemu smehlja od zdravja in sreče. Prav to je njeno največje bogastvo. Vsa dežela je tako polna najrazličnejših zdravilnih snovi, da so le te stoletja prehajale tudi v sam rod, ki tod živi. Od samega zraka, pravijo, ne živiš, vendar je gorenjski in pohorski zrak ozdravil že toliko bolnih, da se v njuna okrilja že dolgo zatekajo premnogi iz najbolj oddaljenih krajev. Kakor je to dežela, ki ne rodi ananasov, oranž, banan in drugega sočnega južnega sadja, najdeš vendar v njenem osrčju toliko redkih in zdravilnih snovi, ki jim ni para niti v sladkih sokovih bretonskih vinogradov. Da ne govorimo o bistri in zdravj studenčnici, ki z izrednim bogastvom raznih rudninskih snovi deluje na človeški organizem kot mleko in balzam; mnogo večjo redkost predstavljajo razni prirodni zdravilni vrelci, ki sta jih prepolna tako Dolenjska kot Štajerska, a kaže — tudi Gorenjska. Slovenci v čudeže ne verujejo, toda te vode so ozdravile že premnoge bolni-, ke. To se nanaša tako na tei^ malne kakor tudi na slatinske vrelce. 2e Valvazor je konec XVII. stoletja o teh vrelcih zapisal sledeče; ((Naša Kranjska brez dvoma ne bi posebno zaostajala — sicer pa£ glede množine, ne pa glede dobrote in slave svojih toplic — za toplicami v PuteolijU in na Enariji, če bi tisto malo, kar jih ima, našle mnogo ljubiteljev, ali pa, če bi jih uredili in vzdrževali, kakor se spodobi.« Verjetno so te besede prej ali slej naletele na pravi odmev, kajti danes ima Slovenija ob teh vrelcih že celo vrsto lepih modemih ter daleč poznanih zdravilišč. Troje zdravilnih toplic na Dolenjskem O termalnih vrelcih na Dolenjskem je pisal že Valvazor. Po njegovih zapiskih sodeč, so bile že takrat precej obiskovane. Danes v tem delu Slovenije obstajajo kar tri toplice in sicer Dolenjske, Šmarješke in Catežke Toplice. Dolenjske Toplice, ki leže v mali prijazni dolini, sredi gozdov in vinogradov, 14 km jugozahodno od dolenjske metropole — Novega mesta, so po izredni zdravilnosti svoje ogljikovo-kisle akratoterme in njene izredne radioaktivne emanacije, poznane ie vrsto stoletij. Kopeli v tej radioaktivni termi, ki ima stalno od Novega mesta so učinkovitejše pri zdravljenju hiper-tonije, gnojnega bronhitisa in ginekoloških bolezni. V termi, ki ima temperaturo od 31 do 34 stopinj Celzija, je kaj prijetno kopanje bodisi v bazenih, bodisi v odprtem kopališču. Se bolj poznane so radioaktivne termalne Cateike Toplice, katerih vrelec je pred mnogimi desetletji odkril bojda neki menih iz Brežic. Lepega dne je namreč opazil, da se na mali jasi dviga jz zemlje nenavadna sopara. Kmetje so na tem mestu izkopali večjo jamo, ki se je napolnila z nenavadno toplo vodo, v kateri so se oasihdob kaj radi kopali vsi okoličani. Tudi sedanji vrelec ima izredno visoko temperaturo (54,5 stopinj C), značilna pa je tudi njegova visoka radioaktivnost. V zdravilišču, ki razpolaga s 60 sobami m 115 posteljami, sc je že mnogo ljudi uspešno zdravilo revmatizem sklepov in mišičevja, vnetje sklepov', razna nevralgična trganja, išijas, nevra- stenijo, ohromelost, otrplost, kronične katarje dihal in prebavil, kronična vnetja žlez in drugih organov. V splošnem delujejo kopeli v teh tcjilicah izredno osvežujoče in oživljajoče na živčni sistem in krvo. tok, s svojo radioaktivnostjo pa navajajo notranji organizem k intenzivnejšemu delo- temperaturo od 36-37 stopinj ! vanju. Celzija, so zelo učinkovite za zdravljenje krončinega sklepnega in mišičnega revmatizma, mialgije in nevralgije ter slabokrvnosti. Sosednje Šmarješke Toplice, ki leže 12 km severovzhodno Zdravilne toplice na Štajerskem Termalnih vrelcev je na Štajerskem precej, od urejenih toplic pa so že dolgo poznane Rimske toplice, topli- Procesi in obsodbe delavcev in v satelitskih državah Vzhodne kmetov Evrope bega v Jugosla- epoizkusa vi jo«. 11. januarja 1952. leta so na Poljskem obsodili na smrt 3 kmete zaradi sodelovanja v «protirežimskem odporniškem gibanju«, 28. istega meseca so obsodili enega človeka na smrt, 5 pa na zaporne kazni zaradi ((terorističnih dejanj«. 16. maja pa je vojaško sodišče v Kielzu obsodilo 6 de- V J o procesih proti raznim «te_ roristom«, ((izdajalcem«, ((špi-jonom«, «protidržavnim elementom« in podobnim ((zločincem« v državah Vzhodne Evrope je bilo že mnogo pisanega. Ne mislimo tu na ljudi kot je bil Rajk. Slanski in drugi tovrstni ljudje velikega formata, ampak mislimo na one male delavce, uradničke, študente in druge male ljudi, ki so tako žalostno končali pred raznimi sodišči ali celo na vešalih in v najboljšem primeru pa v ječah Vzhodne Evrope zato, ker se pač niso strinjali s sistemom, ki ga Kremelj diktira Pragi Varšavi Budimpešti in drugim prestolnicam držav Vzhodne Evrope. Pri vsej tej stvari pa je najbolj zanimivo to, da so ob. tožbe v večini prmerov resnične, da niso izmišljene, kajti ljudje, ki so se borili proti staremu, predvojnemu kapitalističnemu sistemu, ki jih ie nekoč izkoriščal, se ne morejo sprijazniti s sedanjim stanjem, ne morejo_ se sprijazniti z novim suženjstvom. Toda procesi, ki jih srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, dokazujejo, da je bila propaganda o narodnostni neodvis- ditelji uporabljali zato, da so se povzpeli do poiožaja, od koder delijo danes svojo ((pravičnost«, »svobodo« in podobne neužitne ((dobrine«. Bivši borci za dejansko svobodo in socializem pa se prav gotovo ne morejo sprijazniti z sedanjim stanjem, in zato imamo v Vzhodni Evropi proces za procesom. Po nepopolnih podatkih je bilo v sedmih evropskih satelitskih državah samo v letu 1952-53 nič manj kot 72 takih procesov, na katerih je bilo obsojenih 1095 ljudi, od katerih je bilo 136 oseb obsojenih na smrt, 174 na dosmrtno ječo in 785 na razne zaporne kazni za skupno 5774 let. Največ procesov je bilo na Češkem in sicer 19, v Madžarski jih je bilo 12, v Albaniji 11 itd. Na Češkem je bilo tudi največ obsojencev in sicer 331, na Madžarskem 304, v Vzhodni Nemčiji 150. Najostrejše kazni pa so bile izrečene v Albaniji, kjer je bilo na 11 procesih 33 ljudi obsojenih na smrt. Po istem merilu zavzema drugo mesto Poljska z 32 smrtnimi obsodbami, dalje Vzhodna Nemčija z 22. Največ obsodb na dosmrtno ječo je bilo v Vzhodni Nemčiji in sicer samo v lanskem nija s 27. Rekord v zapornih kaznih nosi Madžarska s 301 obsodbo na zaporno kazen, po skupnem številu let zapora pa nosi zastavo Češka z 2041 leti zapora. Ce vzamemo v celoti opazimo, da so bile najostrej-,še kazni v industrijsko najbolj razvitih državah, in sicer v češkoslovaški in Vzhodni Nemčiji. Iz .t.e8a bi sledilo, da je najostrejši odpor proti sedanjemu družbeno-politične-mu redu najmočnejši vprav v teh državah. Oglejmo si sedaj nekatere teh procesov, in sicer v telegrafski obliki: ((Sodišče v Skadru je obsodilo dva kmeta na smrt, enega na dosmrtno ječo, štiri pa na zaporne kazni zaradi oboroženega odpora proti režimu...« ((Okrožno sodišče v Frankfurtu na Odri je obsodilo na visoke zaporne kazni pet članov neke teroristične bande, ki so poskusili ubiti sovjetske vojake in elane ljudske policije ter minirati dalekovod za metalurški. kombinat J. V. Stalin«. «Okrožno sodišče v Asigu na Labi v »evernozahodni Češki je obsodilo eno osebo na smrt, sedem pa na zaporne kazni pod obtožbo, da so pri- nnan in-o Socialni pravičnosti I letu 100; nato pride spet Ce ------------ . le geslo, ki so ga sedanji vo-i škoslovaška z 28, dalje Romu- nesli v Češkoslovaško bacile raznih bolezni, da bi z njimi okužili živino.« «29.6.1953 je bilo v Skadru obsojenih na smrt sedem oseb zaradi «poizkušenega bega v Jugoslavijo« in zaradi ((teroristične dejavnosti«. Ti ljudje so bili ustreljeni javno. Isto usodo je doživelo sedem delavcev, ki so bili obsojeni na smrt zaradi protirežimske dejavnosti«. Ti so bili obsojeni na smrt 12. julija 1953 v Kneoku. 22. februarja vprav tako lanskega leta pa so u-strelili dva kmeta, mnoge pa obsodili na zaporne kazni tudi zaradi «oboroženega odpora«. Kot kaže je bilo tudi v Bolgariji mnogo podobnih primerov. Po obtožnici, na osnovi katere so 30. aprila predlanskim obsodili pet delavcev in enega kmeta, so tudi Bolgari ((nudili odpor.« Eden izmed teh je bil obsojen na smrt, ostalih 5 pa na dolge zaporne kazni. 29. januarja lani pa so v Custendilu v Bolgariji obsodili dva delavca na smrt s streljanjem zaradi ((teroristične dejavnosti«. Največ- toženi zaradi neke «špijonske lav<*v in enega kmeta na raz- zarote«, ki naj bi omogočila zrušenje sedanjega družbenega reda. Med češkoslovaškimi procesi moramo omeniti proces v Karlovyh Var.vh, ki je bil ia-ni od 7. do i2. januarja. Tu je bila zaradi «protirežimske dejavnosti« in ((oboroženega odpora« obsojena skupina tovarniških delavcev, med katerimi je bilo tudi 12 članov komunistične partije Češkoslovaške. Iz češke bomo navedli še proces v tovarni «Avija» v Pragi, ki je bil 27. julija 1952 proti šestim delavcem, ki niso soglašali z resolucijo Informbiroja. Velik proces je bil tudi v Moravski Ostravi proti organizatorjem velike stavke v tamkajšnjih rudnikih. V Vzhodni Nemčiji pa je bilo največ procesov po lanskoletnih junijskih dogodkih. Madžarska se je ((proslavila« s procesi 1952. leta, ko so na treh procesih zaradi ((titovske dejavnosti« in zaradi ’ ((sabotaže« ' obsodili 4 delavce in glavnega inženirja bu- ji proces v Bolgariji pa je dimpeštanske podzemske že- bil lansko leto 20. maja v Sofiji. Na tem procesu je bilo 7 smrtnih obsodb, K obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, 8 na dolge zaporne kazni; ysi pa so bili ob- leznice ter nekega profesorja, ki je bil član madžarske delavske stranke. Ob koncu lanskega leta pa so madžarska sodisca obsodila na smrt s streljanje% 3 osebe zaradi ne zaporne kazni zaradi po-izkušenega upora proti državni ureditvi.« Tudi v Romuniji je bilo več procesov zaradi protirežimske dejavnosti. 15. avgusta lanskega leta so v Bukarešti obsodili 3 osebe na smrt, štiri pa na dosmrtno ječo, zaradi oboroženega odpora in sabotaže. 13. januarja pa so obsodili 3 osebe na smrt na vislicah zaradi (išpijonaže v korist Jugoslavije«. ce v Laškem in Dobrni. Eden najstarejših je prav gotovo vrelec v Rimskih toplicah. Poleg zdravilišča je dokaj poznano tudi termalno kopališče s plavalnim bazenom. Zelo stari so tudi vrelci v Laškem. Le-te so verjetno izkoriščali že v dobi Rimljanov. Prva znana listina pa nam poroča o njih 1. 1534. Sedanje zdravilišče obstaja še izza dni, ko je stekla južna železnica, se-ved» je bilo medtem neko-likokrat moderniziram. Prav letos, na dan L maja bo potekla 100-letnica njegove otvoritve. Zdravilišče v Laškem je dolgo vrsto stoletij bile centralno zbirališče, kamor se je zatekala vsa elita dunajske m graške aristokracije. Danes ima v njega dostop sleherni delovni človek, pa naj si bo delavec, delavka ali uslužbenec. Mnogi se zatekajo v njega zaradi zdravja in okrepitve. Radioterma s temperaturo nad 37 stopinj C se je izkazala izredno učinkovita proti revmatičnim obolenjem, raznim netuberkuloznim obolenjem dihalnih in prsnih organov, proti obolenju in izčrpanosti živčevja, srca in ožilja, zlasti arteriosklerozi. Dietno zdravljenje je posebno u-spešno pri sladkorni bolezni, raznih ledvičnih boleznih ter pri kroničnih obolenjih črev, želodca m jeter. Od ostalih termalnih zdravilišč je zeT° poznano in priljubljeno tudj zdravilišče Dobrna, ki leži v prijazni dolini, obdani z griči in gozdovi 397 m nad morjem ter približno 18 km od Celja. Vrelci tega zdravilišča so znani že nad 500 let, samo kopališče pa je bilo urejeno v začetku XVII. stoletja. Lastniki zdravilišča so bili do 1. 1858 razni graščaki kot posestniki bližnjega Kačjega gradu, na katerega nas danes spominjajo le še razvaline. L. 1858 je že dokaj urejeno zdravilišče odkupil štajerski deželni odbor v Gradcu, ki je v kratkih letih dvignil ugled tega zdravilišča po vsej Avstro-Ogrski. Po prvi svetovni vojni je zdravilišče prešlo v last Slovenije. Tokrat je bil zgrajen tudi nov hotel s 64 najmoderneje urejenimi sobami. Porušeno je bilo malone vse staro kopališče razen kopalnih kabin, zgrajeni pa sta bili še dve kopališči, od katerih ima vsako po šest kopalnih ter večje število ležalnih kabin, ki so namenjene za odmor, po kopanju. Zdravljenje v tem zdravilišču je učinkovito ne Te zaradi zdravilnosti terme, ki zlasti ugodno učinkuje pri Številke in podatki govore dovolj jasno. Morda bi kdo živčnih, srčnih in ženskih bo-1 rekel, da so to še vedno ostanki starega družbenega reda ali kaj podobnega; toda iz samih podatkov je razvidno, da so bili obsojeni skoraj izključno delavci ter kak kmet, to se pravi, ljudje, ki pripadajo razredu, ki naj bi bit na oblasti. Kot smo rekli že v začetku, se sedanja družbena ureditev v državah Vzhodne Evrope ne more primerjati s tem, za kar so se demokratične sile in predvsem proletariat ter siromašni kmetje borili. Jasno je torej, da se delavci in delovni kmetje ne morejo strinjati z družbeno ureditvijo, ki je socialistična samo po imenu. Odtod obsodbe in kazni, katerih žrtve so predvsem delavci in kmetje. leznih, temveč tudi vsled divne in mične okolice, ki s svojo tišino deluje izredno pomirjajoče na človeški organizem. Skrivnost reke Savinje Mirna in mična reka Savinja je že od nekdaj čislana pri Štajercih Svoje čase je predstavljala tudi eno r.ajvaž. nejših komunikacij, kajti po njej so čislani splavarji prevažali vse česar premore bogata Štajerska. Ima pa Savinja Je poseben sloves zaradi izredno visoke temperature. Se danes je to najtoplejša reka v Sloveniji. (Nadaljevanj* aiotMft Tit ST, petek 16. aprila 1051 VROIE Viemenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z manjšimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.1 stopinje: najnižja 9.8 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.00: Slušna igra: M. Gorki: «Vasa Zeleznova«. 19.40: Koncert tenorista Dušana Pertota. 11.00: Verdi: Iz Requierm. — Slovenija: 17.10: Kon Ljubljanskega komornega orkestra. Trst Il-; Trst I" MCCARTHV POUDARJA SVOJE ZASLUGE ZA ODSTRANITEV ZNANSTVENIKA Lilienthal bo pričal v prid Oppenheimerja David LilierilHal je bil prvi predsednik federalne komisije za atomsko energijo NEW YORK. 15. — Senator McCarthy je včeraj izjavil, da je njegova zasluga, če so pričeli z novimi preiskavami glede znanstvenika Oppenheimerja in če so ga odstranili od nadaljnjih poskusov. Dejal je, da ima dokumente, ki «dokazujejo», da je bil znanstvenik član komunistične partije, kar je prizadeti večkrat zanikal. Poleg tega je namignil, da se bo njegova podkomisija zanimala še za druge atomske znanstvenike. Preiskavo proti znanstveniku Oppenheimerju je pričel v mesecu maju lani, to se pravi dva meseca prej, preden je FIB poslala predsedniku Ei-senhowerju poročilo o znanstvenikovih zvezah s komunisti. Takrat je predsednik Ei-senhower naročil komisiji za atomsko energijo, naj uvede preiskavo, po nekaterih poročilih iz Washingtona je McCarthy pristal na to, da bi prenehal s svojimi poizvedovanji, če bi se za znanstvenikovo preteklost začela zanimati komisija za atomsko energijo. Medtem ameriška javnost z veliko pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov okoli ((primera Oppenheimer«. Listi pišejo o njem v zmernem tonu in so obenem zelo zaskrbljeni. Vsi izdajatelji pa priporočajo, da je treba «primer Oppenheimer« previdno in natančno proučiti. To nalogo naj bi prevzela komisija za atomsko energijo. Sele potem naj bi izdala nadaljnja poročila. Vsi listi priporočajo, naj se ne dela propagandne kampanje okoli 'ega vprašanja. Popolnoma nova vest je prišla danes iz Washingtona, po kateri so vsi politični komentatorji prestolnice soglasni z izjavo, da je bil ((primer Oppenheimer« vsem znan, prav tako tudi tisku, že več mesecev, samo javnosti ne. Ko so ga povprašali glede odstavljenega znanstvenika, je tajnik za obrambo Wilson na včerajšnji tiskovni konferenci dejal, da noče oškodovati niti blatiti človeka, ki je napravil dobro delo za svojo državo. «Imam simpatijo do vsakega človeka, ki popravi svojo napako« je deal VVil-son. Dva bivša predsednika federalne komisije za atomsko e-nergijo sta izjavila, da bosta pričala pred parlamentarno komisijo za atomsko energijo, ki bo proučila «primer Oppenheimerja«. Prvi je David Lilienthal, ki je bil predsednik komisije od ustanovitve leta 1946 do leta 1950, drugi pa je njegov naslednik Gordon Dean, ki je bil na položaju do lanskega leta. Lilienthal je izjavil, da bo pričal v prid Oppenheimerja, Dean pa je dejal, da bo pričal na zahtevo znanstvenikovega odvetnika. Ugrabitev ruskega emigranta BERLIN 15. — Sporočilo zahodnoberlinskega policijskega poveljstva v zvezi z ugrabitvijo predstavnika protisovjetske organizacije NTS A-leksandra Truknoviča pravi, da je po dosedanjih podatkih izključeno, da bi šel Truknovič prostovoljno v sovjetski del Berlina. Nadalje poročilo pravi, da so nekatere priče videle, kako je neki človek nesel iz stanovanja Heinza Glaeska. voditelja organizacije političnih beguncev, Truknovičevo truplo. Za njim je šel sam Glaeske in neka ženska. Zunaj jih je čakal avtomobil s šoferjem. Zena predsednika Glaeska je takoj obvestila policijo, ki je prišla na kraj in našla v stanovanju mlake krvi in ranjenega psa. Po izjavah nekega policijskega funkcionarja predstavlja ugrabitev Truknoviča eno največjih ugrabitev v zahodnem Berlinu od leta 1952, ko so v ameriškem sektorju ugrabili dr. Linsa, člana Preiskovalnega odbora svobodnih juristov. n--- & n.limsil 2 5. A PR IT A V CVETOCA BBPA Števerjartci pripravljajo «Spomladanski praznik» Nastopili bodo z igro Sovodnje zaradi uradnih poslov zaradi pisanja poročila o kakšni tekmi Juventine. Kaj ne, da je tako? Seveda, prepričani smo, da je bilo zanj lepše v blaženih časih, ko je bil «ex-imperou še elmperos in ko je bil fu Benito Mussolini še Duce Benito Mussolini. srednjih šolah, večernih tečajih itd., ako so bili lansko leto vključeni v službeno lestvico. V prednostno lestvico naslovov je letos vnešena samo ena sprememba, in sicer zvišanja vrednostnih točk ocene, dobljene pri drugem natečaju. Za šestico sta določeni 2 točki, za sedmico 3, za osmi-cc 4, za devetico 5 in za desetico 6 točk. Za vsa potrebna pojasnila se učitelji lahko javijo na sedežu sindikata v Ul. Cap-puccini vsak torek in petek od 16. do 17. ure. Hlad je popustil Kljub izredno mrzlemu jutru, ki smo ga imeli včeraj, se je vreme okoli poldneva in tudi popoldne spremenilo in sonce je močneje zapeklo, ter so Goričani po dolgih dneh mraza imeli toplejši dan. Pomlad je tu, vse cvete na Goriškem: najprej so začele breskve za njimi mandeljni, sedaj so na vrsti češnje. Toda pomladi nismo zaradi hladnega vala dodobra občutili, zato si želimo lepih toplih dni, ki bodo koristili tudi našemu kmetu za pomladansko setev, sadjarju pa za dober sad. Volitev za novi sestav notranjih komisij podjetij Združenih jadranskih ladjedelnic se je v sredo udeležila velika večina delavcev. Do 17. ure so oddali svoje glasovnice skoraj vsi volivci, volilna komisija pa je pozno v noč pregledovala volilnice in štela glasove za posamezne sindikalne organizacije, ki so se udeležile volitev. Volilni rezultati so sledeči: uradniki iz ladjedelnice so glasovali takole: FIOM 108 glasov, UILM 160, CISL 233. OMFA: FIOM 47. UILM 37, CISL 79. Elektromehanične delavnice: FIOM 18, UILM 83, CISL 65 glasov. Delavci iz CRDA pa so glasovali takole: Ladjedelnica: FIOM 3213, UILM 510, CISL 974. OMFA: FIOM 607, UILM 123, CISL 974. Elektromehanične delavnice: FIOM 472, UILM 162, CISL 159. Vse kaže, da se sestav notranjih komisij bistveno ne bo spremenil in da bodo verjetno sestavljene tako: Ladjedelnica: FIOM 7 sedežev. UILM 2, CISL 2. OMFA: FIOM 4 sedeži, UILM 1; CISL 1. Elektromehanične delavnice: FIOM 4 sedeži, UILM 1, CISL L Na svoji zadnji seji je pokrajinski upravni odbor pod predsedstvom odv. Culota razpravljal o ukrepih navadnega upravnega značaja ter določil, da se obnovi stavba pri prejšnjem hotelu Tomaseo v Lužnici, ki je last pokrajinske uprave. Gradbena dela se tičejo pralnice ter skladišča za drva; strošek 1 milijon 170 tisoč lir. Pokrajinski odbor je nadalje odobril predloge tehničnega urada za dela v stavbi kvesture, v palači Attems ter v hiši šolskega skrbništva. Odborniki so tudi odobrili tradicionalno razdeljevanje velikonočnih pirhov gojencem zavodov pokrajinske uprave ter izplačilo predujma uslužbencem pokrajinske uprave, kakor je bilo to določeno za državne uradnike. Ugodno mnenje so izrazili glede plačila raznih nabav odvisnim zavodom v znesku 2 milijona lir. Pred zaključkom seje so odborniki določili dan prihodnje seje pokrajinskega sveta, ki bo 24. aprila ob 15. uri v dvorani Trgovske zbornice. prodajo kruha, mlek® di za naslednji dan; * nedelja 18. aprila cvetličarne, ki bodo ^ do 13. ure, bodo vse vine ves dan zaprte; ponedeljek 19. ap f' 0|j< karne in mlekarne bo ^ prte dopoldne, dokler n do razprodale kruha in ^ ka; cvetličarne bodo 0 ^ d j 13. ure, vsi ostali trg obrati bodo ves dan z ^ « Pokriti zelenjadni trg . nedeljo 18. in v pone 19. t. m. ves dan zaprt- DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 26 - tel. 33-49. Urnik trgovskih obratov za praznike Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo za praznike vse trgovine goriške pokrajine imele sledeč urnik: sobota 17. aprila: vse trgovine bodo lahko zvečer odprte do poljubne ure; pekarne in mlekarne bodo poskrbele za Vozni red vl0k°^ ODHODI: gU Proti Trstu: 0.24 (A- - .jj (A.), 7.23 (A.). 8.33 (A->. 1 jj (D.), 13.58 (A.). 15.50 (A.), 19.10 (A.), 20.31 2314 (D.). , 4.25 Iz Vidma: 0.23, (A-)» &J9 (D.), 6.08 (A.), 7-21 'L" (A->| (A.), 10.00 (D.), l3-5, jaJH 15.48 (A.), 17.10 (DD-). ., (A.)*, 20.13 (A.), 21-24 ■s Ne vozi ob nedelj®11 0$ ROJSTVA, SMRTI IN P°B<. V goriški mestni ob^rik bilo od dne 4. do l3-1S54. leta 12 rojstev, 10 P j* rov smrti, 4 oklici in 3 ^r(jott0' Rojstva: Mario Bern®1 ^ Rosanna Tabai, Giorg1^* ^, strotillo, Mauro Bardu* tonio Colmari. Anna ^ jo( nmi, Mariarita La T°r ^^ berto Raciti. Graziano Riccardo Cecconi, Mari cini, Maurizio Valdise Smrti: 90-letna rjup'< Ana Lovrenčič, vd. pe* 83-letna gospodinja Lu upj-rie, vd. Carrara; 72-letn ..jai! koienec prof. Rodolfo pjr 83-letni kmet Giovanni ,j0ja r.asari; 46-Ietna KoC* Nicolina Spazzapan, P^odiiO* ja.nčič: 47-Ietna 60'1 sp: učitelj Gi°va_ j4 F viari® it tussi in gospodinja pjos r Stančič; kmet Stefan0 gospodinja Olga Pir0 ‘ >*L predvaja danes z začelkom ob 18. uri lil®: i c Udgovorm urednik STANISLAV HENKU - i"J* Tsi.T“ ta J? 5 18 "-Tel predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka J7-J38 — OGLASI, od 8. do 1430 °d 15 - 18^ TeL 37 338 - Cene oaiasov- 7a vsak mm vUlne v »irlnl l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice «0 lir - Za FLRJ ra vsak mm Urin« 1 smipra ra TH oguL^o« 25- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podrnln Gorica Ul. »• PeUico 1-11 Tel. 3S-B2 - Rokools, se n- vračajo. ===== -------------------------------------------------------------------------------------------------------------- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800. polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. IJud. repub. Jugoalavtje: Izvod 70, mesr ^ PoJtnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.9374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drt ** ,.pl ■ d nije, Ljubljana. 8trltarjeva 3-1., tel. 21-928. tek, račun pri Narodni banki v Ljubljani 608 - 7- 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska