Leto XXI.. št. 287
LJubljana, sobota 7* decembra 1940
Cena r Din
ojuitvutsivb ujubijao« diuttijeva o — Telefoc «ev 3122. SU3. 8124,
im iu«
Inseraini JdueieK: Ljubljana, Selen-burgova ul — Tel 3492 tn 3392 Pouiuzmca Maribor Grajsk) trg
Jt J - reiefoD 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica Z Telefon St 190
Računi pri podi ček. zavodih: Ljubila na * 17 74»
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din
Uredništvo: ujubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Marmor, Grajski trg St J. telefon St 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev L telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
Trenja v Rumuniji
Rum unij a je že nekako pol leta izpostavljena najrazličnejšim notranjim in zunanjim težavam. Med dogodki, ki so bili v zadnjem času predmet splošne mednarodne pozornosti, moramo omeniti zlasti dva: strahotni pokolj v Žilavi in nekaterih drugih krajih ter praznovanje rumunskega narodnega praznika z govori, ki so bili izrečeni v transilvanskem mestu Alba Julija.
Temu notranjemu razpletu, ki je na eni strani vzbujal vtis, da sedanja romunska vlada izgublja vajeti iz rok na škodo splošne notranje varnosti, na drugi pa je znova postavil v ospredje vprašanje rumunsko-madžarskih odnošajev, se ie sedaj kot najpomembnejši dogodek v splošnem položaju Rumunije po poslednjih pretresih pridružila sklenitev daljnosežnega sporazuma z Nemčijo o skupnem sodelovanju pri izvajanju desetletnega načrta na političnem in gospodarskem področju.
Dogodki v Žilavi še sedaj niso pojasnjeni in najbrž še dolgo ne bodo. Kdo jih je izvršil in kdo stoji za njimi, je ostalo brez zanesljivega odgovora. Pri tem je treba podčrtati, da se ta vprašanja niso postavljala toliko z moralnega ali pravnega vidika, kolikor s povsem konkretnega: kako se bodo namreč poslej razvijali odnošaji med Železno gardo in vlado? Ali so vodilni činitelji Železne garde v nasprotju z vlado generala Antonesca, ali pa sodelujejo z njo v soglasju? Dogodki zadnjih dni so kazali, da bi si jih brez soglasja ne mogli zamisliti. Pogrebne svečanosti, ki so sledile strahotnemu po-kolju v Žilavi, so spravile na noge ogromne množice pristašev Železne garde ter jih zbrale v Bukarešti. Toda v istem času so se zbrale v Bukarešti ter njeni neposredni okolici prav tako impozantne trume vojaštva, ki so spremljale potek svečanosti v popolni pripravljenosti.
Težko si je napraviti jasno sliko o zanesljivosti vesti, zlasti onih, ki govorijo o ukrepih vlade zoper povzročitelje pokolj a in zoper izvršilce same. Vendar se zgoščujeio domneve, da gre za akcijo določene skupine v okviru železne garde, morda ekstremrrih elementov. morda posebnih akcijskih celic. .Da se vodstvo Železne garde z izvršenim činom ne bo istovetilo, leži na dlani. Toda zunanji svet se bolj zanima za vprašanje, kakšne činitelje predstavlja ta akcijska skupina, kaj je njen program za bodoče in v koliko jo bosta mo<?]a obvladovati vodstvo pokreta ter vlada s?ma. V težnji po zanesljivih odgovorih v naznačenem smislu se je osredotočevalo zanimanje zunanjega sveta za romunske težave. Za sedaj vemo predvsem to, da je vlada — v iz-ogib nadaljnjim samovoljnim akcijam — razpustila posebno policijo Železne garde.
Vlada generala Antonesca ni vlada Železne garde, marveč predstavlja le sodelovanje z njo, dasi zelo tesno sodelovanje. Toda ena bistvenih potez pokretov, kakršen je Železna garda, je v tem, da je malo dostopna kompromisnim solucijam, pa da jako nerada deli oblast z drugimi, dasi zelo sorodnimi silami. General Antonescu se opira v prvi vrsti na armado, ki je v glavnem podedovana iz prejšnje dobe. Ako !50 nastali krvavi dogodki v Žilavi in drugod iz stremljenj, ki se tudi glede notranje Dolitike ter značaja vlade in celotne izvedbe državne preureditve ne ujemajo s sedanjim vodstvom legio-nariev ali onim delom vlade, ki ga predstavlja general Antonescu s svojimi ožjimi sodelavci, ni še računati s ■popolnim pomirjenjem v Rumuniji.
Kdor količkaj pozna dosedanje romunsko politično življenje ve, da je samo caranistična (kmetska) stranka sposobna, da v nadaljnjem razvoju lahko pomeni resnega nasprotnika le-gionarjem. Pripomniti pa je ob tem, da v dosedanjem razvoju med njima ni bilo najhujših nasprotij, verjetno zato ne, ker so bili narodni caranisti ves čas potisnjeni v opozicijo, pa so se pri tem nehote — vsaj taktično — znašli z ramo ob rami s kodreanovci. Pravo razmerje se bo moglo izkristalizirati šele sedaj, pri čemer velja podčrtati, da so caranisti dosledni zagovorniki demokratičnega sistema in zakonitosti ter socialno in gospodarsko pravične smeri. Med njimi in legionarji bo težko mogoče poiskati komoromisov; govor voditelja Mania ob pogrebu Madgeara je povsem določno izpovedal takšne perspektive.
Drugi del težišča leži v zunanjepolitičnih odnošajih. Znano je, da je Železna garda ves čas zahtevala popolno preusmeritev romunske zunanje politike. predvsem pa naslonitev na politiko osi. Fatalno je postalo da je do izvaiania svojega zunaniega političnega nrogroma dospela v trenu+ku ko ie državo zadela katastrofa z izgubo Be-sarabije. južne Dobrudže in polovico Transilvanije. Rumunska zunanja orientacija ima danes konkretne osnove v dejstvu, da je pristopila k trojnemu
General Cavallero - naslednik Bado
Dosedanji načelnik glavnega italijanskega generalnega štaba, maršal Badoglio, je zaradi dogodkov v Albaniji prostovoljno odstopil - Grški pritisk je vedno hujši
Rim, 6. decembra. AA. (Štefani) S kraljevim odlokom je maršal Italije Pietro Badoglio na lastno željo razrešen poslov načelnika glavnega generalnega štaba. Ugo Cavallero, armadni general zaradi zaslng, ki si jih je pridobil v vojni, je z drugim dekretom imenovan za načelnika glavnega generalnega štaba italijanskih oboroženih sil.
Maršal Badoglio je star 69 let. Ko je bil še zelo mlad, se je leta 1896 odlikoval v Afriki, leta 1911 pa v libijski vojni. Dokazal je svoje visoke sposobnosti zlasti v svetovni vojni, na italijansko-avstrijski fronti. Eden izmed njegovih največjih uspehov je bilo zavzetje hriba Sabotina. Na tem hribu je trajal odpor avstro-ogrskih čet. 14 mescev; hrib je branil mesto Gori cp, ki so jo potem zavzeli Italijani. Leta 1917. je bil maršal Badoglio podšef generalnega štaba generalisima Dlaza in je mnogo pripomogel k pripravam za končno zmago. Badoglio se je s premaganim sovražnikom pogajal zastran premirja v vili Giusti. Po vojni je izvršil več pomembnih misij in je bil med drugim tudi italijanski veleposlanik v Riu de Janeiru.
Za časa abesinske vojne je Badoglio po bitki za Makalo prevzel za maršalom de Bonom vrhovno poveHstvo italijanske vojske in uspešno dovršil pohod proti Adis Abebi. Po abesinski vojni je postal maršal in šef italijanskega generalnega štaba. Italijanski generalni štab je bil tedaj tako preosnovan, da so mu bile podrejene vse italijanske oborožene sile, vojska, letalstvo in mornarica.
Novi načelnik italijanskega generalnega štaba, Ugo Cavallero, je znatno mlaiši od svojega prednika. Star je 60 let. že takoj po absolviranju višje vojaške akademije je pokazal izredne lastnosti. Udeležil se je vojne v Libiji, leta 1914 ie pa postal tajnik in neposreden pomočnik šefa generalnega štaba, že takoj v začetku voine proti Avstriji. Po letu 1917 je postal šef operativnega oddelka v vrhovnem poveljstvu in Igral odlično vloeo pri izvoievanju končne zmage. Zaradi izrednih zaslug je posta! leta 1918 bri^adni general. Nato je dve leti zastopal Italtio v mednarodnem vojaškem komiteiu. Pozneje je dal slovo vojski in se z uspehom posvetil industrili. Leta 1925 so ga pozvali na začasno službovanje in je postal podtajnik v voinem ministrstvu: to je ostal vse do leta 1928. Kot Mussolini i ev pomočnik v voinem ministrstvu je posebno dosti pripomogel k izvedbi pomembnih reform v voiski. T^eta 1956 i® postal senator, leto dni nato ie pa napredoval za divizliskega eenerala. L<-ta e-a je kralj povzdignil v grofovskl stan. Ko je zamistil vlado, se je ponovno posvetil industriii kot predsednik odbora v pomembnih tovarnah »Ansaldo« v Genovi. O* decembra 1937 ie bil šef pene-ralnega štaba v italijanski Vzhodni Afriki.
Ugibanja o vzrokih
Badogllevega odstoipa
New York, 6. dec. s. »Columbia B. S.« razpravlja o odstopu maršala Badoglia in pravi, da pač ni slučaj, da prihaja odstop Badoglia istočasno z vestjo, da so grške čete vkorakale v Santi Quaranto. Znano je, pravi dalje ameriška radijska postaja, da so Italijani posvečali Santi Quaranti že dolgo posebno pozornost. Pristanišče je bilo moderno opremljeno In je dobilo po Mussolinijevi hčerki in soprogi zunanjega ministra grofa dana celo ime Porto Edda. Dejstvo, da prav v tem trenutku prihaja vest o odstopu Ba^og'ia. morda priča, da je hotela italijanska vlada z javno spremembo v vodstvu vojske naznačiti, da je bil nekdo odgovoren za neuspeh v Albaniji.
Glede novega šefa generalnega štaba generala Cavallera poudarja Columb a B. S., da je Cavallero v priznano najbo jših odnošajih z ministrskim predsednikom Mussolinljem ln da je za čim ož e vojaško sodelovanje med Italijo in Nemč jo.
Dalje navaja Columbia B. S. tudi prve nemške komentarje k odstopu marša" a Ba-
doglia in imenovanju generala Cavallera. V Berlinu so izjavljali na merodajnih mestih. da ne morejo k spremembam povedati ničesar drugega, nego da je maršal Badoglio, ki je igral veliko vlogo pri pre-osnovi italijanske armade, sam odstopil. Za novega šefa italijanskega generalnega štaba Cavallera izjavljajo v Berlinu, da Nemčija njegovo imenovanje pozdravlia, ker je Cavallero znan tudi kot vel'k prijatelj Nemčije. Igral je že doslej verko vlogo v organizaciji nemško-italranskega vojaškega sodelovanja in je član tako vojaškega kakor tudi gospodarskega mešanega italijansko-nemškega odbora. «
Končno citira Columbia B. S. še komentar angleških krogov k odstopu maršala Badoglia. V Londonu so danes izražali mnenje, da se maršal Badoglio ni strm j al z vojaško politiko rimske vlade in da je zato podal ostavko.
Odmev v Grčiji
Atene, 6. dec. br. (At. ag.> Vest o odstopu načelnika italijanskega generalnega štaba maršala Badoglia je izzvala v grških vojaških in političnih krogih ogromno pozornost Splošno jo tolmačijo kot priznanje italijanskega poraza v Albaniji. Dejstvo, da je maršal Badoglio sam podal ostavko, tolmačijo tako, da je s tem odklonil odgovornost za dogodke v Albaniji
in da je Italija pričela vojno proti Grčiji v nasprotju s stališčem generalnega štaba, ki se je očitno zavedal težkoč, ki čakajo Italijane v Albaniji, a se je moral ukloniti političnemu vodstvu Maršal Badoglio je užival glas izkušenega stratega in najboljšega italijanskega generala.
V	ostalem izjavljajo v grških vojaških krogih, da spremembe v vodstvu italijanske vojske ne morejo ničesar spremeniti na dejanskem stanju, ki ostane slej ko prej neugodno za Italijane in ugodno za Grke.
Indijansko vojno poročilo
Rim, 6. dec. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 182. službeno vojno poročilo:
V	Albaniji je sovražnik še nadalje izvajal močan pritisk posebno na našem levem krilu, kamor je prestavil oddelke svojih sil tudi z drugih frontnih odsekov. Nafte čete so prehajale v protinapade. V borbah so se nad vso pohvalo Izkazale čete divizij »Arezzo« in »Venezia«. Naša letala so uspešno napadala grške ceste v zaledju fronte ter zbirajoče se sovražne čete, ki so bile bombardirane in obstreljevane s strojnicami. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča.
Grški pritisk na vsej Srcnti
Grške čete zasedle luko Santi Quaranto in kraj Premeti na epirski fronti, pri Podgradcu ob Ohridskem jezeru planino Mokro — Tudi Argirokastro v grških rokah
Atene, 6. dec. j. (AR) Po poročilih, ki so prispela do danes opoldne v Atene, so grške čete že zasedle Santi Quaranto ob Jonskem morju. Pred zasedbo mesta bo nastali na mnogih točkah v mestu veliki požari, ki so izbruhnili po umika italijanskih čet. Zasedba te važne albanske luke pomeni za grško armado uspeh velikega obsega. Se včeraj so se okrog Santi Qua-rante bili ogorčeni boji med napredujočimi grškimi četami in poslednjimi italijanskimi zaščitnicami, ki so krile italijanski umik.
Zasedba Santi Quarante pa je samo eden izmed uspehov, ki so jih grške če+e v zadnjih 48 urah dosegle skoro na vseh boiišč h Posebno močni so bili včeraj ves dan grški napadi tudi na centralnem frontnem odseku, kier se ie gršk'm četam posrečilo spet osvojiti nekaj novega ozemlja.
Na severnem frontnem odseku je bilo grško napredovanje nekoliko manj uspešno. toda ne toliko zaradi it3lii"n=kega odpora. ki se še zmerom maoi*estira v obliki močn:h proti<nmkov. kol^or zaradi silnih te?av. ki vh delaio voi^škim premikom neprehodni gorski prebegi. k1 so ob sed->n1em zimsk°m vremenu včasih naravnost nepremnwli''ve ovire Na severom frontnem sek+oriu trenutno nI mo c^e točno podati cp^anie po7'e"e PT?k'"h >v>+. to^a no noroč-1''h. ki so na ra?r>oin<To sedanla boipa f*rta pekako od to*Vp črve-rw»n»•<*»>« nr?	dn vas' ** ■»!«•»». kl
nr^'1-nn io km zapadno od Moskoo-n* ^nclrokola).
V bojih, ki so se na +ei črH rnrvilall 7qdn'o dni so Grki u^eli okro«? 15 Italijanih oficlrlev ip *>00 volakov Voini nlpp kl le v radpiih d^eh na holiSču na-Hei v roke Or'-om. na nbrp<rq r tonov in 50 s*ronn'<\ Poli so b'11 me^orm s;lno n»»or*<=>n1 ip 'e bilo na ob p v, s+rapeh premični o steblo Move?v'h žrtev.
uspehov so dnseplp	JWp v
CTHiHh r»-ah. kakor	*»» m-
fvd^a San*' Onorante. na pn'r«Ve»n nem spHorln. Tn so Orkl kr»l T>r«Tv.pti, ki leži 7 km severozapadno od Pirana.
Izguba Santi Quarante pomeni za italijansko armado v Albaniji zelo hud udarec. Dasi je pristanišče razmeroma majhno, je
paktu in da ima v deželi nemške vojaške posadke. A vendar je tudi v okviru teh dejstev obilo osnove za novi razmah rumunskega nacionalizma. To se je pokazalo prav te dni o priliki romunskega narodnega praznika, ki so ga porabili tako predstavniki vlade kakor legionarjev, da so ljudsko pozornost obrnili vstran od notranjih dogodkov, vstran od krvave zarje, ki se je dvignila nad žilavskimi ječami.
V Albi Juliji sta imela general Antonescu in Horia Sima, sedanji vodja Železne garde, govore, ki so pokazali, da je tudi sedanji režim skrajno nacionalen, osobito, kar se tiče razmerja do Madžarske. Ti govori so namreč izzveneli tako bojevito, da so se v Budimpešti čutili jako prizadete. V svojih izjavah sta se oba državnika spomnila tudi onega rumunskega prebivalstva, ki je prešlo znova pod madžarsko gospodstvo in se mora vnovič vživljati v položaj in usodo narodne manjšine To je dalo povod za nove, dasi zadržane rolemike med Budimpešto in Bukarešto.
Nekaj časa se je zdelo, kakor da hočeta Madžarska in Rumunija tekmovati med seboj v tem, katera izmed
njiju uživa večje simpatije Berlina in katera se lahko v senci Nemčije čuti bolj zavarovano. Z najnovejšem sporazumom, ki ga je v četrtek sklenila z Rumunijo zaradi izvedbe romunske politične in gospodarske desetletke, je Nemčija jasno pokazala, da ima velike interese v Rumuniji, interese, ki si jih hoče za daljšo dobo v naprej zavarovati. Rumunija pa je s tem v kratkem času nekaj mesecev prišla pod popoln nemški vpliv, in sicer predvsem politični vpliv s pristopom k berlinskemu paktu, nadalje pod vojaški vpliv z dovoljenjem za bivanie nemških čet na svojem ozemlju, sedaj pa še pod gospodarski vpliv z novim spurazumom, ki postavlja tako rekoč vse rumunsko gospodarstvo pod nemško nadzorstvo. Ako je torej Rumunija hotela Madžarski dokazati, da uživa v Nemčiji splošno zaščito in da ie njeno sodelovanje z Berlinom zamišljeno kot vsestransko in trajno sodelovanje, ji je to z nov^m sporazumom popolnoma uspelo. V toliko si je Rumunija svoj položaj nasproti Madžarom gotovo precej popravila. O vseh drugih posledicah najnovejšega sporazuma z Nemčijo pa za sedaj še ni mogoče govoriti.
vendar služilo kot eno izmed glavnih oskrbovališč za italijansko armado. Italijani so imeli tu velika skladišča živeža in vojnega materiala. Razen tega predstavlja Santi Quaranta važno cestno križišče, kjer se stekata velika obalna cesta, ki prihaja od Valone ter prečna cesta, ki se vije skozi izredno težak teren proti Korici. Vsa ta cesta do orice je zdaj za Italijane izgubljena in se bo ta izguba v potrebnih premestitvah italijanskih čet zelo nepri-jetnr občutila.
Po zadnjih poročilih, ki so prispela s fronte, se je Grkom na severnem bojišču z nekaterimi močnimi napadi posrečilo popolnoma osvojiti vse italijanske pozicije na planini Mokri. Rorbe za te poz'cf.ie so se bile skoraj neprestano 48 nr in so se končale s popolnim gršk'm nsnphom. Italijanske čete so imele zelo teffce Izgube na ljudeh In vojnem mj^rlaln. Precej Italijanov je bilo tudi njetih.
Po grški vojaški statistiki znaša vrednost vojnega materiala, ki so ga Grki za-pipniif v svoii ofenzivi do 5. decembra, pribl'žno m'1'iardo drahem. Med dragocenim orož'em ki se pnh^ia v tem voinem plenu, je tudi približno 500 strojnih pušk.
Grško uradno poročilo
Atene, 6. br. (At. ag.) Danes dopoldne je bilo tu službeno objavljeno, da so Grki zavzeli Santi Quaranto, tretjo največjo luko v Albaniji. Italijani so jo v poslednjih 36 urah docela izpraznili ln se umaknili proti 50 km oddaljenemu mestecu Hitari, ki leži severno od Santi Quarante.
Atene, 6. dec. je (Reuter.) Posebni Reu-terjev dopisnk v Atenah, Maurice Lovell, poroča danes opoldne:
Navzlic teniu, da so Italijani Santi Qua-ranto na več krajih zažgali, da bi uničili skladišča, so grške čete zasegle v mestu velikanske množice vojnega materiala. Izpred Arglrokastra, ld ga Italijanske čete Izpraznjujejo, poročajo prav tako, da so bdi v mestu opaženi veliki požari.
Atene, 6. dec. s. (Tass.) United Press javlja, da so grške čete v četrtek zasedle vas Masgalon pri Argirokastru. Pri tem je bil ujet en italijanski bataljon.
V srednjem delu fronte so Grki v četrtek napredovali dve milji dalje od Premeti ja.
Pri Podgradcu so italijanske čete sedaj popolnoma izpraznile planini Kamija in Mokra.
Atene, 6. dec. s. (Columbia BS). Grld javljajo, da Argirokastra še niso zasedli, da pa je pričakovati padca mesta vsak čas. Italijani so Argirokastro že popolnoma izpraznili in mesto sedaj gori. Italijanski oklopni oddelki krijejo umik italijanske vojske.
Zaplenjen rušilec
Atene, 6. dec. s. Associated Press javlja, da so Grki v pristanišču Santi Qua-ranti zaplenili italijanski .rušilec, ki so ga angleška letala pri napadu v sredo poškodovala.
Grkom je padlo v Santi Quaranti v roke tudi mnogo vojnega materiala.
Tudi Argirokastro že v grški oblasti
Atene, 6. dec. s. (Reuter). Nocoj je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Argirokastro prestolnica južnozapadno Albanije, je v teku zadnjih 48 ur italijanska vojska izpraznila. Evakuacija je bila snoči dovršena.
Associated Pres. javlja, da so grške dete danes opoldne Argirokastro že zasedle ln zajele pri tem 1000 italijanskih ujet-
nikov. Vest o vkorakanju grških čet v Argirokastro še nI uradno potrjena.
Letalske akcije v Albaniji
Atene. 6. dec. i. (AR.) Grško in it li-jansko letalstvo sta bili tudi včerai zelo aktivni na vseh sektorjih albanskega bojišča. Napadi so bili usmerjeni v prvi vrsti na ceste in nota v frontnem zalediu. kakor tudi zbiralne točke ter osk bo ali-šča. Nadalje so lovska in bombna letala podpirala tudi napade pehote
Atene, 6. dec. j. (AR). Po grških uradnih podatkih ie bilo v vČ3ra:šnj"?m velikem zračnem soooadu med an^lešMm n italijanskim letalstvom na albanski fr n-ti sestrelienih osem itali:an=:k1h letal 7 nadalinih italijanskih letal ie bik hulo Poškodovanih tako da so se le s težavo še držale v zraku Angleško letalstvo ni imelo nobene izgube.
Z naše meje
Bltolj, 6. dec. p. Na frontnem odseku izpred Podgradca proti Elbasanu se je ču-lo c.anes ves dan močno topovsko streljanje ter živahen ogen; stro nic. S'išalp so se tuoi eksj/ozije ročnih granat, kar ori-ča. da se o iejo na tem odseku ogorčene borbe. Po poročilih, ki prihajajo preko meje z albanskega ozemlja, napredujejo grške čete korak za korakom in po vrsti zavzemajo posamezne stra'egične točke. Vsi dosedanji italijanski protinapadi so bili odbiti. Danes je prišlo do hude bitke pred selom Lano. Nekateri oddelki grfk h čet se že spuščajo po dolini škumbe in so prodrli danes do kraja Cukus. Druga srr-ška kolona prodira po dolini Vojuše Italijani dovažajo po vesteh iz albanskih krogov še vedno nove čete in kop čijo v zaledju vojni material, da bi mogli v ugodnem trenutku pričeti protiofen~ivo. Prav tako pa tudi Grki postopajo skrajno previdno. se na vsaki novo zavzeti pistoj-n-ki zavarujejo in dovažajo nove čete, da bi mogli brez prestanka nadaljevati zasledovanje umikajočega se sovražnika.
Vojna v ASrllki
Rim, 6. dec. br. (Štefani). V severni Afriki ie prišlo do spopadov p ed \i h et na področju južno od Sid: el Baran ja. Sovražnik ie bil pognan v beg. Na bojišču je pustil svoje orožje in strel vo. Sovražna letala so odvrgla neka i b mb na ocdroSje okrog T bruka. kier sta bi'a vojaka ubita in 2 ranjena. t°r na p:d-o -je okrog Sol uma in Sidi el Bi:a ij k j ar pa ni bilo ne škode ne žrtev.
Kair® 6. dec. a. (Reuter.) Današnji ko-i mimike poveljstva angleške vojske na j Bližniem vzhodu javlja: j V Zapadni puščavi v EgVntu ni nobene spremembe v položaju. V Sudanu so pri Galabatu naše bolne izvidnice napa.d!e sovražne postojanke strojnic. Sovražn'k je utrrel znatne izgube. Zaplenili smo r-nogo orožja in voja?ke opreme. Tudi pri Kasali in na kenijski fronti so se udejstvovale na-j še izvidnice.
Rodezijski bombniki so napadi sovražni motorizirani oddelek pri Kasali. Vrgli so več bomb in streljali tudi s strojnicami.
Angleška letala so izvedla več unpešnih izvidnifkih poletov na raznih frontah ter zbrala važne Informacije.
Nobeno angleško letak) ni bilo izgubljeno v teh operacijah.
Madžarski tisk o zbli-žanju z Jugoslavijo
Budimpešta, 6. dec. p. Celokupna madžarska javnost z velikim zanimanjem spremlja izboljšanje odnošajev med Budimpešto In Beogradom. Pri tem naglaša-jo v madžarskih političnih krogih, da dobiva izboljšanje odnošajev z Jugoslavijo značaj Iskrenega prijateljstva, ki je naletelo na popolno razumevanje tudi nri Italiji in Nemčiji. Italijanski in nemški tisk posvečata temu razvoju posebno pozornost in podčrtavata veliko važnost zbliž^nja med Jugoslavijo in Madžarsko, ki prihaia do izraza tudi v medsebojnih oVskih. ki so bili izvršeni v zadnjem času in ki se pričakujejo tudi v bližnji bodočnosti. Kar se tiče stališča Jugoslavije, je to st^lifče bilo že ponovnokrat jasno označeno. Jugoslovenska zunania politika stremi po izboljšanju odnošajev z vsemi sosedi in v ta okvir spada tudi zbMžanie z Madžarsko. Jugoslavija le strogo nevtralna država in s tega stališča gleda tudi na na^a'jn-1 razvoj dogodkov. Jugos^vi-a želi ohraniti svoje dosedanje stališče napram vsem sosednim državam, prav tako pa tudi napram Nemčiji, Italiji in Rusiji.
Razgovori med Sofijo in Ankaro
Rim, 6. dec. p. »Tribuna« beleži vesti o diplomatskih razgovorih med Sofijo in Ankaro. Rezultat teh razgovorov, ki se drže v nai strožji tajnosti, še ni znan. Vsekakor pa sod'jo v diplomatskih krogih, da ! se nanašajo na skupne profreme in na stališče, ki ga bosta zavzeli Bolgarija in 1 Turčija glede grško-italijanskega konflikta. V zvezi s tem beleži »Tribuna«, da je imel italijanski poslanik v Sofiji Magistrati dolg razgovor z bolgarskim zunanjim ministrom Popovom.
MOŽNOST ZIMSKEGA NAPADA
NA ANGLEŠKO OTOČJE
Znaki, po katerih sklepajo angleške merodajne vojaške osebnosti, da se pripravljajo Nemci na izkrcanje na angleških tleh
»Nas položaj je dofeer2M
Izjave predsednika vlade Dragiše Cvetkovica na posvetovanju članov beograjskega mestnega sveta
London, 6. dec. j. (Ass. Press). Pojačeni nemški letalski napadi na Anglijo, zlasti pa »^pristanišča, kakor tudi obnovitev 'l-.iiikega topovskega ognja proti Doveru in okolici, so v merodajnih angleških krogih ponovno poživili razmotnvanja o možnosti zimskega napada na angleško otočje. Po mnenju nekaterih angleških vojaških osebnosti tak napad ne bi bili izključen. Čeprav škoda, ki jo povzroča nemško bombardiranje in obstreljevanje v tistili delih Anglije, ki naj b' bil- prvi cilj-' nemškega izkrcanja, ni tolikšna da bi mogla tvoriti resno pripravo za kaka tako akcijo, vendar bi se dalo ravno po streljanju nemškega daljnostrelnega topništva sklepati, da s temi streli nemško vojaško vodstvo otipava teren, kje bi bila najugodnejša točka, na kateri naj bi nemška vojska poizkusila stopiti na angleška tla
Ugotovfljeno je bilo, da se je število dalj-nostrelnih topov na francoski obali nasproti Dovera, navzlic nepiestanim angleškim bombnim napadom spet znatno pomnožil#. Ti topovi pa nikakor ne izvirajo iz Magi-notove črte, kakor se je prvotno domneva-
lo, marveč so poseben nemški izdelek Topovi neso po dosedaniih izkušnjah približno 50 km daleč Kakor je bilo dodatno ugotovljeno, ti topovi niso trduo ugrajeni v svoja oporišča, marveč so razmeroma zelo gibljivi. Na podlagi tega sklepalo v angleških vojaških krogih, da nameravajo morda Nemci po pripravi lainem ognju ki bi jim omogočil] izkrcanje na angleških tleh, takoj nato demontirati in prepe'ja*~i v Anglijo kjer naj bi bil" potem poglavitno ofenzivno orcžje proti angleškim utrjenim točkam. Proti temu načrtu pa govori dejstvo. da prevoz takih topov preko Kanala nikakor ne bi bil posebno lahek, niti ne ob normalnih prilikah, kaj šele ped gnjem angleške obrambe
London. 6 dec. j (Ass Press). V četrtek zvečer je nemško daljnostreino topništvo ob Rokavske mprelivu spe+ otvorilo dokaj močan ogenj na Dover !n okolico. Granate so padale do 15 km globoko v zaledje mesta. Obstreljevan ie je trajalo precej časa. vendar ni bila povzročena nikaka omembe vredna škoda.
Portsmouth — glavni cilj
V noči od četrtka na petek so nemška letala sesula tovor rušilnih in zažigalnih bomb na Portsmouth, napadla pa so zopet tudi London
London. 6. dec. j. (Ass. Press.) V minuli noči je vladalo nad angl-škim otočjem precej neugodno vreme za letalske r.a.:a-de. kar pa nemškega letalstva ni zadržalo. da ne bi že v zgodnjih večernih urah poizkušajo v veliki meri obnoviti napade na London in na južno Ang.ijo. Cim se je zmračilo, so že preletele angleško oba o močne skupine nemških bombnikov, ki so se usmerile deloma Droti Lo.idonu. deloma oa proti Portsmouthu na južni angleški obali. V Lcndonu ie bil že ob 18.30 zvečer dan prvi letalski alaim. Km ilu nato so se v mestu začule prve bombne eksplozije. Ker je bilo vreme zelo nepregledno. so bile vržene bombe ne glede na določene cilje in so zadele razna privatna poslopja v vseh londonskih ok:a'ih. Hudo so bila poškodovana v Londonu tudi nekatera trgovinska pos'ona. Zažigalne bombe, ki so biie vržene v velikem številu. so zanetile na več mestih požare, ki pa so zaradi energičnega poseda ga?ilf ev ostali samo krajevnega značaja. Število človeških žrtev v Londonu ni bilo veliko in tudi povzročena škoda ni p.sebno občutna.
Zna+no huiši napad kakor na London, je doživelo pristanišča Portsmouth. ki je bilo. kakor ie znano, že v začetku nemške zračne ofenzive Droti Angliii hudo prizadeto Tudi v minuli noči je bilo vrženih na mesto izredno vel'ko število rušilnih kakor tudi zazidalnih bomb vseh kalibrov, ki so povzročile znatno šVdo na luških napravah ter na stanovanjih, trgovskih in industrijskih poslopjih v mestu. Hudo ie bilo v Portsmouthu poškodovano tudi neko javno poslopje. Na mnogih mestih so v luki ter v mestnih okrajih izbruhnili požari, ki so do jutra zaposlevali gasilstvo. Nem "ki bombniki so prileteli nad Portsmouth v več zaporednih valovih, ter je bil napad precej dolgotrajen. Okrog polnoči je spet zavladal mir.
Razen Londona in Portsmoutha so nemška letala zgodaj zvečer vr?la tudi nekaj bomb na neko mesto v vzhodni A^gUii. kjer r>a ni b<la novzroče^a večja škeda in tudi človeških žrtev ni bilo.
čez dan ni bilo napadov
London, 6. dec. s. (Reuter.) Sovražna letalska aktivnest nad Anglijo je imela danes podnevi izredno majhen obseg. Do večera je bilo znano samo, da je posamično sovražno letalo po 16. uri napadlo neko južno vzhodno angleško mesto. Napad je povzročil malo škode in nobenih žrtev. Sicer sta bili nad Anglijo danes opaženi samo eno ali dve sovražni izvič ruški letali, ki pa nista metali bomb.
London, 6. dec. s. (Reuter.) Holandska vlada v Lcndonu javlja, da je zadnje čase v aktivni službi ob strani angleške vojne mornarice 22 častnikov in mornarjev ho-landske vojne mornarice izgubilo življenje.
Podvigi angleškega letalstva
London. 6. dec. s. (Reuter). Leta1 sko ministrstvo iavlia: Včerai pednevi so angleški bombniki napadli oporišče sovražnih podmornic v Lorientu. tovarno elektrotehničnih in kemijskih proizvodov v Eindhovenu na Nizozemskem ter letališči v Rotterdamu in Hamstede na Nizozemskem.
Ponoči so bile zaradi slabega vremena vse operacije angleških bombnikov odpovedane.
Dve angleški letali se nista vrnili z rednih izvidniških poletov
Letalsko ministrstvo iavlia nadalje da so angleška letala o priliki naoada na Turin v sredo zvečer metala na merio tudi fotografije ki kažejo poškodbe italiian-skih vojnih ladij v Tarantu po angleškem letalskem napadu.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 6. dec. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie danes opoldne objavilo naslednje voino poročilo:
PJa južnem Atlantskem oceanu ie Prišlo. kakor je bilo že objavljeno do spopada med neko nemško in neko angleško Domožno križarko. V spopadu ie bila angleška ladja hudo po"kodovana. Neka podmornica ie potopila 4 sovražne trgovinske ladje s skupno 13.000 tonami; 2 od teh ladii sta pluli v konvoju.
Skupine bojnih letal so v noči na 5. december napadle London, Birmingham
in Southampton. V vseh treh mestih so izbruhnili večji in manjši požari, ki so iih povzročile nemške bombe. Podnevi se ie omejilo nemško letalstvo na Dosamezne motilne napade na London in nekaj nadaljnjih krajev v južni in srednji Angliji.
V	noči na 6. december sta bila London in Portsmouth 9pet hudo napadena od nemških bombnikov. Miniranje angleških luk se je nadaljevalo. Daljnostrelne baterije vojne mornarice in vojske so učinkovito obstreljevale sovražen konvoj vzhodno od Dovera.
Nekai angleških bombnikov je v noči na 6. december prodrlo nad zapadne predele Nemčije, niso pa bombardirali nobenega kraja.
Sovražne izgube so znašale včerai skupno 10 letal. 6 jih ie bilo sestreljen h v letalskih spopadih. 7 lastnih letal se ni vrnilo na svoja oporišča.
Poškodovani gra&ovi
angleške kr. rodbine
London, 6. dec. s. (Ass Press.) Dan^s je bilo uradno sporočeno, da ie te dni ob priliki nemškega letalskega napada več bomb padlo v bližino kraljevega gradu v Win4soru. Pri tem bi bili kra'jev bra*, Gloucesterski vojvoda, skoro zadet od bomb. Tudi mesto WindiOr je bilo pri napadu poškodovano.
Dalje javljalo, da so bombe mdle te dni v bližino kraljeve palače v Edinbur-ghu. Stekla na oknih palače so deloma popokala. Kralieva grobnica v bližini je ostala nepoškodovana.
V	Southamiptomu divjajo
še vedno požari
Neu> York, 6. dec j. (AR). Kakor javljajo poročevalci ameriških agencij iz Sout-hamptona, je tamkaj gasilstvo še zmerom zaposleno z gašenjem požarov, ki so bili zaneteni ob pri1'ki zadnjega napada na luko in mesto Gasilstvo je preutrujeno in komaj še zmaguje težavni posel. Iz neštetih cevi so gasilci brizgali vodo na goreča poslopja tudi še včeraj dopoldne, ko je angleški kralj obiskal hudo prizadeto mesto.
20 letečih trdnjav na poti v Anglijo
New Tork, 6. decembra. AA. (Ta~s>. Ameriški tisk objavlja novico, da ie ameriška vlada uradno odobrila da nai se Angliji pošlje 20 takozvanih letečih trdnjav. Letala bodo poslali v Kanado, od-tam oa v Anglijo.
,5Angleži morajo biti
vedno dobre volje"
L°ndon, 6. dec. s. (Reuter) V Portsmouthu je govoril danes notranji minister Mor-rison pred člani civilne zaščite proti letalskim napadom. Morrison je svaril Angleže pred dvema nevarnestima: prevelikim optimizmom ter pesimizmom. Dejal je, da morajo biti Angleži dobre volje, toda vedno jasnih misli. Dobro voljo upravičuje več razlogov, med njimi izredno pospešenje produkcije, oborožitev angleške armade, uspehi vojne mornarice in uspehi letastva v bitkah nad Anglijo. Te bitke je označil Morrison kot enega največjih in najvažnejših vojnih dogodkov v zgodovini. Nemška letala se podnevi ne morejo več pojaviti nad Anglijo. Anglija se je spremenila v trdnjavo.
Na drugi strani pa je Morrison opozarjal, da je sovražnik Anglije zelo močan in vedno pripravljen, da o primernem času izvede udarec proti Angliji. Zmaga za Anglijo, je dejal Morrison, ne bo lahka. Potrebni bodo še dolgotrajni napori, predno bo izvo-jevana.
Spopad v vodovju južnega Atlantika
London, 6. dec. s. (Reuter) Admiraliteta je objavila danes opoldne naslednji komunike:
Oborožena angleška trgovska križarka »Carnarvon Castle«, pod poveljstvom kapitana Hardyja, se je včeraj v južnem delu Atlantika, 700 milj severovzhodno od Montevidea, spopadla s hitro in močno oboroženo nemško vojno ladjo, ki je bila maskirana kot trgovska ladja. Potek bor-bt še ni povsem ugotovljen, vendar je znano, da se je borba vršila na veliko daljavo. Sovražna ladja, ki je bila zelo hitra, ni sprejela borbe iz bližine. Obe strani sta oddali mnogo topovskih strelov in sta po-
rabili mnogo municije. Ko je parnik »Carnarvon Castle« zasledoval sovražno ladjo, je bil lažje poškodovan. Na ladji je bilo nekaj človeških žrtev, katerih sorodniki bodo čim preje obveščeni. Kakšno škodo je pretrpel sovražnik, še ni točno znano. Končno se je sovražna vojna ladja z veliko hitrostjo oddaljila proti severu.
»Carnarvon Castle« je motorna ladja z 21.222 tonami. Zgrajena je bila leta 1926 in je bila pred vojno dobro znana kot eden najhitrejših angleških luksuznih potniških parnikov. Pred kratkim je bila ladja popolnoma modernizirana. Leta 1938 se je »Carnarvon Castle« posebno proslavila z brzinskim rekordom, ki ga je dosegla na vožnji iz Anglije v Capetown v Južni Afriki.
Klici ladij na pomoč
New York, 6. dec. s. (United Press). Angleška radijska postaja Makay je ujela klice na pomoč, ki jih je poslala neka angleška ladja, ki se je nahajala 400 milj zapadno od angleške obale. Prav tako so bi i i ujeti klici na pomoč z druge angleške ladje, oddaljene 700 milj od Setlandskega otočja. Tudi dve grški ladji sta klicali na pomoč, in sicer petrolejska ladja »Taigtos« in ladja »Argirinos«. Vse ladje javljajo, da so bile napadene od sovražnih pod-
Naš parnik „četvrti" se je rešil
London, 6. decembra. AA (Reuter) Jugoslovanski parnik »Cetvrti« (1937 ton) je neka irska patruljna ladja brez težkoč privlekla včeraj v četrtek v valencijsko pristanišče. Kapitan ladje in posadka 22 mož, ki so se imeli vkrcati v rešilne čolne, ko je ladjo napadel neki nemški bombnik v nedeljo, so se izkrcali živ in zdravi.
Rusija in Kitajska
Moskva, 6 dec. j (Ass Press). Dodatno k včerajšnji objav agencije Tass, da je sovjetski poslanik sp< rcčiil japonski vladi, da bo ostala politika Se-vietske unije napram Kitajski neizpremenjena pripominjajo v merodajnih moskovskih krog.h. da je sovjetski poslanik to pditikc tudi podrobneje naznačil in namestniku jap<nskega zunanjega ministra zagotovi' da b<. Sovjetska unija ostala še nadalie v prijateljskih odnošajih s Čangkajškovo vlado v Čung-kingu.
Odnosi Nemčije do čangkajšleove vlade
Berlin, 6. dec. s. (Tass). Na konferenci tiska je bilo včeraj inozemskim novinarjem rečeno v nemškem zunanjem ministrstvu, da bodo za soda j diplomatski odnošaji med Nemčijo fn Čangkajškovo vflado ostali brez spremembe, kakor tudi Japonska še vedno vzdržuje diplomatske stike s bolandsko vlado, ki ima svoj sedež v Londonu.
V nemških krogih izjavljajo, da še ni jasno, kako se bodo ti odnošaji razvijali v bodoče. Za enkrat je znano, da ie japonska ne samo v diploma.sk:h odnošajih s holandsko vlado, temveč se tudi še pogaja s Holandsko vzhodne Indijo Tako v nemških krogih tudi ne pričakujejo, da bi zaradi podpisa pogodbe med Japonsko in Vančingvejcm prišlo do spremembe v odnošajih med Nemčijo in maršalom Čang-kajškom.
Anglija ne bo odstopila Slngapora
Singapor, 6. dec. s. (Tass) United Press objavlja izjavo ki jo je podal novoime-novani vrhovni poveljnik angleške vojske na Daljnem vzhodu letalski maršal Brook-Pappon. Ta je predvsem poudaril da bodo Angleži morali ojačit> svoje /ojaške sile v Birmi Malaji in Hungkongu N»p>ovedal je tudi, da bo v doglednem času osebno po-setil Hongkong. Avstraliio m Nov<, Zelandijo. Maršal je nadahe omenil1., da mu je pred odhodom iz Londona izdavi i ministrski predsednik Churchill, da Angliia v nobenem primeru ne bc opustila Singapora kot voja:kega m pomorskega oporišča.
Rojstni dan
regenta Horthyja
Budimpešta, 6. dec. p. Po vsej Madžarski so danes na svečan način proslavili rojstni dan regenta Horthyja. Po vseh cerkvah so bile službe božje, občinske uprave pa so imele izredne svečane seje. Posebno svečane so bile proslave v novo priključenih pokrajinah.
Ukinjeni varnostni ukrepi v Bolgariji
Sofija, 6. dec. p. Uradno je bilo objavljeno, da so ukrepi za zatemnitev, ki so bili prvotno odrejeni za danes in prihodnje dni, odgodeni za nedoločen čas.
Beograd, 8. decembra a. Snoči je bila v mestni posvetovalnici konferenca članov mestnega sveta za Beograd, Zemun in Pančevo. Na povabilo župana Tomiča je prišel na konferenco tudi predsednik vlade g. Cvetkovič. V odgovoru na županov pozdrav se je poleg komunalnih zadev beograjske občine dotaknil tudi splošnih državnih vprašanj in je med drugim izvajal:
»Gotovo vam je vsem na jeziku vprašanje: Kakšen je danes položaj naše domovine, kakšen je mednarodni položaj Jugoslavije? Po zaslugi pametne, premišljene in Jasne politike, ki se ne vodi od včeraj na danes, politike, ki jo je najvišje mesto orisalo že pred več leti, moremo reči, da je naš mednarodni položaj dober. Prestali smo mnogo težkoč In motenj, nismo Jih še vseh prebrodili, toda prepričani smo, da bomo, ravnaje se po načelih, po katerih smo se do danes ravnali, prestali v m»ru tudi v bodoče vse krize in vse nevšečnosti, ki vladajo okoli nas.«
Da smo mogli voditi takšno politiko in da jo moremo zlasti v teh trenutkih voditi. se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim notranjim razmeram, ki jasno kažejo, da smo v vprašanjih, ki so splošnega značaja
za nas vse, in kadar gre za najvišje koristi domovine, popolnoma soglar-ii i Srbi i Hrvati i Slovenci. Po zaslugi te notranje politične konsolidacije in narodnega sporazuma z dne 26. avgusta lanskega leta, lahko ugotovimo, da lahko mirno gledamo na vse dogodke danes in jutri. Ko se bo pozneje to važno politično dejanje presojalo, bomo šele lahko njegov pomen premerili s pravim merilom. Sele tedaj se bo videlo, koliko pametnega in modrega se je storilo kljub vsej kritiki, ker se je v teh težkih mednarodnih razmerah uredil kompleks naših notranjih vprašanj.«
Predsednik vlade je nato govoril o nalogah občinskih uprav, zlasti mestnih, v današnjih neustaljenih razmerah. Dejal je, da se v takem času ne dajo izvajati dolgoletni občinski načrti, temveč da morajo občine misliti predvsem na brezhibno opravljanje tekočih zadev, pri čemer morajo zlasti gledati, da bodo prebivalstvo preskrbele z zadostno prehrano po znosnih cenah. Občine morajo urediti svojo politiko tako, da bodo zadostne potrebam gospodarsko najšibkeiš''h meščanov.
Izvajanja predsednika vlade so bila večkrat prek;niena z živahnim odobravanjem zbranih članov mestnega sveta.
Okrog ameriškega posojila Veliki Britaniji
Odposlanec angleške vlade Philipps proučuje z ameriško vlado možnosti, kako naj bi Anglija plačala nova naročila vojnega materiala
Wa»hlngton, 6. dec. s. (Columbia B. S.) Podtajnik angleškega finančnega ministrstva Philipps je danes pričel s svojimi posvetovanji z ameriško vlado. Najprej je posetil finančnega ministra Morgenthaua. Poluradni ameriški komentar k njegovim razgovorom pravi samo, da namerava Philipps proučevati možnost, kako naj bi Anglija plačala nova naročila vojnega materiala v Zedinjenih državah. Glede vprašanja, ali bodo posvetovanja obsegala tudi možnost dovolitve ameriške finančne pomoči Angliji, je slišati za enkrat samo ugibanja. Philipps sam je, kakor znano, ob svojem prihodu zanikal, da se je prišel pogajat za posojilo, na drugi strani pa je nedavno angleški veleposlanik lord Lothian napovedal, da bo Anglija kmalu rabila kredite v Zedinjenih državah.
Ameriški lzolacionisti še vedno odločno nasprotujejo vsaki možnosti dovolitve posojila Angliji. V izolacionističnih krogih izjavljajo, da pač ni pričakovati, da bi pacala Anglija svoje dolgove sedaj, če j:h ni v vojni od leta 1914 do 1918. Znani izola-cionist senator Taft je pa dejal, da naj bi Zedinjene države, če je že govora o finančni pomoči Angliji, rajši to finančno pomoč dale v obliki daru in tae kot posojilo. Obenem se je postavil na staFšče, naj bi bila finančna pomoč dovoljena najprej Kanadi.
Nemške informacije
VVashington, 6. dec. j. (DCSB.) Na včerajšnji tiskovni konferenci je bilo zunanjemu ministru Hullu med drugim zastavljeno tudi vprašanje, ali namerava Amerika v bližnji bodočnosti dovoliti morda tudi Angliji slično posojilo, kakor ga je dovolila zdaj Argentini. Hull je vprašanje zanikal. Ponovil je svojo že pred nekaj časa dano Izjavo, v kateri je na glasil, da Zedinjene države lahko državni denar posodijo kaki vojskujoči se državi le z izrecnim privoljenjem kongresa. Nato je Hull navedel tudi ameriško posoiPo kitajski vladi v čungkingu ter je poudaril, da
Kaj pripravljajo Japonci
Šanghaj, 6. dec j. (United Press) V nevtralnih vojaških krog^ v Sanghaju razpolagajo z informacijami, da je Japonska koncentrirala veliko število svejih transportnih ladij v Hainanu Prav tako je bilo opaženih več japonskih transportnih parnikov na poti iz Hainana v smeri proti jugu. Po mnenju nevtralnih vojaških krogov gre za velike japonske vojafk? transporte. Ni še povsem očitno, ali pripravlja Japonska v kratkem kako večjo voja'ko akcijo proti kakemu tujemu ozemlju na Daljnem vzhodu.
Maršal Mackensen 90 letnik
Berlin, 6. decembra. AA. (DNB.) Maršal August v. Mackensen je danes dosegel 90. leto svoje starosti. Popularni vojskovodja iz svetovne vojne je pri tej priložnosti dobil mnogo čestitk iz vseh krajev Nemčije.
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Pomen Irske za Anglijo
V sedanjem položaju je Irska prav zaprav oporišče Nemčije za borbo proti Angliji
London, 6. dec. j. (Ass. Press) Ugledna angleška finančna revija »Banker« objavlja v zadnji številki izredno oster članek proti nemogočemu stališču, na katerem trdovratno vztraja Irska, ne upoštevajoč, da gre v sedanjem boju, ki ga bije Anglija ne samo za angleške interese, marveč v enaki meri tudi za interese Irske. List naglaša, da pač nihče ne more prezreti, da je Irska v svojem gospodarskem življenju v vseh glavnih faktorjih popolnoma odvisna od Velike Britanije. Njeni finančni interesi stoje in padejo z zmago Velike Britanije. »Banker« se nato podrobno bavi z gospodarsko In strategično povezanostjo Irske z Anglijo ter ugotavlja, da navzlic tej povezanosti skuša Irska hoditi strategično neka svoja pota. ki so povsem nemogoča v sedanjem položaju.
Članek, ki je očividno inspiriran od naj-merodajnejših londonskih finančnih krogov, podčrtava nato, da Irska kot del angleškega otočja služi s svojimi pristanišči zt. oporišča in izhodišča zastopnikov tiste Nemčije, s katero je Velika Britanija zapletena v borbo na življenje in smrt In ta primer irskih luk, pravi list, je samo eden izmed neštetih drugih anomalij, nastalih iz sedanjega irskega nevtralnostnega stališča. In vendar noben človek danes ne more zanikati neizpodbitnega dejstva, da suverenost Irske zavisi edinole od moči britanske vojne mornarice. Neštevilne angleške človeške žrtve, ki so že padle ob irskih obalah, niso žrtvovale svojega življenja samo za zaščito angleških ladijskih transportov, temveč tudi za zaščito irskega brodovja.
sta on sam ter finančni minister Morgen-thau poiskala za to posojilo posebnega odobrenja pri merodajnih finančnih odborih kongresa.
Kar se tiče finančne pomoči Angliji — je naglasil Hull — bi bilo treba storiti najmanj to, kar je bilo storjeno za posojilo Kitajski. V primeru Kitajske ni bil na poti nevtralnostni zakon, ker v sporu med Kitajsko in Japonsko ni bilo nobene fcrmalne vojne napovedi ne z ene ne z druge strani. V primeru finančne pomoči Anglije pa so, kakor je izrecno naglasil tudi že predsednik Roosevelt, merodajne edinole določbe nevtralnostnega zakona. Zaradi tega je treba pričakovati, da bo nevtralnostni zakon oziroma njega izpre-memba poglavitni predmet debate takoj po otvoritvi novega zasedanja kongresa, ki se prične 3. januarja 1941.
Po sodbi ameriških političnih krogov je tre-ba pričakovati, da bo ta debata o izpre-membi nevtralnostnega zakona izredno ostra in dolgotrajna, ker se že zdaj s strani intervencionistov, kakor tudi s strani njihovih nasprotnikov dela silno živahna propaganda, ki naj vpliva na javno mnenja Zedinjenih držav pred to važno odločitvijo.
Stomillfcnrko posojilo Argentini
Washington, 6. dec. j. (AR) Zakladno ministrstvp Zedinjenih držav je skupaj z ameriško banko za izvoz in uvoz izvršilo načrt, po katerem bo dovoljeno Argentini posojilo 100 milijonov dolarjev za podporo argentinske valute.
Posojilo bo dano Argentini v prvi vrsti zaradi tega, da se iz argentinske trgovine, industrije ter vobče iz vsega argentinskega gospodarskega življenja v čim večji meri poizkusi izločiti vpliv nekih izven-ameriških držav, ki postaja zadnji čas zmerom močnejši. Kakor naglašajo v ameriških finančnih krogih, se bodo s tem posojilom znatno krepile gospodarske vezi, ki priklepajo Argentino na Zedinjene države.
Svečana otvoritev splitskega gledališča
Split, 6. dec. o. Snoči so v Splitu svečano otvorili stalno Hrvatsko narodno gledališče. Svečanost se je izpremenila v veliko manifestacijo hrvatske kulture K otvoritvi gledališča je prišel tudi vodja izpostave banske oblasti v Splitu Mato Bulič, ki je opravil otvoritvene formalnosti V gledališču so ob tej priliki govorili svetnik banske oblasti iz Zagreba dr. Slavko Eabič, ki je prečital poslanico hrvatskega bana, ki Splitu čestita k veliki pridobitvi, dalje splitski župan Josip Br-kič, intendant gledališča Ivo Tijardovič ter interdant zagrebškega gledališča Aleksander Freudenreich. Sledili sta uprizoritvi dramatizirane Maruličeve »Judite« ter igre »Splite grade« prof. Rabadana. Občinstvo je bilo navdušeno.
Iz državne službe
Beograd, 6. dec. p. Premeščena sta veterinarski svetnik dr. Fedor Jerina iz Novega Kneževca v Novi Be^ei in veterin« ski svetnik Josip S^nc od banske uprave v Nišu v Novi Kneževac.
V železniški s'užbi so premeščeni prometni uradniki Jože Berlič iz Trbovelj na Jesenice, Ježe Peternoster z Jesenic v Trbovlje, Matej Pavlovič iz Dovja-Moj~tra-ne v Mokronog-Bistrico, V'ktor Le?nik iz Brega v Savski Marcf, Miroslav Krajnc iz Poličan v Nomenj, Ulja Petkovič iz Hrastnika v Sevn'co, Anton Puntar lz Za-goria v Novo mesto, Liubomir Hln'č lz Podnarta-Krope v Poljčane, Adalbert Ve-bei z Lesc v Kočevje, Stojan Pefrovič z P.ak°ka v Novo mesto, Miroslav Kovič iz kurilnice na Jesenicah v Ljubljano, Rudolf Majce iz kurilnice v Ljubljani v Maribor, nadzornika proge Anton Barbič iz Novega mesta na Pragersko in Pavel Je-ras lz Ormoža v Novo mesto, prometnik Danijel Zevmk^r iz Nomnja v Breg Vasilij Sckulič iz Vuhroda-Mare^ba^g na Grobe'no. Anton J^nko Maribora na Jesenice ter Bogomir Gerlič iz Maribora na Zidani most.
Vremenska napoved
Zemunska: Tap'ejše v državi, posebno v južnih krajih. Prevla 'o^lo bo ob'ačno i in megleno vreme. Ponekod dež in sneg.
Maši kraji in
Čar mfklavlmiip med gluhonemimi I
Prijeten, tih večer sreče v skupnem domu
Ljubljana, 6. decembra
Miklavža tudi slabi časi ne uženejo. Niti tam ne, k]er bi mogel po vsej verjetnosti najprej odpovedati, čeprav bi tam najmanj smel. Tudi gluhonemi v ljubljanski gluho-nemnici so ga imeli. Vsi pravijo, in prav imajo da je to za gluhonemi drobiž, ta drobiž, ki ga je narava sama prikrajšala, nekaj prav posebnega, nekaj, česar se s podobnim ne da primerjati. In res!
Gluhonemnica praznuje letos 401etnico obsto a, Podporno društvo za gluhonemo mladino s predsednikom Andrejem šara-bonom in tajnikom strokovnim učiteljem Vilkom Mazijem pa je bilo mnenja, da je temu po naravi prikrajšanemu drobcu vsekakor treba nuditi vso srečo in zadovoljstvo, kar se je le da. Vse svoje sile in tudi gmotne žrtve je zato vložilo, da bi drobiž ne bil prikrajšan. Tisti trgovci, med njimi zlasti g. in ga. šarabonova, tvrdka Schumi in g. Jelačin. ki so z razumevanjem gmotno podprli to akcijo, pa so mogli biti z uspehom miklavževanja in z obdaritvijo popolnoma zadovoljni. Perilo in obutev, ob^ka, izdelana od gluhonemega zavodovega gojenca krojača »šarabo-cove cule« — kup prikupnih culic s sladko jedačo, papirne vreče polne dobrot in še to in ono, je marsikaterega potrebnega oskrbelo z najpotrebnejšim in vsakega izmed 148 dečkov in deklic vsaj za bežen trenutek napolnilo s toplino, ki je je tako zelo potreben — pa tako borno deležen. Bežni vtisi iz dvorane, kjer se je sukal Miklavž med gluhonemo deco, nam to potrjujejo.
Čudna tišina je vladala v mali dvorani, kjer so bili zbrani otroci, še kretnia se je le tu pa tam sprostila v gneči. Prvi val glasov se je sprostil ob pojavi čudovitega
Miklavža. Od najmlajših do najstarejših med njimi, od najbolj pridnih do porednih, vse je spreletelo ob njem in njegovem spremstvu. Dva mad večjimi, najbolj poredna, sta za vsak primer že zjutraj opremila svoje ozadje z debelejšo kožo. Preprosto sta oblekla dva para hlač. V prvih vrstah, kjer je bil zbran drobiž novincev in novink, so bile oči najbolj razprte. Med njimi je tičal drobni Prekmurček Štefan, o katerem so se prepričali, da se nikogar ne boji, razen parklja. Štefan je najrevnejši med revnimi. S prekmurske ravni je prišel v daljno Ljubljano, gluh za vse, pa z bistrim pogledom. Pravijo, da pri njih doma ni »Miklavža«. Mali Štefan samo bistrih oči ni pozabil zapreti. Široko so gledale in niso se mogle odtrgati od čarobne pojave. Utapljal se je v ganotju. Najrevnejši med revnimi je bil deležen vsega, obleke, perila, obutve in sladkih nameč-kov. Za rokav so ga morali prvič potegniti s stola, na katerem je bil zakopan. Iz oči v oči z Miklavžem se mu je skremžil obraz, iz široko razprtih oči so mu privrele solze. V Miklavževem naročju je pozabil na prepotrebno obleko, ki mu jo je dobrotnik stisnil v roke, v njegovem toplem naročju je segel v žep, privlekel iz njega pisano ruto in vanjo skril svoje solze. S svojega sedeža spet ni mogel odtrgati pogleda, šele ko so ga drugič potegnili pred dobrotnika, se je po njegovem obrazu razlil smehljal zadoovljstva, a ko se je v tretje vrnil na svoj stol, sta ga ganotje in sreča tako premagala, da se je pogreznil za kup, ki mu je ležal v naročju. In Štefan se je spet razjokal, zdaj končno premagan od sreče. Ta je že prej in dokaj laže prevzela njegove tovariše in tovarišice y skupnem domu.
Prenovljena cesta skozi Hudo luknjo
Zgodovinske zanimivosti iz romantične soteske
Velenje, 6. decembra
Od izliva Pake v Savinjo pa tesno pod Pohorje sega prelepa Šaleška dolina, polna naravne romantike. Obdajajo jo košati gozdovi, ob cestah pa so strmi vrhovi z razpadajočimi razvalinami gradov, ki še edini vežejo sedanjost s spomini na preteklost. Najožje mesto doseže dolina v divji sotesk Huda luknja, po kater si je že v davnini izbrala pcvt pohorska Paka Ob njej je bila že v starih časih važna prehodna pot skozi sotesko, kar je prešlo najbolj prav roparskim vitezom, ki so se ugnezdili ob vhodu v sotesko Še danes ljudje pripovedujejo o vitezih na gradu Valdeku, ki so napa-daili, ropali in morili trgovce ter premožne popotnike, ki so potovali skozi Hudo luknjo. Tudi o zakopanih zakladih ki še danes čakajo pridnih rok po-d razvalinami va!deškega gradu, se mnogo govori. Skozi Hudo luknjo st. je 30 septembra 1473 leta vračala z bojnega pohoda p< Koroškem tudi mogočna turška vojska k: je pa v za napad zelo pripravni soteski ni nihče zadržal. Pozneje je Huda luknja zaslovela po veliki podzemeljski jami, posebno še. ko so skozi sotesko pr čel; graditi novo cesto. Pr> budo za gradnjo ie dal nadvojvoda Ivan, ki je vselej rad pomagal »kadar je šlo za korist in čast Štajerske« Cesta je bila izročena prometu 1829 leta, nadvojvodi Ivanu pa so postavili ob vhodu v sotesko z verigami zavarovan marmornat spomenik, ki stoji še danes. Nekaj let pozneje so pričeli urejevati podzemeljsko jamo Za ureditev se je najbolj zavzema! Janez Vi-vod, gostilničar iz Spodnjega Doliča, takrat znan narodnjak na Štajerskem. Na svoje stroške je uredil poti in jamo razsvetlil z acetiilenskiir.i svetilkami ter pričel prirejati v jami veselice ki bi naj privabile tujce. Investicije so "bile ogromne, a urejena jama ni zbudila v svetu dovolj zanimanja. Podjetnost ni uspela m Janez Vivod je umrl zapuščen in v revščini.
Zgrajena cesta, ki so jo dvignili dober meter nad vodno strugo, je z manjšimi popravili služila namenu nad sto let. Poleti 1938 se je nad zgornjo Šalleško dolino utrgal oblak in nastala je povodenj, kakršne ljudje v teh krajih še n;«o doživeli. Narasla Paka je preplavljala in rušila. Najhujše je bilo v Hudi luknji. Ko se voda unc-sla, o nekdanji cest skoz: sotesko skoraj ni bilo sledu. Onemogočen je bil ves pro-
met, ki se je odsllej pred Hudo luknjo usmerjal preko Spodnjega Doliča in Vitanja proti Celju. Še istega leta v jeseni je banovina trasi rala skozi sotesko novo cesto, pri čemer so upoštevali vse možnosti morebitnih novih pov<-dnji ali pa rušenja skalovja, ki se dviga navpik nad cesto. Čeprav je cesta skozi sotesko dolga le nekaj sto metrov se je gradnja zavlekla skozi dve leti in bo cesta dograjena šele prihodnjo pomlad. Razstreliti ie biHo treba ogromne komplekse skalovja ki je grozilo, da se prej atli slej zruši na cesto. Na nekaterih mestih se nova cesta zajeda globoko v skalovje. Nič manjša pa niso bila dela z na-sipanjem, sai so cesto dvignili visoko nad strugo Pake. Visoke nasipe *o zavarovali z močnimi betonskimi opornimi zidovi. Oba mostova na mestih kjer nova cesta I križa Pako, pa sta iz žeiezobetcna Vzdolž nove ceste bodo na pomlad postavili i še ograjo. Zanimivo je, da 90 delavci pri kopanju ob strugi Pake našli turške podkve, spomin na čase, ko so Turk' obiskovali naše kraje.
Ko bo cesta povsem goteva jo bomo aahko prišteli med najmodernejše a z ozirom na okolico, tudi med najboli romantične ceste v Sloveniji. Brezdvomno bo nova cesta mnogo pripomogla k razmahu tujskega prometa. Dolgotrajna dela so seveda zahtevala ogromne denarne žrtve kar pa je prišlo prav tudi domačemu prebivalstvu, ki je pri gradnji ceste imelo priliko dobrega zaslužka.
Maribor. f>. decembra V Studencih pri Mariboru je vse prebivalce zelo globoko pretresla vest o žalostni smrti. ki je doletela strojevodjo Josipa Koritnika pri železniški nesreči med pošto jama Blanco v Sevnico Pokojni Josip Ko ritnik je stanoval v Studencih v Sokolski ulici št. 18. Zapustil je ženo in odrasli hčerki, ki sta že poročeni J^ip Koritmk je bil znan kot eden naših najboljših strojevodij. Bil je resnega, treznega značaja Znan je bili tudi kot velik poštenjak in dobričina. ki ni storil nikdar nikomur nič žalega Med svojimi tovariši je bil zelo spoštovan. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v traj-
Sv. Andi i, na Miklavževo
Večina našega naroda, posebno pa meščanov, ne pozna Haloz, niti tamošnjega prebivalstva. Haloze so nizko gričevje, poraslo z vinsko trto, le v dolinah je malo orne zemlje. Prebivalce delimo v nekaj posestnikov s kopico otrok, gormane, ki imajo poleg skromne kočice svoj vinograd, in pa viničarje, ki živijo od dela v vinogradih. Slednjima dvema pripada večina Halo žanov. Torej zavisi vse njihovo življenje od količine vinskega pridelka. Ta pa je letos tako majhen, da si prebivalci ne bodo mogli nabaviti niti najnujnejšega. Huda zima je v nižjih legah popolnoma uničila trs. Česar ni storila zima, je dopolnila perenos-pora in pa skrajno slabo vreme poleti in jeseni. V goricah so brah po 20 do 150 litrov, nekateri pa nič Res da je cena letošnjemu vinu primerna, a kaj pomaga ko so kleti prazne! Z nekaj stotaki, ki jih.je prejel ubogi Haložan. ne ve ah naj bedo za potrebno galico ali z* kruh da ne govorimo o drugih življenjskih potrebščinah.
Otroci prihajajo v šolo brez kruha, bosi, raztrgani. Zadnja statistika je pokazala, da več ko polovico učencev nima potrebnega
obuvala, po eno samo spodnje perilo, ve-, čina pa je brez spodnjih hlač Zima prihaja, a otroci nimajo niti najnujnejšega, — kruha.
Lepo pozdravljamo izjavo prosvetnega ministra dr. Korošca: »Noben učenec ne sme biti lačen« Lepo, ali kako nasititi nad 200 lačnih želodčkov, ako ni v kraju niti enega odločujočega činitelja. ki bi nudil izdatnejšo pomoč. Občina je brez sredstev, onih nekaj kmetov pa ima pridelek komaj za sebe.
Nešteto bridkih prošenj je bilo posilanih na vse strani in oblasti, a kak j« bil odziv? Malenkosten. Tu pa tam čitamo v listih, koliko so prejele te in one ustanove za šolsko kuhinjo, ki morda niso cLaleko tako potrebne, kakor naši ubogi Haložan i. Isto velja tudi za božičnico. Javno se obračamo s prošnjo na vse odločujoče može, da nudijo Halozam potrebno pomoč, da jih gmotno in moralno pod pro in dvignejo v njih narodno zavest.
Rojaki, ne pozabite Haloz, ki jim preti lakota!
tNSERIRAJTE V „JUTRUM!
Operna pevka Elza Karlovčeva, ki se fe močno uveljavila v »Jenufi«, bo drevi nastopila v ljubljanski operi kot Carmen. Z njo bo prvič nastopil mladi baritonist Ivan Ivanov.
DANES PREMIERA ob 16., 19. in 21. url
Nenadkriljivi filmski ljubljenec GABY COOPEB ▼ PARAMOUNTOVEM filmskem veledelu
MODRA
ZVEZDA
KINO MATICA, tej. 22-41
SNEGULJČICA
podaja biser igralske umetnosti.
POZOR! Danes ob 14.15 uri predstava pri znižanih cenah.
Brealed
Knjige Vodnikove družbe
Vodnikova pratika za L I94I.
Literarno-poučni del Vodnikove pratike se začenja z Novoletno, ki jo je po francoski narodni spesnil Pavel Karlin. Kaj ga čaka v novem letu, vsak ugiba:
bo li miška v polni kašči al' brez vode riba? Zgodovinar dr. Ernest Turk je pisec daljše razprave »Balkan balkanskim narodom«. Aktualno čtivo za vsakogar, zlasti v dneh, ko so diplomatske ofenzive spro?i'e toliko zanimanja za ta prevažni kos Evrope. Pisec prikazuje svetovno zemljepisni položaj Balkanskega polotoka, razpravlja o kulturnih vplivih na Balkanu in podaja zgoščen pregled balkanske politične zgodovine (v poglavju z naslovom: »Zedinjenost in razcepljenost v zgodovinskem razvoju Balkana«). Razprava je opremljena s slikami Beograda. Sofije. Aten in Carigrada.
Prihodnje leto bo tristoletnica rojstva s'ovečega zgodovinarja »Kranjske d^ž-le« Ivana Vajkarda Valvasor a Alojzij Potočnik je prispeval lepo zaokrožen živ-ljeniep;s tega ImenitniKa in pokazal, v čem je njegov pomen Tudi ta članek je pr -.lerno ilust'ran
Med naš° ameriške izse'jence in sicer prav v ku'turno središče ameriških Slovencev nas vodi članek dr Pavla Brež-nika »Naš Cleveland« Pisec se je mudil med našimi rojaki onkraj oceana in nsm pi Jiupno pripoveduje o nekaterih možen
naše krvi, ki so se rodili na ameriških tleh. Čeprav niso nikdar videli domovine svojih očetov, so vendar ohranili zvestobo njenemu jeziku in njeni kulturi. Dr. Brež-nik omenja med drugimi delavnega ameriškega književnika Antona Klančarja, ki ga vidimo na sliki pred elevelandskim spomenikom Ivanu Cankarju in še nekatere predstavitelje slovenskega kulturnega prizadevanj v A mt-nki.
Odlični znrrptvenik in pravni pisatelj univ prof dr. Metod Dolenc je spisal razpravo, ki bo zanimala mnoge čitatelje. saj sega v pravo in v zgodovino: »Priseganje oddavnej do današnjih dni«. Citatelj bo take dobil nekai vpogleda v pravno življenje naših prednikov, zlasti v ljudsko sodstvo na Slovenskem. Prav je, da se rezultati takih raziskavanj in dognanj približajo širšemu občinstvu.
Miroslava Ambrožiča prispevek »Kako nastane Vodnikova pratika« bodo s pridom brali vsi, ki še ne poznajo ustroja tiskarn in njihovega delovnega postopka Z nazorno besedo strokovnjaka, ki ume tudi poliudno pisati, razlaga pisec knjige »Tiskarstvo« izdelovanje knjig, ilustracij itd. Primerno ilustrirana razprava je hkrati lep donesek k letošnjemu jubileju Gu-tenbergove iznajdbe.
Pevec Franc Rus obuja spomine na svoje službovanje v Djakovu in na slavnega škofa Strossmayerja.
Dr. Svetozar Ilešič je pisec daljšega
članka z naslovom »Današnja Rusija — SSSR«. Geografski, politični, narodnostni, gospodarski, prometni in drugi podatki se združujejo v pregledno, informativno prav tehtno podobo celotnega stanja in pomena te ogromne zvezne države, ki ima tudi v sedanji odločilni borbi narodov za oblast v svetu važno, čeprav nekam tajinstveno vlogo.
Meteorolog dr. Oskar Reja razpravlja v članku »Podnebje in kultura« o medsebojnih odnosih klimatičnih in kulturnih sil. ter sklepa, da je človeštvo v vsem svo jem razvoju zavisno samo od dveh življenjskih činiteljev. »Prvič od zakadov. ki leže v naročju naše zemlje, in drugič ter slednjič od sončne energije, ki ustvarja na tistem koščku zemlje svojevrstne kli-matlčne pogoie.«
Izmed daljših prispevkov je še omeniti: dr. Venčeslava A r k a zdravniško razglabljanje »želodčne težave«, Leo Pettauer-j a članek o starelših kranjskih gradovih (tu ugotavlja pisec, da ima tretjina gradov na Gorenjskem slovenska imena, pri drugi tretjini je izvor sporen, samo slaba tretjina imen sodi nesporno v nemški jezikovni zaklad), dalje Joža Jenka »Kako čitamo vozni red« in Slavka Našiča »Pregled važnejših izumov in odkritij iz priro-doznanstva in tehnike«.
Izmed krajših člankov naj omenimo Ma-re Novakove »Zakaj zelenjad kuhamo«, Lojza Koželja »Reklamo v starem veku«, dr. Frana G 5 s 11 a »Starostno slaboumnost« in humoresko Franja C I č -k a »Gospod žaibelj na letovišču«, ki pa je v tej dobri ljudski čitanki poučnih sestavkov tako osamljena, da nekako moti odločilno prevladujoči značaj pratike.
Izmed ilustracij je omeniti ciklus slik z naslovom »Ljubljana nepozabnemu kralju«. Pratika, ki jo je tudi letos vešče ure-
dil prof. dr. Pavel Karlin, je kajpak opremljena z vsem običajnim koledarskim gradivom. Po zunanji in notranji opremi dostojno predstavlja Vodnikovo družbo. Ne dvomimo, da bodo z njo zadovoljni de-settisoči čitateljev, ki jim je kaj do poučno-zabavnega čtiva. V letošnji pratiki ga imajo dovolj izbranega!
Ob plesnem večeru
Marte Ptmttnove
»Plesalka bodočnosti bo marala biti žena, katere telo in duša bosta razviti tako harmonično, da bodo giba njenega teieaa ravna govorica njene duše«
To napoved je zapisala plesalka Duncanova v dobri knjigi, ki nosi naslov »Ples bodočnosti«. Do danes ao potekla že skoraj štiri desetletja, kar Je dala Duncanova plesu, tej najčistejši to najeiementar-nejši umetnostni panogi, novega smisla ta pobudo za iskanje novih Oblik. Bistvo prizadevanj plesne umetnosti moderne smeri je sprostiti telo, da bo veren, zvest izraz-nik tega, kar ukazujejo plesalcu misel, čustvo in hotenje. Sodobni plesalec hoče prikazati v svojih stvaritvah najlepša, najgloblja človeška doživetja z dovršenim ritmom tako plemenitega instrumenta kot Je harmonično razvito človeško telo. Prav poudarek na svobodni sprostitvi telesa je tisto, kar moderna plesna stremljenja loči od baleta z njegovo uklenjenostjo v plesne tehnične formule — stalne baletne figure. Zadnja naloga sodobnega plesalca je, da odkriva v sproščenem, dovršenem plesu lepoto in bolečino našega življenja, da prečisti v svojih plesnih likih vroče hotenje človeških src po sreči in jih združi v veliki veri na vrednejšo bodočnost
Med Slovenci je nastopila kot prva zastopnica moderne plesne ameri Meta VSd-
Marta Paulin, »Norec«
marjeva. Prišla Je pred desetletjem iz šole najizrazitejše nemške plesalke nove smeri Mary Wigman in pričela delovati v Ljubljani. Do takrat smo imeli na področju plesne kulture pri nas samo gledališko baletno šolo in balet si je priboril svoje mesto le kot dopolnilo opernih uprizoritev.
Iz šole Mete Vidmarjeve izhaja mlada plesalka Marta Paulinova, ki bo pokazala sedaj na ponedeljskem plesnem večeru sadove svojega samostojnega dela. Prav gotovo je potrebno mlademu dekletu v teh
Tovorni avto pod cestc
Novo mesto, 6 decembra
Pretekli torek je vozil težko naložen tovorni avto smrekove hlode po cesti od Valte vasi proti Novemu mestu. Nedaleč od Novega mesta je privozil nasproti drug tovorni avto s precejšnjo naglico in bi se morala srečati na ovinku, šofer je hitro opazil pretečo nevarnost in je z naloženim avtomobilom zavozil precej v stran ceste, da bi se tako dovolj ognil brzečemu avtomobilu, kar je postalo zanj usodno. Cesta Je ob robu precej mehka in se je tudi že otajala od jutrnjega mraza. Tako se je avto nagnil precej globoko v zemljo, da se je avto prevrnil. Upor naloženih hlodov Je pretrgal verige in hlodi so zdrkljali po njivi. K sreči se šoferju ni zgodilo nič hudega, tudi avtomobil ni dobil posebnih poškodb, vendar Je trajalo precej časa, preden so ga s težkim naporom spet dvignili.
Avtomobilski promet je po dolenjskih cestah vedno večji, zlasti tovorni, ker so pričeli v zadnjem času lesni trgovci čedalje bolj uporabljati avtomobile, ker jim tako pride prevoz lesa dosti ceneje in ga tudi mnogo prej dobe na železniško postajo. Zato postajajo ceste za tak promet preozke. To bi morali upoštevati cestni odbori, da pridemo v doglednem času do širokih cest, sicer bodo take nesreče prav pogoste in bodo zahtevale tudi človeške žrtve.
Smrt v plamenih
Brežice, 6. decembra V gradu Mokrice, ki je last zagrebške nadškofi je, izvršuje mizarska dela Josip Krašlin, mizarski mojster iz Ključa na Hrvatskem. Pri delih je bil te dni zaposlen tudi njegov vajenec Alojz Jakovina iz Ključa, ki je v času zaposlitve stanoval v gradu. V nedeljo je prišel domov v grad, in ker je bila soba zelo mrzla, je hotel zakuriti v peči. Ogenj ni hotel oživeti pa je fant iz pločevinaste kan te vlil na polena po-litirro, mešanico špirita in laka. V trenutku Je bušknil velik plamen, razneslo je kan to in razlilo tekočino po njem, da je bil takoj ves v plamenih. Lak se mu je cvrt na koži. Nesrečo je opazil upravitelj graščine, ki je nesrečneža takoj odpeljal v bolnišnico, kjer je kmalu v hudih bolečinah izdihnil.
ljudje
nem spominu. Žalujočim svojcem, ki so izgubili vzornega hišnega poglavarja, najgloblje sožalje!
* ,
Ker je železniška direkcija kmaflu po nesreči poslala pomožni vlak z delavci, se je pričelo naglo čiščenje proge. Zlasti v teku današnjega dne so v veliki meri odstranili
ruševine razbitih vlakov. Poleg strojevodje. Jožeta Koritnika je zgubil življenje kurjač-praktikant Rudolf Jerotn, ki je bil prav tako iz Maribora. Občutno je b»l poškodovan kurjač Ivan Puhman iz Maribora. Vsi trije so bili na tovornem vlaku št. 47, k je vozi! iz Blance proti Sevnici in je bil namenjen dalje proti Zagrebu. Od tovornega vlaka št. 654 pa ni bil nihče poškodovan. Škoda je prav občutna. Vlaki so tudi še danes imeli zamude in se je del prometa z ekspresnimi in brzinri vlaki vršil čez Karlo vac. Na kraju samem pa se je vršil potniški promet s prestopanjem.
Pogreb dr. Toneta Jamarja
V popolnitev poročila o pogrebu pleuieut-tega človekoljuba zdravnika dr. Toneta Jamarja, priobčujemo še dve sliki, od katerih prikazuje večja pogled pred pokojnikovo hišo na trgu v škof ji Loki, od koder ae Je razvil žalni sprevod na farno pokopališče, manjša pa prizor ob grobu, ko so v mraku ob svitu sveč spustili krsto v grob. Levo ob duhovnu je starosta škofjeloškega Sokola notar br. Stevo šink, ko se poslavlja od pokojnega tovariša, tik za njim pa primarij dr. Mersol, id je zastopal Zdravniško zbornico in v njenem imenu spregovoril poslovilne besede.
Halozam preti glad
Zaradi skrajno slabe letine trpe številne siromašne družine veliko pomanjkanje
DomaČe vesti
Zdravnik In človek
Bilo je pred leti, decembra mesca. Zunaj je medlo in mraz je pritiskal. Jaz pa sem sedel ob postelji težko bolne žene.
Bolečine so bile vedno hujše. Bližala se Je polnoč. Zdravnika klicati zdaj ob pozni uri — kdo bo hotel ob tem mrazu lz tople postelje? Pa sem si mislil: dr. Krajec tam v Leonišču, edino ta bo pomagal. Dolgo uro hoda in težko pot sem Imel do njega v snežnem metežu in mrazu. Pridem, povem — in že je bil pripravljen, da poide z menoj. Prosil sem ga, naj mi da zdravila in se drugi dan oglasi. Bal sem se stroškov.
Toda on je šel z menoj. Snega je bilo vedno več, ako da sva ga gazila do kolen. Bil sem obupan, a on me je tolažil ln bodril. Pomagal je ženi in se po isti poti vrnil v zgodnji jutrnji uri. Takrat sem spoznal zdravnika-človeka in sem začutil neizmerno hvaležnost do njega. Poslal mi je v eni noči po srcu brat.
Danes, Pavle, ko Te nI več, vemo mnogi, mnogi, kaj si nam bil. Zdravnik in človek. Oprosti, Pavle, toda moral sem povedati svetu, kako sem Ti hvaležen za dobroto in požrtvovalnost. Eden izmed mnogih

Eleganca in moda
*	Nov groo. Umrla je ga. Kiotiida fe-cherjeva roj. Deisinger. Njen pogreb bo danes ob 15. Pokojnici blag spomin, žalujočim naše sožalje.
•	Subotica proslavlja 2501etnioo »eBtve Srb°v v Vojvodm0. Vojvodinski Srbi bodo najsvečaneje proslavili 2501etnico selitve Srbov pod Arsenom Camcjevičem iz južnih krajev v Vojvodino. Za uvod tej proslavi bo v Subotici predaval prof. beograjske univerze dr. Jovan Radicnjič.
» Oklic banske oblasti za izplačilo b°-žičnlce. že svoj čas je banska oblast v Zagrebu priporočila vsem hrvatskim gospodarstvenike«!, naj zaradi narasle draginje izplačajo nameščencem poleg obveznih vio-kiad še enkratno zimsko podporo. Odtlej je draginja vnovič znatno narasla. Zdaj so zasebni nameščenci na Hrvatskem, sklicujoč se na apel banske oblasti, pokrenili akcijo, da se izplača zimska pomoč do kanca decembra.
Danes ob 15. uri in jutri ob 10.30 uri najlepši glasbeni film
»Cvetje v maju44
(Bell jorgovan) po globoko znižanih matinejskih cenah. KINO SLOGA — Tel. 27-30
Ob 17., 19. in 21. uri veliki VVarner Bros. film
HEROJSKA KAVALKADA
Film smelih podvigov, neustrašenih borb in hladnokrvne osvete. Film, ki ga gledajo vsi brez oddiha, a tudi s solzami v očeh. V gl. vL: James Cagney, Rosemaria Lane in Humprey Bogart. Režija: Lloyd Baccon. — Nabavite si vstopnice v predprodaji.
ki sta padla v vodo, so rešili mlinarji s svojimi majhnimi čolni Mlini so občutno poškodovani. Še hujša nesreča se je primerila pri veliki sesalki Lipi, ki stoji na nasipu Bidj-bosutske vodne zadruge. Voda je prišla do strojev, ki so eksplodirali in so bili ranjeni trije moški. Kar je bilo ljudi izseljenih iz Bosanskega Posavja in Mačve. se pred pomladje ne bodo mogli vrniti v svoje domove, ker voda še vedno stoji po vaseh.
* Rekordna pravda v Varaždinn. Pred okrožnim sodiščem v varaždinu se je v četrtek zaključila pravda, ki se je vlekla več ko 12 let Na strani tožiteljev je bilo troje oseb, na strani toženih pa 66. S to
vcJjtA/ru
tc-cJbjjt
Modni salon
S 0 U V A N _C_0
Mestni trg 24
Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete!

*	Fond prof. dr. Janeza Plečnika. Društvo medicincev v Ljubljani je sklenilo, da ustanovi v spomin na svojega dragega profesorja »Fond dr. J. Plečnika«. Prispevki tega fonda se bodo porabili za ustanovitev prepotrebne neodvisne medicinske menze, ki bo nosila ime »Plečnikova menza«. S tem se bomo Slovenci najlepše oddolžili njegovemu spominu.
*	Smrt prof. Marcela Kušarja. V starosti 85 let je umrl na Rabu upokojeni profesor Marcel Kušar, ki se je uveljavil kot učenjak. Po svojih prednikih je bdi slovenskega rodil, služboval pa je kot gimnazijski profesor v Kotoru, Dubrovniku in Za-•dru, po uedinjenju pa v šlbeniku. Zadinja leta je živel v zatišju, v krogu svoje družine na Rabu, kjer bo tudi našel večni počitek. Pred vojno so bile v Dalmaciji sloveče njegove čitanke za dalmatinske gimnazije. V raznih revijah je objavil yrsto slovstvenih razprav, ki so se odlikovale po strogo znanstveni metodi in skrbno zbranem gradivu. Bil je član raznih književnih :tn znanstvenih ustanov, med drugim dopisnik Jugoslavenske akademije v Zagrebu.
*	V nedeljo s Putnikom na Kurešček.
(-)
*	Filmski igralec Heinrich George je prišel v Beograd. Včeraj je spri spel iz Zagreba v Beograd Heinrich George, da prisostvuje premieri svojega filma »Dunja, jpo-ištarjeva hči«.
	
- vi&^i	B«: S. BP.'- 22365 Q(
	
| VENCI, CVET JE v^v!lli'aITa4J
v veliki izbiri in poceni jjR O Z A
•	O razširjenju zagrebške in beograjske radijske postaje smo poročali, da bosta imeli po 120 kilovatov. Pri licitaciji je zmagala tvrdka Siemens in se njena ponudba že obravnava v poštnem ministrstvu. Obe povečani radijski postaji bosta veljali vsaka po 13 milijonov dinarjev tn morata biti dokončno urejeni v roku 20 mesecev- Državni odbor za nabave se bo o vsema tem definitivno odločil do konca tega tedna.
•	Naš parnik »Sud« se ni ponesrečil. S Sušaka poročajo: Razširile so se vesti, da se je ponesrečil veliki parnik »Sud«, last družbe »Oceania« na Sušaku. Toda generalno ravnateljstvo drugje je te dni prejelo poročila, da je parnik »Sud« prispel v Lizbono z vso svojo posadko. Tudi poročila, da je parnik »Dalmatinski IV« poslal klice na pomoč, je treba sprejeti z rezervo, ker se vest od nikoder ne potrjuje.
•	Obnovljena razprava proti Marka Mar. koviču. Kakor se naši čitatelji še dobro spominjajo, je bil letos marca mesca policijski agent Marko Markovič obsojen pred sodiščem zaradti prekoračenja silobrana. ko je ustrelil direktorja Prizada Eda Markovi ča. Obsojenec in državni tožilec sta vložila takrat revizijo. Kasacijsko sodišče je razpravljalo o tem in odredilo ponovno razpravo pred beograjskim okrožnim sodiščem.
•	Se ena razprava o umoru dr. Milana
Suflaja. Med tem ko je bil Branko Zwer-ger pri nedavno obnovljeni razpravi obsojen zaradi umora vseučiliškega profesorja Milana Suflaja v Zagrebu na dosmrtno ječo, je bilo zdaj ustreženo pritožbi državnega tožilca, da se ponovno sodi Lju-bomiru Beloševiču, ki je bil zadnjič obsojen na 5 let robije. Kazenskemu senatu bo predsedoval dr. Škrgatič in bo razprava zadnje dni decembra. Iz Lepoglave bodo pripeljali za pričo Branka Zwergerja. Prav tako bo zaslišan tretji obtoženec Stevo Večerinac, ki je bil zadnjič opro-ščen.
•	V korist revnim jezičnim bolnikom je
Protituberkulozna zveza v Ljubljani založila lične božične in novoletne razglednice, ki jih je napravil naš mladi umetnik akad. slikar Ljubo Ravnikar. Razglednice bodo predajale vse večje trafike in knjigarne po 1 din. Segajte po njih kar najmarljiveje, ker se na ta način, čeprav z majhnim prispevkom, oddolžite siromašnim jetičnim bolnikom!
•	Nevesta je pobegnila pred por0Ko. Namesto pred oltar je moral v grob nesrečni ženin Milan Bugarinovič iz Podgorcev blizu Bjelovara- Milan se je pretekli torek podal s svojim bratom V asom v Nove Bošnjake po nevesto Ružo Kolaričevo. Toda zadnji čas se je Ruža zaljubila v nekega drugega fanta. Preden je prišel ponjo ženin, je pobegnila k svojemu izvoljencu. Ko je prišel ženin s svojim bratom v nevestino hišo, je bil sicer hudo presenečen, toda za tolažbo je pridno piL Nevestina mati je nesrečnega ženina in njegovega brata vso noč gostila. Zjutraj sta se brata nakresana odpravila domov. Vaso je potegnil samokres in hotel iz objestnosti ustreliti v zrak. Samokres se ni sprožil. Ko je Vaso pregledoval samokres, je naenkrat počilo in je krogla zadela nesojenega ženina Milana v čelo, da je obležal na mestu mrtev.
•	Nevarna eksplozija strojev. Pri Sremski Mitrovici je Sava zadnje dni padla za 31 cm Vendar se še dogajajo nesreče. Marsikod je treba popravljati škodo. Pri izlivu Drine v Savo sta trčila dva splava ob mline. Prvi splav se je popolnoma razbil, drugi je poškodovan Oba splavarja.
Frančiškanska 3, nasproti Uniona — in Gosposvetska 1, poleg »Figovca«.
pravdo je bilo združenih 14 pravd za neko skupno zemljišče, ki obsega nekaj nad 7 oralov. V teku pravde je bil izvršenih 15 ogledov. Sodni stroški, prisojeni toži-telju, iznašajo 17.384 din in še prizivni strošek 751 din. Tožitelje je zastopal en odvetnik, tožene pa štirje, od katerih sta dva že umrla. Ce se zračunajo vsi stroški, je pač gotovo, da bo treba plačati za vsak oral najmanj 4000 din.
oo oc e rij a
tfl^etho-i
nudi
(Jelmcfo^A
jionhJU
g^JfAnc
J U B
mabi
l j ana bor
cem^
t/ s
U
•	Velika zapuščina. V Dubrovniku je kurator zapuščine znanih premožnih pokojnikov Ivana in Marije Račič, dr. Miše Kolin, odločil, da z zapuščino 20 milijonov dinarjev postavi nova poslopja dubrovni-ške ljudske in meščanske šole kakor tudi trgovske in pomorske akademije V ta namen bo porabljenih 18 milijonov, ostala dva milijona pa bosta služila preureditvi dubrovniškega vodovoda.
*	Strašna žrtev hripe. V vasi Grletincu pri Varaždinu se je zgodila velika žalo-igra. Zbolel je mladi kmet Pavle Zivčec. Vročičen je zvečer legel v posteljo. Ponoči je nenadno vstal, vzel veliki nož, ki je ležal na mizi in si je v vročični blodnji prerezal trebuh, da so mu izstopila vsa čreva. Na njegov krik so prihiteli domači in ga našli nezavestnega Poklicali so zdravnika, vendar je mladenič proti jutru izdihniL
•	Pijani artisrki sta vrgli sobarico sk°zi okn°. V hotelu »Imperialu« v Starem Be-čeju so te dni obračunavale med seboj sobarica Gizela Vince in artistinji Matilda Miler in Viktorja Radojevič. V pretepu, da katerega je privedla ljubosumnost, je pijani artistinji sobarica potolkla, na tla. zbežala v sosedno sobo ln se zaklenila. Ar-tistki pa sta po kratkem času prišli k sebi, navalili na sobarična vrata, vdrli v sobo in pretep se je začel znova. Sobarica Gizela. je odprla okno in hotela .priklicati pomoč. V tem pa sta jo artistki pograbili tn vrgli lz drugega nadstropja skozi okno. Ne-srečnlco so pripeljali v bolnišnico in je malo upanja, da bi okrevala, ker si je zlomila obe nogi in nalomila krbtenico.
*	Proti kaši ju vam priporočamo odličen REMEDIA SIRUP. Dobi se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat REMEDIA SIRUP, ki je v kvaliteti enak dragim Inozemskim preparatom. Za Slovenijo Ima glavno zastopstvo poznana lekarna Bahovec, Ljubljana. (—)
• V OsjeKu so včeraj zjutraj obesili zločinca Bogdana Radivojeviča, ki je pred letom dni s pajoašem Gjurom MUlerjem ubil in oplenil starega osješkega trgovca Kohna in njegovo ženo. Zločinca sta odnesla kakih 10.000 čin. Najprej sta zvezala služkinjo, ld je spala v kuhinji, potem sta s sekiro in batino napadla oba zakonca Kchna, ki sta umrla v strašnih mukah. Po razdelitvi plena sta zločinca zbežala vsak v svojo smer. Miillerja so že nekaj dni nato prijeli v Vinkovcih. kjer je popival. Pobudnika zločina, Radivojeviča ki je bil že na glasu starega zločinca so sledili proti Mo-starju, kjer je denar zapravil, od tam pa se je vrnil v Slavonijo in so ga kmalu ulovili. Veliki senat je oba obsodil na smrt, vendar je Stol sedmorice znižal Mtillerju kazen na dosmrtno ječo. V sredo je bila Radivojeviču ponovno prečitana smrtna obsodba, ki jo je hladnokrvno sprejel in izjavil, da ne želi videti nikogar od svojih. Star je bil 27 let. živel pa je ločeno od žene in otroka. Ko ga je včeraj zjutraj prevzel krvnik Hart, je stopil Radivojevič mirno pod ve šala-
Iz LfaMfane
u— Miklavž med sokolsko mladino. Sokola HI je tudi letos obiskal sv. Miklavž in obdaroval 120 otrok moške ln ženske dece s pecivom, slaščicami in šolskimi potrebščinami. 45 najpotrebnejšim je razdelil še zimsko perilo, nogavice, pletenine, telovadne čevlje in blago za obleke. Vse članstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo, zlasti tudi trgovci so se radi odzvali in v vsakem oziru podprli nabiralke. Miklavževanje za odrasle bo v soboto 7. t. m. Ker je čisti dobiček namenjen za zimsko pomoč naši sokolski deci, naprošamo vse, da s svojim obiskom podpro delo naše edinice. — Sokol Ljubljana-Mo-ste je priredil s podružnico Kola jugoslo-venskih sester v Mostah miklavževanje in v tem okviru tudi mladinsko igrico M. Skrbinška »Zlati orehi«. Kolo jugosloven-skih sester — podružnica Moste, je izvedlo nabiralno akcijo, ki je v polni meri uspela. Obdarovanih je bilo 110 najsiro-mašnejših družin z živili, obutvijo in oblekami. V svojem govoru se je ga. Baloho-va v toplih besedah zahvalila vsem, ki so podprli plemenito delo naših Kolašic ter jim nudili pomoč. Enako se je izkazalo sokolsko društvo, ki je obdarilo nad 100 otrok z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami.
Praktično božično darilo za gospode, kakor: blago za moško obleko in površnik, pidžamo, srajco, kravato, žepne robne itd. dobite po ugodnih cenah pri GORICAR, Sv. Petra cesta.
V feentjaKobskem gledališču bodo ponovili poslednjič »Nenavadnega človeka«, aktualno igro Gena Senečiča iz sodohneg* življenja, drevi in jutri zvečer ob 10.15. Igra je dosegla tako pri kritiki, kakor tudi pri občinstvu lep uspeh. Gledalci so nekajkrat pri odprti sceni prekinili igro z navdušenim aplavzom. Igra je skrbno pripravljena in sodelujejo najboljše moči odra. Ker sta to poslednji uprizoritvi, naj nihče ne zamudi prilike, ogledati si to zanimivo odrsko delo. Prodaja vstopnic danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom.
u— Na razstavi Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo ob 11. vodstvo. Vodi avtor sam Razstava je odprta do 17 XII. od 9. dopoldne preko popoldneva do 18.
u — Mestno zdravniško službo bo opravljala od sobote od 20. do ponedeljka do 8 mestna zdravnica dr. 2itko Jožica, Ple-teršnikova ul. št. 13/1. telefon št 47-64.
u— S koncertnim delovanjem Trboveljskih slavčkov so tesno povezana tri imena. Vseh deset let, kar obstoji ta odlični mladinski zbor, ga vodi učitelj Avgust Šuligoj in ga je spravil na tako višino, da so nas za ta zbor zavidali drugi veliki narodi,
Danes ob 20, uri
MIKLAVŽEVA PLESNA VAJA
Akademske Jadranske straže. — Kazina. Darila se sprejemajo od 15. ure dalje istotam.
dneh nemalo poguma in velike vere v poslanstvo svoje umetnosti, da tvega plesni nastop po lastnih koreografskih zamislih.
Glavna značilnost plesnih stvaritev Marte Paulinove je njihova velika naslonitev na življenjsko stvarnost: bilo v Mafenki, Nespametni devici. Norcu ali plesih otroka po Grečaninovu, so njene koreografije podoba življenjske radosti, stiske, bolečine ali vere. Iz takega občutka rase njen ples kot prodorna umetnost silnega življenjskega zanosa, prepojena z lepoto ljubezni in enim samim upanjem v zadnjo zmago srečnega človeka. Po oblikovni strani skuša najti svojih zamislim prepričevalen in tehnično covršen izraz v preprostih, ali bolje, neizumetničenih ritmičnih plesnih kretnjah.
Marta Paulinova je izrazita, v svojem bistvu zelo samonikla plesna narava. Ce napišem, da je pripravila svoje delo s čutom polne odgovornosti, mislim, da se s tem še najbolj približam umetniškemu jedru večera, ki se nam obeta prihodnji ponedeljek v Operi.	K. V.
Premiera Friderike"
Vsaj nekoliko razvajena publika zahteva od operete, da je živahna, pestra in po sceneriji kolikor mogoče bogata. Lehšrjeva »Friderika« prvim dvem zahtevam prav gotovo ne ustreza. Ni živahna in po mu-zikalni ter vsebinski zamisli tudi ne pestra. temveč romantično-sentimentalna, kar nam je danes že dokaj odmaknjeno, kajti ta čas nas meče v vrtljivi tempo, ki ne trpi zastankov in razvlačevanja wer-therijanskih bolesti. Kakor je izdelana, prav za prav ni opereta, kakršno si običajno zamišljamo in tudi ni duhovita spevoigra. Glasbeno je sicer še dovolj zanimivo zajeta, vendar ne predstavlja nobene nadpovprečne operetne vrednote, temveč prej obratno. Vsebinski pa je dokaj prazna, neduhovita in sentimentalnejša od
sentimenta samega; Lehšr v tem pogledu vsaj tokrat pač nI bil izbirčen. Izbirčni pa oči vi dno tudi niso bili tisti, ki so se za »Frideriko« odločili, da jo dajo na program ljubljanskega opernega gledališča. Mar bi se odločili za kaj živahnejšega, sodobnejšega, kar bi mikalo občinstvo, kakor je opereti središčni namen. Mislim, da je dovolj boljših operet, ki morejo zadostiti željam ln okusom operetnega občinstva. Zdd se mi, da je zanjo bilo škoda časa, <!a ii tudi prostor ne bd pomagal ln da se tudi denarno ne bo obnesla. Morda bo publika odločila drugače ... V prvih dveh pogledih pa hI tudi njena morebitna pozitivna odločitev ne spremenila vrednostnega pojmovanja.
Režiser Frelih je bdi torej že zaradi kvalitete operete same pred težkim problemom, kateremu se je pridružilo še vprašanje sredstev, ki našemu gledališču niso v dovoljni meri na razpolago. Zato je ostala tudi scenerija skromna. Zastanki, ki so našli najboljše pogoje že v delu, pa so se še povečali: često so nastajale praznine, ki bi jih kazalo izpopolniti, bodisi z baletom, bodisi s črtanjem nekaterih mest ali kako drugače. Saj je bil ves potek zelo razvlečen in bi mu nekatere korekcije bile le v korist. Problematičnost režijskega uspeha se je tako še povečala in dejanje, ki mu nisem mogel najti v nobenem delu vzpona, se kar od začetka do konca ni moglo razvijati. Poedinl živahnejši momenti so bili le redki utrinki, katerih učinek je pod dojmom nadaljnjega razvoja naglo splahnel. Nedvomno se je režiser potrudil, da bi svojo nalogo izvršil kolikor najbolj vestno ln uspešno- Opereta pa kljub pripravi in zavoljo vseh omenjenih razlogov vendarle ni dosegla ustrezajočega učinka, potrebnega, da se tudi izven abonmajev še obdrži na sporedu. Seveda spet, če občinstvo ne bo spremenilo okusa!
Naslovno vlogo je Izvedla I v a n č i č e-va, ki je kot odrska oseba sicer zelo pri-
kupna in je bila tudi igralski, zlasti v zadnjem dejanju, še dovolj izdelana, če pomislim na nekatere njene prejšnje vloge. Pevski pa — vsaj mene — ne mika; višine ,so ji ostre in suhe srednja in globoka lega ne zvenita in sta slabotni. Vobče ima njen glas neki stalni prizvok, ki moti in mu ie bržkone razlog v materialu samem. Tehnično je — kar pa pevcu še ni dovolj! — pripravila svojo vlogo skrbno. Pevski je bil zelo dober Gostič (Goethe), zlasti v partijah, ki po intenziteti niso preveč stopnjevane; podal je svojo vlogo kultivirano ter vzorno oblikovano in je bil tu i i igralski kljub nekaterim trdotam v splošnem zelo dober. Barbičeva (Salomea) je prikazala svojo, pevski ne preveč zahtevano vlogo živahno in prikupno, prav tako ali podobno pa tudi Poličeva, Zupan, oba S a n c i n a in drugi, ki so se z dobro pripravljenim zborom vred trudili, da ba v spevoigro vnesli kolikor mogoče dinamike.
Orkester je bil naštudiran zelo dobro in je učinkovito oblikoval vse ugodne muzi-kalne motive, kolikor jih »Friderika« vsebuje. Vodil ga je dirigent Zebre, ki je interpretativno dvignil spevoigro, da je bila vsaj v muzikalnem oziru užitna in dojemljiva.	cd.—
Zapiski
SLOVENSKI PRAVNIK DR POLCU OB ŠESTDESET LETNICI
Naša edina pravna revija »Slovenski Pravnik« je s svojo 11—12. številko uspešno zaključila svoj 54. letnik. Revijo urejuje vseučiliški profesor g. dr. Rudolf Sa-jovic.
Svojo letošnjo zadnjo številko je revija posvetila šestdesetletnlci zaslužnega pravnika, vseučiliškega profesorja dr. Janka Pol ca, ki mu uredništvo revije posveča uvodnik. V njem opozarja med drugim, da
je <ir. Polec še kot mlad jurist napisal v »Slovenkem Pravniku« leta 1901 obširno študijo »Nove kriminalistične šole«, ki je »med najbolj tehtnimi v sedemnajstem letniku pravniškega glasila.« še večjo pozor-' nost je vzbudil, ko je istega leta v družbi 1 s tovarišem Bogumilom Senekovičem izdal znani »Vseučiliški zbornik«, zbirko teženj za slovensko najvišje učillšče. Vseučiliške-mu vprašanju je dr. Polec posvetil obširen spis tudi leta 1929 ob desetletnici ljubljanskega vseučilišča, ko je prikazal borbo, ki je bila slednjič v svobodni državi kronana z ustanevitviqo univerze v Ljubljani. Pravo in končno torišče za znanstveno delo-' vanje se je tudi dr. Polcu odprto šele kot profesorju na ljubljanski juridični fakulteti. Svoje znanstveno raziskovanje je posvetil zlasti problemu pravnega in socialnega položaja našega kmeta kot »osrednjemu problemu naše pravne, gospodarske in socialne zgodovine«, kakor ga je sam označil.
Vsebina številke je okviru primerno zelo bogata. Prispevali so svoje prispevke dr. žontar, dr. Trofenik, dr. Murko. dr. Ku-šej, dr. Kržššnik. dr. Korošec, dr. Kobe, dr. Bajič in dr Ravnihar. Nekatere izmed teh razprav so zelo aktualne in obravnavajo zanimiva sodobna vprašanja, kakor na primer razprava g. dr. Gorazda Kušeja o »prestolonasledstvenem redu septembrske ustave«, g. dr. Bajiča o »vojaški službi in službenem razmerju«, g. dr. Trcfenika o »kaznivih dejanjih zoper tuje države« itd. V »Obzorniku« prispeva g. dr. Vladimir Ravnihar »žive spomine na prevratno dobo«, v kateri je deloval nedavno preminuli predsednik deželnega sodišča v Ljubljani v pokoju dr. Oton Papež. Kakor vedno. so tudi to po zelo Obširna književna poročila. Kakor vsaka, nas tudi ta številka prepričuje, da imajo slovenski pravniki ▼ svoji reviji zares reprezentativno glasilo.
i-bv).
predvsem Cehi, pa tudi Nemci in Bolgari. Iz sredine malih pevcev je izstopila z izredno pevsko nadarjenostjo sopranistka Kezika Koritnikova, ki sedaj že četrto leto obiskuje solopetje na našem prvem glasbenem zavodu pri mojstru Betettu. Izredno razveseljiv napredek v izobrazbi svojega glasu nam bo pokazala na ponedeljkovem koncertu. Ostala je zvesta svojemu zboru, nastopala je že prva leta kot njegova solistka in pomaga tudi sedaj na vsakem koncertu svojih malih rojakov. Nekako domovinsko pravico med Trboveljskimi slavčki pa je dobil naš dirigent in odlični pianist dr. Danilo Svara. Povsod je z njimi, povsod spremlja solistko in zbor z neko posebno vdanostjo pa tudi navdušenjem. Vsi trije sodelujejo tudi na jubilejnem koncertu, ki bo pod pokroviteljstvom Trboveljske premogokopne družbe, ki jo zastopa generalni ravnatelj g. Rihard Skubec. Koncert bo v ponedeliek 9 t m. ob 20. v veliki Filharmon'čni dvorani. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. (—)
MIKLAVŽEV VEČER
SOKOLA VIČ — DREVI OB 20. URI.
Zabava	Ples
n— Dve nesreči. Llvarjeva hči Mariji ca Mužga iz Stične je padla doma na vroči štedilnik in se močno opekla. Tesar France Mavec iz Tomišlja, v službi pri Tbnniesu v Ljubljani, padel z zidarskega odra in si poškodoval hrbtenico. Oba poškodovanca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
u — Žrebanje nagradne loterije Sokola Ljubljana - Šiška bo nepreklicno 28. decembra 1940. Srečke so po 5 din. Lepe nagrade so razstavljene v palači Bat'e na Aleksandrovi cesti in v trgovini Ign. Vok v Tavčarjevi ulicL V nedeljo, 8. decembra, se bodo srečke prodajale po ljubljanskih ul eah. Prosimo, da pridno kupujete naše srečke (—)
u— Plesne vaje SK Svobode z Miklavževim obdarovanjem danes ob 20. v veliki dvorani Delavske zbornice. Začetniki ob 15.30. Darila je oddati do 20.30. (—)
u— Na Miklavžev večer so mu ukradli kolo. Dimnikarski pomočnik Ciril Sever je imel na Miklavžev večer opravka na Kongresnem trgu št. 6. Ko se je podal v hišo, je pustil pred njo svoje kolo »R.ixe«. vredno 1.500 din, katero si je bil kupil šele pred dvema mesecema. Med številnimi ljudmi, ki so pohajkovali po Miklavževem sejmu, je bil tudi tatinski opazovalec, ki je brž pograbil kolo in se z njim odpeljal bogve-kam. Bil je opazovan, toda prijeti ga ni bilo mogoče, ker je naglo zdirjal s kol<r som. Storil bo pač najbolje, če hudo priz»» detemu dimnikarskemu pomočniku vrne kolo, sicer bo slej ali prej moral dajati odh govor pred sodiščem.
Kinematografi
Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes zvečer in jutri ob 15.15 ter 20. uri film »Kozaška kri«. Za dodatek se b« predvajal po možnosti tudi na novejšf zvočni tednik in kratek zabavni film.
Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm Forstove režije »Bel Ami« (Lepi striček) po znanem Maupasssnto-vem romanu. V glavnih vlogah VVilly Forst, Olga čehova in drugi. Med dodatki tudi vojni tednik. Sledi »Nanette«. (—)
Bled. Zvočni kino predvaja danes in jutri »Opasna nedolžnost«, pustolovščine mlade lepotice z dežele v velemestu Kot pred igro bomo predvajali zopet redno Fo-xov tednik. (—)
Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom predvaja v soboto 7. t- m. ob 20. in v nedeljo 8. t m. ob 16. in 20. film »Ciganske melodije«. Dodatek: kratek zabavni film v naravnih barvah. Naslednji film dne 14. in 15. decembra 1940. (—)
Objave
Prva ljubljanska moška podružnica Družbe sv. Cirila ln Metoda ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 16. decembra ob 6. uri zvečer v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2, pritličje. Vabljeni člani m prijatelji družbe.
Miklavževanje Sokola na Viču za odrasle bo drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Po nastopu Miklavža zabava s plesom. Igral bo Niky-jazz. Darila se bodo sprejemala od 18. dalje v pisarni v domu. Vstopnina samo din 5. Vsi bratsko vabljeni!
Cerkveno petje v frančiškanski cerkvi.
Jutrišnjo nedeljo, 8. t. m. ob devetih bo v frančiškanski cerkvi izvajal Sattnerjev zbor z opernim orkestrom naslednje skladbe: koralni Introitus, Jos. PJieinberger: Missa in C, Ig. Mitterer: Graduale; po darovanju slovensko Sattnerjevo: Brezmadežni, po sv. maši novo Mavovo: Brezmadežna.
Namesto cvetja na grob dr. Tonetu Jamarju je daroval prof. Ivan Škerlj za JNAD »Jugoslavijo« 100 din.
Kolo juffosloven^kih Seter na Jesenicah priredi 15. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma koncert, kateresa čisti prebitek ie namenjen za bržičnir-o siromašnim jeseniškim otrokom. Sodelu ejo operna pevka gdč. Mag:l'čeva g. J^rij Gregorc. konservatoristka edč. Pav1 a Fr-lanova. g. Rado La vsega r ter gdč Tirn-ger Jasna in Hribar Lfij na. k; bista igrali na klavir. Solis+e b~do na k"avi-ju spremljaj gosna Nandva Pl-?ko. gdč Zora Bradačeva in ra. Boža Črnivec Š^tv-Ijeva. Naše vrle kolašice apelirajo na široko jeseniško javnost, da s? te g^bene prireditve Doln^številno udeleži in da r tem njihovo olemenito nrizadevanie morajo in gmotno podnre.
V počastitev spomina dr. Pavla Kra'ca Je daroval dr Srečko Puher v Ljubljani 200 din v Pokojninski sklad za zdravniške vdove. Denar naj se dvigne v blagajni »Jutra«, pritličje desno.
Postani in ostani iian Vodnikove družbe!
Iz Celja
©— Proslava Jubileja zaslužnega soriškega delavca. Sokolsko društvo Celje-ma-tica je priredilo v sredo v mali dvorani Narodnega doma družaben večer v počastitev 701etnice društvenega blagajnika m župne-ga matrikarja brata Jožeta Pečnika. Prireditev je bila dobro obiskana. Za matično društvo je govoril starosta br. dr. Milko Hrašovec, ki je omenil zasluge slavljenca za društvo in se mu zahvalil za delo. v enakem smislu je govoril za župo njen starešina br. Jože Smertnik. Obema se je br. Jože Pečnik ginjen zahvalil. Izjavil je, da je storil samo svojo sokolsko dolžnost in da bo tudi v bodoče rade volje posvetil svoje moči Sokolu. Jubilant je prejel v car lepo sliko, pokrajinski motiv iz celjske okolice, delo akad. slikarja br. Miroslava Mo dica, članice pa so mu Se posebej poklonile šopek.
e— Ob prvi obletnici »mrH učitelja Fra. nja K1 ajnca. v četrtek je poteklo leto dni, odkar je umrl na svojem aomu na Polulah pri celju veliki dobrotnik Družbe sv. Cirila in Metoda, narodni učitelj in vzgojitelj Franjo Krajnc. Odbornice ženske podružnice CMD v Celju so se ta dan poklonile pokojnikovemu spominu in okrasile njegov grob na okoliškem pokopališču s cvetjem in zelenjem. Slava spominu Franja Krajn-ca!
Nastop sv. Miklavža DATŠ
Danes točno ob 20. uri. — Narodni dom — vabljeni! — Darila se sprejemajo od 17. dalje v garderobi Narodnega doma.
e— AvttJma4čno telefonsko centi alo bo Celje menda slednjič vendarle dobilo. Ministrski svet je pred dnevi odobril pogodbo, ki jo je sklenilo poštno ministrstvo s tvrdko Siemens za instalacijo avtomatične telefonske centrale v Celju.
e— Družba sv. Cirila in Metoda je založila za božič in Novo leto osem vrst lepih razglednic. V Celju jih ima v zalogi ženska podružnica CMD- že danes opozarjamo na te naše tako priljubljene narodne razglednice vso našo narodno zavedno javnost s prošnjo, da odklanja tuje blago in kupuje te naše domače razglednice.
e— Sokolsko društvo Celje-matica vabi brate in sestre, da se udeležijo drevi ob 20. ' v telovadnici v mestni narodni šoli »vesele telovadne ure«. Društveni prednjaški zbor se bo potrudil, da bo prireditev polna razvedrila in vredna svojega imena. Bratje in sestre, pridite si jo ogledat!
e— Obdaritev revežev. Tekstilna tovarna »Elka«, katere lastnika sta gg- Leon Kudiš in Franc Dobovičnik bo obdarila z lastnimi izdelki 80 revežev ta bo poleg tega podarila vsakemu revežu še 2 kg pše-nične moke. Mestna občina celjska se za ta velikodušni dar v lastnem ta v imenu ob-darovancev iskreno zahvaljuje.
e— Tujski premet v Laškem. Radiother-mo v Laškem je v novembru obiskalo 96 bolniških članov in 51 zasebnikov, izmed inozemcev pa po 1 Nemec in Italijan. Vseh nočnin je bilo 2061.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OLTZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici-
e— Semenski krompir in oves. Banska uprava bo dodelila kmetovalcem izboljšano seme krompirja in ovsa, v prvi vrsti iz posevkov, priznanih po Okosemu. Prijavljen-ei bodo piačali za seme polno tržno ceno, ki bo naknadno določena. Prijave se sprejemajo ob sredah in sobotah do 24. t m. na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 47.
e— Smrtna nesreča pri regulaciji Savinje. Pri regulaciji Savinje na Polulah pri Celju se je v četrtek smrtno ponesrečil 361etni, v Konjice pristojni delavec Stanko Magerl iz Pečovnika- Pri delu je zgrmela nanj plast zemlje in kamenja in ga podsula ter mu zlomila hrbtenico. Magerla so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je včeraj ob 10.30 dopoldne izdihnil.
e —Dvoje m°dernih cestišč. Prav po slovensko ali morda po velikoceljsko smo pravkar dobili v Celju nov, moderen hodnik za pešce v Vodnikovi ulici in ga dobimo še ob Mariborski cesti skozi Gaberje. Tako v Vodnikovi ulici, kakor v Gaberju j>a Je hodnik zgrajen na račun cestišča, ki so ga nevarno zožili. Vodnikova ulica, ki tvori skozi mesto del velike tranzitne banovin-ske ceste, kakor tudi državna cesta skozi Gaberje sta brez dvoma najvažnejši prometni žili v celjskem območju. Nerazumljivo je vsekakor, da se na tak način z velikimi stroški definitivno urejujejo ceste, ki še današnji promet j ©dva zmagujejo. Ali se pri nas resnično ne more nobena stvar izvesti tako, kakor zahtevajo gospodarske in prometne potrebe, in se morajo vedno upoštevati želje in interesi posameznikov v škodo celote? Tako vprašuje celjska »Nova doba«.
e— po 10 letih so ga prijeli. Celjska policija je v četrtek aretirala 371etnega delavca Valentina S. iz Cakovca, ki ga je okrožno scdišče v čakovcu zasledovalo že deset let, ker je bil obsojen na 3 leta robi-je, a kazni ni nastopil V zadnjem času je živel v Nemčiji. Včeraj so ga prepeljali iz Celja v Cakovec in ga izročili tamkajšnjemu sodišču.
I g
a— Obdarovanje obmejne dece. Dne 8. t. m. ima Sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici svoje miklavžsvanje. Na sporedu so kratke igrice, Miklavžev prihod in obdarovanje revne obmejne dece.
a— Mariborski peki za bito!jske žrtve. Tudi naši peki so se oddolžili spominu bi-toliskih žrtev. Nabrali so znesek 562 din.
a— železniške delavnice za bitoljske žrtve. Poročali smo o lepi zbirki v. mariborskih železniških delavnicah za bitoljske žrtve. Zdaj so nabrali še 916 din.
a— Smrt vrlega narodnjaka. V najlepši moški dobi je omahnil na stezi življenja višji poštn; kontrolor Joško Cernovšek Doma je bil iz Sv. Jurija ob južni železnici. Ob prevratu ie služboval na Muti. kjer se je živahno udejstvoval v nacionalnih in soko'skih vrstah. Bil je kremenit, plemenit značaj. Pri svojih stanovskih tovariših ie bil priljubljen zaradi svoje odkritosrčnosti in iskrenega tovarištva. Vsi. ki so ga poznali, obžalujejo njegovo prerano smrt. Pogreb bo danes ob 15 30 na pobre-škem pokopališču žalujočim svojcem globoko so?a1je!
a _ Opozorilo! Sokol Maribor - matica prhedi v nedeljo dne 8. decembra od 16. do 24. ur.-- pod vodstvom plesnega učitelja g Simo"^'? Miklavžev večer za odrasle. Prihod Miklavža ob pol 22 uri. Darila spre'e-ua o*Vrbn5k c^vm^kega doma. Pri-jaMji w trobiva vab^eni! (—•)
a_ Nedelja v Narodnem gledališču. Jutri popoldne bo mlad!nska igra »Pik'ca in Tonček«, zvečer pa opereta »Na cesaričin ukaz«.
a— Mlklavževsba konjunktura čuti letos težo časa. Mariborske mamice so sicer poskrbele tudi letos za lepo miklavževsko presenečenje, vendar pa pravijo mariborski trgovci, da je letošnja miklavževska konjunktura med najslabšimi, kar smo jih imeli v povojni dobi. Nakupi so bili sicer številni, denarni izkupiček pa bolj pičel.
a— V nedeljo 8. decembra vsi na Mi-klavževanje v Sokolski dom! (—)
a— Slikarska razstava v beli dvorani S°kolskega ""ma. Jutri bo ob 10. otvoritev slikarske razstave Primožič-Zei Tošo Primožič razstavlja 18 del, Zlatko Zei pa 21. Za razstavo je živahno zanimanje. Trajala bo do 22. decembra.
a— Likof na stavbi nove gimnazije. Moderna, dvonadstropna stavba novega poslopja druge državne realne gimnazije v magdalenskem mestnem okraju je pod streho. Danes popoldan bo svečan likof, ki se ga bodo udeležili predstavniki banske uprave in mariborskega mesta. Načrte za novo šolsko poslopje je izdelal inž. N a v i n š e k, stavbna dela pa je prevzela tvrdka Gabri-jelčič iz Ljubljane. Stavbni stroški se računajo na sedem Ln pol milijona din.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem Ima jutri g. dr. Lojze Toplak Pobrežje, Aleksandrova cesta 6.
a— Mariborskim odvetnikom Je grozil s smrtjo. Pred malim kazenskim senatom se je moral zagovarjati včeraj popoldne Stano Novak, ki je poslal raznim mariborskim odvetnikom izsiljevatna pisma, v katerih jim je grozil s smrtjo, Ce mu ob določenem času ne prinesejo po 10 000 din na določeno mesto. Takšni piami sta prejela med drugimi dr. Kamavli in dr. Humar. V pismih je točno predpisal kakšne bankovce je treba poslati Od začetka ni Stanko Novak samemu sebi zaupal, ampak je od daleč opazoval, kaj bo. Hotel se Je le prepričati, če se bo kdo odzval njegovemu pozivu. V zadnjih dveh primerih pa je poslal namesto sebe nekega Jožeta Jezo. ki so ga na prijavo g. dr. Komavllja zajeli v bližini električne ure na vogalu Aleksandrove ceste in Sodne ulice. Jeza je vse izdal. Povedal je, da ga čaka »načelnik roparske tolpe«, kakor se je Novak sam naziva! v grozilnih pismih, na rožnem griču
2e v začetku novembra smo poročali o prizadevanju za pocenitev jedilnega olja. O tem vprašanju je bila že 8. novembra v Beogradu konferenca med predstavniki urada za kontrolo cen in predstavniki proizvajalcev jedilnega olja ter trgovcev. Na tej konferenci je bilo iznešeno, da je cena jedilnemu olju po mnenju potrošnikov previsoka, saj stane olje v nadrobni prodaji 25 do 26 din za liter, to je skoro toliko, kolikor znaša cena za mast, medtem ko je bilo prej olje vedno za 4 do 5 din cenejše od svinjske masti. Kalkulacije, ki so jih sestavili strokovnjaki, so pokazale, da bi se navzlic upoštevanju dobička proizvajalcev in trgovine lahko znižala prodajna cena olju za nekaj dinarjev. Zlasti fo na konferenci zastopniki potrošnikov pobijali ugovor, češ da se bo povpraševanje po olju še povečalo, če bo cenejše kakor svinjska mast in da se z razmeroma visoko ceno lahko omeji potrošnja. Na konferenci je prevladalo mišljenje, da je treba ceno olju znižati na oni nivo, ki ga dopušča produkcijska in distribucijska kalkulacija. Temu nasproti so tvornice jedilnega olja skušale dokazovati, da je letošnja surovina po kvaliteti mnogo slabša kakor druga leta, da vsebuje mnogo vlage in da se zaradi tega pridobi odstotno manj olja.
Kakor smo že včeraj poročali, je ban banovine Hrvatske že odred'1 nove nižje maksimalne cene za jedilno olje, pri čemer je osnovno ceno za olje v sodih po 200 kg s plačanim prevozom do postaje kunca in s poslovnim davkom znižal od dosedanjih
Na podlagi odloka trgovinskega ministrstva in ministrstva za socialno politiko z dne 3. oktobra 1940 ln na podlagi njunega pooblastila z dne 15. novembra 1940 je urad za kontrolo cen določil naslednje maksimalne cene surovi koži domačega izvora:
1)	za goveje kože vseh tež 23 din za kg, za telečje kože z glavo in nogami 26 din za 1 kg, za telečje kože brez glave ln kratkimi nogami 31 din za 1 kg, za kože juncev z glavo in nogami 23 din za 1 kg, brez glave in kratkimi nogami 26 din za 1 kg, za konjske kože 18 din za 1 kg. če pa so krajše, tedaj se cena zniža, in sicer pri kožah dolgih od 200 do 210 cm za 10 odstotkov, 180 do 199 cm za 20 odstotkov, 150 do 179 cm za 30 odstotkov, pri kcžah žrebet pa za 40 odstotkov; za vse suhe goveje kože 60 din za 1 kg, za suhe telečje kože 70 din za 1 kg. za razpete goveje kože, suha pa 82.50 din za 1 kg.
2)	Cene, navedene v točki 1, veljajo za pariteto franko vagon Beograd, v dravski banovini pa za parito franko vagon Ljubljana.
3)	Pri prevzemanju kož brez soli se Ima odšteti kalo, in sicer pri govejih kožah za poletne mesce do 15 odstotkov, za zimske mesce do 12 odstotkov, pri telečiih kožah pa za letne mesce do 10, za zimske do 7 odstotkov.
4)	Tako ugotovljeni osnovni r<mi, ki velja za trgovce s surovimi kožami ln za predelovalce, lahko trgovci dodajo na račun svojega bruto zaslužka 10 odstotkov pri govejih, telečjih in junčjih kožah, 12 odstotkov pa pri konjskih kožah.
5)	Banske uprave bodo po navodilih urada za kontrolo cen določile cene usnju po čl. 2 uredbe, pri čemer bodo vzele za osnovo po tem sklepu določene cene surovim kožam.
Ta sklep stopi v veljavo, ko ga razglase Službene novine.
Kakor poročajo iz Zagreba, so z nared-bo bana za podrcčje banovine Hrvatske določene enake maksimalne cene za surove kože. Banska oblast v Zagrebu je vrhu tega pripravila okvirno naredbo z zakonsko močjo o poslovanju v usnjarski in ko-žarskl stroki, ki Jo bo ban banovine Hrvatske predp'sa! na osnovi čl. 1 uredbe o pooblastitvi bana za ureditev vprašanj ustanavljanja. odtujitve in likvidacije gospodarskih podjetij. O tem načrtu naredbe je razpravljal posvetovalni odbor za usnje pri
v mestnem parku. Kratkotrajne slave »roparskega načelnika« je bilo konec. Včeraj se je izgovarjal, da je zašel v kriminal zaradi bede. 251etni Stanko Novak nikakor ni podoben »rdečemu satanu«, kakor se je tudi podpisoval. Pokoril pa se bo Sest mescev v strogem zaporu.
a— Posestna izprememb®. Trgovca Srečko ln £rih Budefeldt sta kupila od g. dr. Rudolfa Ravnika in njegove soproge dvonadstropno hišo v Trubarjevi ulici 4 z vrtom za 1,300.000 din.
a— Sodba zaradi prikrivanja p°narejenih bank°vcev. Svoj čas smo poročali o odkritju ponarejenih petstotakov, ki so bili shranjeni v steklenici za vkuhavanje sadja. Policija Je takrat prijela Grašičevo ženo Angelo in njeno mater Ano Kovačevo. Včeraj sta prišli pred sodišče. Mali senat se je prepričal o krivdi obeh, da sta poizkušali vnovčiti za 39.500 din ponarejenih petstotakov. Obsojeni sta vsaka na 8 mescev strogega zapora, in vsaka na 1.000 din globe.
a— Pred razpravo so šli krast ln po razpravi tudi. Včeraj dopoldne je razpravljal ma'i kazenski senat o zanimivem primeru, ki ?e je zgodil 12. oktobra. Tedaj je bila pred mariborskim sodiščem razprava piot- Ivani Kamplovi in njenemu sinu Ivanu iz Dokleč, ki sta se morala zagovarjati zaradi nekih tatvin. Z njima je prišel tudi mlaiši sin. Kakor smo svoj čas poročali, je trojica pod pretvezo nakupa šla pred razpravo in po razpravi v v trgovine gg. Macuna, Mavriča in Grgu-revičcve, kier so ukradli razne predmete. Se pred odhodom vlaka pa jih je stražnik, ki ie postal na nje pozoren, prijel in od-vedel na stražnico, kier so vse skesano priznali. Mati Ivana Kamplova je obso-iena ni tri leta robije- sin Ivan na dve lati robiie, mlajši sin Stanko pa bo oddan v pobo'jševalnico.
a_ Vse kradejo. Mariji Grabarjevi z
Grajskega trga so ukradli zimski plašč, vreden 1500 din. Tudi natakarju Martinu Pernatu je izginil zimski plašč Kolo je bilo ukradeno kovaškemu mojstru Ivanu Raušlu. Kolo je znamke »Nero« brez evidenčne številke.
20.79 na 19.58 din. Odlok bana banovine Hrvatske pravi na koncu, da velja v primera prodaje olja izven področja banovine Hrvatske za proizvajalca ona cena, ki je določena na ostalem področju države. Prva hrvatska tvornica olja v Zagrebu, ki oskrbuje z oljem dravsko banovino, bo torej še nadalje prodajala olje v Slovenijo po stari višji ceni, dokler se maksimalna cena na področju izven banovine Hrvatske ne zniža. Zato bi bilo želeti, da se znižanje cene čim prej izvede tudi za cstrdo področje države.
Kakor poročajo zagrebški listi, je banska oblast v Zagrebu v zadnjih tednih ponovno skušala doseči sporazum glede enotne cene olju v vsej državi. Ko je trgovinsko ministrstvo dne 3. oktobra L 1. določilo ceno olju za vso državo, se ni prej, kakor to predpisuje uredba, dosegel sporazum z bansko oblastjo v Zagrebu. Čeprav bi banska oblast v Zagrebu lahko določila nižjo ceno, kakor jo je določilo trgovinsko ministrstvo, je ista banska oblast 12. oktobra isto ceno predpisala tudi za področje banovine Hrvatske, toda le začasno. Ker sedaj ni prišlo do sporazuma glede določitve enotne nižje cene, je ban dr Šubašič izdal omenjeno odredbo o cenah jedilnemu olju na področju banovine Hrvatske, ki je že objavljena v »Narodnih novinah« od 5. decembra. Z novo odredbo ni znižana samo osnovna cena. temveč so znosni tudi vsi vmesni zaslužki, tako da se bo na Hrvaškem cena jedilnemu olju znižala v nadrobni prodaji za 3.50 din pri litru.
banski oblasti, ki je načrt naredbe osvojil brez večjih sprememb. Predstavniki usnjarske stroke so na konferenci le zahtevali, da bi se taka naredba za področje banovine Hrvatske izdala istočasno, kadar bo slična naredba predpisana tudi za ostalo področje države, ker bi se v nasprotnem primeru pojavila dva režima v trgovini s kožami in usnjem, kar bi lahko povzročilo motnje v poslovanju te stroke. Drugi člani posvetovalnega odbora pa so bili mnenja, da ne more imeti škodljivih posledic, če se taka naredba najprej izda samo za banovino Hrvatsko, vendar so prlporočaJi, da se navzlic temu pospeši slična ureditev tudi v ostali državi. Naredba za banovino Hrvatsko predvideva ustanovitev posebne zajednice za usnje in kože, v kateri bi bila prisiino včlanjena vsa podjetja usnjarske stroke, kakor tudi vsi proizvajalci surovih kož (mesarji in mesarske zadruge, vse klavnice, industrijski in obilni predelovalca usnja in vsi trgovci s surovimi kožami in usnjem).
Fiskalna obremenitev nekaterih industrijskih proizvodov
O koncu letošnjega leta bo izšla v založbi »Balkanska štampa« v Beogradu zanimiva knjiga »Industrija Jugoslavije 1918—1938«, ki jo je napisal St. Kukole-ča. Iz vsebine te knjige objavljajo listi že nekaj zanimivih podatkov.
Poglavje, ki se tiče obdavčenja industrije z državnimi in samoupravnimi dajatvami, vsebuje zanimiv pregled obremenitve nekaterih industrijskih proizvodov s trošarino ter poslovnim in luksuznim davkom. Od celotne prodajne vrednosti produkcije 18 posameznih predmetov, ki je 1. 1938 znašala 5774 milijonov din, je odpadlo na vrednost produkcije v tvornicl (torej brez trošarin ter poslovnega in luksuznega davka) 4058 milijonov, na trošarine ter poslovni in luksuzni davek pa 1715 milijonov ali 42°/a vrednosti produkcije v tvornici.
V posameznih primerih so številke naslednje: Vrednost proizvedenega sladkorja je znašala v tem letu 292 milijonov din, fiskalna obremenitev (trošarina s poslovnim davkom) pa 586 milijonov. Pri alkoholu (špiritu) je znašala vrednost produkcije 86 milijonov, fiskalna obremenitev pa 208 milijonov, pri piva pa vred-
nost produkcije 116 milijonov in fiskalna obremenitev 88 milijonov.
Elektrarne so prodale za 1215 milijonov dan električnega toka za razsvetljavo, k temu pa je prišlo Se 304 milijone din fiskalne obremenitve. Vrednost pogonskega toka je znašala 1105 milijonov in fiskalna obremenitev 88 milijonov.
Za prodani cement so tvornice prejele 161 milijonov, fiskalna obremenitev pa je znašala 112 milijonov. Pri bencinski mešanici je znašala prodajna vrednost brez obremenitve 60.5 mLijona din, fiskalna obremenitev pa 66.6 milijona cin odnosno pri petroleju prodajna vrednost 24 milijonov, fiskalna obremenitev pa 39 milijonov. Vrednost proizvedenih čevljev je znašala 230 milijonov in fiskalna obremenitev 41 milijonov. Pri kvasu je znašala vrednost produkcije 32.6 milijona din ln fiskalna obremenitev 29.2 milijona din, pri ocetni kislini pa vrednost produkcije 32.6 milijona din in fiskalna obremenitev 29.2 milijona din. Vrednost proizvedenega mila je označena s 95.8 milijona din in fiskalna obremenitev s 23.9 milijona din, vrednost proizvedenega par'rja pa je znašala 254 milijonov din in fikalna obremenitev 28 milijonov. Tvornice jedilnega °lja so prejele za predajo olje 149 milijonov in je k temu prišlo še 32 milijonov din fiskalne obremenitve. Vrednost prodanega riža pa je znašala 80 milijonov in k temu fiskalna obremenitev 13 6 milijona din
Produkcija vseh 18 v statistiki upoštevanih industrijskih proizvodov predstavlja eno petino vrednosti celotne naše industrijske produkcije. Pri tem je treba še upoštevati, da je tudi vrednost produkcije v tvornicah še nosebej obremenjena z znatnimi neposrednimi in posrednimi davki ln dajatvami.
Gosco4arske vesti
= Naša planila za predvojna posojila bodo Nemci porabili za investicije v nagi državi, v teku letošnjega leta smo z Nemčijo sklenili več sporazumov glede ureditve predvojnih posojil Srbije in nasledstve-nih dolgov kolikor so dotične obveznice v posesti nemških državljanov Kakor poroča berlinski »Wirtschaftsdienst«, bo protivrednost naSih plačil Nem*iji s tega naslova porabljena za nemške Investicije v naši državi. Po izjavi nemškega de'eTata dr. Martinija, ki je sodeloval pri pogajanjih z našo državo, znaša skupna vrednost Nemčiji priznanih terjatev 250 milijonov din. To vsoto bo postopno vplačalo naše finančno ministrstvo na poseben račun v dinarjih pri Narodni banki za račun nemških Imetnikov obveznic, ki bodo dobili plačano vrednost v markah od posebnega konzorcija nemških bank Ta konzorcij pa bo potem v naši državi lahko razpo'agal z dinarskim dobroimetjem na posebnem računu pri Narodni banki.
= Pred ustanovitvijo pooblaščene Industrijske družbe po vzorcu Pohita. Pred 14 dnevi je bila v Zagrebu, kakor smo že poročali, ustanovna skupščina Pooblaščenega hrvatskega industrijskega in trgovinskega društva (Pohita) z začetno glavnico 50 milijonov din. Ta družba ima nalogo prevzemati obstoječa gospodarska podjetja, ki so važna za hrvatsko gospodarstvo, zlasti kadar so podjetja naprodaj, odnosno postopno izvršiti nacionalizacijo posameznih važnih podjetij, kadar inozemski lastniki žele, da prodajo svojo udeležbo v Jugoslaviji. Sedaj poročajo iz Beograda, da se na mer oda j nih mestih, zlasti pa v gospodarskih krogih, proučuje vprašanje ustanovitve podobne pooblaščene holding-družbe za vse področje države, razen banovine Hrvatske. Ta družba naj bi imela iste privilegije in ugodnosti, kakor jih je dobila družba Pohit Taka družba naj bi predvsem izkoristila sedanjo priliko, ko so mnogi inozemski lastniki naših podjetij pripravljeni ta podjetja prodati.
= v notnalnih — posebno pa v "edanjlh Izrednih časih je vsakemu poslovnemu človeku neobhodno potrebno strekovno-gospo-darsko glasilo »Trgovski list«. Naročite s>e nemudoma nanj. Naslov: Trgovski list Ljubljana, Trgovski dom.
= Izključitev od državnih nabavf zara-ri podkupovanja. Državni svet je te dni izdal zanimivo razsodbo glede Izključitve od državnih nabav zaradi podkupovanja uradne osebe. Upravno oblastvo je v konkretnem primeru izključilo nekega dobavitelja od državnih nabav za tri leta zaradi tega, ker je bilo s sodbo pristojnega sodišča ugotovljeno, da je dotični dobavitelj dal določen denarni znesek organom oblasti z namenom, da bi mu bila odstopljena državna nabavka- Proti temu odloku se je dobavitelj pritožil na državni svet, ld pa je pritožbo zavrnil. Državni svet poudarja v svoji razsodbi, da predstavlja p odkupa vanje državnih uslužbencev z namenom, doseči dodelitev nabavke, oviranje pravilnega izvrševanja nabavke in je za take prestopke v členu 99a zakona o državnem računovodstvu predvidena izključitev od udeležbe pri vseh državnih nabavkah ln prodajah. Zato je upravno oblastvo v konkretnem primeru pravilno uporabljalo zakonski predpis.
= Glede kuponov nenostrlfldranlh p°-sujil, tako Blairov, kakor Seligmama tn stabilizacijskega posojila, ki so že dospeli v plačilo oktobra, novembra in decembra t. 1., je Državna hipotekama banka v Beogradu izdala obvestilo, da nI prejela o tem še nobenih navodil od ministrstva financ, onim. ki so poslali kupone v vnovčenje. je banka odgovorila, da jih je sprejela v de-pot. Kakor je lani finančno ministrstvo šele ob koncu februarja izdalo rešitev glede teh kuponov, ki so zapadli v plačilo, je verjetno, da se bo to zgodilo tako tudi letos, ko'ikor ne bi bilo tozadevnih določb pri razpisu notranjega pesojila.
Borze
6. decembra
Na beograjski borzi so danes notiral grški boni nespremenjeno, toda brez prometa. Tudi tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo za Vojno škodo pri mirni tendenci povpraševanje no 445 (v Beogradu je bil promet do 448). Zaključki pa so bili zabeleženi v delnicah Trboveljske do 370— 375.
DEVIZE
LJubljana. Oficialni tečaji: London 174.37 — 177.77. New York 4425 — 4415. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219 10. New Y ork 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1281.10.
Curih. Beograd 10 Pariz 8 95. London 15.70. New York 43L Bruselj 69.25. MLan
2L7250. Madrid 40. Amsterdam 229.50, Berlin 172.50. Stockholm 102.75, Oslo 98.75. Kobenhavn 83.50. Sofija 4^0. Lisa-bona 17-24. Budempešta 85. Atene 3.00, Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.15.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 den.. 4°/« agrarne 57 den.. 4% severne agrarne 52 bi.. 6% begluške 78 bL, 6®/o dalm. agrarne 71.75 bL. 7°/® stabiliz. 95 den.. 7% invest 19 den.. 7*/» Seligman 101 den.. Th Blair 94.50 den.. 89/» Blair 101 den. delnice: Narodna banka 6400 den. PAB 193 den.. Trboveljska 370 — 375 (370—375). Sečerana Veliki Bečkerek 700 den.
Beograd. Vojna škoda 447.50 den (448). 4"/» severne agrarne 51 — 51.25. 6°'o begluške 71.50 — 77 75. 6% da'm. agrarne 71.25 den. (71). 6®/» šumske 70.50 dtn.. 7% Blair 99.50 den.. TU Seli rman 102 den. TU Blair 96 den.. 8% Blair 102 den., PAB 198 den.
Blagovna triiSča
ŽITO
+ Chicago. 6. dec. Ze četni te"aji: pšenica: za dec. 90.125. za mai 86.875. za julij 82.375: koruza: za dec. 61.125. za maj 60.375 za iulii 60.25
+ Winnipeg. 6. dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 73.125 za mai 77.125.
+ Novosadska blagovna bPrza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi Oves: baški. sremski 320 — 322.50. Rž: baška 342.50 — 345; ban. 340 — 342.50 Ječmen: baški ln sremski 357.50 — 360; pomladni 412.50 — 41750- Moka: franko mlin v dunavski ban: krušna moka 358 Otrobi: franko mlin brez skupnega davka ln vreč 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 445 — 450.
Nase Gledališče
DRAMA
Sobota, 7.: Krog s kredo. Izven-Nedelja, 8. ob 15.: Princeska in pastirček Mladinska predstava, združena z obiskom sv. Miklavža. Ob 20.: Lepa Vida. Izven. Ponedeljek, 9.: zaprto.
»Krog s kredo« je naslov Li-Hsing-taoje-ve kitajske igre. ki jo je predelal Klabund. Delo odlikuje kitajska lirika ln močna dramatika. Predstava spada po mnenju kritik in občinstva med najbolj dognane uprizoritve zadnjih 20 let. Letos kakor tudi pred leti so jo uprizorili z nenavadnim uspehom. Glavne vloge bodo igrali: Saričeva. Jan, Mira Danilova, Skrbinšek Gregorin, Sever, nadalje: Cesar, Lipah, Rakarjeva, Brezigar. Plut, Raztresen in Kaukler. Igro je zrežiral Ciril Debevec, dekoracije pa so po načrtih I. Vavpotiča.
Nedelja v drami. Mladino in starš« opozarjamo na prvo letošnjo uprizoritev izredno priljubljene pravljice Pavla Golie »Prlnceskain pastirček«. Za mladino bo poleg igre še poseben dogodek tudi nastop sv. Miklavža, ki se bo pri tej predstavi poslovil od otrok. Igra nudi s svojo pravljično poezijo gozda, zabavnimi osebami in živalmi, otrokem zvrhano mero zabave. Princesko bo igrala Levarjeva, pastirčka Simčičeva, kuharčka pa Vida Juvau nova. Nastopili bodo še zabavni veterani, guvernanta, knez, medvedi in druge gozdne živali. Starši, privoščite svojim otrokom obisk te poučne in zanimive pravljice! Predprodaja vstopnic prt dnevni blagajni v operi. Igro je zrežiral prot. šest. Nova glasba je dr. čerina. Opozarjamo na znižane cene! — Ferdo Kozak, avtor drame »Lepa Vida«, katere predstava bo v nedeljo zvečer izven abonmaja, je najnovejše delo v slovenski dramatiki. Dejanje se godi v današnjem času, v industrijskih krogih. Delo je zrežirali dr. Bratko Kreft. Naslovno vlogo bo igrala Mira Danilova. Mihaela G ran ta Levar, Toma Granta Kralj, Andreja Granta Jan, Vidino mater A. Danilova k. g., strojepisko Simčičeva. advokata Bratina. zasebnika Plut, gosposkega človeka Tiran, prvega dekleta Slavčeva, drugega dekleta Prajprotnikova, Luko Presetnik in služkinjo Intiharjeva.
O P E B A
Sobota, 7.: Carmen. Izven. Gostovanje aJ-tistke Elze Karlovčeve in debut Ivana Ivanova.
Nedelja. 8. ob 15.: Baletna predstava. Izven! Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Friderika. Izven. Ponedeljek, 9.: Plesni večer Marte Paultoo-ve- Izven.
Opozarjamo na nocojšnje go*tPvanje Elze Karlovčeve In debut Ivana Ivanova r
Bizetovi operi »Carmen«. Posebno zanimiv dogodek v tej operi bo nastop dveh gostov: Karlovčeve v naslovni partiji ciganke Garmen in barltonista Ivana Ivanova, kot EscamHla. Na ta dogodek opozarjamo. Tenorsko partijo bo pel Franci, sopransko Ribičeva »Carmen« je najkrepkejša francoska odrska umetnina, polna realizma, življenjskega utripa in temperamentne, blesteče glasbe. Opero bo dirigiral kapelnik dr. švara- Zrežiral jo je C. Debevec, koreografija pa je inž. Golo-vina ln B. Pilata, Scenograf inž. arh. E. Franz.
Nedelja v ®pert. Nedeljsko popoldne bo v operi zanimivo. Izvajali bodo baletno predstavo, pri kateri bo sodeloval ves operni balet Ljubitelji plesa bodo videli točke raznih slogov in časov v koreografiji inž. Golovina ln plesalca Borisa Pilata. Predstava ima velik uspeh. Delo našega baleta prihaja v tej baletni predstavi do močne veljave. Opozarjamo na globeko znižane cene. — Zvečer pa bo prva repriza Lehar-jeve spevoigre »Friderika«, v kateri bo pela naslovno partijo Ivančičeva. Poseben dogodek pa bo gostovanje Josipa Gostiča v partiji mladega Goetheja, čigar ljubezensko zgodbo s Frideriko ima spevoigra za vsebino. Dirigiral bo D. Zebre, zrežiral in Insceniral pa je spevoigro režiser E. Frelih.
PieSni večer mlade slovenske plesalce Marte Paulinove bo seznanil ljubitelje plesne umetnosti s samostojnimi stvaritvami plesalke, ki jih bo spremljal na klavirju pianist prof. M. Lipovšek Prinesel bo v muzikalnem pogledu nekaj novosti: šker-jančevo novo skadbo »Mafenka« ln najnovejši, še ne izvajani »Nocturno« tn »Nespametno devico« P. šivica. Izvajala bo plese še na skladbe Grečaninova (Otrokov dan) ter ples »Norec« brez spremljave. Predprodaja vstopnic je pri operni blagajni.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 7.: Nenavaden človek.
Nedelja, 8.: Nenavaden človek. Poslednjlft.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 7.: Proslava 5001etnice Gutenberga. Nedelja, 8. ob 15.: Pikica in Tonček. Ob 20^ Na cesaričin ukaz.
Maksimalne cene za surove kože
ospodarstvo
Vprašanje pocenitve jedilnega olja
Mcvarna razstreliva
Tekoči zrak je najnevarnejši — Pozor na „nedolžne" praške!
V	nekem kemičnem laboratoriju stoji majhna skodelca in v tej skodelci vidimo bel, kristalast prašek, ki je dozdevno popolnoma nedolžen. Smatrali bi ga za sol ali sladkor. Prileti muha in sede, kakršna je pač mušja navada, na ta sladkor. Malo pomigne z nožicami —
a ne pride dalje.
Neznatno trenje, ki ga povzročajo tenke mušje noge, je namreč zadostovalo, da je nastala eksplozija. Nedolžni, beli sladkor je bil namreč živosrebrni acid, nad vse občutljivo razstrelivo.
V	drugi skledici opazimo rumenkasto tekočino. Nenadno pade sončni žarek skozi okno na to tekočino. V istem trenutku zaslišimo pok —
tekočina je eksplodirala.
To je bil olorov dušik, prav tako močno razstrelivo.
V	tretji skledici zagledamo strupeno rdečo maso, ki je videti nad vse nevarna- Je tudi v resnici nevarna. Imenuje se trini-trotoluol in z njo polnijo granate, torpede ln bombe. Toda to razstrelivo lahko mirno obsevamo z najmočnejšo lučjo in mirno ga tolčemo s kladivom, ne bo se zganilo.
V	vojnem času nas zanimajo seveda praktično
uporabna razstreliva.
Ta delimo v tri vrste. Prva skupina obsega »prava« razstreliva, ki jih uporabljajo za razstreljevanje, pri čemer naj pripomnimo, da predstavljajo tudi eksplodirajoče granate in bombe takšno razstrell-tev.
Drugo skupino predstavljajo snovi, ki jih
znanost imenuje začetne eksplozive, ker v vžigalnikih in kapicah s svojo eksplozijo povzročajo drugo,
glavno eksplozijo.
Tretja skupina razstreliv prav za prav ne predstavlja več pravih razstreliv. To so le pogonske snovi, kakor moderni smodnik za puške m topove. Najsilnejše razstrelivo predstavlja— tekočI zrak. Najtežja naloga kemikov je Dila ta, da bi našli gorljivo prepojilno snov, ki je ž njeno pomočjo tekoči zrak kot razstrelivo postal praktično uporaben. To je po mnogih poskusih tudi uspelo. Tekoči zrak uporabljajo v primerih mešanicah zlasti za
koristno razstreljevanje. Energija takšne mešanice lz trdega ace-tilena in tekočega kisika je skoraj dvakrat tako velika kakor energija dinamita.
Odstop maršala Badoglia
Težave angleškega ladjedelništva
Bombe so razdejale polovico angleške ladjedelniške
industrije
Kakor poroča Štefani Iz Rima, je odstopil 5ef italijanskega generalnega štaba, maršal Peter Badoglio
Kakor poročajo nemški listi, je zračna vojna uničila 50 odstotkov angleške ladje-delniške industrije. Vladni gradbeni program, ki je znašal za letos 1.200.000 ton. bo mogoče izvesti le v manjšem delu in še to le pod pogojem, da nemška letala ne bodo prizadejala nove škode. Stvar je tem hujša, ker celo prvotni gradbeni program ni zadostoval, da bi nadomestil vse izgube, ki jih ima Anglija zavoljo sovražnih akcij na morju.
Nemški listi nadalje pišejo, da angleška propaganda svet za nos vleče, kadar govori o gradnji ladij v britskih dominijanih. Kanadske ladjedelnice niti od daleč ne zadostujejo, da bi omogočile Izvedbo obsežnejšega gradbenega programa, a glede Avstralije je stvar še slabša. Tudi zmogljivost Zedinjenih držav je omejena. Anglija glede ladij torej za dogleden čas ne more pričakovati velike pomoči od zunaj.
Prijeti tihotapci saharina
Policija v Bolcanu je prišla na sled tihotapcem saharina, ki so izvrševali svoj posel preko Sterzinga. Zaplenili so jim 66 kg saharina. Iz zapiskov, ki jih je imel pri sebi vodja tihotapcev je razvidno, da je družba pretihotapila 969 kg saharina. Zaprli so pet oseb.
Razsvetljava v znamenju štednje
Vladni ukrepi na Madžarskem — Racionirana živila
Madžarski ministrski svet je sklenil, da se morata gospodarsko življenje, in sicer tudi zasebno v marsičem omejiti, da bo mogoče štediti z nekaterimi važnimi potrebščinami, zlasti z živili in kurivom.
V vsej deželi se bo javna razsvetljava zmanjšala za 25 odstotkov. Ko se trgovine zaprejo, morajo »mrkniti« tudi izložbena okna, v katerih ugasne reklamna razsvetljava. Kurivo se bo prištedilo tako, da bo policijska ura v prestolnici odslej ob y21. po polnoči, v provinci pa ob % 12. V hišah s centralno kurjavo in napravami za tekočo toplo vodo se najvišja temperatura podnevi maksimira na 21 stopinj, ponoči pa na 16 stopinj. Kot podlago so vzeli 60 odstotkov lanske porabe premoga v Budimpešti in ker je bila prejšnja zima izredno ostra in dolga, upajo, da bo za letošnjo zimo določena količina premoga za-
dostovala. Najvišja temperatura v uradih bo 18 stopinj.
Posebno važne so omejitve glede živil. V gostinskih obratih bodo smeli brez izjeme servirati le po dve vrsti juhe, eno predjed, eno ribjo jed in štiri vrste zelenjave, dalje dve vrsti močnatih jedi in kvečjemu dve mesni jedi. Razen tega uvedejo obvezno enotno jed, in sicer na mesni dan. Gostinski obrati bodo morali štediti s kruhom in mastjo, tudi krušne rezine bodo manjše.
K položaju na bojišču
PODfcRADEC*^.,^

Zasuti rudarji
V Cadizu v Ohiu je eksplozija povzročila udore v nekem premogovniku. 22 rudarjev se ni moglo pravočasno rešiti in so ostali zasuti. Upajo, da bodo mogli vsaj nekatere še rešiti.
ARGIR0KASTR<W?' o \ V • o DELVINON. VISANI
SAfiri i
Tako izginjajo ladje
QUARAMTA.jJ
%
f
^ K0MI5P0L1S	V
o ojjfluAm ' 'AT£J
O
Pristanišče Santi Quaranta v Albaniji
Angleška ladja, zadeta od nemškega izstrelka, tone v Rokavskem prelivu
Punc brez alkohola
Na Dunaju je neka ženska organizacija priredila večer, na katerem je razlagala, kako naj se lz razpoložljivih sredstev za božične praznike izdeluje razno pecivo in pijače. Med drugim je izdala recept za punč brez alkohola.
Za takšen punč je treba vzeti liter sladkega mošta (jabolčnega, črešnjevega ali iz grozdičja), sok ene citrone, liter ne premočnega domačega čaja (iz šipkovih, bo-rovničnih, jagodnih ali malinovih listov, lz jabolčnih lupin itd.) in kos citronove lupine. Vse to se pomeša z vročim čajem in nato pustimo vse skupaj še nekaj časa v zmerni vročini. Citronov sok dodamo, ker vsebuje dosti vitaminov, na zadnje.
Izkopavanja
pri Barceloni
Pri Castellonu v bližini Barcelone so začeli izkopavati rimsko naselbino Ampu-rias, potem ko je državljanska vojna to delo prekinila. Dosedanji uspehi so zelo zadovoljivi. Med drugim so razgalili zid, ki so ga pestavili Cezarjevi legionarji po bitki pri Leridl ob ustanovitvi naselbine Ampurias. Ob izkopavanju njenih naprav lahko proučujejo in rešujejo mnoge probleme staroveških trdnjavskih gradb.
Pristanišče Liverpool,
.	>." IV
vt K'--
I ^ ^
g®
katerega so si prošle dni privoščili nemški bombniki, je drugo največje pristanišče
na Angleškem
Nova repatica
V septembru je ameriški zvezdoslovec Cunnigham odkril repatico, ki je imela tedaj svetlobnost zvezde 13. reda. Sedaj je ta repatica v bližini dvojne zvezde Albireja v Labudu, okrog Novega leta bo pri Ata-iru v Orlu, a 16. januarja doseže svojo najbližjo točko do sonca.
Komet postaja čedalje svetlejši, sedaj ima že svetlobo zvezde med 5. In 6. redom, tako da ga bo kmalu s prostim očesom prav dobro videti Vidnost pa se bo zavoljo čedalje večje bližine sonca kmaiu spet zmanjšala.
Mir med rodbinama Romea in Julije
Ko je pred nekoliko dnevi vojvodinja iz Genove obiskala obnovljena gradova Romea in Julije, ki poznamo njiju tragično ljubezensko zgodbo z odra, so na obeh gradovih dvignili drugo poleg druge zastavi veronskih gospodov (bela lestvica na rdečem polju) in rodbine Montecchi (črn orel na belem polju). S tem so hoteli poudariti konec lepe ljubezenske legende, po kateri sta se rodbini Capuletijev in Montecchijev ob mrtvaškem odru obeh zaljubljencev odrekli medsebojnemu smrtnemu sovraštvu in se poravnali.
Ponesrečeno japonsko vojno letalo
V korejski provinci Kajšu se je ponesrečilo neko japonsko vojno letalo. V hriboviti pokrajini je zašlo v meglo in je padlo na tla, ko je iskalo možnost pristanka. Vseh šest mož, ki so bili v letalu, se je ubilo, med njimi general Kusunoki.
Mlade Japonke
pri telovadbi
Ženski naraščaj v deželi vzhajajočega sonca pridno goji gimnastiko
če še ne veš, zdaj izveš:
da gradi Rusija dva prekomorska parni-ka po 19.000 ton;
da angleške brzojavke ne smejo vsebovati ne dneva ne časa oddaje;
da se je Puškinov muzej v Moskvi obogatil z nizom novih dokumentov;
da je bilo v teku letošnjih vojaških operacij v Franciji uničenih 1500 mostov;
da bo angleška vlada plačala škodo, ki je nastala zaradi zmotnega bombardiranja Maiseillea s strani angleških pilotov;
da je angleška cenzura zopet zaplenila ameriško pošto na Bermudih;
da si je Italija zasigurala preskrbo a premogom in petrolejem;
da je odpotovalo iz Danske v Nemčijo večje število višjih oficirjev, ki si bodo ogledali zapadno bojišče;
da je norveški major Quisling prispel v Berlin;
da bo Nemčija v najkrajšem času poslala na morje sto novih podmornic, ki bodo motile prevoz angleških konvojev;
da je rumunska vlada določila dosmrtno pokojnino rodbinam ubitih iegionarjev;
da predlaga ameriški kontreadmiral Stir-ling, naj Zedinjene države zaplenijo francoski otok Martinique;
da so tudi v Vatikanu racionirali živila, in sicer dobi vsaka oseba 300 g kruha dnevno ter 2 kg testenin na mesec;
da je v Punti Arenas umrla 145 letna Doroteja Franchigauai, ki so jo imenovali »prababico Cila«.
ANEKDOTA
Praski kralj Friderik I. je šel skozi park v Sansouciju. Vojaka, ki je stal na straži, je vprašal priljudno:
»Kaj je novega?«
»Sneg bo izginil, Veličanstvo!« je odgo-govoril vojak.
»Prav ,naj kar Izgine!« je dejal vladar s smehom.
Naslednji dan so mu sporočili, da je de-zertiral eden njegovih gardistov po imenu Sneg (Schnee). Našli so listek, na katerem je sporočal, da kralj za njegov odhod ve in da mu ga je dovolil.
»Prav pravi, položil me je!« se je zasmejal kralj. »Toda spravite mi ga nazaj, da ga povišam!«
VSAK DAN ENA
»Kaj bi vzeli za moža tudi tepčka, če bi imel dovolj denarja?« »Koliko ga pa imate?«
(»Passing Show«)
Hulbert Footnen	6
IZGINULI RADŽA
Kriminalni roman
»To je strašno!« je vzkliknil. »A zakaj trpite to?«
»Oh, tako gre že dolgo. Škodilo mi je zelo. Petnajstletno me je uvedla v družbo. To je bilo pred dvanajstimi leti. Od tistega časa me vlači po vsej Evropi in me razstavlja!«
»To je zločin! Od takšne matere bi se morali ločiti!«
»A kako naj to napravim?« je vprašala z nasmeškom.
Na to vprašanje ni vedel odgovora.
»Denarja nimava,« je Diana mirno nadaljevala. »Moj oče je imel svoje dni lepe dohodke. Bil je izmed tistih diplomatov, ki jih pošiljajo v manjše dežele, na primer v Luksemburg ali Liechten-Stein, nikoli pa ne na odgovorna mesta Trosil je zmerom več, nego je imel Mimo tega je špekuliral z ameriškimi papirji, ki se jim je vrednost stalno dvigala. Ko je prišel leta devetnajst sto devetindvajsetega veliki polom, je izgubil vse in si vzel življenje Od tistih dob se z materjo prebijava, kakor veva in znava. Kai pravega se nisem nikoli naučila in najini edini prijatelji se prištevajo h krogom, v katerih mislijo, da dame
ne delajo.«
»Toda baš Meddyja!« je zastokal Luke
»Nesmiselno bi bilo še naprej govoriti o tem. Moja dolžnost je, da ga vzamem. Zadnje leto sva živeli za njegov denar; ne morem se več umakniti,, niti tedaj ne, če bi imela kako drugo mož nost.«
»Zakaj ste vse leto gledali ta položaj?«
»Ker so Angleži pripovedovali, da bo v 5 k-harju revolucija, ako se poroči z ne_evernico; nje gov brat Vasinta. najbližji čakalec na prestol, taKo in tako samo čaka priložnosti.«
»In zdaj ne bo revolucije, če vzame vas?«
»Pač,« je hladno odgovorila. »A zdaj je z. ano da se je Vasinta prodal Francozom in zato p d-pirajo Angleži Meddyja. ne glede na to s kom se poroči. Če tvega ljudstvo upor. ga bodo že zatrli.«
»Saj je vendar mohamedanec! Kaj pomeni zakon takemu človeku?«
»Obljubil je, da se pokristjani. Poroka bo v krščanski cerkvi.«
Luke je mračno strmel v mizni prt, kakor bi ga hotel z očmi prežgati.
»Nikar se ne žalostite,« je mehko dejala »Nisem vredna, da bi se.«
Mahoma je vzd gnil glavo in hrpavo re'-e1: »Koliko ste vredni, ne vem in mi j tud vse no. Vem le. da vas ljubim Kako mislite o mani?«
»Zelo rada vas imam « je hitro odv> n 'a ->d u gače se sploh ne bi razgovarjala z vam o teh rečeh.«
»Časih se mi je že zdelo kakor da bi čutili zame nekaj več.« Pazljivo ji je gledal v obraz. »Ko bi le vedel, da me imate radi...«
Diana se je lahkotno zasmejala. »Ne, to ni nič. Vobče nisem zmožna, da bi koga ljubila.«
»Ne vem, ali naj vam verjamem.«
Diana je pobesila oči. »Samo vaša moška ni-čemurnost vam prišepetava, da mi je kaj do vas. Tako ničemurni sicer niste kakor več na moških, a vendar ste tudi vi podvrženi tej slabosti.«
»Oh tako rad vas imam!«
Njene oči so ostale pobešene. »Prosim vas, Luke, hitro me pozabite. Boli me, ko vidim, da se mučite.«
»N koli vas ne bom pozabil Vra*a kaj mi je storiti, ko pride Mtday? Zav. zal sem se, da ga bom spremijal na tem potovanju a to je več, nego prenese človek iz mesa in krvi!«
»Mar ne mislite iti z nami?« je razočarano vprašala.
Nagnil se je naprej in jo toplo pogledal.
»Ali bi me pogrešali, Diana?«
Po sili se zbrala. »Ne, ali zanašala sim se. da se boste brigali za Meddyja Sam je tako nepiak-tičen in potrebuje nekoga, ki mu pmaga... Zakaj ne bi šli z nami? Kar sva nocoj govorila, ostane na vekomaj pokopano med nama. Nikoli več ne bova obuiala teh stvari.«
»Pa ste le rekli, da vas boli. ko vidite, da se muč m,« je odvrnil ter v pogkdal v oči.
Obrnila je glavo preč.
»Prav za prav ne bi smel spremljat Meddyja « je Luke mrko zamrmral »A vendar je najbolj verjetno, da poidem z njim sai nimam moči da bi rekel ne, če gre za to, da ostanem v vaši bližini.«
3.
V nedeljo je Luke že zgodaj vstal in se z ladjico odpeljal parniku »Queen Mary« naproti. Toda časnikarji in fotografski poročevalci so ga bili že prehiteli, tako da je dolgo trajalo, preden se je mogel preriti do radže. Prizor, ki se je odigraval v dvorani velike ladje, je močno spominjal na kak hollywoodski filmski atelje. Na divanu v ozadju prostora je sedela Ramavarmova šibka postava v slikoviti rjavi, z zlatom izvezeni obleki. Glavo mu je ovijal turban iz brokata; krasila ga je snežnobela perjanica, pripeta z zaponko, v kateri se je iskril izredno dragocen rubin, velik kakor pol dolarja. Meddy se je bil precej zredil, toda njegovi gibi so razodevali kraljevsko samozavest. Izraz njegovega prijaznega podolgovatega obraza s svilnatimi brki je kazal dobro voljo.
Okoli kneza se je bila v polkrogu razvrstila cela stena časniških fotografov. Nekateri so ležali na tleh ali sedeli na stolih, drugi so si bili postavili stole celo na mize. Vsi so merili z aparati na eksotično postavico v zlati halji in bliskovna svetila so nenehoma vzplamenevala.
»Prosim, visokost, držite glavo nekoliko više,« je rekel eden izmed fotografov. »Oh, ali ne bi vi-sokot za trenutek pogledali v tole stran?« je klical drug. »Bi, prosim hoteli vstati?... Oh. sedite vendar, visokost .. In zdaj napravimo snetek s strani!« Govorili so kar vprek, in radža je ustrezal vsem pozivom, kakor je vedel in znaL
»Opozicija Njegovega Veličanstva«
Tudi našim čitateljem je že znano, da je bila opozicija v angleškem parlamentu v smislu stare angleške tradicije nekaj čisto drugega kakor opozicije v ostalih parlamentih na evropski celini in drugod. Spričo izrazito dvostrankarskega sistema je bila naloga opozicije vselej ta, cla je stvarno, četudi ostro kritizirala vladno stranko m predstavljala tako njen regulator. Imela je pravico do častnega naslova »opozicija Njegovega Veličanstva« in njen šef je bil od države plačan.
Z izbruhom vojne so se strankarska nasprotja tudi v Angliji močno polegla in opozicija, ki so jo v glavnem sestavljali laburisti (delavska stranka) je vstopila celc v vlado. Tako je že tedaj nastalo vprašanje, kdo naj tudi v teh težkih časih predstavlja v parlamentu opozicijo proti vladi. Ostale opozicionalne skupine po svojem skromnem številu poslancev
niso prihajale resno v poštev. Sedaj pa govore poročila iz Londona o možnosti, da se spet pojavi tako zvana »oficielna opozicija« v parlamentu, ki naj bi tudi med vojno predstavljala nadaljevanje stare angleške tradicije. Ker so pa laburisti kot najmočnejša dosedanja opozicionalna skupina v vladi, se je pojavil predlog, naj bi mesto »oficijelne opozicije« zavzela tako zvana neodvisna delavska stranka, ki pa šteje samo tri člane v parlamentu. Res se je pri zadnji mirovni razpravi prav ta skupina pojavila kot načelna opozicija. Ona je med drugim zahtevala sklicanje mirovne konference, a zaradi nje bo verjetno ministrski predsednik Churchill v kratkem, kakor pišejo nekateri listi, ofi-cielno obrazložil angleške vojne cilje, glede katerih vlada popolno soglasje med vladnimi konservativci in vladnimi labu-, risti.
Madžarske informacije o stališču Turčije
Balkanski poročevalec budimpeštanske-ga vladnega organa »Pester Lloyd« objavlja poročilo o trenutem položaju na Balkanu s posebnim ozirom na položaj in stališče Turčije. Poročevalec najprej ugotavlja, da je na Balkanu zadnje dni zavladal mir. K temu je veliko pripomogla Bolgarija, katere stališče je za Turčijo velikega pomena. Turški varnostni ukrepi ostanejo sicer še nadalje v veljavi, toda na splošno se je ozračje, zlasti nasproti Bolgariji, zelo omililo. Vendar pa v Ankari še nadalje z vso budnostjo zasledujejo razvoj v Bolgariji. Turški listi so v zadnjem času že večkrat pokazali razumevanje za bolgarske zahteve, vendar stalno pripominjajo, da sedanji čas ni ugoden za njihovo uresničenje, češ da bi preuranjena bolgarska akcija imela za posledico samo splošno vojno na Balkanu.
Za nadaljnji razvoj položaja pa pripisujejo v Ankari — po informacijah madžarskega novinarja — največji pomen oblikovanju nemško-ruskih odnošajev. V Turčiji
prevladuje mnenje, da sta Nemčija ln Rusija enako interesirani na ohranitvi miru na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Navzlic temu splošnemu popuščanju napetosti pa se ne more reči, da bi se bila diplomatska aktivnost v Ankari popolnoma ustavila. V ospredju je zlasti zanimanje za Papeno-ve razgovore v Ankari. Ve se, da je Pa-pen prinesel nove nemške predloge, ki pa nimajo nikakega ostrega ali ultimativne-ga značaja. Nemčija želi pridobiti Turčijo za prijateljsko sodelovanje ter je pripravljena dati v ta namen Ankari celo jamstva o nedotakljivosti in neodvisnosti Turčije, zlasti ako bi se ta odpovedala angleškim jamstvom. Razen tega ponuja Nemčija Turčiji tudi gospodarske prednosti.
Turki poudarjajo, da bi bili zanje sprejemljivi samo takšni predlogi,ki bi jim zares jamčili popolno neodvisnost in nedotakljivost njihove države. Za sedaj pa ne mislijo spremeniti svojega stališča, glede katerega ne puščajo nikogar v dvomu.
ELEZKE
Zunanji minister Popov o prijateljstvu z nami
Beograjska »Politika« objavlja razgovor svojega sofijskega dopisnika z bolgarskim zunanjim ministrom Ivanom Popovom, ki je bil kot bolgarski poslanik v Beogradu eden najaktivnejših činiteljev pri utrjevanju jugoslovensko-bolgarskega prijateljstva. V svoji izjavi je dejal minister Popov med drugim: »Lahko objavite, da ni nobenega vzroka za vznemirjenje v odnosa jih med našima državama, kar sem naglasil že tudi v svojem govoru v sobranju. Cilj naših prijateljskih odnošajev je taiko važen, da se ni treba ozirati na malenkosti med nami in vami. Jaz nisem pozabil niti enega svojih prijateljev v Beogradu in v vsej Jugoslaviji. Vedno se bom spominjal s posebnim zadovoljstvom časov, ki sem jih prebil v Jugoslaviji Bil sem prijatelj .Jugoslavije in bom to ostal tudi v bodoče. Vzdrževanje prijateljskih odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo je bilo zame vedno najvažnejše vprašanje. Dokazal sem to, ko sem bil v Beogradu in ponovil jasno in javno v svoji nedavni deklaraciji pred sobranjem Moje prijateljstvo do Jugoslavije ni prav nič zmanjšano. Moji odnošaji do nje so prav tako prisrčni, kakor so bili prej. Prav tako prisrčni pa so ostali moji odnošaji z ju-goslovenskumi uradnimi . predstavniki od predsednika Dragiše Cvetkovtiča in ministra zunanjih del dr. Cincar Markovi-ča vse do mojega poslednjega jugosloven-skega znanca.«
Strafenost Jugoslavije
»Narodna odbrana«, glasilo enakoimen-ske organizacije, objavlja uvodnik »Izginila je maiodušnost«. V njem najprej ugotavlja, da spada med značilne lastnosti našega naroda dejstvo, da se lahko preko noči otrese vseh osebnih in strankarskih sporov, ko pozna, da gre za državne interese. Nato list nadaljuje:
»Jugosloveni nismo bili v svoji burni preteklosti nikdar imperialisti. Borili so se za svojo svobodo in neodvisnost, nikdar pa za to, da bi podjarmili tuje narode. Zaradi tega je tudi povsem naravno, da je ostala Jugoslavija v sedanjem svetovnem konfliktu nevtralna. Zadnjih 20 let je Jugoslavija ponovno dokazala vsemu svetu, da je vredna svobode in vseh neštetih žrtev ki so padle za njeno ustanovitev. Jugoslavija je mlado stvor jen je. Zato smo jo doslej videli samo pri plodnem konstruktivnem delu v krogu in tekmi z drugimi naprednimi in prosvetljenimi narodi. Nismo pa imeli prilike videti, kako se bo držala v težkih in usodnih trenutkih. Priliko za to ji je dal govor bolgarskega poslanca Petra Dumanova, ki je postavil zahtevo po Južni Srbiji. In kakor je svoje dni nastopila mala Srbija kot en mož v obrambi svojih življenjskih interesov, tako je tudi Jugoslavija po govoru Dumanova skočila na noge kot en mož. Preko noči so bile potisnjene v stran vse osebne in strankarske zadeve. Z njimi pa sta izginila tudi defetizem m maiodušnost. Jugoslavija je dala tako enodušen odgovor, da je vzbudila spoštovanje v vsem svetu. Jugoslavija je pokazala vsem in vsakomur, da ni država, ki pristaja, da se ji reže živo meso s telesa. V Jugoslaviji bo čuval in branil sleherni Jugosloven svojo grudo kakor zenico v očeh.«
Zveza hrvatskih učiteljev
V Zagrebu se je sestalo 68 delegatov sreskih društev Zveze hrva'skih uči eljev pod predsedstvom nestoria hrvatskih učiteljev Ivana Tomašiča Predsedn:k je najprej ugo'ovil. da ie to prvi sestanek Zveze hrvat.kih učiteljskih društev odkar ie bila obnovljena Nato ie cbš rno razpravljal o potrebi reorganizaciie pouka na hrvatskih osnovnih šolah Reorganizacija se mora izvesti po načelih poko nih bratov Radičev in v duh'i prosvetnega programa Hrvatske seliačke ctrnnke Kar se tiče nove Zveze hrvat k<h učiteljskih društev ie deial e Tomašič da lahko vstopi v njo vsak učitelj ki Doučuie v šo'ah na ozemliu banovine Hrvatske. Pri tem ne bodo nikogar vprašali kameri stranki, veri in narodnosti pripada Hr'-atcki učitelji so Dri o1"^ vi i i 7 vsem- sU^mi sodelovati ori iz<?rad"'tvi svouodoe hrvatske domovine na temelju načel narodne in kmetske ideologije.
Zveza hrvatskih učiteljev šteje okoli 5000 članov. V devetih srezih bano.ine Hrvatske učitelji še niso vstopili v Zvezo s svojimi sreskimi učiteljskimi organizacijami.
Splitski »Hrvatski glasnik" nehal izhajati
Pred dnevi so objavili hrvatski listi izjavi bivšega bana primorske banovine dr. Ive Tartaglie in dalmatinske ->a prvaka Hrvatske seljačke stranke dr. Simeta Podu jeta, da izstopata iz konzorcija dnevnika »Hrvatski glasnik«, ki ie glasilo HS3 za Dalmacijo. V sredo ponoldne je nato nenadoma objavil »Hrvatski glas-n i k« kratko beležko, v kater: sporoča čitateliem. da bo prenehal izhajati in da je ta dan izšel že zadnjič.
»Hrvatski gla?nik« ie bil nadaljevanje »Jadranskega dnevnika«, ki ie bil ustavljen za časa Stojadinovičevih volitev 1. 1938. Za prvo številko, ki ie izšla 22. decembra 1938. je uvodnik napisal dr. Maček.
Poleg beležke o prenehanju i~hajania objavlja poslednji »Hrvat1 k; glasnik« še izjavo lastnika Hrvatske na odne tfskar-ne Stjerana Vidcrviča. ki pravi: »K r so podali ostavke na svoie •o~ložaie v konzorciju »Hrvatskega glasnika« gg. d-. Josip Berkovič. Pa5ko Kal^ema. dr. Ivo Tartaglia in dr. Šime Poduie sem cst l v konzorciiu lista. Tako so bil1' p-e-alje-ni na mojo orebo vsi ogromni stro"ki za izdajanje lista. Ker nisem v stanju, da iih plačuiem sem primera-, ustaviti izhajanje »Hrvatskega glamika«.
Pravda za sokolske prostore v Dubrovniku
Pred nekaj mesci je odpovedala du-brovniška občina tamošn.iemu Sokolu prostore. ki jih je imel v palači »SDonza«. Odbor Sokola v Dubrovnku ni hotel sprejeti odpovedi na znanje, ker ie smatral. da ie Sokol kraljevine Jueosliviie polnopraven naslednik Hrvatskega Sokola, ki je imel servitutne pravice do pro to-rov v palači Sponzi. Dubrovniška občina je tožila Sokola pred sreskim in okrožnim sodiščem na izpraznitev pro?torov Obe sodišči sta res obsodili sokolsko dru tvo Dubrovnik, da mora v 15 dneh zapustiti prostore v Sponzi Sokol pa se ie pritožil na Stol sedmorice v Zagrebu ki ie razveliavil sodbi sreske^a in ok^-žnega sodišča in se postavil na stališče da dubrovniška občina ne ootrebuie za sebe frrostorov. ki iih ima sedai v palači Sponzi sokolsko društvo Dubrovnik.
Razsodba kasacije ie izzval v dnbrov-niških jugo'lo-"enslc'h in sokols'~iv> kro^h veliko zadovoljstvo ker ni nobena tajnost da ie bila odpoved rrosforov Sokolu čisto lokalna strankarska	b~ez vsake zveze s komunalo1'^! potrebami in z interesi dubrovniške občine.
Zahteve subotiskih Nemcev
Poročali smo že da ie pedal subotiški mestni svet z županom dr Lir>ozenčičem skupno ostavko in d' bo v kratkem imenovan nov mestni svet v katerem bodo zastopani tudi Bunjevci član- Hrvatske seljačke stranke. Sedaj poročajo listi da so se v zvezi z odstopom mestnega sveta sestali tudi voditelji subotiškib Nemcev in izdelali posebno spomenico, v kateri zahtevajo zastopstvo Nemcev v novem mestnem svetu. Spomenico so izročili banu du-navske banovine dr. Kiiunni.
Polemika v taboru na$e nemške narodne skupine
»Deutsche® Volskblatt« ostro napada apa-tinskega katoliškega vikarja Adama Beren-za zaradi njegovih člankov v tedniku »Do-| nau« v katerih se obračunava z vodstvom 1 Kulturbunda Glavni organ naše nemške narodne manjšine očita vikarju Berenzu, da brez povoda napada Kulturbund, k' ni storil doslej niti enega koraka proti katoli- j ški cerkvi in duhovščin; Kljub temu — ! pravi »Deutsches Vculksblatt« — trdi vikar Berenz v svojem tedniku, da je Kulturbund sovražno razpoložen proti Begu, cerkvi in
1 duhovščini	i
List dalje očita Berenzu, da vodi odkri- i
to akcijo proti vpisovanju katoliško orientiranih Nemcev v Kulturbund. Napisal je v svojem li$tu »Donaa« da bo ostal dober Nemec t ud' tisti nemšk« rojak, ki ne bo vstopil v Kulturbund v katerem žele združiti nemški voditelji vse pripadnike nemške manjšine v Jugoslaviji »Deutsches Volskblatt« zavrača v karja Berenza b trditvijo. da je »posta vsak pr padnik nemške narodne skupnosti v Jug >slaviji. ki ni vstopil v Kuiturbund škodljivec nemškega naroda in da zanj ni več mesta v nemškem občestvu.«
Hitrejši razvoj
v Sredozemlju ?
Atenski poročevalec švicarskega francoskega lista »Journal de Genčve. raz-motriva strateške posledice angl ško-grškega voineea sodelovania ter prihaja do naslednjih zakliučkov glede nadalinieea razvoja operacij v vzhodnem Sredozemlju in v severni Afriki:
»Važnost angleško-grškega sodelovanja v Sredozemlju daleč Prekaša pomen lokalnega konflikta. Ono predstavila Sele uvod v borbo za ono imperialno Dot ki pomeni najkrajšo zvezo med britansko metropolo in bogatimi zemliami kakor so Indija. Singaour. Avstraliia in Nova Zelandiia Verietno 1e zato. da bo Velika Britanija skušala na tem oodročiu preiti iz svoje dosedanje obrambe v napad Trid tega prvega večiega merienia sil v Sredozemlju bo odločil o udarcih, ki si iih bosta kasneie izmenjavali obe nasprotni velesili Bližnje mesce se bodo dogodki v tem pasu odigravali hitreje kakor doslej.
Snovanje zapadno evropskega gospodarskega bloka
Švicarski listi pcročaio iz Berlina, da se bo te dni podala v Francijo delegacija nemških industrijcev da bi začela razgovore s francoskimi industriid Namen teh razgovorov nai bi bila čim oreAšnia vzpostavitev normalnih gospodarskih odnošajev in najtesneišesa gospodarskega sodelovania med obema državama zlasti metalurški, papirni, lesni in kemični Industriji. Osnoval nai bi se poseben nem-ško-francoski gospodarski odb~r kot trajna ustanova. Kasneie na1 bi se ortegn'l k sodelovanju tudi španski ind' s'r:1ci. tako da bd se stvcrll na ta način tako zvani zapadnoevropski gospodarski blok pod nemškim vodstvom kot iedro vključitve vse ostale zanadne Evrope v to gospodarsko sodelovanje. Posebno pozornost nai bi nova gospodarska organizaciia posvetila izmenjavi delovne sile. ki nai bi pripomogla k čim pooolneiši i-rabi proizvodnih možnosti nemške, francoske ln španske industrije.
O angleški pomorski strategiji
Londonski poročevalec »Neue Ziircher Zcitung« razpravlja o angleški pomorski strategiji, ki jo takofle -»značuje:
»Naloga angleške pomorske strategije je danes v tem da navzMc nepredvidevanim prednostim, ki si jih i<* bH pridobil v tej vojni nasprotnik, dokaže, da e gospodstvo na morju končno odvisno samo od — ladij, in sicer velikih in malih ladij, ter da sovražne pomorske siile prot- tako utemeljeni pomorski nadvlad' ne merejo preiti v prednost niti iz bo'j<ih operacijskih oporišč, ako w po številu :n udarnosti svojih ladij šibkejše. Tako si moramo razlagati na primer tudi angleško pomorsko podjetnost v Sredozemlju.«
»Francija ni mrtva44
Lavalov organ »Moniteur«, ki izhaja v Clermont-Ferrandu, je objavil te dni članek, v katerem odločno zagovarja pravilnost sedanje politike maršala Pčtaina. List apelira na »zdravi človeški razum« Francozov ter prihaja v daljših izvajanjih do naslednjega zaključka glede sedanjega položaja Francije:
1. Nismo poraženi. 2. Francija nI mrtva. 3. Našli smo sposobne ljudi, ki jasno vidijo naprej in ki so državo rešili pred anarhijo. 4. Francija more računati edinole sama s seboj. 5. Pojavilo se je novo upanje: šef premagane in šef zmagovite države sta po prostovoljnem sklepu našla osebni stik. 6. Opustimo vsako lažno upanje, da bi bilo mogoče zabrisati vse posledice poraza. 7. Po sedanji drami bo vstala nova Evropa, v kateri bo mesta tudi za Francijo.
Izpred sodišča
Ljubljena, 6. decembra
Pred velikim kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. Ivana Brehha, 9e je moral zagovarjati odpuščeni dohodarstveni paznik Ciril Smuk iz Ljubljane proti obtožbi državnega *ožiflca g. Lendov-"ka, da je zakrivil kot član Ljotičevega zbora protidržav-no propagando v smislu §§ 1. — 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi Razprava, ki se je vršila ob izključitvi javnosti, je trajala skoraj štiri ure. Po krajšem posvetovanju je veliki senat obsodil Smuka, ki ga je zagovarjal odvetnik dr. Jakše, na 3 mesce in 15 dni zapora ter na 60 din denarne kazni in sicer le glede prve točke obtožbe toda ne v smislu kvalifikacije po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi, temveč v smislu § 307. k. z.
Pravda okrog poslovanja bivšega občinskega delovodje z Vač prt Litiji. Pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s o. s. Ivana Breiliha je bila danes ves dopoldan razprava proti trgovcu Fortunatu Čertancu z Vač pri Litiji. Obtožnica, ki jo je zastopal državn- tožilec dr. Hinko Lu-čovnik, je Čertanca dolžila ziočinstva utaje v smislu § 319.-I. k. z. in zoper službeno dolžnost v smislu § 397-11 k. z., ki ju je zagrešil v svojstvu javnega uslužbenca v času od 1. 1. 1933 — 1 5 1936 1. Pravda okrog Čertančevega poslovanja traja že skoro pet let in je v tem času obredla ves sodni aparat od nainižje do najvišje stopnje. Po današnji razprevi in dolgotrajnem posvetovanju senata pa se je moglo sodišče le v eni izrfied 21 toči obtožnice prepričati o obtoženčevi krivdi in ga je zaradi utaje zaupane mu hran-lne knjižnice r vlogo 3.400 din obsodili' pogojno za dobo 2 let na 2 mesca zapora Obtoženi Čertanec pa tudi s to sodbo n h:i zadovoljen in je po svojem pravnem zastopniku dr. Vovku prijavil revizijo procesa zaradi izreka o krivdi in priziv zaradi odmere kazni.
ŠPORT
V Šiški že brnijo motorji
Jutri ob 14« bo tamkaj velika motociklistična dirka •
v dobrodelne namene
Včeraj popoldne se je na Hermesovem dirkališču že zbralo precejšnje število dirkačev, ki so vse popoldne trenirali in preizkušali svoje stroje. Podoba je bila, kakor da bi bili sredi poletnega časa. Vozači so drveli po dirkališču, da je gledalcem kar jemalo sapo.
Naši domači vozači se z veliko vnemo pripravljajo, da bodo dali tujim čim večji odpor. Zavedajo se, da bo treba dati vse iz sebe in si z vratolomno vožnjo priboriti zmago.
Opazili smo našega mladega Trampuža, ki postaja iz dneva v dan boljši. Ta požrtvovalni vozač dela vse mogoče ta nemogoče s svojim AJS motorjem, tako da je od njega pričakovati še marsikaterih presenečenj. "Ridi ostali vozači se mrzlično pripravljajo za to veliko nedeljsko borbo.
Starič je bil na današnjem treningu v sijajni formi. Vse nekam kaže. da bosta imela v nedeljo hud obračun z Zagrebčanom Bablčem. Vse, ki smo videli ta dva »asa« na zadnjih dirkah, dobro vemo, da
bodo morale biti med njima ogorčene borbe, pa naj bo potem zmagovalec kdor kolL To sta res dva velika rivala v dirt-treck vožnji.
Dirkališče je v odličnem stanju in ao bili že na današnjem treningu postavljali novi rekordi. Glavni trening bo danes popoldne od pol 14. pa do večera. Ostale priprave so vse v teku in upamo, da bodo dirke potekle v najlepšem redu.
Pričetek dirk bo točno ob 14. ta se bodo vse točke hitro razvijale, ker drugih točk razen z motorji nI na sporedu. Vsekakor se občinstvu obeta lep športni užitek.
Moto Hermes ponovno opozarja vse, ki bi se hoteli v nedeljo voziti z motorji ali avtomobili, da lahko tudi nedirkači dobijo vozno dopustilo s pogojem, če se v nedeljo dopoldne ob pol 11. udeležijo propagandne vožnje po mestu. Izkaznice se bodo Izdajale drevi med 19. ln 20. aro pri »Se-sticl«.
Jutri dobimo novega nogometnega prvaka
Zadnje štiri tekme v slovenski ligi bodo v Ljubljani, Trbovljah, Maribora
in na Jesenicah
Glavno tekmovanje v območju Slovenske nogometne zveze, tekme za prvenstvo v slovenski lig za sezono 1940/41, so dospele v zaključno fazo. Jutri bodo na sporedu še zadnje štiri tekme — spet izvzemamo ono razveljavljeno med Marsom tn Kranjem, ki jo bo treba odigrati še enkrat —, ki bodo dokončno postavile vseh 6 kandidatov na svoja mesta. Vrstni red v tabeli je sedaj naslednji: 1. Ljubljana, 2. železničar, 3. Amater, 4. Kranj, 5. Bratstvo, 6. Mars, 7. Maribor ta 8. Olimp. Ce se bodo jutrišnja srečanja končala po naših prognozah, to se pravi, če bi po dve točki spravili Ljubljana, Železničar, Amater ta Maribor, potem bo vrstni red ostal nespremenjen ta bo naslov novega prvaka SNZ ostal sedanjemu favoritu ta bivšemu predstavniku v državni ligi — SK Ljubljani. Ker pa je žoga okrogla ta se včasi zgodi z njo baš narobe, kakor računajo oni brez nje, moramo do jutri zvečer počakati — na prave številke.
Zadnje dejanje ligaškega tekmovanja bo odigrano v naslednjih štirih parih:
Da ali ne.«.?
Vprašanje pred tekmo med Ljubljano in Kranjem
S tem vprašanjem se bodo bavile misli vseh onih, ki bodo pohiteli jutri na igrišče Ljubljane, da prisostvujejo zadnji letošnji j prvenstveni borbi naše Ljubljane. Komplet- j moštvo belozelenlh se bo namreč sestalo v j revanžnem srečanju z moštvom SK Kranja. Kakor znano, so si Ljubljančani pri zadnji tekmi v Kranju malo preveč opekli prste; zato pa smemo upravičeno upati, da imajo trden namen dokazati jutri, da so imeli takrat res črn dan ta poraza niso zaslužili. V moštvu Ljubljane bodo spet nastopila stara rutinerja Pepček to Lah. Slednjemu je zaradi blesure, ki jo je dobil v tekmi proti železničarju, ušel izpred nosa naslov najboljšega strelca v slov. ligi, naslov, ki mu ga bo zelo težko doseči, čeprav bi ga po svojih sposobnostih gotovo najbolj zaslužil. Težko bo prehiteti Mar-
sovca žigona, ki je pred njim za cele tri
zgoditke.
V ostalem bodo nastopili za Ljubljano: Rožič, Ceglar, Jerman, Pupo, šercer, Per-harič. Smole, Lah, Jež, Pepček ln Erber, — Upajmo, da bodo v svoj letošnji poslednji nastop vložili vse znanje ta vso odločnost. Naslov slov. nogometnega prvaka mora pripasti Ljubljani!
Tekma se bo pričela točno ob 14. na igrišču SK Ljubljane pod taktirko sodnika g. Vrhovnika. V predtekmi, ki se bo za^ čela ob pol 13. bosta nastopili rezerva Ljubljane ta Svoboda. Ze dopoldne pa se bodo spoprijeli subjuniorji Ljubljane in ju-niorji SK Svobode. Začetek ob 11.
Ostali trije pari
Prizorišča ostalih treh tekem bodo na Jesenicah ter v Trbovljah in Mariboru.
Jeseniška tekma med Bratstvom ln Železničarjem, ki se bo začela ob 14., bo ogorčena borba za prestiž domačega moštva, čigar nasprotnik pa je zelo močan ta mu tudi na tujem igrišču pripisujemo več nade na zmago kakor domačim.
Trboveljska tekma med Amaterjem tn Marsom, ki se bo prav tako začela ob 14., bo za Amater odigrana v ugodnih okoliščinah, kakor so bile one nekatere zaporedne v začetku tekmovanja, ki so mu prinašale zmago za zmago. Trboveljski rudarji so doma zmerom zaigrali s takim elanom, da jim niso bile kos niti najboljši od ostalih.
Mariborska tekma med Mariborom In Olimpom z začetkom ob 14. na igrišču Ze-lezničaria bo prav za prav samo prestižnega značaja za obe zadnjeplaslranl moštvi med vsemi, v kateri pa Ima Maribor razen sigurne premoči v moštvu tudi prednost domačega Igrišča. Verjetno bosta torej ti
dve točki ostali njemu . -.
★
Mladinska prvenstvena tekma Celje—Jugoslavija, ki bo odločila, kdo bo zasedel prvo mesto na tabeli, se prične jutri ob 14. na celjski GlazljL
V nekaj vrstah
Redni letni občni zbor Slovenske nogometne zveze bo 19. januarja 1941. Kraj, začetek in dnevni red bodo objavljeni naknadno
Za razveljavljeno prvenstveno tekmo mea Marsom in Kranjem je tehnični odbor SNZ določil nov termin, in sicer prihodnjo nedeljo, 15. decembra. Ljubljanski prijatelj; nogometa bodo torej še drugo nede io lahko gledali borbo za točke.
Madžarski table-teniški igralci, ki bodo drevi v Beogradu nastopili v mednarod-nen d\cboju s Srbijo, so v sredo zvečer gosi ovali v Osijeku, kjer so nastopili v sedmih ».ječanjih in v vseh zmagali. Spotoma so se ustavili tudi v Belišču, kjer se je ekshibicijska tekma med Hrvatsko in Madžarsko končala neodločeno 2 : 2.
Drevi in julii zvečer bo v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo v rokobor-bi. Razen hrvatskih klubov bodo v borbah za naslove državnih prvakov nastopili tudi nek-veri slovenski težkoatleti, medtem ko Srbi zaradi spora z zvezo na to prireditev ne bodo poslali tekmovalcev. Slovensko težko atletiko bodo tamkaj zastopali Mariborčani Verbošt, Fišer, brata Dolin-šek Ud.
V teh dnevih bosta v Beogradu dva smučarska občna zbora, in sicer Zimsko-sportnega podsaveza in pa Srbskega sa-veza zimskih športov, na katerih bodo določili smernice za čim uspešnejšo propagando smučarstva v južnih krajih. Kakor znano, je prišlo na občnem zboru ZSSJ med Srbi in Hrvati glede organizacijskih vprašanj do tako hudega spora, da zdaj omenjeni dve smučarski organizaciji ne sodelujeta z vrhovno organizacijo za vso državo. Značilno je. da predstavniki smučarskega športa v Srbiji zatrjujejo danes, da bivši JZSS in drugi pristojni faktorji niso vodili dovolj širokopotezne politike, da bi se smučarstvo razvilo v vseh krajih, temveč so posvečali vso pozornost samo treniranju nekaterih tekmovalcev, ki so biil v glavnem iz severozapadnih krajev. Ta očitek na račun bivšega JZSS je prav gotovo deplasiran, tem bolj. ker je smučarstvo v srbskih krajih še danes, ko ga hočejo vodit sami zase. v glavnem usmerjeno na tujskoprometno propagandno stran in zelo malo na pravo športno udej-stvovanie smučarja. Sicer pa so to njihove brige!
IZ SmK LJUBLJANE
Miklavžev večer. Smučarski klub LJubljana priredi drevi ob 20. v dvorani kolodvorske restavracije svoj vsakoletni Miklavžev večer. Vabi prijatelje kluba, naj se ga udeležijo v čim večjem številu. Spored je pester, za zabavo je preskrbljeno. Darila oddajte kar tamkaj. Opozarjamo, da
nas bo posetil tudi Jaka Smodlaka s svojimi sodelavci. Smuk!
Gozdni tek smučarjev. Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo dne 8. t. m. gozdni tek za verificirane ta neverificirane smučarje na progi 2, 3 ta 5 km. Start ob 11. pri gostilni »Strelišče« pod Rožnikom.
OTVORITEV DRSALISCA SK CELJA bo danes.
SK Mars. Pozivam vse igralce ligaškega moštva, da se danes udeleže strogo obveznega članskega sestanka, ki bo ob 20. ▼ gostilni pri Ivanu, Aleksandrova c. 5. Igralci Avsec, Košmerlj, Gvardjančlč ta Pavlica naj se v ponedeljek ob 19.30 zglase r poslovnih prostorih SNZ zaradi zaslišanja po kazenskem odboru. Načelnik.
Motoklub Ilirija. Drevi ob 20. klubov dru-! žabnl večer pri »Cebavu« v št. Vidu (Fr. i Fric). — Tramvajska postaja. I Športni klub Brežice priredi drevi ob 20. v dvorani Narodnega doma Miklavžev večer. Dekleta, fantje ta prijatelji kluba, pri-I dite polnoštevllno, saj bomo po odhodu Miklavža ob zvokih godbe veselo zaplesali, če bo dovolj prijetno tudi čez polnoč.
»Ilustrovane sportske novosti« Stev. 63 objavljajo med drugim več člankov v zvezi z nedeljsko tekmo med Madžarsko ln Hrvatsko v Zagrebu, številka je Izpolnjena še z raznim gradivom o zadnjih dogodkih na terenu ta za zeleno mizo, lz naših krajev pa se en članek nanaša na nogometno tekmovanje v slovenski ligi, drugi pa na precej žolčno polemiko med dopisnikom lz Ljubljane ta sobesednikom, ki mu njegovo delovanje nI po godu. Posamezne številke tega zagrebškega športnega poltednika so po 1 din.
Gorenjska zlmsk osportna podzveza na Jesenicah sklicuje širšo sejo GZSP na dan 8. decembra t. 1. na Jesenicah v hotelu Triglav s prlčetkom ob 14.30. Dnevni red: otvoritev ta pozdrav predsednika, poročila odbornikov o delu podzveze glede na novi položaj, naši odnošaji s Slovensko zimsko-sportno zvezo, program za sezono 1940/41, izlet gorenjskih smučarjev ta slučajnosti. Vabljeni vsi zastopniki klubov to društev, zaradi važnosti dnevnega reda Uprava.
Iz Gornjega grada
gg— Vodovod bi bil nujno potreb«! tudi ▼ Podsmrečju in na Produ, kjer meščani še nimajo vodovoda to morajo daleč hoditi po pitno vodo. Naj občinski odbor poskrbi, da bo to vprašanje v bodočem proračunskem letu rešeno ugodno za oba dela mesta.
gg— Božlčnleo bo naše šolske vodstvo tudi letos priredilo v dceembru v Sokol-skc;r domu. Nabiraio bo v kra'kem med prebivalstvom ta prosi že zdaj. da vsak po svojih močeh prispeva, da bo številna revna šolska rrl^djia vsaj skromno obdarovana za Božič,
SOKOL
Sokolsko društvo LJubljana HI. priredi
danes v soboto ob pO društveni večer s bogatim sporedom in plesom Tudi Miklavž nas bo obiskal Cisti d. biček ori-reditve ie namenjen za zimsko pomoč revni sokolski deci Glede na dobrodelni namen prireditve vabimo vse naše članstvo kakor tudi ostalo napredno iavn <st ter bratska društva, nai nas v obilnem številu obiščejo
„Rtua nun mije, a obraz obad vi, e"
Da je ovo zn k kakvcče,
to ve ni toni ta'na ni!e!
Proslave l. decembra
Na višji pedagoški šoli v Beogradu študira letos nad 20 slovenskih učiteljev lz raznih krajev Slovenije. Na pobudo svojih profesorjev so v družbi srbskih tovarišev odpotovali na narodni praznik z mestnimi avtobusi na Avalo kjer so se poklonili ob krasnem spomeniku Neznanega junaka. Slušatelj Zmagoslav švajger je v imenu teh položil krasen šopek in je v izbranih besedah poveličeval padle junake ter obljubil zvestobo mlademu kral u Slovenski slušatelji Imajo tudi svoj pevski zbor. ki je pod taktirko Draga Korošca (iz Lok pri Zagorju) zapel pesmi »Oj Doberdob« in »Od Urala do Triglava« Obe pesmi sta se vseh navzočih prav močno dojmili. Bile so tudi primerne deklamacije, nakar je bila lepa proslava zaključena.
V	Litiji je bila posebno pomembna slovesnost. ko se je mnogo občinstva zbralo k slavnostni akademiii v Soko'skem domu. Književnik Vladimir Levst'k je s svojo moistrsko besedo prikazal borbe za Jugoslavijo in je bil ponovnokrat prekinjen s toplim odobravaniem, saj je eovoril vsem iz srca. Svoj govor je uvedel s prisrčno česftko k rojstnemu dnevu Jugoslavije. Jugoslovanom so en^ko luib' prav vsi kraji na«e države, kar je zlasti notr*" n«H
ni mučeniški doeodek v Bitol'u. Naše zemlje ne damo nikomur, ker vemo. da je lz strohnelih src naših očetov in mater. Kdor koli bo segel čez naše meje, nai ve, da je Jugoslavija prostor smrti za one, ki izte-guieio po njej svoje grabežljive roke. Tako krepkih besed, prelitih v pesniško obliko. na litmkem odru še niso s'i5ali. Je častno poslanstvo naših književn'kov, ki stopaio kot vodniki pred širše občinstvo, ga utriuiejo v težkih dneh preizkušnje in ga s svo'o odločno, mož-to besedo prepričujejo v spoznanju, katero že narod sam goji v s^onh src;h Hvala Vladimiru Levstiku! Večer so izpopolnile krasno navež-bane telovadne točke, dek^maciie. dramatizirana pesem in alegorična slika. Nato je starosta br. La-o-dc zaprisegel novo članstvo V celoti zelo dostojna proslava.
čmomeliski Sokol je na narodni praznik priredi1 dobro uspelo akademijo. Brat starosta ie obširno z?nel današnjo dobo in poudaril ds je ^ovanstvo na pogodu, pri tem pa pritiče velika vlo~a sokoistvu, ki bojuje nekrvavi boj z orožjem v=*eš'va in resnice Na.to je br. Preželi odkril spominsko ploščo Viteškemu kraHu in izpre-govoril nekaj tehtnih besed Na plošči je nanls »Aleksander I.«, spodaj »Petrova petletka«, na levi letnica 1956 na desni pa 1940. Odkritju je sledila akadenria s pestrim sporedom. Odlikovali so se dani s težkimi prostimi vajami, največ priznanja pa so žele članice.
V	Prevaljah ie bila v docela napolnleni dvorani Sokolske^a doma slavnostna akademija ln so sodelovali razen članic vsi telovadni oddelki in sokolski pevski oktet. Vse telovadne točke so bile skrbno na študirane. Br. prednjaki in s. prednjačice so vložil! mnogo truda, zato pa so vsi nastopajoči izvedli svoje vaje leno in dobro in so bil! deležni krepkega priznanja. Ko se je odprl zastor, je gledalce presenetil krrsen pogled na oder. poln sokolske mla-d?ne in telovadečlh. ki Jih b^o skupaj okrog 100 in ki so pozdravili državno zastavo. Nato se je gladko razvilal obširni spored, ki je obsegal 20 točk. V lepo zasnovanem dališem govoru je prikazal pomen prvega decembra starosta br. dr. Flis. Naraščainica s. Janzekovičeva pa je leno deklamirala Ganciovo pesem »Prvi december« Od telovadn;h točk je posebno us^al gimnastični sestav ženskega naraščala in vaje ženske dece »Lutke« ter moške dece »čevljarčki« s spremljavo kla-vir-a. Zelo dobro so se odrezali člani in narašča jnice na bradli. Patriotičen poudarek je dala akademiji uprizoritev simboličnega prizora »Zedinjenje«. Sokolski oktet pa je zapel tri priložnostne umetne pesmi Za zaključek so vsi sodelujoči zapeli »Pesem sokolskih legij«, nakar je bil prijeten družabni večer.
V	Podnartu je bila svečana prosiva v sokolski telovadnici, ki ji je prisostvovalo tol;ko članstva, naraščaja in ostalega občinstva kakor še nikoli. Vodil je starosta Ciril Pogačnik, o pomenu praznika pa je krasno govoril dr. inž. Metod Pogačnik. Moški zbor je zapel »Svanula zora«, sledila je recitacija »Domovina, naša mati«. Po zaprisegi je vsa dvorana zapela »Hej Slovani!« Poseben pomen je dal proslavi nastop moškega zbora primorskih pevcev iz Kranja. Zapeli so vrsto lenih narodnih pesmi in želi mnogo odobravanja. Ne želimo nič drugega, kakor da nas dragi bratje spet kmalu obiščejo.
V	Sevnici ie Sokolsko društvo priredilo večerno akademijo in je bila dvorana do kraja polna. Sokolska koračnica, poslanica, slovesna zaobljuba, potem krasni nastopi vseh oddelkov, zlasti pa češka bčseda članov in Č'anc v narodnih nošah — vse je želo polno odobravanja in je izrekalo vadit eliskemu zboru priznanje. Z vseslo-vansko himno je bila akademija zaključena. V nedeljo je bila v Soko'skem domu prva lutkovna predstava »Jurček-kroja-ček« pod spretnim vodstvom br. Marussi-ga Mladina je že radostno čakala nanjo Naj brž sledijo nove igrice! V petek 6 t. m. obdaruje sokolski Miklavž 120 sokolske dece in naraščaja V nedeljo pa bo prav prijetno miklavž°vanle za odrasle Otvo-ili bomo novo dozidano stransko dvorano za kar največ zaslug br gospodarju. Ki je ves svoj prosti čas posvetil skrbnemu delu dozidave.
V	Novem mestu je sokolsko društvo za uvod v veliki praznik priredPo tečaj za novo članstvo s predavanji o zgodovini telovadbe. o sokolskih smotrih o zgodovini Soko'stva in o jugoslovenskem sokoistvu posebej. V soboto zvečer je bila svečana akademija že dolgo ni bila velika dvorana z galeri o tako nabita Velika dvorana je bila okrašena z izbranimi slikami in z žup-nim praporom ki ga je podari' krali Peter za 501etnieo novomeškega Sokola ln s praporom društva Po državni himni je
spregovoril župni starosta dr. Vasifi Ivan, nato so se menjali nastopi in igranje so-kolskega orkestra. Akademija je bila zaključena s »Pesmijo sokolskih legij«. Splošna sodba: odlična akademija! Na narodni praznik je bila svečana seja društva. Novih članov je 42, iz naraščaja pa je priraslo 18 članov in članic, ki so bili vsi zapriseženi. popoldne se je ponovila akademija za deco in naraščaj in ostalo občinstvo, ki ni moglo biti prejšnji večer pri akademiji. Miklavž bo nosil 5 t. m. ob 15. za deco in naraščaj, zvečer pa za članstvo. V soboto bo koncert pomožnega sokolske-ga orkestra.
V Slovenjem Gradcu je bila na večer pred praznikom svečana akad mila in je bila dvorana polna Pozdravu državne tro-bojnice je sledil dramski prizor »Sokol. san,a in resnica«. Potem so se vrstili v vzornem redu nastopi vseh telovadnih oddelkov, kakor da bi tekmovali za prven-
stvo Po akademiji je vedril srca »mali orkester« brata Cirila Cajnka. Prijetna družnost je razveseljevala stare ln mlade Na praznik zedinjenja je bila po maši svečana akademija. Krepke besede staroste Rojnika, deklamacije, poslanica, pomemben govor prosvetarja br. Arriglerja, zaobljuba novih članic in članov, navdušujoča pesem »Hej Slovani«, vse to je dvignilo zavest in ponos narodne svobode. Sokolski pripadniki so se popoldne v velikem številu udeležili akademije slovenskih fantov in deklet v dokaz, da se slovenski živelj na meji zaveda skupne narodne usode.
V Zagorju so se vsi sokolski telovadci dobro pripravili za nastop v počaščenje narodnega praznika, akademija v soboto zvečer je bila nepričakovano dobro izvedena da je mnoge kar presenetila. To soboto 7. t. m. ob 20. m v nedeljo ob 16. pa bo sokolsko gledališče uprizorilo Krefto-ve »Celjske grofe«, zaradi katerih se je moral oder prenoviti po osnutku Vala Bratine, člana Narodnega gledališča iz Ljubljane. Zagorsko občinstvo bo deležno užitka kakor redkokdaj na deželi.
Zbor predstavnikov hrvatskega učiteljstva
Srečen, da je učakal hrvatsko banovino, se je najstarejši govornik zgrudil od kapi zadet
Zagreb, 6. decembra Prvi sestanek predsednikov hrvatskih učiteljskih društev je bil pretekli četrtek v Hrvatskem učiteljskem domu v Zagrebu. V nagovoru je predsednik Tomašič poudaril, da se hrvatski učitelji zdaj res počutijo kakor v svojem domu, ko so svoji na svojem. Prvi pozdrav so zatorej poslali dr. Vladku Mačku, ki naj srečno vodi krmilo hrvatske comovine v skupni državi Jugoslaviji. V zvezi hrvatskega učiteljstva je včlanjenih 83 društev, ki štejejo 5.000 članov in članic. Naloga hrvatskega učiteljstva je, da na temelju hrvatske kmetske kulture dela za napredek domovine, posebno še šolstva. Gojiti je treba visoko etično zavest in moralne vrline hrvatskega naroda. krepiti je treba domoljubje, sodelovati z bannko oblastjo pri urejanju šolstva ter se truditi za socialno zaščito šolske mladine.
Na skupščini se je razvila prav živahna debata. Predsednik Tomašič Je ostro obsodil kritike, ki žalijo zaslužne učitelje, ime-nujoč jih mumije. Med govorniki je nastopil tudi stari upokojen5 šolsKi nadzornik Mijo Vukovič, ki je naglašal svojo srečo, da je doživel banovino Hrvatsko. Reke! je še, da se počuti v svobodn: domovini deset let mlajšega. Ko je tako dal duška svojemu zadovoljstvu in žel burno priznanje, se je podal proti vratom. Naenkrat je omahnil. Učitelji so ga prestregli v naročje in tedaj je Mijo Vukovič izdihnil. Njegova smrt je zbudila globoko obžalovanje prisotnih Pokojnika so začasno položili v sosednjo šolsko sobo poleg klopi, ob katerih je starčsk preživel dolga leta svoje službe. Nato je bdi s furgonom prepeljan na sod-no-medicinski institut na Zelenem bregu, kjer so truplo raztelesili.
Vzmen malega gcspodarstva
Pričetek širšega organizacijskega dela v Ljubljani
MALI OGLASE
CENE MALIM OGLASOM
fo 50 par za oesedo. Oln 3. davka ca vsak ogtas in eiLK./atu<j pri stojbino Din 3.— za šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčeji službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15. . Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.- za vsako besedo, Din 3.— davkh &a vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanj« naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davkb ia vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji siovov Naipian^Si zne^k za enkratno objavo oglasa Din 20.—
Knjigovodja
ieseaa i um ia»»« nn e* mr< ui latam-laslnva * Din Naiman'* !D«fli 2( Olr
Pri Poljšaku
vsako soboto, nedeljo in praznik vesel družabni večer, igra vrpvovrstna Jazz godba. Izvr-tne domače koline. Vsi vablje ni	32598-18
Pri Putrihu
danes ln Jutri vesela zabava s plesom.
32608 18
Gostilna Martine
Zg. Šiška, tel 41 88. Ju tri veselo Miklavževa nje I Darila spreje-namo danes ln Jutri!
32607-18
Sv. Miklavž
razdeli darila danes zvečer v gostilni Lovšin 32624 18
iTTHTTffiTT
leseda » Oln l8*e»
»m a Min %n laianc Ajdova 5 ntn Maiman'« znesek 20 Din
Sprejmem
perfektno knjigovodklnlo z nekaj let prakse Ob vladanje nemške korespondence. Ponudbe pod »Perfektna« na ogl odd utra.
32572-1
Ljubljana, 6. decembra Povsod je danes med najvažnej imi problemi položaj malega človeka. Hude socialne potrese doživljajo marsikje zaradi neugodnega stanja stanu malega človeka. Razumljivo je torej, če se v najrazličnejših državah trudijo, da bi se položaj srednjega stanu in slehernega malega človeka gmotno in socilno dvignil
Poglavitna prizadevanja gredo v tej smeri,. da bi se mali človek okrepil gospodarsko, da bi imel lastni dom m v tem cnkvi-ru tudi skromno prehrano za družino. Tako podpirajo zidavo druž:nskih hišic, pospešujejo vrtnarstvo in sad;a stvo in vsestransko omogočajo, da bi bi<l ta stan čimbolj gospodarsko neodvisen.
Pri takem prizadevanju postaja posebno važna tudi reja malih živali V mnogih državah je postala reja malih živali pomembna gospodarska panoga Pr nas je reja majih živali še vedno dokaj f»labo razvita, četudi imamo vse pogoje da »e obsežno razvije. Letošnja razstava na Ljubljanskem velesejmu pa )e pokazala da ima reja malih živali tudi pri nas že zdrav temelj. Društva malih gospodarjev se po vsej Slovem ji trudijo, da to važno narodno gospodar-
sko panogo dvignejo do zadovoljivega stanja.
V zadnjem času se prav posebno trudi v
tej smeri Društvo rejcev malih živali v Ljubljani. Povsod v mestu ima znatno šte-viilo članov. Zlasti na periferiji mesta ie lepo število maJlih gospodarjev, ki se z gojitvijo malih živali pečajo prav smotrno in uspešno. Kljub temu pa je vse šele pri začetkih.
Da se reja še bdj razvije in doseže stanje, da bo lahko malemu človeku v krepko gospodarsko opore, je društvr začelo združevati po ljubljanskih okrajih skupine, ki se bodo brigale za nadaljnji razvoj te važne gospodarske panoge Poieg tega bo društvo začelo prirejati brezpllačna poučna strokovna predavanja. Prvo take predavanje bo to soboto, 7 decembra, v §o i na Grabnu na Cojzovi ces>ti, kjer bo šolski upravitelj g. L. Paljk predaval o umnem maiem gospodarstvu m bo s pestrimi skeptičnimi slikami pokazal kakšno nai b<' tudi smotrna reja malih živali, da bc gespodarska in uspefna. Po predavanju bo sestanek malih gospodarjev iz okrajev St. Jakob in Trnovo.
w ; . Ov-- -
Znani koncertni tenotist Slavko Lukman spet nastopa v raznih krajih po deželi. Drevi ob 20. bo nastopil v d\*oram Delavskega doma v Hrastniku, prihodnjo soboto pa bo pel v dvorani Forte v Trbovljah Na sporedu so operne arije in pesmi Na klavirju ga spremlja gdč KriŠtofova
lz življenja na deželi
Iz Brežic
br— Na pSa je streljal, pa je zadej dve
ženski. Lovski čuvaj H. M. iz Ponikve je šel te dni mimo Zgrilke k lovskemu zakupniku Kalinu v Obrežje. Ker je hotel mimogrede obho-iti še svoj lovski revir, je noad s seboj dvocevko. Okrog 18. ko je bila že popolna tema, pa mu je nasproti pri-vozil motociklist in v siju žarometa je čuvaj opazil psa brez znamke. Ker je za ta okraj odrejen strog pasji kontumac in kei se je zadnje čase pojavila stek ma, je čuvaj v bojazni da je pes stekel, pomeril nanj, a pes jo je že popihal iz svetlobe v temo. Strel pa je zadel v vrat in levo ramo na-sp.oti prihajajočo Marijo Muničevo iz Rejca in njeno hčerko 161etno S-avko v desno ramo. Na srečo rane niso hude in sta obe izven nevarnosti.
br— Tat°vi so se spravili nad vino. Marko špiler, posestnik m vinogradnik iz Bu-čerc, je prijavil orožnikom, da mu je nekdo odnesel iz kleti v vinogradu okrog 150 i vina, vrednega nad 1 300 din. Orožn.ki so ugotovili, da se je tat splazil v k.et skozi odprtino, ki jo je napravil v steni v izmeri pol kv m. Tat, ki so ga že izsledili, je j 351etni P. I., ki ima še več drugih grehov ! na vesti.
Zag;
ar
tzučen pri venecllankl clrkularlKt. zmoten ve sten pošte r. In zanes IJtv. oče Šestih nepreskrbljenih otrok orosl kakorSnokoll zaposlitev pri lesni industriji ali kakem drugem podlet lu kot noinl čuval ali sllčno. Allč Alojzij Zg Plrnlče 101. p. Medvode 32508 2
Pošteno dekle
do 25 let staro, se ta koj sprejme k otroku Vajena mora biti tudi vrtnih del Ponudbe po ;latl na. Boža čas Me-ia pri Dravogradu
32491-1
Drvarjev
In oglarjev
-ablmo večjo partlto za takoj. Ponudbe na Elek-•rožaga. Kočevje.
31997 1
Samostojne delavke
Jfnskfga perila i znani em Mmnstoinega kroiema. — spreime Ruža Maier, Beo-»rad, Teraziie 5.
?1308-1
t doi^oietnc praKs' išče nameščenja Ponud oe na ogl odd lutr* vid ».Journal«
31356 .
tnsede i Din lavet »Ui ea Mri «ii Jaian • AAinv« s Din Najmant* «nenek 21 Din
Ruski biljard
dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra	32636 7
beseda < Oln savet »in ea $Uri al) 3aianjt i&sl"va 3 Uin Na j man is znese* 2C HtD
beseda » Oln davek >ln a ftfrc lil laiauj» lBAiova b mu Najmaniš znesek 2C Din
Posojilo
dajemo na&im cianom ln varčevalcem Ugodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi v ar čevalcl brezplačno <sava rovanl. Zadruga »MoJ Do.ij«, Ljubljana. Dvor-žakova 8. ISčemo pover Jenlke.
199
Gostilno
v LJubljani oddam v najem Kegljišče, balini Sče. vrt, lastna konce sija. Pojasnila: Ašker-eva 42-L
32548 19
Posest
•ieseda t Oln aave*
>m za 4Uri aii 1M lan i. iMlova S Olti NBimani*' znesek 2C Oln
»Realiteta«
zavod za nakup in prodajo nepremičnin Je sa mo v Ljubljani, Prešernova ulica 64-1. Telefon 44 20.
279 20
onzsana
Beseda i Oln davek i
Din ta iltrc aH iaianj« aaslova i Din Najmauišl znesek 20 Oln
Dve osebi
iščeta malo. solnčno ceneno stanovanje — za e talno, kjerkoli. — Glavni pogoj: ugodna lega za čebelarstvo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Točna tn mirna stranka«
32604 21 a
100.000 din
posodim onemu, k: ml da za obresti dvosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stanova-1 'e za obresti«. 32595 21 a
Besede l Oln «»'» 3 Kn ra Slfrc aH In^anie injOfva * Din Nairr.an šl zne*ek Jf DId
Garsoniero
v centrumu oddar>~ Naslov v vseh posl. Jutra.
32597 23
Hiša z mesarijo
ln trg. lokalom naprodaj v Blokah. proda se tudi na obroke, pojasnila daje Prane Pa ternost. Nova vas pri Rakeku.	32605-20
<saka oevda M) aai t* lajanje oasiove i oil lalmanl^i 'jieseK 15 r»u
Pošten fant
vojaščine pro6t izučen kovač, išče kakršnokoli nameščenje Ponudne pod »Deloven, pošten«« na ogl. odd Jutra.
32506-2
Novo osnovani tvrdki

t
Umrla nam je naša ljubljena mama
Klotilda Pecher roj. Deisinger
katero spremimo k zadnjemu počitku v soboto ob 15. popoldne.
Skofja Loka, Krško, Metlika, 5. decembra 1940.
2alujoče rodbine: PECHER. IPAVEC, LEBEN, GRABRIJAN ln ostalo sorodstvo.
Kabinet
oprem 11 en. oddam cel dan odsotni šivilji proti majhni odškodnini. Pri cerkvi sv. Krištofa. Naslov v vseh po^l. Jutra.	32627 23
y«aka w*eda 50 par za
laianj* nasiova S Oln
ia1man1š' 'Jif^ek is nm
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, čisto ln zračno, na Mir-Ju ali blizu Blelweisove cest« Lščenv Pomudbe pod šifro »Profesor« na ogl. odd. Jutra
32596 23a
Mladenič
želi spoznati go?pcd1'5-no. Ponudbe na ogL od 4 Jutra pari »Lepi večeri«.	32626 24
Avto 3128 C
Sporoči nujno, če sestanek mogoč.
32622 24
Beseda t Din davek s Oin za štfri an Iniame naslova 5 Om NaimanlSl znesek 2f Din
MANUFAKTURISTI!
LULIČ I ZAJEC
ZAGREB, Marticeva ul. 14/e. je prispela velika količina desiniranega barhenta za perilo, srajce, pldžame, plašče itd.
POSETITE NAS!
lakec Skok in Skakec
1	Poskoki dveh navihancev
v treh poglavjih.
7.
Je krogla luknjo naredila, na botra se je voda vlila. Osvežen od nenadne prhe, je kriknil boter: »Mrhe! Mrhe!«
HIŠO
dvostanovanjsko z vrtom, v bližini mesta Ljubljane, vzamem v najem, ali kupim pro O mesečnemu odplačevanju do 800 din mesečno. Cenjene ponudbe z navedbo kje, ln ceno na ogl. odd. Jutra pod »Sončna °gac.	20
Dobra investicija
V Zagrebu Je naprodaj — direktno, brez posredovanja — še nekaj stavbišč za 3 do 4 nadstropne hiše na oglu Medjlmurske in Graho-rove ceste pri k->!odvoru Sava. — Kdor kupi cel kompleks, mu ostane Industrijski tir. Idealen za večja skladišča (drva, prerog itd.). Informacije: Bohoričeva ulica 15. pritličje desno, vsak dan razen nedelje. Te1. 3*i 44.
31839-20
Parcelo
v teren 1500 kv m prodam Naslov v vseh ■vis. Jutra. 02-8I9ZC
Nov gramofon
s kovčkom ln 28 plohami se proda za polovično ceno. Močan, čist elac in se avtomatično ustavlja. Kavčič, Studenec 23, D. M. v Polju.
32620 26
Beseda 1 Din davek 3
Din za šifre ali dajanj« naslova 5 Din Najrnamši znesek 20 Din
Dražba
novonazaivkih preprog 9e vrši danes 7. decembra ob 14. Trdinova 7, j priti. levo.	31613 32
raaocenosti
seseda 1 Din	•
Oln za šifre ali daianje naslova 5 Din Nmmanltt znesek 20 Din
Vsakovrstno
zlato, briljante
ln srebro kupuje po najvišjih cenah A. BO":ie, Ljubljana, Frančiškanska uL 3.
238-30
Razne pošiljke
dostavlja mesto Vas aa-upno »Servis biro« po-strežna pisarna, Ljubljana. Sv. Petra e. 27-1, telefon 2109.
32<T12-31
OTOMANE
v veliki izbiri kupite ugodno pri
R. RADOVAN
tapetnib Mestni trg 18.
Otomane
tmamo zopet v veliki izbiri na zalogi po eelo konkurenčni ceni, tapetništvo
E. Zakrajšek,
Miklošičeva 34.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.