AZIENDA AGRICOLA BIRHGGIORGETTA VERNASSO (S. Pietro al Natisone) Tel. 0432.727849 Glasba v jezikih manjšin vse bolj živa V' V Vidnu in Čedadu Liet International in koncert Muzike Frizijka Janna Eijer s pesmijo “1 klap” je zmagovalka letošnjega festivala “Liet International”, najpomembnejšega evropskega tekmovanja, ki je namenjeno glasbi v manj šinskih j ezikih. Finale j e bil letos v Vidnu, organizatorja zelo dobro obiskanega glasbenega večera, ki sta ga povezovala Karolina Černič in Michele Polo, pa sta bila Radio Onde Furlane in zadruga Cooperativa II Campo. Dan pred finalom festivala Liet pa je bil v Čedadu na vrsti koncert Muzike/Musiche. beri na strani 6 Posnetka s koncerta v Čedadu: BK Evolution in Rezia Ladina novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Poste Italiane Spa ■ Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Ddine TAXE PERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 45 (1743) Čedad, sreda, 23. novembra 2011 DaHe Vam LEGNA del posto CIPOLLE PATATE Tutela della minoranza linguistica slovena Due estraneità di troppo Accade che alcuni Enti locali, non senza arroganza e insipienza, agiscano sulla questione slovena con atti e deliberazioni come se ci si trovasse in un vuoto legislativo, sulla base dei propri orientamenti e per fini di propaganda politica. Così il sindaco di Stregna nell’editoriale del numero unico Naš duom definisce »estranea al nostro territorio« la lingua e la cultura slovena. Ciò è evidentemente in netto contrasto con la normativa vigente, la legge nazionale 38/2001 e soprattutto la legge regionale 26/2007, proprio quella dalla quale ha ottenuto il finanziamento necessario. Non è accettabile che i mezzi derivanti dalle leggi approvate per la tutela della minoranza linguistica slovena vengano destinati a interventi e iniziative contro la minoranza stessa. Bene hanno fatto quindi le due organizzazioni di riferimento della minoranza slovena SKGZ e SSO - riconosciute come ta- li da un recente decreto del presidente Tondo - a denunciare il fatto ed a chiedere al Commissario della Comunità montana (e all’Assessore regionale) di modificare la deliberazione. La sua replica sulla »estraneità alle considerazioni politiche relative alle attività del Comune di Stregna che non gli competono« è debole e non convince. Perchè il riparto e la relativa delibera portano la sua firma. E bene ha fatto il consigliere regionale del PD-Ssk Igor Gabrovec a presentare un’interpellanza alla Giunta regionale con la richiesta di verificare l'effettiva conformità dei contributi concessi alle finalità previste dalla legge di tutela e di richiamare formalmente il commissario prò tempore della Comunità montana al rispetto scrupoloso di quanto previsto dalle leggi vigenti. Ma anche a chiedere la revoca dei contributi assegnati per il 2010 e 2011 in caso di difformità legislative. Concesso il finanziamento al Comune di S. Pietro Interventi alla Alighieri, la Regione di manica larga Per l’“adeguamento urgente della scuola media statale al fine di ospitare la scuola media bilingue per l’anno scolastico 2012-2013”, una dicitura che non ammette fraintendimenti, la giunta regionale venerdì scorso ha destinato all’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone la somma di 440 mila euro all’interno della ripartizione di 55 milioni di euro (a copertura di mutui ventennali) sulla base dell’articolo 4 della legge 2/2000 che finanzia opere minori nei centri urbani e nei borghi rurali. Dopo aver ‘mancato’ una prima possibilità di finanziamento regionale, l’amministrazione sanpietrina porta dunque a casa una discreta somma (nella relazione tecnica degli uffici comunali il preventivo di spesa era di 275 mila euro) che le permetterà di realizzare le opere necessarie perché l’edificio della Dante Alighieri possa ospitare, con il prossimo anno scolastico, anche le tre classi della media bilingue. La Regione per altro, attraverso l’assessore Riccardi ha assicurato di voler “studiare e concretizzare uno snellimento delle procedure per impegnare al più presto le risorse e dunque consentire una veloce e certa apertura dei cantieri”, (m.o.) segue a pagina 2 Toponimi so pomemben dejavnik identifikacije za vsako skupnost Imena krajev ali toponimi predstavljajo veliko bogastvo, ki ga kot nematerialno dobrino ščiti tudi Unesco. So izraz skupnosti, njenega jezika in odnosa do teritorija, na katerem živi in ga je skozi zgodovino oblikovala. V tem smislu predstavljajo pomemben dejavnik identifikacije, kije toliko bolj občutljiv tam, kjer prihaja do stičišča med različnimi etničnimi in jezikovnimi sistemi in kjer sobivajo različni večjezični toponimi. Dežela Furlanija Julijska krajina s svojo jezikovno in kulturno pluralnostjo ter še posebej Čedad in Špeter sta bili torej prava lokacija za mednarodni posvet ‘Imena, kraji, identitete. Toponomastika in jezikovna politika’, ki sta ga od 17. do 19. novembra priredili Študijska skupina za jezikovne politike (GSPL) v okviru Italijanskega jezikovnega društva (SLI) ter Furlansko filološko društvo (Società Filologica Friulana) v sodelovanju z Univerzo Viden in Deželo FJK. Udeležili so se ga strokovnjaki s področja jezikoslovja, geografije in prava iz številnih italijanskih univerz in iz tujine (Španije, Maroka, Poljske, Srbije in Slovenije). V znanstvenem odboru je bil tudi Bojan Brezigar, kije v petek, 18. novembra, vodil špetrski del posveta, na katerem je prof. Matej Šekli spregovoril o standardizaciji toponimov v slovenskem jezikovnem okolju in o jezikovnih izbirah med Slovenci na Videnskem, kjer so se uveljavili domači, narečni nazivi, (jn) beri na strani 5 1150 anni dell’Unità d’Italia, un convegno Storici a confronto sabato 3 dicembre a S. Pietro sotto l’egida deU’Istituto per la cultura slovena L’Istituto per la cultura slovena organizza per sabato 3 dicembre, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, a partire dalle 9.30, un convegno storico dedicato ai 150 anni dell’Unità d’Italia. All’incontro, dal titolo ‘Echi ed effetti del Risorgimento e dell’unità d’Italia sul confine orientale’, sono stati chiamati a portare i propri contributi gli storici Branko Marušič (Come gli sloveni hanno seguito il Risorgimento italiano), Liliana Ferrari Lo scrittore Boris Pahor (Il clero dell’arcidiocesi di Udine negli anni dell’unificazione), Tomaž Simčič (I cattolici sloveni e la questione nazionale nell’800) e Giorgio Banchig (La Slavia Friulana nel Risorgimento e nei primi decenni del Regno d’Italia). Le conclusioni dei lavori sono state affidate allo scrittore Boris Pahor. Moderatore del convegno, che ha il patrocinio del Comune di S. Pietro, sarà Bruna Dorbolò, presidente dell’Istituto per la cultura slovena. četrtek, 24.11 ob 15.15 v centralnem sedežu Čedajske banke otvoritev filatelistične razstave Od vzrokov do posledic, od reševanja do obnove, vse ilustrirano s poštno filatelističnim gradivom ob 18.00 v dvorani Somsi konferenca prof. Petra Suhadolca Zakaj se zemlja trese? Seizmičnost naše dežele, zgodovinski idrijski potres leta 1511 in nedavni furlanski leta 1976 Kulturno društvo Ivan Trinko • Banca di Cividale Somsi Cividale • Slovenski filatelistični klub Lovrenc Košir (Trst) Sreda, 23. novembra 2011 2 Interrogazione della minoranza in consiglio, il sindaco Manzini si giustifica Quel contributo regionale perso, “un errore fatto in buona fede” dalla prima pagina La vicenda della bilingue è stata anche al centro del consiglio comunale di S. Pietro che si è tenuto mercoledì 16 novembre. Con una interrogazione l’opposizione aveva chiesto al sindaco Tiziano Manzini i motivi della perdita di un contributo regionale per gli stessi lavori a causa della consegna ritardata della domanda. “Una situazione incresciosa e imbarazzante, l’ennesimo fallimento politico” secondo il Fabrizio Dorbolò, consigliere di mi- noranza. Manzini si è giustificato dicendo che, dopo la riunione nella prefettura di Trieste dove l’assessore regionale Molinaro aveva promesso l’intervento della Regione per un contributo, non aveva avuto alcuna data di scadenza. “Più volte abbiamo cercato di contattare i funzionari regionali, senza ottenere una risposta. Il nostro errore è stato fatto in buona fede, e comunque gli impegni presi in consiglio comuna- le perché si arrivi al passaggio delle classi della media bilingue alla Dante Alighieri saranno rispettati” ha detto il sindaco. In precedenza ancora l’opposizione aveva proposto una variazione al bilancio con la quale si destinavano 45 mila euro, in parte da avanzo di bilancio ed in parte da somme destinate ad interventi per la viabilità e l’illuminazione pubblica, per un primo lotto di interventi alla Dante Aligheri, in attesa del contributo regionale. “Una sorta di prestito - aveva spiegato il capogruppo Si-mone Bordon - che non vuole togliere risorse ad altri capitoli comunque importanti”. Proposta bocciata dalla maggioranza perché “i soldi arriveranno da altre parti”, (m.o.) Peternel, piccolo borgo nel comune di Drenchia Borghi rurali, nella lista anche altri cinque Comuni Oltre a quella di S. Pietro al Natisone, anche altre amministrazioni delle Valli beneficeranno dei contributi ripartiti dalla Regione in base all’articolo 4 della legge 2/2000. Si tratta di Drenchia (240 mila euro per la riqualificazione dei borghi rurali e delle piazze di Drenchia inferiore, Oznebrida, Lase, Clabuzzaro, Trinco e Trusgne), Pulfero (160 mila euro per il recupero e la riqualificazione dei centri minori e dei borghi rurali), S. Leonardo (480 mila euro per il 7° lotto di riqualificazione dei centri minori, dei borghi e delle piazze) e Stregna (800 mila euro per la riqualificazione dei centri minori e dei borghi rurali). Nel riparto sono rientrati anche Torreano (300 mila euro) e Cividale (600 mila euro). Pismo iz Rima Stojan Spetič Italijani radi tolmačijo sedanje dogajanje v luči lastne zgodovine. Padec Berlusconija po skoraj dvajsetih letih vladanja in nastop tehnične vlade Maria Montija nekateri primerjajo s 25. julijem 1943, drugi pa s 25. aprilom 1945. V prvem primeru je dvorna zarota znotraj samega režima odstranila Du-ceja in ga nadomestila z Badogliom, ki je razglasil, da se “vojna nadaljuje”. In se je res. V drugem pa je zmagovit protifašistični odpor ob pomoči zaveznikov osvobodil Italijo, Duceja in njegove sodelavce pa so obesili sredi Milana. Kako naj vzporejamo dogodke? Zgodil se je 25. julij, toda javno mnenje praznuje, kakor če bi prišlo do osvoboditve. In vendar so tu velike razlike. Berlusconija niso obesili, saj je živ in zdrav ter s svojo polovico parlamenta močno pogojuje Montijevo vlado in ji žuga, naj si ne privošči obdavčitve velikih premoženj ali finančnih poslov. Druga polovica parlamenta, bivša levosredinska opozicija, prav tako skuša pogojevati Montijevo vlado, čeprav ve, da ne sme napenjati vrvi. Edini adut, ki ga ima v rokah, je spoznanje, da bi v primeru predčasnih volitev gotovo zmagala in prevzela krmilo oblasti. Poleg tega mora tudi brzdati sindikate in mladino, ki je ob protestih že okusila udarce policijskih palic. Berlusconiju in desnici pa se splača se potuhniti in čakati, da bodo Montijevi napovedani ukrepi krčenja socialne države in pravic delavcev vzbudili v javnosti dovolj nezadovoljstva, prekinili medene tedne in vlado postavili v drugačno luč. Tako Vitez lahko spet računa na uspešno volilno kampanjo preko svojega nedotaknjenega televizijskega imperija, polno sladkih obljub o manjših davkih in milijonih delovnih mest. Saj bi umazane posle drastičnih rezov socialne države že opravila vlada, do katere je desnica čedalje bolj hladna in v svo- jih izjavah celo kritična. Poglavje zase je Severna liga, ki ima sedaj poldrugo leto časa, da iz opozicije spet pridobi položaje, kijih je izgubila v dolgih letih zvestega služenja Vitezu in njegovemu dvoru. Ni naključje, da spet sklicujejo celo “parlament Padanije” in na ves glas govorijo o njeni samostojnosti. Montiju ne ostane drugega, kakor da nadaljuje z delom, ki so mu ga naročili. Njemu ne bo treba na volitve, saj je dosmrtni senator. Prvo je vsekakor srečanje z velikima evropskima sponzorjema - Angelo Merkel in Nicolasom Sarkozyjem, ki mu bosta gotovo opisala pričakovanja svojih držav o italijanskih ukrepih za vnovični vzpon gospodarske rasti in brzdanje družbene potrošnje, saj sta to edina recepta bančnih in finančnih mogotcev, ki obvladujejo sedanjo EU. Osebno sem prepričan, da se v Evropi bije prava vojna za prevlado. Rušijo se vlade, menjujejo večine, ljudstva se potiskajo v revščino. Vse to se dogaja v imenu zagonetne besede “spread”, razlike med privlačnostjo nemških in naših posojil. Ko ne odločajo parlamenti, pač pa anonimni borzni operaterji in špekulanti. Slovenske stranke na levi, na desni ali na sredini? Na predčasnih slovenskih državnozborskih volitvah 4. decembra se za izvolitev v parlament potegujejo kandidati dvajsetih stank oziroma gibanj. Nekatere stranke bodo sicer nastopile samo v določenih okrajih, večina pa je s svojimi listami prisotna na celotnem državnem ozemlju. Kljub velikemu številu strank pa v slovenskem političnem prostoru ni izrazitih ekstremov niti na levi niti na desni, saj povsod prevladuje zmerni pluralizem in se vsi gnetejo blizu sredine, kot ugotavljata novinarja slovenskega dnevnika Delo. V Sloveniji se stranke tradicionalno uvrščajo na leve oziroma desne na podlagi različnih gledanj na teme kot so prosti trg, socialne zadeve, odnos do NOB in Cerkve, manjšine in podobno, marsikje pa je slika zabrisana oziroma se stranke pri nekaterih vprašanjih uvrščajo na en pol, pri drugih pa na drugega. Tako SNS zase pravi, da ni ne na levi ne na desni oziroma, da se uvršča na levo, ko gre na primer za vprašanje NOB ali pravice do splava, pri gospodarskih vprašanjih pa na desno. LDS sebe uvršča v sredino, a je bila pri vprašanjih izenačitve pravic istospolnih parov (tudi posvojitve) zagovornica stališč “levice”. Pri tem so bili na nasprotni strani NSi, SLS (oboji se uvrščajo v desno sredino) in SDS (zmerni konservativci). Pri TRS in Listi Virant se nikakor ne želijo pozicioni-rati, sam Virant se na primer zavzema za konec delitve na levo in desno. Zares, Desus, SD in Pozitivna Slovenija zase pravijo, da so levičarske stranke. Čeprav se stranke, pa tudi volivci, po Evropi, pa tudi pri nas in v Sloveniji, še vedno identificirajo s pojmoma poli- Slovenski državni zbor tične »levice« in »desnice«, sta to v politični teoriji precej zastarela pojma. Tradicionalno ljudje in politične stranke na levi verjamejo v enakost in zagovarjajo eno od oblik socializma. Na desni verjamejo v svobodo in zagovarjajo eno od oblik kapitalizma prostega trga. Na sredi so liberalci, ki verjamejo v mešanico enakosti in svobode, zato zagovarjajo eno od oblik kapitalizma socialne države. Takšno politično geometrijo kaže tudi evropski parlament, ki se deh na Evropsko ljudsko stranko, umeščeno na desno sredino (v Slovenji so njene članice SDS, SLS in NSi), na levi sredini je Stranka evropskih socialdemokratov (SD), na sredini pa Evropska liberalnodemokratska stranka (članici LDS in Zares). Takšna delitev pa je zelo omejujoča. Kar zadeva slovenske notranjepolitične razmere, pa strokovnjaki ocenjujejo, da čeprav je bil strankarski sistem v Sloveniji od leta 2004 po svoje dvopolen, tekmovanje ni bilo nikoli skrajno zaostreno. Slovenski sistem pa vsekakor velja za enega najmanj polariziranih med posociahstičnimi strankarskimi sistemi. Stranke so se v zadnjih dvajsetih letih v glavnem prilagajale pričakovanjem volivcev, da se bo socialna država ohranjala, globalna gospodarska in finančna kriza pa bi morala zdaj stvari nekoliko spremeniti. Ker bo treba nujno omejiti državni proračun, bodo vse stranke morale sprejeti tudi manj socialne zakone, torej se bo slovenski strankarski sistem v celoti pomaknil v desno, ideološka ločnica levo-desno pri določenih tematikah, kot so vrednotenj e zgodovine, pravice manjšin, družina in podobno pa bo vsekakor ostala. kratke.si Chi spenderà di più per la campagna elettorale? Tra i partiti che concorrono a livello nazionale i democratici di Janez Janša (SDS) e Pozitivna Slovenija di Zoran Jankovič sono quelli che in base ahe proprie possibilità finanziarie potrebbero spendere di più durante la campagna elettorale. Per legge la spesa massima consentita è di 680.000 euro. La lista Virant ha dichiarato che si limiterà a 100 mila euro, LDS e Desus a 250.000 euro e SD a 340.000 euro, SLS prevede una spesa di circa 350.000 euro. Ritardi nella documentazione, la Slovenia perderà dei fondi Ue L’Unione europea ha destinato aha Slovenia ben 449,6 milioni di euro per l’ammodernamento del sistema ferroviario (di cui 230 per il secondo binario tra Koper e Divača). A causa dei ritardi nella preparazione deha documentazione necessaria però, la Slovenia non potrà utilizzare tutti i fondi previsti fino al 2013. La documentazione è in fase di preparazione già da dieci anni, ma mancano ancora dei permessi fondamentali e l’inizio dei lavori sembra sempre più lontano. Mura, Drava e Donava riserva della biosfera Unesco nel 2013? Il territorio su cui scorrono i fiumi Mura, Drava e Donava potrebbe essere dichiarato già nel 2013 riserva transnazionale della biosfera Unesco. È questo l’obiettivo di alcune organizzazioni non governative provenienti da Austria, Ungheria, Slovenia, Croazia e Serbia. La richiesta di istituzione è stata già firmata anche dai ministri dell’ambiente dei cinque paesi attraversati dai fiumi citati. Sarebbe la prima riserva della biosfera al mondo che cohega ben 5 paesi. Da quest’anno lezioni di sloveno anche a Graz nella Stiria austriaca Da ottobre 24 bambini e ragazzi tra i 6 e 14 anni studiano un’ora alla settimana la lingua slovena in una scuola di Graz che, su iniziativa dei genitori e del circolo culturale sloveno Člen 7, ha messo a disposizione le aule per tre ore settimanali ed ha anche trovato l’insegnante. La casa editrice Celovška Mohorjeva družba ha invece regalato ai bambini più piccoli il libro di testo “Pozdravljene, besede!” che permetterà loro di imparare a scrivere e leggere in sloveno. Un riconoscimento al percorso tematico storico di Kobarid È stato dichiarato il più bel percorso tematico della Severna Primorska nell’ambito del concorso La mia terra - bella ed ospitale. Il percorso collega le bellezze naturali del Posočje con la storia e le tradizioni locali. Parte nel Kobariški muzej, prosegue verso l’ossario italiano, il Tononcov grad, passa per le trincee della grande guerra ed accanto alla cascata Kozjak e si conclude nel museo della Latteria Planika. Nel Posočje sperano che possa vincere anche a livello nazionale. -Aktualno-------------------------------------------- Zaradi “protislovenske” uporabe sredstev za zaščito slovenske manjšine SKGZ in SSO poslala protestno pismo komisarju gorske skupnosti Tirelliju Deželni svetnik Igor Gabrovec vložil interpelacijo predsedniku Dežele FJK Tondu Sreda, 23. novembra 2011 “List Naš Duom, ki ga je oktobra izdala občinska uprava v Srednjem, je po svoji vsebini v nasprotju z deželnim zakonom za Slovence 26/2007, državnim zaščitnim zakonom za slovensko manjšino 38/2001 in odlokom predsednika republike, ki določa območje, na katerem se izvaja zaščitni zakon in ki zaobjema tudi občino Srednje, ter s samim občinskim statutom, ki predvideva promocijo krajevnega slovenskega narečja”. Tako sta zapisala predsednika Videnških odborov SKGZ in SSO Luigia Negro ter Giorgio Banchig 3. novembra v pismu izrednemu komisarju Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda Tiziani Tirelliju, in v vednost deželnemu odborniku Eliu De Anni in funkcionarju Giuseppu Na-poliju, ko sta ugotovila, daje Občina Srednje sporni list izdala s sredstvi, ki so v skladu z deželnim zakonom za Slovence namenjena za promocijo režij anščine in drugih slovenskih krajevnih narečij videnske pokrajine. Predsednika pokrajinskih odborov krovnih organizacij sta med drugim opozorila komisarja Tirellija, da sam Predsednika SKGZ in SSO sta upravičeno zahtevala, da se sestava eventuelnega slovarja in slovnice poveri priznanim ekspertom; desno slovarček na listu Naš duom župan Veneto v svojem uvodniku poudarja, da slovenski jezik in kultura nimata nič skupnega s sredenjskim teritorijem, to pa počne preko publikacije, za katero je dobila finančni prispevek iz sklada za zaščito slovenske manjšine. Poleg tega pa je glasilo izraz le politične večine in promovira le delo nekaterih krajevnih združenj. Zato sta Luigia Negro in Giorgio Banchig komisarja Tirellija pozvala, naj prekliče prispevek, ki je bil občinski upravi dodeljen za izdajo lista Naš Duom. Predsednika pokrajinskih SKGZ in SSO pa je presenetil tudi komisarjev odlok z dne 11. oktobra 2011, ki zadeva projekte, ki bodo v tekočem letu prav tako deležni prispevka na podlagi deželnega zakona za Slovence. Med temi je projekt s skupnim stroškom 36.500 evrov, ki med drugim predvideva tudi pripravo italij ansko-ne-diškega slovarja in nediške slovnice. S tem v zvezi sta predsednika opozorila, daje Odbor Pro Clastra iz Podu-tane leta 1999 in 2000 v sodelovanju z Univerzo v Firencah že izdal italij ansko-nadiški slovar oziroma slovnico krajevnih govorov, ki se uporabljajo v Nadiških dolinah. Poleg tega pa je preko spleta omogočen brezplačen dostop do italij ansko-nadi-škega ter nadiško-italijan-skega slovarja in slovnice na-diškega narečja, ki ju je pripravilo združenje Lintver. Predstavnika slovenskih krovnih organizacij zato ne razumeta, zakaj so potrebne dodatne investicije za pripravo jezikovnih pripomočkov, ki že obstajajo, po drugi strani pa je premalo sredstev za društva, ki s konkretnimi pobudami na kulturnem področju skrbijo za promocijo krajevnih jezikovnih različic, in to povsem v skladu z zakonom. Če pa omenjenega odloka ni mogoče preklicati, si Luigia Negro in Giorgio Banchig nadejata, da bo priprava omenjenih slovarja in slovnice poverjena strokovnjakom Italijanskega združenj a slavistov in priznanim slovenistom. Komisar gorske skupnosti Tirelli je že prejšnji teden odgovoril na pismo SKGZ in SSO in dejal, da politične Per capire meglio: il vocabolario Le parete che dubbiarne re-imparare ad usare. ..per dare speranza di vita alla nostra lingua. Non bastano i predami par salvarla. Bisogna usarla anche se costa lattea. È soprattutto la nostra lingua che definisce la nostra specifica ed Inconlondibile identità da tutelare con “apposite norme " come recita l'articolo 6 dalla Costituzione repubblicana: norme che attengono al campa della cultura, della lingua, dello tradizioni, doli 'economia, del sociale, delle istituzioni. itpiuije: speranza potardit =sottolineare Oìcrtnal = cotiM'nvrv pose km: particolare ttmliìegà - màv, magagmi poved = detto mi: stirpi1., ceppo obtèunosr=uhhonikmzii henesutre lutait = rinnegare, negare. opravjai: gestire dùpovìedut = tramahiùiri' discono.wiv ponosen: orgoglioso fànnie n = significato podpuora = appoggio sodk'lovanje - collaborazione rad, rodovina = genCrathrie, atdovat = osiunirare spallo io t = appòggio re casata, discendenza usto/) = ingresso, ertomi ìanlit — promuòvere fKfieianje - coiìoca:ior:c skazanje = nninifesuizìone ì/iùti}£ ~ conoscenza X$eofirijfiéà), ubicazione ples - ballo jmeza = legante nioìan - importatile občudovat = awùwe fmjinje—ejaere.vssmi, coscietm rt'u ionia r = pellegrina ■q >> li X (qui: nazionali') ncohamott = insidia, difficoltà. pisarije'ss grafìa družbo = società, commi ito avversità povìadhtco - detto bromšnja —fratellanza, comunità l'adoi'ìeduost ~ curiosità ’preguor = proverbio ptirìioilitosf = futuro se xpualmt = ricordarsi umišijova = fantazija - fantastu parhodnik = predecessore "godita = anvnìmetito skuzanje = manifcsiozkmt' un tenuto yuisnjmu = ricordo štoriska - storica ocene dejavnosti Občine Srednje niso v pristojnosti uprave, ki jo vodi izredni komisar. Glede odloka o projektih financiranih s sredstvi iz člena 22 deželnega zakona za Slovence pa je poudaril, da ima gorska skupnost le vlogo posrednika, ki Deželi FJK predstavi prošnje za prispevek, tako kot jih sestavijo občinske uprave. O financiranju posameznih projektov pa odloča deželna uprava. Komisar Tirelli je v svojem odgovoru tudi pojasnil, da so predvideni stroški za izdajo slovarja in slovnice 9.500 oziroma 4.000 evrov, medtem ko skupni znesek 36.500 evrov vključuje tudi druge dejavnosti, kijih bodo izvajale občinske uprave, ki so predstavile skupno prošnjo. Komisar Tirelli pa je še dodal, da se strinja, da bi morala biti morebitna priprava slovarja in slovnice poverjena strokovnjakom na jezikovnem področju. Financiranje lista, v katerem se zagovarja stališče, da na Videnskem ni Slovencev, s sredstvi namenjenimi zaščiti slovenske manjšine v naši deželi, je zbodlo tudi deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca, ki je predložil interpelacijo predsedniku deželne uprave Renzu Tondu. “Deželna uprava naj preveri namembnost, verodostojnost in skladnost z zakonskimi postavkami vseh projektov, ki so deležni finančne podpore na podlagi 22. člena deželnega zakona za slovensko manjšino,” poziva slovenski deželni svetnik, ki se sprašuje, kako je sploh mogoče, da so sredstva, ki so izrecno namenjena slovenski manjšini, nakazana za odkrito protislovensko delovanje. S svojo interpelacijo Gabrovec tudi poziva predsednika Dežele, naj poseže pri komisarju gorske skupnosti, ki deli omenjena deželna sredstva za to, da se bo pri tem strogo upoštevalo zakonske postavke in namene, ki so povsem jasni in torej ne dovoljujejo domišljavih interpretacij. Glede na to, da so nekatere občinske uprave tudi letos zaprosile za finančno podporo projektom, ki so prav tako vprašljive in nepotrebne narave, kot so priprava italij ansko-nediške-ga slovarja in nediške slovnice, bi bilo po Gabrovčevem mnenju treba zamrzniti oziroma preklicati že odobrena sredstva. V kulturnem domu v Bovcu 26. novembra Skalarjev dan V kulturnem domu v Bovcu bo v soboto, 26. novembra, Skalarjev dan. V mali dvorani bo ob 16. uri pogovor z novinarko in bivšo evropsko poslanko Mojco Drčar-Murko ter zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem na temo »Rapalska pogodba, Osimski sporazumi, združena Evropa in kaj lahko zgodovina doda k aktualnim odnosom v tem delu Evrope«. Sledil bo ob 19. uri v veliki dvorani Ite Reine kulturni program, ki ga bodo sooblikovali Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec in recitatorji kluba Mladih Tigrovcev. Pozdravna nagovora bosta imela Marjan Bevk, predsednik društva TIGR, in Rok Uršič, predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid in Tolmin. ^ Un incontro su Ferdinando Pascolo, protagonista della Guerra di Liberazione Venerdì, 2 dicembre, alle ore 18, presso le scuole medie di Faedis si terrà un incontro sul libro »Che strano ragazzo« di Ferdinando Pascolo “Siila”. La manifestazione, organizzata con il patrocinio del Comune di Faedis e del-lTstiuto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia, vuole contribuire alla conoscenza dei fatti che hanno caratterizzato gli anni più duri della nostra storia recente e per far conoscere un uomo che, “pur assumendo un ruolo da protagonista nella Campagna di Russia prima e nella Guerra di Liberazione poi, non ha mai ucciso nessuno e ha salvato chi pote-, va, senza badare al colore delle divise o delle bandiere”. , Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. Rok za prijavo zapade 15. decembra, natečaj pa je namenjen vsem tistim, ki so svoja dela zagovarjali v preteklem študijskem letu 2010/11. V preteklih letih seje širši javnosti tudi s pomočjo urada predstavilo kar nekaj posameznikov, ki so dodali svoj del pri raziskovanju slovenskega izseljenstva in zamejstva. Celoten razpis je objavljen tudi na spletni strani: http://www.uszs.gov.si/nc/si/medijsko_sre-disce/novica/article/737/2283. brevi.it L’evasione fiscale in Italia vale il 18% del Pii Tra le varie imposte, quella più evasa è l’iva che arriva al 36%, un tasso inferiore solo a quello della Spagna. Per quanto riguarda l’evasione totale in rapporto al Pii invece l’Itaha nella graduatoria internazionale è seconda solo alla Grecia. Lo ha affermato il presidente della Corte dei Conti, Luigi Giam-paolino, in un’audizione in commissione finanze del Senato. Giam-paolino ha sottolineato anche che la pressione fiscale effettiva salirà, arrivando al 44,8% nel 2013. Tasse universitarie troppo alte, l’ateneo di Pavia deve rimborsare Il Tar di Milano ha confermato che gli iscritti pagano più di quanto previsto da una legge del 1997 che stabilisce che le tasse universitarie non possono superare la soglia del 20% del finanziamento pubblico ricevuto dallo Stato, cioè del Fondo di finanziamento ordinario degli atenei. L’Università degli studi di Pavia dovrà rimborsare l’eccedenza a tutti gli studenti per un totale di 1,7 milioni di euro, ma in almeno una ventina di altri atenei le tasse sforano il tetto imposto dalla legge. Fare affari e impresa in Italia, la fiducia è molto bassa Mongolia, Zambia, Albania, Marocco hanno più attrattiva delTItalia per chi deve avviare un'impresa. La severa pagella è della Banca Mondiale che ha recentemente pubblicato il rapporto 2012 «Doing Business in a more transparent world». Lo studio valuta la cornice normativa entro cui si muovono le imprese e ci vede alT87esimo posto su 183 Stati (l'anno scorso eravamo all'83esimo posto). Il paese in cui è più facile investire è Singapore, in Europa il Regno Unito (al 7. posto). Il »modello Pomigliano« esteso a tutto il gruppo Fiat La Fiat ha annunciato la disdetta di tutti gli accordi sindacali e «delle prassi collettive in atto» in tutti gli stabilimenti italiani dal primo gennaio 2012, quando uscirà anche dalla Confindustria. Viene così formalizzata l'estensione del cosiddetto »modello Pomigliano« del contratto aziendale del Lingotto al resto dei lavoratori italiani dell'auto (sono 72.000). La CGIL ha definito la scelta destabilizzante ed ha chiesto un intervento al governo: »Chieda il piano a Marchionne«. Con le nuove etichette finalmente la carta d’identità dei cibi Percentuale di grassi, zuccheri, sali, carboidrati: sarà tutto rigorosamente scritto, in modo chiaro, trasparente e leggibile, sull’etichetta dei prodotti alimentari. Lo prevedono le nuove norme del Regolamento comunitario, pubblicato il 21 novembre sulla Gazzetta ufficiale deH’UE. Inoltre si avrà la garanzia del paese di provenienza e dell’eventuale presenza di allergeni. Sull’etichetta insomma ci sarà la vita dell’alimento dal momento della coltivazione/allevamento alla produzione. Sreda, 23. novembra 2011 La sede della Comunità montana n-r v L’accordo sottoscritto da tre Comunità montane Classificazione acustica, in arrivo i piani comunali Con la firma dei vari rappresentanti degli enti interessati, Comunità Montana della Carnia, del Torre-Natisone-Collio e Comunità Collinare del Friuli, è stato siglato l’accordo per la redazione del Piano Comunale di Classificazione Acustica (PCCA) in forma associata al fine di condividere procedure e modalità di lavoro, incrementando la professionalità in materia e sfruttando la economia di scala nei rapporti tra enti. In tal modo la Comunità Montana del Torre Natisone Collio si farà carico di predisporre i Piani di zonizzazione dei territori comunali del comprensorio (pari a 25 comuni) suddividendo le aree del territorio comunale in zone ove la soglia massima di rumore è definita a priori. In altri termini se l’area ove è prevista la realizzazione di una scuola non è compatibile con la soglia di rumore causata da una strada di grande traffico, o si realizza la scuola in un altro sito o addirittura si sposta quest’ultima. I Piani di zonizzazione acustica diventeranno infatti parte integrante degli strumenti urba- nistici vigenti sul territorio. Nello specifico le tre Comunità montane, ognuna in funzione delle proprie competenze e risorse, si impegnano a costituire un gruppo di lavoro che, in sintonia con gli organi competenti in materia, definisce le modalità e le procedure standard da seguire e collabori nell’individuazione di soluzioni tecniche condivise. Oltre alla predisposizione dei piani, l’accordo porta alla realizzazione di un sistema informativo coerente e standardizzato per l’intero territorio in questione, che permette l’aggiornamento dinamico nel tempo, interpretabile anche per fini gestionali, programmatici, progettuali e di monitoraggio territoriale. Prevenzione frane, dalla Regione fondi alle Valli Un investimento complessivo di circa 700mila euro per la sorveglianza di una serie di frane che riguardano 14 comuni del Friuli Venezia Giulia. E il provvedimento adottato la scorsa settimana su proposta del vicepresidente Luca Ciriani. Tra le assegnazioni minori ci sono 30 mila euro che andranno a otto comuni (tra questi Taipana, Savogna, Prepotto e Drenchia) per la manutenzione di una serie di opere paramassi. ZELENI , LISTI # Ace Mermolja Pozdrav knjižnemu sejmu V Ljubljani se bo ta teden odvijal tradicionalni knjižnji sejem. Od srede do nedelje se bo Cankarjev dom napolnil s pulti polnimi knjig. Svojo knjižno bero bodo predstavili veliki (teh je le nekaj) in mali (teh pa je mnogo) založniki. Razstavljene knjige bodo spremljale številne prireditve, kot so debatne kavarne, srečanja z avtorji, tiskovne konference, nagrajevanja in še marsikaj. Knjižnji sejem je pomembna prireditev, ki jo spremljajo običajne kritike: premalo je selekcije, za Slovenijo je preveč naslovov, čemu toliko malih založb itd. Doslej je obiskovalcem sejem ponujal količino in v njej si je moral vsakdo izbrati kakovost ali vsaj to, kar ga zanima. Treba pa je vedeti, da je založništvo podobno ribolovu: vreči moraš več vab, da ujameš pošteno ribo. Obenem je sejem, tudi noen dokaz navezanosti malega naroda, kot smo Slovenci, na knjigo. Verjetno bi primerjave z veliki državami, kot so Nemčija, Francija, Italija in druge, dokazale, da smo Slovenci maniakalno vezani na tiskano besedo. Verjetno je ponudba daleč večja od povpraševanja, vendar smo se Slovenci konstituirali kot narod s knjigo in s pisavo. Brižinski spomeniki so nam prinesli na tablo vpisane slovenske besede. Trubar in naši protestanti so se poslu-žili Gutenbergove iznajdbe in podarili Slovencem prve tiskane knjige. Z zbirko pesmi natisnjenih v malo prodani knjigi nas je kot moderni narod dejansko konstituiral pesnik France Prešeren. Z mohor-jankami in poljudnimi knjigami so se naši pradedje učili branja, pisanja in slovenskega jezika, saj je vsakdo poznal le svoje narečje. Slovenci ljubimo tiskano besedo, med sodobnimi tehnološkimi iznajdbami, ki lahko odražajo našo kulturo, misel in značaj, bi uvrstil na prvo mesto iPad. Vanj lahko zapisujemo misli in čustva, z njim lahko beremo. V branju in s pisavo smo narod, ki gre od Brižinskih spomenikov do Trubarja in danes do čudežne elektronske tablice. Lahko bomo še pisali, I Pad pa ne bo nadomestil užitka, ki ga dajejo papir vezan v platnice in črke na njem. Kriza bo kvečjemu zmanjšala obseg knjižnih sejmov, mali in veliki založniki pa se bodo še naprej trudili, da bodo tiskali knjige in jih razstavili na sejmu. V Ljubljano so odpeljale svoje težke papirnate zaboje tudi pomembnejše založbe Slovencev v Italiji. V skupnem prostoru bodo, kot to delajo že nekaj let, predstavile svojo žetev Založništvo tržaškega tiska, tržaška založba Mladika in Založba Novi Matajur z Galebom, z Galebovim dnevnikom in z dvema knjigama. Goriška Mohorjeva družba nastopa tradicionalno z mohorjan-kama iz Celja in iz Celovca, kar ima seveda svojo logiko. “Zamejstvo” bo organiziralo v Ljubljani kar nekaj prireditev, predstavitev, srečanj z avtorji in debat. Če pregledamo letošnjo knjižno bero založb iz Trsta, Gorice in Čedada, jo lahko ocenimo kot bogato in kakovostno. Vse knjige pod skupno streho bi pomenile za slovenske razmere srednje veliko založbo, nedvomno bi bila med večjimi. Združevanje verjetno, kljub temu, še ni aktualno, je pa dejstvo, da zamejske založbe med sabo sodelujejo, predvsem ZTT in Mladika, in to zlasti na področju knjižne promocije. Dokaz sodelovanja je skupen nastop v Ljubljani, kot so posrečena srečanja ob kavi, ki se redno odvijajo v sredah zjutraj v Tržaški knjigarni. Nadaljnja stopnja sodelovanja bi lahko bili zahtevnejši načrti, ki jih posamezne založbe same ne zmorejo. Nekaj skupnih knjig bi bilo vsekakor modro dejanje in bi nikomur ničesar ne odvzelo, ampak bi samo dodalo. Sicer pa ostaja med Slovenci v Italiji knjiga izjemno pomembna kulturna dejavnost, saj pomeni knjiga besedo, branje in še pred tem ustvarjanje in pisanje. Pomeni tudi ponudbo tistim ljudem, ki se drugače ne udejstvujejo prireditev. Skratka, pomeni marsikaj, obenem pa je jasno, da je založništvo, veliko ali malo, podjetje in v tem smislu mora odgovoren založnik delovati. Konec koncev so sprejemljive bilance jamstvo, da bodo knjige še izhajale. Zaključil bi z malo manj veselo pripombo. Med Slovenci v Italiji je jedro bralcev tradicionalno v smislu, da že dolga leta kupujejo knjige, berejo, se informirajo in se izobražujejo. Sumim, da mlajši, vsaj lep del njih, izgubljajo to bistveno navado. Sam si ne predstavljam, kako bi lahko brez branja vsaj približno razumeval svet, v katerem živim. “Dežela naj razdeli prevode italijanske ustave in deželnega statuta tudi v treh manjšinskih jezikih” Predsedstvo deželnega sveta FJk bo v sodelovanju z deželnim šolskim ravnateljstvom razdelilo šolam lepo število izvodov publikacije, ki vsebuje besedilo italijanske ustave, deželnega statuta in še nekaj s tem vezanih koristnih informacij v italijanskem jeziku. Vest je razširil sam predsednik deželnega sveta Maurizio Franz, na katerega sta zato deželna svetnika Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) in Igor Kocijančič (SKP - Mavrična levica) naslovila zahtevo, naj spoštuje stvarno večjezičnost in večkulturnost tega teritorija. Pismo sta naslovila tudi na deželno šolsko ravnateljico Danielo Beltrame. “Ta načela so navsezadnje zaobjeta tudi v sami ustavi in v deželnem statutu, deželni svet je v minulih letih sprejel tri zaščitne zakone, ki so namenjeni varstvu in promociji priznanih jezikovno-narodnih skupnosti Slovencev, Furlanov in Nemcev” sta v pismu poudarila slovenska deželna svetnika in še posebej izpostavila dejstvo, da Slovenci razpolagamo tudi s šolami s slovenskim učnim jezikom. Zakaj potem publikacija izključno v italijanščini? Kakšno je sporočilo o (ne)enakopravnosti različnih jezikov in kultur, ki so sestavni del naše deželne stvarnosti? Spričo povedanega deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič zahtevata, naj predsedstvo deželnega sveta poskrbi za objavo in delitev zanimive publikacije tudi v treh manjšinskih jezikih - ali preprosto v poenoteni šti-rijezični verziji. Fino al 27 novembre su iniziativa dell’Ambito Distrettuale Infanzia e adolescenza, una settimana sul diritto alla libertà di pensiero Lo sport contro il diabete’, tre serate a Pulfero Si chiama ‘Lo sport contro il diabete’ l’iniziativa promossa dal Comune di Pulfero, su proposta dell’associazione cividalese ‘Se uniti, famiglie comprese, possiamo vincere il diabete’, che ha l’obiettivo di informare e sensibilizzare la popolazione circa i rischi connessi con questa diffusa patologia. Si tratta di tre serate che avranno luogo, con la collaborazione della Amatori Calcio Reai Pulfero, della Pro loco Natisone e del Gruppo sportivo Alpini, il 25 novembre, il 2 e 9 dicembre, alle 20, nella sala consiliare. A illustrare i benefici dello sport contro il diabete saranno il dottor Giacomo Bo, il professor Pierdomenico Massimo e la dietista e nutrizionalista presso l’unità di dia-■ betologia dell’Ospedale di Udine, Marina Armellini. ■ L'Ambito Distrettuale del Cividalese organizza anche quest’anno la ‘Settimana per la promozione dei diritti dell’infanzia e dell’adolescenza’. L’iniziativa, che ha preso il via domenica 20 e si concluderà domenica 27, è un’occasione di promozione di una cultura a favore dell’infanzia ed opportunità di un reale esercizio dei diritti da parte dei bambini, dei ragazzi e dei giovani del nostro territorio, di testimonianza e raccolta di esperienze significative. Partendo dai principi generali dettati sia dalla Dichiarazione universale dei diritti umani che dalla Convenzione Onu sui diritti dell’infanzia, l’attenzione degli eventi programmati si focalizza su un tema/diritto in particolare, concordato con i gruppi giovanili. Quest’anno il tema è quello del diritto alla libertà di pensiero ed espressione declinato in tutte le sue forme. L’iniziativa è inserita all’interno di una progettualità più ampia, che riguarda il progetto ‘I luoghi dell’aggregazione giovanile’. L’approccio utilizzato che prevede, oltre all’attività diretta di intervento rappresentata dai gruppi e dalla formazione, quella di riflessione ed elaborazione delle esperienze, ha permesso in questi anni di organizzare gli eventi con la collaborazione e partecipazione attiva dei gruppi giovanili. La settimana dei diritti ogni anno persegue, inoltre, l'obiettivo di coinvolgere diverse risorse e realtà del territorio e rappresenta non solo un evento, ma la possibilità di dare visibilità al grande lavoro compiuto quotidianamente dalle scuole, associazioni, gruppi giovanili che, partendo da punti di vista ed esperienze diverse, dimostrano che è possibile il confronto, la collaborazione, la condivisione di esperienze e la realizzazione di momenti insieme. Per quanto riguarda il programma di quest’anno, domenica 20 a Villa Florio a Buttrio è stata inaugurata una mostra allestita con gli elaborati dei bambini e delle bambine, dei ragazzi e delle ragazze delle scuole dell’infanzia, primarie e secondarie di I grado di tutto il territorio dell’Ambito e dei gruppi giovanili. Sabato 26 novembre, alle 9, al Ristori di Cividale andrà invece in scena la rappresentazione “Sento, penso, parlo anche tu sei libero di farlo’, presentazione delle riflessioni sul diritto di libertà di pensiero ed espressione a cura di alcune realtà giovanili e di alcune scuole secondarie di I e II grado del territorio. Sreda, 23. novembra 2011 s prve strani Zaščita in vrednotenje toponimov imata številne implikacije: geografske, zgodovinske, družbeno-kulturne in tudi turistično-ekonom-ske. Čedajsko-špetrski posvet se je osredotočil na dva sklopa vprašanj: na odnos med toponimi in identiteto (manjšinskih) skupnosti ter na njihovo pravno zaščito in posledično jezikovno politiko tako v teoriji kot v praksi. Znamenje jezikovne pripadnosti Identiteto posameznika ali skupnosti, je dejal prof. Vermondo Brugnatelli v svojem uvodu v posvet, opredeljujejo številni dejavniki, med njimi je jezik najmočnejši. Imena krajev so še zlasti v stičišču različnih jezikovnih skupnosti znamenje etnične in jezikovne pripadnosti. Značilnost toponimov je, da predstavljajo dragoceno zgodovinsko in kulturno dediščino ter opozarjajo na razvoj jezika, živijo pa avtonomno življenje v okviru jezikovnega sistema, zato je včasih tudi težko natančno opredeliti njihov izvor. Soglasje skupnosti Pomembno pa je dejstvo, da toponimi temeljijo na soglasju skupnosti, kijih sprejema in uporablja. Tako kot dokazujeta zgodovina prejšnjega stoletja z vsiljenim preimenovanjem krajev pa tudi kasnejša nacionalistična politika, so toponimi razlog sporov in hudih konfliktov. Ob vrednotenju zgodovinskih toponimov pa se v sodobni družbi pojavljajo novi problemi, saj se novi toponimi množijo, njihovo oblikovanje pa se je od govorcev in skupnosti preneslo na krajevne uprave in druge inštitucije. Od tod potreba po njihovem normiranju in standardizaciji. v v Pomeben posvet o toponomastiki in jezikovni politiki v Čedadu in Spetru Toponimi, dejavnik identifikacije in znak uradnosti jezika manjšine I SE' '■ Če je res, da se je tudi na področju varstva manjšin zakonodajalec lotil vprašanja uveljavljanja toponimov, je zakonodaja ohlapna in nedorečena in to tudi zunaj italijanskih meja, je povedala prof. Valeria Piergigli. V njej so med drugim tudi ostanki iz fašističnega režima, kot v primeru Južne Tirolske, kjer se občasno konf-liktualnost dviguje, je dodala. Vsekakor zakon 482 predvideva, da je na območjih, kjer so naseljene jezikovne manjšine, ob italijanskem tudi izviren naziv kraja, pravilnik zakona pa določa enako dostojanstvo za oba jezika, kar se mora odražati na tablah. Pojav dvojezičnih tabel pred furlanskimi vasmi, je dejal William Cisilino, sega v sedemdeseta, osemdeseta leta, volja krajevnega prebivalstva in krajevnih uprav se je torej pokazala mnogo let pred sprejetjem zakona za zaščito manjšin 482/ 1999. To področje je Dežela FJK sanirala in normirala leta 1996 v zakonu štev. 15, kije dokončno rešil tudi vprašanje uradne pisave furlanšči-ne. Leta 2000 je sledil nov deželni zakon, ki določa, da morajo biti table v skladu s prometnim zakonikom, torej določene barve, velikosti, tiska in podobno. Primer dežele FJK Cisilino, ki je poudaril “popolnost” deželne zakonodaje, ki ščiti toponoma-stiko vseh manjšinskih jezikov in tudi venetskih govorov, seje lotil tudi vprašanja dvojezičnih in trojezičnih tabel, ki so kapilarno prisotne na ozemlju dežele FJK. Prometni zakonik, je pripomnil, ne predvideva trojezičnih tabel, a so se kljub temu pojavile tako v Videnški kot goriški pokrajini. Na pripombo, da slednje lahko Prof. Gabriele tannaccaro pozdravlja v imenu SLI (Italijansko jezikoslovno društvo) na otvoritivi posveta v četrtek, 18. novembra, v Čedadu predstavljajo zmedo, je odgovoril, da je to odvisno od togosti prometnega zakonika. Če bi lahko trojezični napisi imeli različne barve ali oblike črk (font), ne bi bilo problema. Enako dostojanstvo za oba jezika V dvojezični toponomastiki v Furlaniji so še številna neskladja in nedoslednosti. Prof. Franco Finco je z diapozitivi pokazal številne primere, kjer je isto ime kraja na tablah napisano različno (Virco: Vuirc, Uerc in Uirc), primere nestrpnosti (in žal so se slike nanašale na zbrisana imena v rezi-janščini) ter nesprejemanje nekaterih uradnih “hiperko-rektnih” oz. knjižnih poimenovanj, ki jih prebivalstvo ne prepoznava in jim zato nasprotuje. Obstajajo tudi napisi, ki niso v skladu z zakonom 482, ki določa enako dostojanstvo za oba jezika. Videli smo primer iz Špetra, kjer je Sarženta napisana v italij anščini z velikimi črkami, z manjšimi pa v slovenščini, kar ni zakonito. Pod okriljem deželne agencije za furlanski jezik Arlef so bili popisani in standardizirani vsi toponimi za furlanske kraje in vasi. V dogovoru s krajevnimi upravami je bil pripravljen seznam “uradnih” imen in leta 2012 bi moral predsednik Dežele FJK Tondo podpisati ustrezni dekret za njihovo uvedbo. Konec koncev gre za varstvo krajevne kulture, dvojezični napisi pa so prvi ali najbolj vidni izraz zaščite neke skupnosti ter dajejo viden pečat uradnosti krajevnim imenom, so poudarili strokovnjaki iz Furlanije. Posvet so uvodoma pozdravili čedajski župan Stefano Balloch, predsednik Pokrajine Viden Pietro Fonta-nini, komisar gorske skupnosti Tiziano Tirelli, predsednik agencije Arlef Lorenzo Zanon, direktor centra za večjezičnost videnske univerze Giorgio Ziffer, predstavnik SLI Gabriele Ian-nàccaro in kot predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo. (jn) Rassegna dì film Friuli natura Con il patrocinio del Comune di Udine ed in collabo-razione con “ilariavaUiprodu-zioni”, Parco Naturale delle Prealpi Giulie e Legambiente di Udine, si svolgerà presso l’Auditorium Toni Menossi (Via S. Pietro 60, Udine) la rassegna di film Friuli natura curata dall’Associazione Dopolavoro Ferroviario Udine e dalla SAF-CAI Società Alpina Friulana Udine. Il programma prevede la proiezione di tre film in tre serate diverse con inizio sempre alle 21. L’ingresso è libero. Ad inaugurare la rassegna il documentario di Giovanna Zorzenon “Laguna friulana”, che verrà presentato al pubblico venerdì 25 novembre. Una settimana più tardi, venerdì 2 dicembre, sarà la volta del Parco Naturale delle Prealpi Giulie che verrà presentato dal suo presidente e sindaco di Resia Sergio Chi-nese e dal direttore dell’Ente parco Stefano Santi. Ultima proiezione in pogramma venerdì 9 dicembre con il documentario “Sopra i ponti e sull’acqua... Il Natisone”. Il film sarà presentato da Magda Minotti e Andrea Marmai. Antonella Bukovaz a Koper Lunedì 28 novembre il Club Culturale di Capodistria invita a un incontro letterario con la poetessa Antonella Bukovaz. Nel corso della serata, che avrà inizio alle 18.30 all'interno del centrale Palazzo Gravisi, Antonella ripropone alcuni dei canti pubblicati nel suo ultimo libro, ‘al Limite’, edito da Le Lettere di Firenze, con letture dal vivo, le immagini video di Paolo Comuzzi e le musiche di Antonio Della Marina. A introdurre la serata è la scrittrice Taja Kramberger, ideatrice dell'evento. L'appuntamento avrà termine con un dialogo tra Antonella e la sound designer polacco-slovena Hanna Preuss con la quale la poetessa di Topolò ha collaborato per il testo teatrale ‘M.O.R.S’. L'incontro ha il patrocinio del Ministero per la Cultura Slovena, del Comune di Ko-per/Capodistria ed è reso possibile dalla Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Capodistria. Da sabato 19 novembre il Museo Friulano di Storia Naturale in collaborazione con la Cooperativa Arteventi di Udine propone un nutrito programma di attività per il pubblico adulto inerenti alla mostra “Hic sunt leones. Esploratori, geografi e viaggiatori tra Ottocento e Novecento. Dal Friuli alla conoscenza dei Paesi extraeuropei”, visitabile fino al 15 aprile 2012 nell’ex Chiesa di San Francesco a Udine. Nobili, religiosi e scienziati sono le personalità che accompagneranno i visitatori della mostra nel viaggio alla scoperta di nuovi mondi. La Cina, il Congo, l’Eritrea, l’India e il Pakistan sono le me- Hic sunt leones, una mostra sugli esploratori friulani Visitabile presso l’ex Chiesa di S. Francesco a Udine fino al 15 aprile te che i protagonisti dell’esposizione hanno raggiunto e hanno studiato, riportando in Italia una messe di dati, di documentazione fotografica e filmata e di reperti. Tre le sezioni della mostra: la prima è dedicata all’esperienza del viaggio; la seconda ripercorre in senso cronolo- gico le spedizioni condotte da friulani verso le Americhe, l’Asia e l’Africa; la terza propone l’esplorazione come occasione di riflessione per tutti. Per prenotare le attività didattiche bisogna contattare la segreteria di Arteventi (345 6454855 o museale@arte- ventiudine.it). La mostra è visitabile dal martedì al venerdì (8:30-12:30 e 15:30-18:00) e sabato e domenica con orario continuato dalle 10.30 alle 18.000. Il costo del biglietto intero è di 8 euro, 4 euro quello del ridotto. Le visite guidate costano ulteriori 3 euro a persona. Priznanja SKGZ in SSO ob Dnevu slovenske kulture 30. novembra zapade rok za vložitev kandidatur za priznanja, ki jih krovni organizaciji Slovencev v Italiji podeljujeta vsako leto na osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture. Predloge z utemeljitvijo lahko vložijo organizacije, društva ter posamezniki in morajo prispeti na deželni sedež ene izmed krovnih organizacij (SKGZ, ul. San Francesco 20, 34133 Trst - SSO, ul. Donizetti 3, 34133 Trst). Priznanja lahko prejmejo ustvarjalci, poustvarjalci in drugi kulturni ali družbeni delavci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obo- gatili kulturno zakladnico ali so s svojim delom na drugih področjih prispevali k uveljavitvi slovenske identitete, kulture in jezika. Priznanja lahko prejmejo tudi društva, ustanove ali skupine ustvarjalcev in poustvarjalcev, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega prispevka. Vsako leto SKGZ in SSO podelita eno ali več priznanj. SKGZ in SSO imenujeta šestčlansko komisijo, ki med prejetimi predlogi izbere uradne kandidature. Uradni predlog mora vsebovati: življenjepis kandidata, podrobne po- datke o delu oziroma opusu, predlaganem za priznanje, z navedbo objave, razstave ali izvedbe; tehtno utemeljitev predloga z ustrezno dokumentacijo (knjiga, katalog, videoposnetek). Komisija svoj izbor sporoči krovnima organizacijama do 31. decembra. SKGZ in SSO morata odobriti predlog komisije in dokončno izbrati nagrajence. Sklepi komisije odobreni s strani obeh krovnih organizacij so dokončni in nanje ni mogoča pritožba. Podelitev priznanj poteka enkrat letno na osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture. ti-iìM-ìp Sreda, 23. novembra 2011 Na levi skupina Silent VJoo Gore, ki je osvojila drugo mesto na festivalu Liet International, spodaj skupina Roiffa Glasba manjšin zelo živa V' V Čedadu koncert Muzike/Musiche s prve strani Na koncertu v Čedadu, ki sta ga organizirala Inštitut za slovensko kulturo in Kulturno društvo Ivan Trinko, v okviru mednarodne pobude Suns - Sclesis di Europe, katere osrednji dogodek je bil finale festivala Liet International 2011, so nastopile štiri glasbene skupine, ki so izraz prav tolikih jezikovnih manjšin. Kot gostitelji so nastopili člani beneške skupine BK evolution, ki so svoj nastop posvetili pokojnemu kan-tavtorju Kekku Bernjaku, čigar 10. obletnica smrti je bila prav prejšnji teden. Sama skupina je namreč začela delovati leta 2007 po pozitivni izkušnji z izdajo prve plošče, kije vsebovala prav Kekkove pesmi. Kasneje se je skupina posvetila lastni produkciji, pesmi pa so napisane v etnorock slogu, besedila pa so v različnih slo- venskih narečjih videnske pokrajine. Poleg beneških glasbenikov so se na odru gledališča Ristori zvrstile še skupine Silent Woo Gore (Udmurtska republika), Rezia Ladina (iz švicarskega predela Enga- din) in Roiffa (iz Laponske). Številna publika, ki jo je v imenu organizatorjev uvodoma pozdravil predsednik Antologija slovenskih pesnikov v Gorici V okviru kulturne manifestacije Ex Border je v nedeljo, 20. novembra v Gorici potekala predstavitev antologije ‘Loro tornano la sera’ (Založba tržaškega tiska), zbornik, ki vključuje pesmi sedmih mladih slovenskih pesnikov: Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Stanka Hrastelj, Jure Jakob, Miklavž Komelj, Gregor Podlogar in Lucija Stupica. O knjigi je spregovoril urednik in prevajalec Miha Obit, nato je Stanka Hrastelj svoje pesmi brala v izvirniku. KD Ivan Trinko Miha Obit, je tako lahko prisluhnila tradicionalnim udmurtskim ljudskim pesmim v sodobni rock različici (skupina Silent Woo Gore - v slovenščini pomeni to “pesem vode” - je osvojila tudi končno 2. mesto na festivalu Liet International), jazzovskim skladbam z besedilom v obliki re-toromanščine, ki jo imenujejo vallader, in tradicionalnim pesmim ljudstva Saami iz Laponske, prepletenim z različnimi glasbenimi zvrstmi od reggae do ska in country glasbe. V okviru mednarodne pobude Suns - Sclesis di Europe, ki jo organizira Deželna agencija za furlanski jezik Arlef, je bil v četrtek, 17. novembra, na sporedu koncert v goriškem Kulturnem domu, v petek, 18. novembra, pa so tudi predstavili knjigo Marca Štolfa o glasbi v manjšinskih jezikih “La mè lenghe e sune il rock (e no dome chel). Friul, Europe”. Dvojezično knjigo (v italijanščini in furlanščini) je izdala zadruga Informazione friulana - Radio Onde Furlane v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino. V svoji knjigi Štolfo z multidi-sciplinarnim pristopom, kije zanj značilen, obravnava tudi vprašanja s področja zgodovine, politike, družbe, jezikovnih pravic, literature in zaščite manjšin, v ospredju pa je vsekakor razvoj glasbe v manjšinskih jezikih. Knjiga vsebuje celo vrsto podatkov in pričevanj, v njej pa Štolfo ne predstavlja samo sodobne furlanske glasbe, temveč tudi tisto drugih evropskih manjšin, pa tudi slovensko (obravnavana je tudi skupina BK evolution) in nemško v Furlaniji. V soboto, 19. novembra, pa so priredili tudi posvet o glasbi in jezikovnih manjšinah. Deset liet po njega smarti pogrešam Kekka pa tud tiste cajte... Tele dni se ob Kekka puno guori an vsi pravejo, de puno manjka, de na more bit, de je šlo mimo že 10 liet odkar ga nie vic, de njega pie-smi šele vsi radi poslušamo, an takuo napri. An je vse ries. Jaz bi se ga rada spomnila na drug način. Rada bi poviedala, kuo mi manjka kotparjateu, kuo mi manjka ga kregat, zak glasba je previsoka an on jo necje znižat, kuo mi manjkajo naši objemi, kar smo veseli an zadovoljni na koncu vsake prireditve spravljali zadnje reči, kuo mi manjka ga čut se menat z Aldam o novih programu an ist, ki jim pravem “odsapnimo se”... Bi rada poviedala, kuo lietni sejmi po vaseh za me niemajo vic okusa brez Kekkove band. Donas, te buj mladi na vedo, ka so nam storli uživat tisti godci brez glasbene izobrazbe... Tuole donas je kar narvic mi manjka. Je ries, de donas imamo puno pridnih godcu, lepuo pripravljenih, an moremo tudi štiet na take tehnične pomoči, ki ankrat jih niesmo še sanjali. Mikrofoni na žvižgejo vic, vse lepuo je spejeno napri an kvaliteta glasbe an petja je visoka. Sigla, ki od-perja naš Senjam Beneške Piesmi, me šele strese ku striela. Ja, je lepuo, pa je dru-gač... Ist, ki sam uživala Sejme od parvega, od začetka, an viern, dost poti smo napravli, se necjem pozabit, kuo so se godci trudil kupe s pieucam za se navast piesmi an akorde, kuo Kekko je popravljau le grede vse inštrumente, ki nieso dielali, kuo je tuole stulu an magično postroju; kuo je bluo težkuo an le grede veselo napravt SBP. Kar se na tuole spomnem, zastopem, de je šlo mbno vic ku 10 liet, šu je mimo cajt od “stare” šuole do glasbene šuole, ki je ries vse spremenila. Kajšan bi mu mi ree, de mi manjkajo sa- muo moje mlade lieta, pa nie samuo tuole. Kar pogrešam jepru tista atmosfera, tista radovoljnost, ki jo donas takuo težkuo najdeš med ljudmi; tist bit nimar pripravljen na kiek novega se naučit; kjer si vie-deu, de vsak ti je lahko kiek pomau an te podučiu. Pogrešam tisto navado dielat vsi kupe, ponižno, brez se pretiekat, samuo za dosežt skupni cilj, ki je bla zmaga za vse. Ja, sem prepričana, de Kekko donas bi imeu še puno za nam dat! Margherita T. - Kronaka----------------------- Kajšan priet, kajšan potle so parsi! do lauree So Alessandra, Elena an Francesco Vsi tarje so kupe hodil v dvojezično šuolo v Spietar. Spoznal so se v vartacu. So bli nimar kupe, vsi tarje so bli pridni an lepuo se učil. Potle vsak je vebrau sojo pot, Alessandra an Francesco sta ostala blizu duoma, v Vidne, Elena je šla pa nomalo buj deleč, v Torino. An seda jih spet kupe ušafamo: vsi tarje, kajšan priet, kajšan potle, so paršli do lauree. Adno lieto od tega (že!) se je vešuolu Francesco Busolini (mama Loretta Tinajova Elena Venturini di Azzida: laurea in scienze politiche, studi internazionali presso l’Università di Torino, dove è andata a festeggiarla tutta la famiglia. Qui è con mamma e nonna. Elena ha già insegnato ed ora deve decidere se continuare con gii studi o... Sreda, 23. novembra 2011 UNIVERSITÀ' DEGLI STUDI DI TORINI ORSO DI LAUREA IN SERVIZIO SOCIALI »COLTA' III SCIENZE POLITICHE: “Convinzione e passione per raggiungere gli obiettivi...” “La microfinanza si è fin dall’inizio proposta come strumento alternativo di erogazione di crediti... si è distinta per la rivoluzionaria capacità di “dare fiducia ai poveri“ e alle donne. La mia personale visione... mi porta a pensare che sia fondamentale portare avanti l’obiettivo principe della microfinanza che resta in tutti i casi quello della lotta alla povertà. Nonostante molti sostengano che si sia dato troppo peso a tale strumento, in quanto incapace di risolvere i problemi di natura strutturale legati alla povertà, io credo che “l’isola che non c’è” di un mondo senza povertà vada ricercata e vada se non altro sognata. Come ci insegna la storia è proprio la convinzione e la passione nel portare avanti i propri ideali che permette spesso il raggiungimento di nuovi obiettivi...” Così ha scritto nelle conclusioni alla sua tesi Elena. Ci piace riportarle nella speranza che queste parole, sopratutto le ultime, le leggano i giovani che, in questo momento non facile, hanno davvero poche certezze per il loro futuro non solo lavorativo, ma anche per la realizzazione dei loro sogni e progetti di vita. iz Preserja - Sriednje, tata Enzo iz Spietra). Francesco je dobiu triletno laureo v “Tecnologie Web e multimediali”. Zlo vesela an ponosna sta bla mama an tata, pa tudi nona Rosalia. Seda Francesco se le napri šuola. Potle je paršla na varsto Elena Venturini. Elena, potle ki je maturirala na klasičnem liceju v Čedade, se je vpisala na Univerzo v Tori-ne, na fakulteto “Scienze politiche - corso di studi triennale in studi internazionali”, kjer na 16. marca je pru lepuo končala nje študje s tezi “Microfinanza tra occidente e paesi in via di sviluppo, donne come benefi- Aiessandra Bordon di San Pietro si è laureata in Ingegneria meccanica. Una società friulana nota in tutto il mondo, dopo averla conosciuta durante uno stage le aveva proposto un impiego. Ma lei per ora ha detto no: deve fare la specialistica! zlo všeč, pa tudi študiera, ki narest: če le napri se učit an dielat, al pa ... tuole pa bomo viedli buj napri! An Alessandra? Alessandra je vebrala tako univerzo, ki vsi mislejo, de se buj spodobi puobam... pa ona je dokazala (če je bluo še trieba), de žene nieso glih nič manj vriedne ku možje. Suolala se je na videnski univerzi, v Ingegneria meccanica, kjer na 26. otuberja je udobila nje parvo laureo. Alessandra je tudi dielala v veliki firmi naše dežele, ki je poznana po cielin svietu. ciari?”. Z njo so se tisti dan veselili mama Lucia, ki je iz Ravni (Sriednje), tata Ennio iz Ažle, brat Andrea, nje mu-roz Paolo, nona Fiorina iz Ažle, ki za telo posebno par-ložnost je šla daj tu tisto mie-sto, an vsi tisti, ki jo imajo radi. Elena že uči an tuole ji je Je bla takuo pridna, de so jo tiel zadar-žat, pa ona želi se le napri šuolat. Zlo ponosna na njih čečo sta mama Savina - Titova po domače iz Šči-gle, tata Miro Bordon iz Klenja (žive v Špietre). Z neo dotorešo pa se veselijo tudi strici, tete, kužini an vsi tisti, ki jo imajo radi. Ki doluožt še? De smo vsi zlo ponosni na tele naše mlade, an zaslužejo spoštovanje kjer gredo dielat (an če za kratak cajt). Pridni, zaries pridni! Vsem trem želmo še puno takih liepih uspehu (sučešu). Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE / DICEMBRE 2011 lž Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.30*, 7.00, 7.30*, 8.00, 9.00,10.00,11.00,12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 14.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Čedad................. 7081 Bolnica Videm..................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji ....................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad...................705611 URES-INAC.....................730153 ENEL .....................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad ..................700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ..............717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka....................721021 Grmek ...................725006 Srednje .................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter ..................727272 Sovodnje ................714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana................712028 Prapotno ................713003 Tipana ..................788020 Bardo....................787032 Rezija ............0433-53001/2 Gorska skupnost _________727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. NOVEMBRA DO 1. DECEMBRA Čedad (Fontana) 0432 731163 - Neme 790016 S. Giovanni 756035 - Tavorjana 715828 Francesco Busolini di San Pietro con la mamma ed il papà Giovedì 17 novembre, presso l’Università degli Studi di Udine, Barbara Speco-gna ha discusso la tesi della ta qualche anno fa. In que- sua nuova laurea in fisiote- sti tre anni di studio, Barba- rapia, bissando il 110 di ra ha pensato bene di unire quella in biologia consegui- l’utile al dilettevole, facen- Barbara, due lauree ed un bimbo! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 27. NOVEMBRA Eni Čemur - Agip Čedad (na poti proti Vidnu) Per una casa sicura Pulizia camini, sfalcio aree verdi e abbattimento piante V- V L’importanza di prestare la giusta attenzione al luogo in cui vivi. fi1 Qti0w.if.u ./WficO' hiama il: 339 1741488 ppure scrivi a: mozrupa@virgilio.it dosi fare compagnia da un diavoletto biondo, Filippo, con lei nella foto. Un ringraziamento doveroso va anche a “santo” Stefano ed ai nonni Sandra e Gianni. Barbara vive a Udine con la sua famiglia, ma ha un po’ di radici beneciane essendo suo papà nato a Savo-gna e poi vissuto a S. Pietro al Natisone. Con- buon lavoro dagli zii e cugi-gratulazioni e auguri di un ni valligiani. 8 novi matajur Sreda, 23. novembra 2011 Doline/Dulìne - BARvDO, R£2.IJA_LUS6V€RvA/ R6SIA I territori del Parco Naturale delle Prealpi Giulie si candidano a diventare riserva MAB Unesco A Udine il 17 novembre presentati la candidatura ed il progetto transfrontaliero Climaparks MAB è l’acronimo delle parole inglesi “Man and thè Biosphere”, l’uomo e la biosfera. Si tratta di un programma avviato dall’Une-sco negli anni ’70 allo scopo di migliorare il rapporto tra uomo ed ambiente e ridurre la perdita di biodiversità attraverso programmi di ricerca e di sviluppo. Nel corso di una conferenza stampa tenutasi giovedì 17 novembre a Udine, a Palazzo Belgrado, è stato reso noto che il Parco naturale delle Prealpi Giulie presenterà domanda affinché i territori dei “suoi Comuni” siano riconosciuti come riserva Mab Unesco. La conferenza è stata occasione anche per presentare il progetto transnazionale “climaparks” che coinvolge cinque partner italiani e quattro sloveni. Il presidente della Provincia Piero Fontanini, evidentemente poco informato sull’oggetto della conferenza ed indotto in errore dalla presenza tra i relatori del sindaco di Resia e presidente del Parco Sergio Chi-nese, è caduto in una gaffe lodando con enfasi la proposta di far diventare la vai Resia “patrimonio dell’umanità”! Il presidente del Parco Sergio Chinese ha immediatamente corretto Fontanini sottolineando che la candidatura a riserva MAB Unesco riguarda tutto il territorio dei sei Comuni del Parco Prealpi Giulie (Chiusaforte, Lusevera, Moggio Udinese, Resia, Re-siutta, Venzone). Chinese ha aggiunto che a livello nazionale esistono solo otto riserve di biosfera e tale riconoscimento porterà grande visibilità a tutto il territorio coinvolto. Il presiden- te ha infine sottolineato anche la fondamentale importanza della collaborazione transfrontaliera del Parco Prealpi Giulie con il Triglavski Park. Infatti, ha aggiunto il sindaco resiano, la drastica riduzione dei finanziamenti regionali consente la sola gestione ordinaria del Parco ed è grazie ai progetti europei, come il progetto Climaparks, che l’ente riesce a svolgere importanti attività sul territorio. E proprio così: senza il partner sloveno il Parco Prealpi Giulie realizzerebbe ben poco. Infatti, la quasi totalità delle attività da esso svolte sono frutto di proget- V Pušji vasi o zaščitenih območjih in izzivih podnebnih sprememb V dvorani občinskega sveta v Pušji vasi (Venzone) bo jutri, četrtek, 24. novembra, prva konferenca v okviru čezmejnega projekta Climaparks, ki povezuje štiri slovenske in pet italijanskih parkov. Vodilni partner projekta je Triglavski narodni park. Na konferenci z naslovom “Zaščitena območja se spopadajo z izzivom podnebnih sprememb” bodo dopoldne (prijave od 8.30 dalje) analizirali strategije na nacionalni, alpski in projektni ravni, popoldne (ob 14. uri) pa bodo v ospredju tehnike analize in spremljanja naravnih vidikov. Projekt Climaparks je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. ti di collaborazione transfrontaliera, promossi dall’esperto ed efficiente Park Triglav. Anche la candidatura a diventare territorio Mab Unesco dei Comuni del Parco copia ciò che è stato già fatto dal partner sloveno: il territorio del Park Triglav, infatti, gode di tale riconoscimento fin dal 2003! Dopo l’intervento di Chinese, il direttore dell’Ente Parco Stefano Santi ha illustrato le caratteristiche dei territori coinvolti ed i contenuti del programma Mab. Quindi, il presidente Fontanini, ha passato la parola a Matej Vranješ, collaboratore del Park Triglav il quale ha salutato in italiano i presenti ed ha illustrato in inglese il progetto transfrontaliero “Climaparks”, un progetto che intende evidenziare gli effetti dei cambiamenti climatici sulle aree protette e definire un ventaglio di strategie gestionali per contrastare queste variazioni. Dopo l’ultimo intervento Un momento della conferenza stampa a Palazzo Belgrado a Udine; sotto un’immagine del Parco Prealpi Giulie tecnico di Giulio Goi, collaboratore del Parco Prealpi Giulie, che ha brevemente descritto le diverse attività previste dal progetto (per ciò che concerne il territorio del Parco “nostrano”, la maggior parte delle azioni si concentrano a Resia) sono intervenuti i consiglieri regionali Franco Baritussio e Sandro Della Mea. Il primo ha sottolineato l’importanza di questi progetti transnazionali per aprirsi al confronto e trarre beneficio ed arricchimento dalla conoscenza delle esperienze dei partners progettuali. Il secondo ha osservato come in questo momento di crisi economica sia diventato fondamentale investire sullo sviluppo sostenibile e sulla valorizzazione dell’ambiente, già incoraggiati dai Parchi, per dare possibilità di miglioramento turistico ed economico ai territori montani. A conclusione è intervenuto il presidente del consiglio regionale Maurizio Franz che ha voluto ribadire il valore dei progetti di cooperazione intemazionale: bisogna rendersi conto, ha concluso il presidente, che i confini non ci sono più e queste collaborazioni danno nuove prospettive ai territori montani ed ai giovani che decidono di rimanere ad abitarci. (I.C.) TM1Ž_TAKV1S10 CARTA D'IDENTITÀ OSEBNA IZKAZNICA ŠT. Na Trbižu po dveh letih izdali prvo dvojezično osebno izkaznico Alla Kantina nelle Alpi Giulie il 27 novembre verrà presentata la Grande Discesa del Mangart Domenica 27 novembre alle 17.00 presso la Kantina nelle Alpi Giulie a Fusine Laghi, l’ufficiale dell’esercito sloveno a riposo e presidente dell’Associazione delle truppe alpine (un’organizzazione simile al-l’ANA italiana) Janez Kavar presenterà la “Grande discesa del Mangart”, disputatasi il 3 giugno 1945. È stata la prima gara in- po la guerra. Vi parteciparono i principali campioni dell’epoca arruolati nella 10. divisione di montagna dell’esercito americano, tra cui lo svizzero Walter Prager, primo campione del mondo di discesa Ubera. La discesa del Mangart è stata ripetuta il 3 giugno 2010, con l’idea di farne un evento stabile del calendario sciistico. Per chi arriva col treno da Udine è disponibile su richiesta un servizio navetta fino alla Kantina. Matični urad Občine Trbiž je prejšnji teden končno izdal prvo dvojezično, italijansko-slovensko, osebno izkaznico. Minili sta namreč že dve leti, odkar je bil trbiški matični urad usposobljen za izdajanje dvojezičnih dokumentov. Na podlagi državnih zakonov 482/1999 in 38/2001 je italijansko-slovensko osebno izkaznico zdaj dobil 54-letni Antonio Sivec, zaveden Slovenec iz Zabnic. Antonio Sivec je kot prevajalec zaposlen pri nogometni ekipi Palermo calcio, ki nastopa v italijanski Adigi. Za Palermo igra namreč tudi nekaj slovenskih nogometašev. Trbiški župan Renato Car-lantoni pa je ob izdaji prve italijansko-slovenske dvojezične izkaznice opozoril, da je zakon pomanjkljiv, ker ne predvideva možnosti izdajanja italijansko - nemških o-sebnih dokumentov, kar bi bilo na trojezičnem območju, kot je Kanalska dolina, nujno. Avtohtoni nemško govoreči prebivalci so tako po njegovem mnenju trenutno diskriminirani. fidale di sci do- - Vnvinn ov ::a-^ Q J. V f C C/ Sreda, 23. novembra 2011 Čez deset dni bo sveta Barbara. Malo vič ljudi vie, kaj-šan velik pomien je imeu tle par nas tel senjam. Pruzapru sveto Barbaro sojo praznoval naš ljudje, ki so živiel v Belgiji, kjer so kopal karbon v na-gobarnih minah. Ki dost naših mladih puobu je umarlo zavojo tega? Puno. Kajšni so untarli, zak se jim je kiek zgodilo na diele, drugi zavojo bo-liezni, silikoze na pljučah. Sveta Barbara je bla njih pomočnica, tista, ki jih je var-vala. Tu vsaki naši družini v Belgiji so imiel an kip, no po- V nediejo, 4. dičemberja, bo njih praznik, sveta Barbara Za na pozabit na težko živlienje naših minatorju Z vlakom, s trenam so pejal naše puobe do Milana, kjer je bla vizita. Če so bli zdravi, so šli v Belgijo kopat karbon V štiji, ki jih je pejala dol v jamo, kjer jih je čakalo tarduo dielo. Tle na varh: dielat takole je bluo še dobro... dobo tele svečenice. Kar naši minatori so se varnil tle darmi, so le napri praznoval an častil njih pomočnico. Jo častijo an donašnji dan, še posebno tisti, ki so v Zvezi slo-vienskih izseljencev - Slovenci po svetu, čeglih jih je na žalost nimar manj. An li etos se zberejo, ku po navadi, v Špietre, kjer v nediejo, 4. dičemberja, bo ob 11. sveta maša. Potle, ki položejo rože pred spomenikom rudarju (monumento al minatore) an popijejo kiek, puodejo na kosilo. Za se vpisat: Zveza slovien-skih izseljencev, via IX agosto, 8 Čedad (0432 732231) - Patronat Inac, via Manzoni, 25 - Čedad (0432 730153). Za se zmisnit na tel praznik, naš parjateu Berto (Alberto Qualizza) nam je par-nesu fotografije, kijih videta tle. Jau nam je: “Še malo nas je ostalo, an lekar puodem an ist rakam žvižgat!” Smo sigurni, de na bo še takuo, saj Berto se pru dobro darži, je ku an puob an je pun kuraže an dobre volje. Ai campionati nazionali di Karate tradizionale a Ugnano Giuseppe ed il suo primo oro! Domenica 6 novembre si sono tenuti i Campionati nazionali di Karate tradizionale a Lignano Sabbiadoro e vi ha partecipato anche Giuseppe Comensig di Savo-gna, nove anni compiuti lo scorso ottobre. Giuseppe fa karate da circa un anno alla scuola di karate Ronin FVG che ha sede sia a Cividale che a Gorizia e ha gareggiato nella categoria delle cinture gialle, che è il grado successivo alla cintura bianca, assieme ad altri 20 bambini. La gara consisteva nel kata, una serie di tecniche di combattimento da eseguire senza un avversario di fronte fisicamente, ma mentalmente, concentrandosi e applicando forza e determinazione nell’eseguire le tecniche. Giuseppe ha ottenuto il punteggio più alto e si è aggiudicato la medaglia d’oro! Questa è una grande soddisfazione per lui e per la sua famiglia e un’importante occasione di crescita sia a livello agonistico che personale, perchè ha avuto la possibilità di conoscere altri bambini provenienti da tutta Italia. Anche per il suo maestro Vanni Scarbolo è stata una grande gratificazione e quel giorno il Ronin di Cividale ha portato a casa, con atleti di varie categorie, ben 6 medaglie! Speriamo che questo sia solo il primo di una lunga serie di successi! Giuseppe, a Savogna siamo orgogliosi di te, sopratutto mamma Donatella, papà Michele, nonni e, naturalmente, la tua super fan, la sorellina Alice. Bravo! Spada, a Katja Canalaz il titolo interregionale tra le Giovanissime Aleksej alle parallele verso la fase nazionale Il 6 novembre a Castelfranco Veneto Katja Canalaz, schermista di Grimacco che frequenta la prima media bilingue a S. Pietro, ha vinto il titolo interregionale del Triveneto nella categoria Spada giovanissime. La giovane atleta, allenata dal maestro Alessio Bei-trame, portava i colori della società cividalese Fiore dei Liberi. Katja è stata premiata anche lo scorso 6 ottobre dal sindaco di Cividale nel corso della ‘Festa dello sport’ come atleta di spicco della società, sempre più apprezzata sia a livello regionale che nazionale. “Ringrazio tutte le persone che in questi sei anni mi hanno aiutato: la mia famiglia, il maestro e tutta la società” ci ha detto Katja. Aleksej Petricig, 17 anni, di S. Pietro al Natisone, sabato 19 novembre ha ottenuto a Mestre, ai campionati interregionali Juniores di specialità, il sesto posto nelle parallele, qualificandosi così per la fase nazionale. Nel corpo libero invece un infortunio gli ha impedito di salire sul podio come, a detta del suo allenatore, avrebbe meritato. Aleksej in quella specialità ha comunque ottenuto il settimo posto. Il giovane e bravo atleta si dedica alla ginnastica artistica dal 2003. Sreda, 23. novembra 2011 Risultati Promozione Valnatisone - Union Martignacco 2:1 Juniores Buttrio - Valnatisone 0:2 Allievi Sacilese - Valnatisone 2:0 Giovanissimi Valnatisone - Pozzuolo 5:1 Amatori Warriors - Reai Pulfero 1:2 Latt. Tricesimo - Sos Putiferio 1:1 Bar Pizzeria Le Valli - Campeglio 0:0 Poi. Valnatisone - Braulins 2:0 Calcio a 5 maschile Gli ultimi - Paradiso dei golosi 0:14 Merenderos - Palmanova 6:3 Pallavolo maschile Poi. San Leonardo - Volleybas 1:3 Pallavolo femminile Kennedy - Poi. San Leonardo 3:0 Prossimo turno Promozione Flaibano - Valnatisone Juniores Valnatisone - Forum Julii Giovanissimi Buttrio - Valnatisone Esordienti Bearzi - Audace Pulcini Audace - Serenissima Azzurra - Valnatisone Amatori Reai Pulfero - Carosello (26/11) Sos Putiferio - Corno (26/11 ) Bar Pizzeria Le Valli - Warriors (26/11 ) Billerio Magnano - Poi. Valnatisone (28/11) Calcio a 5 maschile Città di Carlino - Paradiso dei golosi (25/11 ) Diavoli volanti - Merenderos (28/11) Pallavolo maschile Lignano - Poi. San Leonardo (25/11) Pallavolo femminile Poi. San Leonardo - Est V. Cividale (26/11 ) Classifiche Promozione Lumignacco 25;Tricesimo 23; Pro Fagagna, Caporiacco 22; Reanese 20; Juventina 19; Ponziana, Trieste 16; Pro Romans, Vesna, Flaibano 14; Valnatisone 12; Costalunga 11; Zaule Rabujese 8; Union 91 6; Union Martignacco 0. Juniores Manzanese 28; Valnatisone 23; Tolmezzo Carnia, Buttrio 20; Cjarlins Muzane*, Pro Fagagna* 19; Union Martignacco 17; Forum Julii, Tricesimo 13; Gemonese 12; Reane- se 11; Sangiorgina* 8; Sevegliano* 4; Flu-mignano 3. Allievi (Regionali - Girone E) Virtus Corno 22; Bearzi 21 ; Sacilese 20; Ronchi 16; Tolmezzo Carnia 9; Majanese 4; Valnatisone 2. Giovanissimi (Provinciali - gir. B) Fortissimi 19; Tricesimo 18; Graphstudio Ta-vagnacco A 17; Tre stelle 16; Valnatisone 15; Pozzuolo, Centrosedia 9; Reanese 6; Chiavris, Serenissima 3; Buttrio 0. Amatori Figc (Serie A/1) Brugnera, Forcate 16; Reai Pulfero 15; De-portivo 14; Ai 3 amidi, Torrean 13; Cerne-glons 9; Pieris 8; Pasian di Prato, Barazzetto 7; Warriors, Carosello 6; Fagagna 5; Valva-sone 4. Amatori Lcfc (Eccellenza) Thermokey* 11 ; Corno, Latteria Tricesimo, Zi-racco 9; San Lorenzo*, Sos Putiferio 8; Brigata Cargnacco 7; Flaibano, Sedilis 5; Amaranto 4; Climassistance* 3; Jalmicco* 2. Amatori Lcfc (1. Cat.) Gunners 95 12; Dinamo Korda, SS 463 Ma-jano, Dignano 8; Campeglio, Coopca Tolmezzo*, Warriors 7; Adorgnano*, Turkey pub 6; Farla* 5; Pizzeria Le Valli 4; Valcosa* 2. Amatori Lcfc (2. Cat.) Arcobaleno**, Savognese, Extrem, Over Gunners*, Montenars 8; Blues*, Coloredo*, Car-pacco* 6; Racchiuso** 5; Al gambero 3; Ars* 2. Amatori Lcfc (3. Cat.) Mai@letto Gemona, Axo Buja 11; Billerio Magnano 9; Sclapeciocs*, Pizz, Al sole 2 8; Reai Buja*, Collerumiz, Bar da Milly 7; Brau-lins 6; Polisportiva Valnatisone 5; Dream Team Resiutta 3; Sammardenchia 0. Le classifiche Amatori Lcfc sono aggiornate al turno precedente * Una gara in meno In attesa del derby di sabato 26 novembre con la Forum Julii, prosegue la serie positiva della Valnatisone Gli Juniores scavalcano il Buttrio Preziosi successi per la Valnatisone nel campionato di Promozione e del Reai Pulfero tra gli Amatori Nel campionato di Promozione è arrivata la terza vittoria della Valnatisone, ottenuta alle spese del fanalino di coda Union Martignacco. La squadra valligia-na si è imposta di misura grazie al rigore trasformato da Matevž Capolunghi e alla rete decisiva di Manuel Primosig. La squadra allenata da Flavio Chiacig ha incamerato tre preziosi punti che servono al morale e per allontanarsi dalle zone basse della classifica. Domenica prossima la Valnatisone è attesa alla riconferma sul campo di Flaibano. Gli Juniores della Valnatisone hanno proseguito il loro avvicinamento alla vetta della classifica imponendosi meritatamente in casa di una diretta avversaria, il Buttrio. I ragazzi valligiani guidati da Fidel Covazzi hanno chiuso la contesa con il più classico dei risultati, il 2:0, grazie alla doppietta firmata da Davide Grassi. Sabato 26 novembre, alle ore 14.30, al Polisportivo 'Angelo Specogna' andrà in scena l'atteso e delicato derby con la Forum Julii. La squadra ducale è la sorpresa positiva del girone e certamente saprà dare del filo da torcere ai nostri ragazzi. Gli Allievi della Valnatisone sono tornati dalla trasferta a Sacile a mani vuote. I liventini si stanno giocan- do uno dei due posti per la promozione nel girone di Elite che, nella seconda fase, consacrerà la squadra campione regionale. Pronta ripresa dei Giovanissimi della Valnatisone che a Torreano hanno travolto il Pozzuolo. I ragazzi di Gabriele Gorenszach sono andati a segno con la tripletta realizzata da Defrim Gashi e le reti di Enrico Bacchetti e Alberto Lanzafame centrando anche i legni della porta avversaria in tre occasioni. Giovedì 17 si è giocato a San Pietro il recupero tra gli Esordienti della Valnatisone e della Manzanese. La partita giocata in notturna è stata piacevole e le due squadre si sono affrontate a viso aperto. Alla fine hanno avu- to la meglio gli ospiti che hanno siglato la rete vincente nell'ultimo minuto del terzo tempo. Rinviata la successiva gara per il forfait degli udinesi del Bearzi. L’Audace ha giocato una buona gara con il Moimacco superando gli avversari. I Pulcini della Valnatisone hanno affrontato la Serenissima di Pradamano giocando un buon secondo tempo. L’Audace nel recupero di martedì 15 novembre ha battuto la Torreanese. Domenica 27 novembre, dalle ore 10 alle 12, presso il Polisportivo Angelo Specogna si concluderà la fase autunnale della categoria Piccoli Amici che riprenderà l’attività nel mese di marzo. Prosegue la marcia del A sinistra una formazione dei Piccoli Amici, sopra Manuel Primosig Reai Pulfero che ha superato in trasferta la Warriors grazie alle reti messe a segno da Carnir e da Federico Crast. La squadra del presidente Natale Blasutig si è portata al terzo posto dimostrando tutto il suo potenziale. Da segnalare il rigore neutralizzato dal portiere Giuliano Causerò. Nel campionato di Eccellenza del Friuli collinare la Sos Putiferio è ritornato dalla trasferta con la Latteria Tricesimo con un pareggio ottenuto grazie alla rete siglata da Sergio Feruglio. In Prima categoria la Pizzeria le Valli ha ospitato il Campeglio. La gara ha registrato poche occasioni da rete, avute in maggior parte dai locali che, per la bravura del portiere avversario e per scarsa precisione, non sono state concretizzate. Nel primo tempo il portiere del Campeglio ha neutralizzato una conclusione di Blaž Laharnar, ripetendosi sul colpo di testa di Grahelj deviando il pallone in angolo. Nella ripresa si è spento a fil di palo il tentativo di realizzazione di Ponton. In Terza categoria la Polisportiva Valnatisone ha ospitato la Braulins che ha regolato con due reti nel secondo tempo. Le segnature dei ducali portano la firma di Valentino Rubin e Denny Van Buuren. Paolo Caffi Ctiìlo!} 5 Nel campionato di calcio a 5 della Uisp, il Paradiso dei golosi ha battuto Gli ultimi. Tra i marcatori anche David Specogna che conduce la speciale classifica dei marcatori con 19 gol. E stata rinviata la gara di Cervignano tra la Style bar ed i Merenderos che hanno poi vinto con il Palmanova. La classifica aggiornata alla sesta giornata: Santa Maria 10; Diavoli volanti 9; Simpri Key, Modus 8; Artegna* 7: Style bar Cervignano*, La Viarte, Folgore 6; Paradiso dei golosi*, Fashion Boys, Palmanova*, Mambo* 5; Merenderos* 3; Gli Ultimi* *, Attìmis 2; Città di Carlino 1. ì zo Nel campionato maschile di prima divisione la formazione della Polisportiva San Leonardo è stata sconfitta in casa dalla Volleybas 1:3 (14:25, 17:25, 25:23, 21:25). Venerdì 25 novembre, alle ore 20.30, la Pohsportiva giocherà a Lignano Sabbiadoro. La classifica: Il Pozzo, Caffè Sport 9; Pulitecnica Friulana, Volleybas 6; Lignano volley, Aurora volley 3; Poi. San Leonardo, Arteniese 0. Le ragazze della formazione Under 16 della Pohsportiva San Leonardo hanno giocato a Tavagnacco perdendo con la Kennedy 3:0. Sabato 26 novembre, alle ore 18, a Merso di sopra ci sarà l'atteso derby tra la Polisportiva S. Leonardo e la Est Volley Cividale. La classifica: Libertas Presystem 9; Poi. San Leonardo, Volley Corno*, Kennedy* 3; Est Vohey Cividale* 0. Un riconoscimento a Bordon, ex allenatore della Savognese don, preparatore atletico dell’Udinese, che ha curato la ripresa fisica e atletica del giocatore brasihano, nel corso della conviviale al ristorante "Al Trivio" di S. Leonardo su iniziativa del Comune di Savogna in collaborazione con la Savognese calcio, del Comitato Friul Tomorrow 2018. Il commissario Damele ha consegnato un riconoscimento a Claudio Bordon “il più significativo e valente allenatore del passato deha Sa-“Barreto giocherà presto e tutte positive, ha superato i vognese, ed attualmente un farà bene perché è un grande quattro infortuni subiti.” È professionista di riferimento a giocatore. Le reazioni sono quanto ha detto Claudio Bor- hveho internazionale”. SKRAM ŠPORT PO SLOVENSKO RUGBYs ovalna Ž.O(SA 33u>KipANje ©•AAoTer' novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 37 evrov • Druge države: 42 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità/Oglaševanje:Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede/ Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Monteccbi 6 Email: advertising@lmedia.it T: +39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20.00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € ABBIGLIAMENTO UOMO, DONNA Nuovi arrivi autunno-inverno Via Borgo San Valentino, 15 Azzida - S.Pietro al Natisone tel. 0432 727751 Passaparola ABBIGLIAMENTO LABORATORIO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... Negozio e laboratorio aperto anche nei giorni festivi Chiusura settimanale: lunedì Fraz. Azzida - San Pietro al Natisone - Tel/Fax 0432 727234 Tomaž je peju na sprehod njega fajnega pisiča. Kadar se je usednu na leseno klop pod veliko smrieko, je sreču adnega paijatelja, ki mu je jau: - Hejla, Tomaž, kajšne-ga liepega pisiča imaš, al ima migu pedigree? - Kaje pedigree, - je po-prašu nomalo radoviedno Tomaž. - Je ku adan “rodo-slovni driev” (albero genealogico). - Ah, ne! Muoj pisič niema potriebo obednega pedigree, te parvi drev, ki ušafa, ničku vzdigne taco an začne scat! ★ ★ ★ D vie parjatelce sta se pogovarjale. - Al misleš, de tuoj mož ti je zviest (fedele)? - je po-prašala te parva. - Oh, ja! Če je za tiste, sem pru sigurna, - je od-guorila ta druga. - An kuo moreš bit ta-kuo sigurna? - Pomisli, ki ma za ljubimko (amante) le tisto tajnico (segretaria) že ob- junih šest liet! ★ ★ ★ Adna gospa že nomalo par lietah, pa je šele Kepa, je j ala nje možu: - Muoj dragi, seda Id sma se presedla, tražlo-kala, v telo novo stanovanje, muoremo hitro luožt zavesice (tendine) na okna od stranišča (bagno), drugače naši bližnji tle navredič, me bojo vi-deh shečeno do nagega! - Oh, na stuoj bit pru nič zaskarbjena, - je jau mož nomalo ironično an nomalo za paršparat denar, - kadar te bojo videl ankrat, so oni, ki ložejo naglo zavesice na okna. ★ ★ ★ An časnikar, gjomahst, je internistu adno mlado novičo: - Ka misleš gor na ljubezen pret žembo? - Za glih reč, ist nisem nasprotna, pomembno, important je prit za caj-tam na obred (cerimonia)! ★ ★ ★ To preteklo saboto Mirko je šu v Čedad k znanemu advokatu an ga poprašu: - Gospuod advokat, so me pokhcal na čedajsko sodišče, al morete vi prevzet mojo obrambo (difesa)? Advokat, ki ga je videu niekšno slavo obliečene-ga, je nomalo premislu, an mu je jau: - Bi lahko tudi prevzel vašo obrambo, pa imate denar za plačat muoj honorar? - Ne, denarja niemam, pa imam an avto. - Alora je dobro, ampak povejte mi, česa so vas obtožil (accusato)? - Da sem ukradu avto! Petdeset liet... an še ki bo! Pogledita jih tle te nove petdesetletnike Nediških dolin, ki v saboto, 19. novemberja, so se ušafal tam par Scozzir-je v Fuojdi za praznovat njih parvo pu-stoletja živlienja. Tle jih videta kar s “starim komandantam” Tizianam Iu-retičem - Gildam, se nastavjajo za spominsko fotografijo. Priet ku so šli vsak po soji, teli koškriti od lieta 1961 so se obljubil, de take vičera (... an jutra) ku tisto, ki so pasal, jih bojo muorli ponovit vičkrat! Eccoli qua i neocinquantenni delle Valli del Natisone. Sono capitanati dall’“anziano” del gruppo, Tiziano Iuretig -Gildo mentre posano per la tradizionale foto ricordo dopo una serata di allegria e divertimento. Quella serata (e mattinata) dovrà essere ripetuta molto più spesso: questa è la promessa che si sono fatti prima di tornare a casetta! Sreda, 23. novembra 2011 Bohloni za liep urto: ! Napravli so ga v Kozci za poroko Valeria an Selene Klasa *57 v Landarju Nieso bli vsi, pa vseglih jih je bluo tarkaj, de nieso stai vsi na fotografiji! So tisti od klaše 1957 Nediških dolin, ki za praznovat 54 liet so se srečali v saboto, 5. novemberja, tele krat tle doma, v Landarju, v Ga-staldiji. Na fotografiji so vsi veseli an nasmejani. Pride reč, de so se dobro imiel. Tisti, ki nieso šli, kar bojo videli fotografijo za šigurno drugo lieto na zamudjo parložnost iti praznovat kupe z njih klašo! Srečno ta-kuo napri! SVET LENARI Gorenja Miersa Kradejo tudi tle par nas Ahtita se, zak tudi tle po Nediških dolin kradejo. Ra-talo je kak dan od tega, de so kradli še blizu cierkve. Zgodilo se je v faruže v Gorenji Miersi, kjer živi gaspuod nunac Rinaldo Gerussi. Nie bluo puno za ukrast, pa kar so mogli, so odnesli. Gaspuod nunac je povie-du vse karabinierjam, ki imajo kasarno glih atu blizu. Zviedel smo, de so kradli tudi drugje, zavojo tega vam parporočmo, de kar gresta uoz hiše, zaprita vse lepuo. An tudi avto zaklenita an snemita kjuče, saj v Barna-se so ga ukradli tu an ma-gnjen, glih tarkaj, de nje ga-spodar je stopnu v hišo an spet paršu uon. Zatuo, ahtita se lepuo! GRMEK Hostne Hitra smart Zapustu nas je Renato Floreancig, Uolcu po domače. Imeu je 73 liet. Renato, kar je biu mladje dielu an cajt v Žviceri. Biu je dobrega zdravja, še močan an dielovan. Tudi tisti dan, ki nas je zapustu, je dielu ku nimar okuole njega hiše. Parjelo ga je slavo an hitro je umaru. Za njim jočejo žena Mi- chela, ki je paršla v vas za neviesto taz sauonjskih Bare, sin Roberto, hči Romina, zet Michele, mali na-vuod Matteo, sestre, kunja-di, navuodi an tašča. Njega pogreb je biu na Liesah v nediejo, 13. novemberja. Seuce Zapustila nas je Marta Vukuova Za venčno je zapustila tel sviet Marta Canalaz, uduo-va Trusgnach. Marta se je rodila 88 liet od tega go par Konauce v Ju-žulinovi družini. Za neviesto je paršla v Sevce, v Vukuovo hišo. Puno je pretarpiela zavojo velike nasreče: kar se ji je rodiu nje zadnji otrok, Gianni, mož jo je šu gledat z ve-špo v špitau. Kar se je damu vraču, mu se je zgodila huda nasreča an je umaru. Marta je sama ostala s tremi otročičam. Puno je predielala za jih zredit, dala jim je vse, kar je mogla, za de bojo lepuo rasli, an zrasli so zaries vsi tar-je lepuo. Pa tudi kar otroc so ratal velie an so od duoma šli, Marta je le napri močnuo dielala, dokjer kako lieto od tega je zboliela. Bla je dugo cajta tu špitale, potle se je varnila na duom v Sevce. Nie bla pa sama, saj blizu nje imajo hišo sin Gianni, neviesta Daniela an njih otroc. Lepuo sojo gledal an var-val, pru takuo tudi sin Sergio, ki živi v Sarženti, an hči Mariucci, ki je pa v Spietre. Bla je vesela, kar je lietos že- narja ratala bižnona liepe či-čice, ki se kliče Giada. Takuo pa je šlo, de na koncu jo je Buog vzeu. Za njo jočejo nje otroc, nevieste, navuodi Giulia, Mattia, Pietro, Nicolò, Gloria an Massimo, brat, ku-njadi, navuodi an druga žlahta. Venčni mier bo počivala na Liesah, kjer je biu nje pogreb v saboto, 19. novemberja. Parjatelji Planinske družine Benečije so v telim žalostnim momentu blizu Ser-giu, Gianniju an vsi družini. ŠPETER Bečja Žalostna novica Umaru je Vittorio Catalano iz Beč. Imeu je 74 liet. Biu je bolan. Na telim svietu je zapustu sina Nunzia, Claro, brate, sestre an navuode. Njega pogreb je biu v Špietre, v pan-diejak, 21. novemberja zju-tra. Al se zmisleta? Dva tiedna od tega smo napisal, de se je oženu an naš puob, Valerio Bergnach iz Kozce. Bla je njega fotografija z njega lepo an mlado ženo, ki se kliče Selena Cam-peotto. Po naši beneški navadi nie mu manjkat purton, an tisti iz Kozce, pa tudi drugi parjatelji so se puno potrudil za ga narest velikega an zlo zlo liepega. Videta ga na fotografiji, ki nam jo je par-nesla mama od noviča, Flavia iz Podsriednjega, ki je tle na fotografiji z vso družino: sin Valerio, hči Federica, mož an tata Roberto Čižgu-ju (al je še kajšan, ki ga na pozna? Gode na ramoniko že odkar je kratke bargeške nosu, igra v Beneškem gledališču že lieta an lieta...). Manjka samuo še te drugi sin (an brat) Michele, kije... runu fotografijo! An pru s telo sliko družina želi zahvalit vse parjatelje, ki so nardil purton an se potrudil, de poroka njih puoba je bla zaries super. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Gorica SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA UNIONE CULTURALE ECONOMICA SLOVENA AD FORMANDUM - SOCIALNO PODJETJE AD FORMANDUM - IMPRESA SOCIALE AD FORMANDUM SLOVENSKA KNJIŽNICA - DAMIR FEIGEL BIBLIOTECA SLOVENA - DAMIR FEIGEL GLASBENA MATICA Sreda, 23. novembra 2011 cen er Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia (Italija/ltalia) - www.kbcenter.it KB rycy CENTRO GASPARINI SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ CONSORZIO SLOVENO PER LA FORMAZIONE ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI UNIONE DELLE ASSOCIAZIONI SPORTIVE SLOVENE IN ITALIA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO CIRCOLO PENSIONATI SLOVENI DEL GORIZIANO SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE UNIONE REGIONALE ECONOMICA SLOVENA SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE SINDACATO SCUOLE SLOVENE SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA SOCIETÀ'ALPINA SLOVENA GORIZIA SLOV I K KROŽEK ZA KULTURNO, ŠPORTNO IN PODPORNO UDEJSTVOVANJE CIRCOLO ATTIVITÀ’ CULTURALI SPORTIVE ED ASSISTENZIALI CENTRO GASPARINI - IL FOCOLARE KMECKA associazione agricoltori ,ZVEZA KMEČKA ZVEZA ASSOCIAZIONE AGRICOLTORI Qubik www.qubik.eu Korzo/Corso Verdi, 51 - Gorica/Gorizia www.kbcenter.it