260. številka. Ljubljana, sredo J 2. novembra, VJ. ieto, 1873. SLOVEH Izhaja vsak dan, iavzetnii ponedeljke in dnove po praznikih, ter veija pc poitl \ r •;.<•..,»•. za avstro-opcrakn deznie M •••'<> leto 18 golđ.. za pol let« 8 tro'". , 30 kr.. za dmmc I <;< 'd. 10 kr. Za pofliijanjo n» aa totrt lota 4 gold. — Za Ljubljane brci poĐUanla t..' dom m raiu;ia 10 kraje. m mesce, 30 kr. z& *ot~t leta u ea e*i- leto 13 goK — Zz tuje dojele m cul in za dijake velja znižana <-.ena in sicer: Za Ljubljano ta četrt tet« 2 gold, 50 Jrr.. po ■:.opao pelit-vrato 6 kr. de fas o*ii*::-io enkrat linhn. 5 hr. i'c dvakrat In 4 kr. i Dopiai naj ae izvol« tt-ankirati. — Rokopisi bi Qfl vračajo, Opravn'.fltvo, n» kat«ro naj ee blagovolijo ptvjiij&ii uaročm.. za eetrt leta 3 g* tO 20 k^Il., aa 10 — Za s^ipodo učitelje na ljudakih "ioi h poitl • <'" ' let« 3 gol i. — Za oznanila se plačuje od «!otm- i tri- a;i vedkrat tiska. Vsakokrat m- platta ttempolj za 30 kr. — Uredništvo j^ v Ljubljani na oelovikl coati v Tavčarjev; '.ali „tlor.ol Evropa". reManaosjo, oznanil« t j. administrativno -oo\. Jr v »Narodni dakarnj" v Tavčarjevi huf. Političen zaobračaj na Ogerskem. Ob i t, m času, ko so naši bratje Čehi, glavni steber cislejtau^ko opozicije, zopet izrekli se, da strogo ostanejo šo dalje v pasivni opoz'ciji, da se ostro in nej>remično hočejo i na dalje držati v državopravnih vprašanjih stališča negacije; ob istem času, ko smo so mi Slovenci z vsemi drugimi nc-Češkimi federalisti po nevspehih in britkih izkustvih spokorili od nagneuja s Čehi vred voditi pasivni upor ; — dogodil so je onkraj Litave imeniten in za bližnjo bodočnofct v politiki naše celotne monarhije važen preobračaj. Ogerska levica, ogerska državo-pravna opozicija se je na svojem mnogo obiskanem shodu 7. novembra, neposredno tisti dan pred početkom novega zasedanja ogerskega državnega zbora, izrekla za to, da popusti en del svojih dozdanjih terjatev, ako drug del svojih zahtev doseže ; da se v državopravnih stvareh za zdaj zadovoli, Če se jej samo možnost njih bodočega uresničenja ne odvzeme, ako na drugi strani dobi nekoliko koncesij. V tem smislu glaseči se predlog vodje levice Kolomana Tisze jo bil namreč skoro enoglasno od levičnjakov sprejet. Mala peščica onih, ki se nijso strinjali ž njim, je iz kluba izstopila. Da, še več, drug vodja te državopravne magjarsko opozicije, starec Ko-lomau Gbyczy, kateri je hotel še dalje iti: da se namreč z vsemi liberalnimi elementi skupno mora kolikor največ mogoče več koncesij dobivati, položil je svoj mandat iu bode politiko pustil, spoznavši, da levica dozdaj nij tega dosegla, kar jc kotcla in da njena upanja uemajo vspehov pričakovati. Znano je, da je ogerska levica bila zdaj proti nagodbi, kakorlno sta Beust in Dcak, realni dualizem v naši monarhiji zi-daje, I. 1SG7 naredila. Oni so zahtevali iu v načelu zahtevajo Šo personalno unijo (osobno zvezo) 7. Avstrijo, t. j., da Ogcrsko nema z Avstrijo ničesa drugega vzajemnega, nego eno in isto osobo vladarjevo, cesar avstrijski je le tudi kralj ogerski. Od te glavne svoje terjatve so torej ogerski levičujaki pripravljeni, za zdaj nekoliko popustiti, ako dobodo drugih koncesij, posebno ako so tudi poklicani k vladi. Kes je, da položje do zdaj še nij jasno. Mogoče je, da se bode vslcd te nove taktike vladna Deakova stranka razrušila, ali vsaj zdatuo odkršila in bode tako nova stanka, nova 1'nzija naredila se. Narobe tudi nij nemo goče, da se levičujaki, ako bodo videli, da se prijateljska roka, ki jo ponujajo, neče sprejeti, zopet v tabor državopravne uegacijc nazaj pomaknejo. Vladni ogerski listi skoraj menda to žele, ker skoro vsi bo hudi na Tiszo-vo izjavo, pravijo, da je nejasna itd. A to ne pomenja menda dosta. Deakovski možje, ki so zdaj na krmilu, boje se samo, da bi jih nova koalicija od vlade ne odrinila, za to njihovi Časopisi nijso veseli nove prikazni, da si bi kot pošteni in nesebični politiki morali biti. Oni so podobni laČuemu volu, ki stoji med dvema povcnmonia sena, a ne ve, katerega bi se lotil; ali še bolje: podob ni so našim nemškim ustavovercem. Tudi le-tem nij prav, kislo so diže, da Čehov nij v rajhsrat, a vendar se jih jako boje, ko bi prišli res. O bodočem ravnanji ogerske levice pravi magjarski „Kllenor" tako: „Vslcd enoglas- nega sklepa bode stranka, ker smatra eksistenco zdanjega ministerRtva za škodljivo, prizadevala si ministerstvo vreči. Ker pa tega sama — kot manjšina — ne more doseči, je pripravljena tudi v društvu z drugimi strankami delati, iu ak<> v.sled tega mini-sterstva pade in ako bodo deželni interes terjal iz več nt; ank .sestavljeno ministerstvo, bode levo središče .smatralo za svojo dolžnost sprejeti nasvet: vstopiti v iuiuisterstvo, razu meje se, ako se od njega ne terja, naj na čela svoja zataji." Magjarski levičnjaki se torej hočejo po staviti na stališče sedanje po nagodbi leta 1.S67 narejene ustave. V državopravnem oziru sami sebe zataje, da hi dosegli drugih kon cesij, ki se jim za narod in deželo dobre in potrebne zde. Kako daleč bodo sli v praksi, to bode učila — kakor žo rečeno — bližnja prihodnjost. Kak vpliv bode ta politika na Ogerskem imela na Gislejtanljo, posebno na sklepe in taktiko federalistične državopravne stranke, o tem nečemu iu menda ne smemo Še denes govoriti alt ugibati. Politični razgled. Y Ijubljani 12. novembra. Kakor nam je včeraj telegraf poročal, izvoljeu je dr. flvohhtmor za prvoseduika državnega zbora z vsemi proti K2 glasovi. Ta volitev jc uckako čudua. Znano je namreč, da je Hechbaur bil načelnik, da skoro početnik one skrajne levice v rajhsratu, iz katere in okolo katere je vzrasla nemško nacijonalua ali prusoiilua stranka, katero je podirala celo vlada (vsaj po ena mesta, pri nas na Slovenskem je vlada tudi prusolilne poslance n. p. Neba Me rja podpirala). Posebno Na morji. (Spisal Ivan Franke.) Qui navigant, couluui mutant, non animuui. (Datfe.) Tretji dan začel nas jc dajati monsun, bolj ko smo se otoku Perira (v ustji ltudc-Bega iu izlivu v Arabsko morje) bližali, moč-neji je postajal. Monsun je neizrečeno dolgočasna, pusta reč, veter, ki na jugu in vzhodu Azijo prvo polovico leta vleče iz severa izhoda, drugo polovico od uasprostuc južno strani, čuti se do Sueca. Na prostotu morji vleče enakomerno, brez prenehanja, direkcije skoraj nič ne spremeni; žeuc velike valove, v nekaterih krajih na pr. v kineskih morjih postaje tako močen, da preide brod komaj četvrti del svoje hitrosti naprej iu da ga zibljejo in privzdigujejo valovi, in pljuskajo čez njega. Naveliča se ga človek jako iu želi si spremembe. Počno deževati, 5 dui, celi teden neprenehoma. Veter ga nosi okolo vseh oglov, nij prostorčku na vrhu, da bi se mu mogel ubraniti. Takrat je hud čas tobakarjeni, ker pod krovom jc kaditi prepovedano, na krovu je nemogoče; ali mora stradati dima, ali pa se zmoči, kar je neprijetno tudi v toplem. Ladiji, enako velikosti iu hitrosti, tako zvane „sestre", ker ste zajedno odrinili, ste si vedno v vidu. Pcšavur ostal jc nekoliko zad, začelje pa blizu Perima, ko jo veter postal močen, dohajati nas; skrbno so pazili kurjači na našem brodu na onega, iu metali premog v peči, kar jim je bilo moč, da bi onega prehiteli, do Adena, zlasti zvečer, pro-šedši mimo otoka, in mino zglodanih fantastičnih gora na levi. Drugo jutro smo bili tudi res prvi v laki, kurjači vsi zbraui so čakali na krovu iu U<» je prišel ,.Pešavur", zagnali so krik, mahali z rokami, z lopatami, obhajali so svojo zmago. Na jugu Arabije, za široko peščenato ravnino vzdiguje so ob morji vrsta golih vulkauičnih hribov: kompleks gora, vezan z deželo le z ozko potezo peska je A don za brodovjo zlo važen Btaoijon, ker od Sueca do ludije jo to edini kraj, kjer ladije v varnosti obstanejo. V rudečem morji jc na obe dveh bregih več luk varnih pred vetrom, a ne pred ljudmi: damlcnes ko nekdaj jo mo gočo, da je barka prisiljena br< diti ua su hem. Pade v roke Arabi nt, ki se za Kedi fovo oblast ko za Sultana nič no menijo, vzamejo, kar se jim zdi, ljudi pobijejo, ali prodajo v sužnost, V Adcnu pada redkokrat dež . po več let ga nij niti kaplje. Zdaj ga že peto leto Sakajo. Zato nij nikjer vegetacije, samo ska-lovje, divje razgrizeno po vrheh. Na enem uajvišjih bolmov jo „ilagstall'", ki naznanja prihod iu odhod ladij. Pi d to goro ob la-djestaji jc več novih hiš, dva hotela, pošta iu telegraf, guvernerjeva iu kakih .%kvnt je bil izvoljen de Rcmusat, ki spada k levemu centru, za predsednika komisijo v podaljšanje Mac Mahonove oblasti ; Bethnmnt, tudi ud levega centra, je voljen za tajnika te komisije. Vsi ministri so napovedali svoj odstop j maršal Mac-Ma-honu pa so nij zdelo, ločiti so od minister-stva, ki mu toliko zaupa. Vendar pa jo gotovo, da takoj po glasovanji za podaljšanje vsi ministri podado demisijo. — „Bicn puhlic", Thiersov organ, razglaša članek, v katerem pravi, da revolucionarni položaj terja revolucionarni konec. Permanentna za rota zoper narodove pravice in splošna volilna pravica so tiščanje velikega in potrebnega Vprašanja naroda v komisijah nad vse močno naredile. Sedemnajstcii alzasko-lotariuski poslanci vstopijo v narodno zbornico, da bodo glasovali proti monarhiji. Karlisti na &pnnjsUvn* so priborili veliko zmago; Moriones je ranjen in vjet, general Primo de Rivera ubit j veliko je vje-tih, med temi tudi 25 častnikov in 150 jezdecev. fmt-.iki kralj je z družino prišel z otoka Korfft. — Vlada je za .'{000 kilometrov dolgo cesto konkurs razpisala. Konkursna cena je postavljena na 30 milijonov frankov. Informacije se dobodo pri grških konzulatih. — Javni papirji kjubu evropske krize rastej»>. Na š*ttt.rk*tnso volitve poslancev takole izpale : Izvoljenih je *»0 od naprednjaške stranke, 14 narodnoliberalnih, 41 svobodno-konservativnih, 21 novokonservativnih, 4 sta-ro-konservativni, 87 od centra, 16 Poljakov, 2 Danca in 10 ministrov. Največji izgubo imajo starokonservativni, kajti njih število je palo od G8 na 4. Naiodnoliberalna frakcija je narastla od 123 na 158 udov. Napred-njaška stranka je štela koncem pretekle sesije 50 zastopnikov, zdaj se je tedaj pomnožila. Kazmerno najbolj so ultramontanci narastli; vzadnjič ro imeli «50 udov, zdaj jih imajo 87, po „Germ." celo 89. Dopisi. Iz IVovoflTl* ill«»Nt*a 0. novembra |Izv. dop.] „Slovenskega Naroda" broj 248 donaša trditev, da je Dolenjcem za mestno volilno skupino kot kandidat gospod Ilorak od Bleivvcis-Costove firme oktroiran bil. Dopisnik v tem nij dovolj podučen bil. Stvar je takova. Gospod Ilorak je bil na voljo nekaterih tukajšujih i druzih volilcev telegra-fično prošen, da bi kandidaturo prevzel, kar je tudi storil. To se je zgodilo po sklepu nekaterih dolenjskih volilcev samih. Razlogi za takošno postopanje so bili sledeči: Neizrečeno kratki čas, ki je ostal po dr. Bučarjevem odpovedanji od kandidature vsled duho venskega pritiska za agitiranje narodnega kandidata , moral je k brzemu odločenemu delovanju. Trebalo je za kandidata, le spoštovanega narodnjaka ki dela za domovino in njen napredek, volilcem priporočati, ker če bi kandidata ne bilo, bi niti na častni propad misliti no bilo možno. I ker po misli onih naših volilcev ima g. Ilorak te lastnosti, obrnili so se do njega in jih je vslišal. Tako delovanje je zahtevala domovina, in prezrli so volilci vse strankarske diference, in kandidovali tega narodnjaka, ker v zadnjem trenotku šo negotovo glasove dvojiti in cepiti bila bi pregreha. barake se nahajajo v vsaki angleški koloniji, ki ima vojno posadko. Sestavljene so iz lesa in vmes pozidane, z velikim nadstresjem, a samo v eno nadstropje, ki daje veliko sence, ker tu se je soluca bati; skozi celo leto skoraj enakomerno peče. Februarja bila so tla tako vroča, da so jo čutilo, kako vročina puhti od tal. Vojaki imajo vrlo malo posla Skrivajo so pred solncem, po dolženi razložen, moli nogo po konci, bero kaj, dremlje, drugi kvartajo. Več jih je ožonjenih ; imajo dobro plačo: prostaki čez vse potrebe na dan pol šilinga, ali Četrt gold. , so tedaj v primeri drugim vojakom, dobro plačani; tuda živeti v tej Btrašni puščavi na teh razbeljenih skalah! Zvečer in po noči se sprehajajo in zabavajo, kar jc ravno mogoče. Mesto Aden je kake poldrugo ure od ladjestaje. — Pelje se tja v precej ubogi droški, a z dobrim brzim konjem ob ladjestaji po ravni cesti. Mali hrbet zapira pogled; ko se pride tja, je prostorna ravnina, Čez katero se preide mimo dveh vasi. Malo hiš je zidanih, malokdaj lesene duri. Okna so s cunjami zakrita; kako malo je treba tu za hišo: nič druzoga nego strehe, ki je solncc no pre maga. Kamclina koža na prekljah raztcgne.ua za streho, nekaj hal okolo, da skrijejo pred vnanjiini očmi in stanovanje je gotovo. Tu prebivajo oni izvrstni plavalci, tu so one tanke, šibke ženske tako elegantnega in zraven krepkega života, kakor ga nijsem videl nikjer več. Čuditi sem se moral ženski, katere golo roke so bile tako okroglo in polne. Soditi hi bil<>, da je imela komaj 1(1 let, a potem sem videl obraz no le grd, ampak z vsemi zna meuji starosti; nesla je nekaj na glavi in šla lužo, živo pogi.varjaje se z možaki. Hoje tudi ni jscui videl nikjer več tako elastične iu lepe — Prosti ljudje se tu le drapirajo; nemaj« prav za prav obleke. Ž^n^ke nemajo le uhanov , nego naj večje dragocenosti nosijo v nosu. Na koncu planjave vzdignejo se skale ko zid, na vrheh so stolpi oboroženi s topovi prav ko jastrobova gnezda. (Daljo prihodnjič.) — Da se je samostalno delalo in ne po komandi, kažejo naši tiskani volilni listi, na katerih je podpis novomeških volilcev, ne pa prvaške firme. Sedaj bočem pa častiti m bralcem „Slov. Naroda" malo historico iz magistratne Reje pretečenega tedna navesti. Predno je mestni župan po otvorenji Reje na prvo točko preiti mogel, se vzdigne bivši župan pl. Lehman, in predlaga, da izreče mestni odbor g. dr. Bučarji, katerega je nemčnrstvo v kranjsko Sibirijo t. j. v Kočevje prestavilo, zarad njegovih velicib zaslug za mesto in celo okolico zahvalo. Da je po večini narodni mestni odbor to rad storil, gledo res velicih zaslug v vsacem obziru, bodi si kar se tiče mesta, v sanitetnih in materijalnih zadevah, ali pa kar se tiče dolenjske železnice, nij mi treba ptaviti, ker celo zagrizeni nemškutarji, ki imajo malo človeških boljših čutov še v sebi, spoznajo sedaj, da je dr. Bučar veliko dobrega kot zdravnik in kot mestni odbornik storil. — A čujte, dragi bralci kaj stori sedaj imenovani „ritter", c. k. stotnik v pokoji. Takoj zahteva, potem ko se g. dr. Bučarju hvala izroče, da se mora poslednji iz seje umakniti, ker nema pravico, odborove seje se udeležiti. A kop ram ima dr. Hučar popolno pravico, kot odbornik, do konca meseca se odborovih sej udeloževati, mn. to slavni „papa" neče priznati, temveč žuga, da bode on dvorano zapustil, ako ne gre dr. Bučar. Tako postopanje prouzročilo je nad eno uro trajajočo debato, tako da se nij moglo na dnevni rod preiti zarad omenjenega od pl. Lehmana prouzroČenega nereda, in komaj jc mestni župan predlog staviti mogel zarad adrese o priliki 25 letnice nastopa vladanja cesarja Nj. V. Franca Josipa. G. Lebmanu pa svetujemo, da v prihodnje tako otročje obnašanje opusti, ker s tem le sani sebe in saboj vred celo mestno „inteligencijo" blamira. Pokazal nam je sedaj prav očitno, kakošen liberalizem on zastopa. ISK I In !<>#; 7. nov. [Izv. dop.J Mine v-šega poletja prišlo je, kakor sem vam poročal, dne 30. junija p o 1 i ti č n o-e r k ven o po-verjenstvo pregledavat slovenskih župnih matic v Haloze. Sedaj so se zgodnjale posledico onega poverjenstva. Veleslavni c. kr. namestnik za Štajersko spoznal je uamreč za dobro in potrebno, dotičnoga župnika obsoditi na 100 gold. globe in plačanjc povr-jenskih potro^kov, ter ukazal matico voditi v nemščini, inače bi odločen bil nekdo tretji voditi jo na ž upnikovo stroške. K razlogom se šteje svojevlastno post >panje, neopravičena prememba obliko, upornost, prekršaj cesarske naredbe od dne 20. aprila 1854 in ministerskega ukaza od 20. tebru-arja 1*72. Dosle smo bili to misli, da novejši zakoni v isti stroki starejše razveljava-jo, in da se morajo ministerske naredbe gibati v področji osnovnih zakonov, bili smo torej mnenja, da previšnji prepis veleči nemški uredovati počenši s 1. majem 1784 iu takisto ccsar-d'.a naredba od tlne 20. aprila 1854 iz absolutistično dobo sta zgubila vrednost po obavljanih državnih osnovnih zakonih, kajti inače bi bilo poznejše zakonar-stvo pravniška neumnost. Cc jc za veČino državljanov krepost, ako se sedaj veljavnim postavam prilogo devajo, kako je le za nas Slovence grozovitni prekršaj, upornost, svojevlastnost, kazen in globa V tako se torej razklada tolikokrat žvekana ravno- pravno s t za vse narode pod dvoorlovim okriljem v Avstriji? jaz namreč ne smem 8e posluževati onih pravic, katere brez skrbi rabi sosed Nemec ali Magjar, vendar nam, kakor Nemcem je razglašeno isto zakonito pravilo. To je menda povračilo za obilna penezna in krvna bremena! Tudi nijsmo došle vedeli, da Če kdo dela v smislu obstoječih zakonov, očita mu se od uradnih osobnosti vi5e stopnje svojevlastje, upornost in podobne zlobnosti. Sicer pa sem dolžen povedati svojim tovarišem, ako bi bili resnični in neskazljivi slovenski narodnjaki in matice pisali slovenski, nikakor so ne bi toliko izredno prikazni vršile, nego imeli bi pokazati v obilji dovršene čine, samic bele vrano se brzo posticljajo. ('udno je tudi, da šc le sred tretjega leta slovenskega uredovanja poskusila so jc drakonska ovršba, vsaj se matice vsako leto redno predlagajo, sedaj incn'la nazadnjaštvo smelejše in drz-nejše pomoljava itasto rogove in v taki dobi mora se um in pravo umeknoti kljub ti jasnemu zakonu. Pritožba na visoko c. kr. miuisterstvo za notranje poslove menda tudi no bode ugodnega sadu rodila. — Naše vrle narodno poslance na I) u naj i prisrčno prosimo, naj točno vršo v tem obziru svojo sveto dolžnost, da na drobno po-zveino, na fom smo, in da ne bodemo po iglah plesali. Haložan. Iz 4*'ria«l<-it 11. nov. "[Iz v. dopis.] Kaj prešinja v sedanjem veku vse narode, njihove glavne voditelje? Zakaj vse narodnosti napenjajo vso silo? Nij ga naroda, kakor tudi nij narodovega člena, kateri bi baš v sedanjih okolnostifa nad vse ne bil marljiv, neutrudno delaven za svoj obstanek, in če jo mu ta že osigurjen , za poboljšanje svojega položaja. Kaj druzega nogo narodnost, kar jo vsak pomenljiv narod evropski zapisal na prvo mesto svojega prapora, in ki zamore le onim biti „poganska tradicija", kateri nimajo dece, no nikakšno dru čine, za katere prihodnost bi mogli skrbni biti. Ta visoka ideja — narodnosti pa se prav različno coni, in to preuzročuje položaj individuva, kateri jo goji. Vidimo vsak dan, kako gorečo bije cnorgičui Čeh bitko proti svojemu vragu, kako vnet je za idejo svoje narodnosti v slovanskem smislu. Vidimo in britko čutimo, kako ogromne teškoČo so nam Slovencem stavijo nasproti, boreČim se vsaj po večini za isto idejo narodnosti, v istem slovanskem smislu. Cehu in Slovencu je najkruteji dušmanin na bednicah , ergo tak živahen, intenziven upor proti tujstvu. Da so v tem obziru pri naših bratih Srbih in Hrvatih reči malo druzega lica, nikdo no bo oporekal, kdor le količkaj sledi vsakdanjim dogodjajem. Najbolj pa sc to razvideva na mladini, tukaj se učeči. Slovenec pride poln vere v slovansko solidarnost na univerzo, misli si reči edino le tako, kakor jih more soditi po položaji svoje domovino in slovaustva sploh, je do dna prepričan, da je lepša bodočnost nas in drugega Slovaustva edino mogoea v vsosložnim delo vanj i, je z dušo in telom čc ne Vseslovan vsaj Jugoslovan. Kadi tega so vsa tukajšna društva, katerih sc Slovenci v najvećem broji udeležujejo, vseslovanskega značaja, kakor jih imamo „ dru Št. pevsko", ..Sloga", „Slov. Beseda". A drugi Jugoslovani težijo bolj po zasebnosti, no u vido vajo splošnega rada za „con-ditio sine qua non", mislijo, da bi bilo ko- ristneje separatno delovanje navzočnih slovanskih plemen, oni ne čnjejo v svoji preljubi otačbini onega navala, katerega moramo mi in Čehi od ure do ure odbijati, okoliščine še niJ8o rodile pri njih vsesplošne želje po združenji. Radi tega imamo „hrvatsko Danico" in „srbskega Sokola". Vsak nam bo priznaval, da bi bilo jako lepo, za Slovana v prihodnost zročega jako tolažljivo in spodbudljivo , ako bi mladež jugoslovanska bila v vsem svojem kretanji jedno misli, jednega srca. A mi moramo raČuniti s fakti ter priznavati, da ješčo nij ona doba, v kateri bo za toliko porazrušenc Slovane zado-steval jeden hlev, jčden pastir. A le nekaj ne moremo opustiti , da bi ne povedali vsem slovanskim akademikom v Gradci, zdaj ko različna društva svojo delovanje pričnejo, in to je: Ne bodimo v hvo-jih nazorih malenkostni. UO* tudi no obdelujemo vsi jedne in isto njive, vendar obdelujemo vsi jedno in isto slovansko zemljo. Edinost dosežemo lehko , ako se Slovenci nad Hrvati in Srbi ne bodo le jezili, in jih klicali separatiste, in ako oni nas ne bodo zvali zopet drugače. Delajmo vsi, kolikor nam je največ mogoče , delajmo vsi, kaj najbolj znamo, delajmo vsi v mejusobni, bratski spravi j ivosti! iz Ti'Ntll 10. nov. [Izv. dop.] Včeraj so bili odločno od našega centralnega odbora za okolico kandidat jc. v mestni in deželni zbor postavljeni. Mislim, da, ako zmagamo, kar je skoro gotovo, smemo ponosni hiti na nje. Vsi so odlični možaki našega rodu. Neka stranka pa, kakor sem bil omenil v zadnjem dopisu, dela na skrivnem, da bi nas Slovence izpodrinila, in ta stranka je magistratova. Do zdaj jo njeno delo brez uspeha, ker ima ona agitatorje tako, da se jih pošten človek ogibati mora. Narodna slovenska stranka pa ima za vodja svoj centralni odbor in druge odlične može, katerih beseda pri okoličanih velja. — Kandidatje slovenske okolico so: I, okraj Ivan Sancin, II. Volbenk Muha, III. Štefan Nadlišck, IV. Dr. Janez Loze r, c. k. gimnazijski vodja v pokoji, V. dr. Jožef Bizjak, advokat in predsednik tržaške čitalnice, VI. Ivan Nabcrgoj, državni poslanec. Vsak teh poslancev so je obvezal, našega programa strogo so držati. Upamo, da bo prihodnji mestni zbor dobil čisto drug obraz, kajti različne inteivse bodo novovoljenci zastopali: laške, nemško, usta-vovernc in naši slovenske. To bo dalo tudi povod, da se bo marsikatera skrita krivica, zadaua našemu narodu, obelodanila in se hode moglo zamujeno popraviti. Magistrat gleda osupneu, kaj vse iz tega šo bode. Ze Lah čuti, da so črni oblaki nad mestnim st i-rešinstvom zbirajo od vseh strani. Ako bode složno delovanje in energično postopanje od strani naših poslancev iz okolice, bodeni«' nekoliko na bolje prišli. Telegram ^Slovenskemu Narodu". Iz I>tnutj<( H), nov. Finančni minister jo predložil zbornici poslancev postavo o državnem posojilu v znesku osemdeset mHjonov goldinarjev srebra za podporo trgovine in novih železnic. Domače stvari. — (Volitev deželnega poslanca v kranjski trgovinski zbornici.) Pri zadnji volitvi so za narodnega kandidata g. Lavrenčiča glasovali sledeči gospodje odborniki : Debevcc Josip, Fabijan, Horak, Jamšek, Kušar, Ničman, Perme, Petričič, Pire, Šrej-ner, Sventner, Skale, V. C. Supan. Za nem-škutarskega kandidata Karla Lukmana pa so glasovali : Dreo, Debevec Franc, Javor-nik, Strzelba, Tonies, Treun, baron Mihael Zois, Kom. Gospoda Lavrenčič in Mali France sta glasovala za g. Josip Kušar-ja. — (Volitev deželnega poslanca za mesto Kočevje in trg Ribnico) bodo 22. novembra. Izvoljen bo menda Braune, ki je na kmetih propal, ter si tako ostroge zaslužil. — (Bistroumna šolska naloga). V 8. razredu ljubljanske gimnazije so — kakor so nam pripoveduje — dijaki od g. Marna dobili kot pismeno nalogo ta tema: „Verska gorečnost v 16. in 19. stoletji". To imajo izdelati primerjajo „staro"-slovensko geslo: „vse za vero, cesarja" z našim: „vse za narod, svobodo in omiko". To se ve, da mora vsak dijak poslednje geslo raztrgati, sicer no bo „dobrega reda" iz slovenščine. Ubogi dijaki ! Kje bodo pri tacih nalogah veselje do slovenščine dobili. Nij čuda, da ima naše slovstvo zaduja lota tako malo naraštaja. — (G. Jožef G ori u p), brat znanega goriškega deželnega odbornika, jc imenovan za c. kr. okrajnega sodnika v Kanalu. G. Goriup jo Slovenec — „goriški domačin". — (Dr. I pav i c u) v sv. Jurji na slov. Štajerji jo osredni odbor štajerskega kmetijskega društva izrekel priznanje zarad njegovega zaslužnega šolskega delovanja in povzdige kmetijstva v tamošnjem kraji. — (Dr. Bleivveis) je vložil prošnjo pri c. kr. vladi, da ga kot deželnega živinskega zdravnika penzijonirajo. Služil je baje črez 40 let. — (Iz Gradca) se nam piše: 7. novembra so so slovanski dijaki graške univerze prav mnogobrojno zbora udeležili, da si izvolijo permanentni svoj komite, ki ima interese slovanskih dijakov braniti.J Po kratkem poročilu starega komiteta volili so se na novo Bledeči gospodje v odbor: Laginja st. jur., Sir i skie vic st. pbil., II ali ar st. phil., Ljubeč st. jur., Vaš st.jur. in Drag. Venger st. jur. Delokrog tega komiteta je neomejen. Ima se potegovati vsakokrat, ka dar so interesom slovanskih dijakov na uni-veizi škoduje. Napravlja tudi večkrat veselico, kakor lani, ko jo bil komers prav dobro od nencinških dijakov obiskovan. Dela pa tudi skupno z ostalimi permanentnimi komiteti neslovanskimj, če to dijaška solidarnost zahteva. — (Norišnica.) Včeraj so en del blaznih iz ljubljanske bolnice v uorišnično filijalo prisilu«* dclalnico prepeljali. — (Doutschcr Michcl na Slovenskem.) Iz Brežic so nam piše: Nek krčmar Mihel .J. v Brežicah, katerega priimek je praslovensk , seje pri zadnjih volitvah tudi sam k „Nemcem" prišl jval in po komandi za „mladoucniškega" Forrcggerja glasoval, kako ta inožicelj svojo nemščino res do dna zna, dokazuje napis na grobueni kamenu, ki ga jo on postavil, ki so takole glasi: „Der Kind Maria J. geboren ara 22. august, gc-storbcu am !>. 7bcr 1S7if. Amen." Klasično ne? '— (Umor). Ono saboto seje neki kmet z imenom Janez Bohince pri Ptuji vozil iz Maribora s trga domov že po noči. Njegovi domači so slišali, kedaj je konj z vozom prišel, a nihče nij z voza stopil in spregcl. Mislili so, da je gospodar na vozu zaspal, šli so ven budit ga, a — najdejo ga mrtvega, po vozu zlekneuega z razbito glavo. Nesrečnež je bil menda na cesti naj aden , ubit in oropan. — (FajnioŠter Skofic) iz Kaujalokc pri Kostclu je zavoljo neke pridige obsojen od cesarske sodnije v Novem mestu na (J mesecev ječe. Razne vesti. * (I z Grade a) se poroča duuajskim Ustom : Vojaki, ki so te dni primarširali zanesli so kolero. Več vojakov je zbolelo, eden umrl. Ljudstvo je razkačeno na brezobzirnost vojaških ohlastnij. * (Umrl) je poljski grof Zamojski v Parizu. Bilje leta 1831 ud revolucijonaruc poljsko vlade, bil se je pri Grobovu. Po zatrtem uporu je ustanovil poljsko kmetijsko družbo, ki je imela 500 udov. Ko je bila leta 1801 ta družba razpusčeua, bil je on drugo leto potem zaprt. Njegova žena je precej od strabu umrla, to sliŠavši. On je bil tiran v Petrograd, tam je dobil ukaz, naj Rusko državo zapusti. Od tačas je živel v Parizu. * (Živi mastodonti.) Neki luski oberst je v dozdaj šc nepreiskanem delu Sibirije tri žive mastodonte videl, ki so onim Čisto enaki, ki so se že zdavnaj v polarnih krajdi izkopali. Masodonti so slonom podobne živali, katerih okamneli ostanki so se že večkrat našli. Samo ne ve se, ali jo poročilo o živih mastodontih resnično, ali ne. H:(Živ pokopan). V Stodulkah na Ceš keui so te dni pokopali 88 let starega moža, ki je bil že celo leto bolan. Po pogrebu pride neka dekle na pokopališče na novi grob, in zdelo se ji je, da pod zemljo nekaj stoka in praska. Ona gre in pove to mcžuar.u, a ta jej nij verjel. Sla je tedaj in povedala drugim ljudem. Odpravi se jih veliko na pokopališče in odkop! jejo ravnokar zakopanega starca. Ko odpro rakev, sc začudijo videti, da je truplo v njej obrneno, da ima usta vsa ogrizena in krvava, in srajco na prsih pretrgano. Iz tega so sodili, da jo bil starček živ pokopan, in da se je še le v grobu prebudil in potem žalostno poginih * (Za je c v grob u.) V vasi Kolina na Češkem je bil pred enim tednom pogreb. Kar je pri tem vsakega človeka zanimalo, je bilo to, da je bil na pokopališči tudi — zajec. Ta zajec je bil pred pogrebom bežal in se za grmiček pred pokopališčem skril. Pogrebni U pridejo blizu onega grma, godci zagodejo, iu zajec se tako prestraši, da zbeži — menda že v obupnosti — na pokopališče. A tam nij našel izhoda, tekal in tekal je okolo in je skočil na vse zadnje — v grob. Ko so začeli trugo noter spuščati, in je že malo prsti zaropotalo po njej, jc zajec na vso moč začel cviliti in skakati. Potlej se ga vendar neki pogrebnik usmili, in iz jame vzame. Spustil pa vendar ne vemo, če ga je, ali ne. kojih m na zahti'\;uijc pomet ki zastonj in franko tloposljejo: S]nic« viilo st. 64.810. V Napelji, 17. aprila I8K2. Hoj gospod ! Vsled bolezni na jetrab sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenju. Nijsem bil v stanu ne ritati niti pisati ; moji živci so se tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vcilna nespečnost ta Imel sena /mirom razburjene ž i \ ee, da nijsem nikjer naiel miru, pri len tem bil tnal iltao otoaen. Sinovo idravntkov je avtu o umetnost poskušalo, a ne tla bi moje trpljenje olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo b'evaleseiore poskusil in zilaj, odkar srni jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. llevahsciere zasluži naj-V6C0 hvalo, ona me je popolnem zopet ozdravila, tako, morem svojo ilružliinsko stnliričo zopet zav-ihnati. Z iskreno hvaležnostjo iu popolnim spoštovanjem Kartpiise de lireban. Spričevalo št. fi*>.810. Nciitchatcau (VogOSen), 23. tleo. 1889. Moja liri, 17 let stara* je trpela vsleil pomanj* kanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili lia mogOCeati kakšne pomori. Od tega easa sem ji, po nas\etu prijatelja, Kevalescicro dajal, iu ta iz vrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in DUtOgO zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj ćudi, mojo hčer moćno, čvrsto iu popolnem zdravo videti. M a t ti n, Offlctere Coinptable en retraite. TećuejSi kot meso, prihrani Kevalescicro pri odraSčcnih iu pri otrocih 50krat svojo cono za zdravibi. V plehaStlh pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 golti. 50 kr., a funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., LS funtov 20 gold., 24 funtov "iti gold., — Revalesciere-Bificuitcn v puSicnh a 9 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevulesciere-Chocotateo v pralni in v ploščicah M lii tas 1 gold. 50 kr., 24 tas S gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v pralni za 120 tas 10 gold., za MHS tas 20 gold., — za 576 tas Jti gold. — Prodaje: B a r r y d u B s r r y & Couip. na l>u-itaji, H »"IIIh«'tn^iiMNt* št. 8, v IJu1»1|hiiI Ed. .Mahi', v 4>rn«loi bratje O be r a n z m o y r, v Iun-linilin Diechtl & Frank, v 4VI«vvi P. Hirn-bachor, v IjOiiM L u d vi g Mfiller, v M »r I It oru F. Kolotnik & M. Morio, v ncraua J. B S t o ck h a u a c n, kakor v vseh mestih pri dobrih le* karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. „Listki". Vseni bolnim moč in zdravje brez lekft in brez stroškov. Revalescičre du Barry V ^oi.v/ottu, Odstruiienje \ srh bolezni brez leka in stroškov 2 izvrstno zdravilno hrano Kevalescičre du Barry iz Londona, katera pri odrofičenih In otrokih svoje stroške 50krat v drugih sredstvih prihrani. Izpisek i/. 75.000 »»zdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljućah, v grlu, v duš-njaku, na žlezah, ua ledvicah iu v mehurji — od Pod tem naslovom bodo „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov boletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvih pet zvezkov je že na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledeči bukvarji: V Ljubljani: Janez Giontini: Jurij Lcrcher; Zescbko & Tili: Otokur Klerr. — V CelOVOi: J. Leon; E. Liegel. — v Mariboru: E. Ferlinec. — V Trstu: F. H. Schimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Celji: Ml,- j Karel Sohar. — VPtuji: Vil. Blanke. — V Zagrebu: onzu Leopold Hartnmn. I. zvezek. Stenografija, sp. dr. Ribič. — Životopisje, ap. Rajč Rož. — Prešcrn, Prešerin ali Proširen, ap. Fr. Ijevstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Maehiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. tir. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, sp. dr. ,7. Voiinjak. — Čegava boue ? sp, J. Ogrinec. — Narodni jezik in trgovina, spisal L. lladerlap ..... 25 kr. zvezek. Ivan Rrnzeni Tatenhali. Izviren roman, spis. J. Jurčič......50 k r. zvezek. Prvi poljub. Novela, spisal J. iskalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J. Skalec 25 kr. zvezek. Lepi dnevi. Spisal Paulus, — Plašč. Novela. Ruski spisal jV. V. Gotfol; \toa\o\onW L. Gorenjec. — Nekoliko opuzek o izdaji slovenskih narodnih pesilij. Spisal prof dr. Krek .... 25 kr. V. zvezek. Meta Holdenis. Komnu, francoski spisal Viktor Oierbuliez, poslovenil Davorin Hualnik . . 50 kr. n. m. rv. Vujeft. t), n o v e m b r a. us. uro zvečer v Izubijan i. Klo-l'.-ini, v sobah štev. 20 in 21. Pomudek do 15. novembra t. 1. Tam so dobivajo njegove c. k. izključ. privilegirane ustne priprave: ustna voda, zobni prah in zobna pasta, razcu tega tudi pri gg.: Kd. Mahni iu lekarji Biršicu, pri apotekami S a v n i k u v Kranji, in Bploh v vsaki solidni apoteki in patfumerij-ski kupčiji. .:;o:» 1 Lee, 1 Hvala gospodu R. pl. Orlice profesor matematike v llcrlimi 1 iili«>lni<>x