146. Številka. v umom. t ntdo L jdIOo 19ZZ. Uto LO. ^^^B II I II I ^^^B ^^h ^a. I I ^k. I I ^B^r a^^H ^a I II ^^^h I ^^^B I E ^SSr ^^H ^BH ^^B I I ^^H I I I I ^L Ib B IBb ^^H I ^^b II ^^^fl ^^^b ^^H l^^B I ""**'-J ^an^^fli^^^n II ^^^^H a^^^^H^^^B BI I B^fl I I II I aV ftl A k l| I HI ll BM BI ^1 ^m izhaja vsak — 1.......!>— V inc-.•jttistvL* celo'.etno......D 21 »r— polletno ...... . ICn— 3 mesečno ..... . .S4 — 1........ IS — Pri morebitnem poviiirtiu se imn daljša naročnina dopto?tf;. Novi naročniki nat posijelo v prvič naročnini vedno ^.; " > i'iki? Na -amo pismena n.irodia brez. poslatve denaria se ne noremo ozirat!. nofraiiii boji. 30. junija. Saj ljudstvo ni slabo, saj ljudstvo bi se kmalu sporazumelo med seboj, ali izvestni voditelji, ti so krivi, da je toliko sporov med nami. Tako smo čitali te dni zopet to staro resnico v nekem beo^radskem listu. Taki politiki s svojim časopisjem zastrupljajo sproti vsako pomirjevalno stremljenje, kjerkoli se pojavi. Upirajo se z vso svojo silo notranji konsolidaciji v državi, kakor bi se bali. da bi s konsolidacijo odpadlo njihovo javno delovanje. Ako to delovanje nima obsegati drugega nego rovarenje, kakor sedaj, potem naj bi le kmalu odpadlo! Te dni se je nabralo precej preveč hujskanja in rovarenja celo okoli Zagrebačkoga Zbora. Osnovatelji so imeli gotovo namen, pokazati Jugoslaviji delo hrvatskega uma in pridnosti hrvatskih rok ter privabiti v Zagreb kar največje število poset-nikov lepega sejma. Njso imeli pred očmi samo hrvatskega dela našega jugoslovenskega naroda, marveč tudi srbski in slovenski del. Vabila to Jasno izpričujejo. »Hrvat« pa je te dni premišljeval, kako bi se uprl napovedanemu prihodu poslancev iz Beograda in poročilo, da pridejo srbski seljaki, mu menda tudi ni bilo všeč. Iz Beograda se je včeraj poročalo, da odpotuje danes. 30. junija, v Zagreb na semenj veliko število poslancev iz vseh skupin. S poslanci pride tudi predsednistvo narodne skupščine in neki člani vlade, med njimi sigurno minister treovine in industrije. Tako napoved bi moral Zagreb po našem rrmeniu sprejeti z radostjo, saj se vendar na tak način nudi najlepša prilika.- da se po ogledu sejma, ki napravi na posetnike gotovo najboljši utisli. izpregovori lahjco še kaka druga beseda, ne le ona, ki se tiče Sfijma. »Hrvat« je poln pritožb radi dogodka v Dalmaciji, kjer so »fašisti«, kakor on imenuje nacijonalistično mladino, preprečili nekaterim seljakom odhod v Zagreb. V Splitu se ie to zgodilo. Mislimo ,da ni človeka v Jugoslaviji, ki bi odobraval prepre-čenje odhoda na poset Zagrebačkega Zbora, ali »Hrvat« naj se povspne do ■ mirnejšega presoianja tega dogodka, pa morda uvidi v njem posledico rovarenja, v katerem tnoistruje on in njegovi tovariši. Da se ni iz Zaerreba razsulo po hrvatski zemlji toliko raz-krojevalnega delovanja, pa bi danes gotovo nihče ne branil nikomur v Zagreb. Vsako zlo delo na se maščuje ,žal, Prečestokrat ob nepravi priliki. To kaže splitski dogodek. V Dalmaciji pa so naveličani razdvajanja ljudstva in tam bolj. kakor kie drugje; občutijo gorje razdora in strah iih obdala pri misli, kaj bi nastalo, ako bi razdornikj razbili našo državo. Itajijani še danes sanjajo o svojem gospodstvu na dalmatinski obali. »Hrvat« je zbog incidenta v Splitu ves razkačen, pa se hoče maščevati nad posetniki iz Beotrrada. Hudobna misel ga tišči za vrat. da bodo Becgradcani podkupili hrvat-sk ega privrednika za »svojo proti-narodno in protihrvatsko politiko.« Kaka blaznost! Priienliivosti treba tudi na zagrebački strani, ne sme se kričati samo na druge! Po napačni poti hcdi. kdor dela tako. In to gotovo ni v korist Zboru! Zbor ima vplivati Ugodno na zbolišanje razmer, ne pa na nadalnie razkrojevanje. Hrvatski narod ie inteligenten in primerna njegovi moči na gospodarskem in kultirnem pol.iu bodi njegova veljava v državi! Mi se nadejamo, da kljub neki razdražen osti vsne Zagrebački Zbor kar najpovolinejše in da stiki s poslanci, ki pridejo danes v Zagreb, vendar le pripomorejo kolik ortoliko k tako potrebnemu prijateljstvu med nami vsemi! Počasi se mora zgladiti pot med Zagrebom in Beogradom, potem bo konsolidirana Jugoslavija in njen ugled v svetu stopi visoko^ POMfLOŠCENJE ATENTATORJA STEJIČA. — Beograd, 30. junija. (Izv.) Včeraj dopoldne sta ministra Sveto-zar Pribičevič in Marko Trifkovič delj Časa konferirala z ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem. — Splošno se je o pomiloščenju Stejiča govorilo. Kakor znano, ie Stejičevo pomiloščenje bilo izvršeno preko ministra nravde, ki je kralju predlagal, da se izvrši sodba. AH Je sploh možno misliti no zotocrltev bolnic? Grozeča nevarnost za obstoj naših bolnic sili nas. da promotrimo vprašanje, je U zatvorite v bolnic sploh mogoča? — Da se v naših bolnicah oskrbuje nekai bolnikov, ki bi s€ lahko zdravili ambulantno, da so oncii — večkrat dolgo časa — nekateri, ki zaradi dolgotrainih ali neozdravljivih bolezni SDadaio v hiralnice, to priznavamo — a ogromna večina je vendar takih, ki edjno le v bolnici morejo naiti zdravljenje in lečenje. Dolžnost države je. omogočiti to, — največja pregreha bi bila, onemogočiti bolnim državljanom zdravljenje v zato odločenih zavodih. Doma dostikrat to absolutno ni mogoče, ne le radi preobiiih stroškov, temveč tudi radi stanovani-skih razmer in pomanjkanja postrežbe. Ali naj radi par milijonov kron, katerih država noče žrtvovati v ta namen, dočim desetkrat toliko zapravlja za razne nepotrebne luksuse — stavimo zdravje in živlienje tisočerih ljudi v nevarnost ter iih izročamo gotovi posrubi? — Poglejmo telesno težko bolne oskrbovance medicinskega oddelka — ali naj se ti pri niih vročici, pri niih onasnem stanju vržejo na cesto? Poglejmo na kirurgičnem oddelku bolnike, ki so prišli tja, da se ie izvršila na njih nujna in težka ouoracija in ki se zdaj ondi zdravijo, da se. rešeni smrtne nevarnosti, zopet ojereue — ali se naj ti zavržejo m izroče smrti? Ali naj taki sploh ne naideio več sprejema? — Poglejmo v porodnišnico, koliko se je ondi sprejelo gravidnih, da so prestale težak in nevaren porod, ki bi izven zavoda najbrž pro-vzročil smrt materi in morda tudi otroku, ako bi ne bilo pravočasne zdra_yniske pomoči. Poglejmo naše skrajno prenapolnjene umobolnice — ali mar niso ondi bolniki, ki vsled razburjenosti ne morejo bivati na domu — bolniki, ki vsled obupnosti vedno mislijo na samomor — bolniki, ki so ogrožali javno varnost s svojo nasilnostjo — za Boga, kam naj damo vse te? 2e jedenkrat sem Dovdarjal, da je orva in glavna dolžnost države, skrbeti za zdravje svojih državljanov, s tem si rešuje in množi vsaj najdražji kapital. — Lepa. hvale vredna je tendenca za profilakso (preprečenje hotani), vse podpore vredna so strcmljerla in res država stori mnogo v tem oz i ni — a 5 tem še nikakor ni^ rečeno, da bi bile bolnice odveč. Cim boli bo narod upošteval higijeno in čim boli se bo vršila profilaksa, tem maniše bo število bolnikov -~ (zginilo pa ono nikdar ne bodo, in kdor oboli, rrora r: a-ti priložnost, da se zdravi in ozdravi. Edino in glavno pomoč pa nudijo pretežni večini prebivalstva le bolnice. Le moderno ureiene bolnice so pogoj uspešnemu zdra\lienju. Te pa morajo imeti na razpolago toHko kredita, da moreio vrniti svojo nalogo. $tedi se nai. kar se mere in kar je rrav, a štedenie ima svoje mete, in kadar bi bilo ono bofiiftVuiii v škodo, tedaj se mu mora upreti vsak vesten zdravnik. Odkod naj država dobi potrebni: kredite, to ie naloga rašin finančnikov. Oni nai revidirajo izdatke drugod in našli bodo vsepovsod priliko, da se šred?. da se se črta — kar se zdai razmetava brez zmisla in brez potrebe. Na jedni strani se hočemo kosati z najboerateišimi državami — na drugi strani pa se pcnižuierno pod naizadnje in nainekulturnelše. A nai-brž je temu vzrok bi! Ie ta. da je bila doslej širnim krosom in tndi vodilnim, mestom vsa naša bolnišnična mizerija premalo znana in uverieni smo. da bodo — kakor hitro tim ie znan obupni položaj, nemudoma našli potrebno remeduro. Bolnice so bile vedno tako v predvojnem, kakor v medvojnem in povojnem času, pasivne; deželni odbor kranjski je brez ugovora kril vsakoletni deficit. Ako sedaj država na podlagi 1 in pol leta starega proračuna dovoljuje le malo kritje — v tem ko so se vse dobave (jedila, kurivo, medikamenti in obveze itd.) za 100 odstotkov podražile — ie umevno, da mora naraščati dolg. Ako staremu dofgii kopičimo Še novega, kdo bo še kaj dobavjjal? Da bi se povekšala oskrbnina, nima prav nobenega efekta, ker se ta odtegne od v kreditu dovoljene vsote. Edina PomoC je naknadni kredit za plačilo dolša in tekočih stroškov. — Zbor prtmarijev je smatral v svojo dolžnost, javiti položaj — kot edino, kar vodi k rešitvi. Nikakor pa ni imet na-aanannaaaannnnnnnannMBBMMaMMMg«MBBi« mena in to se ostro obsoia, da bi se to politično izkoriščalo v kaKe strankarske ali celo dr/avt nepHbz-ne namene. Dr. F. G6stt = Seja oačelstva T>cinok ra*sl.c Mr^iko ie v soboto dne I. iuliu ivjprnJn • 06 15. v ta.'nKtvu (Narodni dom). — K mizeriji državne po !čevat>ke službe. V novem praru^timi maša poatavka za dri. poročevalski urad letit.h 1,278.848 T-Hn. Ako ^e pomt>h, d.i potroši čeinoaVnra--ka vlada za svoj tiskovni \rr.>d mc^rčno S milijonov čeikoalcva&kih kron, rw>tern pač ni treba govoriti o : z-jriji ni*c dr-žavne poročevalske slr^.bc. — Otrori hodijo v ItaVifi v -<~■^ • oborožoni. italijatiaki. L?wi'ni minm^r Aniio Jo v od>rov<»ra na onfcb i'itsn*relacijo z ztl«'?tio koikFMtir.J, di so •-** r*» litičm boji v de/.ch lato m li, da bedijo otroci v čo»«» <>i>oro. «i ,. Apeliral jo n.T aaatupniko r '. iaraok naj dohij*?jo poimrier'a'hi'>, frHti >t -■ ;, karske Ptras.li n*^ »mej<» -nvtrnnl.M« ^trofek^ dn=o. = Ponesrečena vzpostavite* monarhije v Grrfdcu. V nekem grajam hotelu ie iiamcrsval imen dr. Berpcr predavanu- <* vzpostavitvi rmvrtarh[je v Avstrui. Ko pa N hotelir rvedel za pravi namen predavnnfi*. je cakoi odpovedal prostore iti tudi policija je prepovedala nameravano zborovanji* Več sto delavcev se Je ob nar>*vedanl un zbralo pred hotelom, kjer so si hotelt o^le-d?ti nov vogelni kamen habsburške hišice, ker Da nKrnarhiRt! niso prifceJl zidati, ao delavci odšli mim.) domov. — Zagrebški oh-Činaici odbor§je bil sktonil, da ne s-tkMtij« na f>crroeTiiri' ^Javnostih r Beocrr-adTi. Tbda l<» nek i j diy na to ^o Zagreli zahtovo!, naj oi Tmw srad^fei tisti napravili carja voćjo reklu roo za zagrebški fiej*?«!!, &r ^o doo^'žf fjrn v^vji oblak tur da napravi Zaprrt^i čim boljfto kupčijo. Tako pi5o v Deo^rnd-ski > Poli tik i r prija to 11 12 Zagreba. Ndu to &o dostavlja: >Tudi sedaj »> na za-jrr^tškcm velo^ojntu nmjbonal krrnoH — Srbijanci. Če bi no balo njiTi, h) bil t>a-7>ar vrk> \*r\n soitiljiv* In vonebr obi-dote lahlco vw soj^iu ter najdoto nnpiše Jvabske, -rr^ke, će.*nc>, rr-iminskc__ da _ oelo boi^aTflfce, stinao ^rrWkih rwj>1-90v nikjer.< = ftvioar^ki f&*& o mah antsmti. >Ga»5e{e dd Lartsflnnec priob^-nje ^Tn. nek profoerorja Miroja. ki obeo^a izJTFvr* prro^a Bethlena v Hleforo-čArm, da &* mora Madžarska osfvoo'Kiiti vrr*oJM.vaiiia malo antante v rt>tran*|o zt^Ict*1* To vmešavanje pa je v tem, Ne morem vas videli, ne da bi si rvila, viatc, se je smejala. >Pridite torej gotovo, sešli se boste s kneginjo Žuro-' vo. Zdravniki trdijo, da ni zdrava, jaz pa ne verjamem. Xa vsak način pridite točno, da naju boste zabavali.« Popraševala, sta še nekaj časa po skupnih znancih, se smejala in bila ljubezniva drug do drugega. Potem so je markiza umaknila z balkona, Corre-ze pa je šel na izprehod k rottonbaške-imi mlinu. ^>Sedaj bom videla, kaj je m©d H31* ina^, si je mislila markiza. Correze pa se je jezil: >Kako more ta malopridnež dopustiti, da mu potuje žena z Jeanne Sonnaz?« Zaradi napornega potovanja in noči, polne čudnih sanj, je Vjera spala dalje časa nego je bila sicer njena na*-v a da. Da je zadostila navodilom zdravnikov, se je kopala in je pila, toda vedela ie, da vso kopeli in pitje nič ne pomnijo, saj bolna ni bila. Ivo se je vrnila v hotel, ji je rekla madame Jeanne: >Oh» kako dražestna ste, ljuba moja!« Vjera je imela belo platneno obheko s srebrnim pasom; na pasu je visela miniaturna molitvena knjižica. >Taka ste kakor Trobnlli * ulogi Margarete, samo tisočkrat lepša in ponosnejša. Apropos, povabila sem Fausta, da bo z nama zajutrkoval.« >Gospoda Correze?« je vprašala Vjera. >Zakaj? Zakaj ste storili to?c >Zakaj? Zakaj? Ker je šarmanten, ker nama je snoči pel podoknico in še iz mnogih drugih vzrokov. Nie se n© zgražajte nad njegovo družbo. Sicer je samo pevec, a ima povsod dostop.< In pri vsaki besedi, ki 30 je izpregovorila, je opazovala vtisk na mlado kneginjo. Med vsem zajutrekom je z neusmiljeno vztrajnostjo motrila Correzovo in njeno vedenje. Pevec je slutil, d* markiza ne namerava nič dobrega. >Saj vendar tudi poznate kneginjo?« je re,. kla. >Sedaj pa lepo priznajte, kateri izmed naju j a bila namenjena snočnja krasna podoknica? Kneginji ali meni? Kaj n», indiskretno vpraaaoje? Toda jaz sem že taka.« CoTreze se je naklonil Vjeri in potem gospej Jeanni. >V6a«sth je opasr-ne, govoriti resnico,« je odgovoril, »ampak povem jo vendarle. Podajam se v nevarnost, da boste hodi name, ampak priznati moram, da sem v resnici pel samo iz joze na strašni sunder tako-imenovane tukajšnje godbe. Bil je torej slučaj, da sem pel vam in kneginji surovi podoknico.« >Lep» umetniško zarit izgovor.« si je mislil* madame de Sonnan. Glasno pa je dejala: »Torej Je imela Vjera prav, ko jo rekla, da nimata pojma, da sva ta. Na vsak način pa sta stara znanca, kaj ne?« Correze je sedel med obema damama. »Vsekakor že poznam gospo knegi. njo,« je odgovoril smehljaje, »toda samo površno; to je bilo v času, ko je bila še otrok. Takrat 3a nosila mornarski klobuk in je bila brez eevljev. Dolpjo je tega, kakor vidite,« »Vjera brez čevljev!< j© vzkliknila markiza. »To mora biti zanimivo. Pripovedujte, Oorreze!« Pripovedoval je o malem dogodku z nedosežno gracijo in s humorjem, ki ji je silil solze v oeL »Bog ve, kaj bi si mislila, ako bi ničesar ne povedal,« si je mislil Correze. Zabaval je sam obe dami in se je pokazal tako duhovitega in odrezavega in tako prav nič v zadregi, da je menila markiza: >Ona ga ljubi, — on, o« pa nje ne.« Vjera je precej molčala. Bila ni take spretna kot on, da bi znala zakriti svoje misli rn svoja čustva z vsakdanu-mi besedami. Koliko čaea je trepetala med željo in strahom, da bi se sešla a Correzotn! In sedaj je nepričakovano sedela ž njim za isto mizo, ko sta poprej dolga leta hodila kakor tujca drug mimo dragega. Bila je zmedena in v sadregi. Correso, ki je sedel poleg nje, je bil povsem drugi, kakor oni, ki ji je nekoč natrgal 7T*nic- TV Je sedel ob njej duhovit, sijajan družabnik, ki mu je bilo samo na tem, da zabava markize de Sonnaz in ji gramjooio in ljubeznivo katero zasoli. In Vjera, ki ni razumela njegove namere, se fo omttla razočarano. T*a okretni, skeptični kavalir, to naj ta bU °u mož. ki ga qčq Martin obožuje kot svojega ansrela varuha in ki ga. ona nosi kot svoj ideal v strojem srcu? »To je Correze,« si jo mislila. Takega, kakr?«n je bil danes, mi serroda ni zamasliln. Njegova za^mehljivoist in sa-ljivost sta jo naravnost boleli. Njeno ubog© iluzije so dobile strašen udarec in življt^nje, ki so ji je zdelo nofcaj časa znosnejše, ji je bilo zopet sivo, mračno. Correre, ki 30 je med svojimi lepimi govoricami ves čas opazoval, je spoznal, kaj se godi v njej, m dasi mu je bilo zelo hudo, jo vendar deijal sam sebi: >Tcto bolje, saj nimam pravice niti moči, da bi izpremetnil njeno usodo.« Ko je ostavi! njene salone, si je rekel: »Ne smem dalje časa ostati tu.« Pa je vendarle ostal... Zvečer je bil povabljen v cesarski gradič. Tudi Vjera, vsa bela z vodnimi lilijami za pasom in na prsih, j"e priila. Jedva, da se ji je približal, in vendar skoraj ni umaknil pogleda od nje. Njena prisotnost ga je navdušila, da je pel divno. Veličanstvi sta bili poViii hvale in priznanja in sta pripisovali njegov izredni uspeh svoji navzočnosti. Bil je junak večera, in vendar je pobedal glavo, ko je stopal po mesečno razsvetljeni poti smrekovega gozda proti domu ... Težko mu jo bik> pri sreu, ker se je iznova sešel ž njo, ki bi jo mogel rjubiti, ne, ki jo ljubi__nič veo ni mogel dvomiti o tem — in ki je nanj za večno izgubljena... Naslednjega dopoldneva mu je pri-n£sel psi zajutreku odposlanec dvora dragoeono, z biserčki posuto tob-vmioo in — kar je cenil vižje od zratn in drman to v — povabilo coeejrja k lo^ri na divjo koze po Dach stolno. Takoj nato pa je prejel piw*rw> gospa Sonnaz ki ga je povabila tavkvvt nji obed. Correze so je oprosti!: mora! jo Se istega večera na Dvshst^m tor je koncem svojega odgovora dosfcrj rs: >Kdo bi so mogel dvomi *i, dn svet no dela več stanovskih ra.-Hk, alco vkli pevca v družbi cesarja plozafi na Daehsiein?«: >Ja.sno je,<: -3i je mislil ^ottčso, »nj*>no prija torjstvo jo umljiv->. Za svo jo osveto nad Žuro-\-im so riočo po^rt^tf meno. Toda dobra markizi so moti.c Da se o^no jrn^či na esplanadi, je napravil popo-ldn^ i^lct v go^o. §<*t J« po \Teis?:-,v»hovi dolini miino Kako __ le knko ^ }e ^^oglo te zgoditi?« je isissliljul »flsrans se Is silili. Ampak zakaj 30 je vtlala tato hitro? Zakaj ni bila pogumnejSa, stano- vitnojša?« m M a_. (Dalje prihodnjič) stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. julija 1*22. štev. 146 Gospodarstvo. AMERIŠKA PRESOJA POLOŽAJA V EVROPI. Kakbr javlja agencija Intarnattto-tial Ncws Service čikaškemu dnevniku »The Dailj News«, se doznava, da ameriške železniške družbe podpirane od ameriškega kapitala, snujejo široko že* lezniško omrežje na Balkana. Ena projektirana proga obsega 350 milj dolgosti in se ima zgraditi med Beogradom, glavnim mestom Jugoslavija, in eno luko na vzhodni obali Jadrana. Ta proga bi dala Srbiji izhod na morje. I>ewith Coyler, načelnik društva ameriških železniških upraviteljev, ki se je baš sedaj iz trimesečnega potovat nja po srednji Evropi povrnil v London, nam ni priznal te balkanske osnove. Pač pa je potrdil, da se Američani ne zanimajo za železniške koncesije v Rusiji in Sibiriji. — Američani nočejo takih koncesij, — je r*ekel Mr. Cuvler. Ekonomski izgledi v Evropi so sijajni, ali mnogo odvili od tega, da se enkrat neha s prekomernimi konferencami, čajih rezultati so zelo skromni in ki ovirajo direktno normalno urejevanje. Ze. din j en je držav*© so se postavile na edino pravilno stališče, da se drže izven takih konferenci j. >Za časa mojega potovanj ac, je nadaljeval Mr. Cujder, >sem ugotovil, da Francozi delajo vztrajno. Oni se hitro vračajo k svojemu prevojn*erau napredku, ali strah pred Nemci visi nad celim narodom. Dozdeva so mi, da Angleži delajo manj nego Francozi, dočim Nemčija vidno napreduje. Najtežja točka v Evropi je Avstrija. Rusija, kakršna je danes, ne more ničesar nuditi in je treba, da jo pustimo spati. Prepričan sem, da evropski narodi, ako jih pustimo, da sami glodajo svfcjo kost, hitrejše najdejo svoj spa-3. Ameriški načrti za 50 milijonske investicije v Jugoslaviji. Herald i Etama-ner Universal Wircless javlja iz Berlina >Newyork-Herald a«: Amariški sindikat, o katerem se govori, da ima podporo vlade Zedinjenih držav, namreč United States Steel Corporation, The American Locomotive Works, The American Car and foundrv Companv in Equitable Bank, išče koncasdj v Jugoslaviji. Beogradsko brzojavno poročilo javlja, da jo ta sindikat predložil jugo-slovenski vladi definitivni predlog za zgradbo štirih železniških prog v tej državi ter ravnbtako za ureditev dveh modernih luk za pristanišča na Donavi in na Jadranski obali. Investicija v višini 50 milijonov dolarjev bodo stopnjema povišana na vrednost 187 milijonov dolarjev. RAT I FINANCIJAŠ luterniicijonalna financija i njezina reorganizacija. Financijska metoda ponikla za vrijeme rata, a njezini utjecaji na novaci kredit i valutu, koji su uslijedili, biti će za mnoge godine zahvalrto gradivo za pisce na ekonomskom polju- Mi se nalazimo još odviše pođ uplivom ova poratne pojave da bi mogli već sada o njo suditi. Ali i sedanji znanstvenici na gospodarskom polju imadu zahvalnu zadaću u tome, da pomno prate i bilježe ove dogodjaje u fc>m pravcu. Ml smo prof. financija tna vseučilištu u New - Torku* vrlo zahvalni, što nam je dao tako savršeni prikaz razvt>ja raznih grana gospodarstva. Radenost će moči oni prosuditi, koji si žele jednu zgodnu knjigu, koja mu pruža glavni sadržaj svih važnih javnih objava i govora o financiji za vrijeme rata u Engleskoj. Francuskoj i Njemačkoj. Dvije trećine usko štampanih 700 stranica posvećene su objašnjenju, u kojem pisac tumači i predočuje zdrave engleske metode jo financiranju rata, te ih poreduje kontinentskim metodama. On priznaje, da j1© poteškoćama u Franciji bila kriva predratna politika i oćeki vanje, da će biti rat kratkodoban, što je vodil*> do toga, da je morao narod nositi tolika bremena i da je morao pokazati skrajni pokus obstoj an j a. I njemačka politika zajmova bila je u istom duhu, akoprem sa vet>ma iskusnim silama provedena, nije imala uspjeha. Pisac rado priznaje nastojanje u Njemačkoj poslije primirja, da se upostave uvjeti t pod veoma nepovoljnim prilikama. Pi-Bac se nije udalijo od poprečnog mnjenja, pa bi bilo i opasno dati Osobno mišljenje o tako opsežnom materjaJu. V zadnjem djelu svoje knjige d*> zvolio si je pisac upustiti se ipak više u >pros and cOns« o povišenju kapitala, o mogućnosti plateža sa strane Njemačke i brisanja savjetničkog ratnog duga. U ovom zadnjem predmetu posvetio je zanimiv odsjek, u kojem kaže, da sa političkog i sa gospodarskog gledišta je potrebno daše briša ili jedan dio ili cijeli dug. Sa gospodarskog gledišta zato, što naši dužnici ne mogu platiti, jer je iznos prevelik, jer njihov budget Iskazuje deficit, jer fe njihova raluta uništena, jer Evropa mora platiti samu u robi, te će are tako polak*o pojati na put propasti, i jer su Sjedinjene iržave u svjetskom ratu najmanje izdubile. Sto- se tiče mogućnosti plaćenja promatrah je s jedne strane s gledišta prodaje engleskih investacija u Sjedinjenim državama, koje su investicije obustavile p^sao, kad je Amerika stupi lau rat i daje veći dio tih Investaclja još u engleskim rukama, a sa druge Ptrane, da su se i Engleska i Francuska u Njemačkoj, Austriji i u novim •) G. Elisha M. Friedman. (N. T.) & E- Duttou and Qx, m flftti tima* I državama kao i u Turskoj u većoj mjeri zainteresirale nego što iznosi dug a Americi. Sto se tiče visine duga, fe> je iznoe mnogo manji, nego onaj što su ga odredili >Premrora« Engleske i Francuske, god. 1921. da mora platiti Njemačka. U pitanju otplaćivanja duga sa evropskim robom kaže pisac: >Ako nam plate saveznici n robi, mi ćemo imati konačno prevelik uvoz robe, ali gospodarske prilike izgledat će prama tome, i preokret trgovačke bilance bit ć© naravna posljedica.« Preveo D. B. __* Obrtniški sbor. Ob priliki pokrajinske obrtno razstave se bo vršil v Mariboru II. obrtniški zobor. Že danes prihajajo iz vseh strani naše državi Številne prijave obrtnih društev, ki so korporativno udeleže zbora. Zbor je za obrtništvo izredne važnosti, ker s» bo razpravljalo o vseh perečih vprašanjih obrtništva. Poživljamo vsa obrtna društva in zadruge, da se že danes pripravijo na ta velepomembni shod. Podrobnosti bomo še pravočasno sporočili. •—g Prijavni rok za razstavo v Mariboru je podaljšan do preklica. Zato naj nikdo ne zamudi te prilike in s© naj, če tega že ni storil, nemudoma prijavi. Razstavni odbor želi, da bi se razstave udeležili vsi obrtniki, da vsak pokaže kaj zamore in kaj zna. Zato vsi na razstavo. —g Kako iz Broda, n. s. doznajemo je u tamošnju tvornicu Vagona prvi transport teretnih kola na popravak te če ta tvornica I. jula svojim pogonom da počne. Pošto će ta tvornica zaposliti veću početku Jedno 800 stručnih radnika I mnofo nadničara, nadamo se da će skudici rada biti n našoj državi nešto doskočeno. — g Državna borza dela. Dela iščejo: kovači, elektromonterji. strojni ključavničarji, neki, natakarice, trgovski sotrudriiki. prodaialke, dninarji, dninarice. pisarniške moči, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, kleparji, ključavničarji (strojni), mizarji. Žagarji, sodarji. zidarji, tesarji, pleskarji, kolarji, služkinje kuharice, vajenci, vajenke itd. —* Tovarna celuloidnih glavnikov pri Ljubljani. V kratkem se prične s zaradbo velike in z najmodernejšimi stroji bogato opremljene tovarna, ki bo izdelovala celuloidne glavnike in sploh vse celuloidne predmete v radostni množini za Jugoslavijo in za izvoz. Z delnim obratovanjem se bo nadaljevalo že v nekai mesecih. Tovarna bo imela posebno tovarno za izdelovanje c©luoidne tvaiine. Česa potrebuje Jugoslavija? »Chicago Tribune« objavlja: Božo Milošević, jujroslovenski educator naglasa v svojih govorih po Zedinjenih državah posebno sledeče: >Ameriške ideale, ameriška metode, ameriške nauke, običaje ter mišljenja je treba uvesti in soj iti na vzhodnih obalah Jadrana, sedaj nolitično ujedinjenih V kraljevini Jugoslaviji. JuE*oslove*u potrebujejo stvari, kakor svobodo eovora in mnenja ter nove ideje medsebojnega bratstva. Iz naše kralteuine. — Naučno potovanje učencev nautične šole v Bakru se je izvršilo pretekli mesec z velikim uspehom. Ladja »Vila Velebita« je ponosno odplula iz Bakra, iz osvobojene domovine, prvikrat pod svojo zastavo. Iz Splita so krenili potniki proti Me-sini. Zadnji pozdrav iz domovine je bil pozdrav minonosca »Galeba«, ki je ladji izven splitske luke s signalom zaželel srečno pot »Vila Velebita« je pristala v vseh važnejših pristaniščih zapadnega Sredozemskega morja. V Italiji se je dotaknila Mesine, Neaplja in Genove, na Francoskem je posetila Marseille, v Španiji Barcelono; od tam je krenila v franc. Alžir, nato na angleško Malto, od koder je plula nazaj v Kotof in se pred nekaj dnevi vrnila v Baker. Povsodi so jo spremljali z velikim zanimanjem In italijanski in francoski listi so obširneje pisali o nalogi potovanja »Vile Velebite«. To potovanje je zelo koristilo ugledu Jugoslavije v omenjenih deželah. — Pred vojno in po vojni. Okoli 160 naših umetnikov je izložilo kakih 800 svojih del v 16 velikih oddelkih druge gimnazije v Beogradu. Posetni-kov je malo in o prodaji slik se skoraj ne da govoriti. Četrto jugoslovensko umetniško izložbo, prirejeno tudi V Beogradu pred vojno, je posetilo že prve dni nad 20.000 oseb in v par dneh je bilo prodanih del za 150.000 dinarjev, kar znaša za današnje Čase vrednost 2 milijonov dinarjev. iPolitikac vprašuje pri misli na to: >Ali le mogoče, da jo bil Beograd takrat bogatejši in mnogo obl judfenejši ?< — Organizacija hi Snih posestnikov. rhnfitvo hišnih posestnikov v Zagrebu je imelo pretočeno nedeljo, dne 18. t m. svoj redni občni zbor, na katerem se je razen obravnavanja tekočih društvenih zadev napravil jednoglasen sklep, da ae društvo razširi v tem smislu, da ae spra* jemajo v društvo tudi zemljiški posestniki ter se s tem da organizaciji trdnejšo podlago in se si gurne j Še ščiti privatna lastnina. Posebno pa se s tem skuša preprečiti izvedbo agrarne "reforme, ki bi imela nepregledno slabe posledice za konzumenta v mestih. V tem smislu je npr&čal o »cnmi vatami g. baron O*©- govič Iz Varaždina, ki je opravičeno ppvdarjal, da je treba zemljiško produkcijo dvigniti, a čemer edino se zamorejo oene znižati. Pri raznih volitvah hočejo zemljiški in hišni posestniki skupno nastopiti. Pokrajinska zvezo za Slovenijo je zastopal predsednik Ivan Frelih, društvo hišnih posestnikov v Beogradu pa dr. Jovan Stojanovie. Oba navedena zastopnika bila eta v znak isftrtig za organizacijo in interese hlinih posestni kov izvoljena soglasno in ob velikem pritrjevanju navzočih za čaetna Člana društva hišnih posestnikov v Zagrebu. Njuju pt>vora <=ta bila sprejeta z največjim odobravanjem. Kultura. ALI ENO ALI DVOJE GLEDALIŠČ? Varčevanje, ki se je pričelo v naši državi na vseh koncih in krajih (samo žal. da včasih na nepravih}- povzroča tudi težkeče našima gledališčema, in ču-jejo se glasovi, ki zagovarjajo zopet staro predvojno razmerje: gojitev dra-me in opere v eni skupni hiM in uporaba dramskega jrledišČa za koncerte. Za intimne koncerte imamo filhar-monično in za veliko prireditve Union-sko dvorano; torej gotovo ni potreba koncertnih lokalov, ki bi rodila ta sklep. Da pa Ljubljani dvoje gledišč ni preveč — kar je umevno pri številu prebivalstva __ dokazuje dejstvo, da se igra poleg tega && na starem strelišču in v Florijanski ulici. Ako bi se morala drama in opera vrstiti v isti hiši, bi to utesnjevalo oboje. Upravni stroški so res oprrotrmi, a dalo bi se pač nokaj prištediti. Ako s* nekoliko restrinsirajo sistemi z i ran a upravna mesta, kar se lahko stori, ne da se stvar oškoduje — in ta prihranek pridene subvenciji za igralsko oziroma pevsko osobje; ako se tudi tukaj pridobi res dobre in unorabne moči, a jih primerno uporablja — odpusti pa ono, ki SO le >zaradi lepšeg-ac angažirani — potem pridemo menda precej v ravnovesje tudi brez povišanja cen pri vstopnicah, ki se obeča. In ta moramo poudarjati poučni in vzgojevalni moment gledišča, ki je ve*ii nego zabavni — in ki se mora torej bolj upoštevati. Naše gledišče mora postati lažje pristopno širšim meščanskim, uradniškim in mladinskim krbgom, nego je sedaj. Ti krogi so težko prizadeti po vojni, ne zmorejo z lahka niti sedanjih vstopnic za galerijo in balkon, ki sta zdaj dostikrat nad polovico prazna. Ti sedeži bi morali postati cenejši; ako bo potem ondi polno, je vedno ved dobička nego sedaj. Predstav imamo zdaj prej premalo nego preveč. Zato menim, da bi se njih Število lahkb še pomnožilo. Ob nedeljah In praznikih bi popoldanske predstave omogočile obisk© z dežele, skrbeti bi bilo le za ugodne železniške zve^a, morda bi se celo doseglo, da bi dala železniška uprava znižane returne vozne listke v ta namen. Prirejati bi bilo predstave za mladino, za uredništvo, za delavstvo pri znižani vstopnini. Te nadšte-vilne predstave bi gotovo uspevale in budile zanimanje za obiske tudi pri drugih priložnostih. Odpravi se naj obveznost, ponavljati vsako noviteto po dvakrat xa vsak abonma, torej po desetkrat, kar otežkočuje repertoar. Dovolj, ako se ponovi po enkrat, torej v vsem petkrat — ako uspeva se lahko večkrat, a bolje, da se prevzame v repertoar za prihodnje leto, kar velja zlasti za opero. Drama naj nekoliko več goji veseloigre, opora pa naj se ne brani klasičnih opere* (saj so te n. pr. >Netopir<, >Orfej v podzemljuc, >Lepa Helena«, >Zvonovi kornevilski« __ bile tudi v repertoarju dvornih oper na Dunaju, v Berlinu in v Draždanih). Novejša zloglasna dunajska produkcija bodi seveda tudi nadalje še izključena. — Publika potrebtu je več dobre duševno hrane, ne onemogočaj re ji tega, ne zapirajte hramov umetnosti! Scverin. — Iz društva hrvatskih književnikov. V torek, 27. t m. se Je vršila v Zagrebu Klavna skupSClna Društva hrvatskih književnikov. SkupSCino |c otvoril predsednik dr. Llvadlt Poleg običajnih točk dnevnega reda je bila tudi točka o Izoopolnltvt odbora, toda pristali hrvatskega bloka so prinesli na skupščino popolnoma novo listo in ker so bili v večini, le uspel njihov naskok na druStvo. V odbor so bili izvoljeni: Babic Ljubo ml., dr. Bazala Albert, Oton Bo-SnJak, Drapm Bubllć, Avgust Ccsareč. Milan Begovfč. dr. Blaž JuriSie, Miroslav Krleža, Josip Kulundžić,, dr. MIlan Ogrizović, dr. Vale Vouk. Ljubomir VVfestier, Mile Brdok, Anti fflkeć, Slavko Ježić in Ivan Tomažlč. Pač žalostno dejstvo, da gotovi književniki ne morejo žlverl brez političnih intrig, Id Jih prinašalo celo v svojo strokovno organizacijo. — Odkop slik na V. hwosr°vcnskl umetnostni razstavi t Beograda. Beogradska mestna občina le votirala 100.000 Din za odkup slik na umetnostni razstavi. V to svrho le določena posebna komisija, katera predsednik je Branko Popovid, vseuči-liški profesor. — Kongres Uarstaria gtedalliklh brral-eev SUS se vrSI letos v Beogradu v dneh 3., 4 In 5. lullla. To not se sestanejo «amo delegati vseh gledališč In upati Je, da bo mogoče z ozirofn na temelpte predpriprave posameznih odborov m pododborov ne le dostolno manifestirati za m'ado gledalflVo umetnost, temveč tudi temeljito In u«pe*no fiadalfevatt delo strokovne organizacije. Mestni odbor Mnblfana po^e * del-gatov I. s. A. Drenovca, predscdn^Va. R. Ffanca. falnfka. T. Drenovca, blagajnika ter ga. Ou-stt Danilovo. Polonco Jnvanovo, 1-ecpolda Kovača In J. Pluta. V kolikor Je znano, po-IUt mariborski pododbor 4 delegate. Soko.sfuo. IMPOZANTEN NASTOP GORENJSKE ZUPE V TR2ICU. Na praznik 29. t. m. je priredila gorenj>ka sokolska župa sijajen zlet v Tržiču. Vse mesto ie bilo v zastavah. Prebivalstvo je navdušeno nazdravljalo Sokolu. Že 28. t. m. je gorenjska župa priredila javne tekme, ki so prinesle lepe rezultate. V po-samnih oddelkih so se nekatera sokolska društva posebno odlikovala tako Jesenice, Radovljica. Kranj in 2iri. V srednjem oddelku so Priborile Jesenice prvenstvo, dosegle so 446*25 točk. V nižjem je bila nrva Radovljica s 448*50 točkami. Jesenice 42225, Kranj 415*50, Bled 414-50 in Žiri 413*90 točk. Sledile so dalje teki;'e posamnikov. V v i š i e m oddelku si je priboril Ludovik Podpornik (Krani) FS točk. Stane Kern (Skofja Loka) 87-50. Milan Kojnlk (Kranj). 81*50 Zdravko Zenanc (Jesenice) 72*50, Jože Kropnr (Kranj) 75*50, Albin Tavčar in Kiliard Mcžik (Jesenice) 73*50 in Ivr.n Kostanj^ek (Jesenice) 72*75. V nižjem oddelku so dosegli Lado KUnlšček 87*75. Metod Patcrnost (Tržič) 86, Mirko Viz-jak (Radovljica) 83*25, Milan Prijatelj (Kranj) F2. Jože Potočnik (Krar:i) SI-50 in Franc Osenk (B')hinO 80. Splošno se ie tekem udeležilo zelo veliko Število telovadcev. Tekme so pokazale, da tudi eoreniska sokolska župa napreduje in goji telo-vadbo sistematično. Sijajen pa je bil včerajšnji javni nastop Sokola. Ob 5. zujtraj !e zbor sokolskih trobentačev priredil po tr-£u budnico. Ko so bile pozneje končane Klavne skušnje, je Sokol priredil irr-'rvozanten sprevod, ki se sra ie udeležilo okro^ 1000 Sokolov in Sokolić v kroju. Krasen pa je bil tudi oboini naraščaj. Na glavnem trjru le imel krasen £0_vor žu.pni starosta dr. Semrov. Javni telovadbi, ki je pričela ob 4. popoldne, je prisostvovala številna množica. V imenu Jucroslo-venskejra Sokolskecra Saveza je zlet Posetil podnačelnik br. Ambrožič. ___ Naravajski dan dno 28. julija. Poživljamo vsa bratska društva, da pra-vočano javijo udeležbo naraščaja dne 23. julija. Termin za prijave poteče s 1. julijem. Bodite točni, da lahko izvedemo vse priprave. Spored naražčajskega dneva je sledeči: 22. julija prihod naraščaja v Ljubljano. Zvečer pozdravni večerr naraščaja. Češki naraščaj pride v Ljubljano popoldne okoli 2. ure. 23. ju* lija ob 6. uri zj. tekme naraščaja. Od 7. do S. ure skušnje češkega naraščaja moškega in ženskega. Ob 8. uri skušnje jugoslovenskega naraščaja. Ob pol 11. uri nastop k povorki. Ob 11. uri povorka. Popoldne ob S. uri zbirališče v garderobah. Ob 4. uri javna telovadba: 1. Proste vaj-e moške deee. 2. Proste vaje ženske dece. 8. Proste vaje češkega naraščaja. 4. Proste vaje jugoslovenskega naraščaja in i sto. Zvečer gledališče in koncerti. Pondeljek dne 24. julija izlet na Bled. ogledovanja mesta, razni koncerti itd. — Ob priliki svoje 201etniee priredi Sokolsko društvo v Spodnji Šiški v nedeljo dne 2. julija t l. na letnem tel ova-dišču ob Gasilski ce^ti veliko javno telovadbo. Po telovadbi prosta zabava. Pri prireditvi sodeluj a godba dravske divizije. Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina 3 Din. — Sokol L poživlja svoje Člane, da prisostvujejo prireditvam 2. julija na Taboru dopoldne in popoldne v slavnostnem sokolskem kroju. Vse brate, ki so zaposleni pri blagajnah in pri rediteljevanju prosimo, da se udeleže sestanka v petek ob 20. na Taboru. — Vse one prijatelje Sokola L ki nam morejo blagohotno nuditi kal svežega cvetja, prosimo, da nam isto dostavijo tekom nedeljskega dopolneva v paviljon na trg Tabor. Predprodaja vstopnic v Tiskovni zadrugi nasproti glavne pošte. — Sokolsko društvo Uubtjana IT. priredi za svoje člane in Članice v nedeljo, dne 2. julija izlet k Sv. JoStu nad Kranjem. Odhod iz Ljubljane z glavnega kolodvora ob 7. zjutraj, povratek v Ljubljano ob 21.55 zvečer. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 6.40 zjutraj. — Sokol Loiks dolina priredi v nedeljo, 2. julija 1922 svoj drugI javni nastop na društvenem letnem telovadi.lču v Starem trgu pri Ložu. Pričetek ob 15. Sodeluje celokupna godba Sokola II. iz LJubljane. Po telovadbi velika vrtna veselica istotam. Bratska društva In prijatelje Sokola, v nedeljo v Loško dolino! — Sokol Hrastnik. Gorenje - posavslco sokolsko okrožje priredi v nedeljo. 2. Julija t L pešlzlet v Hrastnik, kjer se vrši ob pol 3. Javna telovadba, nato ljudska veselica veselica. Zveze z vlaki ugodne. Prijatelji Sokolstva, udeležite s« mnogoštevilno! — Zdravstveni odsek J. S. S. !mi kejo vsak petek ob 6. popoldne, V petek, 30. t m. se vrši seja Izjemoma ob S. popoldne. Udeležba vseh Članov potrebna Spominjajte se Družbe sv. Cirila in Metoda. Turisfiba in Spor?. — Kranskogorska podružnica Slovenskega planinskega društva naznanja, da otvori svojo kočo na Gozdu pri Kranjski gori dne 2. Julija t 1. ter vabi vse ljubitelje turist.ke k ctvoritvt Koča leži na krasnem kraju ob vznožju Prisojnika in ob av-tomobilni cest;, ki vodi iz Kranjske gere čez »VrSlč« v Trento. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da *o sedaj tt vse ko^e v triglavskem r^orju odprte, terej tudi Kredarica in Staničeva koča. Vse koče in domi sr> preskrbljeni z vsem potrebnim provi]an:om in opremljeni z zadostnim inventarjem. Jnroslavija — k*i 4 : 3. S hoslovaiko, ki je končala nen okovano s porazom za Čohd. Sevto te tnorA apodtevmtj dejstvo, d«i (e&koel svalka ro» prozontnnca ni bila ravno prvovrstna, kor so manjkali p*u- \z /'i glasovite prs'kf Sparte, kakov Janda, Pilat. kolenatrjr IttL, ki je i ala i-tocra dno na Dunaju Vendar ,- hil tudi trnm, kl i^rnl proti Juirosl'u i izboron. Postav^ moštev je bila alf leca: Jugoslaviji; MaloTuMe-Podno ( T <.top1. BoocrradV ?tip fHa&k), Bifer (O idj), Vragovi* (Gradj) Dubmveio (Gone), RupOe (Oradi). Sa-raz (Novi Sad), Ziniria CIlašk>. Povika [Gradi), Vlnes in Bojat (obe Haftk). __ reiK*>«]ov*ikfl * Kopriva (V'Moor), TV rbai, Kro^j (Vriovioa), Stjopqn (Viktorija 2i£kov), Bunzer, Beifert, Plodr Štapl, Vflnik (v«i Slavita), Dvoraček (Union Žižkov) in Tr»linoz (Viktorija Ztikov. __Pot^k ic-rc: \Vk*i Caaa obojestransko izkušanjo §iL V 17. minuti JelinHk prodre, centra. Plo-dru, ki odda nokritemu Pvoračeku. ki rabijo neubranljiv jjoal i ; 0 za r*ebe. S minute za tem prosti strel proti Jugoslaviji« M Ka Vnnik spremeni v datiEri po al. V 39. minuti Plodr pobegne in zabije tretji goal. 3 : 0. V 42 minuti zabije Saram, n?»-e d*>ffno krilo, prti soal za Jugoslavijo. Polčas 1 : 3. Po nol*TS"u. postio na-ravno-st bombardirajo n*^ cronl, vondar Maler'ic, vratar, ki je nastopil namesto oboleloEra Fridri^ha, drži vso udarce. Nato sledijo protinapadi Ćebov. Diktirano pnajstmotrovsko zabije Zinaja 3 -. 2. V 80. minuti Zinrna med splošno rrnjteoo z oetrim strelom izenači 3:3. Viharrn aplavz publiko. V 32. minuti 6tr*elja Zinaja, pred *?oal __ Sarsn jo na m*eeru ter zabijo 4- poal in do3nže 6 tem vodstvo za Jtiposlaviio. Za tem sledijo srditi protinapadi Cehov. Vanik pride sjin pred croal. Malonfio se mu riskira^ no vrže pod noge in ubrani že skoro sisruren poal. Splob jo Maleneie zadnjo minute ustvarjal direktna čudeža s fenomenalnim držanjem vpakesra strela Tekmo je sodil zajrrebski sodnik g. Pick, k*er sodnik z Punaia ni privorasno dolel. Gostom je bila poklonjena z zlatom obrobljena trobojniev. Publika jili le pri odhodu živahno aklamirala. — Tekma Zairrrb : Prafra je končala 2 : 2. Bila. je v druprem polčasu radi brezobzirne icre prekinjena. — Malostransky S. K.. Praga s nirlla L In 2. Julija. Malostransk^ sportovru klub Je tretji češki klub. ki se je odzval povabilu Ilirije, da odisrra v Ljubljani dve nogometni tekmi. Enako kot Č. A. F. C. in Sparta, Kladno, predstavlja najboljši čeSkS šport. Predvsem razpolaga z eno najboll-5ih napadalnih vrst Prage, ki sestoji iz igralcev Zeman, Fr^da, Novak, Prokop, Durdil. Center Novak je danes najboljši češki srednli napadalec V internacionalnih tekmah igra skoro redno kot gost v Sparti: igral je tudi proti znamenitemu angleškemu klubu Celtic ter v državni reprezentanci proU' Dancem v Kodanju. V levt zvezi igra stari internacijonalec Prokop, popularen posebno iz pretekle sezone, ko le igral skupaj z Frydo za Viktorijo Žižkov. Po gostovanju v Ljubljani igra Malostranskv *e v Splitu in Zagrebu, — V Ljubljani se bo vr-Sila le prva tekma v soboto. Druga tekma se vrši v nedeljo na Bledu v okviru sport-nejra meetinga, ki ga priredi Športna zveza v počast bivanja NJ. Vel. kralja In kraljice na Olcdu. — Predprodaja vstopnic za obe tekmi v cvetličarni VVider. Na blejskem icriSču v Zaki, kjer za stoltSSa niso napravljen! nasipi, le prirejena tribuna s približno 1000 sedeži. Legitimacije za polovično vožnjo Izdaja Športna zvtzK Narodni dom. Dopis!. — Proslava Vidovega dne v Celju. Spomin na padle borce za svobodo in duševnega dela za napredek in procvit naSe Jugoslavije se je obhajal tudi v Celju sicer priprosto, a tem prisrčneje. 2e na predvečer je meščanstvo po veČini izobesilo zastave, na Vidov dan pa se je vršila v farni cerkvi ob 9. dopoldne pontifikalna rrraia In na to parada celjske garnlzije na Glavnem trju. Ob 10. Je bil parastos pravoslavne občine v veliki dvorani Narodnega doma, ki ga Je povzdignilo krasno petje pevskega zbora iz Zagreba. Primerno in lepo sta nagovorila mnogobrojno občinstvo g. polkovnik Naumovlć in v imenu celjskega slovenskega občinstva g. Ivan Prekoršek. Tudi vse Sole so priredile v svojem delokrogu proslavo Vidovega dne. NARODNI POSLANCI NA ZAGREBŠKEM ZBORU. — Beograd. 30. junija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar In okoli 100 narodnih poslancev odide daues na Zagrebški Zbor, Štev. 146. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. julija 1922. stran a. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 30. junija 1922. — Minister notraaiih stvari dr, Vojislav Marinković se je pripeljal v torek popoldne v Ljubljano, V sredo napravil je izlet skozi Kamnik do Stahovice; opoludne p_a se je udeležil zajtrka, ki £a je njemu na čast Ptiredil pokrajinski namestnik. Pq zajtrku razgovarjal se je živahno s povabljenimi sosti, vzetimi izmed odgovornih oseb njegovega resorta. Ob 3. uri popoldne obiskal ie bivšega ministra dr. Kramerja. Ob štirih pa se je odpeljal na Bled. Danes vrne se dr. Marinkovič v Beograd. Pripomniti je potreba, da dr, Marinkovič prav dobro pozna razmere v Sloveniji, ker jo je že pred vojsko prepotoval in ker po voiski vsako leto prihaja na oddih varno. — Proslava Vidovega dne v Ljubljani« Ljubljana ie Vidov dan prve obletnice sp.rejetia ustave proslavila kar najdostojneie. Vse mesto je bilo v zastavah. Trgovine in uradi so bili zaprti in delo ie počivalo skoraj povsod. Z Oradu ie bilo ob °. uri oddanih 21 strelov. Ob 1.0, je prost Andrej Kalan v stolnici opravil slovesno službo božio, ki so jej prisostvovali pokrajinskii namestnik g. I. Hribar, general D o k i C z velikim zborom častnikov, eeneralni konzul češke republike dr. O tok ar B e n e s, načelniki državnih uradov in mnogoštevilno občinstvo. Na Kongresnem trgu je bila velika parada vojaštva. Tudi v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode .Mišica ie bila slovesna daritev. Opoldne in ob 19. uri je bil v Zvezdi koncert vojaške erodbe. ob 21. uri pa bakljada po mestu. V veliki dvorani unjverze ie imel brigadir g. Nikolič slavnosten dve uri trajajoč govor o bitki na Kosovem polju, Razložil je temeljito takratni ustroj srbske vojske, vzrok in po5le-dice poraza. Svoje nad vse zanimivo predavanje je zvečer ponovil na sokolski proslavi narodneea praznika in na vrtu Narodnega doma. Vsa predavanja in prireditve so bile polne občinstva in Ljubljana je zopet ponovno dokazala, da ume ceniti Vidov dan. praznik našega uiedinienja. — Na Bledu ie bila na Vidov dan svečana služba božja« katere se je udeležil v zastopstvu kraljevske dvojice adjutant polkovnik Trifimo-vič. Navzoči so bili rud] minister Pribičevič, Trifkovič ter načelnik prosvete dr. Skaberne. častniki, kopališki gostje in domače prebivalstvo. Zvečer je bila lepa razsvetljava. Občinstvo ie manifestiralo za narodno jedinstvo. — Bolnega ministra dr. Žerjava v Begunjah ie obiskal kralj 27. junija. Ostal je pri njem celo uro. Isti dan sta bila pri niern tudi ministra Pribičevič in Trifkovič. — Povratek ministrov z Bleda, Iz Beograda nam javljajo, da sta se minister prosvete Svetozar Pribili: e v i Č in minister za izenačenje zakonov Marko T r i'f k o v i č povrnila včeraj z Bleda. — Kraljevska dvoHca se je pripeljala na Vidov dan v Vlntgar. 2 njo je bila tudi princezinja Jelena. Prekrasni Vintgar ie^dal visokim gostem najboljše utiske. Krali si je ogledal Golobovo tovarno za pohištvo. Kraljevska dvojica napravi večdnevni izlet na ^ta^ersko. — Promočila. G. Mirko P r e f n a r fz Kranja je danes na ljubljanski univerzi promoviran rra doktorja filozofije. — Odlikovano slovensko učitelj-stvo. V naši notici pod tem naslovom z dne 22. junija sta med imeni odliko-vancev izostali dve imeni. Odlikovana •=ta bila namreč z rfviom Sv. Save V. razreda tndi gg. ravnatelj Jakob Dimnik in strokovni učitelj Rudolf Dostal. — Za kongres jug<>sl0venskega ženstva. Slovenke, ki so prevzele kako delo za kongres, prosimo, da se udeleže seje jutri, 1. ju! Ha ob 5. pepo, v prostorih »Kola«. Tajništvo »Saveza«. __ Poljski Študentje v Beogradu. Okoli 10. 7'uliia pride iz Varšave v Beograd 25 študentov, da pbsetijo prepto-Hro in naj važnejša mesta v Jugoslaviji: Za £rr^h. Ljubljano, Split, Dubrovnik in Sarajevo. Poljsko polaništvo se jp» obrnilo na Ferijalni Save-z, s profil njo, da preskrbi poljskim dijakom bi-▼aliSSa. V Beograda je zato že poskrb-lirrto, ter sprejme Poljake zastopstvo Ferijalnoga Saveza in vseslovenske ornladirip. — Ablttirijetiti, oozOr! V ponedeljek, 3. juliia ob 12.19 se odpeljemo z južno želez-nieo v Zagreb. Ljubljana,, Kranj, št Vid in Novo mesto odfdelo !z UubTJane, Celje m Ptuj na se priklučlta v Zidanem mostu. Zastopniki ljubljanskih zavodov naj pridejo Po legitimacije, brez katere se ne more noben abiturilent udeležiti potovanja. Legt-timac"ie Izdaja predsednik v Akademskem koteriju (Kolodvorska ulica 22), ki uraduje v soboto, nedeljo ves dan. v ponedeljek pa dn 10. doooldne, ko se vse delovanje, rudi informaciie in evenruelno odstopanje za* ključi. Kdor po tem roku odstop!, plača vozno karto, W Jo kupi komite skupno. Na potovanju zahtevamo disciplino in kdor so no pokori rediteljem, izgubi pravico do potovanja. Bratje Hrvati in Srbi,, ki nas bodo gostoljubno sprejeli, gotovo žele red. — Načrt potovanje dobe zastopniki pri predsedniku- Pokrajinska uprava nam bo naklonila podporo, s katero bo skušal komite poravnati stroške za vožnjo. Ker pa bodo troski veliki, se tem potom obračamo na c. javnost, da po možnosti podpre to našo akcijo. Prispevke prejema: Hugon Bajuk, Akodemski kolegij (Kolodvorska ul. 22). Komite slovenskih abiturijentov. — Zdravstveno stanj« v Ljubljani. Tedenski zdravstveni izkaz za dobo od 18. do 24. junija t. L izkazuje statisti ko zdravstvenega stanja ajasta Ljubljane. Novorojenih 31, mrtvorojen 1, umrlih 22, smrtni vzroki: življenska sla bost 2, jetika 7, možganska kap 1, srčna hiba 4, rak 3, drugi naravni vzroki o, smrtne poškodbe 2, samomor 1. Nazr itanjene nalezljive bolezni: da vica 1, gTiža 2. __ Mesto psihijatridne^a asistenta se razpisuje pri državnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani. Interesentje se o-pozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Smrtna kosa. Po kratki mučni bolezni je umrl 27. t. m, g. Martin V o 1 o v e c, trgovec in posestnik v St. Jerneju, star komaj 52 let. Bodi mu blag spomin! — Umrl je 28. junija gospod Fran K o m a t a r, profesor na državni veliki realki v Ljubljani. Pokopljejo ga danes 30. junija v Kranju. Blag mu spomin! ___Smrtna kosa. V Ljubljani (Glin- ce - VH) je umrla ga. Marija Kotnik roj. Petrovfic, -soprogi tovarnarja ce^. mentnih izdelkov, g. Frki. Z a 1 o k a r in rodbini Krnetec v Kolodvorski ulici sinček R i h a r d, v št. Jerneja na Dolenjskem pa trgovec in posestnik g. Martin Vb lovec. Blag jim snomin! — Vse tovariše davčne nradnlke vabimo na skupni važni informativni sestanek, ki bo v nedeljo, 9. julija ob 9. v Celju. Radi vozne olajšave naj se vsi udeležniki javijo z dopisnico najkasneje do 4. jultja predsedstvu. Prihodnji 'Nas Glas« bo dal natančna pojasnila. Predsedstvo. — »Akutna kriza v ljubljanski bolnici.« Pod tem naslovom je v štev. 104. »Slov. Naroda« primarij deifelne bolnice z. dr. Vinko Gre goric priobčil obširen članek o krizi v deželni bolnici. UmVjanska »Jugoslavija« ie prinesla ta članek dn.'jji dan. O. dr. Oregor^č* nam sedaj javlja, da on tega članka nI dal »Jugoslaviji«, da ni dopisnik -»Jugoslavije« in da je ta list spravil v svoje predale niegov članek brez njegove vednosti. Novinarske poštenosti še nikdar ni bilo rrri <> Jugoslaviju. — Potrjen sklep ofočmskesa sveta. Pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, je potrdila sklep občinskega sveta ljubljanskega, tičoč se pobiranja prfstpTTvn od gostov v gostilnah In kavarnah po 10. zvečer. Naredba stoTtf v veljavo z dnem objavljenja v »Uradnem lista«. — K novemu volilnemu zakonu. Velika borba se je vršila za novi volilni zakon. Treba reči, da je vsak volilni zakon skoro vedno velika uganka in nikdar se ne more naprej soditi, kake posledice se pokažejo v praksi. V Belgiji so bili napravili volilni zakon po proporcijonalnem D* Ontovesm sistemu. Opozicija proti načrtu v zbornici je bila zelo ostra, ker so mislili, da proporcija razcepi in razdrobi politične stranke in prepreči formacijo kompaktne parlamentarne večine z močno in solidno vlado. Pri volitvah pa se je na to pokazalo, da je bil strah neosnovan. S sprejetim zakonom v naši skupščini se je hotelo doseči ojacenje velikih političnih strank in oslabljenje manjših političnih skupin, vse to z namenom, da bi se dobile solidne večine, iz katerih bi Izhajale močne vlade. Pri sedanji situaciji velikih strank pa je jasno, da mora novi volilni zakon zasisrurati popolno zmago velikim strankam samo tam, kjer so močne, prinesti pa jim popolni poraz tam, kjer so slabe. Beogradska »Politika« piše k temu: Dočim otegne v srbskih pokrajinah" zmagati radikalna in demokratska stranka, pa najbrže izfdeta iz volilnega boja na Hrvatskem in Slovenskem kot zmagovalca Padfć in Korošec. Kakšna bo naša državna situacija, ako bodo v novem parlamentu predstavljali Hrvatsko samo Padl-čevci, Slovenijo pa samo Koroščevi ljudje?!... Ta bi bila lepa, da M nov volilni zakon spravil napredne Slovence ob vsako zastopstvo v beogradski skupščini? — Kolo ja^oslov. sester v Ljubljani je prejelo po posredovanju nad učitelja Boža Račiča iz Adlešič prekrasno zbirko belokranjskih Vzorcev, ki jih j* z njej lastno spretnostjo posnela strok, učiteljica Pavla Vončinova iz Črnom-la. Zbirka je krasno delo in je zelo o-kusno urejena. Obstoji za sedaj iz 20 precej velikih platnenih krp, ki so pritrjene na lepenki. V zbirki so vzorci, izmed katerih jih velika večina še ni nikjer objavljena. Delo je bilo trodapol-nb, Jrar m> nekateri originali tako stari, da se na njih ornament komaj pozna. Gdč. Vončinova pa je posnela vendar ornamente in to a tako točnostjo, da je vredno občudovanja. Pripominjamo, da je izvrfieno na domačem debelem platnu, ki nima vedno ©nako debelih niti, zato je bilo delo tem težje. Originale »ta d&U na razpolago g. Haringova is Čr- nomlja in višji živ i no zdravnik g. Zad-nikar iz Kamnika. Kolo je lahko ponosno na to krasno zhirko, kakor tuli gdč. Vončinova na svoje delo. ZUrka se> !*>_ de nadaljevala in bo namenjena za stalno razstavo ženskih ročnih del, ki jih bode imelo Kolo vedno razstavljene! — Barabstvo. Na Vidov dan je im^la kavarna Zalaznik izobešenih 12 zastavic, slovenskih, hrvatskih, srbskih in državnih. Zvečer ie prišel v kavarno neki S. in še neki dni? »boljši gospod*. Videč srbske zastavice, sta jih snela, jih nesla na šentjakobski most ter Jih vrgla v vodo. Poklicana policija le napravilo svojo dolžnost. Gotovo se krivca prav eksemplarično kaznujeta, ker sra svoje dejanle '7-\T^i!a docela premišljeno. Ako bi se v Srb-jj dr/nili z ■alo zastavo napraviti kaj takega, bil bi vihar v S»lnven;ii in Se do gromovitih interpelacij bi r»ri*lo K sreči ie »balkanska« kultura nekoliko boljša od nase. ?ato se pa pri nas vpije in hujska na Srhe, da se zgode taki slučaji, kot je zgornji. Čeprav sta Š. in njegov drug napredsit-a mišljenja, kot se nam zatrjuje, imajo u vesti njuno dejanje tisti ljudje, ki sekundirajo klerikalnim hujskačem. — Predprodaja voznih kart. K objavi, ki i=nio jo čitali preteki] teden rx>d tom naslovom v ljubljanskih dnevnikih, si dovoljujemo opozoriti obratne r.ivna teljptvo južne žele?nioe na nedostatke pri izdajanju voznih listkov za tja in nazaj na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Doslej __ to b* x\eč* že od z^m« sem — smo dobivali izlet v i k j t.tke li-t-ke samo plue'ajno, najve.'krat ne; ena blagajna jih j^ imela, dni g i ne, včasih nobena. Morali smo ee zato pri povratku po nepotrebnem zopet dr^njati in čakati pri blagajni v "Lescah, kjer je opravljal en sam urndnlk vlake in potnike. V interesu potnikov in žele^ni.ike uprave je, da so izdajajo povratni vozni listki — vsaj za po«taje, kakor so n. pr. Bled in I^seo, kamor se vozi v sobotah in nedoljah na stMine izletnikov __ redno in pri vseh bUcrninah glar. kolodvora. To no bi dalo tem blagajnam nič več dola, izl^tne r»o?t?»je pa bi BBatno razbremenilo in potnikom prihranilo dvojno-čakanje in jezo. __ Nedeli^ki izletniki. — Šarhov posreb v Rn^ah. Iz Maribora: Pocreb nesrečnega Barba aa je vršil vsled vročine pred dol oren im ea-oom. Sokol je šel popoldne vkljub temu na grob svojega člana tor se v večji dermtaeiji in z venci poslovil od pokojnika, ki je bil z dušo in telesom Sokol. O vzroku Snrhovega samomora se je v prvem trenutku mnogo govorilo. Po naši informaciji i-p. bila stvar taka. Pokojni Anton šarh, po poklicu gozdar, je predlani prevzel podružnico Srbske zadružne banke Novi Sad v Mariboru. Podružnica se je pecala z veliko le^no trgovino. Prvo leto je šlo vse v redu. Lani pa je banka pričela zanemarjati svojo podružnico, ostajala je dolžna prodajalcem lesa, od avgusta dalje rudi dolžna Sarini na njegovem zaslužku. To je dalo povod, da se je Barb vdal pijači v slabi družbi ter si glede dena rja pomagal kjer in kakor si je mogel. Pod takimi razmerami je f ili j alka tako propadala, da so jo hatoe februarja likvidirali. Se le tedaj je kontrola našla veliko diference. Pozvali so Šarha v Novi Sad k obračunu t<*r mu v to svrho poslali denar za potne stroške. Ker je banka med tem že v listih objavila likvidacijo, je pošta poslala za Barba nakazani denar nazaj. Banka pa je ovadila -državnemu pravdniŠtvu. Sarh se tudi pozivu na za-lišanjo ni odzval. Odstranil se je iz Maribora tor šel domov v Kušo k svojemu bratu ter tam živel tako v se zakrknjen, da se ga niso upali vprašati, kako itofl njegova stvar. Le to je vedno trdil, da ima tudi on od banke tako visoko terjatve, k*>kor nasrvrotno banka od njega. V petek je okrožno sodišče pozvalo orožni-ko postaio naj fiarha drugo jutro piivfede k zaslišanju. Sarh je prebi] vso noč s čitanjem. Zjutraj ob 4. je zbudil brata ter ga poslal k živini, on sam se je vsega umil in se sveže oblekel. Šarh je orožnika prosil naj ga v drugi sobi počaka. Komaj se je orožnik odstranil, si je čarh pognal kroglo naravnost v sroe. Ko je brat na strel prihitel v sobo, ga je našel na postelji sedočega. Dvignil je glavo in rekel: pozdravi mi vse, posebno mater, katero sera najbolj ljubil. Nato je kmalu izdihnil. — Utonil pri kopanj«. Včeraj, na Sv. Petra in Pavla dan. se Je kopala v Ljubljanici nedaleč od Grubarlcvega prekopa večja družba fantov, med katerimi se je nahajal tudi 19Ietn! krojaški pomočnik Valentin Breskvar 5 Kongresnega trga. Plaval ie proti sredini Ljubljanice, kjer mu ie pa nenadoma zmanjkalo moči In izginil je pod vodo. Nlegovi tovarili so to opazili šele, ko Je bilo prepozno. Člani športnega kluba so sicer poskušali najti utopljenca, vendar brez uspeha. Tudi danes se Se ni našlo truplo ponesrečenca. — Požar na dolenjskem kolodvoru. Včeraj dopoldne okoli pol desetih je izbruhnil požar na dolenjskem kolodvoru. Iskre Iz Karlovca prihajajočega vlaka so vnele slamo, ki je bila natovorjena v dveh vagonih. Poklicana požarna bramba je ogenj lokalizirala in preprečila večjo nevarnost. Vendar je tudi požar zahteval svojo žrtev. Pri gašenju je bil težko poškodovan na desni roki gasilec Jakob Strgar, M so ga prepeljali v bolnico. Vagona s slamo sta popolnoma zgorela. Skoda znaSa 140.000 kron. Slama Je bila last vojaslce Intendance v LJubljani. — Prekanjena sleparka In tatica. K soprogu tapetniškega mojstra Erharda Sulca na Viču je priSla dne 26. i m. neka neznana ženska In prosila za prenočišče, katero so JI tudi dovolili. Ko se Je sladko naspala. Je začela Šulcovf na dolgo In široko razkladati, da Je tfhofaoka s tobakom In da ga Ima na Brezovici večjo količino skritega. »Imate koga, da bi Sel z meno). Vam bom za to ž« neka) robcev za na glavo kupila«, tako je govorila prekanjenka. Z njo le Ha neka Metka Zalaznik. Naia »kontrabarrar-ka- pa ni zavila na Brezovico po t ! ak, ampak v gostilno k Poku n.t Brezovici, i a m se Je dobro najedla in napila in nenadoma izginila svoji spremljevalki Zalaznikovi, pustivši jo s *ceho« na cedilu Prebrisanka je pa tudi, kar je gospa Sulcova na veiiko žalost prepozno opazila, odnesla ko se je naspala več obleke v vrednosti 4600 kron. Za njo Je izdana tiralica. — Dražba lova. Dne IS. julja ob 10. 5c bn pri okrajnem glavarstvu v LJubljani v sobi št. 1 potom javne dražbe odd.il v zakup lov občine St. Jurij pri GroMjpljem za petletno dobo, to Je od 1& septembra 1022 do K septembra P27 — Christofov zavod, ed ni oblastveno dovoljeni / i-obni učni zavod za fienogra-fijo in strojepisje v Sloveniji. vpisuje za šolsko leto 1922-23 ves me*ec jul:j in avgust, vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7. Vpisnina 5 Din, mesečna c-traz- redne deške osnovne šole v Ljubljani o Sol. letu 1021 22 je sestavil ravcatclj Jakob Dimnik. Vsebina je prav dobra. Na č*du nekrolog po kralju Petru I. Osvoboditelju, nato slika velikega, pokojnika, potem manifest kralja Aleksandra ter njejrova slika z autogramom. Življenjepis kralja Aleksandra I. oblega njegovo mladost, prestolonasledoišt-vo, balkanske vojne, reg"cntstvo, svetovno vojno, ujedinjenje .SHS, prvič na Slovenskem in v Ljubljani, zaroko in poroko ter rodovnik romunske dinastije. Slika, ki kaže novoporočeni kralj, par je posebno lepa. Nato slede poročila; Šolsko obla-stvo. __ Učiteljski zbor. — Statistika. __ Imenik učencev. — Letopis, — Vmes so uvrščeni reki pesnikov in pisateljev. 5ola ^e imela 13 razredov s 612 učenci, 1 pravoslavnega. 11 srbohrvetske narodnosti. 5 raznih narodnosti. Nespodobnih je bilo 67 in neiz, prašanih 3. Za vstop na srednje Solo jo prisrla^enih 95. DraffvČM ues£L — Češka °bcc v Ljubljani priredi v soboto, L julija 1922. v areni Narodnega doma (dvorana akademskega društva Jadran) družabni večer, na katerem bo nastopil najboljši češki damski imitator, vari atni parodista in kabaretni umetnik Ladja Ladianek. Vabimo vse prijatelje humorja in dovtipa k mnogobrojnemu obisku. Imenovani umetnik obvlada tudi hrvatski Jezik. Začetek ob 20 in pob Vstopnina 5 Din in akademiki 2 Din. — Društvo zasebnih nameščencev, krajevna skupina Ljubljana sklicuje tem rotom svoj Izredni občni zbor, ki se vrši v torek, dne 4. julija ob pol S. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma z dnevnim redom: 1. poročilo o položaju v organizaciji; 2. volitev novega odbora: 3. slučajnosti. — Ako bi občni zbor ob napovedani url ne bil bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom, ki le sklepčen ob vsakem številu navzočih. Pravico udeležbe imajo samo člani. Osrednje vodstva. — Obve-stilo. Todporno društro že-lP7Tiiških uslužbencev v Ljubljani je po skrepu odbora s 1. averustom 1922 čl;i-nnrino na 2 Pin. povijalo. Od 1. a v pusta 1922 nadalje se izplača podpora za vsflk smrtni -lučaj VSM Din. Člani obeh prejšnjih društev Inomost in Ljubljana plnčajo dvojno članarino in dobijo zato tudi dvojno posmrtnino. Opozarjamo na redno plačevanje članarine, ker drugačo se zamudnike črta. G jg. upokojence, upokojenke in vdove prosimo, da se ob priliki poslane članarine, toda najkasneje do 30. oktobra na čeku pismeno izrečejo, če so pripravljeni plačati povišano članarino 2 din. mesečno, ker bi se jim v nasprotnem ^lučaju iznlačala samo polovica posmrtnine, t. j. 750 Din. Glede pojasnil se je obračati na najbližjo postajo. Odbor. — Strokovni* orsranlzaclja natakarjev, hotelskih in kavarniških uslužbencev v Ljubljani bo imela svoj shod dne 30. junija ob 24. v gostilni pri z. Francu Bučarju, Poljanska cesta št. 19. Udeležba v to stroko spadajočih obvozna. Odbor. Izirnbila se je zlata kravatna, z bri-Ijanti vložena igla v obliki rudarskega znaka od Starega trga čez Florjansko ulico. KarlovSko in Dolenjsko cesto. Najditelj naj jo odda proti n&gradi pri upravi >Slov. Naroda«. Borzna poročila. — Curlh. 29. junija. (Direktno. Oddano ob 17.35.) Zagreb 1.6fiQ, Berlin 1.421, Milan 24.(501, Praga 10.10, London 23.22U Pariz 43.951, Newvork 5.2S49. — Berlin, 29. junija. (Oddano ob P.?0T Zagreb 455.—, Milan 1720.—, Prana 703.50, London 1682.5. Curih 7045.—, Paril 3095.-> Newyork 374.5a ~ - ^ TelefonsKa in tezoiauna VAŽNA KONFERENCA V SARAJEVU. — Sarajevo, 30. junija. (Izv.) Dno 2S. In 20. t m. so bile v Sarajevu valne politične konference o hrvatskem sporazumu. Na sestanku se je razpravljal.) o vTruktu ki so v glavnem učinkovali, da ie prtilo na Hi i ■litimi do dosedanje kritične situacije. Sestanka so se udeležili n:ed drugim rsa-učiliSki profesor Jovan C v i j i j, dr. Smnj. laka, A r a n d j e 1 o v 1 ć. Bojo Marko-vić, dr. T o m H e n o v I ć. [i a n J a n i n, dr. TartaflU Metko č i z r 1 ! a, Leon t: fi in M11aIkovl6. O sestanku 3i bil :zdan kratek komunike, v katerem obsojajo sedanji politični režim. DVANAJSTIM: ZA MFSFC JUUJ. •— Beograd, 30, junija. (Irv.) Za danes ob 9. dopoldne je napovedana plenarna se*'a narodne skupščine. Na dnevnem reda ie kot prva t >čka 7i-kon o dvanajstinah ?a mesec hilij. Dalje 5c za tetn nadaljuje proračun* ska razprava. Pričakujejo, cia poda zunanji minister dr. Kinčič dalje poročilo o zunanji politiki. DEMISIJA NOTRANJEGA MINISTRA. — Beograd, 30. junija. (I z v.) Danes dopoldne inja demokratski k't;b sejo, na kateri definitivno razpravlja o demisiji notranjega ministra dr. Voje Marinkoviča. Klub tudi dalje razpravlia o demisiji dr. Žerfava, ministra za socijalno politiko. V txv litič. krosih pričalcuieio, da prej me vodstvi) ministrstva za socijalno politiko n inister ver dr. Ivan Krsteli OBUPNO STANJE UEN1NA. — London, 29. junija. (Izvirno.) Reuter javlja iz Revala: Po vesteh iz Moskvo ie stanje Licnlna ponoHio-ma obupno. Spomin Ki Jv WČH zapuščati in že skoraj nrkocar \vle od svoie okolice ne more sp<»znati. Dva nemška nfravrtflca odpotujeta z zrakoplovom v Moskvo. IZSLEDITEV MORILCEV DR. RA-THENAUA. — Berlin. 30. junija. (Izv.) Policija je prišla na sled morilcem nemškega zunanjega ministra dr. • thenaua. Morilci pripadajo nejniškj reakcijonarni tajni organizaciji (Consul). So to bivši nemški ojicirj . pripadali so brigadi Eberhardt in so se udeležili znanega Kappoveza ur« žavne^a puča. Morilci se imenu Fischer, Knauer in Te^how. S<» Št: precej mladi. Morilcem se je posrečilo sicer p_obesmiti iz Berlina, toda preko meje niso moffli uteci. ker je policija pravočasno na vse obmejna kontrole signalizirala njih osebni popis. Ta popis pa je bd tudi lavno na-lepljen po mesuu kakor tudi v vseh drugih važnih krajih. Zanimivo ie dalje, da je policiia našla v bližini mesta avtomobil tipa Mercedes. Avtomobil je bil brez lastnika in se de danes še nihče ni prijavil na policiii, da bi zahteva! avtomobil. — Berlin. 30. junija. (Izv.) Puh« cija ie zadnje dneve izvršila veC aretacij. Izvršila pa ie tudi hišne preiskave pri raznih organizacijah, ki so skrivaj širile propagando z u vzpostavitev rnonarhistlčnetra režima. Številne so bile hišne preiskavo pri Ludendorffovih organizacijah* Vec oseb je težko kompromitiranih. Policija je dalje odredila vse potrebno za osebno varnost predsednika ne_mške republike, — Berlin. 29. junija. (Tzv.) Vce* raf popoldne je bil slovesen poffreb umorjenega zunanjega ministra dr. Rathenejja. Republikanske stranke so porabile priliko, da so po Klavnih ulicah manifestirale za republiko. Ves čas manifestacij je povsod vladal najvzornejŠi red in mir. OBNOVITVENE OBVEZNOSTI MADŽARSKE. — Budimpešta, 30. junua. (Izv.) S^azsat javlja iz dobro informiranoga vira, da ie reoaracijska komisija vročila madžarski vladi noto trleda plačila reparacij. Madžarska ima vrniti intere_siraniin državam 4700 fflav živine, med temi Jugoslaviji 350 konj, 600 go,veda. in 1000 ovac. *""" " " i - i ----------- ■!-■'- M Antiseptično, čisteče, osvežuio če, oživljuioee in krepkujoče delu. je lekarnarja Fellera prijetno diseč: »Elsafluid«, mnogo močnejši in bol; Ši kakor francosko žganje za drgne, nje rok, nog hrbta in celega telesa kakor tudi kot kosmetiktim za nego. vanje kože, las in ust, skoz 25 let priljubljen. 3 dvoinate steklenice ali lšpecijalno steklenico z zamo. tom in poštnino za 12 kron nošilia Eugen V. Feller. Stubica donja EU satrg 238. Hrovaško. de Glavni urednik: RASTO PUSTOSLčMŠEK, Odgovorni urednik: IVAN PODRZAl* Stran 4. „9t,lsV^lvaiVl **VMW "l»t i. jUUJa I»*Z srtrv\ lto. Samostojnega uradnika e večletno prakso sprejme takoj posojilnica v Rušah. Ponudbe z navedbo zahtev pri prostem stanovanju se naj naslovijo na posojilnico v Rušah. 4841 Več samostojnih uradnikov | Išče večje industrijsko podjetje v okolici Ljubljane za takoj. — Ponudbe in prepisi spričeval pod .VeČje industrijsko podjetje 25—4840 na upravo Slovensk. Naroda. 4S40 Mesečna soba -lepo opremljena, popolno separirana električna luč, v bližini Zvezde, so odda. Pismeno pod .Soba 4807« na upravo Slov. Naroda. 4607 Instrukcijo išče sedmojolftc za čas počitnic. Naslov pove trprava Slov. Naroda. 4805 Dva solHeo sospodo iščeta skupno stanovanje. Čez dan sta zaposlena. Stanovala bi sama ali s še enim gospodom. Ponudbe pod »Skupno 4308" na upravo Slov. Naroda. 4808 Vila ali blša z vrtom v Ljubljani, okolici ali v prijaznem kraju na deželi blizu železnice se kupi. Ponudbe pod »Dom 1922— 4827« na upravo Slov. Naroda. 4q37 Ponudba! Ker potujem po vsej Sloveniji julija in avgusta prevzamem trgovske in obrtne potniške agende od nnesljivih firm. Ponudbe pod .Potnik 4S25* na upravo Slov. Naroda. 4825 tao ali iln suho po mogočnosti z uporabo kuhinje išče zakonski par za mesec ml tj in avgust. Ponudbe pod „Dva meseca 4S37" na upravo Slov. Naroda. 4837 Klavir (Fltigel) dobro ohranjen, se ceno proda. Poizve se: Sv. Petra c. 13,1. 4816 Prostovoljna V sredo, 5. julija 1922 ob 3. popoldne se vtši v skladišču »Balkan* na Dunajski cesti prostovoljna javna dražba skoraj popolnoma novih rrrobilij (popolna spalna oprava, salonska oprava, slike itd. Med mobilijami je tudi več komadov starinske vrednosti. Ogleda se Ichko v ponedeljek in torek v skladišču ,Balka.Tn*. 4806 sumili iiiiiiosi' iiioxaEaE»o7aMsM 81 ** 1* izvežban v mlinski stroki, spreten bila ncist, strojepisec, stenograf in vešč sloveaskega, srbohrvatskoga in ncmSkega jezika ter korespondence, se nastavi ta-koj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Vinko Majdi*, valjčni mlin Kranj. 4832 Ra kut in stanmije pri boljši rodbini se sprejmeta dva dijaka nižjih razredov. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4749 Po3or HM v Kranju! VsJed pomanjkanja hranilnih rib v mojem okolišu v Savi — od Medvod do Kranja, dalje vsled slabega stanja rl-bnlštva v tej vodi sploh, katera je med vojno po vojaštvu tudi precej trpela, sem primoran preklicati do nedoločenega časa vsako ribarenje. Pozneje, v par letih bodem zopet rad dovolil, za enkrat je to nemogoče. 4821 Edvard Dolenc, Kranj. Kamnoseški pomočniki se sprejmejo. Nastop takoj. Ivan Scho-mann jun.. Novisad. Vojvodina. 4824 Električna perilnica in likain ca perila društva „Spas" v Sanjaluki (Bosna) išče prvovrstno žensko moč za boljša perilna in likalna dela ter upravo delavnice. S3uxba dobra, nastop takoj. Ponudbe z izpričeva-lom o zahtevani sposobnosti poslati direktno na društvo. 4755 saaaaaasv^nvPBvnssamssaassBSHam* Iščem gospodično za svojo 9 letno hčerko, katera bodi zma-ina perfektno nemškega in prilično francoskega jezika tet podučevanja klavirja. Ponudbe poslati Josipu Penije kot veterinarju, Varear Vakuf, Bosna. 4836 Po dolgem mukcpol-nem trpljenju je dne 26. t. m. preminul 1. Uitar K večnemu počitku je bil položen dne 28. t. m. ob 4. popoldne, Ljbljana, 30. junija 1922. RODBINI ZALOKAR in SKULJ Simon in Katarina Kmetec naznanjata pre-tužno vest, da je danes umrl njun sinček-edinček Rihard Pogreb se vrši dne 28. junija 1922 ob dveh popoldne iz hiše Kolodvorska ulica štev. 22. na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 27. junija 1922. Zahvala. Nemogoče je vsem za izraze blagodejnega sočutja o priliki zgube naše nepozabne, ljube soproge in mamice se zahvaliti, izrekamo tem potom vsem, ki so nam hiteli olajšati težko bol, za dokaze globokega prija-jateljstva najglobjo zahvalo. Toplo zahvalo izražamo posebno čast. g. župniku Ćižeku, gosp.okr. glavarju dr. Ipavicu; Sokolu iz Slovenj gradca, Mute - Vuzenice, Pre-valj in Dravograda; gasilnemu dujstvu in pevskemu društvu za ginljive žalostinke. to Alti: pitn t Žsleznitor - ranateli Vrečko. Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da je po kratki mučni bolezni preminul v 53. letu svoje starosti, previden s svetotaj-stvi za umirajoče naš iskrenoljubljeni soprog, najboljši, nepozabni oče, gospod M a rti n Volovec trgovec ki posestnik v Št. Jerneju. Pogreb predragega pokojnika je bil na dan sv. Petra in Pavla popoldne na pokopališče v št. Jerneju. St Jemal, dne 27. junija 1922. talnfofcl rodbini i Volovec - Leveč. Jermena in gože za čepove, lepe biče. prave tržaške bičevnike in motvoz priporoča veletrgovina Osvald Dobelc, Ljubljana, Sv. Jakoba trs* 9. — Istotam se kupi ročni voslčak. 4561 Proda $&i pohištvo is K 9000 Vpraša se tta Gradu pri hišniku od 12 do I ure Kupi sa Blelureisova kuharska knjiga. Ponudbe pod .KNJIGA-4310" ni uprav« ništvo Slov. Na toda. 48 H Proda so^ popolnoma nova irrina utica p> nizki cent. Poizve s Vič- Nova vas 4'x Trgovski pomočnik železničar se sprejme takoj pri Erjavec & Tur k Ljubljana. 4013 Izurie&o strojepisko ■prerine tako* t ivetniška pi.a na Dr. O.akarj^ Rybafa v Ljubljani. MikH.- oeva ulica (luša Jadranske tank** brez številke). 4811 Prodajalko izvežbano v trgovini z mešanim bladom s p e j m e Anton Vođenja, Pctrowće pri Celju. 483g pošten in zanesljiv, ki bi tudi v kleti pomagal, se takoj sprejme. Ivan Ogrin, Lavcrca pri Ljubljani. 4819 ližejo se natakarice za 1. julija od -*> ure dalje. Parkho-tol Tivoli, Ljubljana. 4842 Mm se 3 pnKroievaki izvežbane, prvovrstne trezne moči. Ponudb? na pisarno: Konfekcijska tovarna ,,Frindeu, Ljubljana, Emonska c. 8. Istotam se odda zaneslmim krojačem proti kavciji delo na dom. Spremi, zanesliivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 4772 polsuha, za jesensko dobavo se kupijo v vsaki množini. Ponudbe na poštni predal 151, Ljubljana. 4699 za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka Mtlllltfllsaftm M t03AHh delavcev se sprejme za sekanie lesa. Dejo je na akord in na dnine. Plača po dogovotu. Natančna pojasnila daje Josip Mule j, Spodnja Lipnica, pošta Kamna gorica pri Radovljici. 4673 Na proda] 2 kobili, stari 4 in 5Vi let. kočija polkrita, v dobrem s*aniu, brek za 7 oseb s streho, dira s kasonom. sanke in 2 celi opremi, plslnni stroj znamke „Adler'*. Ponudbe pod „Priložnost 4741. na upravo Slov. Naroda. 4741 Kupim hišo v Ljubljani, Mariboru ali Celju, blizu srediSČa, solnčno, zračno, moderno ali pripravno za prenovljenje. Ponudbe do konca mtseca pod Mirko Slobodnjak Rojč- Slatina, roStno ležeče. 4754 Trati se za ladanje izučenu gospodičnu duečeg zabavišta djetetu od 2 godine. — Upiti na upravu lista pod .1922/4514.' Jfov usnjen kovčeg za potovanje se ceno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4b48 perfektna stenograf inja ali stenograf za slovenski in po možnosti nem§ki jezik se sprejme v stalno službo pri dr. Haoinu, odvetniku v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8. Začctn.ca popolnoma uključena. 4265 lanmiiia SDllgo¥Gđla spreten v or.*nizaciii in tovarniški kalkulaciji, zmožen slovenščine, srbohiva-Ščine, nemščine, francoščine In italijanščine, ifcče primerno saSMStajaj) mesto pri večjem podjetju. Dopisi pod „Napredek 4723** na upravo SI. Nar. 4723 5r~ros?ovo!?ne m m ■» m* *% Gozd poleg Dolenjske ceste, v izmeri H % ora'a. se 2. julija 1922 ob 3. popoldne prostovoljno na dražbi proda na licu mesta poleg vinske kleti Milko Jesih. __________________________4776 ž iOdOfiliilfl šneeerjske stroke se i*Če za takojšnji i astop. Ponudbe pod »Specerija* na an. zavod Drugo Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica št. b. 4794 Wm raftflo eiledo dekle so sprejme tak i za pospravi anje sob in k otrokom. Naslov v upravi SI. Naroda. »769 Stavbena parcela na VTčl se zamenja z enako v S^ Šiški po d »rovoru. Ali pa se parcela tud« »tupi. Naslov pove upr. SI. Nar. 4770 Ie i stolni i se išče v na em ali proti polovici. Kranj poljuben. Pismene ponudbe pod ,MI n 4739* na upravo Slov. Naroda. 4739 Soliden trgovec vzame vse vrste? manufakturna bla^a v komisijsko ptoda o. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod št. .30O-47S9. 4789 _______________________________________ Prodam mm kols -a 3000 Din. Naslov pove uprava S Naroda. 4761 Proda se 3 orale (johe) velik £oz s tmrekovim, in hrastovim lesom (tudi za sek inje). Naslov pove uprav. #S'ov. Naroda*. 477 J# Stanovanje obstoječe Iz 2 sob, kuhinle in pntiklir., na prometnem mestu Ljubljane, zelo pripravno za trgovski lokal, se želi pre-menitl na drugo, malo večje stanovanje. Naslov pove uprava Slovens* Naroda Krasrfske tvornico „TITAN" Kamni!* pri Izubijaš! sprejmejo več mlajših dobro kvaliliciranih o&^df&vasfi ©Sv* eCSžlf |