DOLENJSKI GOZDAR LETNIK XXIII NOVO MESTO, SEPTEMBER 1986 Drevesa umirajo Rezultati popisa umiranja gozdov v novomeškem gozdnogospodarskem območju Redno spremljanje zdravstvenega stanja gozdov, vse pogostejši pojavi različnih škodljivcev gozdnega drevja, vidni pojavi škode v gozdovih okrog nekaterih industrijskih središč v Sloveniji ter splošno spoznanje o slabem zdravstvenem stanju gozdov v Srednji Evropi zaradi onesnaženja zraka, je bilo resno opozorilo celotni družbeni skupnosti, da je potrebna temeljita analiza razmer v gozdovih. V lanskem juliju in avgustu je bil na področju vse Slovenije izveden popis umiranja gozdov. V območju je bilo na osnovi metodologije inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ki pomeni izpopolnjeno metodo v primerjavi z že uporabljenimi v Evropi, ugotovljeno zdravstveno stanje dreves v območju na skupno 102 stojiščih. Stojišča so bila v predelih, kjer so bile že opazne večje poškodbe (področje roškega masiva, Brezova reber, Radoha, Mirna gora), postavljena v kvadratni mreži 2x2 kilometra, v ostalih gozdarskih enotah (pretežno zasebni sektor) pa v mreži 4 x 4 kilometre. V popis je bilo zajetih 2087 dreves. Statistični izračuni potrjujejo, da je bil vzorec toliko reprezentativen, da na osnovi rezultatov popisa lahko sklepamo o splošnem zdravstvenem stanju gozdov. Kaj je pokazal popis umiranja gozdov v območju? Iz priložene tabele je razvidno, da je v območju 53,3 odst. dreves (gozdov) še zdravih (neogroženih), 36,5 odst. malo ogroženih, 3,8 odst. ogroženih, 3,4 odst. zelo ogroženih in 3,0 odst. v propadanju. Tabela: Stopnja ogroženosti dreves v območju Med drevesnimi vrstami je najbolj prizadeta jelka, katere je še samo 19,1 odst. zdrave (neogro-žene), nato sledi smreka, katere je še 21,8 odst neogrožene. Ostali iglavci so v glavnem neogroženi, zdravstveno stanje listavcev pa je bolj rezultat sekundarnih škodljivcev in ostalih bolezni (kostanjev rak, holandska brestova bolezen), kot pa onesnaženja zraka. Zelo zaskrbljujoče je stanje jelke, saj je v kategorijah ogroženih, zelo ogroženih in sestojev v propadanju, s katerimi ni možno več normalno gospodariti, kar 56,4 odst. vse jelke. Zadovoljivej-še je stanje smreke, saj spada v kategorijo neogroženih in malo ogroženih sestojev 81 odst. te drevesne vrste. Glede na področje so najbolj ogroženi gozdovi roškega masiva, kjer je delež jelke največji, smreke v nižinskem delu območja, brez izrazite lokacije, in strnjeni kostanjevi sestoji na področju Bele krajine. Kje so vzroki umiranja gozdov? Dosedanje analize in poznavanje pojava kažejo, da je najhujši povzročitelj onesnažen zrak (kisli dež). Analiza vsebnosti žveplovega dioksida v enoletnih in dvoletnih iglicah uvršča območje v prvi (zelo nizka vsebnost) in v drugi (nizka vsebnost) razred z ozirom na koncentracijo. Raziskovanje zraka v Sloveniji na osnovi prisotnosti lišajev pa kaže, da je koncentracija žveplovega dioksida v zraku nad območjem taka, da že vpliva na rast in slabše uspe-vanje nekaterih drevesnih vrst. Trenutno še ne razpolagamo s podatki »bilance« emisije onesnaževanja zraka v območju in bi bilo zato vsako sklepanje o konkretnih povzročiteljih onesnaževanja zraka preuranjeno. (prikaz) Nedvomno smo na proces umiranja gozdov vplivali tudi gozdarji sami. Ti vplivi se kažejo predvsem v premajhnem upoštevanju naravnih zakonitosti razvoja gozda, v preveliki meri »industrializacije« nekaterih faz proizvodnje (spravilo, gradnja cest in vlak), pa tudi v zanemarjanju preventivnih ukrepov za preprečevanje najrazličnejših bolezni gozdnega drevja. In kakšne bodo posledice ugotovljenega stanja? Najbolj ogrožena drevesna vrsta, jelka, predstavlja z bukvijo najmočnejši proizvodni potencial gozdnega gospodarstva. Delež jelke predstavlja 7 odst. celotne zaloge gozdov v območju. Ogroženih ,zelo ogroženih ali v propadanju je okrog 1600 ha (reducirano na površino) sestojev, ki zahtevajo postopno ali takojšnjo sanacijo. Prioritetno je potrebno sanirati okrog 900 ha gozdov, kar bo imelo za posledico: — trenutno povečanje etata iglavcev in zmanjšanja etata zara- ŠTEVILKA 6 di uravnoteženja zalog v območju; — predčasna povečana dinamika obnove sestojev bo vplivala na zmanjšanje zalog, prirastka in etata, kar bo vplivalo v bližnji prihodnosti na normalno oskrbo porabnikov lesa s sortimenti iglavcev; — povečal se bo obseg gozdnogojitvenih del, ki bo vplival na povečanje sredstev za vlaganje v gozdove; — zaradi sušenja jelke se bo povečal delež slučajnih pripad-kov, kakovost sortimentov bo slabša in povečali se bodo stroški pri pridobivanju lesa; — okrnjene bodo posredne funkcije gozdov; — povečali se bodo stroški varstva gozdov; — lesa iglavcev za predelavo bo manj, bo pa dražji. In kaj lahko z ozirom na ugotovljeno stanje naredimo v delovni organizaciji? Predvsem moramo preveriti cilje gospodarjenja z gozdovi v območju in opredeliti naloge za sanacijo ogroženih sestojev v dolgoročnem programu razvoja. V letnih programih gojitvenih vlaganj moramo prioritetno načrtovati obnovo sestojev v propadanju, kar že izvajamo. Nujno bi morali preveriti tehnologijo sečnje, spravila in gradnje gozdnih cest in vlak ter odpraviti negativne vplive na razvoj gozdov. Izboljšati kaže načrtovanje in izvedbo pri vseh delih v gozdni proizvodnji in več pozornosti nameniti preventivnim ukrepom varstva gozdov pred najrazličnejšimi škodljivci gozdnega drevja. Za preprečevanje škod v gozdovih zaradi onesnaženega zraka potrebujemo gozdarji pomoč širše družbene skupnosti, saj so vzroki za umiranje gozdov v glavnem izven našega neposrednega vpliva. Zato od družbenopolitičnih skupnosti v našem območju pričakujemo, da bodo načrtovale tak .c-razvoj, ki ne bo vplival na po- g večanje onesnaževanja zraka, da " bodo pripravile programe zmanj-ševanja onesnaženosti zraka v n skladu s sklepi skupščine SR ^ Slovenije, da bodo pripravile ka- '= taster onesnaževalcev zraka v g območju in zagotovile redno spre- ^ mljanje onesnaženosti in da bodo 1? zagotovile poostren nadzor izva- '5- inje s 57. stri CG ■S CG Z janja zakonskih predpisov, ki kompleksno urejajo to področje. Gozdovi v novomeškem gozdnogospodarskem območju spadajo trenutno med manj ogrožene gozdove v Sloveniji. Okrog 90 odst. je neogroženih ali malo ogroženih in bi bilo z njimi možno normalno gospodariti, če bi zmanjšali stopnjo onesnaženosti zraka. Pred širšo družbeno skupnostjo. predvsem pred sedanjo generacijo, so zahtevne in odgovorne naloge. Od našega umnega početja je odvisno, ali bomo ohranili gozdove z vsemi njihovimi funkcijami in si s tem zagotovili zdravo okolje, oz. pitno vodo, delo, hrano, socialno varnost, srečo in zadovoljstvo. Če umiranja gozdov ne bomo preprečili, bomo morali imeti veliko, zelo veliko srečo, da bomo sploh preživeli. STANE ŽUNIC, dipl. inž. STOPNJA OGROŽENOSTI DREVES V GOZDOVIH NOVOMEŠKEGA GOZDNOGOSPODARSKEGA OBMOČJA PO ŠTEVILU IN DELEŽIH (%) neogroženi malo ogroženi ogroženi zelo ogroženi v propadanju smreka 73 6,6 198 26,0 40 50,0 21 29,2 3 4,8 335 16,1 21,8 59,1 11,9 6,3 0,9 100,0 jelka 44 4,0 56 7,4 33 41,3 41 56,9 56 90,3 230 11,0 19,1 24,3 14,3 17,8 24,3 100,0 rdeči bor 8 1,1 1 1,2 2 3,2 11 0,5 72,7 9,1 18,2 100,0 ostali iglavci 18 1,6 18 0,9 100,0 100,0 bukev 579 52,1 317 41,7 1 1,2 1 1,4 1 1,6 899 43,1 64,4 35,3 0,1 0,1 0,1 100,0 hrast, kostanj 197 17,7 51 6,7 I 1,2 8 11,1 257 12,3 76,7 19,8 0,4 3,1 100,0 plemeniti listavci 63 5,7 46 6,0 109 5,2 57,8 42,2 100,0 ostali trdi listavci 112 10,1 52 6,8 164 7,9 68,3 31,7 100,0 ostali listavci 26 2,3 33 4,3 4 5,0 1 1,4 64 3,1 40,6 51,6 6,3 1,6 100,0 VSOTA 1112 100,0 761 100,0 80 100,0 72 100,0 62 100,0 2087 100,0 53,3 36,5 3,8 3,4 3,0 100,0 N Q - ___M PREGLEONA KARTA RAZREDOV VSEBNOSTI CELOKUPNEGA ŽVEPLA V S^EKCMH IGLICAH NA TOČKAH SLOVENSKEGA DELA 16km SREDNJEEVROPSKE BIOINDIKACUSKE MREŽE SR SLOVENIJA 1 razred O zdofizk) v sob rosi 2 razred 0 rvzK) vsebnost 3 razred 0 pCNOČano vsebnost 4 razred 0 visoka vsebnost f' IUFRO Kongres mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij Kongresi te svetovne gozdarske zveze so vsakih pet let, prejšnji je bil v Kjotu na Japonskem, letošnji bo od 8. do 13. septembra v Ljubljani. Iz 100 držav vsega sveta bo na kongresu sodelovalo 1500 vodilnih gozdarskih strokovnjakov in okrog 500 iz Jugoslavije. Zaradi krize, ki jo preživljajo gozdovi, bo zanimanje svetovne javnosti še večje, kot je bilo za kongrese doslej. Kongres bo človeštvo s pričevanjem znanstvenikov opozoril, da si z uničevanjem gozdov koplje lastni grob. Razmere v gozdovih na Zemlji so take, da je plat zvona komaj še pravočasna. Napoved, kaj bo z njimi, če jih bo še naprej uničeval onesnažen zrak, če bo še naprej trajalo brezobzirno strojno izkoriščanje, če jih bomo krčili tam, kjer se le pod gozdom lahko ohrani tanka plast rodovitne zemlje, je grozljiva. Usoda človeštva, ki z gozdom živi, ne more biti nič boljša. Na sporedu bo 350 predavanj gozdarskih strokovnjakov z vsega sveta in lepega števila Jugoslovanov, ki bodo govorili o vseh področjih gozdarstva in o vplivu gozdov na človekovo okolje in življenje. Na kongresu bodo s svojimi referati dobro zastopani tudi Slovenci, med njimi Mlinšek, Šolar, Anko, Hočevar (meteorolog) Adamič, Čop, Kotar, Hor-vat-Maroltova, Mrva, Lipoglav-šek in Torelli. Po posvetovalnem delu kongresa, ki bo v Cankarjevem domu in na strojni fakulteti v Ljubljani, bo za udeležence prirejenih 20 različnih strokovnih ekskurzij po Sloveniji in vsej Jugoslaviji, trajale bodo od 4 do 7 dni, vsaka pa ima začrtano pot, ustrezno glede na določeno strokovno področje. Od dvajsetih ekskurzij omenjamo le dve, po programu 9, in 11. septembra, ki potekata tudi prek našega območja. Ekskurzija na temo gospodarjenje z gozdovi v drobnolastniški strukturi se začne v Ljubljani in teče prek Lašč, Črnomlja, Novega mesta, Otočca, Celja, Slovenskih konjic, Radencev in Varaždina do Zagreba. Za primerno predstavitev sestojev in strokovnih vprašanj, ki nastajajo pri gospodarjenju z drobno razparceliranimi gozdovi, bodo poskrbeli gozdarji Žunič, Vidervol, Tessari, Butala, Štubler in Strmec. Glede na udeležbo priznanih vrhunskih gozdarskih strokovnjakov njihova naloga prav gotovo ni lahka. O intenzivnem gospodarjenju v bukovih gozdovih in trendih redčenja v listnatih gozdovih se bodo seznanili udeleženci, katerih pot bo potekala iz Ljubljane v Idrijo, Postojno, Stražo, Delnice in Opatijo. Objekte in poročila na našem območju so pripravili Žunič, Piškur, Turk in drugi. V znamenju IUFRO kongresa je bil pripravljen na GG Novo mesto seminar o premeni poslabšanih gozdov (inž. Žunič), dolenjski gozdarji pa so označili tudi svoj del odcepa evropske pešpoti (od Soče do Sotle), od izvira Krke prek Soteske, D. Toplic, Uršnih sel, Vahte, Gospodične in Kobil do Pteterij. Pred kongresom bodo vsa gozdna gospodarstva v Sloveniji izdala publikacije s predstavitvijo svojega območja, izšlo pa bo tudi več del, ki jih bodo prispevali strokovnjaki iz operative o nekaterih značilnostih posameznih območij. Priprava svetovnega kongresa je zahtevala ogromno dela, ki je potekalo nekaj let, in brezhibno organizacijo. Gotovo pa je najtežje breme ležalo na plečih sedanjemu predsedniku IUFRO, prof. dr. Dušanu Mlinšku. Ogromnega pomena, ki ga ima kongres za gozdarsko stroko pa tudi za Slovenijo in Jugoslavijo, pa se prav gotovo ne zavedamo samo gozdarji, temveč vsi ljudje, ki so zaskrbljeni za bodočnost gozdov in našo prihodnost. Neprecenljiva bo korist, če bo kongres pospešil prizadevanja za prekinitev procesov, ki povzročajo izginjanje gozdov. S tem bo podaljšano in izboljšano življenje človeštva. Preprečimo uničevanje lipe V__■__________________________ Predlog za izdajo odloka o omejitvi nabiranja lipovega cvetja. V gozdovih gozdnogospodarskega območja, v katerem gospodari delovna organizacija Gozdno Gospodarstvo Novo mesto, se pojavljata dve vrsti lipe, in sicer: malolistna lipa ali lipovec (Tiha cordata) in velikolistna lipa (Tilia platyphyllos). V sestojih se pojavljata posamično in skupinsko, na globolih in svežih tleh, predvsem na rastiščih hrasta — gabra in rastiščih bukve. Ocenjujemo, da je delež lipe v odnosu do ostalih drevesnih vrst okoli 1 odst. Izven gozda se pojavljata predvsem na opuščenih kmetijskih zemljiščih in pašnikih, na opuščenih košeni- cah (Rog, Črmošnjice, Mirna gora) pa tudi kot okrasno drevo v parkih in v bližini domačij. Gospodarska vrednost drevesne vrste je predvsem v lahkem lesu, meliorativnih značilnostih odpadlega listja, zdravilnih svojstvih lipovega cvetja in pomembnosti za čebelarstvo. S svojim videzom, cvetom in koristnimi vplivi je tudi pomemben člen v oblikovanju krajine. Za stare Slovane je pomenilo sveto drevo, v sedanjem času pa lipov list simbolizira narodno pripadnost. Vse pogostejše nabiranje lipovega cvetja na neprimeren način Bomo L odlokom preprečili tako barbarstvo? (Foto: Janez Penca) (kleščenje in lomljenje vej, ali celo podiranje dreves) ogroža funkcije, ki jih ta drevesna vrsta ima. Strokovnjaki Gozdnega gospodarstva Novo mesto ocenjujejo, daje vsako leto poškodovanih 20 do 30 odst. vseh osebkov. To pa je nenadomestljiva gospodarska škoda, saj pri takem izkoriščanju drevesne vrste ni zagotovljeno niti osnovno obnavljanje lipe, bistveno so zmanjšane možnosti za čebelarstvo in neprimerno zmanjšane ostale koristi lipe. Najpomembnejše pa je, da takšen način izkoriščanja lipe izpričuje nizko kulturno raven v odnosu do narave in kulturne dediščine. Neprimeren način nabiranja lipe pospešujejo tudi odkupne cene lipe, ki so dokaj vabljive. S predlaganim odlokom želimo doseči omejitev nabiranja lipe, ki bo omogočilo nadaljnje obnavljanje drevesne vrste in ostale gospodarske koristi, hkrati pa vzgojno vplivati na nabiralce pri pridobivanju postranskih gozdnih proizvodov. Pripravila: STANE ŽUNIČ, dipl. inž. JOŽE KOVAČIČ DOLENJSKI GOZDAR Poročilo o poslovanju Gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju od 1.1. do 30. 6.1986 V prvem polletju 1986 seje pri poslovnih rezultatih Gozdnega gospodarstva Novo mesto še vedno poznalo zmanjšanje proizvodnje v 1. trimesečju zaradi neugodnega vremena pozimi, kar nismo uspeli nadoknaditi v 2. trimesečju. V družbenih gozdovih smo posekali 75.360 m3 lesa, kar pomeni 3-odstotno povečanje, v zasebnih pa smo pridobili 33.924 m3 lesa, kar je za 21 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju, tako daje skupna proizvodnja znašala 109.284 m3, kar je za 6 odst. manj kot v enakem obdobju lani. Iz družbenih gozdov smo prodali 61.240 m3 lesa ali 6 odst. manj, iz zasebnih pa 31.800 m3 lesa ali 11 odst. manj kot lansko leto. Skupna prodaja je znašala 93.040 m' lesa ali za 8 odst. manj kot v enakem lanskem obdobju. Tudi prodajne cene so bile znatno pod ravnijo inflacije, kije bila v obdobju enega leta okrog 90 odst., rast naših cen pa je bila 75-odstotna. To pomeni, da so se razmere na trgu za našo delovno organizacijo v primerjavi z lanskim letom poslabšale, predvsem zaradi težav, ki jih ima pri poslovanju lesna industrija, kije imela v tem času precejšnje izgube. Zaradi takih tržnih razmer smo dosegli skromnejše finančne izide v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Celotni prihodek je dosežen v višini 2.971 milijonov din ali za 68 odst. več kot v enakem obdobju lani. Materialni stroški znašajo 1.512 milijonov din in so višji za 100 odst. Na tak porast materialnih stroškov vpliva tudi knjiženje biološke amortizacije. Biološko amortizacijo knjižimo letos pri zasebnem sektorju v breme materialnih stroškov, v družbenem sektorju pa v breme amortizacije, medtem ko smo lani vso biološko amortizacijo knjižili v breme stroškov amortizacije. Zato ti podatki niso primerljivi. Da bi zagotovili primerljivost podatkov, smo popravili lanske podatke pri materialnih stroških in pri amortizaciji. Na podlagi tako popravljenih podatkov znašajo materialni stroški za lansko leto 819 milijonov din in lanska amortizacija 140 milijonov din. Indeks materialnih stroškov znaša 185, indeks amortizacije pa 202. To seveda ne vpliva na višino in porast dohodka, ki je bil dosežen v višini 1.175 milijonov din ali za 44 odst. več kot lansko leto. Za obveznosti iz dohodka smo namenili 333 milijonov din ali za 87 odst. več. Čisti dohodek je dosežen v višini 842 milijonov din (večji za 32 odst.) Za osebne dohodke smo namenili 575 milijonov din (133 odst. več). Tak porast osebnih dohodkov je posledica postopnega usklajevanja vrednosti točke z inflacijo. Povprečni neto osebni dohodki znašajo 100.540 din in so večji za 121 odst., ali pa za 47 odst. večji glede na celo lansko leto. Za sklade nam je ostalo 267 milijonov din ali za 31 odst. manj kot lansko leto. V drugem polletju pričakujemo boljši finančni uspeh, saj bomo nadomestili zaostanek v sečnji in prodaji iz prvega trimesečja. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec. OBRAČUN GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU 1986 Primerjava s podatki Službe družbenega knjigovodstva Gozdno gospodarstvo Novo mesto podatki SDK za regijo (občine delež Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje) gg I. poli. 1. poli. 86% I. poli. I.poll. 86% v regiji 85 86 85 85 86 85 % v milijonih din celotni prihodek 1.773 2.971 168 112.542 231.688 206 1,28 porabljena sredstva 756 1.512 200 92.347 182.125 197 0,83 amortizacija 203 283 139 4.038 7.243 179 3,91 dohodek 814 1.175 144 20.314 49.752 244 2,36 čisti dohodek 636 842 132 14.656 33.613 229 2,50 za osebne dohodke 247 575 233 10.137 24.752 244 2,32 za poslovni sklad 328 184 56 3.687 5.877 159 3,13 poprečno štev. zaposlenih čisti OD na delavca na 756 747 99 33.457 34.077 102 2,14 mesec v din 45.526 100.540 221 36.720 85.780 233 117% POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO v obdobju od 1.1. do 30. 6.86 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta in planom za 1986 zap. doseženo od plan doseženo od indeks št. elementi 1.1.85- -30.6.85 1986 1.1.86—30.6.86 dos. 86/85 86/plan 1. celotni prihodek 1.773,149.412 6.309.551.000 2.971,190.419 168 47 2. materialni stroški 756,234.355 2.884,201.000 1.512,481.606 200 52 3. amortizacija 203,381.543 776,742.000 283,152.000 139 36 4. dohodek (1-2-3) 813,533.512 2.648,608.000 1.175,556.813 144 44 5. obveznosti iz dohodka 177,984.688 658,868.000 333,334.643 187 50 6. čisti dohodek (4-5) 635,548.824 1.989,740.000 842,222.170 132 42 7. za osebne dohodke 247,191.232 1.309.744.900 575,403.534 233 44 8. za sklade (6-7 ali 10 11 12 13) 388,357.591 679,995.100 266,818.635 69 39 9. izguba — — — 10. za poslovni sklad 328,496.919 366,649.440 184,444.362 56 50 za rezervni sklad 30,426.903 98,612.560 32,767.246 108 33 13. za skl. skup. por. - prost, del 17,699.239 124,365.700 23,758.301 134 19 14. za skl. skup. por. - stan. del 11,734.529 90,367.400 25,848.725 220 29 14. povprečno število zaposlenih 756 — 747 99 — 15. povprečni neto OD 45.526 112.214 100.540 221 89 16. izpl. sred. skup. por. — prosti del — — POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO od 1. 1 . do 30. 6. 1986 zap. skupaj tozd tozd tozd tozd tozd št. elementi GG Novo mesto Straža Podturn Črmošnjice Črnomelj I. celotni prihodek 2.971,190.419 300,572.103 426,857.272 341,754.092 209.810.412 200.926.169 2. materialni str. biol. am. ZS 1.512,481.606 140,099.346 116,768.658 100,435.939 101,779.939 74,053.622 3. amortizac. bio. am. DS 283,152.000 39,599.168 60,981.939 57,915.167 38,219.703 29,996.638 4. dohodek (1-2-3) 1.175,556,813 120,873.589 249,106.675 183,402.915 69.810.769 96,875.908 5. obveznosti iz doh. 333,334.643 38,314.982 55,184.011 54,772.373 19,716.814 30,828.282 6. čisti dohodek (4-5) 842,222.170 82,558,607 193,922.664 128,630.612 50,093.955 66,047.626 7. za osebne dohodke 575,403.534 68,264.704 67,499.090 64,770.775 49,955.619 62,968.445 8. za sklade (skupaj) 266,818.635 14,293.903 126,423.574 63,859.837 138.336 3,079.181 9. izguba — — — — — — 10. za rezerv, skl. 32,767.246 4,834.944 9,964.267 7,336.119 18.622 122.483 11. za poslov, skl. 184,444.362 2,026.444 109,453.856 49,462.812 — — 12. za skl. sk. por. - pr. d. 23,758.301 3,920.000 3,560.000 3,680.000 — — 13. za skl. sk. por. - stan. d. 25,848.725 3,512.515 3,445.451 3,380.897 119.714 2,956.698 14. povpreč. št. zaposl. 747 98 89 92 68 90 15. povprečni neto OD 100.540 93.748 100.914 97.946 104.534 94.612 zap. tozd tozd tok tok tok št. elementi trans, in gr. vrt. in h. Novo mesto Črnomelj Trebnje dsss 1. celotni prihodek 314,410.552 75,337.237 468.245.121 312,786.448 192,534.419 127,956.592 2. mater. str. biol. am ZS 165,572.543 33,271.589 376,003.130 243,885.504 123,447.578 37,163.755 3. amortiz. biol. am. DS 37,457.522 1,725.522 2,788.588 3,611.831 6,113.494 4,742.428 4. dohodek (1-2-3) 111,380.487 40,340.125 89,453.403 65,289.112 62,973.347 86,050..408 5. obveznosti iz doh. 39,119.991 9,941.760 26,238.940 19,762.614 19,876.927 19,577.949 6. čisti doh. (4-5) 72,260.496 30,398.365 63,214.463 45,526.498 43,096.420 66,472.459 7. za osebne dohodke 68,740.759 21,887.917 50,560.775 35,767.266 26,922.520 58,065.664 8. za sklade (skupaj) 3,519.737 8,510.448 12,653.688 9,759.232 16,173.900 8,406.795 9. izguba — — — — — — 10. za rezervni sklad 168.570 1,613.605 3,578.136 2,611.565 2,518.934 — 11. za poslov, skl. — 4,564.475 4,225.211 3,614.556 11,096.997 — 12. za skl. skup. - pr. d. — 1.320.000 2,400.000 1,920.000 1.400.000 5,558.301 13. za skl. skup. por. - st. d. 3,351.167 1,012.368 2,450.341 1,613.111 1,157.969 2,848.494 14. povpreč. št. zaposl. 74 33 60 48 35 60 15. povpreč. neto OD 108.960 85.885 103.622 90.895 99.278 122.219 ( Novice iz Podturna ~~) Zaradi predčasne invalidske upokojitve je 30. junija 1986 prenehalo delovno razmerje delavcu v gojenju gozdov Stipu Grgiču (roj. 1947 leta). Želimo mu več zdravja v domačem kraju. * 10. julija 1986 je bila v Lukovem domu seja podpisnikov sporazuma o zaščiti in vzdrževanju spomenikov NOB v Rogu. Poskušali smo poročilo o delu odbora in zaključni račun za leto 1985 in zvedeli, da se pripravlja predlog zakona o proglasitvi narodnega parka »Kočevski Rog«. Zaradi počitniškega datuma udeležba ni bila tako številna kot običajno. lane, neobeljene hlodovine iglavcev. Dogovorili smo se, da bomo ta, deloma od lubadarja že napadeni les takoj poškropili s ksil-olinom, kar smo storili že naslednji dan. V odd. 3 smo videli sečišče po končanem spravilu od žleda polomljenega lesa. V odd. 1. pa 256 m3 izdelane obeljene hlodovine, ki čaka še na spravilo. Da so najhuje prizadeti nasadi, je inšpektorja prepričal ogled vrtač v odd. 121 na Komolcu. Tu nas čaka še obilo dela, ker gre za sečnjo in spravilo drobnega lesa. Mimogrede smo si ogledali še pripravo tal za letošnje pogozdovanje v odd. 6 in 5. O ogledu je bil narejen zapisnik. Redni zdravstveni pregled naše drevesnice je 17. julija opravila inšpektorica Stana Hočevarjeva. • Republiški gozdarski inšpektor inž. Janez Ahačič in občinski gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac sta 23. julija obiskala naš tozd. Najprej smo se v upravi pogovorili o evidenci slučajne sečnje, nato pa odšli na teren. Republiškega inšpektorja je zlasti zanimala problematika podelave žledolo-ma, saj predvidevamo, da bo posekanih kar 15.000 m3 iglavcev. Najprej smo mu pokazali sečišče v oddelku 102, kjer je zaradi težav pri spravilu ostalo še nekaj izde- 31. julija je zaradi invalidske upokojitve prenehalo delovno razmerje delovodji Francu Murnu (roj. 1933) z Verduna. Murn je pričel delati v gozdarstvu kot sekač in spada v generacijo tistih delavcev, ki so prišli k našemu podjetju od kmetijske zadruge ob reorganizaciji gozdarske službe jeseni leta 1963. Želimo mu za naprej bolj trdnega zdravja in še mnogo upokojenskih let. * S 1. avgustom je pričel pri nas s pripravniškim stažem gozdarski tehnik Janez Božič iz Novega mesta (roj. 1968). Za mentorja mu je bil določen inž. Peter Dular. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. f Kaj skriva gozd Da je na hribu Tabor ali Cvinger, kot mu tudi pravijo, takoj nad Meniško vasjo, nekoč bilo naselje staroselcev iz halštatske dobe, je že dolgo znano. Vsak, ki je kdaj hodil tod, je postal pozoren na nekakšen precej dolg okop pravilne krožne oblike. Gre za nekdanje v zemlji skrite ostanke obzidja, ki ga porašča gozd. Zgodovina tega naselja in ljudi pa je še precej zavita v skrivnost. Prva seje odkopavanja in raziskovanja lotila amaterska arheologinja grofica Meklenburška leta 1905 in 1906. Toda bolj kot obzidje so jo zanimali številni grobovi, oziroma njihova vsebina. Ker je bila v sorodu z nemškim cesarjem Viljemom, ji ni bilo težko pri avstrijskih oblasteh dobiti dovoljenja za to. Našla je precej osebnih predmetov, ki so jih nekdanji prebivalci, Kelti, pri- lagali umrlim v grob. Cela zbirka je bila potem leta 1935 prodana v Ameriko. V naših muzejih je ostalo le malo. Popolnoma zgrešeno je povezovanje imena Meniška vas z menihi in samostanom, ki naj bi stal nekoč na Taboru. Tega tam seveda ni bilo, saj izvirajo ruševine naselja za zidom iz železne dobe pred več kot 2000 leti. Meniško vas pa so zgradili podložniki nekega samostana precej kasneje. Sredi avgusta je pričel zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta spet z izkopavanjem. Obiskal sem arheologa Boruta Križa in njegove fante, ki pomagajo pri delu. Na zahodni strani so se v širini približno 3 metrov, na mestu, kjer ni drevja, lotili odkrivanja obzidja. Čeprav je delo zamudno, se že kažejo ostanki suhega zidu, to je zloženega kamenja brez dodatka malte. Vodja odkopavanja je povedal, da gre za srednje veliko naselje, v katerem so živeli ljudje okoli 500 let. To so ugotovili že prej po vsebini grobov. Zid je zelo dobro ohranjen. Izkopani profil bodo podaljšali v notranjost kroga in upajo, da bodo našli tudi kakšne ostanek temeljev nekdanjih hiš. Prav gotovo pa ne bodo našli zakladov v obliki starega denarja, saj je bilo takrat še naturalno gospodarstvo in kovanega denarja niso poznali. V posebne vrečke zbirajo ostanke lončenih posod. Na vrhu hriba, prav sredi kroga, ki ga tvori obzidje, je podzemna jama. Vhod vanjo zapira za-rušena skala. Jamarji obljubljajo, da bodo vhod razširili, turistično društvo in zdravilišče pa nameravata pot do izkopanin opremiti z napisnimi tablami in kažipoti. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. Tonetu Tessariju v slovo Nepričakovano nas je sredi dela zapustil dolgoletni sodelavec, delovodja v revirju Črmošnjice, Tone Tessari. Globoko nas je presunila vest, da je tovariša Toneta doletela nesreča, vendar smo delavci temeljne organizacije ter vsi, ki so ga poznali, upali, da bo okreval in se spet vrnil med prijatelje, ki smo ga vedno spoštovali in cenili kot dobrega tovariša in sodelavca. Težko se je sprijazniti s kruto resnico, da je njegova življenjska pot končana in da smo se od njega za vedno poslovili v nedeljo, 17. avgusta 1986. Tone se je rodil 11. januarja 1934. leta v Sredgori na robu roških gozdov. Izhajal je iz delavske družine in že kot mladfant pričel z delom v gozdu, v bližini svojega doma v Sredgori. Že pri 14 letih se je zaposlil, leta 1948pri državni upravi v Črnomlju, nato pri gozdnemu obratu Črnomelj in končno prišel 1. avgusta 1964 v gozdni obrat Črmošnjice, kjer je opravljal različna dela. Pri delu si je nabira! izkušnje in s tečaji in seminarji dopolnjeval svoje znanje. Revir Črmošnjice, kjer je delal dolgo vrsto let, je pozna! do potankosti, posebno pa Drvodel-nik, kjer se že kažejo sadovi njegovega dela. Pri opravljanju svojih dolžnosti je bil marljiv, skromen in vzor svojim sodelavcem. Kot delovodja je nalete! večkrat na razna vprašanja in težave, vendar jih je skupaj s sodelavci uspešno reševal. Vedno je bit nasmejan in dobre volje, zaradi česar smo ga vsi sodelavci še posebej cenili. Ob svojem poklicnem delu je vsa leta deloval v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih temeljne in delovne organizacije. Gozdarji temeljne organizacije čutimo ob njegovem odhodu veliko vrzel. Pogrešali ga bodo tudi gozdovi Drvodelnika, v katerih je skorajda še čutiti odmev njegovega koraka. Spomini nanj nam bodo ohranili negovani sestoji v Drvodelniku, nasadi iglavcev in mnogi gojitveni ukrepi in zavest, da je vedno želel, da bi bil svet pošten, delaven in dober. Pot Toneta Tessarija je končana. Zaključil jo je častno, nenadno in prehitro, toda svoje delo je dobro opravit, in ohranili ga bomo v naših srcih kot dobrega, prizadevnega člana naše delovne organizacije. Zahvaljujemo se mu za ves trud, ki ga je prispeval za naš boljši jutri. Naj mu bo lahka belokranjska zemlja, gozdovi Drvodelnika pa naj mu šumijo v večen spomin. Vsem njegovim dragim izrekamo iskreno sožalje. JANEZ ŠEBENIK Ne oosekavaj drevja. ne teptaj mladih nasaoov. ne poškoduj skorje dreves I 1 « Videli smo gozdove v Južni! šš i Nemčiji in vzhodni Franciji i; Torej smo končno enkrat vendarle na naših ekskurzijah prenočevali v centru mesta, pa čeprav v močno zdelanem starem hotelu. Pravzaprav v dveh, kajti hotel »Le Pariš« je bil za vse nas očitno premajhen. Po namestitvi nas je čakala prava francoska večerja — z mnogimi presledki je trajala kar dve uri, na koncu pa je bil še, v Franciji obvezen, pladenj s siri. Pri teh, v glavnem nam neznanih, smo bili Dolenjci sicer bolj previdni, tem bolj pa se je izkazala naša ljubezen do dobre kapljice, in po približno dveh urah so hotelske zaloge pošle. Naslednje jutro nas je ob osmih pri avtobusu že čakal naš strokovni spremljevalec dr. Phillipe Lacr-oix. Z njim sta bila tudi njegova soproga in sin kot prevajalca iz francoščine v nemščino. Iz nemščine pa nam je, kot vedno, prevajala naša vodnica, dr. Maroltova. Torej dokaj zapleteno sporazumevanje, ki pa je kljub temu odlično delovalo. Med vožnjo skozi Arbois in Chilly proti državnemu gozdu Moidons smo izvedeli marsikaj o pokrajini Franche — Compte ter o njenih gozdovih in gozdarstvu. Gozdarstvo v pokrajini Franche — Comte Pokrajina Franche — Comte, ki obsega štiri departmaje inje po površini le za petino manjša od Slovenije, je najbolj gozdnata v Franciji. Gozdovi pokrivajo 42 odst. površine, medtem ko v celi Franciji le 25 odst. Prepletanje gozdov s predvsem kmetijskimi površinami tvori značilno in zelo slikovito pokrajino, še posebej na področju Jure, katerega smo obiskali tudi mi. Francozi tudi radi poudarijo, da so tu gozdovi, ki so med najlepšimi ne le v Franciji, temveč tudi v vsej Evropi. Površina gozdov je okrog 680.000 ha, od tega je 40.000 državnih, 350.000 ha v lasti drugih javnih organizacij (občine, javni uradi, delovne organizacije) ter okrog 290.000 zasebnih gozdov. Zasebni gozdovi so več ali manj prepuščeni zasebni iniciativi, državne gozdove in gozdove drugih javnih organizacij (mi bi rekli SLP-2) pa upravlja Nacionalni gozdarski urad, ki je eden od petindvajsetih v Franciji in ima trojno nalogo: upravljanje in urejanje državnih gozdov, uveljavljanje strokovnih načel v gozdo- vih drugih organizacij, izpolnjevanje pogodb (največ z občinami) o delu in študijah z vidika varstva, urejanja in razvoja naravnih potencialov. Urad ima status javne ustanove, kar mu dovoljuje, da pod pokroviteljstvom ministrstva za kmetijstvo in pod kontrolo finančnega ministrstva dokaj svobodno razpolaga z lastnimi sredstvi, ki jih pridobi predvsem: z vsemi prihodki iz državnih gozdov, s tako imenovanimi »stroški nadzora«, ki jih v višini 7,17 in 8,43 odst. od njihovega bruto dohodka od gozdov prispevajo druge organizacije, dopolnjena pa so ta sredstva z državno podporo za pokrivanje stroškov uvajanja strokovnega gospodarjenja v te gozdove, ter s plačilom storitev, storjenih v okviru pogodb. Velik del obveznosti urada je predpisan z zakonom, posebno pozornost pa posvečajo tudi dogovorjenim nalogam, ki so v tej regiji, kjer gozdovi drugih organizacij prevladujejo, še kako pomembne. Urad upravlja gozdove na površini 386.000 ha, kar predstavlja skoraj četrtino površine ce|e regije, oziroma okrog 60 odst. vseh gozdov. Po lastništvu je razdelitev naslednja: 29 je državnih gozdov (37.500 ha), 2000 je gozdov drugih organizacij (345.000 ha), 3 vojaški gozdovi (1.900 ha) in 13 privatnih gozdov (1.200 ha), ki jih upravljajo po pogodbi z lastniki. Glede na te podatke poudarjajo Francozi predvsem, da je skoraj 90 odst. gozdov v lasti drugih organizacij in le 10% državnih ter da so gozdovi drugih organizacij razdeljeni med 2.000 lastnikov, kar pri povprečni površini 173 ha na enega predstavlja resno oviro za racionalno upravljanje in gospodarjenje. Ob tem je eden od naših tokovcev na hitro izračunal, da smo mi očitno »boljši gospodarji« od njih, saj nam uspeva gospodariti s kar 17.500 lastniki, od katerih ima vsak le 3 ha gozda. Pa še pritožujemo se ne kaj preveč. Površina gozdov, s katerimi upravlja urad, se po malem povečuje, povprečno za 380 ha na leto. To povečanje je v glavnem posledica zaraščanja opuščenih pašnikov, pogozdovanj in nakupa gozdov. Zanimivo je tudi, da gozdovom poleg varovalne in socialne funk- cije pripisujejo tudi zelo velik gospodarski pomen. V gradivu, ki smo ga dobili, je zapisano, da so »gozdovi s svojo pomembno proizvodnjo lesa nepogrešljivo gonilo regijskega gospodarstva in nenadomestljiv dejavnik pri oživljanju ruralnega prostora.« Po dokaj dolgi vožnji skozi res lepo in slikovito pokrajino smo prispeli v državni gozd Moidons, to je gozdni kompleks v velikosti približno ene naše gozdnogospodarske enote (2.800 ha), ki leži na področju Jure. To so srednji gozdovi, ki so bili v preteklosti izkoriščeni predvsem za oskrbo bližnjih rudnikov soli in so precej poslabšani. V zgornjem sloju prevladuje hrast, pogosta je tudi bukev, ki pa sojo v prejšnjih časih pretirano izsekovali. S premeno teh gozdov so začeli okoli leta 1920, cilj pa so gozdovi iglavcev s primesjo 20 do 30 odst. hrasta in bukve. Francoski kolegi so nam pokazali, kako premena poteka. V obdobju 18 let izvršijo pet posekov. Najprej sestoj rahlo prere-dčijo. Po dveh letih opravijo pripravo sestoja, ko odstranijo okrog 40 odst zgornjega sloja, pustijo pa predvsem semenjake in polnilni sloj. V tem obdobju pričakujejo pomladitev bukve ter posadijo okrog 2500 sadik iglavcev na hektar. V desetem letu prvič sve-tlitveno redčijo. Odstranijo 50 odst. semenjakov in polnilnega sloja. V petnajstem letu odstranijo preostale semenjake. V osemnajstem letu opravijo končni posek, s tem da odstranijo vse nadslojno drevje in premena je zaključena. Osnovan je nov gozd jelke in bukve. Najprej smo si ogledali sestoj, ki je bil rahlo presvetljen, ter potem med vožnjo še vse ostale faze, vse do novo nastalega mladega sestoja. Šele v tej zadnji fazi prično z negovanjem sestoja, predvsem z redčenji. Ta koncept je od našega precej drugačen, močno se prepletata neposredna in posredna premena, zanemarjena pa so neposredna negovalna dela v najmlajših razvojnih stopnjah, mladju in gošči. Francozi pravijo, da bi bilo to predrago. Pri naslednjem postanku so nam pokazali, kako obirajo storže na stoječih semenskih drevesih. Za to opravilo imajo zaposlene posebej izurjene in opremljene delavce. Najvažnejši del opreme so lahko sestavljive lestve iz aluminija, s pomočjo katerih delavec pride do krošnje. Pri demonstraciji je možakar neverjetno hitro in spretno splezal prav do vrha okrog 25 m visoke jelke, za kar je porabil le približno deset minut. Na »letečem« sestanku prisotnih članov izvršnega odbora dita smo mu za zanimiv in zelo atraktiven prikaz enoglasno prisodili stekle- nico pravega pleterskega brinjevca. Po krajši vožnji smo se ustavili v sušilnici semen listavcev. Ogledali smo si celoten postopek obdelave semen, od čiščenja do skladiščenja. Z visoko strokovno in zelo skrbno obdelavo dosegajo Dri shranjevanju semen uspehe, ki presegajo marsikatera v svetu veljavna merila. Na tem, pri nas dokaj zanemarjenemu področju, bi se lahko od njih marsikaj naučili. Po zakuski s siri in odličnim, zelo močnim vinom smo se odpeljali na kosilo v prijeten kraj Andelot en Montagne. Za primerjavo lahko povem, da smo za kosilo, od predjedi pa do sladoleda, sira in vina, odšteli le 60 frankov, ta čas je bilo to približno tri naše tisočake. Ta številka niti za nas ni bila visoka, kaj šele za Francoze. O plačah v Franciji (kjer delavce močno izkoriščajo — to vemo še iz šole) raje ne bi pisal, da mi ne bi kdo očital vznemirjanja javnosti. Popoldne smo si ogledali še nekatere njihove najlepše in najbolj zanimive sestoje jelke. Vozili smo se po tako imenovani »jelovi cesti«. Obiskali smo tudi njihovo najdebelejše drevo, »predsedniško jelko«, ki po merah le malo zaostaja za našo krajico Roga. Na koncu smo nam pokazali še zgodovinsko znamenitost, staro rimsko cesto z v živi skalo vtisnjenimi kolesnicami. Tu seje izkazal tudi naš raziskovalni duh. Po podrobnem ogledu je bilo variant o tem, kako in zakaj so te kolesnice nastale, vsaj toliko kot obiskovalcev. V Besanqon smo se vrnili po drugi poti, kot smo prišli, delno je potekala tudi po zelo lepi in divji soteski. Po večerji smo se razkropili po mestu, preizkušali vrste in cene vina ter piva in se pripravljali na naslednji dan, ko smo imeli v načrtu dve »nakupovalni« uri ter vožnjo do Lugana z ogledom Švice, v glavnem skozi okna našega zelo udobnega avtobusa. ANDREJ PEČAVAR, dipl. inž. Četrti in peti dan strokovne ekskurzije dita — potovanje iz Francije preko Švice in Italije v domovino Strokovni program smo že prve tri dni izčrpali, tako da nas je naslednja dva dni čakala vožnja prek Švice in Italije proti domu. Po dvakratnem prenočevanju v francoskem mestu Besancon nas je četrti dan pot peljala prek švicarske meje. Takoj zjutraj smo izkoristili nekaj prostega časa za bolj podroben ogled Bensacona, tako da smo se okrog 10. ure zbrali pred avtobusom, ter se napotili proti naši neslednji postaji. To naj bi bilo mesto Lugano v. Švici. Po dobrih 80 km vožnje smo prestopili švicarsko mejo. Podobno kot ostale tri dni, ko smo prestopali avstrijsko, nemško ter francosko mejo, tudi na švicarski meji nismo imeli nobenih sitnosti. Takoj po prestopu meje smo z zanimanjem opazovali lepo, urejeno in slikovito pokrajino. Švico sestavlja 24 ali 25 kantonov in čeprav je majhna država, jo vseeno ločijo štiri jezikovna področja. Največje področje zavzema nemško govoreči del, prek 60 odst., naslednje po velikosti je francosko jezikovno področje s 30 odst., sledi mu italijansko jezikovno področje s 7 odst. Najmanjše po številu prebivalstva je retoromansko jezikovno področje, ki zavzema le okrog 1 odst. prebivalstva, ki se zelo zavzema, da bi ohranilo svojo kulturo. Vsa ta štiri jezikovna področja se med sabo ne ločijo samo po kulturi, ampak lahko spremembe opazimo že na zunaj po urejenosti in po napisih, ki se pojavljajo v ustreznih jezikih. Po kakih 40 km smo prispeli do mesta Losane, ki smo si ga hoteli malo bolj ogledati, vendar zaradi gneče nismo ustavljali avtobusa. Nekajkrat za zaokrožili in si kar iz avtobusa ogledali lepo urejeno mesto. Vse to so nam lahko potrdili tudi kopalci, ki so se kopali v reki prav v središču mesta. Nato smo nadaljevali pot proti glavnemu mestu Švice. Bern je kot lepo zgodovinsko mesto ohranil svojo avtentičnost, pozna se mu, da tu že približno 200 let ni divjala vojna. Lepo urejeni parki, ki zavzemajo precejšnje površine in so značilni za večino švicarskih mest, so nam še polepšali predstavo o zares lepi deželi. Iz Berna smo krenili proti Lucernu, spotoma smo ustavili, da bi potešili lakoto in žejo in s tem tudi izboljšali utrujeno in zas-panovzdušje. Že v Lucernu smo se obrnili proti italijanski meji in s tem tudi proti domovini. Pokrajina se je začela močno spreminjati. Od prejšnjih rodovitnih področij, bogatih po žitu in tudi po živinoreji, smo prešli v slikovite gorske predele, obogatene s številnimi slapovi. Pot nas je peljala po lepi cesti skozi predore, viadukte, na levi in desni pa so nas premijah vrhovi, višji od 2000 in 3000 m. Najbolj zanimiv je bil predor St. Gotthart, ki je dolg 17 km in je gotovo med največjimi v Evropi. Po naporni vožnji smo proti večeru prispeli v Lugano, kjer smo v hotelu Ca-lipso prenočili. Peti dan smo se takoj zjutraj poslovili od mesteca ob čudovitem jezeru, se vkrcali v avtobus ter se odpeljali proti italijanski meji. Po slabih 10 km smo prestopili mejo in se usmerili proti Milanu, od tu pa mimo Bergana, Brescie, Verone, Vincenze, Padove do Benetk. Vso pot po Italiji so nas spremljale prostrane ravnine, posejane s koruzo in pšenico. Da bi si malo oddahnili od dolge vožnje, smo v Benetkah ustavili, vendar smo prišli v času, ko imajo Italijani opoldanski odmor, zato smo nato kmalu vstopili v avtobus in se odpeljali proti Trstu. Kasno popoldne smo na Občinah prestopili že nestrpno pričakovano domačo mejo. Kot seje pozneje pokazalo, so nas tudi cariniki že nesptrno pričakovali, vendar kakšnih večjih nevšečnosti ni bilo, zahvaljujoč posredovanju našega računovodje. Tako smo kmalu krenili proti Senožečam, kjer smo se okrepili z dobro domači večerjo. Od tu nas je pot vodila mimo Postojne proti Ljubljani, kjer smo se poslovili od naše strokovne vodičke dr. Sonje Hor-vat-Marolt. V poznih večernih urah smo se srečno pripeljali do Novega mesta. Utrujeni in željni svoje domače postelje smo se polni različnih vtisov s petdnevnega potovanja po deležah Zahodne Evrope vrnili vsak na svoj dom. ANDREJ KASTELIC, dipl. inž. Ekskurzija društva računovodskih in finančnih delavcev Sredi junija je Društvo računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto organiziralo za svoje člane že tradicionalne strokovne ekskurzije. Iz naše organizacije se je udeležilo dveh ekskurzij 21 delavcev. Po domovini je trajalo potovanje tri dni in je potekalo od Novega mesta preko Hrvatske ter Bosne in Hercegovine do Dubrovnika. Strokovni del je obsegal seznanjanje o delu in organizaciji delovne organizacije »Aluminij« v Mostarju, kjer so nam razkazali tudi svojo proizvodnjo. Udeleženci so bili zelo presenečeni nad redom, disciplino in urejenostjo znotraj in zunaj tovarne, kar je bilo drugače od splošnega vtisa o mestu Mostar. Druga polovica prijavljenih iz Gozdnega gospodarstva, to je iz DSSS in tozdov se je odločila za dvodnevno strokovno ekskurzijo v Budimpešto. To potovanje je potekalo od Novega mesta preko Ljubljane in Maribora na mejni prehod Šentilj, do Novega Dunaja, skozi Gradiščansko v Bratislavo in od tam v Budimpešto z ogledom njenih številnih zanimivosti. Strokovni del te ekskurzije je omejen na ogled DO Birostroj v Mariboru, ki proizvaja male računalniške (poslovne) sisteme in skrbi za njihovo vzdrževanje. J. BAJT f' ...":1 | Moj prvi delovni dan f Kako je bilo v službi prvi dan, se ne pozabi nikoli. Prav gotovo je to eden glavnih mejnikov v človekovem življenju, zlasti če gre za prvo zaposlitev. Pravijo, da je prvi vtis najpomembnejši. Zato bi morali vsi tisti, ki sprejemajo mlade ljudi, presneto premisliti, kako bodo to storili, kaj jim bodo povedali ali celo obljubili. Tudi sam se prav dobro spominjam, kako sem prišel na Dolenjsko in kot mlad inženir pričel z delovnim stažem, ki naj bi traja! dolgih 40 let. Kar zgrozil sem se ob misli, da bo moralo tako dolgo trajati, zlasti še, ker nisem bil rosno mlad, saj sem šel že v 30. leta. V Novem mestu sem se tistega I. julija 1960 leta pripeljal že po nedolgo pred tem zgrajeni, za tiste čase moderni avto cesti. Službo naj bi nastopil pri gozdarsko-lesni poslovni zvezi. Podjetje je gospodarilo z zasebnimi gozdovi, na istem območju kot današnje GG Novo mesto. Delo je bilo omejeno na od-kazovanje drevja za posek, pogozdovanje in manjša gojitvena dela. zlasti pa so odkupovali les. Bili so posredniki med proizvajalci lesnih sotrimentov in lesno industrijo. O vsem tem pa seveda tisti prvi dan nisem ime! pojma in sem to izvedel kasneje. V žepu sem imel obvestilo, da sem sprejet in da so pripravljeni vrniti tudi štipendijo, ki sem jo zadnji dve leti prejemaI iz druge občine. Pripravljeni so me bili torej odkupiti. Vse to je zame uredil kolega in sošolec s fakultete, inž. Edo Tavčar, ki je kot domačin dobro poznal razmere. Sedež podjetja, kjer naj bi začel s svojo službeno kariero, je bil v prvem nadstropju sedanjega Jakčevega doma. Potrkal sem kar na direktorjeva vrata. Sprejel me je Stane Šmid, ki je za trenutek odložil cigareto in mi krepko stisnil roko. Name je kmalu napravi! vtis dobrega in za mladega človeka razumevajočega predstojnika. Zato sem se popolnoma sprostil. Najprej mi je povedal, da sem zelo dobrodošel. Presenetilo pa me je, ko je kmalu od začetka kar odkrito rekel: » Veste, jaz nisem noben gozdarski strokovnjak, veliko bolj se spoznam na les. Po poklicu sem namreč izučen mizar. Pa mi ni zaradi tega prav nič nerodno. Seveda sem po končani vojni opravlja! čisto drugačne in odgovorne funkcije. V podjetju imam mlade inženirje in izkušene tehnike, pa vsi kar dobro vozimo skupaj.« Med razgovorom je direktor strastno vlekel cigarete, ki jih je prižigal kar s čikom prejšnje. To je moralo nanesti nekaj škatlic na dan, saj je bil tudi pepelnik poln ogorkov. Sam sem bi! takrat še zagrizen nekadilec, pa me je njegovo početje kar streslo. »Ta pa najbrž ne bo dolgo,« sem si mislil. Potem je direktor poklical k sebi še šefa tehničnega sektorja. Presenečen sem bil, ko je vstopil moj nekdanji sošolec s fakultete, ! 64. sti inž. Rudi Pipa. No. povedati moram. da sem se z njim istočasno vpisal jeseni 1950 leta in hodil na predavanja in vaje le prvi semester. Zaradi bolezni sem namreč potem mora! študij prekiniti. Tako je inž. Pipa vsaj dve leti prej končal študij. Videti je bilo, da se me ne spominja, kajti spoštljivo me je vikal in se zelo pokroviteljsko obnašal. Ponovil je tudi tiste direktorjeve besede o pomanjkanju strokovnjakov. No, jaz njega ne bi mogel zgrešiti, saj je bil zanimiva in simpatična pojava. Že kot študent je imel lepe, negovane brke, vedno je nosil velik klobuk, po postavi pa je bil med manjšimi. Dogovorjeno je bilo, da bom šel za pripravnika za pomočnika sektorskega vodje na eno izmed sektorskih vodstev. Izbiral sem lahko med Črnomljem in Dolenjskimi Toplicami. Odločil sem se za slednje, ker je bilo bližje Ljubljani. Tja bom odšel kar takoj, pospremil pa me bo inž. Pipa. Direktor je še telefoniral po šoferja in razgovor je bil končan. Meni se je zdelo neumno, da se nekdanji sošolec tako obnaša, pa sem Rudiju takoj na hodniku povedal, kako to, da se me ne spominja. Saj sva se potem še večkrat srečevala na fakulteti. Takoj je priznal, da je res tako. Segel mi je v roke in rekel: »Kar tikajva se, saj bi do tega tudi drugače slej ko prej prišlo.« Pred stavbo je pravkar pripeljalo terensko vozilo, ki so mu pravili kampanjola. Za volanom je sede! starejši, visok možak. »Šofer Čuk je že tu,« je vzkliknil Pipa in hitro sva vstopila. Toda nismo zavili prek kan-dijskega mostu. Moj spremljevalec je imel še neki opravek na taksaciji in pri gradbincih. Zapeljali smo se skozi središče mesta in šofer je ustavil v bližini hotela Metropol. V parku pod sedanjo novo pošto in poleg starega doma JLA je stala nizka lesena stavba, v kateri so bili urejevalci gozdov. Pipa je izginil skozi vrata te barake, midva z voznikom pa sva čakala kar v avtu. Minilo je četrt ure in Čuk je pričel robantiti: »Kaj le počenja notri toliko časa. Najbrž se vsi samo pogovarjajo, tja v tri dni.« In podobno. Čez pol ure pa je nenadoma vžgal motor z besedami: »Nič ne bova čakata Pipca. Midva kar greva.« Prosil in roti! sem ga, naj le še malo počaka ter prepričeval, da prav nič ne ve, zakaj ga ni. Bal sem se zapletov in tega, da bom moral sam v Toplice. Odprt sem vrata vozila in hitro izstopil, da ta presneti šofer ne bi kar odpeljat. K sreči se je kmalu pojavil težko pričakovani mož. Takoj sta se sporekla. Moj kolega je povedal, da je šofer imel pač nalogo čakati. Čuk pa je trdil, da je le pod direktorjevo komando in da njemu ne bo nihče drug ukazoval. Pričakoval sem, da bom med vožnjo izvede! kaj več o kraju in svojem bodočem delu. Tako pa sem poslušal le prepiranje. Enkrat sem hotel kolegu priskočiti na pomoč, pa me je šofer zavrnil. »Ti pa kar tiho bodi, si šele prišel'/« Bilo mi je prav nerodno. Počasi sta se le pomirila in ko smo prišli v Dolenjske Toplice sta se že čisto normalno pogovarjala. Kot da se ni prav nič zgodilo. Pred kmetijsko zadrugo, v katere stavbi je gostovalo sektorsko vodstvo, smo ustavili. Po zavitih stopnicah sva odšla v prvo nadstropje. Mimogrede mi je rekel: » Veš, Čuk je star borec in velik poštenjak. Le glede medsebojnih odnosov ima čudne pojme. Pri direktorju ima močno zaslombo in to pridno izkorišča. A ja, pa še nekaj. Tvoj šef je gozdarski tehnik Bajt, sposoben terenski mož. In boj se ga. Kadar ni treba, vse sliši ati pa ugane. Za take reči ima šesti čut.« Prostor, v katerem je bilo sektorjevo vodstvo, je bila soba mere tri in pol krat tri in pol metra. Na sredini sta bili dve skupaj dani pisalni mizi, za vrati peč in ob steni omara. In to je bilo vse. Moja lepa predstava o napol leseni, zeleno pobarvani gozdni upravi ob robu gozda se je v trenutku podrla. Pravkar so imeli logarski sestanek in za mizo se je trlo ljudi. Med samimi moškimi sem takoj tudi opazil zelo mlado, bolj svetlolaso dekle, ki je očitno pisala zapisnik. Inž. Pipa je že med vrati zagrmel: »Mirko, pripeljal sem vam novega pomočnika.« Nato me je predstavil šefu, rjavolasemu, kratko ostriženemu možu mojih let, ki se v času do danes ni veliko spremenil, in ostalim. Imen in priimkov si takrat sploh nisem zapomnit, kasneje pa sem ugotovil da sem vsekakor segel v roke Jožetu Turku, Francu Sajetu, Ludviku Oblaku, Antonu Vlašiču, Štefanu Iskri, Jožetu Zelenku, Jožetu Plutu, Rajku Lavriču ter administratorki Mileni Čibej. Bilo je očitno, da do tega trenutka ni nihče vedel, da bodo dobili pomoč v moji osebi. Ne krici in ne plaši divjadi, ne vznemirjaj mladičev v gnezdih Sestanek so za trenutek prekinili. Pipa je povedal, da mi morajo nekje najti kakšno sobo, nakar se je Bajt obrnil k možaku srednjih let in črnih, dolgih las: »Tone, ti, ki vse veš, najdi, no, nekje sobo.« Imenovani je kot iz rokava stresel, kje vse oddajajo sobe, toda tudi dodal, da je sedaj sredi turistične sezone težko najti prazno posteljo. Potem pa je odšel na poizvedovanje. Sestanek je bil pravzaprav že čisto pri kraju. Logarji, ki so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev Suhe krajine, so poročali, kako jez obžetvami sadik. Iz pripovedovanja sem zaključil da podjetje za to delo nima stalnih delavcev, ampak to opravijo dninarji, ki dobijo zaslužek izplačan pri kmetijski zadrugi. Ta izstavi račun gozdarsko-lesni poslovni zvezi, naše podjetje pa dobi opravljena dela izplačana iz sredstev gozdnega sklada, to je zbrane gozdne takse. Zapletena zadeva. Še pred zaključkom se je Tone Vlašič, to je bil namreč on, vrnil. Nalogo je dobro opravil. Od prihodnjega dne dalje mi je našel začasno sobo pri pomočniku Straškega upravitelja, Francu Markoviču. Prvi dan pa bom mora! potrpeti v neki prehodni sobi, čisto v bližini. Zaradi prehrane pa se je že dogovoril z direktorjem Kečke-šem v zdravilišču. Takoj sem dobil vtis, da je Vlašič s svojim šefom bolj domač kot drugi. In že mi je prišepnil Pipa: » Veš, oba sta Belokranjca.« Logarji so se počasi razšli. Pipa in Bajt sta se še dogovorila, da bom jutri nadome-šlal Bajta pri kolavdaciji obžetev nekje v bližini. »Inšpektor okrajne uprave za gozdarstvo, inž. Mikloš Hegediš, in šef gozdarske občinske izpostave za gozdarstvo v Dolenjskih Toplicah, Franc Klobčar, bosta prišla kar na parcelo,« je dodal Bajt. To je povedat z glasom, kot da je vse jasno in samo po sebi razumljivo. Potem je moj šef pobrat z mize vse tiste kupe zapisnikov, dopisov in kaj vem še kaj, ter vse skupaj dal v veliko torbo. Videti je bilo, da je vse pomembne stvari imel spravljene v' njej in jih je vedno nosil s seboj. Oblekel se je v usnjene hlače in suknjič, si nataknil rokavice in očala, nadel čelado in povedal, da ima neke nujne opravke na KZ Žužemberk in da ga tudi jutri ne bo. Vsi trije smo zapustili sobo. Pred hišo je bil parkiran težak motor. Šef je da! tisto torbo na prtljažnik in se elegantno zavihtel na sedež. Kot bi zajahat konjička. Motor in človek sta se zlila v eno celoto. Potem je zahrumel stroj, voznik je napravil polkrog, doda! plin in odbrzel. Gleda! sem za njim in si močno želel, da bi tudi jaz kdaj imel kakšen službeni motor. Takoj bi se šel z njim pokazat v Ljubljano kolegom, ki so še ostali v študentskem naselju. Tudi Pipa se je poslovil. Vrnil sem se v pisarno, ker je Vlašič obljubil, da pride ob 14. uri pome. Tako sva z dekletom ostala sama. Soseda na oni strani mize je pričela tipkati na pisalni stroj. Nekaj je vztrajno, toda ne preveč hitro prepisovala v posebne obrazce. Večkrat je tudi pobrskala po škatli s kartami, verjetno ureditvenega elaborata. Vsakokrat, ko je zamenjala papir v stroju, sem jo kaj vprašal: Tako sem izvedel, da stanuje v bližnji vasi Podturn in da se v službo vozi s kolesom. Izkazalo se je celo, da je že poročena, da ima hčerko in za moža gozdarja. Zelo rad bi jo vprašal, kaj je in kakšna bo tista jutrišnja kolavdaci-ja, pa me je bilo sram, ker bi kot inženir to moral najbrž vedeti. Prav skrbelo me je, kako se bom odrezal kar pri dveh inšpektorjih. Ko sem se enkrat malo bolj stegnil čez mizo, sem prebral, da na tistih formularjih piše kolavdacijski zapisnik in da ga sestavljajo skoraj same parcelne številke. To je torej! Pisati bo potrebno tudi zapisnik. V omari za mojim hrbtom ni bilo popolnoma ničesar, razen indeksa gozdnih posestnikov in nekega starega zapisnika sestanka sektorskih vodij. Pričakoval sem, da bom našel kakšne višinomere in druge tehnične pripomočke. Toda vsega tega ni bilo. Le samoupravnih sporazumov takrat še nisem pogrešal. Priče! sem brati zapisnik. V primerjavi z današnjimi je bil zelo nenavadno sestavljen. Za imenom vsakega razpravljalca je bilo dvopičje in potem v premem govoru napisano besedno, kaj je povedal. Kakor, da bi bral scenarij za kakšno igro. Jasno si lahko videl, kako je kdo koga zabil in kdo drži s kom. Moral si presneto premisliti, kaj si rekel. Točno ob 14. uri je Vlašič res prišel Pograbil sem svoj edini kovček in odšel z njim. Moj prvi delovni dan v Dolenjskih Toplicah je bil s tem končan. Dolgo sem se zvečer premetaval po zasilnem ležišču in ureja! vtise. Ne fakulteta res ni vse. Do večine praktičnega znanja se bom moral dokopali kar sam. SLAVKO KLANČIČ AR fQCOX>CO%l dolenjski gozdar —' Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Pen-ca. Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartol j. Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, I ing. Jernej Piškur, Janez I Šebenik. Abgelbert Tesari. I žč Izhaja enkrat na mesec v 1100 izvodih. — Uredni-I štvo: Novo mesto, Gubčeva I 15 — Časopisni stavok, filmi I in prelom DIC Novo mesto, I TOZD Grafika: tisk Tiskar-I na Novo mesto.